Diplomsko delo univerzitetnega študija

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija dela OBVLADOVANJE NASILJA V OSNOVNI ŠOLI Mentor: doc. dr. Janez Mayer Kandidatka: Julijana Žalar Kranj, april 2006

ZAHVALA Želim se zahvaliti vsem, ki so mi omogočili, da je ta diplomska naloga nastala in da so vztrajali z menoj do konca. doc. dr. Janezu Mayerju, ki je bil pripravljen sprejeti temo in biti mentor pri moji diplomske nalogi, ki mi je svetoval, mi dajal smernice in navodila ter me spremljal pri delu, še posebej v ključnih trenutkih nastajanja moje diplomske naloge. dr. Neji Zupan, asistentki, za obsežno pomoč in vzpodbudo. Učencem, učiteljem in staršem otrok Osnovne šole Valentina Vodnika, ki so izpolnili anketne vprašalnike in mi tako omogočili potrebne informacije za raziskovanje. Strokovnemu kolegiju Osnovne šole Valentina Vodnika za podporo v mojih prizadevanjih. Nataši Bizjak, učiteljici slovenskega jezika, za lektoriranje diplomske naloge. Za podporo, pomoč in neskončno potrpežljivost se iskreno zahvaljujem tudi svoji družini.

POVZETEK Namen diplomske raziskovalne naloge je prikazati pojavnost nasilja v osnovni šoli ter obvladovanje le tega. Raziskava je zasnovana na osnovi spremljanja pojavnosti nasilja v Sloveniji in v drugih državah. Anketa naj bi dala odgovor na vprašanje, katere vrste nasilja so, kako pogoste so, kakšen je vpliv nasilja v razvojni dobi učencev, kateri dejavniki pogojujejo nasilje, kateri ga preprečujejo, kakšna je stopnja varnosti na osnovni šoli, kaj vpliva na občutek varnosti, katero šolsko pravilo je za učence najpomembnejše. Uporabili smo izsledke študij in raziskav nasilja v šoli, ki so bile narejene tako v slovenskem prostoru kot tudi v drugih državah. Izsledki raziskave so pokazali, da je med učenci enako prisotno fizično kot tudi psihično nasilje, ne glede na spol ali razvojno obdobje učencev. Ugotovili smo, da se vrste in oblike nasilja v razvojnem obdobju učencev statistično pomembno ne spreminjajo. Učenci se počutijo varne ob učiteljih, ki jim zaupajo in ob spoštovanju jasnih pravil, ki so jih sprejeli. Najpomembnejše pravilo za učence je nenasilno vedenje učencev in mirno reševanje konfliktov. Glede pojavnosti nasilja so najbolj kritični šolski odmori in čas po pouku na poti iz šole. Raziskava je pokazala, da je stopnja varnosti na šoli zadovoljiva, ni pa visoka. Na podlagi ugotovljenega stanja smo izdelali program ukrepov za učinkovitejše obvladovanje nasilja v Osnovni šoli Valentina Vodnika: izvajanje vzgojnega projekta»občutek lastne vrednosti«, v katerega so vključeni učenci, učitelji in starši, ničelna toleranca do nasilja, podpora nenasilnemu vedenju, vzgojno delovanje z vzgledom, organizirani in aktivni šolski odmori, izobraževanje učiteljev za večjo občutljivost do nasilja in nenehno spremljanje učinkovitosti obvladovanja nasilja v šoli. KLJUČNE BESEDE: varnost, nasilje, strpnost, konflikti, pravica, vzgoja, pravila.

