Vodenje na regijskem nivoju - kdaj ga vzpostaviti (s primeri iz prakse) Rok Leskovec Rajko Jazbec Rogla, 7. april 2019

Vodenje na regijskem nivoju - kdaj ga vzpostaviti (s primeri iz prakse) Rok Leskovec Rajko Jazbec Rogla, 7. april 2019

VSEBINA 1. kdo je regijski poveljnik 2. vodenje velikih intervencij 3. naloge regijskih poveljnikov 4. organizacija delovanja regije (primer) 5. primeri iz prakse

1. REGIJSKI POVELJNIK 8. Gasilsko poveljstvo PGS Gasilsko poveljstvo je štabni organ za zagotavljanje pripravljenosti in vodenje javne gasilske službe ter usklajevanje delovanja gasilskih enot na območju občine. Gasilska poveljstva se organizirajo na občinski in regijski oziroma pokrajinski ravni ter v gasilskih zvezah. Gasilska poveljstva vodijo poveljniki.

1. REGIJSKI POVELJNIK 40. Pristojnost poveljevanja PGS Pristojnost poveljevanja imajo gasilski poveljniki, poveljniki gasilskih poveljstev, vodje skupin, vodje intervencij in gasilci, ki jih pooblastijo gasilski poveljniki ali vodje intervencij. Vsi, ki imajo pristojnost poveljevanja, so nadrejeni.

1. REGIJSKI POVELJNIK 42. Poveljniki formacijskih sestav PGS Poveljevanje v gasilskih enotah izvajajo gasilski poveljniki naslednjih formacijskih sestav: - poveljnik brigade; - poveljnik bataljona; - poveljnik čete; - vodnik - poveljnik voda; - desetar - poveljnik oddelka; - vodja skupine.

1. REGIJSKI POVELJNIK 3.1 Organizacija operativnega vodenja Operativno vodenje prostovoljnih gasilskih organizacij se organizira in izvaja kot enoten sistem. Izvajajo ga poveljniki oziroma vodje gasilskih enot.

1. REGIJSKI POVELJNIK Operativno vodenje prostovoljnih gasilskih organizacij izvajajo: vodja gasilske enote, poveljnik PGD, gasilski poveljnik sektorja, gasilski poveljnik občine, poveljnik GZ, gasilski regijski poveljnik, poveljnik GZS.

2. VODENJE VELIKIH INTERVENCIJ Alarmiranje gasilskih enot obsega štiri stopnje alarma in sicer: prva stopnja alarma: aktivira se gasilska enota, ki je odgovorna za operativno območje, na katerem je nastal požar ali druga nesreča in po potrebi, glede na obseg nesreče, še osrednja gasilska enota v občini. Če je osrednja gasilska enota v občini poklicna, se ta aktivira v vseh primerih. Če je nastal požar ali druga nesreča na območju, ki je od sedeža poklicne teritorialne gasilske enote oddaljeno do 8 minut vožnje z gasilskim vozilom, se ob manjših požarih ali nesrečah aktivira samo poklicna gasilska enota;

2. VODENJE VELIKIH INTERVENCIJ druga stopnja alarma: dodatno se aktivira še osrednja gasilska enota, če ni bila aktivirana že v prvi stopnji alarma ter druge gasilske enote na območju občine po odločitvi vodje intervencije; tretja stopnja alarma: dodatno se aktivirajo še druge ali preostale gasilske enote na območju občine po odločitvi vodje intervencije; četrta stopnja alarma: aktivirajo se gasilske enote v sosednjih občinah ter druge gasilske enote v skladu z regijskimi ali državnimi načrti zaščite in reševanja.

2. VODENJE VELIKIH INTERVENCIJ STRATEŠKI NIVO štabno vodenje (bataljon, brigada) Gasilska zveza Slovenije Gasilska regija TAKTIČNI NIVO kolektivno vodenje (vod, četa) OPERATIVNI NIVO individualno vodenje (skupina, oddelek, vod) Gasilska zveza Sektor PGD

3. NALOGE REGIJSKIH POVELJNIKOV 3.7 Poveljstvo GZS Poveljstvo GZS sestavljajo: poveljnik, namestnik poveljnika, dva podpoveljnika, pomočniki poveljnika in gasilski regijski poveljniki.

