DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA ŢIVLJENJSKI CIKLUS IZDELKA MOBILNIH APARATOV V SLOVENIJI PRODUCT LIFE CYCLE OF MOBILE PHONES IN SLOVENIA Kandidat(ka): Anja Križnik Program: Univerzitetni Študijska usmeritev: Marketing Mentor: dr. Aleksandra Pisnik Korda Študijsko leto: 2011/2012 Maribor, avgust, 2012

2 PREDGOVOR Pojav mobilne telefonije v Sloveniji je vplival na spremembo komuniciranja in načina ţivljenja. Ljudje so sčasoma fiksne domače telefone zamenjali za mobilne aparate, saj jim le-ti omogočajo večjo mobilnost. Večina sodobnih prenosnih telefonov se v omreţje povezuje z oddajanjem in sprejemanjem radijskih valov. Zraven zvočnega pogovora mobilni telefoni podpirajo tudi številne dodatne storitve, kot so: video klic, pošiljanje mms in sms sporočil, prenos podatkov za dostop do interneta, predvajanje glasbe, poslušanje radia in fotografiranje. Najbolj znani svetovni proizvajalci mobilnih aparatov so: Nokia, Apple, Samsung, Siemens, LG, Motorola, Panasonic, Sony Ericsson itd. (Wikipedia, 2012). Dandanes je mobilni telefon v našem vsakdanjiku vse bolj pomemben, saj nam v našem hitrem tempu ţivljenja olajša stik z najbliţjimi ter ostalimi, ki so za nas pomembni. Njegova uporaba je dostopna skoraj vsakemu, saj so številni operaterji poskrbeli za različne aparate, ki so primerni za uporabo tako mlajšim, zaposlenim, poslovneţem ter upokojencem. Na voljo so jim različni naročniški ter predplačniški paketi, ki jim omogočajo številne ugodnosti. Odjemalci lahko izbirajo med naslednjimi mobilnimi operaterji: Mobitel, Simobil, Tušmobil, M mobil, T 2, Bob itd. Ţivljenjski cikel izdelka je sestavljen iz naslednjih faz: uvajanje, rast, zrelost, zasičenost in nazadovanje/odmiranje. Zaradi vse večje konkurečnosti morajo ponudniki mobilne telefonije ves čas spremljati svoje konkurente ter izdelke posodabljati, ter ohranjati konkurenčen poloţaj na trgu.

3 KAZALO 1 UVOD... 5 1.1 Opredelitev področja in opis problema... 5 1.2 Namen in cilji... 5 1.3 Predpostavke in omejitve... 5 1.4 Predvidene metode... 6 2 IZDELEK... 7 2.1 Opredelitev izdelka... 7 2.2 Ravni izdelka... 8 2.3 Sestavine izdelka... 9 3 ŢIVLJENJSKI CIKLUS IZDELKA... 11 3.1 Opredelitev ţivljenjskega ciklusa izdelka... 11 3.2 Razvojne stopnje... 12 3.2.1 Stopnja uvajanja... 12 3.2.2 Stopnja rasti... 14 3.2.3 Stopnja zrelosti... 14 3.2.4 Stopnja zasičenosti... 15 3.2.5 Stopnja nazadovanja/odmiranja izdelka... 16 3.3 Ţivljenjski cikel izdelka Apple iphone... 17 4 ŢIVLJENJSKI CIKLUS IZDELKA MOBILNE TELEFONIJE V SLOVENIJI... 18 4.1 Nastanek in razvoj mobilne telefonije v Sloveniji... 19 4.2 MOBILNI OPERATERJI... 22 4.2.1 Mobitel... 23 4.2.2 Simobil... 24 4.2.3 Bob... 25 4.2.4 Kodeks ravnanja mobilnih operaterjev... 26 4.3 Primerjava med tremi blagovnimi znamkami... 26 4.4 NOKIA IN APPLE... 27 4.4.1 Apple... 27

4 4.4.2 Nokia... 28 4.4.3 Apple in Nokia... 29 5 SKLEP... 31 6 POVZETEK V SLOVENSKEM JEZIKU... 32 7 ABSTRACT... 33 8 VIRI IN LITERATURA... 34 8.1 Literatura... 34 8.2 Viri... 34 9 KAZALO TABEL... 36 10 KAZALO SLIK... 36 11 KAZALO GRAFIKONOV... 36

5 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Na trgu je prisotno zelo veliko število izdelkov, ki prehajajo skozi štiri faze: uvajanje, rast, zrelost in odmiranje. Ta proces imenujemo ţivljenjski ciklus izdelka. Zaradi vse večje globalizacije in nenehnega spreminjanja potreb in ţelja odjemalcev postajajo ti ciklusi vse krajši. V diplomski nalogi se bom osredotočila na mobilno telefonijo v Sloveniji. Mobilna telefonija je področje telekomunikacijske tehnologije, ki za prenos uporablja radijske valove in naročniku omogoča prosto gibanje med pogovorom. Zraven telefonskih signalov prenaša tudi podatke v digitalni obliki, kot so: SMS, MMS, UMTS in e- pošta. V sodobnem svetu si je nemogoče predstavljati ţivljenje brez mobitelov, saj nas spremljajo na vsakem koraku. V Sloveniji sta največja operaterja Simobil in Mobitel, ki svojim naročnikom in ostalim potencialnim odjemalcem nudita številne mobilne aparate in storitve, ki zadovoljujejo potrebe še tako zahtevnih strank. Osredotočila se bom tudi na APPLE in NOKIO, ki sodita v sam vrh kakovostnih ponudnikov omenjene tehnologije, hkrati pa sta znana tudi po številnih medsebojnih konfliktih in»vojnah«. 1.2 Namen in cilji Namen diplomske naloge je prikazati koncept ţivljenjskega ciklusa izdelka na eni izmed blagovnih znamk. Cilji diplomske naloge so: narediti primerjavo med tremi blagovnimi znamkami mobitelov in ugotoviti razlike med njimi; ugotoviti zakaj prihaja do konfliktov in vojn med Nokio in Applom; 1.3 Predpostavke in omejitve Predpostavljam da: je mobilna telefonija v današnjem času zelo pomembna; na trgu so prisotni kakovostni izdelki, ki zadovoljujejo potrebe tudi najbolj zahtevnih odjemalcev; Nokia je ena izmed največjih svetovnih proizvajalcev mobilne telefonije. V diplomski nalogi se bom omejila zgolj na tri blagovne znamke mobitelov. Oviro predstavljajo nekateri sekundarni podatki, ki so ţe zastareli in tako ne nudijo vpogleda v trenutno dogajanje na trgu mobilne telefonije.

6 1.4 Predvidene metode Pri pisanju bom uporabila deskriptivno metodo, kjer gre predvsem za opisovanje in primerjanje na podlagi ţe zbranih podatkov. Vsebino bom črpala predvsem iz učbenikov, strokovnih knjig in revij, spletnih strani (SURS in RIS), spletnih strani Mobitela in Simobila ter tujih spletnih strani.