ZUSAMMENFASSUNG Das Ziel der Diplomarbeit ist es die Erscheinung der Gewalt an der Grundschule darstellen und wie man die Gewalt bewältigen kann. Die Forschung begründet sich auf die Betrachtung der Gewalterscheinung in Slowenien und auch in den anderen Staaten. Die Umfrage soll uns die Antworten auf die folgenden Fragen geben: welche Art der Gewalt gibt es, wie oft passiert sie, wie ist der Einfluss der Gewalt in der Entwicklungsphase der Schüler, welche Faktoren führen zur Gewalt und welche Faktoren vorbeugen sie, wie sicher sind die Grundschulen und was wirkt auf das Sicherheitsgefühl ein. Wir haben die Forschungsergebnisse über die Gewalt an den Schulen verwendet, die in Slowenien und auch in anderen Staaten gemacht worden sind. Die Forschungergebnisse haben bewiesen, dass unter den Schülern sowohl physische als auch psychische Gewalt gibt, nicht abgesehen von dem Geschlecht oder Entwicklungsphase der Schüler. Wir haben festgestellt, dass sich die Art und Form der Gewalt in der Entwicklungsphase der Schüler nicht statistisch wichtig ändern. Die Schüler fühlen sich sicher mit den Lehreren, denen sie vertrauen und deren Regeln befolgen sie. Die wichtigste Regel für die Schüler ist das ungewaltsame Verhalten und die ruhige Lösung der Konflikte. Die kritischen Momente - wenn die Konflikte auftreten - sind die Schulpausen und die Zeit nach dem Unterricht auf dem Weg nach Hause. Die Studie stellt fest, dass die Schulsicherheitsgrad befriedigend ist, aber nicht hoch. Auf Grund der Studie haben wir einen Maßnahmenprogramm für eine wirksamere Gewaltbewältigung an der Grundschule Valentina Vodnika hergestellt: die Durchführung des Erziehungsprojekt»das Selbstwertgefühl«, an dem alle Schüler, Lehrer, Eltern, Nulltoleranz gegen Gewalt, Unterstützung des ungewaltigen Verhaltens, Erziehung - die als Vorbild dient, organisierte und aktive Schulpause, Lehrefortbildung über der Gewalt und anhaltende Begleitung der Beherrschungswirksamkeit in der Schule teilnehmen. SCHLÜSSELWORTE: die Sicherheit, die Gewalt, die Toleranz, die Konflikte, die Gerechtigkeit, die Erziehung, die Regeln

KAZALO VSEBINE 1. UVOD 1 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA 1 1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA 2 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE 2 1.4 METODE DELA 3 2. TEORETIČNE OSNOVE 4 2.1 TEORETIČNA SPOZNANJA DEJAVNIKOV NASILJA 4 2.2 IZSLEDKI RAZISKAV O POJAVNOSTI IN 9 OBVLADOVANJU NASILJA V TUJINI 2.3 IZSLEDKI RAZISKAV O POJAVNOSTI IN 11 OBVLADOVANJU NASILJA V SLOVENSKEM PROSTORU 2.3.1 Prva raziskava 12 2.3.2 Druga raziskava 13 2.3.3. Pogostost pojava nasilja v tujini in pri nas 14 3. POSNETEK STANJA 15 3.1 POJAVNOST NASILJA V OSNOVNI ŠOLI VALENTINA VODNIKA 4. RAZISKOVALNI DEL NALOGE 18 4.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA 18 4.2 OPIS VZORCA 18 4.3 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV IN OPIS 19 UPORABLJENIH INSTRUMENTOV 4.4 OPIS INSTRUMENTA 19 4.5 RAZISKOVALNE HIPOTEZE 20 5. REZULTATI 21 5.1 REZULTATI ZA UČENCE 21 5.2 REZULTATI ZA UČITELJE 31 5.3 REZULTATI ZA STARŠE 40 6. RAZPRAVA 50 15

