Naravoslovje 7 Iztok Devetak, Doroteja Fon, Lovro Rozman, Maja Sopotnik in Katarina Susman Zvezek za aktivno učenje 1. del Rešitve
1 Raznolikost narave 1.1 Raznolikost na modrem planetu Raznolikost dejavnikov okolja in organizmov 2 svetloba je valovanje zaznavamo jo z očmi omogoča proces fotosinteze (rast rastlin, hrana za ostale organizme) organizmom omogoča orientacijo v prostoru vir svetlobe je Sonce (del energije Sonca bela svetloba) 3 Padavine v obliki dežja ali snega padajo na površje. Tam se zbirajo v površinske tekoče ali stoječe vode. Tekoče vode se izlijejo v morje, prav tako se v morje izliva tudi del podzemnih voda. Zaradi temperaturnih razlik voda izhlapeva, prehaja v plinsko stanje v atmosferi in se dviguje. Vodni hlapi se kondenzirajo in zaradi premikov, vetrov in sprememb temperature spet nastopijo padavine. 1.2 Dejavniki okolja Vsepovsod je valovanje 1 Valovanje morja, radijski valovi, oglašanje ptic, delovanje naprav z daljinskimi upravljalniki, valovanje strun na kitari 5 Odboj: Ko val naleti na oviro, se od nje odbije, motnja pa potuje v obratni smeri nazaj. Valovanje pred oviro imenujemo vpadno valovanje, valovanje, ki se od ovire odbije, pa je odbito valovanje. Lom: Ko se valovanje na oviri spremeni, pravimo, da se lomi. Valovanje se nadaljuje, vendar spremenjeno (spremeni se lahko hitrost, smer ali valovna dolžina valovanja). Raznolikost narave 2
6 valovanje: mikrovalovi uporaba: merjenje hitrosti vožnje valovanje: vidna svetloba valovanje: IR-valovanje uporaba: zaznavanje okolice, orientacija uporaba: daljinsko upravljanje naprav valovanje: UV-sevanje valovanje: rentgensko sevanje uporaba: pred sevanjem potrebna začita uporaba: posnetki kosti, odkrivanje zlomov 8 Vidna ali bela sestavljena iz svetlob tri svetloba je le del spektra valovanj. Bela svetloba je mavričnih barv. Za vtis bele svetlobe zadostujejo že barve, rdeča, modra in zelena. Naštej barve, ki sestavljajo mavrico in jih pobarvaj v spodnji shemi. UV-sevanje rdeča, oranžna, rumena, zelema, modra, vijolična Raznolikost narave 3
Svetloba ima energijo 9 Kateri vpliv svetlobe je predstavljen na fotografiji? Zakaj se to zgodi? fotosinteza Svetloba omogoča potek procesa fotosinteze, v katerem si rastline izdelujejo hrano. energija svetlobe Ob daljši izpostavljenosti svetlobi barve in papir obledijo, snovi se spremenijo. Snov, ki je izpostavljena svetlobi, se lahko zaradi vpliva svetlobe spremeni. svetlobna energija Svetloba pada na kolektorje, ti jo»vpijajo«in energijo svetlobe pretvorijo v električno energijo. sončno sevanje Ledene kocke se na temni podlagi stalijo prej kot na svetlejši podlagi. Temna barva namreč absorbira več svetlobe, ob čemer se podlaga segreje. 11 UV svetloba prodre v tkivo kože, poškoduje kožne celice, mi pa to občutimo kot opekline (pekoč, srbeč in boleč občutek). Za zaščito pred UV žarki uporabljamo vlažilne kreme za sončenje z zaščitnim faktorjem, prav tako se soncu ne izpostavljamo sredi dneva, saj je sevanje v tem delu dneva najmočnejše. Raznolikost narave 4
