Zbirka medijskih objav

Zbirka medijskih objav Zdravniška zbornica Slovenije, za obdobje 21. 4. 2015 Število objav: 20 Televizija: 1 Tisk: 19 Spremljane teme: Zdravniška zbornica...: 5 ZZZS: 0 FIDES: 0 Zdravniki: 0 MZD - Ministrstvo za zdravje: 0 Zdravstveni... bolnišnice: 0 Andrej Možina: 3 zdravstvo: 18 Dr. Vinko Dolenc: 0 Otroška srčna kirurgija: 0 prof. dr. Borut Geršak: 0 združenje zdravstvenih...: 0 Slovensko zdravniško društvo: 0 bela napotnica: 0

Seznam objav v zbirki: Televizija Naslov Opozorilna stavka zdravnikov v sredo bo 1 6 Medij; Doseg POP TV; 304.000 00:00 Trajanje: 2 min Rubrika, Datum 24 ur; 20. 4. 2015 Petra Kerčmar Zdravniška zbornica Slovenije...POP TV, 20.04.2015, 24 UR, 19.12 JANI MUHIČ: Milijoni pa bi bili potrebni za višje plače zdravnikov, ki bodo v sredo, kot je znano, eno uro opozorilno stavkali. Čeprav zahtevajo plače trikrat višje od slovenskega povprečja, pa to uradno ni vzrok za stavko... Tisk Naslov Zakaj ministrstvo za zdravje ne deluje 2 8 Medij; Doseg Delo; 157.000 Stran: 5 Površina: 953 cm 2 Rubrika, Datum Mnenja; 21. 4. 2015 Zdenko Šalda Zdravniška zbornica Slovenije, Andrej Možina, zdravstvo...iniciativa AED si prizadeva urediti sistem zunajbolnišničnedeflbrilacije, ministrstvo miruje Pred kratkim je predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina v oddaji Tarča na nacionalni televiziji izjavil:» Ministrstvo za zdravje ne deluje.«z njim so se strinjali vsi, razen seveda predstavnika ministrstva. V isti oddaji je sindikalist Konrad Kuštrin dejal:... Tisk Naslov Manjka najmanj 500 zdravnikov 3 9 Medij; Doseg Delo; 157.000 Stran: 2 Površina: 138 cm 2 Rubrika, Datum Aktualno; 21. 4. 2015 Milena Zupanič zdravstvo...manjka najmanj 500 zdravnikov Modra knjiga Standardi in normativi, priporočila in obseg zdravnikovega dela Ljubljana Delovna skupina, fci j8jt imsnsvali minis&is za zdravje, bo do konca junija obnovila standarde in normative... Tisk Naslov Pomembna le hitrost dela, ne varnost 4 10 Medij; Doseg Delo; 157.000 Stran: 3 Površina: 246 cm 2 Rubrika, Datum Aktualno; 21. 4. 2015 Erika Repovž zdravstvo...v tujino. Na inšpektoratu za delo pravijo, da se s posameznimi primeri seznanijo šele, ko je za delavce že prepozno. Zavod za zdravstveno zavarovanje ( ZZZS), ki delodajalcem izdaja obrazce Al, ne preverja, ali imajo poravnane vse obveznosti do delavcev. Omenjeni obrazci potrjujejo, da imajo delavci, ki so... Tisk Naslov Zdravniki jutri v opozorilno stavko 5 11 Medij; Doseg Delo; 157.000 Stran: 1 Površina: 109 cm 2 Rubrika, Datum Naslovna stran; 21. 4. 2015 M. Z. zdravstvo...sindikata Fides, na vprašanje Dela, ali zadostuje izjava za javnost ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc. Fides namerava s stavko opozoriti, da imajo zdravniki za paciente premalo časa in prenizke plače za svoje delo. Fides zahteva plačno razmerje med povprečno in zdravniško plačo 1: 3, za paciente v ordinaciji družinske medicine pa od 10... 2

Tisk Naslov Tavžentkunstlerji 6 12 Medij; Doseg Delo; 157.000 Stran: 12 Površina: 221 cm 2 Rubrika, Datum Ostalo; 21. 4. 2015 Diana Zajec zdravstvo...in to v času, ko denimo združenje za pravice otrok opozarja na nespoštovanje ključnega strokovnega pravila v pediatriji, po katerem sme biti najdaljša čakalna doba v času odraščanja, ko se otrokov organizem stalno razvija, mesec dni - otroci pa danes na operacijo čakajo tudi po več mesecev. Zgodi pa se nič. Nič dobrega,... Tisk Naslov Rubikon, ki ga zdravnik nikoli ne sme prestopiti 7 14 Medij; Doseg Delo; 157.000 Stran: 12 Površina: 799 cm 2 Rubrika, Datum Ostalo; 21. 4. 2015 Diana Zajec Zdravniška zbornica Slovenije, Andrej Možina, zdravstvo...zdravljenje zdravstvenega sistema Sedem suhih let in neživljenjska zakonodaja - Primer Radan - Izgubljena etika, ogrožena stroka, stavka Sedem let že zdravniška zbornica prosi resorno ministrstvo za sprejetje posodobljenega zakona o zdravniški službi. Zaman, zgodilo se ni nič. Po drugi strani pa se v zdravstveno-zdravniški... Tisk Naslov Rak se zažira v Posočje 8 17 Medij; Doseg Jana; 117.000 Stran: 4 Rubrika, Datum Ostalo; 21. 4. 2015 Carmen Leban zdravstvo Površina: 1.126 cm 2...Nobenih skrivalnic, o bolezni je treba govoriti.»v petek sem bila prvič na pregledu pri ginekologinji, čez teden dni sem se po operaciji že vrnila iz bolnišnice, po mesecu dni sem bila drugič operirana. Z možem sva se odločila, da se bova izognila skrivalnicam. Najprej sva se o bolezni pogovorila s hčerkama, nisem... Tisk Naslov Dodatne zaposlitve dobrodošle, a še v megli 9 19 Medij; Doseg Dnevnik; 112.000 Stran: 4 Površina: 596 cm 2 Rubrika, Datum V ospredju; 21. 4. 2015 Nina Knavs Zdravniška zbornica Slovenije, zdravstvo...zdravstvo / ZAHTEVE SINDIKATOV Dodatne zaposlitve dobrodošle, a še v megli Zdravniki morajo bolnike pogosto prehitro odsloviti iz svojih ambulant, tudi pomanjkanje medicinskih sester na nekaterih bolnišničnih oddelkih že vodi v nevarne posledice. Oboji pričakujejo uveljavitev... Tisk Naslov Nepreslišano 10 20 Medij; Doseg Dnevnik; 112.000 Stran: 13 Površina: 62 cm 2 Rubrika, Datum Nepreslišano; 21. 4. 2015 Unknown Zdravniška zbornica Slovenije, Andrej Možina...NEPRESLIŠANO Andrej Možina predsednik zdravniške zbornice Slovenija je začela stagnirati po letu 2000, ko ni poiskala formule, kam naj gre. Dogajale so se tajkunizacije pa nekonkurenčno gospodarstvo, zdravstvo je... 3

Tisk Naslov Stavka zdravnikov jutri bo 11 21 Medij; Doseg Večer; 108.000 Stran: 3 Površina: 253 cm 2 Rubrika, Datum V žarišču; 21. 4. 2015 Mateja Grošelj zdravstvo...stavka zdravnikov jutri bo Trajala bo eno uro. Prvi korak k zbližanju narejen, zdravstvena ministrica priznava modro knjigo standardov in normativov MATEJA GROŠELJ Ne glede... Tisk Naslov Zdravstvene reforme ni čez noč 12 23 Medij; Doseg Večer; 108.000 Stran: 5 Površina: 558 cm 2 Rubrika, Datum V žarišču; 21. 4. 2015 Urška Mlinarič zdravstvo...človeka, zato je vse v zdravstvu in državnem zboru pozval, da vlado pri teh naporih podprejo, obenem pa je ponovno problematiziral morebitno imenovanje Sama Fakina za direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ta sicer minuli teden v državnem zboru ni dobil potrebnega soglasja za ponovno imenovanje, saj... Tisk Naslov Fides napovedal opozorilno stavko 13 24 Medij; Doseg Gorenjski glas; 55.000 Stran: 5 Površina: 176 cm 2 Rubrika, Datum Ostalo; 21. 4. 2015 P. Suzana Kovačič zdravstvo...kranj - Glavni odbor zdravniškega sindikata Fides je za jutri napovedal enourno opozorilno stavko.»malo verjetno je, da bomo opozorilno stavko preklicali, smo pa vedno pripravljeni iskati kompromise do... Tisk Naslov "Še bolniki razumejo naše zahteve" 14 25 Medij; Doseg Primorske novice; 50.000 Stran: 2 Površina: 204 cm 2 Rubrika, Datum Aktualno; 21. 4. 2015 Jasna Arko zdravstvo...jutri bodo zdravniki, člani Fidesa, opozorilno stavkali "Se bolniki razumejo naše zahteve" Zdravniški sindikat Fides pripravlja jutri enourno opozorilno stavko, ki se bo pričela ob 8. uri. Včeraj je komisija Fidesa predstavnikom... Tisk Naslov lzključen sum okužbe z ebolo 15 26 Medij; Doseg Primorski dnevnik; 11.000 Stran: 3 Površina: 106 cm 2 Rubrika, Datum Dežela; 19. 4. 2015 Unknown zdravstvo...ljubljana - Po preiskavah v UKC Izključen sum okužbe z ebolo LJUBLJANA - Ponovljena preiskava je pri bolnici, ki se zdravi v Univerzitetnem kliničnem centru ( UKC) Ljubljana, dokončno izključila sum okužbe z ebolo. Bolnico so včeraj odpustili z infekcijske klinike, saj se počuti dobro in nima več težav. Kot so sporočili iz... 4

Tisk 16 28 Naslov Vrhunska daignostika, operativni posegi in rehabilitacija v specialistični bolnišnici sv. Katarine Medij; Doseg Zdrave novice; Stran: 22 Površina: 870 cm 2 Rubrika, Datum Ostalo; 20. 4. 2015 Unknown zdravstvo... Bolnišnica sv. Katarine na Hrvaškem je specializirana za ortopedijo, kirurgijo, nevrologijo, fizikalno medicino in rehabilitacijo. Celovit rehabilitacijski program... Tisk Naslov Umrljivost zaradi možganske kapi večja med moškimi kot med ženskami 17 29 Medij; Doseg Zdrave novice; Stran: 12 Površina: 492 cm 2 Rubrika, Datum Ostalo; 20. 4. 2015 Bojana Žvan zdravstvo...malovaskularnih nevrologov v neurbanih predelih Slovenije, neustrezne organizacije bolnišničnih oddelkov, finančnih dejavnikov in prepoznega sprejema v bolnišnico lahko zagotovimo zdravljenje s trombolizo le 3 odstotkom tisoč bolnikov približno zaradi možganske kapi v Sloveniji; vsako leto jih za možgansko kapjo... Tisk Naslov Hemofelija - redka, a težka bolezen 18 31 Medij; Doseg Zdrave novice; Stran: 14 Površina: 740 cm 2 Rubrika, Datum Ostalo; 20. 4. 2015 Preložnik Irena Zupan zdravstvo...samozdravljenje na domu moramo bolnike ustrezno izšolati. Zdravljenje na domu je primerno le za nezapletene krvavitve. Vse hude in zapletene krvavitve pa zdravimo v bolnišnici. Bolnik mora biti poučen, da ne sme prejemati zdravil, ki okvarijo funkcijo trombocitov, še posebej acetilsalicilne kisline (aspirin) in nesteroidnih antirevmatikov... Tisk Naslov NLB podarila CTG in začela zbirati sredstva za še eno napravo 19 32 Medij; Doseg Zdrave novice; Stran: 7 Površina: 100 cm 2 Rubrika, Datum Ostalo; 20. 4. 2015 Unknown zdravstvo...potrebne CTGkardio-tokografske naprave. Sredstva v višini 13.500 evrov je sprejela predstojnica Kliničnega oddelka za perinatologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana in predsednica društva doc. dr. Nataša Tul Mandič, dr. med. Predaja sredstevje uvod v akcijo, s katero bo NLB do 15. maja od vsakega naročila brezstične... Tisk Naslov Umirljivost zaradi možganske kapi večja med moškimi kot med ženskami 20 34 Medij; Doseg Zdrave novice; Stran: 12 Površina: 734 cm 2 Rubrika, Datum Ostalo; 20. 4. 2015 Unknown zdravstvo...malovaskularnih nevrologov v neurbanih predelih Slovenije, neustrezne organizacije bolnišničnih oddelkov, finančnih dejavnikov in prepoznega sprejema v bolnišnico lahko zagotovimo zdravljenje s trombolizo le 3 odstotkom tisoč bolnikov približno zaradi možganske kapi v Sloveniji; vsako leto jih za možgansko kapjo... 5

POP TV, 24 ur - 00:00 20.04.2015 Ponedeljek Doseg: 304.000 Trajanje: 02:00 1 / 1 Opozorilna stavka zdravnikov v sredo bo POP TV, 20.04.2015, 24 UR, 19.12 JANI MUHIČ: Milijoni pa bi bili potrebni za višje plače zdravnikov, ki bodo v sredo, kot je znano, eno uro opozorilno stavkali. Čeprav zahtevajo plače trikrat višje od slovenskega povprečja, pa to uradno ni vzrok za stavko. PETRA KERČMAR: Zdravniki pravijo, da potrebujemo boljše upravljanje bolnišnic in več zdravnikov, a dogovorov o normativih za njihovo delo pričakovano niso dosegli. Do konca junija sicer pričakujejo osnutek besedila, napovedujejo pa tudi zaostrovanje stavke, naslednji korak je tako enodnevna opozorilna stavka. MUHIČ: Sicer pa po današnjem sestanku sindikalistov z ministrstvom glede normativov vsi pravijo, da so vsaj na pravi poti, čeprav zdravnike skrbi predvsem, ali bo ministrstvo upoštevalo sprejete sklepe. NINA PIRNAT (Ministrstvo za zdravje): Nič ne gre čez noč, tukaj govorimo o zahtevnih strokovnih vprašanjih, ki jih bodo opredeljevali kompetenca zdravnikovega dela, čas namenjen bolniku. BOJANA BEOVIČ (Zdravniška zbornica): Bodo pa potrebna dodatna sredstva in dodatni kadri. Realno je pričakovati, da seveda to ne bo takoj, ampak so pa to usmeritve, v katere bo moralo slovensko zdravstvo in celotna slovenska družba it, če želimo pač zdravstvo ene določene kakovostne ravni. KERČMAR: Martin, in kaj sredina enourna stavka zdravnikov pomeni za bolnike? MARTIN TOMAŽIN: Ja, zdravniki pravijo, da se pravzaprav bolniki nimajo česa bati. Že sicer morajo po zakonu o zdravniški službi zdravniki v času stavke oskrbeti otroke in nosečnice, starostnike pa vsaj nujne primere. Stavkali bodo sicer različno od zavoda do zavoda, med 8.00 in 9.30, in sicer vsi tisti zdravniki in zobozdravniki, ki so člani sindikata Fides, in pa vsi družinski zdravniki, ki so člani sindikata Praktik-um. Pričakovati je, da bo zdravstvo nekoliko zastalo oziroma da se bo čakalo nekaj dlje, pravijo zdravniki. Da bodo opravili vse operacije, intervencije, vse posege, tako da ni razloga, da bi kdo od pacientov ostal doma. Tudi sicer poudarjajo, da ta stavka ni naperjena proti bolnikom, ampak proti vladi, da jih bo ta resno jemala v njihovih zahtevah, saj da se zahteve po višjih standardih pravzaprav, pravijo, borijo za bolnike. MUHIČ: Hvala lepa, Martin. KERČMAR: Hvala lepa. 6