7. ZAKLJUČKI 54 7.1 PROGRAM ZA UČINKOVITO OBVLADOVANJE NASILJA 55 IN VIŠJO STOPNJO VARNOSTI NA OSNOVNI ŠOLI VALENTINA VODNIKA 7.2 UVAJANJE PROJEKTA 57 7.2.1 Predstavitev učiteljskemu zboru na pedagoški konferenci 57 7.2.2 Predstavitev staršem na Svetu staršev 57 7.2.3 Predstavitev učencem na šolskem parlamentu 57 7.2.4 Izobraževanje učiteljskega zbora in šola za starše 57 7.2.5 Delo z oddelkom na razrednih urah in pri pouku vseh predmetov na 58 nivoju celotne šole 7.1.2.6 Izdelava hišnega reda 58 8. LITERATURA IN VIRI 59 9. PRILOGE 61 9.1 ANKETNI VPRAŠALNIK ZA UČENCE 61 9.2 ANKETNI VPRAŠALNIK ZA UČITELJE 63 9.3 ANKETNI VPRAŠALNIK ZA STARŠE UČENCEV 65 KAZALO TABEL Tabela 2.1: Različne vloge srednješolcev v vzorcu glede na vpletenost nasilja 13 Tabela 2.2: Skupine, vpletene v nasilje, in spol 13 Tabela 2.3: Skupine, vpletene v nasilje, in vrsta šole 13 Tabela 2.4: Delež trpinčenih v OŠ in SŠ 14 Tabela 2.5: Delež učencev in dijakov, ki so bili v treh državah trpinčeni»vsaj 14 kdaj pa kdaj«tabela 2.6: Delež tistih, ki so»kdaj pa kdaj«sodelovali pri trpinčenju drugih 14 Tabela 4.1: Anketirani učenci po spolu 14 Tabela 4.2: Anketirani starši po spolu 18 Tabela 4.3: Anketirani učitelji po spolu 18 Tabela 5.1: Frekvenčna porazdelitev odgovorov učencev osnovne šole o 19 dejavnikih zagotavljanja varnosti Tabela 5.2: Opisna statistika 22 Tabela 5.3: ANOVA 22 Tabela 5.4: Poznavanje šolskih pravil 23 Tabela 5.5: Pearsonov koeficient korelacije 24 Tabela 5.6: Frekvenčna porazdelitev odgovorov učencev o pojavnosti nasilja glede na prostor 25

Tabela 5.7: Frekvenčna porazdelitev odgovorov učencev o pojavnosti nasilja 26 glede na čas Tabela 5.8: Frekvenčna porazdelitev odgovorov vseh učencev o njihovih 27 zaupnikih Tabela 5.9: Frekvenčna porazdelitev odgovorov učencev o načinih odzivanja 28 njihovih zaupnikov Tabela 5.10: Opisna statistika 29 Tabela 5.11: Način reševanja konflikta med učenci 29 Tabela 5.12: Frekvenčna porazdelitev odgovorov učencev o varnosti na šoli 30 Tabela 5.13: Razlika med spoloma 31 Tabela 5.14: Frekvenčna porazdelitev odgovorov učiteljev, dejavnikov 31 zagotavljanja varnosti Tabela 5.15: Opisna statistika 32 Tabela 5.16: ANOVA 32 Tabela 5.17: Frekvence postavk nenasilnega obnašanja učencev po mnenju 33 učiteljev Tabela 5.18: Spearmanov koeficient korelacije 34 Tabela 5.19: Frekvenčna porazdelitev odgovorov učiteljev o pojavnosti nasilja 34 glede na prostor Tabela 5.20: Frekvenčna porazdelitev odgovorov o pojavnosti nasilja glede na 35 čas Tabela 5.21: Frekvenčna porazdelitev odgovorov učiteljev o zaupnikih učencev 36 Tabela 5.22: Načini odzivanja zaupnikov učencev po mnenju učiteljev 37 Tabela 5.23: Opisna statistika 38 Tabela 5.24: ANOVA 38 Tabela 5.25: Frekvenčna porazdelitev odgovorov učiteljev o varnosti na šoli 39 Tabela 5.26: Razlika med spoloma po mnenju učiteljev 40 Tabela 5.27: Odgovori staršev o dejavnikih zagotavljanja varnosti na šoli 40 Tabela 5.28: Opisna statistika 41 Tabela 5.29: ANOVA 42 Tabela 5.30: Frekvenca postavk nenasilnega obnašanja učencev po mnenju 42 njihovih staršev Tabela 5.31: Pearsonov koeficient korelacije 43 Tabela 5.32: Frekvenčna porazdelitev odgovorov staršev o pojavnosti nasilja 44 glede na prostor Tabela 5.33: Frekvenčna porazdelitev odgovorov staršev o pojavnosti nasilja 45 glede na čas Tabela 5.34: Frekvenčna porazdelitev odgovorov staršev o zaupnikih učencev 46 Tabela 5.35: Frekvenčna porazdelitev odgovorov staršev o načinih odzivanja 47 zaupnikov učencev Tabela 5.36: Opisna statistika 48 Tabela 5.37: ANOVA 48 Tabela 5.38: Frekvenčna porazdelitev odgovorov staršev o varnosti na šoli 49 Tabela 5.39: Razlika med spoloma po mnenju anketiranih staršev 50