12 Zakaj lahko vidimo žival takšne barve? Tkivo in pigmenti v tkivu kože žabe absorbirajo ves spekter vidne svetlobe razen zelene svetlobe, ki jo vidimo kot zeleno barvo. Na določenih mestih so območja, ki absorbirajo ves spekter vidne svetlobe temne pege. Na trebušni strani žabe se ves vidni spekter odbije, kar zaznamo kot belo barvo. Tkivo in pigmenti v skeletu morskega ježka absorbirajo ves spekter vidne svetlobe, kar zaznamo kot črno barvo. Tkivo in pigmenti v dlaki kunca odbijajo ves spekter vidne svetlobe, kar zaznamo kot belo barvo. Tkivo in pigmenti v tkivu perja papige are deloma absorbirajo in deloma odbijajo svetlobo različnih valovnih dolžin, ki sestavljajo vidno svetlobo. To zaznamo kot različne pisane barve. 14 Svetloba se od Sonca, kadar ni ovir, širi v vesolje naravnost v vse smeri. Če v temi stojimo v bližini ulične svetilke, smo osvetljeni. Snovi so lahko za svetlobo prepustne ali pa jo odbijajo. Ker se svetloba od nas odbija, za nami nastane senca. Senca je temnejši prostor, ki nastane za neprosojnim telesom, ker telo svetlobo zastira. 15 Sence, ki nastanejo za telesi, ki jih osvetljuje Sonce, se razlikujejo od senc / so enake kot sence, ki jih mečejo telesa pod svetilkami. Smer sence pod svetilko je odvisna od jakosti svetilke / položaja telesa pod svetilko. Vse sence teles, ki so na sončni svetlobi, so usmerjene v isto smer / vsaka v svojo smer. Vidimo, da so sence med seboj vzporedne. Raznolikost narave 5
16 A B C steklo steklo voda les Č D E 19 skica leče vrsta leče opis shema loma žarkov skozi lečo zbiralna leča leča, ki svetlobo zbere razprilna leča leča, ki svetlobo razpri 20 Goriščna razdalja 21 očala z dioptrijo fotoaparat mikroskop povečevalna stekla lupa grafoskop kamere, kamera v telefonu Raznolikost narave 6
22 Na shemi je predstavljena pot dražljaja svetlobe, ki potuje od mesta vzdraženja v očesu (na mrežnici) po živcih do centra v možganih, kjer možgani informacije o vzdraženju obdelajo. Tako se zavemo, da vidimo svetlobo, ki jo oddaja žarnica. Parni organ za vid sta pri človeku uhlja. drži ne drži Parni organ za vid so pri človeku oči. V očesu imamo različne čutilne celice ali čutnice, ki se vzdražijo ob drži ne drži različnih valovnih dolžinah svetlobe. Ob dražljaju toplote ali mraza se čutnice za svetlobo v očesu vzdražijo. drži ne drži Ob svetlobnem dražljaju se čutnice za svetlobo v očesu vzdražijo. 23 Zvok nastane zaradi tresenja zvočila. Tresljaj se nato prenese na zrak ali kako drugo snov, ki zaniha, in zvok se razširi po snovi. 24 zvočila Oddajniki zvoka so:. Oddajniki zvoka se razlikujejo. Poznamo: ton zven um pok 25 Zvok je vzdolžno valovanje, ki se širi po snovi. Običajno zaznavamo zvok, ki se širi po zraku, lahko pa se širi tudi po kapljevinah in trdnih snoveh. Zvok opišemo s frekvenco in/ali z valovno dolžino. 26 Oddajniki zvoka oddajajo zvok tako, da se zatresejo. S pomočjo zvoka se sporazumevajo tudi živali, na primer volkovi, ptice in kiti. Številu nihajev v sekundi pravimo frekvenca. Zvok se v okolico iz zvočila širi v vse smeri. Raznolikost narave 7
28 Obkroženi z rdečo barvo (zvočno vzdolžno): sirena, ptičje petje, svetloba luči na kolesu, brnenje motorja, glasba na koncertu, zvok trobente Obkroženi z modro barvo (svetlobno prečno): gorenje svečk na torti, blisk bliskavice na fotoaparatu, svetenje svetilnika 1.3 Različnost snovi v okolju Življenje zahteva dostopnost snovi 1 Organizmi potrebujejo plin kisik za dihanje, potrebujejo tudi mineralne snovi in vitamine, prav tako sladkorje, beljakovine in maščobe, ki so vir energije in gradniki celic telesa. 2 a) dušika b) kisika c) 20,943 % č) Tiskarski škrat! Vrednost ogljikovega dioksida narašča, sedaj ga je približno 0,04 %. d) neon, helij, vodik, metan e) dušikovi oksidi, saje, prašni delci, žveplovi oksidi 3 duik kisik ogljikov dioksid neon ohlajevanje, gaenje dihanje, gorenje, varjenje gaenje neonske svetilke Raznolikost narave 8