Delo 21.04.2015 Doseg: 157.000 Stran: 5 Površina: 953 cm 2 1 / 2 Zakaj ministrstvo za zdravje ne deluje Ignoranca Iniciativa AED si prizadeva urediti sistem zunajbolnišničnedeflbrilacije, ministrstvo miruje Pred kratkim je predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina v oddaji Tarča na nacionalni televiziji izjavil:»ministrstvo za zdravje ne deluje.«z njim so se strinjali vsi, razen seveda predstavnika ministrstva. V isti oddaji je sindikalist Konrad Kuštrin dejal:»ministrica se skriva.«moji tezi sta, da ministrstvo za zdravje ne deluje, ker ignorira, in da se ministrica ne skriva, ampak, tako kot njeno ministrstvo, tudi ona ignorira. Pred slabim letom sem na tem mestu obširno pisal o nepojmljivi ignoranci ministrstva za zdravje. Stroka si že več let prizadeva, da bi uredili sistem zgodnje zunajbolnišnične defibrilacije. Gre za vzpostavitev mreže javno dostopnih avtomatskih defibrilatorjev in usposabljanje laikov, ki z uporabo avtomatskega defibrilatorja ob srčnem zastoju lahko rešijo človeško življenje. Ukrepanje je nujno v prvih nekaj minutah, prihod ekipe nujne medicinske pomoči je po navadi prepozen. lj vsega so predpisi. Po veljavni zakonodaji zgodnja zunajbolnišnična defibrilacija sploh ne obstaja! Kdo bi moral normativno urediti področje, je jasno - ministrstvo za zdravje. Zakaj tega ne stori, je tudi jasno - ker to ignorira. Razširjeni strokovni kolegij za urgentno medicino je kot vrhovna strokovna instanca novembra leta 2012 pripravil celovit predlog sistemske ureditve uporabe avtomatskih defibrilatorjev v primeru srčnega zastoja zunaj bolnišnice. Prosili so za podporo in začetek aktivnosti ministrstva za zdravje, za pomoč pri promociji, sprejetje potrebnih pravnih podlag, medresorsko povezovanje in iskanje informacijskih rešitev. Ministrstvo za zdravje je predlog v celoti ignoriralo in nanj sploh ni odgovorilo.»poslane materiale bomo proučili«septembra 2013 je nastal pomemben mejnik. Ustanovljena je bila Iniciativa za AED, civilnodružbena organizacija, ki si prizadeva urediti sistem zgodnje žiinajfcolni mer MMm)2. V njej smo se združili prostovoljci, ki smo se do takrat vsakdo v svoji regiji trudili s postavitvijo mreže javno dostopnih avtomatskih defibrilatorjev in usposabljanjem prebivalstva za njihovo uporabo. Ker so se nam pridružili vodilni strokovnjaki iz Slovenskega združenja za urgentno medicino, je Iniciativa za AED tudi strokovno močna. Takoj smo začeli delo in do danes pripravili 12 konkretnih pobud za izboljšanje razmer. Večina od njih je bila naslovljena na ministrstvo za zdravje. Ker ministrstvo za zdravje ignorira tudi nas, nismo dobili niti enega odgovora. Januarja 2014 smo se obrnili na kabinet predsednika vlade in prosili, naj ukrepa. Bili smo prijetno presenečeni, ker so iz kabineta že naslednji dan ministrstvu naložili, da nam mora odgovoriti. Bili smo naivni, ker nismo vedeli, da ministrstvo ignorira tudi vlado - odgovora do danes namreč še nismo prejeli. Pred letom dni se nam je vendarle uspelo dogovoriti za sestanek na ministrstvu za zdravje. Strinjali so se, da je nujna normativna ureditev, vendar bi potrebovali več podatkov. O konkretnih predlogih, ki se prašijo v njihovih predalih, se niso hoteli pogovarjati. V nekaj tednih smo pripravili ustrezno analizo in jim jo posredovali. Julija lani smo dočakali nekaj pisnega s strani ministrstva. V nekakšnem odgovoru na zahtevo kabineta predsednika vlade izpred pol leta so napisali:»zahvaljujemo se vam za poslani material v zvezi z ureditvijo področja sistema AED, za katerega smo se dogovorili na sestanku 23. 4. 2014 na ministrstvu za zdravje, na katerem smo hoteli predvsem prisluhniti usklajenim predlogom in možnostim uresničitve teh predlogov različnih pobud, ki se povezujete in delujete na tem področju. Poslane materiale bomo proučili. Že na samem sestanku smo skupaj odprli oziroma zaznali veliko vprašanj, ki jih moramo z zelo različnimi deležniki pretehtati in uskladiti. Le tako dela v prihodnje lahko pripelje do sistemske rešitve, ki bo koristna predvsem za ljudi, ki jim bo namenjena.«minilo je eno leto. Ne verjamem, da so na ministrstvu kar koli proučevali, tehtali ali usklajevali. Ker smo dobili vsaj zahvalo za poslano analizo, bi lahko rekel, da gre za v celofan zavito ignoriranje. Razočarala nas je tudi nova ministrica Milojka Kolar Celarc. Oktobra 2014 smo ji v pismu pojasnili nastalo situacijo in opozorili na popolno neodzivnost ministrstva. Izrazili smo prepričanje, da bomo z njo lahko ustvarili potreben dialog in da se bodo stvari hitro začele izboljševati. Zaprosili smo jo, da nas sprejme na pogovor. Tokrat nismo dočakali niti vljudnostnega leporečja - ignoranca brez celofana. Zavedam se, da je ministrica vsak dan zasuta z več tisoč informacijami in gotovo gara od jutra do večera. Od njenih sodelavcev je odvisno, katere in kako obdelane bodo prišle informacije na njeno mizo. Popolnoma mogoče je, da ne ve, da Iniciativa za AED sploh obstaja. Nekoč sem se o državnem sekretarju, ki je imel neke ideje, da bi premaknil problematiko poklicnih bolezni z mrtve točke, pogovarjal z visoko uradnico z ministrstva.»politiki pridejo in grejo,«je bil njen komentar. Nad ministrstvom za zdravje smo popolnoma obupali Ignorance ministrstva ne razumem. Pripravili smo številne povsem izdelane, izvedljive predloge, ki v glavnem sploh ne bi zahtevali večjih finančnih sredstev. Predlogi, med katerimi so tudi čistopisi sprememb zakonov in pravilnikov, so strokovno neoporečni, saj so pri pripravi predlogov sodelovale glavne strokovne avtoritete urgentne medicine. Pobude Iniciative za AED se objavijo samo s konsenzom vseh članov, kar še povečuje njihovo verodostojnost. Vse delo opravimo zastonj. Mediji so polni zgodb o vrtoglavih zneskih, ki so jih plačale organizacije v javnem sektorju za različne svetovalne storitve, mnenja, analize. Ministrstvo pa je brezplačno v svoje predale dobilo dragoceno gradivo, ki ga samo ni sposobno ustvariti. Ignoranca ministrstva je nerazumljiva in hkrati žaljiva. Zdravniki smo pogosto v zobeh 7

21.04.2015 Delo Doseg: 157.000 Stran: 5 2/2 Površina: 953 cm2 javnosti zaradi»nezaslišano visokih«plač. Če kaj naredimo zastonj pa ni nič vredno. Nad ministrstvom za zdravje smo povsem obupali. Da bi se izvlekli iz pat pozicije, smo se odločili, da bomo pobegnili pod obrambni resor. Našli smo pravno možnost v spremembi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, zato bi med»druge nesreče«uvrstili tudi srčni zastoj. Pripravili smo že osnutek pravilnika, ki bi na podlagi spremenjenega zakona urejal celotno zunajbolnišnično defibrilacijo. Na Upravi RS za zaščito in reševanje so nas prijazno sprejeli. Nekoliko so bili zadržani, ker se jim je zdelo nenavadno, da zdravniki bežimo k njim. Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan je dejal:»o vsem se bomo lahko pogovorili, Prispevek je mnenje avtorja in ne izroča nujno stališča urcdnišfta. JkmammMmk "ll *WPP? 1r W9f_h*.-&i m?: ' wb w_mk ' 3%B_mL* mm \immt Aam i V» :' t' J JmW ' ' J specialist medicine dela, prometa in športa v zdravstvenem domu Trebnje j m~m m~^ M^m-Br _! P? :^y.. G STU J ^ E PERO Zdenko Salda, dr. med., 1101*-, r _g\ t_r ','jč* :-- '^ 0mmim_mkl Hi -pu _ * "-. M hja-. mm Kdo bi moral normativno urediti področje, je jasno: ministrstvo za zdravje. Zakaj tega ne stori, je tudi jasno: ker to ignorira. vendar bi bilo dobro, da je na prihodnjem sestanku prisotno tudi ministrstvo za zdravje.«kar megla se mi je naredila pred očmi. Na podlagi dosedanjih grenkih izkušenj od njih ni mogoče pričakovati drugega, kot da»podprejo pobudo, vendar jo morajo še proučiti, pretehtati in usklajevati«. J_Ht mmtmrf a _L^_JFVI m.. Ji m- m. B «rl r * _9 H P ^^ '<c^i'nl l B^^^^ft m 1 II- -' l^^h^&r«^^^^^^ iym^fmij& ; %... ;«f^ K'^Si ' ' - -^ ni HHHBMMH ^ v%^ ^ 'v'_hhhhhhhflhs^ P^i^H lo., _ = * :. -../,, **.g-~3- i -k^_- P_t F ^ J t 'V>- v i:, :. ; >4^ v>?^*%'*: t' J rl_lli M i^ - ' BP^f^fflffll^^^^BB^^BPM^^Br K ^^#^^h '! -& - <;^^l^iifl L< BJj^^^B^^BBBBBJ^^^^^^BIBBB^^ ^^ 8

Delo 21.04.2015 Doseg: 157.000 Stran: 2 Površina: 138 cm 2 1 / 1 Manjka najmanj 500 zdravnikov Modra knjiga Standardi in normativi, priporočila in obseg zdravnikovega dela Ljubljana fci Delovna skupina, j8jt imsnsvali minis&is za zdravje, bo do konca junija obnovila standarde in normative zdravniškega dela, zapisane v modri knjigi, je po včerajšnjem prvem sestanku povedala predsednica skupine prof. dr. Bojana Beovič, kije vodila pripravo modre knjige že 2008. MILENA ZUPANIČ»Modra knjiga bo podlaga za naše strokovno delo. Po sedmih letih, kolikor je minilo od postavitve standardov in normativov, jih je treba obnoviti. Gre za priporočila za obseg zdravnikovega dela, ki bodo služila za upravljanje javnih zavodov, spremembe v zdravstvu, nove tehnologije, načrtovanje kadrov. Zdravniki smo že vse naredili, a nikoli ni nobene uresničitve. Skrbi nas uresničitev sklepov, ki jih bomo sprejeli,«je povedala prof. dr. Bojana Beovič. Zaradi obljube ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, da misli z normativi resno, se je delovna skupina odločila nadaljevati delo. Razdelili se bodo na tri dele (za zobozdravstvo, za primarno in 2 kyndarno rayen} ; pripravili normative, zaprosili posamezne stroke za mnenje in do junija pripravili besedilo, na podlagi katerega bo lahko ministrstvo preračunalo stroške. Nina Pirnat, državna sekretarka ministrstva za zdravje, je povedala, da bi lahko direktorji že do zdaj uporabljali standarde modre knjige za načrtovanje dela in bodočih kadrov, pri denarju pa se zmeraj pojavi veliko čejev.»modra knjiga je zdaj mrtva črka na papirju. Družinski zdravnik ima manj kot sedem minut časa za bolnika. Normativi so določeni tako, da se deli število prebivalcev s številom zdravnikov. Če bi imeli enega zdravnika, bi moral skrbeti za dva milijona prebivalcev,«je Igor Muževič, predsednik sindikata Praktik.um, ponazoril, kako je v praksi, kjer nekateri zdravniki skrbijo tudi za 2000 ali celo 2600 bolnikov, v Evropi pa za 1500. Novi standardi in normativi bodo zagotovo pokazali to, kar kažejo tudi evropske primerjave: zdravnikov je v Sloveniji premalo.»potrebovali bi 500 dodatnih družinskih zdravnikov,«je povedal, potem bi imel zdravnik za pacienta dovolj časa za dobro delo. 9