3. NALOGE REGIJSKIH POVELJNIKOV

3. NALOGE REGIJSKIH POVELJNIKOV D/ Pravice in dolžnosti Poveljstva GR (PGS PG) Gasilski regijski poveljnik Gasilski regijski poveljnik opravlja strokovno-tehnične naloge gasilstva za področje GR: ugotavlja in skrbi za operativno pripravljenost na ravni GR; vodi in sodeluje pri vodenju ter analizah večjih in zahtevnejših intervencij na območju GR; vodi gasilske nastope, organizirane na ravni GR; predseduje tekmovalnemu odboru na tekmovanjih GR, če ima tečaj za specialnost»sodnik gasilskih in gasilsko športnih tekmovalnih disciplin«;

3. NALOGE REGIJSKIH POVELJNIKOV nadzira strokovno usposabljanje, ki ga organizirajo GZ; sodeluje pri načrtovanju opremljanja gasilskih enot z gasilsko zaščitno in reševalno opremo, pomembno za celotno GR; izdaja soglasja k nakupu gasilskih vozil, ki so v neskladju s kategorizacijo; sodeluje s poveljnikom oz. poveljstvom dežele sosednje države pri načrtovanju in razvijanju skupnih gasilskih nalog; je član regijskega Štaba CZ in sodeluje s pristojno izpostavo za zaščito in reševanje; sklicuje in vodi Poveljstvo GR ter skrbi za uresničevanje sprejetih nalog; nadzira izvajanje operativnih in drugih strokovno-tehničnih nalog GZS, za izvajanje katerih so zadolžena Poveljstva GZ; daje soglasja kandidatom za poveljnike GZ.

3. NALOGE REGIJSKIH POVELJNIKOV VODJA NAČRTOVANJA VODJA OPERATIVE VODJA INTERVENCIJE NAMESTNIK ADMINISTRACIJA IN FINANCE STIKI Z JAVNOSTJO VODJA VARNOSTI KOORDINACIJA VODJA LOGISTIKE RADIJSKI IMENIK POM. VODJE OPERATIVE za 1. SEKTOR POM. VODJE OPERATIVE za 2. SEKTOR POM. VODJE OPERATIVE za 3. SEKTOR SPREJEMNO MESTO OSKRBA POVEZAVA MED SM VODJA 1. SEKTORJA VODJA 2. SEKTORJA VODJA 3. SEKTORJA SERVIS PROGNOZE GASILSKA ENOTA GASILSKA ENOTA GASILSKA ENOTA KOMUNIKACIJE GASILSKA ENOTA GASILSKA ENOTA GASILSKA ENOTA GASILSKA ENOTA GASILSKA ENOTA REŠEVALNA ENOTA PREHRANA GASILSKA ENOTA GASILSKA ENOTA TEHNIČNA ENOTA OBVEŠČANJE REŠEVALNA ENOTA REŠEVALNA ENOTA TEHNIČNA ENOTA TEHNIČNA ENOTA

4. ORGANIZACIJA DELOVANJA REGIJE 4.1. operativni načrt regijskega delovanja 4.2. načrt podpore regiji 4.3. organiziranje v zvezah 4.4. operativna organiziranost v regiji za posamezne vrste intervencij

4. ORGANIZACIJA DELOVANJA REGIJE 4.1.operativni načrt regijskega delovanja 4.1.1. Kdaj se aktivira regijo (regijskega pov.), 4.1.2. Kdo aktivira regijo, 4.1.3. Pristojnost glede odločanja, vodenja, nadzora,

4. ORGANIZACIJA DELOVANJA REGIJE 4.2. načrt podpore regiji 4.2.1. Pomočniki (štab, poveljstvo), 4.2.2. Mobilnost (prevoz poveljnika, reg. poveljstva.), 4.2.3. Informacijska (vse vrste prenosov podatkov),

4. ORGANIZACIJA DELOVANJA REGIJE 4.3. organiziranje v zvezah 4.3.1. Za pomoč drugim (načrtovano, v naprej določeno, dogovorjeno), 4.3.2. Za sprejem zunanje pomoči (sposobnost urejenega sprejema, delitve nalog),

5. PRIMERI IZ PRAKSE a. POMOČ DRUGIM REGIJAM (Trstelj 2013, Črni Kal 2016) b. SPREJEM ZUNANJE POMOČI Žled (Notranjska regija 2014) c. POMOČ MED ZVEZAMI+ZUNANJA Požar industrijskega objekta (Kemis 2017) Hudournik Cerknica, Loška Dolina (2014)

5. PRIMERI IZ PRAKSE POMOČ DRUGIM REGIJAM (Trstelj 2013, Črni kal 2016) Bistveno: Kot vodja pomoči sodeluješ pri korekciji načrtov (si tam pred enotami), Vsak vod je bil razporejen v sektor (ni bil razdrobljen), Poveljnik voda sodeluje s pov. sektorja, Gostujoči reg. pov. je častnik za zvezo v ŠTABU, S pomočniki prevzameš naloge za katere ni bilo časa (sprejem)

5. PRIMERI IZ PRAKSE Žled (Notranjska regija 2014) Lastnosti intervencije: Celotna regija ima identične težave, Neprevoznost lokalnih in celo regionalnih cest, Odpoved električne energije (podrte cele trase daljnovodov), Nevarnost odpovedi vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, Odpoved GSM, interneta, ZARE repetitorjev!!!