7 2 IZDELEK 2.1 Opredelitev izdelka Izdelek bi lahko opredelili kot splet določenih lastnosti, ki se lahko ponudijo na trgu in vzbudijo pozornost, nabavo ali potrošnjo. Izdelki so v menjalnih procesih ljudi kombinacije: bitij in stvari, njihovega delovanja ter rezultatov tega delovanja (Snoj et al. 2006, 6). Obstajajo različne opredelitve izdelka in storitev. Middleton pravi, da izdelki zajemajo vse, kar je ponujeno v menjavo. Novi izdelek z vidika določenega podjetja, naj bi bil po Rodgerju (Obraz, 101) tisti izdelek, ki je doţivel vidne spremembe v obliki, vsebini ali embalaţi, katerim porabnik pripisuje večji pomen. Ta spremenjeni izdelek, naj bi se od obstoječih toliko razlikoval, da bi porabniki te spremembe opazili in zaradi njih oblikovali preferenco do določenega izdelka. Razlika med izdelkom in storitvijo je v tem, da izdelek prodamo bodisi v podjetju, trgovini ali na drugem prodajnem mestu. Storitev pa je lahko intelektualna, turistična, gostinska, servisna itd (Deţelak et al. 1991, 5). Barclay, Dann in Holroyd na osnovi definicije Booza, Allena in Hamiltona navajajo šest osnovnih kategorij novega izdelka: novi izdelki v svetovnem merilu; nova skupina izdelkov; novi izdelki kot dodatki k ţe obstoječi skupini izdelkov; izboljšave ţe obstoječih izdelkov; repozicionirani izdelki; izdelki z zniţanimi stroški. Zgornja kategorizacija novih izdelkov nam pokaţe, da obstaja več različnih kategorij med katerimi je teţko določiti mejo. Marketinška opredelitev izdelka Hill in O'Sullivan podobno pravita, da izdelek obsega vse, kar lahko ponudniki ponujajo kupcem v menjalnem procesu. Glede na temeljne kriterije razlikovanja med izdelki je treba poudariti, da so izdelki v menjalnih procesih organizacij kakršnekoli kombinacije: bitij in stvari, njihovega delovanja in rezultatov tega delovanja.

8 Primer: Stanovanjska hiša, ki je celota sestavin: gradbenih in drugih materialov, lokacije hiše, projektantov, zidarjev, mizarjev, električarjev, vodij gradbišča ter njihovega delovanja in izidov tega delovanja. Poslovni vidik Izdelek po Haasu je vse, kar kupcu pri nakupu in uporabi prinaša korist in zadovoljstvo. Milisavljević opredeljuje izdelek kot način, s katerim podjetje usklajuje lastne moţnosti s potrebami in zahtevami kupcev; izdelek je rezultat celovitega marketinškega napora podjetja, da ustreţe zahtevam in potrebam kupcev. Podjetje se mora stalno prilagajati spremembam trţnega povpraševanja z novimi ali inoviranimi izdelki. 1 Preden se bo kupec odločil za nabavo določenega izdelka, ga bo temeljito pregledal, analiziral ter ugotavljal konkurenčne prednosti in koristi. Z vidika marketinga se je v podjetju treba odločiti: kako in kdaj bodo razvijali, prodajali in distribuirali izdelek. Potrebno je preučiti trg, tehnologijo in okolje. Še zlasti je nujno oceniti konkurenco, narediti kalkulacijo stroškov ter izvesti promocijske aktivnosti (Snoj et al. 2006, 9). 2.2 Ravni izdelka Med najbolj uporabne razdelitve izdelka s pomočjo koncepta»čebule«sodi Levittova razdelitev. Koncept izdelka je po Levittu oblikovan iz več moţnih ravni sestavljenosti. Meje med ravnmi izdelka niso ostre in stalne, saj so odvisne zlasti od značilnosti: organizacije izvajalca marketinga, ciljnih skupin ter dejavnikov okolja. V literaturi se pojavljajo naslednje ravni izdelka: Generičen izdelek To je najenostavnejša moţna raven izdelka, ki jo mora organizacija ponuditi v menjavo, da lahko sploh obstane na trgu tovrstnih izdelkov. Tako je na primer za jeklarno generični izdelek jeklo, za banko skladi za finančne transakcije in za detajlista prodajalna z osnovnim asortimanom izdelkov. Pričakovani izdelek Ta vsebuje razen generičnega izdelka tudi vse odjemalčeve minimalne pogoje za nakup izdelka. Sestavine imajo lastnosti higienikov. To pomeni, da v primeru, ko so vse generične in pričakovane sestavine, funkcije in rezultati delovanja izdelka prisotni ter delujejo v skladu s pričakovanji, ne povzročajo izrazitega občutka zadovoljstva. 1 Povzeto po: Deţelak 1991,5

9 Razširjen izdelek Vsebuje še zraven omenjenih vse tiste sestavine, ki so nad pričakovanji odjemalca (npr. brezplačno svetovanje, posredovanje pri novih poslovnih povezavah...). To je raven izdelka, s katero organizacija presega minimalna pričakovanja odjemalca. Potencialni (moţni) izdelek Je celota vsega, kar bi lahko organizacija storila, da pritegne in zadrţi odjemalca. Pri tem ji moţnosti omejujejo zgolj viri (človeški, tehnološki, finančni in drugi). Opisane ravni izdelka niso fiksne. Kar je za nekega odjemalca razširjeni izdelek, je lahko za drugega pričakovani izdelek. Pričakovanja se torej razlikujejo od odjemalca do odjemalca, pa tudi pri istem odjemalcu lahko glede na čas, razpoloţenje in druge dejavnike variirajo. 2 2.3 Sestavine izdelka Pri odločanju o posameznih sestavinah je vedno potrebno imeti v mislih celoten izdelek. V literaturi se največkrat omenjajo naslednje sestavine izdelkov: otipljive sestavine izdelka (design in embalaţa), storitvene sestavine izdelka, cene in kupoprodajni pogoji, blagovna znamka (Snoj et al.2006, 98). Med otipljive sestavine uvrščajo: Design izdelka ter embalaţo. Izraz design izdelka lahko zajema proces oblikovanja izdelka kakor tudi rezultat tega procesa. Design kot proces oblikovanja izdelka vključuje tudi opredeljevanje funkcij izdelka,njegove materialne vsebine,barve, opreme itd. Embalaţa je pravzaprav nosilec, ovoj oziroma vse tisto, v kar otipljive izdlke zavijamo, polnimo, vstavimo, pripravljamo in embaliramo (prav tam, 100). Embalaţa jamči in ohranja kakovost, teţo, obliko, jamči poreklo otipljivega izdelka, ščiti otipljivi izdelek in njegovega uporabnika pred raznimi riziki,poškodbami, omogoča večjo higieničnost, trajnejšo uporabo pokvarljivih otipljivih izdelkov, zmanjšuje probleme lakote človeštva, prispeva k preprečevanju razširjenja epidemij raznih bolezni. Omogoča svojo ponovno uporabo po iztrošenju vsebine (npr. plastični nosilci), sluţi kot vir za koristno predelavo(npr. baterije in akumulatorji za polnjenje mobilnih aparatov) ali uničenje. Je tudi dejavnik, ki bistveno zmanjšuje stroške prevoza, skladiščenja, manipuliranja, omogoča učinkovito uporabo prostora itd. Embalaţa lahko opravlja naslednje funkcije: nošenja izdelka, 2 Povzeto po: Snoj 2006, 18

10 ohranjevanja vrednosti, uporabnosti po iztrošenju izdelka in zaščite človeškega okolja, olajšanja uporabnosti izdelka, ekonomičnosti, identificiranja in informiranja, motiviranja k nakupu, oblikovanja ugodnega imagea 3 Med storitvene sestavine spadajo generične značilnosti in izvedene značilnosti. Generične značilnosti so lastne vsem storitvenim sestavinam izdelkov. Mednje prištevamo: procesnost, neotipljivost in neobstojnost storitev.med izvedene pa sodiijo: nezmoţnost transporta, neločljivost od izvajalca,sočasnost izvajanja in uporabe, neposrednost odnosa med izvajalci in uporabniki, prepletanja proizvodnje in marketinga, variabilnost in druge. Cena izdelka pomaga odjemalcu oblikovati predstavo o kakovosti, vrednosti in prestiţu v zvezi z izdelkom. Cene se oblikujejo glede na: stopnjo novosti izdelka, glede na to ali gre za posamezne izdelke ali za skupino izdelkov ter glede na prilagajanje značilnostim različnih segementov. Izdelki z znamko so eno izmed najprimernejših sredstev za razlikovanje izdelkov med različnimi organizacijami. Prav tako ima takšen izdelek večjo vrednost, kot katerkoli označeno blago ali storitve, ki ji je organizacija dala posebno ime ali kakšen drug znak. Organizacije lahko dajejo znamke najrazličnejšimizdelkom, ne glede na to, kakšne potrebe ti izdelki zadovoljujejo, komu so namenjeni, v kakšnem cenovnem razredu so, iz česa in kako so izdelani. 4 3 Povzeto po: Snoj 2006, 100 4 Povzeto po: Snoj 2006, 123