7 zmes mivke, fižola, soli in železovih ostružkov sejanje mivka, sol, ostružki ločena snov: fižol ločevanje z magnetom mivka, sol ločena snov: železovi ostružki raztapljanje zmes soli in mivke dodamo vodo filtriranje ločena snov: / raztopina soli in vode izhlapevanje ločena snov: mivka ločena snov: sol voda / 8 postopek opis primer destilacija z destilacijo iz zraka pridobimo čiste pline (duik, kisik, argon itd.) ločevanje zmesi plinov filtriranje ločevanje snovi, ki v topilu niso topne filtriranje blatne vode ločevanje z lijem ločnikom ločevanje kapljevin različnih gostot, ki se med seboj ne meajo ločevanje olja in vode dekantiranje ločevanje kapljevine od usedline (odlivanje) ločevanje vode in peska izhlapevanje ločevanje zmesi kapljevine in v njej topne snovi (topljenca) pri sobni temperaturi pridobivanje morske soli Raznolikost narave 9
Snovi so elementi in spojine 9 slovensko ime elementa vodik kisik ogljik dušik aluminij železo simbol elementa H O C N Al Fe stanje elementa pri sobni temperaturi plin plin trdna snov plin trdna snov trdna snov 10 b) čista snov zmes zmes 11 a) Katera shema prikazuje čisto snov spojino? C Katere sheme prikazujejo zmes enega elementa in ene spojine? V katerih shemah so molekule elementov in molekule spojin? A, Č B, Č Kaj prikazuje shema B? zmes dveh spojin in elementa (metana, amonijaka in vodika) b,c) tekoča voda shema molekul vode kalotni model molekule vode atom vodika atom vodika atom kisika č) rdeča barva kisik bela barva vodik d) dva; kisik in vodik Raznolikost narave 10
Stanja snovi 12 plinsko stanje kapljevinsko stanje kondenzacija izhlapevanje depozicija sublimacija trdno stanje taljenje zmrzovanje / kristalizacija 13 dviganje vodne pare iz lonca, v katerem vre morska voda manjšanje kocke ledu v kozarcu s sokom manjšanje kroglic naftalina, ki jih vstavimo v omare proti moljem strjevanje vode v posodici za ledene kocke po vretju morske vode na dnu ostanejo kristali soli, ki so se oblikovali, ko je izhlapela vsa voda taljenje sublimacija kristalizacija izhlapevanje zmrzovanje 14 meanje taljenje ribanje trenje prelivanje rezanje sublimacija stiskanje rezanje Raznolikost narave 11
1.4 Organizmi v okolju Raznolikost celic Bakterijska celica 1 citoplazma biček dedni material kapsula celična stena celična membrana 3 citoplazma jedro celična membrana mitohondrij Raznolikost narave 12
5 krčljiva vakuola veliko jedro citoplazma celična usteca malo jedro celična membrana migetalke a) ena celica b) z bakterijami skozi celična usteca c) s pomočjo migetalk Glivna celica 6 celična stena jedro celična membrana vakuola mitohondrij citoplazma Raznolikost narave 13
7 goba klobuk bet hife podgobje a) Prek hif iz rastlin, s katerimi so glive v sožitju. b) Vodo z mineralnimi snovmi gliva dobi prek hif iz okolja, podlage. c) Mikoriza je sožitje glive in višje rastline. Glive rastlinam dovajajo minerale in v sušnih razmerah vodo, od rastlin pa glive dobijo organske snovi (sladkorje), ki si jih rastline izdelajo v procesu fotosinteze. Primer mikorize: bor in borov goban Rastlinska celica 9 jedro mitohondrij celična membrana celična stena citoplazma vakuola kloroplast Raznolikost narave 14