Delo 21.04.2015 Doseg: 157.000 Stran: 3 Površina: 246 cm 2 1 / 1 Pomembna le hitrost dela, ne varnost Kršitve delovne zakonodaje Neizplačevanje plač, nespoštovanje delovnega časa, zanemarjanje varnosti Ljubljana - Pri nadzoru delovnih razmerij inšpektorji že šesto leto zapored zaznavajo največ kršitev zaradi neizplačevanja plač in drugih prejemkov iz delovnih razmerij. Glavni vzrok so likvidnostne težave, v katerih so se znašla podjetja zaradi krize. Na inšpektoratu za delo opozarjajo tudi na hitro povečevanje števila kršitev zaradi neupoštevanja delovnega časa. ERIKA REPOVŽ Lani je bilo največ kršitev iz delovnopravne zakonodaje zaradi neizplačevanja plač in zamujanja pri izplačilu plače, neizplačanih dodatkov za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (nočno, nadurno delo) ter neizplačila regresa za letni dopust. Na inšpektoratu so našteli 3542 tovrstnih kršitev. Po besedah Branke Knafelc z inšpektorata je to večinoma posledica finančnih oziroma likvidnostnih težav, v katerih se znajdejo delodajalci. V obdobju pred krizo tega ni bilo med najpogostejšimi kršitvami, od leta 2009 pa so trdno zasidrane na prvem mestu in jih je vse več. Hitro se povečuje tudi število kršitev zaradi neupoštevanja delovnega časa, predvsem neupoštevanja počitkov in odmorov. Nad kršitelje z novo zakonodajo K zmanjšanju števila takih kršitev bi pomembno pripomoglo preprečevanje veriženja podjetij. Inšpektorat za delo je ministrstvu za gospodarstvo predlagal spremembo zakona o gospodarskih družbah, ki bi delodajalcem, ki ne plačujejo svojih obveznosti, preprečilo ustanovitev novih podjetij. Osnutek novele zakona bo na dnevnem redu seje vlade predvidoma še ta teden. S sistemsko rešitvijo bi se morali lotiti tudi problemov pri napotitvi delavcev v tujino. Na inšpektoratu za delo pravijo, da se s posameznimi primeri seznanijo šele, ko je za delavce že prepozno. Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ki delodajalcem izdaja obrazce Al, ne preverja, ali imajo poravnane vse obveznosti do delavcev. Omenjeni obrazci potrjujejo, da imajo delavci, ki so napoteni na delo v tujino v državi, iz katere prihajajo, plačane prispevke. Preden odidejo v tujino, bi morali v Sloveniji delati vsaj en mesec. Natančne statistike kršitev, povezanih z napotovanjem delavcev v tujino, na inšpektoratu nimajo. Vodijo namreč le statistiko kršitev v primeru, ko delodajalci ne izplačujejo plač, ne vodijo pa STAVKA NA POŠTI SLOVENIJE? Inšpektorat za delo preiskuje tudi primer kršitve delovnega časa na Pošti Slovenije. Po besedah predstavnika sindikata Saše Gržinida delodajalec krši zakon, ker ne spoštuje delovnega časa.»pogosto se zgodi, da delavce tri ure, preden bi morali priti na delovno mesto, obvestijo, naj pridejo prej v službo (po zakonu bi to morali narediti 24 ur prej), delavci pred prihodom na delo velikokrat ne vedo, niti kaj bodo delali niti koliko časa. Sindikat poštnih delavcev KS 90 je za 1. junij napovedal opozorilno stavko, če se jim z vodstvom družbe ne bo uspelo dogovoriti. evidence, ali so se te kršitve zgodile v Sloveniji ali v tujini. Vse več smrtnih nesreč Inšpektorji vseh treh inšpekcij - zaposlovanja, zdravja pri delu in socialnega varstva - so v preteklem letu opravili 17.392 inšpekcijskih pregledov, od tega 9759 inšpekcijskih nadzorov delovnih razmerij, 7568 nadzorov varnosti in zdravja pri delu ter 65 na področju socialnega varstva. Raziskali so tudi sto nezgod pri delu. Zaradi varčevanja se pri delu vsako leto zgodi vse več delovnih nesreč s smrtnimi žrtvami. Veliko več nesreč je zaradi preobremenjenosti delavcev in ker delodajalci ne poskrbijo za varne pogoje dela. Na inšpektoratu ugotavljajo vse več primerov, ko delodajalci na delovnih strojih odstranjujejo različne varnostne zapore, da bi tako omogočili hitrejše delo. Veliko več nesreč je tudi v prometu zaradi preobremenjenosti avtoprevoznikov. 10

Delo 21.04.2015 Doseg: 157.000 Stran: 1 Površina: 109 cm 2 1 / 1 Zdravniki jutri v opozorilno stavko Dve zahtevi Več časa za bolnika in višje plačilo - Stavke ne bo, če vlada danes podpiše Ljubljana - Ministrica za zdravje se strinja, da delovne skupne uporabijo modro knjigo kot strokovno podlago za nadaljnjo pripravo standardov in normativov, je ministrstvo sporočilo javnosti. Konrad Kuštrin, predsednik Fidesa, je povedal, da podpisa vlade še nima, torej stavka bo.»ne, napoved ministrice ne pomeni nič. Vlada mora podpisati, da sprejema modro knjigo standardov in normativov zdravniškega dela. Če podpisa ne bo, bo v sredo enourna opozorilna stavka, kot smo napovedali,«je odgovoril Konrad Kuštrin, predsednik zdravniškega sindikata Fides, na vprašanje Dela, ali zadostuje izjava za javnost ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc. Fides namerava s stavko opozoriti, da imajo zdravniki za paciente premalo časa in prenizke plače za Konrad Kuštrin Foto Mavric Pivk svoje delo. Fides zahteva plačno razmerje med povprečno in zdravniško plačo 1 : 3, za paciente v ordinaciji družinske medicine pa od 10 do 15 minut, za bolj zapleten pogovor s pacientom 20 minut itd. Stavka bo med osmo in pol deseto uro, za nujne paciente, nosečnice, otroke in starostnike bo poskrbljeno. Včeraj se je sicer prvič sestala strokovna delovna skupina za standarde in normative, ki jo je imenovalo ministrstvo za zdravje. M. Z. 11

Delo 21.04.2015 Doseg: 157.000 Stran: 12 Površina: 221 cm 2 1 / 1 Tavzentkunstlerji 1 V katerih nastopajo, in ne glede na barvo, na katero (trenutno) prisegajo, pred očmi slovenstva izvajajo plesne like in obrate, ki jim večina niti ne zmore niti noče slediti. Dobra zvočna kulisa ne more več prikriti neprijetnih vonjav, ki se širijo iz ozadja, iz kuhinje, v kateri si vse Diana Zajec preveč tavžentkunstlerskih kuharjev želi priti o umetnosti do mesta chefa, edini rezultat pa bo lačno, kreiranja obetavne in razvojno bogate prihodnosti problemov oropano ljudstvo. Poglejmo samo dogajanje v zadnjih dneh, povezano z zdravstvom, kije, pa naj si slovenski politični milje pred tem še tako vztrajno zatiska oči, eden ključnih resorjev, v katerem se vsakršna naložba v boljše zdravje naroda dokazano obrestuje, večkratno. Kako je mogoče, da si politika dovoli odločanje o najpomembnejših vodstvenih mestih v državi v Mojstri svinga so tile naši politiki, ki ne glede na ukrojenost oblačil, sferi zdravstva - kljub temu daje znano, kako vešče seje že vedno doslej vpletala v Reševanje sistema, ne le zdravstvenega, je nujno. Brez soliranja. tovrstno kadrovsko kupčkanje - zaupati peščici enako mislečih izbrancev, javnost, strokovno in splošno, pa pustiti pred tesno zaprtimi vrati? Kot komarja, za katerega sumiš, pa čeprav neutemeljeno, brez dokazov, da prenaša mrzlico. Kot mrčes, ki si lahko oddahne, ker mu niso dokončno onemogočili neprijetnega in zvedavega brenčanja, ki vse glasneje zahteva akcijo. Ampak akcija je nujna, reševanje sistema, pa ne le zdravstvenega, prav tako. Pri tem je vsakršno soliranje odveč, pomemben je skupinski ples, ki mu mora ritem narekovati vrhunsko uigran orkester, ne več razglašena skupina komedijantov, kakršni nam, vedno znova, poskušajo vsiljevati svoje receptureza rešitve; ko se izkaže, da so spet zaigrali del narodovega premoženja in dobršen zalogaj njegovega upanja, pa poberejo šila in kopita in odidejo na kakšno novo (ne)odgovorno mesto, reševat situacijo, ki sojo (sojustvarili. Po tem vzor(c)u se v tej naši Sloveniji»rešuje«marsikaj, v vseh sferah družbenega življenja, posledica pa so morda še najbolj opazne v zdravstvu, saj je kakovost skrbi za izgubljeno zdravje tista, na katero je človek, ko jo potrebuje, najbolj občutljiv, v biti. In zdaj bodo torej tavžentkunstlerji tisti, ki bodo reševali zarjavelo in trohneče podvozje te zapletene mašinerije? S sprejemanjem odločitev za zaprtimi vrati, s pomanjkanjem osnovnega človečnostnega bontona, z neprepoznavanjem pomena empatije, s teptanjem osnovnih prvin odprte, konstruktivne komunikacije? Slaba poteza, zgrešen korak. In to v času, ko denimo združenje za pravice otrok opozarja na nespoštovanje ključnega strokovnega pravila v pediatriji, po katerem sme biti najdaljša čakalna doba v času odraščanja, ko se otrokov organizem stalno razvija, mesec dni - otroci pa danes na operacijo čakajo tudi po več mesecev. Zgodi pa se nič. Nič dobrega, spodbudnega, reformnega. Kljub temu da zdravstveni sistem na prenekaterem področju že dolgo diha na škrge, kljub nakopičenim problemom, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje. Dogajanje se, če smo iskreni, vedno znova vrti le okrog ugotavljanja, da se v slovenskem zdravstvu že vse predolgo ni zgodilo nič. Nič celovitega, nič spodbudnega, nič takega, kar bi tamkaj zaposlenim in bolnikom utrdilo vero v boljši zdravstveni jutri. 12

Delo 21.04.2015 Doseg: 157.000 Stran: 12 Površina: 799 cm 2 1 / 2 Rubikon, ki ga zdravnik nikoli ne sme prestopiti Zdravljenje zdravstvenega sistema Sedem suhih let in neživljenjska zakonodaja - Primer Radan - Izgubljena etika, ogrožena stroka, stavka Sedem let že zdravniška zbornica prosi resorno ministrstvo za sprejetje posodobljenega zakona o zdravniški službi. Zaman, zgodilo se ni nič. Po drugi strani pa se v zdravstveno-zdravniški sferi ves ta čas dogaja veliko, mnogo tega ostane spregledanega ali zamolčanega - posledično ukrepanje, kije nujno, pa je lahko le simbolično, zaradi neživljenjskih zakonodajnih določb. Zelo poveden kazus, ki potrjuje nujnost sprememb, je»primer Radan«. DlANA ZAJEC Dogajanje na ljubljanski nevrološki kliniki, povezano s smrtjo vsaj enega od tamkajšnjih varovancev, je v zadnjih mesecih vzbudilo utemeljen sum o sicer pri nas nedovoljeni evtanaziji ter spodbudilo razprave o tako rekoč nedotakljivih, nadvse subtilnih dilemah glede (odnosa do) umiranja in paliativne oskrbe, ki naj človeku do njegovega zadnjega diha omogoča človeka vredno in dostojno življenje. Sprožilo pa je tudi številne preiskave in nadzore, notranje in zunanje; delo zdravnika, osumljenega nedopustnih odmikov od etično-deontoloških vodil, se je znašlo pod stanovskim in pod gledom. kriminalističnim drobno- Prvi izredni interni strokovni nadzor je nakazal, da je zdravnik bolniku po vsej verjetnosti res skrajšal življenje z infuzijo kalija in morfija, po kateri je v nekaj minutah umrl, drugi pa, da obravnava pacienta, ki je umrl zadnjega januarja letos, ni potekala ne v skladu š strokovnimi smernicami _ ne po pravilih medicinske stroke. Že pred strokovno ugotovitvijo»dvomljive smrti«je zdravnik dobil odpoved, preiskovanje njegovega ravnanja in vzgibov zanj se je nadaljevalo - tudi v okviru senata razsodišča zdravniške zbornice, pri katerem je obtožnico vložil namestnik zborničnega tožilca - in še vedno ni končano, saj v sklopu kazenskega postopka teče tudi kriminalistična preiskava. Je pa odločitev zborničnega prvostopenjskega razsodišča, sprejeta pred mesecem dni, nadvse sporočilna. Ta strokovni organ, ki je v medicinskih krogih zdravniški približek ustavnega sodišča, je zaradi neživljenjskih določb, ki uokvirjajo njegovo delovanje, pred postal nič drugega kot tremi leti papirnati tiger. To je zdaj potrdil z izrekom najstrožjega možnega disciplinskega ukrepa - z javnim opominom zdravniku, ki se je poigraval z življenjem svojega varovanca. Strožjega ukrepa mu trenutno veljavni pravni akti, spremenjeni v skladu z zakonom o upravnem postopku, ne dopuščajo; dopuščajo pa možnost, da se tako zdravnik v postopku kot tožilec zbornice pritožita. Pa bo potem kaj drugače? Povedni kazusi, nujno ukrepanje Vse pritožbe, ki se nanašajo na delo slovenskih zdravnikov, naj gre za neprimeren odnos, očitano strokovno napako ali zaplet pri zdravljenju, za kratenje pacientovih pravic ali ogrožanje njegove varnosti, najprej pridejo na mizo predsednika zdravniške zbornice Andreja Možine, potem pa jih prepošljejo ustreznim organom: odboru za strokovnomedicinska vprašanja, odboru za pravno-etična vprašanja, tožilcu ali razsodišču.»veliko pritožnikov, ki se oglašajo predvsem zaradi občutka nemoči in izgubljenega upanja, pokličem osebno. Ne boste verjeli, toda tak pogovor, ki bi moral biti stalnica tudi pri vseh postopkih zdravljenja, ogromno odtehta. Vendar vseh težav, ki jih v našem zdravstvu ni malo, ni mogoče rešiti na tak način. Ce pogledamo 'primer' Radan, je kristalno jasno, da je že samo insceniranje evtanazije - če je šlo res 'samo' za to - povsem nesprejemljivo in neodgovorno dejanje, saj pomeni prestop rubikona, ki je z vidika deontologije in etike zdravniškega dela nedopusten in neopravičljiv. Zato je sprejeti ukrep razsodišča, javni opomin, sporen, ne le za javnost, tudi za nas, zdravnike. Pravila, ki krojijo stanovski samonadzor, kličejo po korenitih spremembah, že dolgo, saj ukrepanje po določbah zakona^ o upravnem postopku ni in ne more biti življenjsko,«poudarja Možina. Je pa res, da vse možnosti za ukrepanje v sklopu stanovskega združenja še niso izčrpane. Ko postane odločitev senata zborničnega razsodišča pravnomočna, lahko predsednik zbornice začne postopek, v katerem pretehta razloge za odvzem licence kolegu v postopku. Toda Možina ugotavlja, da»v času, ko teče tako težka kriminalistična preiskava, ne bi bilo smiselno sprožati novih postopkov, ne zborničnega strokovnega nadzora na kliniki ne postopka za ugotavljanje strokovnih nepravilnosti, ki bi ga vodil predsednik zbornice. Ker so se zdaj vsi zaprli kot školjka, celotna dokumentacija pa je zasežena, bi bilo takšno početje le postopek zaradi postopka. S tem bi sicer sporočili, da si želimo nekaj narediti, naredili pa ne bi nič - dokler kriminalistično poročilo ne bo končano. Predvsem pa je neumno, da ima senat razsodišča zvezane roke in ne more ukrepati, čeprav bi hotel.«zato se zdaj pri zbornici, tako njen predsednik, ob vedenju, da se podobni ekscesi ali strokovne napake, kot so se zgodile na nevrološki kliniki, lahko dogajajo tudi v drugih bolnišnicah, ukvarjajo z drugimi problemi. S primerom zdravnika, ki je poneveril za pol milijona evrov zdravil in jih prodal na Balkan. S problematiko srčne kirurgije, ki je, kot kaže, ne bo mogoče rešiti brez pomoči tujih strokovnih izvedencev, pa še ti se zdijo nedopovedljivo počasni v pripravi izvedenskih mnenj. S Škodo na zdravju in smrtmi, ki jih povzročajo napake v sistemu, neupoštevanje veljavnih protokolov zdravljenja, spregledovanje postopkov, nujnih pri zagotavljanju kakovostnega in varnega zdravljenja - s tragičnimi dogodki torej, ki bi jih bilo mogoče preprečiti. Bojmo se bojazljive medicine»zdravniki bi morali hude in ponavljajoče se nepravilnosti, ki jih zaznamo, obravnavati v sklopu konzilijev in potegniti zaključke - to je pomemben del nase odgovornosti, do kolegov in do bolnikov. Le tako lahko izboljšujemo kakovost in varnost medicinskih postopkov. Toda pri tem nastajajo težave, ki jih povzroča vse bolj otipljiv strah pred sicer pričakovanimi zapleti in odškodninskimi tožbami - zato, ker v našem zdravstvenem sistemu manjka takojšen odziv vodstva zdravstvene ustanove, v smislu poravnave, če se iz kakršnegakoli razloga zgodi zaplet pri zdravljenju,«13