5. PRIMERI IZ PRAKSE Prioritete: 1. Vzpostaviti prevoznost cest (da pomoč sploh lahko pride) 2. Zagotoviti delovanje vodovoda, kanalizacije, trgovin, ZD, BS, (mobilni elektro agregati) 3. Čiščenje tras daljnovodov, dostopnih poti, da se pospeši popravila daljnovodov,

5. PRIMERI IZ PRAKSE Vodenje: 1. S stališča regije so GZ sektorji, 2. Zunanja gasilska pomoč gre striktno preko regije, 3. Načrtovanje težišč delovanja zunanjih sil izvaja regija, 4. Lokalne sile izvajajo nujna, nenačrtovana dela, dela lokalnega pomena,

5. PRIMERI IZ PRAKSE Vodenje: 5. V vsakem ŠTABU GZ je bil častnik za zvezo gostujočih sil, 6. Koordinacija, načrtovanje naslednjih sil se izvaja na relacijah (Regijski pov.-gzs-regija, ki pošilja pomoč)

5. PRIMERI IZ PRAKSE Vodenje:

5. PRIMERI IZ PRAKSE Vodenje: KDO JE BIL VODJA INTERVENCIJE????

5. PRIMERI IZ PRAKSE POMOČ MED ZVEZAMI+ZUNANJA Hudournik Cerknica 2014 Lastnosti intervencije: Veliko poplavno območje v kratkem času, Štab GZ poplavljen in preseljen, Glavnina pomoči pride iz sosednjih GZ,

5. PRIMERI IZ PRAKSE Hudournik Cerknica 2014 Vodenje: ŠTAB GZ je v Cerknici, Regijsko poveljstvo na Rakeku, Zunanja pomoč striktno preko regije, Sprejem je skupen, prihod s časovnim zamikom, Sektorizacija izvedena+vodje sektorjev, Zunanja pomoč ni razpršena (vodja sek. sodeluje z sodjo voda),

5. PRIMERI IZ PRAKSE Poplave Loška Dolina 2014 Lastnosti intervencije: Veliko poplavno območje, Dinamika vode počasna/napovedljiva, Štab GZ vzpostavljen hitro, učinkovit, Glavnina pomoči pride iz sosednjih GZ, Dolgotrajnost intervencije/kriza vodenja/izčrpanost,

5. PRIMERI IZ PRAKSE Poplave Loška Dolina 2014 Vodenje: Zunanja pomoč striktno preko regije, Sprejem je skupen, prihod s časovnim zamikom, Sektorizacija izvedena+vodje sektorjev, Zunanja pomoč ni razpršena (vodja sek. sodeluje z sodjo voda), Po 5 dneh Regija prevzame vodenje. Rotacija ŠTABOV drugih GZ (kader),

5. PRIMERI IZ PRAKSE Kemis 2017 Lastnosti intervencije: Katastrofičen požar, Nevarne snovi (vnetljive, škodljive, strupene), Izredno dinamično dogajanje, Vodja intervencije soočen z nemočjo sil,

5. PRIMERI IZ PRAKSE Kemis 2017 Dobre lastnosti intervencije: Sektorizacija izvedena kvalitetno, Sektorski poveljniki zelo aktivni, Problematične lastnosti intervencije: Dinamika in obseg ogrožata načrtovanje, premislek, Vodja intervencije v ŠTABU ima drugačno delo od klasičnega vodje intervencije (2 do 7 enot)!?!

5. PRIMERI IZ PRAKSE Kemis 2017 Vodenje po organizaciji: Vodje intervencije je izvajal delo VODJA OPERATIVE in ohranil status vodja intervencije, Poveljnik GZ je izvedel širšo organizacijo (ŠTAB, logistične lokacije sil, dekontaminacija,.) Regija izvede aktivacijo po načrtu (v pripravljenost dani že prej), Regija izvede sprejem gostujočih sil in odpustitev gostujočih sil,

5. PRIMERI IZ PRAKSE ZAKLJUČNE MISLI: REGIJSKI POVELJNIK IMA DOKAJ NEHVALEŽNO FUNKCIJO (nihče ne ve zakaj je in kaj počne na intervenciji), NAČRTOVANJE IN IZVAJANJE NA NIVOJU REGIJE OSMISLI FUNKCIJO REGIJSKEGA POVELJNIKA, DELITEV PRISTOJNOSTI NI PROBLEMATIČNA V KOLIKOR SE SPOŠTUJE NIVOJE VODENJA, BISTVENO JE SPOŠTOVANJE HIRARHIJE IN ODGOVORNOSTI V NAŠI ORGANIZACIJI, POVELNIKOM NA VSEH NIVOJIH JE POTREBNO DATI MOŽNOST, DA PREVZAMEJO VODENJE/ODGOVORNOST/ODLOČITEV (POZIVANJE, OBVEŠČANJE).