10 celična membrana: meja celice, zaščita pred vstopom vseh snovi iz okolja, mehanska zaščita jedro: v njem je zbran dedni material, upravlja delovanje celotne celice mitohondrij: celični organel, v katerem poteka celično dihanje celična stena: kompaktna celulozna stena, ki daje celici mehansko oporo, jo ščiti vakuola: vsebuje vodo in v njej raztopljene snovi, zapolnjuje notranjost celice, ji daje kompaktnost 11 a) vrsta celice/ deli celice membrana jedro celična stena citoplazma mitohondriji kloroplasti vakuola b) Fotosinteza poteka le v celicah rastlin. c) Celično dihanje poteka v celicah, ki imajo mitohondrije (živalska, rastlinska, glivna celica). Raznolikost narave 15
POVZEMI Z MISELNIM VZORCEM K vsebinam v oblačkih dopii glavne pojme, ki so navedeni na naslednji strani. Pravilnost uvrstitve pojmov preveri v vsebini miselnega vzorca v interaktivnem učbeniku (povzetek in ponovitev prvega poglavja), pomaga pa si lahko tudi s povzetkom na naslednji strani. - klobuk - bet - goba - podgobje glive ločevanje snovi - kromatografija - sejanje - dekantiranje - filtriranje - sublimacija Raznolikost narave dejavniki okolja - svetloba - letni časi - toplota - infrardeča in UV svetloba valovanje - lom in odboj svetlobe - valovna dolžina - povsod v naravi zvok - čutilo - uho - vzdolžno valovanje - pok, um, ton, zven bakterijska celica - celična stena - kapsula - prosta DNA vrste celic - evkariontske - prokariontske - bakterijske, živalske, rastlinske, glivne svetloba - čutilo - oko - vidna svetloba - prečno valovanje - infrardeča in UV svetloba živalska celica rastlinska celica glivna celica - celično jedro - mitohondriji - celično jedro - celična stena - kloroplasti - vakuola - mitohondriji - celično jedro - celična stena - vakuola - mitohondriji
Preveri svoje znanje 1. A 2. C 3. A 4. A 5. B 6. a, c, č 7. Č 8. b Raznolikost narave 17
2 Organizmi so povezani z okoljem 2.1 Vloga organizmov v okolju Ekosistem je povezana celota 2 načini prehranjevanja organizmi jedo: sadje, zelenjavo - rastline in njihove plodove (hrana je rastlinskega izvora) organizmi jedo: meso (hrana je živalskega izvora) organizmi jedo: sadje, zelenjavo - rastline in njihove plodove; ribe, meso in jajca (hrana je rastlinskega in živalskega izvora) rastlinojedci mesojedci vsejedci 3 Mrhovinarji so organizmi, ki se prehranjujejo z razpadlimi, trohnečimi ostanki poginulih živali (nekatere velike zveri, npr. medved, in ptice ujede, npr. jastreb). Prehranjevalne verige in spleti 5 polž žaba jež sova trava kobilica podgana lisica alge rakec riba morski pes Organizmi so povezani z okoljem 18
6 a) Prehranjevalne verige so povezave med organizmi, ki so soodvisni in drug drugemu pomenijo vir energije za preživetje. b) Na začetku prehranjevalne verige so rastline, saj so proizvajalci. Rastline so vir energije za rastlinojede živali. c) Rastlinojedci so nižje v verigah, tik nad rastlinami, s katerimi se prehranjujejo. č) Takšni organizmi nimajo plenilcev, ki bi jih neposredno ogrožali in jih plenili za hrano. Ti organizmi ne končajo kot plen, ampak poginejo zaradi starosti ali bolezni. d) V prehranjevalne splete. 