Delo 21.04.2015 Doseg: 157.000 Stran: 12 Površina: 799 cm 2 2 / 2 meni predsednik zbornice. Zdaj uveljavljeni pristop po njegovem prepričanju zdravstvo preveč bremeni, finančno in v smislu»spodbujanja«defenzivne medicine.»zdravniki tako poskušajo zaščititi lastno varnost in integriteto, kar ni vedno najboljše za bolnika. Obstaja pa še ena, hujša stopnja samozaščitnega delovanja: bojazljiva medicina. Verjemite mi, ni hujše stvari v zdravstvu, kot je kirurg, ki se zaradi naraščajočih tožb vse bolj boji operacij!«andreja Možino zato moti neodzivnost ministrice za zdravje na številne pobude za ureditev problemov, ki so se nakopičili v zdravstvu. Pa ne gre le za celovito reformo, s katero v resnici ne kaže več odlašati, ali za žuganje zdravništva z opozorilno stavko, tudi zaradi neupoštevanja standardov in normativov. V igri, v kateri druga stran očitno (še) ni pripravljena sodelovati, so tudi predlogi povsem konkretnih zakonodajnih rešitev, naj gre za sprejetje temeljito spremenjenega zakona o zdravniški službi ali za dolgotrajne postopke soglasja k novemu pravilniku o zdravniških licencah, za pobude o neprofitnem izobraževanju zdravnikov in avtonomiji zdravniških strokovnih forumov... Za predlagane novosti, po katerih razsodišča zbornice, kadar bi odločalo o izreku suspenza ali odvzemu licence, ne bi več omejeval zakon o upravnem postopku. Za uvedbo izvedenskih licenc. Za doslednejšo obravnavo tistih zdravnikov, ki jim očitajo ravnanje v navzkrižju s pravili stanovske znanosti in stroke ter kršenje kodeksa medicinske deontologije. Za vključitev sodnika kot predstavnika civilne družbe v delo drugostopenjskega razsodišča. V postopke na razsodišču bi vključili tudi pritožnika, ki je bil doslej iz njih, čeprav so stekli na njegovo pobudo, izvzet. Razsodišče je v času, ko zbornica ministrstvo zaman prosi za spremembo zakona o zdravniški službi, izreklo štiri opomine, šest javnih opominov, dva začasna odvzema licence in en predlog za odvzem licence. Potem ko je bil na zahtevo upravnega inšpektorata leta 2012 spremenjen pravilnik o delu razsodišča, tako da je po novem najhujši ukrep, ki ga to lahko izreče, javni opomin, se namreč postopek odločanja o odvzemu licence vodi po zakonu o upravnem postopku na neživljenjski in neustrezen način. Sankcije za najhujše kršitve, ki jih zagreši predstavnik zdravniškega stanu, so tako za zdaj ujetnik neživljenjske papirologije. Čeprav naj bi bile njene določbe varovalka za učinkovito preprečevanje cehovskih odklonov, se zdijo bolj kot posmeh obojim, zdravnikom in bolnikom. 1HFO Ujetniki neživljenjskih določb Razsodišče je v zadnjih sedmih letih, odkar zdravniška zbornica ministrstvo za zdravje zaman prosi za spremembo neživljenjskih določb zakona o zdravniški službi, izreklo štiri opomine, šest javnih opominov, dva začasna odvzema licence in en predlog za odvzem licence. Maaaaaaaaaaaaamm* MaaaaaaaaaaaaaaaTt ''^šbmmaa^amaaaaaaaaaaakmaaaaaaaaaaaaaaaaam* <mmaaaaak^f^maam^^jmlmamwmwmwmwmwmwmaml."a^^^^^^^k^ \l f^aasbeaaaaaaaaaaaaaaaaaam B r' mg_w_^ B_B_r mmmmam&s ' *,:*&.. jtw~^ ' v^^3 m MMaaMaaMmaa. MaaM^^m mmamf _F lf l-<-9 H '^*^^_. S9Sf W maaaamaa^^m. maaaaaaaam^i^rflnf^^"' -^ *V j@si9i^^k >J^^^^^^^^^^k. i^^h ''-'"% ~^ K a\\wwmbb W B "*m. mamammk. t& & J S**!^^^ r _ >«Ss.,3 f* 1 ' MMM m M A i^^m^tm^m^m^m _B_m _ Hf _ Wmmm^ f_wlmmmm\mw Nedopustno je, da je v okvirih stanovskega samonadzora najstrožji disciplinski ukrep, ki ga lahko izreče razsodišče za poigravanje z življenjem pacienta - javni opomin. Foto Shutterstock fl J 14

Jana 21.04.2015 Doseg: 117.000 Stran: 4 Površina: 1.126 cm 2 1 / 3 aaaa^aaaaaaabaaaaaaflaa^^aai M fh jj ahabaaaaasaaaabhaaaafata.,*~"^ ' _ f- _7*^^5* &S jj^^f^ ljg^^^_^g^l^[^^^^^ t tm ^^^Hl" v; 4 VmiHh^KP ria^bshhfvvhavvhsit^^ \\\\\\_Wm_\\\\\\W-\\\\\\_Liil '^ "TllllMlflliliia tja.a.abaaaaaaapj^hpt^.ma^hš?" J^ J ^ ^^^'^ '_. -^3^KB^~^^^»t\^&.\^^ \\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\_\\\\ \_Wm C: ' /\ Ze dolgo vemo, da je rak postal bolezen sodobnega časa. To pripisujemo predvsem nezdravemu življenju in onesnaženemu okolju. Potemtakem je presenetljivo, da je toliko raka dojk v Posočju, ki sodi med naravne bisere. Tam za rakom dojk zboli vsaka sedma ženska, skupaj je to kar za 30 odstotkov več bolnic, kot je slovensko povprečje. Ženske na tem območju so zato združile moči in ustanovile Društvo za boj proti raku na dojki. Zgodbo o tem, kako se je spopadla z rakom dojk, nam je zaupala tudi Barbara Klinkon. Tekst: CARMEN LEBAN, foto: NEJC FON Zatrdlino je zatipal moz.»dokler se te rak ne dotakne ne zboli nekdo, ki ga poznaš, si prepričan, da se tebi to ne more zgoditi. Tako je bilo tudi z menoj,«je začela Barbara Klinkon, 39-letna mama dveh šoloobveznih deklic, starih osem in dvanajst let, ki je bila vedno prepričana, da živi zdravo, se zdravo prehranjuje, ne nazadnje živi v Posočju, ki sodi med najbolj neokrnjena območja v Sloveniji.»O raku dojk sem sicer nekaj vedela, saj sem se udeležila tudi predavanja. Po njem sem si nekaj časa redno pregledovala dojki, sčasoma pa sem to opustila. Na to, da je nekaj narobe, me je opozoril moz, ko je lani konec aprila zatipal zatrdlino na eni izmed dojk in rekel, da moram takoj na pregled. Nisem izgubljala časa, nemudoma sem šla h ginekologinji. Takoj mi je bilo kristalno jasno, daje nekaj hudo narobe, to sem razbrala že z obraza zdravnice. Pojasnila mi je, da ni usposobljena za to, da bi dajala zaključke, vendar pa naj čim prej obiščem specialista. Vse se je odvijalo s svetlobno hitrostjo. Pri ginekologinji sem bila v petek, v ponedeljek sem bila naročena na mamografijo. Tisti konec tedna je bil zame najdaljši v življenju. Najhuje je, ko te razjedajo dvomi in si želiš, da 15

Jana 21.04.2015 Doseg: 117.000 Stran: 4 Površina: 1.126 cm 2 2 / 3 W - tt- t ^ L Ja^aaaaaaaaaaaaaaaaaa^^l^l^»aaa39i&ii^aaaaaaaaaaaaaaaaaaafl *^awst :' hr*~ aaaaaaaaah ' /' 7_W W aaaaaaaaaahaafc^^ VS*Naaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa^^^aaaaaal ^^K \*V..~rja,~ > W _U aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa\ aaaaaaaaaaaaaaaaaat aaaaah so sumi neupravičeni. Specialist ni ovinkaril, naravnost je povedal, da je treba zatrdlino odstraniti, ne glede na to, ali je rakasta ali ne. Mojih dvomov je bilo konec čez dva dni. Rezultat je bil šokanten - rak. Rečeno je bilo, da bo treba odstraniti del dojke in prvo varovalno bezgavko, kar bo pokazalo, ali se rak morda ni že razširil. Po tednu dni, ko sem bila na prvem pregledu, je sledil drugi šok: treba bo odstraniti vse bezgavke in dojko. Ko izveš tako novico, se ti zamajejo tla pod nogami, svet se začne sesuvati. Vendar se nikoli nisem vprašala, zakaj ravno jaz. Pomagal mi je podatek, daje umrljivost bolnic z rakom dojk čedalje manjša in da so možnosti za ozdravitev velike. To mi je dajalo upanje.«nobenih skrivalnic, o bolezni je treba govoriti.»v petek sem bila prvič na pregledu pri ginekologinji, čez teden dni sem se po operaciji že vrnila iz bolnišnice, po mesecu dni sem bila drugič operirana. Z možem sva se odločila, da se bova izognila skrivalnicam. Najprej sva se o bolezni pogovorila s hčerkama, nisem je skrivala niti pred okolico. Povezala sem se 7 ženskami, ki imajo podobne izkušnje, jih spraševala za nasvete, se veliko pogovarjala s prijateljicami in tistimi, ki so mi blizu. Tudi če me je na ulici o bolezni vprašal kakšen bežen znanec, se pogovoru nisem izogibala. Spopasti se je bilo treba s kemoterapijami in obsevanji. Prvih je bilo šest, drugih 25. Zadnja je bila 31. decembra lani. Takrat sem si rekla, jutri vstopamo v novo leto in to je čas za nov začetek, začela bom pisati novo zgodbo. Te terapije niso lahke, še posebej če se moraš za vsako voziti v slo kilometrov oddaljeno Ljubljano. A sem jih sprejemala kot nujno zlo, v upanju, da bom ozdravela. Vsi moji so mi vlivali neizmerno moč. Hvaležna sem prijateljicam, ki so me vozile na terapije, hodile z menoj na sprehode in me bodrile. Če sem govorila o bolezni, mi je bilo lažje, saj sem tako dala iz sebe tesnobo. Ob lem sem se večkrat spomnila misli, ki pravi, da je človeku naloženo toliko, kol lahko nese, potem je pa na tebi, ali se zlomiš ali ne. Pozitivno mišljenje ti daje moč in zagon.«l\do je pomemben, če ne ti sam?»šele ko zboiiš, začneš delati pri sebi in se zaveš, da si najpomembnejši. Sedaj znam reči ne in se zavedam, da si najprej ti, potem pa vse drugo. Če sebe ne boš cenil, te tudi drugi ne bodo. Že prej sem se veliko gibala in jedla zdravo, zdaj pa temu posvečam še več pozornosti. Vsak dan si vzamem čas, grem na sprehod, 16