KAZALO SLIK Slika 2.1: Hierarhija potreb po Maslowu 4 Slika 5.1: Frekvenčna porazdelitev odgovorov učencev osnovne šole o 21 dejavnikih zagotavljanja varnosti Slika 5.2: Frekvence postavk nenasilnega obnašanja učencev na razredni 23 stopnji Slika 5.3: Frekvenčna porazdelitev odgovorov učencev o pojavnosti nasilja 25 glede na prostor Slika 5.4: Frekvenčna porazdelitev odgovorov učencev o pojavnosti nasilja 26 glede na čas Slika 5.5: Frekvenčna porazdelitev odgovorov učencev o njihovih zaupnikih 27 Slika 5.6: Frekvenčna porazdelitev odgovorov učencev o načinih odzivanja 28 njihovih zaupnikov Slika 5.7: Frekvenčna porazdelitev odgovorov učencev o varnosti na šoli 30 Slika 5.8: Frekvenčna porazdelitev odgovorov učiteljev o dejavnikih 32 zagotavljanja varnosti Slika 5.9: Frekvence postavk nenasilnega obnašanja učencev po mnenju 33 učiteljev Slika 5.10: Frekvenčna porazdelitev odgovorov učiteljev o pojavnosti nasilja 35 glede na prostor Slika 5.11: Frekvenčna porazdelitev odgovorov učiteljev o pojavnosti nasilja 36 glede na čas Slika 5.12: Frekvenčna porazdelitev odgovorov učiteljev o zaupnikih učencev 36 Slika 5.13: Način odzivanja zaupnikov učencev po mnenju učiteljev 37 Slika 5.14: Način reševanja konfliktov med učenci po mnenju učiteljev 38 Slika 5.15: Način reševanja konfliktov med učenci po mnenju učiteljev 39 Slika 5.16: Frekvenčna porazdelitev odgovorov učiteljev o varnosti na šoli 39 Slika 5.17: Odgovori staršev o dejavnikih zagotavljanja varnosti v šoli 41 Slika 5.18: Grafični prikaz povezave med poznavanjem in upoštevanjem pravil 42 po mnenju staršev Slika 5.19: Frekvenca postavk nenasilnega obnašanja učencev po mnenju 43 njihovih staršev Slika 5.20: Frekvenčna porazdelitev odgovorov o pojavnosti nasilja glede na 44 prostor Slika 5.21: Frekvenčna porazdelitev odgovorov o pojavnosti nasilja glede na čas 45 Slika 5.22: Frekvenčna porazdelitev odgovorov staršev o zaupnikih učencev 46 Slika 5.23: Frekvenčna porazdelitev odgovorov staršev o načinih odzivanja 47 zaupnikov učencev Slika 5.24: Grafični prikaz načina reševanja konflikta med učenci 48 Slika 5.25: Frekvenčna porazdelitev odgovorov staršev o varnosti na šoli 49

1. UVOD 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Hierarhija potreb po Maslowu postavlja na drugo mesto potrebo po varnosti. To nam pove, da je potreba po varnosti močna in izrazita in je temelj vseh ostalih potreb človeka skozi celoten razvoj. Potreba vsakega človeka, posebej pa otroka, učenca, je - biti varen. Občutek varnosti je predpogoj za dobro počutje, ugodno delovno vzdušje kot tudi za doseganje dobrih rezultatov. Učenci, ki obiskujejo šolo v svojem najbolj občutljivem razvojnem obdobju, imajo veliko potrebo po varnosti. Varnost lahko pogojuje