2.2 Organizmi vplivajo drug na drugega Tekmovanje 1 Proizvajalci: rastline (tudi bakterije) Primer organizma: jablana, regrat, smreka, kaktus Potrošniki: živali Primer organizma: štorklja, panda, krt, nosorog, miš, jelen, volk 2 tekmovanje ali kompeticija tekmovanje med rastlinami iste vrste tekmovanje med živalmi iste vrste Organizmi tekmujejo za: prostor za rast, vodo in mineralne snovi, svetlobo Organizmi tekmujejo za: samico, življenjski prostor, hrano Sodelovanje 3 Mikoriza je sožitje glive in višje rastline. a) Glive rastlinam dovajajo minerale in v sušnih razmerah vodo, od rastlin pa glive dobijo organske snovi (sladkorje), ki si jih rastline izdelajo v procesu fotosinteze. b) Ker brezov goban za rast potrebuje brezo. Organizmi so povezani z okoljem 19
4 Na sliki so čebele. Žuželke, ki živijo v skupini, skupaj skrbijo za zalogo hrane, skupaj postavljajo, vzdržujejo in popravljajo panj (domovanje). Imajo razdeljeno delo, vendar skupina deluje kot celota, tako da vse poskrbijo za preživetje skupine (roja). Plenilstvo 5 plenilcem plenom Plenilstvo je odnos med in. Plen korist in plenilec vplivata drug na drugega. Plenilec ima, plen pa kodo. poveča Če je plena (hrane) veliko, se število plenilcev, saj preživi več mladičev. Več plenilcev ujame več zmanja. plena in količina plena se postopoma spet Na črte zapiši, kateri organizem je plen in kateri plenilec. plenilec plen 6 a) zajec plen lisica plenilec b) Če se število zajcev poveča, se poveča tudi število lisic, saj je zanje več hrane. c) Če je lisic več, potrebujejo hrano. Tako več lisic polovi več zajcev, njihovo število pa se zaradi tega zmanjša. č) Število zajcev in število lisic je soodvisno, organizmi vplivajo drug na drugega. 7 Načini obrambe: (vse razen mehka dlaka in dolga življenjska doba) strupene snovi smrdljivi izločki bodice izostreni čuti trni veliki zobje veliko število mladičev svarilna barva varovalna barva oponašanje strupenih organizmov Organizmi so povezani z okoljem 20
Zajedavstvo 8 Zajedavec ima v odnosu neposredno korist, gostitelj pa škodo. Od plenilstva se razlikuje v tem, da zajedavec svojega gostitelja praviloma ne pokonča, saj bi s tem škodoval tudi sebi. Poiskati bi moral novega gostitelja, to pa lahko terja veliko energije. Izjema so bolni in stari gostitelji, za katere so zajedavci lahko usodni. 9 Zajedavec: Gostitelj: zajedavske ui človek Zajedavec: Gostitelj: klop pes Zajedavec: komar Zajedavec: kukavica Gostitelj: človek Gostitelj: manji ptiči 10 a) Vmesni gostitelj v razvoju gliste je lahko tudi človek. b) Poleg ljudi še podgane in prašiči. c) Glista se prehranjuje s hrano, ki jo gostitelj poje. Organizmi so povezani z okoljem 21
Sožitje in priskledništvo 11 Fotografija prikazuje listne uši in mravlje, ki zanje skrbijo. Listne uši namreč izločajo kapljice s sladkorji, ki jih mravlje poberejo, saj so zanje vir hrane. Organizmi (mravlje in uši) so v sožitju, saj imajo drug od drugega korist. 12 Med organizmi različnih vrst se vzpostavijo tudi drugačni odnosi. Sožitje ali sodeloza / simbioza / sobivanje je odnos, v katerem imata srečo / korist / smolo / potomce obe vrsti. Priskledništvo je odnos, v katerem ima ena vrsta potomce / smolo / srečo / korist, druga pa nima ne koristi ne potomcev / okolja / škode / sovražnikov. Določen organizem drugega na primer le izkoristi kot»prevozno sredstvo«. 1 2.3 Za organizme so pomembne snovi in energija Snovi in energija PROIZVAJALCI rastlinje, bakterije toplota PRIMARNI PORABNIKI bakterije, glive, rastlinojedi in mesojedi SEKUNDARNI PORABNIKI bakterije, glive, rastlinojedi in mesojedi razkrojevalci prehranjevalne ravni TERCIARNI PORABNIKI bakterije, glive, rastlinojedi in mesojedi 2 Opisano je pretvarjanje energije, ki se spet»vrne«do proizvajalcev, ki so hrana ostalim. Energija ves čas kroži. Organizmi so povezani z okoljem 22