Jana 21.04.2015 Doseg: 117.000 Stran: 4 Površina: 1.126 cm 2 3 / 3 uživam v vsakem dnevu posebej. Ce pogledam nazaj, ugotovim, da se nisem obremenjevala s takimi malenkostmi, kot je denimo izguba las. Nadela sem si lasuljo, sedaj pa imam že svoje lase. Mnogi niti ne vedo, kakšna kalvarija je za menoj, in mislijo le, da. X Zdravnica Erika Tuka si prizadeva, da bi bile ženske bolj ozaveščene. sem se bolj na kratko poslrigla. Vsem ženskam, ki se srečajo z rakom, svetujem, naj si po postavljeni diagnozi vzamejo čas za razmislek in naj pridobijo več strokovnih mnenj. Kljub zahrbtni bolezni je odločitev o poteku zdravljenja vaša. Naj se o tem pogovarjajo, naj svojo bolečino in dvome dajo iz sebe, potem bo vse lažje,«je povedala borka liarbara, ki je s svojim pozitivnim pristopom dober zgled. Cn sprehod na dan... Erika Tuta, specialistka za ginekologijo in porodništvo, na vprašanje, zakaj je toliko raka v Posočju, nima posebnega odgovora, razen da tam še ne deluje program Dora:»Pojav raka dojk naj bi bil seštevek dedne nagnjenosti in vpliva okolja. Znanstveniki predvidevajo, daje 60 odstotkov raka dojk moč preprečili z življenjskim stilom. Svetujejo ohranjanje primerne telesne teže vsa obdobja življenja (v maščevju ženske se namreč tvori hormon estrogen, ki vpliva na pojav raka dojk, pa tudi maternice, črevesja). Priporoča se aktivno življenje, prepleteno s športnimi aktivnostmi - že enotirni sprehod na dan zmanjša tveganje za pojav bolezni za 14 odstotkov. Pomembna je zdrava prehrana z veliko zelenjave, sadja in maščob - ribe, oreščki, avokado (mediteranska dieta). Nista pa priporočljiva kajenje in čezmerno uživanje alkohola. Denimo, dve merici alkohola dnevno povečata tveganje za obolelost kar za 40 odstotkov.«v Sloveniji je sicer kar 70 odstotkov raka dojk odkritega s samopregledovanjem, po petdesetem letu starosti pa k zgodnjemu odkrivanju zametkov bolezni pripomore mamografija na dve leti. V Posočju kljub večji pojavnosti raka dojk še vedno ni vzpostavljen nacionalni program Dora, ki ženske aktivno poziva na preglede z mamografijo. V Sloveniji v povprečju za rakom dojk zboli 110 žensk na sto tisoč prebivalcev, v Zgornjem Posočju pa kar 170. Šokanten je tudi podatek, da manj kot 50 odstotkov bolezni odkrijejo v zgodnji fazi, zato je tudi stopnja preživetja manjša. rovem tako, kot bi želela, da povedo meni.»zdravnik sooči pacienta z boleznijo in kdorkoli seje že doživel to, ve, kako težko je človeku pogledati v oči, vedoč, da se mu sesuvajo tla pod nogami, saj je ogroženo njegovo življenje. Pri tem skušam biti predvsem človek. Povem odkrito in kar se da sočutno, tako kot bi želela, da povedo meni, če bi se znašla v vlogi pacientke. Ob tem skušam dati pacientki moralno podporo ter ji vliti pogum in upanje, da seje vredno boriti. Zdravljenje raka dojke je za vsako bolnico zastavljeno zelo individualno, odvisno je od različnih lastnosti raka (velikosti, vključenosti bezgavk, hormonske odzivnosti). Vsaka bolnica ima svojo pot, na kateri je zelo pomembna podpora tako bližnjih kot medicinskega osebja. Pomembno je tudi spoštovanje želja bolnice, pa čeprav jih včasih ne razumemo ali se z njimi ne strinjamo. Naša dolžnost je, da preverimo in poskrbimo, da bolnica razume svojo izbiro. Podpora pomeni, da smo ob njej in daje v tistem hipu najpomembnejša,«je povedala zdravnica Erika Tuta, ki se že vrsto let srečuje s stiskami bolnic v Zgornjem Posočju. Pridružite se nam! Predsednica novoustanovljenega Društva proti raku dojk Posočje Doroteja Bastituta:»Želimo pomagati obolelim, in ta pomoč ni zdravstveno delo, temveč pomoč v obliki organizacije in nasvetov pri vsakdanjih strahovih ter težavah, ki spremljajo bolezen. Želimo delovati vzgojno, da bi raka dojk odkrili v začetni fazi, saj je rezultat zdravljenja odvisen od stadija bolezni. V Posočju žal tudi tu nismo dobri, še vedno odkrijemo rakaste spremembe prepozno. Da bi ženske spodbudili k samopregledovanju in rednim zdravniškim pregledom, organiziramo razna predavanja. Naučili jih bomo zdravega načina življenja in s tem zmanjšali pojavnost raka, saj lahko z zdravim življenjskim slogom preprečimo kar 60 odstotkov raka dojk. Kot društvo želimo sodelovati v nevladnih in političnih institucijah ter vplivati na zdravstveno politiko, da bi bila diagnostika in zdravljenje za te bolnike sodobna in čim bolj dostopna. Prav gotovo je tudi nedostopnost pregledov eden od razlogov za pozno odkrivanje raka dojk in s tem večjo umrljivost. Zato pozivamo, da se nam pridružite v čim večjem številu, da bomo slišani. Društvo je prostovoljno, brez članarine. Vsi delamo v njem prostovoljno.«17

Dnevnik 21.04.2015 Doseg: 112.000 Stran: 4 Površina: 596 cm 2 1 / 2 ZDRAVSTVO / ZAHTEVE SINDIKATOV Dodatne zaposlitve dobrodošle, a še v megli Zdravniki morajo bolnike pogosto prehitro odsloviti iz svojih ambulant, tudi pomanjkanje medicinskih sester na nekaterih bolnišničnih oddelkih že vodi v nevarne posledice. Oboji pričakujejo uveljavitev standardov in normativov, ki bi marsikje izboljšali kadrovsko sliko. / Nina Knavs Pomanjkanje zdravnikov in medicinskih sester za bolnike pomeni, da so deležni manj pozornosti, kot bi se glede na njihove težave spodobilo. Pregovornih sedem minut na bolnika ni dovolj za temeljit pregled, že dolgo opozarjajo zdravniki, medicinske sestre pa izpostavljajo vse pogostejše padce bolnikov na oddelkih, kjer so v zadnjih letih krčili ekipe. Oboji so zahteve, ki vodijo v povečevanje števila zaposlenih, zastavili višje od trenutnih finančnih zmožnosti slovenskega zdravstva. Sindikati poudarjajo, da imajo v mislih dolgoročne spremembe, za katere se očitno vse bolj ogrevajo tudi na ministrstvu za zdravje. Vseeno pa v Fidesu za zdaj ostajajo pri napovedi jutrišnje enourne opozorilne stavke. Izpostavljajo večjo varnost bolnikov Zdravniki ciljajo na upoštevanje meril modre knjige, objavljene leta 2011. Gre za dokument, ki so ga pripravile zdravniške organizacije, politika pa se do njega dolgo ni opredelila. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc se sicer strinja, naj modro knjigo delovne skupine uporabijo kot osnovo za pripravo standardov in normativov. Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Nina Pirnat, ki se je včeraj pogovarjala z zdravniki, pa poudarja, da bo kadrovsko popolnjevanje zdravstva dolgotrajen proces, pri katerem bo treba upoštevati tudi finančne zmožnosti države. V Fidesu od vlade pričakujejo čim jasnejšo pisno zavezo, da bodo upoštevali modro knjigo, je poudaril predsednik sindikata Konrad Kuštrin. Po njegovem standardi in normativi sicer ne bodo enoznačno delovali na vse dele zdravstva.»ponekod se bo lahko pokazalo, da je zdravnikov dovolj, ponekod se bodo morali»obrniti«, da bi sploh zadostili zahtevam, ponekod, na primer v družinski medicini in urologiji, pa zdravnikov res močno primanjkuje.«evropsko povprečje pri številu zdravnikov pa bi lahko v Sloveniji ujeli nekje do leta 2020, je Kuštrin spomnil na oceno zdravniške zbornice. Pri družinskih zdravnikih, ki tudi med poklicnimi kolegi veljajo za izrazito preobremenjene, kot največjo še sprejemljivo obremenitev modra knjiga določa glavarinski količnik 1500. Danes znaša ta količnik, ki je odvisen tako od števila kot»zahtevnosti«pacientov, okoli 2400 na enega zdravnika. Sprememba bi pomenila, da bo zdravnik v povprečju skrbel za okoli 1200 namesto sedanjih 1800 bolnikov.»do leta 2018 bi lahko že bilo dovolj kadra, da bi lahko zagotovili enega družinskega zdravnika na 1500 bolnikov. Jasno pa je, da bo trajalo še več dodatnih let, da bi prišli do 1200 bolnikov na enega zdravnika,«ocenjuje predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktikum Igor Muževič. Modra knjiga sicer predvideva tudi začasna priporočila, po katerih bi imel družinski zdravnik za prvi pregled ob akutni bolezni na voljo 12, za prvi pregled ob kronični bolezni pa 15 minut. Ponovni pregledi bi bili tri minute krajši, preventivni pregled pa bi trajal 18 minut. Stroka ob tem poudarja, da izboljšanje pogojev za delo zdravnikov prispeva k varnosti bolnikov, ki jo naglica ogroža. Sporni rezultati varčevanja Podobno razmišljajo tudi predstavniki medicinskih sester. Če so prej na»običajnem«bolnišničnem oddelku za 20 bolnikov skrbele tri medicinske sestre, zdaj zaradi varčevanja in zapovedanega zmanjševanja števila zaposlenih marsikje to počneta le še dve, ugotavljajo v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi. S tem se je dostopnost pomoči za bolnika zmanjšala, povečevati pa se je začelo število zapletov, opažajo. Po besedah predsednice sindikata Jelke Mlakar seje na primer pogostost padcev s postelje povečala za okoli pet odstotkov, saj imajo skrčene ekipe manj pregleda nad dogajanjem. Če bi upoštevali merila stroke, bi morale za od 6 do 18 bolnikov na»običajnem«bolnišničnem oddelku skrbeti 1,5 do 2 srednji in ena diplomirana medicinska sestra. Po izračunih, ki se naslanjajo na podatke za leto 2013, pa bi v bolnišničnih oddelkih potrebovali 1451 dodatnih diplomiranih in 460 srednjih medicinskih sester. Mlakarjeva je opozorila še, da bi morali biti standardi in normativi za vse poklicne skupine v zdravstvu glede na zavezo stavkovnega sporazuma leta 2013 sprejeti že do lanske jeseni, od ministrstva za zdravje pa v nadaljevanju pričakujejo enakopravnejšo obravnavo vseh poklicnih skupin. x 18

Dnevnik 21.04.2015 Doseg: 112.000 Stran: 4 Površina: 596 cm 2 2 / 2 Bistveno manj zdravnikov kot drugje v Evropi Slovenija z nizkim številom zdravnikov v Evropi izstopa. Z 2,5 zdravnika na 1000 prebivalcev je po lani objavljenih podatkih OECD, ki so zajeli leto 2012, tukajšnje zdravstvo daleč pod povprečjem EU, ki znaša 3,4 zdravnika na 1000 prebivalcev. Manj zdravnikov imajo le še v Romuniji in na Poljskem. Nasprotno je z 8,2 medicinske sestre na 1000 prebivalcev Slovenija nekoliko nad evropskim povprečjem. A predstavniki zaposlenih v zdravstveni negi opozarjajo, da se za podatki skrivajo razlike v organizaciji. Slovenske medicinske sestre tako opravljajo nekatere naloge, ki jih ponekod zaupajo le zdravnikom, pa tudi obrnjeno - v nekaterih evropskih državah lahko na primer predpisujejo zdravila, ki so v Sloveniji domena zdravnikov. Ministrstvo za zdravje sindikatom pritrjuje, da je v nekaterih delih zdravstva premalo zaposlenih. A opozarja tudi na finančne omejitve, flj Tomaž Skale s. S" " 19

Dnevnik 21.04.2015 Doseg: 112.000 Stran: 13 Površina: 62 cm 2 1 / 1 NEPRESLIŠANO Andrej Možina predsednik zdravniške zbornice Slovenija je letu 2000, ko ni poiskala formu- začela stagnirati po le, kam naj gre. Dogajale so se tajkunizacije pa nekonkurenčno gospodarstvo, zdravstvo je postalo nebodigatreba parazitna dejavnost, ki samo trosi in zajeda gospodarstvo. Ostali smo pri starem pojmovanju zdravstva, zakonodaje se nismo dotaknili več kot 23 let, zdaj smo tu, kjer smo. Kako naprej? Najprej moramo rešiti sporazumevanje znotraj političnih strank, vse reforme so padle ne v konfliktu z zdravniki ali opozicijo, padle so znotraj koalicije. Tudi sedanja že ima te probleme. Koalicijska pogodba, spisana na hitro, ne omogoča reformiranja. Kot predsednik ZZS sem prosil premierja in predsednike strank, naj ne sprejmejo takega dokumenta. V prvi resni zdravstveni razpravi znotraj koalicije se boste razdelili, sem jim napovedal. x Večer 20

Večer 21.04.2015 Doseg: 108.000 Stran: 3 Površina: 253 cm 2 1 / 1 Trajala bo eno uro. Prvi korak k zbližanju narejen, zdravstvena ministrica priznava modro knjigo standardov in normativov MATEJA GROŠELJ Ne glede na včerajšnje pogovore o zdravniških standardih in normativih na ministrstvu za zdravje opozorilna stavka zdravnikov in zobozdravnikov jutri bo. "Da bodo vedeli, da mislimo resno," si v krovnem zdravniškem sindikatu Fides niso premislili. Delo bodo stavki prilagodili v vsakem zdravstvenem zavodu po svojem premisleku, odvisno od delovnega procesa v terminu med 8. uro in 9.30. Zdravniki in zobozdravniki bodo zato eno uro upoštevali stavkovna navodila, ki omejujejo njihove obveznosti na minimum; pomeni, da bodo izvajali le storitve, katerih opustitev bi sicer vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali smrt. Za nujne bolnike se štejejo tisti z vročinskimi stanji in infekcijami, poškodovani ali zastrupljeni, kronični bolniki, če bi se jim brez takojšnje pomoči zdravstveno stanje lahko poslabšalo, povzročilo invalidnost ali druge trajne okvare zdravja, morda celo smrt. Zdravniki so tudi med stavko dolžni opravljati triažne preglede, predpisovati zdravila in pripomočke, če je ogroženo zdravje oziroma življenje, izvajati terenske intervencije ter vse storitve v zvezi z nosečnostjo in porodom in pa s preprečevanjem nalezljivih bolezni. Oskrbeti morajo otroke do 18. leta starosti ter bolnike, starejše od 65 let, ne glede na Stavka zdravnikov jutri bo to, kaj potrebujejo. V stavkovni uri načrtovane nenujne obravnave bodo morale počakati na konec stavke, ambulantni pregled enega pacienta pa v času prekinitve dela traja tako dolgo, dokler se v čakalnici ne zbere deset pacientov. Med stavko se bodo zdravniki podrobneje seznanili s stavkovnimi zahtevami. Tokrat sta dve, ki sta pripeljali do sindikalne zaostritve; zdravniški standardi in normativi ter plače. V zvezi s standardi in normativi, ki so jih zdravniške organizacije že pred šestimi leti zbrale v tako imenovani modri knjigi in čakajo na sprejem, je resorna ministrica Milojka Kolar Celarc, v teh dneh sicer v tujini, včeraj odobrila korak naprej. Z ministrstva, kjer je včeraj na to temo potekal sestanek delovne skupine, so včeraj pisno posredovali ministričino strinjanje, "da delovne skupine za primarno in sekundarno raven ter za zobozdravstvo uporabijo modro knjigo kot strokovno osnovo za nadaljnjo pripravo standardov in normativov". Vnovič so poudarili, da je ministrica že na prvem sestanku s predstavniki sindikatov Fides in Praktik. Um, ki ožje zastopa družinske zdravnike, povedala, da pri pripravi izhodišč za standarde in normative "misli resno". In še, da je prav zato imenovala skupino, ki jo vodi zdravnica Bojana Beovič. Beovičeva izdajo osnutka standardov in normativov, kot je dejala včeraj, napoveduje do poletja. O drugi zahtevi, o plačah, bodo pogajanja bolj kot na plečih Kolar Celarčeve na ministru za javno upravo Borisu Koprivnikarju. Povprečna bruto osnovna plača zdravnikov mora znašati najmanj trikratnik povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji, se glasi Fidesova zahteva. Praktik.Um je v tem pogledu bolj popustljiv. Pričakuje jasna merila, za koliko dela in kakšno kakovost naj bodo zdravniki v posodobljenem razmerju nagrajeni. Zdravniki si glede stavke včeraj niso premislili. Da bodo vedeli, da mislimo resno, so sporočili. (Jit Košir) 21