11 3 ŽIVLJENJSKI CIKLUS IZDELKA 3.1 Opredelitev življenjskega ciklusa izdelka Vsak izdelek ima svoj ţivljenjski cikel, ki je specifičen glede na vrsto potreb, ki jih zadovoljuje, glede na način proizvodnje ter vrsto proizvodov. Poleg tega je odvisen tudi od ekonomske moči podjetja, stopnje odprtosti domačega trga in od intenzivnosti konkurence (Završnik 1990, 8). Ţivljenjski ciklus postaja vse krajši predvsem zaradi pospešenih tehnoloških sprememb ter hudega konkurenčnega boja. S pomočjo ţivljenjskega ciklusa lahko ugotovimo, kdaj so potrebne inovacije, prav tako pa tudi, kdaj moramo prenehati s proizvajanjem izdelkov, ki niso več dobičkonosni (Snoj et al. 2006, 47). Prikazuje gibanje prodaje izdelka skozi čas po posameznih fazah: uvajanje, rast, zrelost in zasičenje ter nazadovanje. Ţivljenjski ciklus izdelka nam pove, da bo vsak izdelek enkrat prišel v fazo nazadovanja. Naloga pristojnih v podjetju je, da preprečijo, da izdelek pride v zadnjo fazo, s tem da izdelek posodobijo in ga ponudijo na trgu ter s tem preprečijo umik produkta s trga (Steve Gross, 2012). Pri grafičnem prikazu klasičnega modela ţivljenjskega cikla izdelka uporabimo obseg prodaje na ordinatni osi in čas na abcisni osi. Kot dodatni merili lahko na ordinatni osi uporabimo še višino dobičkov in stroškov po posameznih stopnjah ciklusa, kar omogoči še natančnejši vpogled v značilnosti posameznih stopenj. Vsak izdelek ima svoj ţivljenjski cikel, ki je odvisen predvsem od vrste potreb, ki jih zadovoljuje, od značilnosti proizvodnje, ekonomske moči podjetja, stopnje odprtosti domačega trga in intenzivnosti konkurence (Kotler 1998, 355).

12 Slika 1: Krivulja življenjskega cikla izdelka VIR: Maxipedia,2012 Prva uporaba modela ŢCI v obliki logistične funkcije izhaja od ameriškega statistika Rajmonda Prescotta iz začetka 20-ih let. Uporabil jo je za prikaz zgodovinskega razvoja prodaje osebnih avtomobilov. Drugi avtor, ki je uporabil omenjen model, je bil Kuznets, ki je prikazal rast izdelave agrarnih in industrijskih izdelkov (Deţelak et al. 1991, 22). 3.2 Razvojne stopnje Izdelek, ki ga uvajamo na trg pod določenimi pogoji, ima svojo rast, doseţe zrelost in se začne počasi starati, kar pomeni, da je dosegel svoj nivo zasičenosti. Temu sledi postopno umikanje s trga. Nekateri avtorji v literaturi navajajo različno število faz (od 2 do 9 in več). Vendar je od tega bolj pomembno spremljanje posameznih izdelkov na njihovi ţivljenjski krivlulji od uvajanja do ukinjanja (Završnik 1990, 12). 3.2.1 Stopnja uvajanja Raziskovanje in tehnično znanje ter sposobnost podjetja, da ustvari povpraševanje po novem izdelku, so glavni pogoji za uvajanje novega izdelka na trg. V začetku te prve stopnje potrošnik še ničesar ne ve o novem izdelku, zato mora proizvajalec potencialne potrošnike s propagandnimi sredstvi oz. mediji informirati o obstoju izdelka. Obseg stroškov in porabe časa je odvisen od teţavnostne stopnje uporabnosti izdelka, od njegove pomembnosti kot novosti na trgu, od obstoja podobnih izdelkov in od njegove intenzitete

13 za zadovoljitev potreb. Omenjena stopnja je najbolj občutljiva točka prodajne politike, saj vsebuje največ tveganja (Deţelak et al. 1991, 23). Uspeh novega izdelka na trgu je odvisen predvsem od potrošnikov in njihovega pozitivnega reagiranja. Prav tako so pomembni stroški nakupa in koriščenja izdelka. Potrošnik, ki je slišal o novem izdelku, razmišlja o smotrnosti nakupa in uporabe izdelka. Postopoma zbira informacije in si ustvarja popolnejšo podobo o produktu. Pri izdelkih z niţjo ceno pride ponavadi do poskusnega nakupa. Večina potrošnikov namreč ne ţeli menjati obstoječe izdelke, dokler se ne prepričajo, da so novi produkti boljši in kvalitetnejši. Za podjetje, ki uvaja nov izdelek na trg, je pomembno, da preuči proces sprejemanja novega izdelka pri potrošnikih. Omenjen proces, ki poteka od prve zaznave do nakupa, se imenuje adopcija inovacij. Širjenje novega izdelka s strani odjemalca pa imenujemo proces difuzije inovacije. Čas, ki je potreben za sprejemanje in prvo uporabo izdelka s strani potrošnika, je odvisen od: vrste izdelka, komuniciranja o izdelku med odjemalci, obnašanja potrošnikov, druţbeno ekonomskih dejavnikov, demografskih in socialnih dejavnikov ter strukture odjemalcev. 5 Prva faza se lahko skrajša z naslednjimi metodami: metoda razlage in pouka: potencialnim porabnikom predstavimo izdelek z vsemi potrebnmi pojasnili in demonstracijami; metoda oljnega madeža: izdelek predstavimo izbranemu krogu porabnikov, ki lahko vplivajo na javno mnenje. agresivna metoda: podjetje z intenzivnim angaţiranjem sredstev za pospeševanje prodaje poskrbi za hiter trţni sprejem; stopenjska metoda: proizvajalec lahko uvaja izdelek istočasno pri posrednikih in porabnikih ali pa ločeno, tako da ga sprejmejo porabniki in zahtevajo tak izdelek v prodajalnah trgovca (Deţelak et al. 1991, 24). Obstaja pet skupin odjemalcev, ki se razlikujejo v procesu sprejemanja novega izdelka: Inovatorji so tista skupina kupcev, ki so pripravljeni poskusiti nove izdelke in sprejeti tveganje. Ti kupci so dobro informirani, razpolagajo z relativno visokim dohodkom in teţijo k prestiţnosti. Predstavljajo 2,5 % vseh kupcev. 5 Povzeto po: Završnik 1990, 14

14 Zgodnji sprejemniki v svoji skupnosti veljajo za mnenjske vodje in sprejemajo nove ideje zgodaj ter s previdnostjo. Predstavljajo 13,5 % vseh kupcev. Zgodnja večina sprejme izdelek šele, ko sta ga prvi dve skupini ţe sprejeli in po tem, ko so dobro pretehtali ceno in uporabnost izdelka. Nove ideje sprejmejo prej kot povprečni kupci, čeprav redko veljajo za vodje. Predstavljajo 34 % kupcev. Pozna večina je skeptična, novi izdelek sprejmejo potem, ko ga je večina ljudi ţe poskusila. Predstavljajo 34 % kupcev. Zamudniki/počasneži so nagnjeni k tradiciji in ne marajo sprememb. Druţijo se z ljudmi, ki prav tako prisegajo na tradicijo in sprejmejo novost le, kadar ta delno ţe pridobi lastnost tradicije. Predstavljajo 16 % kupcev (Schilling 2005, 46). 3.2.2 Stopnja rasti V tej stopnji so kupci ţe spoznali in sprejeli nov izdelek. Povpraševanje po novih izdelkih močno naraste, s tem pa se povečata prodaja in dobiček. Hkrati pa povečano povpraševanje omogoča povečanje proizvodnje tako, da prihaja do zmanjševanja stroškov, kar omogoča podjetju, da nadoknadi stroške za razvoj novega izdelka. Podjetje širi prodajno mreţo in tako pokriva vedno večji trţni segment skupnega trga blaga. Izdelek začne kupovati skupina potrošnikov»zgodnja večina«, ki je do sedaj spremljala uporabo izdelka pri prvih dveh skupinah (Završnik 1990, 16). Brţ ko izdelek uspeva, začne na trţišče siliti konkurenca, ki poskuša prvi izdelek posnemati ali pa spremeniti njegove funkcionalne ali oblikovne značilnosti (Deţelak et al. 1991, 25). 3.2.3 Stopnja zrelosti Skoraj vsak izdelek pride v stopnjo zrelosti, v kateri se prodaja počasi stabilizira. Ta faza ponavadi traja več kot druge faze in tudi večina izdelkov se nahaja v tej stopnji. (Završnik 1190, 17) Na trgu se pojavi vse močnejša konkurenca, ob kateri je porast prodaje vse teţji. Več ali manj vsi enaki izdelki imajo sedaj ţe tudi enako kakovost (Deţelak et al. 1991, 25). Fazo zrelosti delimo na naslednje podfaze: rast zrelosti: stopnja rasti prodaje počasi pada zaradi zasičenosti distribucije;