otrokovo uspešnost ali neuspešnost. Stopnja varnosti je pogojena tudi s stopnjo nasilja v šoli. Cilj vseh staršev je imeti uspešne otroke. Starši bodo izbrali za svojega otroka šolo, ki obvladuje nasilje;to pomeni varno, kakovostno in ne le prijazno šolo. V šoli, ki učinkovito obvladuje nasilje in se tudi učenci počutijo varne, je stopnja varnosti visoka. Če se bo otrok v šoli počutil varnega, se bodo posledično počutili varne tudi njegovi starši, ki bodo zaupali šoli. Varnost je konkurenčna prednost šole. Varnost je del kakovosti šole. Z diplomsko nalogo bomo raziskovali predvsem učinkovitost obvladovanja nasilja, posledično pa varnost učencev osnovne šole. Kako zagotoviti varnost učencev in pri tem spoštovati temeljne pravice vseh učencev? Kateri dejavniki ogrožajo varnost otrok in vplivajo na varnost šole? Kaj je tisto, na kar moramo biti pozorni ves čas, da se bodo udeleženci počutili varne, da bodo starši zaupali šoli, v katero so vpisali svojega otroka. Raziskovali bomo, kakšna je trenutna varnost učencev v osnovi šoli in kaj storiti, da se varnost šole še izboljša. Zagotavljanje varnosti učencev v osnovni šoli je pogojeno s preprečevanjem nasilja oziroma s preventivnimi dejavnostmi za preprečevanje nasilja. Obravnavali bomo problematiko obvladovanja nasilja, nediscipline ter njihove vzroke in posledice. Ugotavljali bomo, kaj je to nasilje, katere oblike nasilja so med otroki in mladostniki najpogostejše in zakaj učenci, ki imajo veliko potrebo po varnosti, pravzaprav ogrožajo sami sebe. Poskušali bomo ugotoviti, kaj vpliva na razvoj nasilja, kaj ga spodbuja in kaj preprečuje. Se nasilje vpiše v prvi razred skupaj z otrokom ali nastane v šoli? Z anketo med tremi skupinami udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa, in sicer pri učencih od drugega do devetega razreda, njihovih starših in učiteljih bomo ugotovili, kako učinkoviti smo pri obvladovanju nasilja v osnovni šoli, kako varne se učenci počutijo, kako zaznavajo nasilje, katere vrste nasilja so najbolj pogoste, kdaj in kje se najbolj pogosto dogaja nasilje, kako se učenci odzivajo na nasilje, na konflikte, kako jih rešujejo, kako se odzivajo na nasilje učitelji in starši, kaj je tisto, kar učencem daje največji občutek varnosti. Ugotovili bomo, kateri dejavniki v šoli zagotavljajo občutek varnosti in kateri ne, pokazali se bodo dosedanji rezultati obvladovanja nasilja, ugotovili bomo, katere vrste nasilja so najpogostejše med učenci v osnovni šoli, katera šolska pravila so za učence najpomembnejša, v kolikšni meri jih učenci upoštevajo, kakšna je stopnja varnosti na šoli. Na osnovi ugotovljenega stanja bomo izdelali načrt za učinkovitejše obvladovanje nasilja in s tem zagotavljanje varnosti v šoli pa tudi bolj varnega in prijetnega okolja. Vsa pridobljena spoznanja bomo uporabili pri nadaljnjih raziskavah in pri usposabljanju pedagoških delavcev na šoli ter pri svetovanju staršem in učencem. Julijana Žalar: Obvladovanje nasilja v osnovni šoli 1