Večer 21.04.2015 Doseg: 108.000 Stran: 5 Površina: 558 cm 2 1 / 2 Zdravstvene reforme ni čez noč Premier Miro Cerar za zdaj molči o ukrepih, ki bodo kljub gospodarski rasti doleteli prebivalce, da bi še dodatno konsolidirali iavne finance URŠKA MLINARIC Reforma tako "zavoženega sistema", kot je naš, ne more biti storjena v pol leta ali enem letu. Zanjo potrebujemo temeljito analizo, ki bo kmalu narejena, je na poslansko vprašanje poslanca NSi Jerneja Vrtovca o zdravstveni reformi ob začetku redne parlamentarne seje odgovoril predsednik vlade Miro Cerar. Kot je poudaril, reforma ne pomeni izdelave le enega, temveč so za to potrebni številni dokumenti. Krovni dokument, resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva med letoma 2016 in 2025, bo konec maja poslan v javno razpravo, čemur bo v prvi polovici prihodnjega leta sledila priprava zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, saj je sprememba sistema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ključna. Premier je poudaril, da reforme ne moreta pripraviti le eden ali dva človeka, zato je vse v zdravstvu in državnem zboru pozval, da vlado pri teh naporih podprejo, obenem pa je ponovno problematiziral morebitno imenovanje Sama Fakina za direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ta sicer minuli teden v državnem zboru ni dobil potrebnega soglasja za ponovno imenovanje, saj mu že ves čas odločno nasprotuje Cerarjeva SMC. Tudi tokrat je premier izpostavil, da je za izvedbo reforme nujno, da so na vodilnih funkcijah v zdravstvu pravi ljudje. Po njegovem prav primer Fakin kaže, da nekateri ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc in vladi ne omogočajo imenovanja človeka, ki bi z njima sodeloval pri pripravi reforme, kot jo potrebujemo. Ker v NSi s premierovim odgovorom niso bili zadovoljni, češ da osnutki reforme že dolgo ležijo v predalu ministrstva, je Vrtovec napovedal, da bodo sami kmalu vladi posredovali svoj predlog reforme. Nezadovoljen s premierovim odgovorom je bil tudi Luka Mesec iz Združene levice, saj mu je ta na vprašanje, zakaj vlada ni podprla njihovega predloga novele o Slovenskem državnem holdingu (SDH), odvrnil, da je najprej treba sprejeti in uveljaviti strategijo kapitalskih naložb države, šele potem je mogoče razmišljati o morebitnih spremembah zakonodaje. Kajti v Sloveniji smo v minulih letih, tako Cerar, vseskozi menjavali koncepte upravljanja družb v državni lasti, zaradi česar nimamo nobene strategije in kontinuitete. V zadnjem letu pa naj bi bili dosegli takšno raven upravljanja kapitalskih družb, da smo izpolnili merila Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Manjka le še omenjena strategija, ki je v pripravi, njeno sprejetje pa je primarni cilj vlade, je pojasnil Cerar. Brez konkretnih odgovorov, kakšne ukrepe snuje vlada v nacionalnem reformnem program v prihodnjih dveh letih za upokojence, javne uslužbence in kaj bo s socialnimi transferji, je ostala tudi Alenka Bratušek (ZaAB). Prihodnje leto bi vlada za izpolnitev vseh odmrznitev in sprostitev na podlagi Zujfa po besedah Bratuškove potrebovala 500 milijonov evrov, a konkretnih ukrepov, kako, ni najti, obenem pa je finančni minister Dušan Mramor že napovedal, da bo treba še naprej zatiskati pas. Zato je Bratuškova Cerarja prosila, naj navede vsaj tri ukrepe, ki bodo doleteli ljudi. Da tega v dveh, treh minutah ni mogoče, ji je odvrnil in dodal, da bo več znano takrat, ko bo, predvidoma do konca tedna, usklajen tudi program stabilnosti. Oba dokumenta mora vlada v Bruselj posredovati do konca meseca. Da bodo o razbremenitvi srednjega razreda razmislili, če ne bodo v vladi našli boljših ukrepov, pa je premier Cerar odgovoril koalicijski poslanki SD Andreji Katic, ki ga je spraševala o razbremenitvi srednjega razreda in potrebi po uvedbi še enega dohodninskega razreda. 500 milijonov evrov bi potrebovala vlada za izpolnitev vseh odmrznitev na podlagi ZUJF 22

Večer 21.04.2015 Doseg: 108.000 Stran: 5 Površina: 558 cm 2 2 / 2 Šolski minister znan konec tedna Kdo bo že tretji Cerarjev minister oziroma ministrica za šolstvo bo znano konec tedna. Tako vsaj napoveduje premier, ki je dejal, da je iskanje novega šolskega ministra prešlo v zaključno fazo. Cerar je potrdil, da se je o tem položaju pogovarjal tudi s prorektorico ljubljanske univerze Majo Makovec Brenčič, ki neuradno ostaja najresnejša kandidatka za ta položaj. Najkasneje prihodnji teden pa naj bi bilo znano, kdo bo na položaju obrambnega ministra nasledil Janka Vebra (SD). Tako je premieru Cerarju zagotovil prvak SD Dejan Zidan. Kdo naj bi bili kandidati za vodenje obrambnega področja, za zdaj ni znano, saj imena, ki so krožila, niso več v igri. Cerar obljublja uskladitev pokojnin "Vprašanje, ki ga nenehno postavlja Erjavec, ta hip ne potrebuje komentarja. Jaz sem svoje že povedal. Ko enkrat nekaj povem in se k nečemu zavežem, storim vse, da to izpolnim. To skorajda že otročje ponavljanje tega vprašanja ni na mestu," se je ob robu parlamentarnega zasedanja na napoved prvaka Desusa Karla Erjavca, da bo njegova stranka vztrajala pri januarski uskladitvi pokojnin zaradi lanskoletne ustrezne gospodarske rasti, odzval predsednik vlade Miro Cerar. S tem je dal vedeti, da vprašanje pokojnin, kar zadeva njega, ni vprašljivo, vprašanje pa je, kaj bo na to rekel finančni minister Dušan Mramor, ki je že dejal, da bo kljub ugodni gospodarski rasti pasove treba še naprej zategovati. O tem, kakšne začasne ukrepe spremeniti v trajne znotraj programa stabilnosti in nacionalnega reformnega programa, se bodo koalicijski partnerji usklajevali danes, najverjetneje pa tudi, tako Cerar, pred četrtkovo vladno sejo, kajti tudi v SD imajo nekatere zahteve glede sprostitve določenih socialnih transferjev. Oba programa mora vlada poslati v Bruselj do konca tega meseca. Na vprašanje Luke Mesca (ZL), zakaj vlada ni podprla njihovega predloga novele o Slovenskem državnem holdingu, je Miro Cerar odvrnil, daje najprej treba sprejeti in uveljaviti strategijo kapitalskih naložb države, šele potem je mogoče razmišljati o morebitnih spremembah zakonodaje. (T t Košir) 23

Gorenjski glas 21.04.2015 Doseg: 55.000 Stran: 5 Površina: 176 cm 2 1 / 1 Fides napovedal opozorilno stavko Če zdravniški sindikat Fides in vlada do jutri do minute pred osmo ne bosta zbližala stališč, se bo ob osmi uri začela enourna opozorilna stavka zdravnikov. Suzana P. Kovačič Kranj - Glavni odbor zdravniškega sindikata Fides je za jutri napovedal enourno opozorilno stavko.»malo verjetno je, da bomo opozorilno stavko preklicali, smo pa vedno pripravljeni iskati kompromise do zadnje minute, kar pa se mi za vladno stran zdi malo verjetno. Opozorilno stavko napovedujemo med 8. uro in 8.30, v posameznih zdravstvenih enotah pa se bodo sami odločili za uro znotraj tega dogovorjenega časa. Minimum delovnega procesa bo zagotovljen, delo bo organizirano podobno, kot poteka delo ob nedeljah in praznikih. Zdravniki bodo obravnavali vse nujne bolnike, starejše in otroke,«je povedal pravni svetovalec Fidesa Bojan Popovič. Ali so pri Ministrstvu za zdravje že kaj zbližali stališča z zahtevami zdravnikov, včeraj do zaključka naše redakcije še ni bilo znano. V Fidesu imajo dve stavkovni zahtevi, to je sprejetje standardov in normativov za zdravnike, ki so že opredeljeni v modri knjižici, ter ponoven začetek vzpostavljanja razmerja ena proti tri med povprečno slovensko plačo in osnovno plačo zdravnika. Opozorilno stavko podpirajo tudi družinski zdravniki iz sindikata Pratik.um.»Opozorilno stavko podpiramo glede normativov, pod katerimi bi zdravniki s priporočili stroke in skladno z Zakonom o pacientovih pravicah oskrbeli bolnike. Strokovni normativi bi bili osnova za to, kako načrtovati kadre v zdravstvu in koliko mora zdravnik minimalno narediti za to, da zasluži svojo plačo. Na splošno pa se bo za plače treba še pogajati, da bo pravično poskrbljeno za vse poklicne skupine,«je povedal Igor Muževič, dr. med., predsednik sindikata Praktik. um, in dodal, da vse aktivnosti v zvezi s stavko vodi sindikat Fides, katerega člani so tudi številni družinski zdravniki, ki se bodo sami vsak po svoji vesti odločili, ali bodo za eno uro opozorilno stavkali. Če pogajanja ne bodo uspešna, bo v Splošni bolnišnici Jesenice stavka potekala v okviru jutranjih sestankov zdravnikov, je sporočila tamkajšnja predstavnica za stike z javnostmi Sandra Jerebic in dodala, da bo zagotovljena urgentna služba, da bodo potekala vsa nujna opravila, ambulante pa eno uro v času stavke ne bodo delovale. 24

Primorske novice 21.04.2015 Doseg: 50.000 Stran: 2 Površina: 204 cm 2 1 / 1 Jutri bodo zdravniki, člani Fidesa, opozorilno stavkali "Se bolniki razumejo naše zahteve" Zdravniški sindikat Fides pripravlja jutri enourno opozorilno stavko, ki se bo pričela ob 8. uri. Včeraj je komisija Fidesa predstavnikom zdravstvenega ministrstva predstavila svoje normative in standarde v Modri knjižici, ki naj bi jih takoj spravili v življenje. Ker jih niso, naj bi bil to poglavitni povod za stavko; poleg plač, seveda. SLOVENIJA Modra manj, naj ne bi prejemali knjižica je za zdaj še neke plače, ki bi bila iz meseca v vrste interno gradivo. Zato mesec enako visoka. javnost ne more oceniti, ali "Opozorilna stavka ni res nalaga nekaterim specialistom celo več dela od pravi predsednik sindikata uperjena zoper bolnike," tega, ki ga opravljajo zdaj in kar nam je zatrdil tudi Konrad Kuštrin, predsednik Fidesa. Ta med drugim omenja tudi, da je med stavkovnimi zahtevami tudi vprašanje plač - zdravniki naj bi se namreč zavzemali tudi za variabilni del plače, ki naj bi bil stimulativen za tiste, ki veliko delajo, tisti, ki pa delajo Fides Konrad Kuštrin. Je resno svarilo zdravstvenemu ministrstvu, naj že sprejme normative in standarde za zdravniško delo. Ti so nared, pripravila jih je stroka in brez potrditve stroke ne morejo veljati." Zdravništvo jih je strnilo v Modri knjižici na 35 straneh, pri pripravi so sodelovali še strokovnjaki drugih strok. "Opredeljujejo način dela, ki bi dopuščal, da si zdravnik lahko vzame dovolj časa za bolnika, kar je v osnovnem zdravstvu zdaj nemogoče, saj je družinskih zdravnikov premalo. Na sekundarni ravni pa bi po njih nekateri morali celo več delati...te naše zahteve celo bolniki bolje razumejo kot politika," omenja Kuštrin. Včeraj je posebna komisija Fidesa Modro knjižico predstavila sodelavcem zdravstvenega ministrstva. "Gre za dvanajst postavk in politika jih - ob sodelovanju stroke - lahko hitro sprejme. Če bi jih res takoj, je še 24 ur časa za odpoved stavke. Če ne, pa ima ministrica Kolar Celarčeva mesec dni časa za uveljavitev teh standardov," opisuje Kuštrin. "Če se to ne bo zgodilo, bomo zahteve in stavko zaostrovali, kar si ne želimo, saj bi to občutili tudi bolniki." JASNA ARKO Konrad Kuštrin: "Če naših standardov politika ne sprejme, bomo zahteve in stavko zaostrovali, kar si ne želimo, saj bi to občutili tudi bolniki." 25

Primorski dnevnik 19.04.2015 Nedelja Doseg: 11.000 Stran: 3 Površina: 106 cm 2 1 / 1 LJUBLJANA - Po preiskavah v UKC Izključen sum okužbe z ebolo LJUBLJANA - Ponovljena preiskava je pri bolnici, ki se zdravi v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, dokončno izključila sum okužbe z ebolo. Bolnico so včeraj odpustili z infekcijske klinike, saj se počuti dobro in nima več težav. Kot so sporočili iz UKC Ljubljana, so včeraj z inštituta za mikrobiologijo ljubljanske medicinske fakultete dobili izvid vzorca, ki je negativen. S tem so dokončno izključili diagnozo ebole. Pri bolnici bodo v naslednjih dneh opravili še nekaj dodatnih laboratorijskih preiskav, a so jo včeraj odpustili iz bolnišnice. Bolnica se namreč počuti dobro, nima več vročine ali kakšnih dodatnih težav. Bolnico, ki je po prihodu z območja Zahodne Afrike, kjer je še razširjena ebola, zbolela za vročinsko boleznijo, so na ljubljanski infekcijski kliniki sprejeli v sredo pozno zvečer. Dokler niso ovrgli suma, pa so primer obravnavali, kot da gre za ebolo. Izvidi prvih vzorcev so bili negativni že v četrtek, a so morali za dokončno izključitev suma na ebolo danes še enkrat opraviti analizo. Ebola je akutna virusna bolezen z visoko stopnjo smrtnosti. Za bolezen so značilni povišana telesna temperatura, utrujenost, izguba teka, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu, glavobol, bolečine v mišicah in drugi nespecifični simptomi. Pozneje imajo lahko nekateri bolniki obilne notranje in zunanje krvavitve ter večorgansko odpoved. Pri postavitvi suma na to bolezen je pomemben podatek, da se je oseba nahajala na ogroženem območju in da ima značilne klinične simptome in znake. 26