15 stabilna zrelost: prodaja se počasi prilagaja številu prebivalstva. Večina odjemalcev je ţe preizkusila izdelek, zato na bodočo prodajo vpliva rast prebivalstva in potrebe po zamenjavi izdelka; zrelost v nazadovanju: absolutna raven prodaje začne padati, ker se odjemalci obračajo k drugim izdelkom ali substitutom (Završnik 1990, 17). Posebno značilna, na tej stopnji zrelosti izdelka, pa je konkurenca na področju cene. Upoštevati je treba naslednje tri vidike, ki so podlaga za oblikovanje cene na tej stopnji: Tehnična zrelost, ki je označena: s padajočimi izdelki za razvoj oz. izboljšanje izdelka, z rastočo standardizacijo znamke in z ţe dozorelo metodo proizvodnje. Trţna zrelost, ki je označena: z načelnim poznavanjem funkcije izdelka s strani potrošnikov, s predpostavko da je kakovost večine ponujenih izdelkov dobra in z zadostnimi izkušnjami potrošnikov z izdelki, kar jim omogoča laţje razlikovanje med izdelki. Prav tako pa je potrebno ekonomsko propagando usmeriti v posebno smer. V večjem obsegu uporabljajo mnoţične medije, da bi podjetja tako obdrţala stopnjo poznavanja imena izdelka (Deţelak et al. 1991, 26). Stopnja zrelosti je v ŢCI mnogih organizacij izrednega pomena, zato si prizadevajo, da obdrţijo trţni deleţ in da izdelek ne preide v stopnjo nazadovanja(snoj et al. 2006, 52). 3.2.4 Stopnja zasičenosti Faza zasičenja pomeni, da je trg zasičen z določenim izdelkom v tolikšni meri, da ga več ne sprejme. Prodaja doseţe v tej točki svoj maksimum (Završnik 1990, 18). V tej stopnji se začenja bitka za trţni deleţ med ponudniki, kajti vsako podjetje lahko poveča trţni deleţ le na račun drugega podjetja oz. ponudnika. To pomeni, da je potrebno ponovno angaţirati ekonomsko propagando. V začetku te stopnje prodaja še absolutno raste, vendar je stopnja rasti vse manjša. Torej bo maksimum prodaje hitro doseţen, temu pa sledi nazadovanje. Čeprav je cenovna elastičnost povpraševanja visoka, pa politika cene nima zadostne učinkovitosti kot instrument marketinške strategije, kajti na eni strani rastejo stroški s pojavom številnih variant izdelka, na drugi strani pa se zmanjšuje dohodek podjetja. 6 V stopnji zasičenosti je skrajni čas, da organizacija začne s pripravo za uvajanje novega izdelka na trg (Snoj et al. 2006, 53). 6 Povzeto po: Deželak 1991,27

16 3.2.5 Stopnja nazadovanja/odmiranja izdelka Spremembe v aktivnosti konkurence, potrošnih navadah, tehnologiji izdelka in drugih zunanjih dejavnikih vplivajo na večino zrelih izdelkov, da pridejo v fazo nazadovanja. Tipični vzrok, da pride izdelek v omenjeno fazo, je vstop novih izdelkov in zmanjšanje interesa potrošnikov za določen izdelek. V tej fazi večina kupcev ne kupuje več izdelka, ampak samo še tisti, ki ostanejo zvesti blagovni znamki izdelka ter podjetju. Faza nazadovanja je vedno kritična za vsako podjetje. Šibkejši konkurenti morajo oditi s trga, ostanejo najmočnejši z velikimi trţnimi deleţi (Završnik 1990, 18). Proizvodno podjetje ima ţe zasnovo za drugi, novejši, izdelek ali pa ga ima ţe pripravljenega na trţišču. S tem bo podjetje zamenjalo»odmirajoči«izdelek in prodajo obdrţalo na enaki ali povečani ravni, kar je odvisno od značilnosti novega izdelka in marketinga podjetja (Deţelak et al. 2006, 27). Prednosti in slabosti koncepta ŢCI Prednosti so naslednje: ŢCI predstavlja analitični model za prikazovanje in spremljanje izdelka na njegovi ţivljenjski krivulji. Poznavanje stopenj ŢCI omogoča uporabo ustreznih strategij marketinga pri določanju strategij izdelka in trga. Organizacije ţelijo skrajšati stopnjo uvajanja, pospešiti stopnjo rasti, podaljšati stopnjo zrelosti in upočasniti stopnjo nazadovanja. Koncept ŢCI lahko uporabljajo organizacije kot metodo napovedovanja primarnega povpraševanja. V največji meri uporabljajo koncept pri strateškem načrtovanju marketinga, saj daje osnovne informacije za razvoj novih izdelkov in izločanje neuspešnih s trga. Slabosti : Analiza ŢCI lahko spodbudi managerje, da na zrelih in upadajočih trgih umaknejo izdelek s trga, namesto da bi uporabili morda ustreznejšo strategijo preobrata ali inovacije. ŢCI je zelo različen in specifičen za vsako panogo, zato ni splošno uporabnega modela. Teţko je natančno določiti stopnjo ţivljenjskega cikla, v kateri se nahaja izdelek, enako velja za dolţino trajanja posamezne stopnje. 7 7 Povzeto po: Snoj 2006, 62

17 3.3 Življenjski cikel izdelka Apple iphone Slika 2: Življenjski cikel iphona VIR: EUROMONITOR INTERNATIONAL,2011 Prvi iphone se je pojavil leta 2007. Po dolgem obdobju razvoja je končno prišel v fazo uvajanja. V tej fazi so morali povečati ozaveščenost o izdelku in s tem pritegniti čimveč potrošnikov. V mesecu januarju so iphonu dodali novo funkcijo ter vloţili veliko denarnih sredstev v oglaševalsko kampanijo. Po fazi uvajanja je sledila stopnja rasti. Iphone je postal čedalje popularnejši, zato se je čedalje več ljudi odločilo za njegov nakup. Zaradi vse večjega zanimanja je Apple posledično na trg uvedel, v naslednjih dveh letih, še iphone 3G, iphone 3Gs in iphone 4. Trenutno se iphone nahaja v fazi nazadovanja. Glavna skrb Appla je, da zniţa cene svojih izdelkov, s čimer bo ohranil konkurenčnost na trgu. Lahko pa se odloči tudi za uvedbo novih funkcij in dodatne opreme. Apple namerava lansirati izdelek in na trgu ponuditi svojim strankam nov iphone 5, kar bi ga obvarovalo pred izločanjem izdelka s trga (Euromonitor international, 2011).