3 Poišči prilogo Nalepke organizmov 1. in 2. pola (nalepke na zeleni podlagi) in izpolni nalogo. Na poli so sličice organizmov, ki živijo v predstavljenem okolju. Dopolni shemo naloge, po navodilih prilepi sličice organizmov in odgovori na vprašanja. a) Prilepi sličice proizvajalcev. (jagodnjak, smreka, bukev, praprot) b) Prilepi slike organizmov, ki živijo v gozdnih tleh in listnem opadu. Lahko si pomagaš s slikovnim ključem Spoznaj živali v gozdnih tleh. (krastača, krt, klop, deževnik, mravlja, hroč) c) Prilepi preostale organizme, ki so pritrjen. (gobe, liaj) č) Prilepi rastlinojedce. (zajec, jelen, srna) medved d) Prilepi in zapiši mrhovinarja in plenilca. e) Prilepi ostale plenilce rastlinojedcev. (lisica, ris, sova) liaj (alga in gliva) f) Z rdečo barvo obkroži in zapiši dva organizma, ki sta v simbiozi. g) Z modro obkroži dva organizma različnih vrst, ki tekmujeta za hrano. (lisica in sova) h) Z rjavo obkroži zajedavca in organizem, ki ga zajeda. Zajedavec je klop ris in srna (žival z dlako) in gostitelj. i) Z vijolično barvo obkroži vsejedca. (medved) Organizmi so povezani z okoljem 23
4 Oglej si nalepljene organizme. a) Sestavi tri prehranjevalne verige: mravlje krastača sova listje srna ris listje zajec lisica b) S črno barvo na spodnjo shemo zariši črte med izbranimi organizmi. Sedaj nariši še puščice, ki organizme znotraj prehranjevalnih verig povežejo v prehranjevalni splet. c) Razmisli: kateri organizem je na vrhu prehranjevalnega spleta? ris, lisica, medved Organizmi so povezani z okoljem 24
Pri kemični reakciji se snovi spremenijo. 5 nastanek nove snovi gorenje rjavenje 6 slike modelov molekul zapis kemične reakcije: voda kisik + vodik 8 Spajanje ali elementov sinteza je kemična reakcija, pri kateri iz vsaj dveh nova oziroma spojin nastane vsaj ena spojina. Razkroj ali analiza je nasprotje spajanja. To je kemična reakcija, pri kateri iz zahtevneje nastanejo preprosteje spojine ali elementi. Elementa s kemično reakcijo ne moremo razkrojiti na še enostavnejše snovi. Organizmi so povezani z okoljem 25
1 2.4 Vpliv neživih dejavnikov na organizme Neživi dejavniki in prilagoditve organizmov na okolje dan noč Organizmi so neživim dejavnikom okolja prilagojeni z zgradbo telesa, delovanjem in z vedenjem. sušno vlažno prilagoditev: izboljan vid za gledanje v temi, letalno perje prilagoditev: suno: začita pred izgubo vode, skladičenje rezervne energije; vlažno: strupi za ohranjanje zdrave kože visoko nizko letni časi prilagoditev: prilagoditev na vije (nižje) lege, nižje (vije) temperature, skromneje življenjske razmere v vijih legah Neživi dejavniki okolja in prilagoditve organizmov na okolje prilagoditev: prilagoditev perja, dlake glede na temperature, ritma organizma glede na letni čas morje kopno svetlo temno prilagoditev: prilagoditev na vodno okolje, na slano okolje, na pomanjkanje vode na kopnem, preprečevanje izsuevanja (na kopnem in v slanem okolju) prilagoditev: način za izkoristek kar največ svetlobe, skrivanje pred svetlobo (temno), zakrnitev določenih organov Organizmi so povezani z okoljem 26