Zdrave novice 20.04.2015 Ponedeljek Doseg: Stran: 22 Površina: 870 cm 2 1 / 2 VRHUNSKA DIAGNOSTIKA, OPERATIVNI POSEGI IN REHABILITACIJA V SPECIALISTIČNI BOLNIŠNICI SV. KATARINE Bolnišnica sv. Katarine na Hrvaškem je specializirana za ortopedijo, kirurgijo, nevrologijo, fizikalno medicino in rehabilitacijo. Celovit rehabilitacijski program vključuje zdravljenje bolečih sklepov in hrbtenice po poškodbah (športne poškodbe, sindromi prenaprezanja) ali zdravljenje zaradi degenerativnih bolezni (artroza, degenerativne spremembe hrbtenice). Z obiskom specialistične bolnišnice sv. Katarine se lahko po dostopnih cenah izognete dolgim čakalnim vrstam v Sloveniji, na primer za ortopedsko obravnavo, magnetno resonanco ter druge specialistične preglede in posege. Ta moderno opremljena zasebna bolnišnica se nahaja na 2.254 m2 v neposredni bližini Splošne bolnišnice Zabok in je registrirana za opravljanje šestih dejavnosti: ortopedije, kirurgije, nevrologije, fizikalne medicine in rehabilitacije, radiologije in anesteziologije, reanimatologije in intenzivne nege. Poleg zelo izkušenega in mednarodno usposobljenega medicinskega osebja imamo pet specialističnih posvetovalnih ambulant, radiološko diagnostiko (MR1 1,5 T, 2 ultrazvoka, digitalni rentgenski C-lok), pet operacijskih dvoran, oddelek za ortopedijo (1 4 ležišč), dnevno bolnišnico za potrebe enodnevne kirurgije (5 ležišč) in enoto za nadzor po operacijah (4 ležišča), standardizirano in opremljeno za 24-urni intenzivni nadzor. Najnovejše tehnologije in metode Naše osebje uporablja najnaprednejšo diagnostično, terapevtsko in rehabilitacijsko infrastrukturo. Bolnišnica sv. Katarine je edina v tem delu Evrope, ki na enem mestu z multidisciplinarnim pristopom, najnovejšimi tehnologijami in najnovejšimi metodami zdravljenja v Najmočnejši magnet tudi za analize predhodnih stanj degenerativnih sprememb Hrvaška specialistična klinika sv. Katarine ima najkakovostnejšo magnetno resonanco v tem delu Evrope. Bolj kot njena moč pa je pomembna programska oprema, s katero lahko v izredno kratkem času izdelajo fotografije vrhunske kakovosti. Naprava ponuja kar največjo ločljivost slike ob minimalnem časovnem snemanju, z njo pa dela vodilna ekipa za mišično-skeletne bolezni. Strokovnjaki lahko s to napravo izvajajo tudi analize predhodnih stanj degenerativnih sprememb, karje bilo doslej skoraj nemogoče in na kar so zelo ponosni. Fotografiranje z njihovim magnetom traja od 20 do 35 minut, slike pa so izdelane v enem dnevu. sodelovanju z vodilnimi evropskimi in ameriškimi ustanovami in strokovnjaki zagotavlja vrhunsko diagnostiko, najboljše terapevtsko-operacijske postopke in individualno pripravljeno rehabilitacijo. Lani seje bolnišnica tudi uradno uvrstila na seznam redkih evropskih zdravstvenih ustanov, ki imajo prestižni naziv "vodilne bolnišnice na svetu". Podeljujejo ga bolnišnicam za odličnost delovanja na različnih področjih dela, predvsem kakovosti storitev in strokovnosti osebja v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi dobre zdravniške prakse. Ni dvoma, daje to zagotovilo za najhitrejšo in najbolj nebolečo vrnitev v normalno življenje s kakovostno rešitvijo zdravstvenih težav. Ortopedski posegi V bolnišnici sv. Katarine je mogoče opraviti zamenjavo kolka, kolena in rame ali delno zamenjavo kolena in rame. Izbira operacije je odvisna od stopnje degenerativnih sprememb. Ortopedi pri svojem delu uporabljajo najsodobnejše materiale in vsadke, kot so titan, keramika ali zlitine kobalta in kroma. Še posebej so usposobljeni za zdravljenje vseh oblik športnih poškodb, zlasti za artroskopske posege na sklepih - kolenih, kolkih, ramenih, gležnjih in komolcih. Poleg teh ekipa zdravnikov z najsodobnejšimi instrumenti in vsadki popravlja deformacije stopal (na primer zelo pogoste deformacije kosti pri ženskah - hiallux valgus). Naši strokovnjaki uporabljajo sodobne 27

Zdrave novice 20.04.2015 Ponedeljek Doseg: Stran: 22 Površina: 870 cm 2 2 / 2 metode za regeneracijo hrustanca z uporabo lastne krvne plazme, bogate s trombociti. Izvajajo tudi transplantacije meniskusa, zaradi katerih so bolniki prej odhajali v tujino. Bolečine v hrbtenici Imamo edinstven program diagnosticiranja bolečin v hrbtenici, kirurška ekipa pa opravlja minimalno invazivne postopke in kirurške posege na hrbtenici. Individualiziran pristop do bolnika v specializirani ambulanti za bolečine v hrbtenici vključuje celovito diagnozo akutne in kronične bolečine vseh segmentov hrbtenice (vratni, prsni in ledveni del, prečni in škofije). Če je potrebno, vključimo nevroradiološko diagnostiko in/ali minimalno invazivni diagnostični poseg, ki omogoča bolnikom hitrejše okrevanje. Mednarodno sodelovanje Solastnica bolnišnice sv. Katarine je ena največjih in najvplivnejših zdravstvenih PARADNI KONJI SV. KATARINE BOLNIŠNICE Preiskave z magnetno resonanco, vse operacije mišično-skeletnega sistema (med drugim artroskopija, vstavitev umetnih sklepov, kirurgija stopala), vse operacije hrbtenice, individualni program fizikalne terapije in rehabilitacije, minimalno invazivne vertebralne intervencije, nevrološka diagnostika. verig iz Nemčije, zato smo stalno prisotni na nemškem trgu. Razvijamo sodelovanje z vodilnimi evropskimi, ameriškimi in izraelskimi klinikami in specialisti. Sodelovanje s strokovnjaki in znanstveniki vodilnih tujih ortopedskih klinik je jamstvo za uvajanje najvišjih standardov in najnovejših metod in protokolov v ortopediji, zlasti na področjih, kot so celična, molekularna in regenerativna ortopedija ter tkivno inženirstvo. Naši zdravniki so aktivni pri različnih domačih in mednarodnih projektih (na primer regeneracija hrustanca s tkivnim inženirstvom, uporaba genske terapije v ortopediji, razvoj novih diagnostičnih in terapevtskih postopkov pri bolnikih z bolečinami v križu). RK Podravka, KHL Medveščak), naši zdravniki pa so vodje ali člani zdravstvenih ekip olimpijskega komiteja Hrvaške in vrste športnih zvez. Pred svetovnim nogometnim prvenstvom v Braziliji smo postali uradna bolnišnica za zdravljenje reprezentance in drugih članov hrvaške nogometne zveze. Podružnica v Zagrebu Bolnišnica sv. Katarine v Zaboku ima tudi podružnico v Zagrebu - poliklinika sv. Katarine se nahaja v Trpinjski ulici 9, kjer se dejavnost opravlja na 500 m 2. Poliklinika ima šest specialističnih ambulant (ortopedsko, vertebrološko, anesteziološko z zdravljenjem bolečin, ambulanto za fizikalno medicino in rehabilitacijo, ultrazvočno diagnostiko, kirurško ambulanto) in dejavnosti fizikalne terapije. "** WW * tt^ abw * s *!BW * 5 * I Sa*aa«a«a*B9«aaaaaij^Basa*»*v..-,.-*,,... Severina v bolnišnici sv. Katarine V bolnišnici sv. Katarine se zdravijo bolniki iz ZDA, Kanade, Nemčije, Francije, Irske, Iraka, Slovenije, Avstrije, Avstralije, Libije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Makedonije, Turčije. Med njimi so bili Doris Pack, hokejist Mathieu Carle, Ivica Olič, Ivica in Janica Kostelič, Niko Kranjčar, Blaženko Lackovič, Ivano Balič, Marin Čilič, Blanka Vlašič, Mirko Filipovič, Mario Mandžukič, Toni Cetinsky, Severina Vučkovič (na sliki) in drugi. Bolnišnico so že obiskali tudi nekateri slovenski športniki: košarkarji kluba Krka iz Novega mesta, Primož Kozmus, Polona Hercog, Edo Munč. Pri nas na enem mestu dobijo celovito storitev -od diagnostike, specialističnega pregleda in individualne rehabilitacije do operativnega zdravljenja, če ga potrebujejo. Center odličnosti za športno medicino Ker je naša bolnišnica center odličnosti za športno medicino, seje v zadnjih dveh letih v njej zdravila vrsta različnih vrhunskih hrvaških športnikov. Bolnišnica sv. Katarineje uradna zdravstvena ustanova nekaterih velikih hrvaških športnih klubov (NK Hajduk, GNK Dinamo, RNK Split, NK Slaven Belupo, NK Lokomotiva, NK Rijeka, NK Istra 1 921, Rehabilitacija je sestavni del zdravljenja v Sv. Katarini mwwkww739~^^^~~~~?\9^^~, -«n*_»> _ W 28

Zdrave novice 20.04.2015 Ponedeljek Doseg: Stran: 12 Površina: 492 cm 2 1 / 1 UMRLJIVOST ZARADI MOŽGANSKE KAPI VEČJA MED MOŠKIMI KOT MED ŽENSKAMI m^^w^k\\\\\\\\\\\\\ \ W aaaaaaaaaaaharkav* li > -. "* jbjj»b^&a^aaaaaaaaaaa^aaaaaaaaaaaaaaabaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaah UUm&StL-*. ' J5 - m : ' :^^^Sm_\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\_W Možganska kap - vzrok zanjo so večinoma žilne in srčne bolezni - je v svetu eden glavnih vzrokov smrti ter najpomembnejši dejavnik za trajno telesno in kognitivno oviranost. Bolezen je tretji na innnnctpičji vzrnk <;mrti med ženskami teseim w - mf - dr - Boiana aan ' dr ~ med " mmm * a mmm esjnapsa ndjpocjuslejbl VaCI UK bi I II U 1 1 IGU Z.CI laisai 1 11. _ ra a znan5benite ; troko»niake m nesra;iianst«ne navdušence Vse oblike možganske kapi (prikazane so na sliki 1 ) potrebujejo takojšnje ukrepanje, saj je treba bolnike z ishemično možgansko kapjo (IMK) zdraviti s trombolizo (raztapljanje krvnih strdkov) znotraj časovnega okvira 4 ure in pol, bolnike s subarahnoidno krvavitvijo (SAK) znotrajžilno ali mikrokirurško za večje je tveganje za možgansko kap pri moških kot pri ženskah. preprečitev vnovične krvavitve ter bolnike z znotrajmožgansko krvavitvijo (ZMK) konservativno in nevrokirurško v enoti intenzivne nevrološke terapije. Danes velja možganska kap za urgentno medicinsko stanje, zato je izobraževanje o prepoznavanju znakov možganske kapi nujno za laično in tudi za strokovno javnost. epidemiologija Zaradi možganskožilnih bolezni trpi danes v svetu 1 5 milijonov ljudi, od teh v Evropi (EU) 4 milijoni. Vsako leto na novo zboli 1.200.000 ljudi. V svetovnem merilu jih 5 milijonov postane dolgotrajno telesno prizadetih, enako število pa jih vsako leto umre. V Sloveniji se zaradi možganske kapi zdravi okoli 4.400 prebivalcev letno. Bolezen je tretji najpogostejši vzrok smrti med ženskami. V starosti do 65. leta moški umirajo pogosteje kot ženske. Tako v Sloveniji kot v starih članicah EU (EU1 5) je umrljivost zaradi možganske kapi večja med moškimi kot med ženskami. Umrljivost slovenskih žensk zaradi možganske kapi seje leta 2006 izenačila z umrljivostjo ženskveu15. Upanje za bolnike Danes je tradicionalno prepričanje, da je možganska kap le posledica staranja prebivalstva z neizogibno smrtjo ali hudo invalidnostjo, zastarelo. Bolezen je mogoče preprečiti, zdraviti in ozdraviti z učinkovito primarno in sekundarno preventivo, s trombolizo pri IMK ter pravočasnim zdravljenjem pri SAK in ZMK. tisoč bolnikov približno im.amo zaradi možganske kapi v Sloveniji; vsako leto jih za možgansko kapjo zboli 4.400. Zaradi malovaskularnih nevrologov v neurbanih predelih Slovenije, neustrezne organizacije bolnišničnih oddelkov, finančnih dejavnikov in prepoznega sprejema v bolnišnico lahko zagotovimo zdravljenje s trombolizo le 3 odstotkom aaaaaaaaaaaaaaaaaaaa^aaaaaaaaaabaaaamaaaalaabata^aaabmaamaaaaaaablaaam.-^tvaf^^^vasfca *aa)^g^a!)pwi>f*wgrw^f «\ ilh\wuml 'HW "^"^ 29