18 4 ŽIVLJENJSKI CIKLUS IZDELKA MOBILNE TELEFONIJE V SLOVENIJI Ţivljenjski cikel mobilnega aparata je sestavljen iz štirih faz: proizvodnje, distribucije in prodaje, zbiranja odsluţenih telefonov ter obnove ali recikliranja. Proizvajalci mobilnih aparatov morajo sledili zakonodaji s področja varstva okolja. Pri izdelavi morajo uporabljati materiale, ki bodo okolju prijazni (npr. bioplastika proizvedena iz koruze na osnovi bencina, biorazgradljive plastične mase primerne za otroke itd). S krajšimi navodili in boljšo obliko lahko zmanjšajo velikost in teţo embalaţe ter tako prihranijo energijo pri transportiranju. Proizvajalci so v zadnjih letih začeti proizvajati tudi univerzalne polnilce, s katerimi lahko uporabniki napajajo različne blagovne znamke mobilnih aparatov. Pri vsem tem je pomemben tudi način oglaševanja izdelkov, s katerim je ţe v prvi fazi potrebno uporabnike ozaveščati o ekološki rabi in ravnanju mobilnih telefonov. Recikliranje je zadnja faza ţivljenjskega cikla mobilnega telefona. Pri tej fazi je moţno delno obnoviti ali v celoti reciklirati aparat. Odsluţene mobilnike lahko deloma popravijo in obnovijo ter jih dajo ponovno na trg. S tem pa prihranijo energijo in surovine, ki so potrebne za izdelavo izdelka. 8 Nokia ţe od leta 1990 organizira vračanje odsluţenih telefonov v sodelovanju z različnimi organizacijami po vsem svetu. Po svetu ima pribliţno 5000 zbiralnih centrov, kjer lahko uporabniki oddajo svoj odsluţen mobilni telefon (We: recycling, 2009). Slika 3 : Ozaveščanje uporabnikov Nokie o recikliranju VIR: NOKIA COMPANY, 2010 8 Povzeto po: Černilogar 2009,5

19 4.1 Nastanek in razvoj mobilne telefonije v Sloveniji V zadnjem času se izraz mobilne tehnologije pojavlja vedno bolj pogosto. Moţno ga je zaslediti v različnih javnih medijih, reklamnih oglasih, znanstvenih prispevkih in na strokovnih področjih. To kaţe na izredno razširjenost mobilnih tehnologij v Sloveniji in na pomembno mesto, ki ga imajo v današnjem vsakodnevnem ţivljenju. Razširjenost mobilne telefonije v Sloveniji je več kot 85-odstotna. Z izrazom mobilne tehnologije ponavadi opisujemo tehnologije, ki jih uporabljamo ko smo na poti, in jih v grobem razdelimo na brezţična omreţja, mobilne naprave in mobilne storitve. Razvoj mobilnih tehnologij je iz leta v leto hitrejši. Vzrok je v hudi konkurenčnosti izdelovalcev in ponudnikov storitev. Na vse to pa vplivajo tudi uporabniki, ki so pripravljeni plačevati za nove izdelke in nove storitve. Osemdeseta leta minulega stoletja veljajo za rojstvo mobilne telefonije, ki je pravi razmah pričela doţivljati v devetdesetih letih, v zadnjem desetletju pa je postala eden najbolj nepogrešljivih tehnoloških pripomočkov, hkrati pa izjemno donosen globalni posel tako za proizvajalce, kot tudi za ponudnike mobilnih aparatov. Začetki mobilne telefonije v Sloveniji segajo v leto 1991, ko je podjetje Mobitel začelo z izgradnjo analognega omreţja NMT. Po prvem letu delovanja je omreţje uporabljalo okoli 22.000 naročnikov. Lastno omreţje je vzpostavilo tudi podjetje Western Wireless pod blagovno znamko VEGA, vendar je zaradi nekonkurenčnosti slovenski trg v letu 2005 zapustilo. Konec leta 2005 je v Sloveniji uporabljalo mobilni telefon okoli 1,5 milijona uporabnikov, kar predstavlja 88 % prebivalstva. Mobilna telefonija se je v primerjavi s svetom začela razvijati dokaj pozno. Tudi pri uvedbi druge generacije je zamujala štiri leta za drugimi drţavami. Drugo obdobje je zaznamovala GSM tehnologija, ki se je v Sloveniji pojavila šele leta 1996, kar je pet let kasneje v primerjavi z ostalimi drţavami. Kljub temu pa so zaostanek uspešno nadoknadili, saj je v Sloveniji med prvimi v svetu decembra 2003 začelo delovati omreţje tretje generacije (UMTS) podjetja Mobitel. 9 V prvem četrtletju leta 2005 je ţe 87-odstotkov vseh gospodinjstev po Sloveniji uporabljalo po en mobilni telefon. V zadnjih petih letih se je mobilni promet povečal za 16,8 % letno, posledično pa je upadel promet na področju fiksne telefonije (SURS, 2006). 9 RIS, 2010

20 Tabela 1: Ključni dogodki v času razvoja mobilne telefonije v Sloveniji LETO DOGODEK 1991 Ustanovitev druţbe Mobitel, pojav NMT 1996 GSM tehnologija November 1998 Ustanovitev podjetja Debitel Marec 1999 Ustanovitev podjetja SIMOBIL 2001 GPRS September 2001 VEGA (WWI) 2003 UMTS 2005 Ukinitev NMT - ja 2004-2006 Pojavijo se še drugi ponudniki: m-mobil, izi mobil, T-2 2007 TUŠMOBIL 2008 Nadgraditev omreţja UMTS s HSDPA, pojav mobilne televizije (MOBITEL) 2009 Kodeks o ravnanju mobilnih operaterjev 2011 Nizkocenovni ponudnik mobilne telefonije BOB, Mobitel postavi prvo ekološko bazno postajo VIR: podatki na spletnih straneh ponudnikov mobilne telefonije Novembra 1998 je na trg stopilo podjetje Debitel, ki pa ni imelo svojega omreţja, zato je ponujalo le storitve. Večje spremembe na trgu so se začele ob koncu marca 1999 z vstopom novega mobilnega operaterja SI MOBIL. Vstop novega konkurenta je povzročil cenovno vojno, kar se je pokazalo v povečanju števila uporabnikov. Eden izmed pomembnih vzrokov za njo, pa je bila tudi uvedba predplačniških paketov (RIS, 2010).

21 GRAFIKON 1 : Življenjski cikel uporabnikov mobilnega omrežja v letih 2000-2011 št. uporabnikov 2500000 2000000 1500000 1000000 1138000 1143000 2121950 2169000 2054899 2125620 1928412 1848637 1759232 1819572 1641000 1539235 500000 0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 leto Vir: SURS Leta 2000 je mobilno omreţje uporabljalo 1.138.000 uporabnikov. Nato pa se je v naslednjih letih močno povečevala uporaba mobilnih aparatov, saj je v zadnjih letih število uporabnikov naraščalo povprečno 3,7 % letno. Na krivulji je v letu 2005 zaznati manjši upad števila uporabnikov, k temu je botrovala predvsem gospodarska kriza in tudi nepremišljena odločitev za enega izmed številnih mobilnih ponudnikov. Do konca leta 2010 so zabeleţili šest mobilnih operaterjev. Ob predpostavki, da ima vsak uporabnik mobilnega omreţja največ eno naročnino, to pomeni, da med uporabnike mobilne telefonije sodi kar 96 % prebivalstva Slovenije. Po zadnjih podatkih Statističnega urada število uporabnikov še vedno narašča, saj uporaba mobitela omogoča ljudem večjo mobilnost. Uporabnikov mobilne telefonije je bilo ob koncu leta 2011 skoraj 2.169.000, kar je za 2 % več kot prejšnje leto. Od tega je bilo 81 % zasebnih uporabnikov. Med vsemi uporabniki je bilo 71 % naročnikov