2 pomanjkanje hrane nizke temperature okolje brez svetlobe vodno okolje pomanjkanje vode v okolju plavalna kožica rezervna maščoba gosta dlaka odsotnost pigmenta roževinaste luske 3 prilagoditev krila plavuti organizmi komar, hroč, metulj delfin, morski pes, želva V katero skupino organizmov spadajo? žuželke sesalci, ribe, plazilci So vsi organizmi sorodni? DA NE DA NE Zakaj so razvili te prilagoditve? zaradi premikanja v okolju, iskanja hrane, bivaliča zaradi premikanja v okolju (vodi), iskanja hrane, bivaliča Stabilna in spremenljiva okolja 4 Organizem: človeka ribica Prilagoditev: izguba pigmenta, zakrnele oči, prilagoditev na okolje s skromnim virom hrane Organizem: latvica Prilagoditev: tesna pritrjenost na podlago, prilagoditev na poviano slanost Organizmi so povezani z okoljem 27
1 2.5 Morje je največji življenjski prostor Poišči prilogo Nalepke organizmov 2. pola (nalepke na modri podlagi) in izpolni nalogo. Na poli so sličice organizmov, ki živijo v predstavljenem okolju. Dopolni oblačke, po navodilih prilepi sličice organizmov in odgovori na vprašanja. a) Prilepi sličice proizvajalcev. (alge, morska trava, morska solata) b) Prilepi slike organizmov, ki živijo v bibavičnem pasu. (koljke, alge) c) Prilepi slike organizmov, ki živijo v pršnem pasu in na tleh obalnega pasu. (latvica, morski konjiček, morska zvezda, morski ježek) č) Prilepi slike prebivalcev morja (meduza, morski pes, skat, orka, rakovice, ribe, želva, korale, morska vetrnica). Pas bibavice Kateri organizmi tu živijo? alge, latvice, rakovice, polži prilagoditve: spremljanje nivoja vode, premikanje s plimo Pršni pas Kateri organizmi tu živijo? rakovice Obalni pas Kateri organizmi tu živijo? koljke, morski ježki, vetrnice, alge, korale prilagoditve: prenaanje povečane količine soli v okolju prilagoditve: pritrjenost (zaradi valovanja) Organizmi so povezani z okoljem 28
4 Oglej si nalepljene organizme. a) Sestavi tri prehranjevalne verige morskih organizmov: alge riba delfin plankton meduza želva polži hobotnica morski pes b) S črno barvo na spodnjo shemo zariši črte med izbranimi organizmi. Sedaj poskusi zarisati še puščice, ki organizme znotraj verig povežejo v prehranjevalni splet. c) Razmisli: kateri organizem je na vrhu prehranjevalnega spleta? morski pes, orka, delfin Odprto morje Kateri organizmi tu živijo? večje ribe, kiti, delfini, meduze, hobotnice prilagoditve: plavanje, potovanje z morskimi tokovi Globokomorske ravnice Kateri organizmi tu živijo? koljke, morske trave, ribe, raki prilagoditve: na pomanjkanje svetlobe, manj kisika v vodi Organizmi so povezani z okoljem 29
Voda je topilo 2.6 Raznovrstne celinske vode Celinske vode 1 Mrtvica je mrtvi rokav reke, ki se z reko poveže le ob narasli vodi. Življenje v mrtvici je podobno življenju v mlaki. Mrtvica nastane, ko reka v svojem toku skrajša dolžino rečne struge in si tako naredi krajšo pot. 2 Presihajoče jezero je jezero, ki se čez pokrajino razliva le v določenem delu leta. V času, ko je jezero napolnjeno, je v njem življenje (vodne živali). Na delih, kjer je voda prisotna večji del leta, najdemo vodne rastline, na območjih, ki so občasno poplavljena, pa najdemo močvirske rastline, ki se prilagodijo glede na prisotnost ali odsotnost vode. V Sloveniji je presihajoče Cerkniško jezero. 