Zdrave novice 20.04.2015 Ponedeljek Doseg: Stran: 14 Površina: 740 cm 2 1 / 2 HEMOFILIJA - REDKA, A TEŽKA BOLEZEN s 17. april je svetovni dan hemofilije. Namenjen je temu, da opozarjamo na pomen pravočasnega prepoznavanja te dedne motnje v strjevanju krvi. V svetovnem merilu večina hemofilikov še vedno nima dostopa do ustreznega zdravljenja. Nezdravljena hemofilija lahko vodi v hude krvavitve, resne poškodbe sklepov, invalidnost in zgodnjo smrt. Skupno imamo v Sloveniji trenutno 210 bolnikov s hemofilijo. Besedilo: doc, dr. Irena Preloži«Zupan. dr. med, speč. intemstka in hematologlnja, Klinični oddelek za nematalogijo, UKC v ijiitjljani Hemofilija je precej redka dedna bolezen, pri kateri so težava spontane krvavitve. Pojavi se pri enem moškem od 10.000 rojenih. Ljudje s hemofilijo ne krvavijo nič hitreje kot zdravi ljudje, vendar pa lahko krvavijo dlje. Njihova kri nima dovolj faktorja strjevanja krvi (F), beljakovine v krvi, ki nadzoruje krvavitev. Imenujemo jo tudi koagulacijski faktor. Najbolj znano je pomanjkanje koagulacijskega faktorja osem -F VIII (hemofilija A) in koagulacijskega faktorja devet- F IX (hemofilija B). Hemofilija A je 5-krat pogostejša kot hemofilija B. Bolniki s hemofilijo A in B imajo enake težave. Razlikovanje je mogoče le z laboratorijskimi preiskavami. Kako zbolimo za hemofilijo Hemofilija je genetska motnja - z boleznijo se torej rodimo. Obe vrsti hemofilije (A in B) se dedujeta s spolnim kromosomom X. Z enega človeka na drugega se hemofilija prenaša le z dedovanjem. Približno ena tretjina bolnikov s hemofilijo ima negativno družinsko anamnezo za hemofilijo. To pomeni, da v družini prej ni bilo hemofilije in da je nastala nova mutacija (sprememba v dednem materialu za neko lastnost) v genu za F VIII/IX. Hemofilija se pojavlja skoraj samo pri moških članih družine (slika 1 ). Ženska lahko zboli za hemofilijo izredno redko, in sicer le takrat, kadar je mati prenašalka bolezni, oče pa hemofilik (mutacija gena mora biti na obeh kromosomih X). Prenašalke bolezni imajo običajno nekoliko manjšo aktivnost F VIII/IX, potrebna pa je pazljivost pri večjih kirurških posegih. bolnikov s hemofilijo imamo trenutno v Sloveniji. Tisti, ki zboli za hemofilijo, ima bolezen celo življenje. Vsi bolniki v neki družini imajo torej enako težko bolezen. Klinična slika: kakšne so težave hemofilikov Klinično razvrstimo hemofilijo A in B v<; H,jIHhBh^...^.BH /i ':f 11 ti, H^HHH^^^^^^H^^^^H^Hl i ni 9f2nBM JSBaiHaSaHHHHHHHi v hudo ali težko obliko, srednje hudo in lahko obliko bolezni. Bolniki s hudo obliko hemofilije imajo pogoste spontane krvavitve, največkrat v sklepe in mišice, ob normalnih fizioloških obremenitvah. V redkih primerih se spontane krvavitve pojavljajo pri bolnikih s srednje hudo obliko bolezni, bolniki z lahko obliko bolezni praviloma nimajo spontanih krvavitev, ampak se krvavitve pojavijo v večjem obsegu le po poškodbi ali po operativnem posegu. Od vseh krvavitev pri hemofiliku jih 85 % predstavljajo krvavitve v sklepe. Najpogosteje prizadeti sklepi so kolena, komolci in gležnji, manj pogosto prizadeti so kolki in ramena. Pogoste so tudi krvavitve v mišice. Življenje ogrožajoča stanja so: možganska krvavitev, krvavitve v prebavilih, krvavitve v ustih, na jeziku ali vratu, ker lahko stisnejo dihalne poti, in krvavitve ob hudih poškodbah. Tudi krvavitve v sklepe so nujno stanje, saj s takojšnjim zdravljenjem preprečimo hude okvare sklepov in poznejšo invalidnost. Postavitev diagnoze in zdravljenje Kadar vemo, daje mati prenašalka hemofilije (pomeni, daje bolezen v družini že znana), lahko testiranje dojenčka opravimo že med nosečnostjo. Slovenski register bolnikov s hemofilijo ima natančne podatke o bolezni za vse bolnike z znano hemofilijo. Če ni podatka za hemofilijo v družini, težave pa nas napeljujejo k motnji v strjevanju krvi, gre 30

Zdrave novice 20.04.2015 Ponedeljek Doseg: Stran: 14 Površina: 740 cm 2 2 / 2 bolnikov s hemofilijo ima negativno družinsko anamnezo za hemofilijo (v družini prej ni bilo hemofilije, prišlo je do mutacije genov). lahko za spontano, novonastalo mutacijo za F VIII ali drugo motnjo. Ko postavimo diagnozo, bolezni sledi ustrezen razgovor z bolnikom oz. svojci o vseh potrebnih ukrepih in zdravljenju. Koncentrati manjkajočega faktorja strjevanja krvi so zdravilo izbire pri hemofiliji. Koncentrat lahko dobimo iz krvi darovalcev (pripravek iz krvne plazme) ali pa z genetskim inženiringom (rekombinantni faktorji). Zaradi možnosti prenosa virusov s pripravki iz plazme so le-ti zadnja leta ustrezno prečiščeni s posebnimi postopki. Osnovna načela zdravljenja Pri bolnikih s hudo obliko bolezni, to pomeni z aktivnostjo manjkajočega faktorja pod 1 %, je naš cilj preventivno zdravljenje na domu. To pomeni Zdrav sklep Krvavitev v sklep Najpogosteje prizadeti sklepi so kolena, komolci in giežnji, manj pogosto prizadeti so koiki in ramena. Pogoste so tudi krvavitve v mišice. redno nadomeščanje manjkajočega koagulacijskega F, še preden pride do krvavitve. Faktorje treba dajati v žilo 1 -krat, 2-krat ali 3-krat na teden. Za samozdravljenje na domu moramo bolnike ustrezno izšolati. Zdravljenje na domu je primerno le za nezapletene krvavitve. Vse hude in zapletene krvavitve pa zdravimo v bolnišnici. Bolnik mora biti poučen, da ne sme prejemati zdravil, ki okvarijo funkcijo trombocitov, še posebej acetilsalicilne kisline (aspirin) in nesteroidnih antirevmatikov. Objemanju teh zdravil so krvavitve še hujše. Zdravljenje krvavitve Bolnikje sposoben prepoznati prve simptome krvavitve. Zdravljenje v tem zgodnjem obdobju krvavitve bo ustavilo krvavitev zgodaj, tkivne poškodbe bo manj in poraba faktorja, kije precej draga, bo po izkušnjah maniša. 31

Zdrave novice 20.04.2015 Ponedeljek Doseg: Stran: 7 Površina: 100 cm 2 1 / 1 NLB PODARILA CTG IN ZAČELA ZBIRATI SREDSTVA ZA ŠE ENO NAPRAVO V prostorih ljubljanske porodnišnice je predsednik uprave NLB Janko Medja pretekli mesec predal Ultrazvočnemu društvu ček za nakup nujno potrebne CTGkardio-tokografske naprave. Sredstva v višini 13.500 evrov je sprejela predstojnica Kliničnega oddelka za perinatologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana in predsednica društva doc. dr. Nataša Tul Mandič, dr. med. Predaja sredstevje uvod v akcijo, s katero bo NLB do 1 5. maja od vsakega naročila brezstične kartice NLB MasterCard in Maestro z motivom po lastni izbiri v sklad Ultrazvočnega društva prispevala po en evro. Zbrana sredstva bodo namenjena nakupu še ene CTG-naprave. Zbiranje sredstev za nakup CTG-naprav, ki so ključnega pomena za zdrav in varen porod, je Ultrazvočno društvo začelo konec decembra, ko so bile v Porodnišnici Ljubljana kar štiri CTG-naprave v okvari. V porodnišnici bi sicer potrebovali 1 1 novih CTG-naprav, v okviru te akcije pa so si zadali cilj kupiti štiri res nujno potrebne. Odziv podjetij in posameznikov je presegel vsa pričakovanja. Z njihovo pomočjo so doslej zbrali sredstva že za tri naprave. 32

Zdrave novice 20.04.2015 Ponedeljek Doseg: Stran: 12 Površina: 734 cm 2 1 / 2 UMRLJIVOST ZARADI MOŽGANSKE KAPI VEČJA MED MOŠKIMI KOT MED ŽENSKAMI m^^w^k\\\\\\\\\\\\\ \ W aaaaaaaaaaaharkav* li > -. "* jbjj»b^&a^aaaaaaaaaaa^aaaaaaaaaaaaaaabaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaah UUm&StL-*. ' J5 - m : ' :^^^Sm_\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\_W Možganska kap - vzrok zanjo so večinoma žilne in srčne bolezni - je v svetu eden glavnih vzrokov smrti ter najpomembnejši dejavnik za trajno telesno in kognitivno oviranost. Bolezen je tretji na innnnctpičji vzrnk <;mrti med ženskami teseim w - mf - dr - Boiana aan ' dr ~ med " mmm * a mmm esjnapsa ndjpocjuslejbl VaCI UK bi I II U 1 1 IGU Z.CI laisai 1 11. _ ra a znan5benite ctrokoubjake m nesra;iianst«ne navdušence Vse oblike možganske kapi (prikazane so na sliki 1 ) potrebujejo takojšnje ukrepanje, saj je treba bolnike z ishemično možgansko kapjo (IMK) zdraviti s trombolizo (raztapljanje krvnih strdkov) znotraj časovnega okvira 4 ure in pol, bolnike s subarahnoidno krvavitvijo (SAK) znotrajžilno ali mikrokirurško za večje je tveganje za možgansko kap pri moških kot pri ženskah. preprečitev vnovične krvavitve ter bolnike z znotrajmožgansko krvavitvijo (ZMK) konservativno in nevrokirurško v enoti intenzivne nevrološke terapije. Danes velja možganska kap za urgentno medicinsko stanje, zato je izobraževanje o prepoznavanju znakov možganske kapi nujno za laično in tudi za strokovno javnost. epidemiologija Zaradi možganskožilnih bolezni trpi danes v svetu 1 5 milijonov ljudi, od teh v Evropi (EU) 4 milijoni. Vsako leto na novo zboli 1.200.000 ljudi. V svetovnem merilu jih 5 milijonov postane dolgotrajno telesno prizadetih, enako število pa jih vsako leto umre. V Sloveniji se zaradi možganske kapi zdravi okoli 4.400 prebivalcev letno. Bolezen je tretji najpogostejši vzrok smrti med ženskami. V starosti do 65. leta moški umirajo pogosteje kot ženske. Tako v Sloveniji kot v starih članicah EU (EU1 5) je umrljivost zaradi možganske kapi večja med moškimi kot med ženskami. Umrljivost slovenskih žensk zaradi možganske kapi seje leta 2006 izenačila z umrljivostjo ženskveu15. Upanje za bolnike Danes je tradicionalno prepričanje, da je možganska kap le posledica staranja prebivalstva z neizogibno smrtjo ali hudo invalidnostjo, zastarelo. Bolezen je mogoče preprečiti, zdraviti in ozdraviti z učinkovito primarno in sekundarno preventivo, s trombolizo pri IMK ter pravočasnim zdravljenjem pri SAK in ZMK. tisoč bolnikov približno im.amo zaradi možganske kapi v Sloveniji; vsako leto jih za možgansko kapjo zboli 4.400. Zaradi malovaskularnih nevrologov v neurbanih predelih Slovenije, neustrezne organizacije bolnišničnih oddelkov, finančnih dejavnikov in prepoznega sprejema v bolnišnico lahko zagotovimo zdravljenje s trombolizo le 3 odstotkom aaaaaaaaaaaaaaaaaaaa^aaaaaaaaaabaaaamaaaalaabata^aaabmaamaaaaaaablaaam.-^tvaf^^^vasfca *aa)^g^a!)pwi>f*wgrw^f «\ ilh\wuml 'HW "^"^ 33

Zdrave novice 20.04.2015 Ponedeljek Doseg: Stran: 12 Površina: 734 cm 2 2 / 2 M02GANSKAKAf> WI»MI«ll»»ll1t 5S5«IS* * 1 K% I ' ' ' I ZMK I -M it(onaa ( laa 1T.I I -OLLM MAUH I I SKMO h I _ ' h I L J I I """S.'" 0 MIHU!M«XKH«" """?"»»KlVfflO«"* a% 2K m i% ", I ' I, ' I j ' "]' ' *SS" «"" fl» J «*«I J "TET I J "MS ZAKIOPK I J mm. waa«.ua ZMK - znotrajmožganska krvavitev; 1 IR0MB 1 1 wakpmem SAK - subarahnoidna krvavitev i k I - HtUGG - ivumiia - drugo bolnikov z akutno IMK. Za njeno večjo dostopnost strokovnjaki s področja možganske kapi v Sloveniji implementiramo mrežo TeleKap za pomoč pri zdravljenju akutne IMK na daljavo. Velik napredek zdravljenja akutne IMK in SAK prinašajo znotrajžilne metode, predvsem mehanska revaskularizacija arterij v vratu in možganih ter znotrajžilno zdravljenje bolnikov z možgansko anevrizmo ali arteriovensko malformacijo (AVM). Na Kliničnem oddelku za vaskularno nevrologijo UKC Ljubljana edini v državi zagotavljamo urgentne znotrajžilne posege 24 ur na dan, naši rezultati pa so primerljivi z najboljšimi centri v Evropi. Dokazano je, da imajo bolniki, kijih zdravimo v enotah za možgansko kap (EMK), v primerjavi s tistimi Baaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa^aaaaaaaaaaHuaWaaa aaaaf ' na običajnih bolnišničnih oddelkih večjo verjetnost preživetja. V Sloveniji imamo za zdaj le 3 EMK, v prihodnje pa upamo, da se bodo take enote implementirale v 1 0 bolnišnicah, ki bodo povezane v mrežo TeleKap. bolezen je mogoče preprečiti, zdraviti In ozdraviti z učinkovito primarno in sekundarno preventivo, s trombolizo pri IMK ter pravočasnim zdravljenjem pri SAK in ZMK. Cas je ključen Pri obravnavi in zdravljenju bolnikov z MK smo v zadnjih letih priča bliskovitemu napredku in menjavi paradigem o bolezni, kije še nedavno veljata za nujno posledico staranja. Začetni, nihilistični pristop obravnave teh bolnikov je zamenjalo diametralno nasprotno mišljenje:»možgansko kapje mogoče preprečiti, zdraviti in tudi ozdraviti.«še vedno pa velja, daje prizadevanja treba usmeriti v intenzivno preventivo in obvladovanje dejavnikov tveganja za možgansko kap, v obravnavi bolnikov z akutno IMK pa nikoli spregledati časa, zato naj nas v vsakem trenutku spremlja moto»čas so možgani«! 34