22 4.2 MOBILNI OPERATERJI V Sloveniji imamo veliko mobilnih operaterjev: Mobitel, Simobil, T2, Tuš mobil, M mobil, Izimobi, Debitel ter Bob. Mobitel je v lasti Telekoma Slovenije in velja za začetnega ponudnika mobilnih storitev v Sloveniji, saj njegovi začetki delovanja segajo v leto 1991. V nadaljevanju diplomske naloge se bom osredotočila zgolj na Mobitel in Simobil, saj po mojem mnenju z raznovrstno ponudbo aparatov in storitev ter s pogostimi oglaševalskimi kapanijami sodita med najbolj prepoznavne na slovenskem trgu. Za njima pa bom na kratko predstavila še novega ponudnika na trgu mobilne telefonije bob. V letu 2011 so uporabniki slovenskih mobilnih operaterjev poslali več kot milijardo in pol SMS sporočil. GRAFIKON 2 : Prikaz poslanih sms sporočil na življenjski krivulji Število poslanih sms sporočil 2002-2011 1600000 1400000 1504000 1200000 1277000 št. poslanih sporočil (v mio) 1000000 800000 600000 400000 200000 679474 538269 593729 468569 380769 413364 333519 1000000 Vir: SURS 0 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 leto Po podatkih SURS-a je v opazovanem obdobju med leti 2002 in 2011 število sms sporočil iz leta v leto naraščalo. K temu je pripomoglo predvsem izboljšanje aplikacij za pisanje in pošiljanje sporočil, ki so jih izboljšali proizvajalci mobilnih aparatov. Število vseh v letu 2010 poslanih sms sporočil pa je preseglo milijardo. Po podatkih so večino sporočil poslali

23 zasebni uporabniki. V primerjavi z letom 2008 se je število poslanih sporočil v zadnjih dveh letih podvojilo. Tabela 2: Promet mobilne telefonije v Sloveniji v letu 2011 Število X - XII 11 Indeksi X - XII 11 X - XII 10 X - XII 11 VII - IX 11 I - XII 11 I - XII 10 Mobilna telefonija promet 2) (1000 minut) 966.099 101,1 110,6 100,9 domači 938.919 101,2 111,7 101,0 mednarodni 27.181 95,8 82,6 96,4 naročniki mobilnega omreţja 3) (število) predplačniki mobilnega omreţja 3) (število) VIR: SURS 1.541.076 103,7 101,5-627.472 98,7 97,4 V 4. četrtletju 2011 je bilo zabeleţenih 966.099 minut ali 16,1 milijona ur odhodnega prometa iz mobilnih omreţij. Od tega so 72 % prometa ustvarili zasebni uporabniki. Pri odhodnem prometu mobilne telefonije je domači promet predstavljal 97 %, mednarodni pa 3 %. V primerjavi z istim obdobjem lani se je ves odhodni promet iz mobilnih omreţij povečal za 1 %, mednarodni odhodni promet pa se je zmanjšal za 4 %. 4.2.1 Mobitel Začetki Mobitela segajo ţe v leto 1991, ko je začelo podjetje s ponudbo storitev v analognem omreţju. To omreţje je bilo skupno za Slovenijo in Hrvaško. Njegova značilnost je bila ta, da je vsaka drţava imela svoj sistem, ki ni bil skladen z drugimi, zato so naročniki lahko telefonirali le znotraj drţavnih meja. To se je kasneje izkazalo kot velika pomanjkljivost, še zlasti po začetku priprav na zdruţeno Evropo. Tako se je začel razvoj digitalnega sistema mobilnih komunikacij (GSM), ki je prvič začel redno delovati konec leta 1991. Leto kasneje se je podjetje preimenovalo v delniško druţbo, h kateri so se pridruţila še ostala slovenska PTT podjetja in vplačala kapital. Po reorganizaciji PTT podjetja Slovenija v letu 1994 in z ločitvijo poštne in telekomunikacijske dejavnosti je postal 100-odstotni lastnik Mobitela, d. d., Telekom Slovenije, nacionalni operater telekomunikacij (Jelinčič 2000, 12).

24 Prelomno leto za Mobitel, d. d., je bilo leto 1995. Poleg razvoja in rasti števila naročnikov v analognem omreţju so v tem letu naredili prve korake v svet digitalnih mobilnih telekomunikacij. V letu 1996 so z digitalnim signalom pokrili slovenski cestni kriţ, večja mesta, pomembnejša turistična središča ter obalo. Nadaljnja izgradnja omreţja Mobitel GSM je potekala postopno. Danes je pokritost prebivalstva kar 99-odstotna (Pušnik 2000, 18). V letu 1999 je podjetje imelo ţe 100.000 naročnikov, na to povečanje je močno vplivala tudi uvedba sms sporočil. Mobitel je z leti uvedel tudi nove klicne številke: 031, 051, 040 itd. S 1. julijem 2011 se je k Telekomu Slovenije pripojila hčerinska druţba Mobitel, d. d. Osnovni namen zdruţenja je večja ekonomska učinkovitost, hitrejši tehnološki razvoj, večja proţnost in odzivna sposobnost, inovativnost ter večja sposobnost prilagajanja razmeram na trgu s poudarkom na potrebah in zahtevah uporabnikov. Mobitel ponuja svojim uporabnikom izbiro med številnimi paketi, kot so: paketi povezani (omogočajo popolno komunikacijo), paketi A, B, C (za brezskrbno telefoniranje v vsa omreţja), ITAK Dţabest (za mlade), druţinski bonus (z niţjo naročnino in ugodnimi pogovori), penzion plus paket (za upokojence in starejše nad 60 let), SOS plus paket (za člane prostovoljnih društev), enotni paket (enotna cena klicev za vsa omreţja v Sloveniji), osnovni paket (enake cene pogovorov skozi cel dan), paket gluhi (za gluhe in naglušne), predplačniški paketi (paket mobi in instant internet), podatkovni paketi (paket instant internet in paket telemetrija), poslovni paketi (veliko mobitelovo poslovno omreţje). 10 4.2.2 Simobil Druţba Simobil, d. d., je bila ustanovljena julija 1997, novembra 1998 pa so jo delničarji s svojimi sredstvi dokapitalizirali. Večinski lastnik podjetja so bili slovenski delničarji (75 %), 25 % deleţ pa je bil v lasti švedskega telekomunikacijskega operaterja Telia. S podpisom koncesijske pogodbe s takratno Vlado RS je druţba Simobil postala drugi operater digitalne mobilne telefonije GSM v Sloveniji. Svoje storitve so slovenskim porabnikom ponudili 25. marca 1999. V januarju leta 2003 je podjetje podpisalo partnersko pogodbo o sodelovanju z največjim svetovnim operaterjem mobilne telefonije Vodafonom. (Jelinčič 2000, 29). 10 Povzeto po: Mobitel, d. d.

25 Z njegovim vstopom na trg se je začela razvijati konkurenca na slovenskem telekomunikacijskem trgu. Cene storitev in mobilnih aparatov so se začele zniţevati, kakovost je rastla in mobilna telefonija je postala dostopna vsem uporabnikom. Uporabnikom je kot prvi v Sloveniji ponudil storitve GPRS, WAP in MMS ter omogočil hiter prenos podatkov preko tehnologije EDGE. Kasneje pa je ponudil tudi širokopasovni mobilni internet preko lastnega omreţja UMTS. Ob koncu leta 2011 je imela druţba 629.698 uporabnikov in doseţen 29,7 odstotni trţni deleţ (Simobil, d. d.). Uporaba storitev v omreţju se je v letu 2010 povečala. Simobil je povečal svoj trţni deleţ za 0,99-odstotne točke ter povečal število uporabnikov s 589.427 na 618.888. Tabela 3: Deleži na trgu mobilne telefonije v Sloveniji od leta 2005-2010 LETO 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Simobil 22,66 % 24,88 % 26,90 % 27,71 % 28,23 % 29,22 % Mobitel 69,96 % 67,86 % 64,21 % 58,75 % 56,52 % 55,14 % Debitel 5,64 % 5,78 % 5,65 % 4,97 % 4,30 % 4,43 % Tušmobil / / 0,70 % 5, 73% 7,66 % 7,86 % Izimobil 0,09% 1,48 % 2,54 % 2,46 % 2,25 % 2,11 % T-2 / / / 0,38 % 1,03 % 1,23 % Vega 1,64 % / / / / / Vir: Letno poročilo Simobil V letu 2010 je imel 55,14-odstotni trţni deleţ Mobitel. Sledi mu podjetje Simobil z 29, 22- odstotnim trţnim deleţem. V tabeli so prikazani še podatki o trţnih deleţih ostalih mobilnih operaterjev: Tušmobil (7,86 %), Debitel (4,43%), Izimobil (2,11%) in T-2 (1,23 %). Simobilovi uporabniki lahko izbirajo med naslednjimi paketi: paketi ZATE (neporabljene minute se lahko prenesejo v naslednji mesec), paketi ORTO (za mlade), paketi SIMPL (brez naročnine), osnovni paketi (Simobil, d. d.). 4.2.3 Bob Bob je prva nizkocenovna ponudba mobilne telefonije na slovenskem trgu, z lastno klicno številko 068. Uporabnikom ponuja najugodnejše cene storitev brez vezave, brez mesečne naročnine ter ostalih stroškov. Njihove storitve so namenjene vsem, ki ţelijo telefonirati poceni, pošiljati sms sporočila, brskati po internetu ter prisegajo na kakovostne storitve. Bob je blagovna znamka Telekoma Austria, v Sloveniji pa ga nadzira Simobil. Uporabniki uporabljajo Simobilovo omreţje. Zaenkrat je na voljo na bencinskih črpalkah, poštah ter v trgovinah z zabavno elektroniko, v prihodnje pa se bo njegova prodajna mreţa še povečala (Računalniške novice, 2011).

