PRVA BIVALIŠČA Opiši tvoje prvo bivališče! Kako si se počutil v njem?
1. KAKŠNA SO BILA PRVA ČLOVEŠKA ZAVETJA A V prazgodovini so se ljudje neprestano selili. V primeru nevarnosti, slabega vremena so si poiskali zavetje v naravi: v votlinah, jamah, pod drevesnimi krošnjami ali skalnimi previsi. B Začasna zavetja: ogrodje iz vej (lesa) ali kosti, pokrito z živalskimi kožami šotor. Mobilnost: hitro postavljeno, hitro pospravljeno, odnešeno.
2. ZAKAJ SO LJUDJE ZAČELI POSTAVLJATI STALNA BIVALIŠČA Poljedelstvo Nabiranje semena Sejanje Selitve niso bile več potrebne Stalna naselitev (okoli 10.000 pr. Kr.), Živinoreja Udomačevanje živali Meso v zalogi Šotori, lesene kolibe, hiše. Nastale so vasi in prva mesta GRADNJA BIVALIŠČE
Različnih oblik in velikosti, varnejša in Udobnejša. Tla: steptana glina ali slama Surova opeka ilovica s slamo, sušena na soncu. Nova bivališča Material Iz okolice veje, slama, kamen, blato, trstje Ognjišče osrednji del bivališča. Brez oken in dimnikov, vrata edina odprtina. Živali v hišah poleg ljudi. ROČNO S SLAMO
GRADBENIŠTVO V ČASU PRVIH CIVILIZACIJ Kaj prikazujejeta fotografiji? Katere pomembne zgradbe pri nas poznaš? Si videl kakšno zanimivo stav bo drugod?
KO SO NASTALA PRVA MESTA DELITEV DELA VAS Poljedelstvo in živinoreja, DELO Trgovina in obrt MESTO Nastala pred mesti NASTANEK Pred približno 5000 leti, nastala ob rekah Evfrat in Tigris, Nil, Ind Pridelki, ponudba za mesto POMEN Gospodarska, verska, upravna in kulturna središča Manj prebivalstva PREBIVALSTVO Veliko, tudi do več sto tisoč Manj organizirana POSELITVEV Organizirana, prostorska stiska Material iz okolice GRADNJA Material iz okolice Nizke stavbe, več različnih poslopij, dovolj prostora STAVBE velike, visoke stavbe, obzidje ozke ulice, HIŠE revni Eno sobo, pritličje, skromno pohištvo bogati Prostorne kopalnice in stranišča, tekoča voda
KO SO VLADARJI Z GRADNJAMI ŽELELI POKAZATI SVOJO POMEMBNOST BABILON ZIGURAT Izražajo moč in bogastvo države in vladarja. VELIČASTNE STAVBE Svetišča, opravljanje verskih služb. Piramide, grobnice za kralje in pomembne uradnike. Palače, bivališča vladarjev uradnikov in služabnikov.
1. Kakšna so bila prva mesta? 2. Zakaj so gradili piramide? 3. Zakaj so se gradile več deset let? 4. Čemu so bila namenjena svetišča? PREMISLI Zakaj so se nekatere egiptovske piramide ohranile, mezopotamska svetišča pa ne?
GRADBENIŠTVO V ČASU STARIH GRKOV IN RIMLJANOV Katera prizorišča predstavljajo slike? Kakšnemu namenu služijo?
Le Pont du Gard Via Appia Kaj predstavljajo slike? Kakšnemu namenu služijo? Kaj si opazil/a? V čem se razlikujejo od slik s prejšnje strani? Grški boks, Santorini
ČEMU JE SLUŽILA AKROPOLA Grki Polisi -mestne države (ATENE, ŠPARTA, TROJA, OLIMPIJA...) Agora -osrednji trg Akropola - svetišča bogov iz kamna, ki so hranila tudi zaklade. Gledališča AKROPOLA GLEDALIŠČE
Grajene iz opeke. Več sob Pohištvo skromno GRŠKE HIŠE Ostrešje: leseno, prekrito s strešniki. Tla: kamnita ali iz gline. Odprto notranje dvorišče, vodnjak. Premožnejši: kopalnice, tekočo vodo. Ženski prostori ločeni od moških.