Raziskave in izkušnje iz prakse opozarjajo, da narašča obseg disciplinskih problemov, ki jih v novejšem času poimenujemo nasilje v šoli. Vemo, da ima disciplina velik vpliv na varnost v šoli, to pa pomeni, da osnovne šole z naraščanjem disciplinskih problemov in nasilja niso več dovolj varne. 1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA Raziskovali bomo pojavnost nasilja v Osnovni šoli Valentina Vodnika. Osnovna šola Valentina Vodnika je ena večjih ljubljanskih osnovnih šol. Dejavnost osnovne šole je vzgoja in izobraževanje šoloobveznih otrok, starih od šest do štirinajst let. Osnovno šolo obiskuje približno sedemsto učencev, ki se izobražujejo v dvaintridesetih učnih oddelkih od prvega do devetega razreda, štirinajstih oddelkih podaljšanega bivanja, ki je organizirano za učence od prvega do petega razreda, petintridesetih skupinah izbirnih predmetov in petindvajsetih skupinah nivojskega pouka pri matematiki, slovenščini in tujem jeziku. Pouk poteka v treh ločenih stavbah. Stavbe so po arhitekturi različne. Učenci so ločeni po starostni stopnji. Razredna stopnja, učenci od prvega. do petega razreda, torej učenci stari od šest do deset let, se izobražujejo v stari Plečnikovi stavbi na Vodnikovi cesti, arhitekturno zanimivi, s prepoznavnimi Plečnikovimi stebri, odprtimi stopnišči, dolgimi preglednimi hodniki, s tipičnim šolskim dvoriščem, na katerem je športno igrišče in igrala za šestletnike. Lahko ugotovimo, da imajo naši najmlajši učenci ugodne pogoje za pouk in za aktivno preživljanje prostega časa, kar je eden od dejavnikov, ki pozitivno vpliva na obvladovanje nasilja in je pogoj za zagotavljanje varnosti. Na razredni stopnji poučujejo učitelji razrednega pouka, učitelj tujega jezika, učitelji športne vzgoje. V drugi stavbi, ki je novejšega datuma, arhitekturno mogoče malo nenavadna, so učenci od šestega do devetega razreda, ki so stari od enajst do štirinajst let. Glavni del stavbe je pregleden, z veliko avlo in galerijo, ki ponuja preglednost nad učenci kot tudi občutek prostornosti in varnosti. Drugi del šole, prizidek, ki ga z glavno stavbo povezuje dolg hodnik, je nekoliko zaprt, utesnjen in nepregleden in ne ponuja občutka varnosti. Šola je brez šolskega dvorišča, tako da učenci predmetne stopnje preživljajo svoj prosti čas v zaprtih prostorih, kar ni ugodno za zagotavljanje varnosti. Učence na predmetni stopnji poučujejo predmetni učitelji. V tretji stavbi, ki se nahaja na zelenici med obema stavbama, se odvija pouk športne vzgoje, pretežno za učence predmetne in delno za učence razredne stopnje. Za učence s posebnimi potrebami, ki so po sedanji zakonodaji vključeni v osnovno šolo, imamo zaposleni dve individualni učiteljici. Na šoli so zaposleni 103 delavci, 80 pedagoških in strokovnih ter 23 ostalih delavcev. 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Obvezna osnovna šola je dolžna zagotoviti otroku prijazno, spodbudno in varno okolje, v katerem se bo razvijal v skladu s svojimi pravicami, potenciali in razvojnimi možnostmi. Julijana Žalar: Obvladovanje nasilja v osnovni šoli 2