26 4.2.4 Kodeks ravnanja mobilnih operaterjev V mesecu marcu 2009 so predstavniki Zdruţenja za informatiko in telekomunikacije ter slovenski operaterji mobilne telefonije podpisali kodeks ravnanja o varnejši rabi mobilnih aparatov za otroke in mladostnike do 18. leta. Kodeks, ki je sestavljen v skladu z veljavno evropsko in nacionalno zakonodajo, predstavlja nabor zahtev za operaterje in ponudnike mobilnih storitev za doseganja splošnega varstva otrok in mladostnikov ter zagotavljanje njihove varne rabe mobilnih telefonov. Operaterji in ponudniki se obvezujejo, da se bodo po svojih najboljših močeh trudili, da bodo njihovim staršem in skrbnikom ponudili moţnost, da opravljajo z vrstami vsebin, do katerih lahko dostopajo njihovi otroci, ki so mlajši od 18 let. Prav tako pa bodo starše obveščali tudi o načinih omejevanja dostopa do neprimernih vsebin. Hkrati pa so sprejeli tudi obvezo, da bodo tudi druge ponudnike vsebin, s katerimi so v poslovnih razmerjih, seznanili z vsebino tega kodeksa in jih pozvali k pristopu (GZS, 2012). 4.3 Primerjava med tremi blagovnimi znamkami Pri pregledovanju spletnih strani s ponudbo številnih mobilnih operaterjev sem se odločila, da naredim primerjavo med tremi različnimi blagovnimi znamkami pametnih telefonov in sicer med: Apple iphone 4S, Nokia E7 in Samsung Galaxy Nexus. Izmed vseh je po moči najboljši Samung Galaxy Nexus, ki ga odlikuje dvojedrni procesor ter gigabajtni RAM pomnilnik. Takoj za njim se nahaja iphone 4S, ki premore 512 megabajtov pomnilnika. Izmed vseh treh izbranih aparatov omogoča iphone 4S največ prostora za shranjevanje podatkov, saj je uporabnikom na voljo v več različicah (16,32 ter 64 gigbajtni). Galaxy Nexus je uporabnikom na voljo le v 16 in 32 gigavajtni različici, prav tako pa nima reţe za spominsko kartico. Najslabša med vsemi pa je z 16 gigabajtov spomina Nokia E7. Po podatkih najbolj kvalitetno sliko ponujata Galaxy Nexus in iphone, saj imata v primerjavi z Nokio veliko večji zaslon. Tako Nokia kot tudi iphone imata vgrajeno kamero z osmimi megapiksli, kar je veliko več v primerjavi s Samsungom, ki premore le kamero s petimi megapiksli. Izmed vseh treh aparatov je cenovno najugodnejši Samsung Galaxy Nexus (Simobil 559 EUR), sledi mu iphone 4S (Simobil 627 EUR) in Nokia E7 (Simobil 649 EUR). Po mojem mnenju bi bil izmed naštetih aparatov za nakup najbolj primeren Samsung Galaxy Nexus, saj ga odlikuje nizka cena, izredno velik in kakovosten zaslon ter hiter procesor (Simobil, d. d.).

27 Slika 4 : Nokia E7 Slika 5: iphone 4S Slika 6: Samsung Galaxy Nexus 4.4 NOKIA IN APPLE 4.4.1 Apple Apple, ki je bil ustanovljen leta 1976, je veljal za čas rojevanja mnoţične uporabe računalnikov. Soustanovitelja sta bila Steve Jobs in Steve Wozniak. Slednji je uradno zapustil Apple leta 1987. Prvi logotip je imel podobo Isaaca Newtona, ki pod jablano premišljuje o gravitacijskem zakonu, vendar se je Jobsu ta zaščitni znak zdel preveč intelektualističen, zato se je odločil za nov dizajn. Od takrat naprej je Apple znan po preprosti obliki jabolka, v katero je ţe bil storjen ugriz spoznanja (Schilling 2005, 200). O izvoru imena Apple kroţijo tri razlage. Najbolj znana je tista, da je Steve Wozniak nor na jabolka sorte Macintosh. Od tukaj menda tudi izvira vzdevek Mac. Po drugi razlagi ime izvira iz Jobsovega navdušenja nad skupino The Beatles, saj za njega ti štirje fantje

28 predstavljajo idealni poslovni model, saj so kot celota vredni več kot vsota vseh štirih posameznikov. Ker se je zaloţba Beatlov imenovala Apple, je tako poimenoval tudi svoje podjetje. Jobs je med leti 1985 in 1997 zapustil Apple, vendar je v času svoje odsotnosti kupil podjetje Pixar, ki je danes eno največjih animacijskih podjetij na svetu ter ustanovil podjetje Next, ki je v tistih letih izdelovalo zelo zmogljive računalnike, ki jih je odlikoval tudi dober dizajn. Z Jobsovo vrnitvijo so najprej odprli trgovino Apple Store v Virginiji, kjer so bili na voljo samo Applovi izdelki. Do danes so odprli ţe več kot 350 trgovin na najbolj ekskluzivnih lokacijah po svetu, nekatere od teh pa so postale prave mestne znamenitosti. V trgovini, ki se nahaja na vrhu newyorške pete avenije je napis 24/365, kar pomeni, da je ne zaprejo niti za minuto. V vseh je na voljo brezplačna uporaba njihovih izdelkov ter neomejen dostop po internetu. 11 4.4.2 Nokia Nokia je vodilni ponudnik mobilnih aparatov in telekomunikacije v svetu. Njihova ponudba vključuje enostavne mobilne naprave za uporabo ter tiste, ki zadovoljujejo potrebe tudi najbolj zahtevnih uporabnikov. Nokia deluje v Aziji in Evropi. Sedeţ se nahaja na Finskem, kjer je zaposlenih 129.355 ljudi. Podjetje je v letu 2010 ustvarilo 56.363 milijonov evrov prihodkov, kar je za 3,6 odstotka več v primerjavi s prejšnjim letom (Datamonitor, Nokia Corporation 4, 2011). 4.4.2.1 SWOT analiza Prednosti Glede na raziskave je imela Nokia v letu 2010 32-odstotni deleţ med vsemi ponudniki mobilnih aparatov v svetu. V primerjavi z ostalimi konkurenti ima največjo distribucijsko mreţo z več kot 650.000 prodajnimi mesti po svetu ter največji obseg poslovanja, kar kaţe na veliko število strank. Nokia je v letu 2010 prevzela MetaCarta in Novarro. V prihodnosti ţeli okrepiti svoje zmogljivosti brezţičnih tehnologij ter okrepiti svoj trţni poloţaj na ključnih trgih, kot sta Japonska in ZDA. Prav tako pa ţelijo povečati svoj portfolij izdelkov, ter na ta način zadovoljiti potrebe in ţelje različnih vrst uporabnikov (prav tam, 5). 11 Povzeto po: Cruikshank 2006, 134