RIMSKA HIŠA Dvorišče Sedež očeta družine Vrt Kuhinja Skladišče Študijska soba Atrij z bazenom Spalnica Obednica
ZAKAJ SO RIMLJANI GRADILI AMFITEATRE Amfiteatri za množične igre, športna tekmovanja, zabavo in krvave boje z gladiatorji. Terme - kopališča Viadukti - mostovi Akvadukti - vodovodi Ceste za hitre vojaške premike. Forum - trg, osrednje zbirališče meščanov. Palače, svetišča, sodišča, trgovine, amfiteatri, upravne in stanovanjske hiše.
Dioklecijanova palača, Split
O P A O R TRIJE REBUSI GLEDALIŠČE AGORA GLADIATOR
Gradbeništvo v srednjem veku Poskusimo našteti čim več besed, ki nas spominjajo na GRAD! Ječa, stražar, slama, konj, kamin, graščak, trobenta, jarek, top, smola, norček, pojedina, dvoboj, vitez, bakla, lina, zastava, rešetka, služabniki, hlev, orožarna...
PREBIVALCI Graščak, plemič, njegova družina, sorodniki, služabniki ter vojaki. NASTANEK v 10. in 11. stoletju. Najprej leseni, kasneje pa kamniti. GRADNJA Gradili so jih podrejeni kmetje. Grad Turjak VARNOST GRAD utrdba, zaščita pred napadi naravne razmere polotok, stena, skalni previs, gorski greben obzidje s stolpi dvižni most jarki SREDIŠČA DRUŽABNEGA ŽIVLJENJA Turnirji, lov ali pojedine. Zabavali so jih pesniki, glasbeniki in igralci.
KMEČKE HIŠE ZUNANJOST Skromne, iz lesa ali ilovice. Kasneje tudi s kamnom in opeko. Slamnata streha Okna majhna, nezastekljena. Rogatec Muzej na prostem NOTRANJOST En sam prostor za kuhanje in spanje. V hiši so prespale tudi živali. Ogenj sredi prostora zadimljenost. Pohištvo: bolj malo, miza in klopi. Tla: slama, živalske kože.
KAKŠNO JE BILO SREDNJEVEŠKO MESTO LEGA Nastajala so v bližini rek, gradov, ob cerkvah, ob križiščih prometnih poti. UREDITEV Ulice: netlakovane, blatne, umazane, redko čiščene. Trg - shajališče Cerkev Mestna hiša Sramotilni steber Voda: iz mestnega vodnjaka ali reke Odplake: na ulico Kanalizacija: neurejena Stranišča: revni zunaj, bogatejši v hiši Brasov, Romunija PREBIVALCI Do 1000 prebivalcev Meščani: obrtniki in trgovci Gospodarska središča
VISOKE OZKE HIŠE STRAŽNI STOLP ILOVNATE KOČE DVORANA OBZIDJE KUHINJA MESTNA HIŠA GRAD VAS MESTO OZKE ULICE SKLADIŠČA DVIŽNA VRATA MESTNA VRATA ZADIMLJEN PROSTOR TRG EN SAM PROSTOR Kam kaj spada?
Ponovitev in utrditev znanja Vaje v delovnem zvezku Preberite besedilo v učbeniku na straneh 28 in 29. Odgovori na vprašanja na strani 29.
GRADBENIŠTVO PRED 200 LETI ALI KAKŠNA SO BILA NOVA MESTA Celje, Vodna vrata, neznani avtor okoli leta 1830.