Nasilje je problem, ki se kaže tudi v širšem družbenem okolju, na primer v družini, družbi vrstnikov, na cesti. Nasilja ni mogoče izkoreniniti, vsaj ne tako preprosto in ne na kratek rok. Posebej v zadnjih letih so nastale mnoge institucije in skupine, ki se ukvarjajo s problemi nasilja preko telefona, samopomočnih skupin ali zavetišč za žrtve nasilja. Kaj pa v šoli? Ali se niso mladi vedno dokazovali med seboj tudi tako, da so druge ustrahovali? Šola je del okolja, ni zaprt sistem, izoliran od okolja, v šolo nenehno prihajajo novi učenci in smo ves čas na začetku. V osnovno šolo so vpisani vsi šoloobvezni otroci iz določenega šolskega okoliša. Otroci prihajajo iz različnih družin, deležni so različne vzgoje, imajo različne navade, vedenjske vzorce, sistem vrednot, skratka, izhajajo iz različnega socialnega in kulturnega okolja. Vsak otrok ima svoj značaj, temperament in svoje potrebe. Prav tako pa moramo upoštevati tudi otrokova razvojna obdobja, ki po svoje določajo njihovo odzivanje in sooblikujejo otrokove odnose. Vse to nekako določa otrokovo vedenje, njegovo odzivanje v socialni skupini in način reševanja konfliktov znotraj tega socialnega prostora. Teorije govorijo o začaranem krogu otroka, ki je vzgajan v družini nekompetentnih staršev, da tudi sam postane nekompetentni starš. Kako ta začaran krog prekiniti? V zvezi z nasiljem med učenci v šoli je veliko odprtih vprašanj, na katera bo težko odgovoriti z raziskovanjem tega pojava. Tudi če dobimo odgovore na ta vprašanja, spoznamo problem samo delno. To nam sicer pomaga razumeti dogajanja na površini, kaj se pa skriva pod njo, največkrat ostane neznanka. 1.4 METODE DELA Sekundarne analize - pregled obstoječih virov o varnosti, o zagotavljanju varnosti v osnovni šoli, o obvladovanju,vzrokih ter preprečevanju nasilja. Uporabljeni bodo različni viri, članki, knjige, diplomske naloge, obstoječe raziskave, tuje in domače, spletni mediji. Ministrstvo RS za šolstvo in šport je leta 1993 sofinanciralo raziskovalno nalogo o pogostnosti vrstniškega nasilja in ustrahovanja v osnovni šoli. Ta raziskava je potekala v letih 1994 in 1995. Zavod za šolstvo Republike Slovenije se je začel ukvarjati s problemom nasilja v šoli leta 1995. Od tedaj so bile na to temo narejene tri raziskave. Te raziskave bomo vzeli kot teoretična izhodišča za našo raziskavo. Prva raziskava, ki jo je sofinanciralo Ministrstvo RS za šolstvo in šport, je bila izvedena na vzorcu, ki je obsegal 6 osnovnih šol iz Ljubljane in njene okolice. Prva raziskava Zavoda RS za šolstvo in šport o trpinčenju med otroki in mladostniki iz leta 1995 je bila opravljena na vzorcu 20 osnovnih šol v Ljubljani; druga, iz leta 1996, je bila izpeljana na eni od srednjih šol v prvih letnikih in tretja, iz leta 1997, pa je zajela nekaj srednjih šol v Ljubljani. Metoda anketiranja z vprašalnikom z vprašanji zaprtega tipa. Anketa je bila opravljena na populaciji učencev od 2. do 9. razreda, njihovih staršev in učiteljev Osnovne šole Valentina Vodnika. Anketa bo obdelana s statističnim računalniškim programom SPSS. Na podlagi raziskave in anketnega vprašalnika, ki je delno povzet po vzoru Olweusovega vprašalnika, bomo ugotovili pravilnost postavitve hipotez. V nasprotnem primeru bodo hipoteze obveljale za napačne in jih bomo ovrgli. Julijana Žalar: Obvladovanje nasilja v osnovni šoli 3