29 Slabosti Nokia je hitro izgubljala svoj trţni deleţ zaradi cenovne konkurenčnosti na trgu. Na svetovnem trgu pametnih telefonov je njen deleţ padel z 34,7 % na 24,5 %, v primerjavi med letoma 2011 in 2010. V prihodnosti ţelijo več denarnih sredstev vloţiti v mobilne aparate, ki bodo temeljili na operacijskem sistemu Windows. Priloţnosti Do leta 2015 naj bi podjetje z uvedbo pametnih telefonov, ki delujejo na osnovi Windows 7, povečala svoj trţni deleţ za pribliţno 20 %. Podjetje ţeli svojim uporabnikom ponuditi mobilne aparate, ki jim bodo omogočali učinkovito brskanje po spletu ter nudili enostaven dostop do zemljevida in ostalih aplikacij. Nokia ponuja cenovno ugodne aparate s številnimi funkcijami, ki so primerni tako za starejše kot tudi za mlajše ter hkrati dostopni vsem ljudem glede na njihovo stopnjo ţivljenjskega standarda. Nevarnosti Nevarnost se kaţe predvsem v cenovni konkurenčnosti, v primerjavi z Applom in ostalimi. V obdobju od januarja do marca 2011 je Nokia prodala 84,3 milijona pametnih telefonov, kar je za 2 % manj v primerjavi s prejšnjim letom. Za njo največjo konkurenčno nevarnost predstavljajo kitajski proizvajalci mobilnih aparatov, saj ponujajo izdelke brez blagovne znamke, ki so še cenejši od Nokie. Poleg tega pa so kitajski proizvajalci razširili svojo distribucijsko mreţo še na Latinsko Ameriko, Afriko, Indijo in Rusijo. Močna konkurenca je zniţala njen trţni deleţ in cenovno moč. 12 4.4.3 Apple in Nokia Nokia je toţila Apple zaradi kršitve patenta v letu 2009. Podjetje ima svoje aparate zaščitene z 11.000 patenti. Zahtevala je plačilo licenčnine za uporabo svojih tehnologij v enkratnem plačilu. Apple je moral plačati Nokii uporabo licence za vsak iphone. Apple naj bi bil vključen v domnevne kršitve patentov za vmesnike na dotik, ID klicatelja, osvetljavo prikazovalnika ter Wi- Fi tehnologije. V podjetju so trdili, da je Nokia prav tako kršila veliko njihovih patentov. Finski proizvajalec mobilnih telefonov Nokia bo prejela plačilo v enkratnem znesku, ki znaša več kot 800 milijonov evrov ter nadomestila za prodane iphone, ki naj bi znašala 8 eur na prodan aparat. Florian Mueller je dejal, da bodo ta enkratna plačila ter tekoče licenčnine prispevale k še boljšemu rezultatu Nokie. V letu 2007 so s svojimi patenti pripomogli k izdelavi prvega Applovega iphona. Nokia bo morda toţila še oblikovalce mobilnih telefonov Google Android, če bo ugotovila, da so tudi oni 12 Povzeto po: Datamonitor, Nokia corporation, 2011,8

30 kršili patent. Glede na raziskave podjetja Gartner prevladuje na trgu s 36 % pametni telefon Android, sledita mu Nokia Symbian s 27 odstotnim deleţem in Apple s 17 odstotnim deleţem. Finančni analitiki menijo, da je bil spor sklenjen v korist podjetja Nokia (Guardian, 2011). Nokia je razširila svojo toţbo proti Apple z vloţitvijo 13 kršitev patenta. Zahtevki temeljijo na toţbi iz leta 2009, ko Nokia toţi Apple zaradi 10 patentnih kršitev. Nokia je vloţila toţbo zoper ipad 3G in iphone. Kršitve se nanašajo na prenos podatkov in vključitev anten na mobilne aparate. Prav tako pa je tudi Apple začel sodni postopek proti Nokii, ki jo je obtoţil kršitve, ki so bile povezane z devetimi pametnimi telefoni. Podjetji sta se kasneje dogovorili o sporazumu, ki je končal dolgotrajni pravni spor med vodilnima proizvajalcema mobilne telefonije. 13 Podjetje J.D.Power je naredilo raziskavo, v kateri je ugotavljalo zadovoljstvo uporabnikov pametnih telefonov različnih proizvajalcev. Rezultati so pokazali, da so kupci najbolj zadovoljni z Applovimi pametnimi telefoni. Nokia pa se je po zadovoljstvu uporabnikov pametnih telefonov znašla nad predzadnjem mestu tik pred podjetjem Palm. Rezultati o zadovoljstvu uporabnikov kaţejo, da je podjetje Apple prejelo oceno 839 (od 1000). Tako visoko oceno so si prisluţili s tem, ker so uporabniki zadovoljni z vsemi segmenti uporabe mobilnikov iphone. Zadovoljni so tako z njihovo zmogljivostjo, kot tudi enostavno uporabo, lepo obliko ter izredno funkcionalnostjo. Ostala podjetja si sledijo po lestvici po naslednjem vrstnem redu: Samsung (769 točk), Motorola (758 točk), LG (733 točk), RIM (733 točk), Nokia (702 točk) ter Palm (697 točk) (Računalniške novice, 2010). 13 Povzeto po: BBC, 2010

31 5 SKLEP Slovenija je v mobilni svet vstopila dokaj pozno, saj njeni začetki segajo v leto 1991. Nekaj let kasneje so se pojavili prvi mobilni operaterji, katerih število se je v naslednjih letih le še povečevalo. Kljub kasnejšemu razvoju pa je Slovenija svoj zaostanek hitro nadoknadila, saj je v letu 2003 prva začela z uporabo UMTS. V današnjem času se Slovenija nahaja v četrti generaciji mobilnih sistemov, ki jo zaznamujejo hiter prenos podatkov, videofonija in skoraj brezplačno brskanje po internetu. Glavni namen je bil prikazati ţivljenjski cikel na enem izmed blagovnih znamk mobilnega aparata. Odločila sem se za prikaz Applovega iphona, ki je po dolgem obdobju razvoja prišel v fazo uvajanja. Ker je iphone postajal čedalje popularnejši, se je vse več odjemalcev odločalo za njegov nakup. Zaradi vse večjega povpraševanje so v Applu v naslednjih letih na trgu ponudili še ostale različice Iphona. V diplomskem seminarju sem se osredotočila na mobilno telefonijo v Sloveniji. Prikazala sem dogodke, ki so bili ključni v razvoju pri nas. V nadaljevanju sem podrobno predstavila tri slovenske mobilne operaterje: Mobitel, Simobil in najnovejšega na trgu Bob. Pri prvih dveh sem naredila tudi pregled nad njihovo ponudbo izdelkov in storitev uporabnikom. S pomočjo podatkov letnega poročila sem prišla do ugotovitve, da ima od vseh mobilnih operaterjev Mobitel, d. d., še vedno največji trţni deleţ ter tako ohranja vodilen poloţaj na trgu mobilne telefonije. Predstavniki slovenskih mobilnih operaterjev so v letu 2009 podpisali kodeks ravnanja o varnejši uporabi mobilnih telefonov med otroci in mladostniki, ki še niso dopolnili 18. leta starosti. S tem so njihovim staršem ali skrbnikom omogočili pregled nad vsebinami, do katerih najstniki lahko dostopajo. Podrobneje sem se osredotočila na vodilna proizvajalca mobilne telefonije v svetu na Nokio in Apple. Med njima ţe leta kroţijo številne toţbe, do katerih je prišlo zaradi kršitve patentov s strani Appla. Ta naj bi bil dolţan Nokii poravnati licenčnino za uporabo patenta za vsak iphone posebej. Podjetji sta se kasneje dogovorili o sporazumu, s katerim je bil končan nesporazum med obema.