ZAKAJ SO V MESTIH PORUŠILI OBZIDJA Nekoč srednjeveška mesta so se v novem veku zelo spremenila OBZIDJA so varovala pred sovražniki, a preprečevala širjenje. Priseljevanje Priseljenci so iskali delo. Število ljudi je naraščalo, zato so obzidja porušili. MESTA so se širila brez načrtov, prometnih povezav in urejene kanalizacije. Postala so prenaseljena, hrupna in onesnažena. Newcastl
ZAKAJ SO V MESTIH PORUŠILI OBZIDJA Vedno več prebivalcev MESTO postane VELEMESTO Nekatera mesta so imela že čez milijon prebivalcev. V središčih so bile trgovine, banke, pisarne, sedeži podjetij. TOVARNE Pomenile so napredek. Možnost zaposlovanja. Nastajale na obrobju mest. TOVARNIŠKE DELAVKE REVNI Tovarniški delavci RAZLIKE med bivališči BOGATI Premožni lastniki tovarn
BIVANJE DELAVCEV Na obrobju mesta, delavske četrti. Ulice netlakovane, blatne. Hiše slabo narejene, vlažne brez kanalizacije in tekoče vode. Stanovanja majhna, ena soba za celo družino, malo pohištva. Onesnaženost, zajedavci. MEŠČANSKI SREDNJI SLOJ: zdravniki, uradniki, inženirji, obrtniki, učitelji, lastniki malih tovarn in trgovin. Hiše prostorne, solidne, urejene, in čiste, gospodinjska pomočnica. Stanovanja udobna, okrasje oblazinjeno pohištvo, mize, klopi.»v sobi, veliki kakih deset kvadratnih metrov, smo našli pet mož, tri ženske in tri otroke, od katerih sta dva imela norice. V sobi ni bilo ničesar vrednega, temveč le dva polomljena stola. Na tleh pa dve polomljeni postelji. Na vrvi, ki je bila speljana čez sobo, je viselo nekaj umazanih oblek. Ob ognjišču je bil koš, poln človeških iztrebkov.«(opis delavskega stanovanja v angl. mestu Darlington leta 1851) MANCHESTER DIRTY OLD TOWN
Leta 1930 so v ZDA zgradili prvi nebotičnik, ki je imel kar 102 nadstropji. GRADBENIŠTVO DANES Kaj prikazuje slika? Od tedaj gradbeniki in države tekmujejo, kdo bo zgradil večjo in višjo stavbo. V ospredju je Empire state Building. Zakaj so nekatere stavbe poimenovane?
Primerjava najvišjih stavb
NASTAJAJO SODOBNA MESTA MESTO DANES strnjena pozidava večpasovne ceste NEBOTIČNIKI, visoke stavbe, sedež kulturnih, finančnih in upravnih ustanov. ŠTEVILO PREBIVALCEV hitro narašča, mnogo mest ima več milijonov prebivalcev. STANOVANJSKE ZGRADBE stolpnice, nadstropja, dvigala večstanovanjske zgradbe hiše se selijo na obrobje.
GRADIMO VEČJE IN VIŠJE NAČIN GRADNJE Spremembe Izum različnih strojev: vrtalni stroji, žerjavi, mešalci betona. Novi gradbeni materiali: beton železobeton, jeklo, steklo, umetni materiali... ogrodje zgradbe železno ali železobetonsko. notranjost lahka polnila in steklo. PROMETNE POVEZAVE: ceste, železniški tiri, letališča Naravne ovire (reke, doline, hribi) v prometu rešujemo z mostovi, viadukti in predori.,
ZDA
1. Opiši podobo sodobnih mest. 2. Kateri materiali so omogočili gradnjo visokih zgradb? 3. Kakšna bodo mesta bodočnosti? 4. Kateri poklici so povezani z nastajanjem mest? PREMISLI 1. Katera je najvišja zgradba v tvoji okolici?