3 ime vodnega telesa opis značilnosti jezero Večja količina stoječe vode, brez pretoka. V jezero se lahko stekajo potoki. V njem živijo različni organizmi. potok Manja, hitro tekoča voda, ki je bogata s kisikom. V potokih živijo organizmi, ki so prilagojeni močnejemu toku in pretočni vodi. mlaka Manje zamočvirjeno okolje, ki je lahko naravno ali umetno. 4 Postrvi, potočni rak, ličinke mladoletnic, ličinke vrbnic Organizmi se v toku obdržijo tako, da se skrivajo za kamenjem in pod njim. Nekateri organizmi so prilagojeni s telesno obliko, so bolj ploščati, da jih tok ne odnese. Ličinke mladoletnic si zgradijo cevke iz kamenčkov, tako da so težje in jih tok ne odnese. Organizmi so povezani z okoljem 30
5 V zgornjem toku je reka ožja, bolj deroča, s hitrejšim tokom in posledično večjim pretokom. S sabo odnaša več materiala, ki se odlaga v spodnjem toku reke, ko se tok umiri, upočasni. V spodnjem toku se reka razširi, postane manj deroča. Tok reke upočasnijo tudi zavoji struge. Navadno se reke izlijejo v večje vodno telo (jezero, morje). 6 Mokrišča so pomembno okolje za življenje številnih organizmov, pomembna so tudi pri zadrževanju vode pri poplavah, vzdrževanju podtalnice, naravnem prečiščevanju voda, pa tudi kot zaloga hrane, energije in surovin. 7 Za barja so značilne barjanske rastline, kot so šaši in mahovi. Ko rastline odmirajo, se zelo počasi razkrajajo, zato se začnejo kopičiti. visokogorsko barje plast ote 8 Za celinske vode večinoma rečemo, da so slane. drži ne drži Za celinske vode večinoma rečemo, da so sladke. Voda v potoku ne teče povsod enako hitro. Običajno se vzdolž drži ne drži potoka izmenjujejo hitro tekoče brzice in tolmuni. Ko se tok reke razširi in postane močnejši, se prodniki posedejo drži ne drži in nastane prodišče. Ko se tok reke raziri in postane ibkeji, se prodniki posedejo in nastane prodiče. Usedline v stoječih vodah vsebujejo organske ostanke, ki so drži ne drži hrana za organizme. Z zajezitvijo reko spremenimo v morje. drži ne drži Z zajezitvijo reko spremenimo v jezero. Med podzemne vode spada voda, do katere dnevna svetloba ne pride. drži ne drži Barja nastanejo na sušnih območjih. drži ne drži Barja nastanejo na vlažnih območjih. Organizmi so povezani z okoljem 31
POVZEMI Z MISELNIM VZORCEM K vsebinam v oblačkih dopii glavne pojme, ki so navedeni na naslednji strani. Pravilnost uvrstitve pojmov preveri v vsebini miselnega vzorca v interaktivnem učbeniku (povzetek in ponovitev prvega poglavja), pomaga pa si lahko tudi s povzetkom na naslednji strani. sladke vode - tekoče celinske vode - hitro tekoča voda (veliko kisika) - reke, ribniki, potoki, jezera - stoječe celinske vode kemična reakcija - reaktanti in produkti - besedilni ali simbolni zapis - snovna sprememba sožitje morja - 71 % povrja Zemlje - različni življenjski pasovi - odprto morje, obalni pas, prni pas, pas bibavice, globokomorske ravnine prehranjevalne verige - povezanost različnih organizmov - v prehranjevalne splete voda življenjski prostor Organizmi so povezani z okoljem odnosi med organizmi - neposredna korist drug od drugega - mravlje in listne ui tekmovanje - tekmovanje za spolnega partnerja - tekmovanje za hrano, skrivaliča plenilstvo - plenilec ujame plen (hrana) skrajna okolja zajedavstvo jame - stalna temperatura (8-10 C) - tema bibavični pas - spreminjanje ravni morske gladine - kodovanje gostitelju - zajedavec (klop)
Preveri svoje znanje 1. A 2. b, č 3. Č 4. C 5. B 6. a, č, d 7. A Organizmi so povezani z okoljem 33