PRVE IZNAJDBE V PRAZGODOVINI Kakšno je bilo resnično življenje v času Kremenčkovih? Človek razmišlja: iznajdbe, ki so spremenile življenje ljudi
1. KAJ JE IZNAJDBA - Katera slika prikazuje iznajdbo? IZNAJDBA JE nekaj, kar je na novo odkrito, zlasti na tehničnem področju. Do prvih izumov je človek prišel počasi, po naključju: med delom ali z opazovanjem. Človek razmišlja: iznajdbe, ki so spremenile življenje ljudi
2. KAJ JE BIL PRVI IZUM ALI ZAKAJ JE ČLOVEK NAJPREJ UPORABIL KAMEN Prve izume so ljudje izdelali s pripomočki iz narave: kamenjem, palicami in kostmi. Ljudje so iz kamna izdelovali: -Orodje (rezila), - orožje (sekire), - posodo Z razvojem poljedelstva so se pojavile nove iznajdbe: ralo (predhodnik pluga), posoda, predilna vretenca, uteži za statve Človek razmišlja: iznajdbe, ki so spremenile življenje ljudi
3. KAJ JE POMENILO ODKRITJE OGNJA Ljudje so ogenj spoznali naključno: -ob udaru strele, - izbruhu vulkana, - ob gozdnih požarih Ob ognju so se ljudje družili, se pogovarjali in izmenjevali izkušnje. Ogenj je ljudem omogočal: toploto v mrzlih dneh in nočeh, kuhanje hrane, zaščito pred divjimi živalmi, svetlobo v večernem času, pomoč pri izdelovanju lesenih pripomočkov za lov Človek razmišlja: iznajdbe, ki so spremenile življenje ljudi
IZNAJDBE V STAREM VEKU Kaj je skupno naslednjim besedam? ura, mlin na veter, kolo, motor, avto, vlak, lončarsko vreteno, vodni mlin Človek razmišlja: iznajdbe, ki so spremenile življenje ljudi
1. KJE SO IZUMILI KOLO KOLO so iznašli v Mezopotamiji pred več kot 5000 leti. Velja za eno najpomembnejših iznajdb v zgodovini človeštva. Eno najstarejših koles so našli tudi na Ljubljanskem barju Človek razmišlja: iznajdbe, ki so spremenile življenje ljudi Ur, Mezopotamija
2. KAKO UPORABNA IZNAJDBA JE BILO KOLO Uporaba kolesa je pospešila hitrost potovanja in učinkovitost človekovega dela: a) uporaba v prometu: VOZ KOČIJA VLAK b) uporaba za izdelavo različnih naprav: škripec Človek razmišlja: iznajdbe, ki so spremenile življenje ljudi
3. KAKŠNA JE BILA TEHNIKA PRI RIMLJANIH Rimljani so razvili veliko novih iznajdb: za vojaške potrebe v kmetijstvu za gradnjo stavb in cest Stiskanje oliv Katapulti, samostreli, oblegovalne naprave Žetveni stroji, mlini, leseni žerjavi, železna orodja Tlakovane ceste z jarki Človek razmišlja: iznajdbe, ki so spremenile življenje ljudi
PONOVIMO Katere naprave so na slikah? Kako so narisane naprave delovale? V kakšno pomoč so bile predstavljene naprave? Katere naprave so še uporabljali Rimljani? Človek razmišlja: iznajdbe, ki so spremenile življenje ljudi
IZNAJDBE V SREDNJEM IN NOVEM VEKU Na kakšen pogon so delovale/delujejo naprave na slikah? Človek razmišlja: iznajdbe, ki so spremenile življenje ljudi
1. KAKO JE DELOVAL VODNI MLIN Energijo kolesa, ki ga je poganjala voda, so prvi uporabili že v starem veku. Nastal je vodni mlin: Energijo so dobivali tako, da so vodo speljali na kolo z loputami. Voda je poganjala kolo, to pa dalje druge naprave: mline, žage, velika nakovala v kovaških delavnicah, črpalke v rudnikih. V srednjem veku se je vodni mlin razširil po Evropi. Človek razmišlja: iznajdbe, ki so spremenile življenje ljudi
2. KAJ JE BIL PARNI STROJ Stroj, ki je za svoje delovanje izkoriščal paro, ki je nastala ob segrevanju vode. Izumitelj parnega stroja je bil škotski inženir James Watt. Človek razmišlja: iznajdbe, ki so spremenile življenje ljudi
3. KAKO JE PARNI STROJ SPREMENIL SVET Parni stroj je pomenil začetek nove dobe: najprej so ga uporabljali v rudnikih za vleko vozičkov in pogon črpalk za črpanje vode, nato se je njegova uporaba razširila v tovarnah, kjer je poganjal druge stroje, uporabili so ga tudi v prometu: PARNIKI PARNE LOKOMOTIVE PARNIK 7 minut VLAK Človek razmišlja: iznajdbe, ki so spremenile življenje ljudi
PONOVIMO Kako so delovali prvi parni stroji? Wattow parni stroj1 delovanje lokomotive 1. Kateri dve novi obliki pridobivanja energije so uvedli v srednjem in novem veku? 2. Kje vse so uporabljali vodno kolo? 3. Kako so uporabljali parni stroj? PREMISLI 1. Zakaj je parni stroj pomenil začetek nove dobe? Človek razmišlja: iznajdbe, ki so spremenile življenje ljudi
ISKANJE NOVIH VIROV ENERGIJE V MODERNI DOBI Na kakšen pogon delujejo aparati na slikah? Kako delujejo ti aparati? Človek razmišlja: iznajdbe, ki so spremenile življenje ljudi
1. KAKO DOBIMO ELEKTRIČNO ENERGIJO Pred okoli 150 leti so izdelali električni generator, ki je mehanično energijo pretvoril v elektriko. Ko pa je ameriški znanstvenik Thomas Alva Edison izumil žarnico, se je uporaba elektrike zelo razširila. Žarnica je električno energijo pretvorila v svetlobo in toploto. Človek razmišlja: iznajdbe, ki so spremenile življenje ljudi
PRIDOBIVANJE ELEKTRIKE HIDROELEKTRARNA TERMOELEKTRARNA JEDRSKA ELEKTRARNA VODNI POGON NAFTA ZEMELJSKI PLIN PREMOG RADIAKTIVNI ODPADKI ATOMSKA JEDRA Človek razmišlja: iznajdbe, ki so spremenile življenje ljudi
2. ZAKAJ PRAVIMO NAFTI ČRNO ZLATO Uporaba nafte se je začela pred okoli 100 leti (v drugi polovici 19. stoletja). Povezana je bila z izumom motorja na notranje izgorevanje, ki je poganjal še en pomemben izum iz tega časa avtomobil. uporaba nafte danes pridobivanje in transport nafte Človek razmišlja: iznajdbe, ki so spremenile življenje ljudi
3. KAJ JE ATOMSKA ENERGIJA 1. Atomsko energijo dobijo s posebnim postopkom, v katerem razcepijo težka radioaktivna atomska jedra. 2. Najprej se je uporabljala v vojaške namene (bombe). uporaba atomske bombe 9. avgusta 1945 nad Nagasakijem 3. Danes atomsko energijo uporabljamo za proizvodnjo elektrike. 4. V Sloveniji danes deluje Nuklearna elektrarna Krško, ki proizvede okoli eno četrtino energije v Sloveniji. delovanje Nuklearne elektrarne Krško Človek razmišlja: iznajdbe, ki so spremenile življenje ljudi
ELEKTRIČNO ENERGIJO DOBIMO TAKO, DA NAFTO DOBIMO ISKANJE NOVIH VIROV ENERGIJE V MODERNI DOBI ATOMSKO ENERGIJO UPORAB- LJAMO ZA UPORABA 1. Kateri novi viri energije so se pojavili v 19. in 20. stoletju? 2. Za kaj uporabljamo nafto? 3. Ali se atomska energija še vedno uporablja v vojne namene? Človek razmišlja: iznajdbe, ki so spremenile življenje ljudi