2.TEORETIČNE OSNOVE 2.1 TEORETIČNA SPOZNANJA DEJAVNIKOV NASILJA Varnost pomeni biti varen, svoboden. Pomeni svobodno se razvijati, svobodno misliti, svobodno zadovoljevati svoje nujne potrebe, ki so pogoj tako za razvoj kot tudi za obstoj. Varno okolje je okolje brez nasilja ali s čim manj nasilja. Učenci za svoj nemoten razvoj, za svoje delovanje v skupini potrebujejo varno okolje. samorealizacija potrditev sprejetost varnost biološke potrebe Slika 2.1: Hierarhija potreb po Maslowu Za razumevanje delovanja skupine so zanimivi predvsem srednji trije sklopi hierarhične lestvice zadovoljevanja potreb po Maslowu (slika 2.1); to so: varnost, sprejetost potrditev Ne samo odrasel človek, tudi otrok doživlja temeljno varnost takrat, ko razume in obvladuje okolje, v katerem živi. Jasna mu mora biti vzorčna povezanost različnih dogodkov v njem, tako da jih na tej podlagi lahko načrtuje, se jim izogiba in jih nadzira. Varno okolje za človeka je predvidljivo okolje. Ta predvidljivost pa ima za razvoj otroka velik pomen. Tako po Maslowu kot tudi po Piagetu je varnost zagotovljena s psihološko urejenim socialnim prostorom, to je predvsem z različnimi pravili, vrednotami, normami in zakoni (J. Bečaj, 1995). Varnost je tam, kjer ni kaosa, negotovosti in strahu (Maslow, 1982, 95). Varnost je dosežena predvsem s sredstvi, ki so psihosocialne narave; lahko ugotovimo, da se otrok počuti varnega takrat, ko svojemu socialnemu okolju zaupa. Naslednja - zelo močna - potreba je potreba po sprejetosti. Biti varen, počutiti se sprejetega v družini, med prijatelji, v družbi, v šoli med sošolci, učitelji. Nasilje močno ogroža občutek varnosti, povzroča občutek nelagodja, tesnobe, velikokrat pa nasilje rodi nasilje. Vzročno-posledična zveza, sklene se krog, ki ga je težko prekiniti. Nekoč je pojem varnosti bil nekoliko drugačen.prisoten je bil, ko so bila ogrožena življenja. To pomeni, da se je ves čas govorilo in razmišljalo o fizični varnosti. Julijana Žalar: Obvladovanje nasilja v osnovni šoli 4

Vprašanje varnosti danes še zdaleč ni povezano samo z vprašanjem ogroženosti našega življenja, temveč je vse bolj pomembna njegova kakovost. Povzeto po Pušniku, 1996. Pojav nasilja ni nov pojav. Človek in človeški rod v celoti je moral biti nasilen, da je preživel. Skozi vso zgodovino se pojavljajo bitke, nasilje močnejšega nad šibkejšim. Človek si ne podreja samo narave in živali, ampak tudi sočloveka. Otrok že zelo zgodaj, v stiku s člani družine in v otroški igri, pridobiva izkušnje moči ali šibkosti, nadvlade ali podrejenosti. Uveljavljanje samega sebe tudi s fizično močjo med vrstniki ni nič posebnega in neznanega. Iz otroških let se vsi spominjamo različnih situacij nadvlade, umika, podrejanja, močnih posameznikov, katerim smo se raje ognili, in tudi tistih šibkih, ki so vedno stali v ozadju ali so se jim drugi posmehovali, jim nagajali, skrivali obleke in stvari. Tudi nasilje v družini ima svojo zgodovino in tradicijo. Moški je bil gospodar, skrbnik družine in je tudi s silo uveljavljal svoje potrebe, zahteve, svojo voljo. Žena in otroci so bili podrejeni, bili so odvisni od njega. Kako je danes? se sprašujemo. A je danes drugače? Z družbenim razvojem se je marsikaj spremenilo. Pravice med spoloma se izenačujejo. Pravice lahko uveljavljajo tako odrasli kot otroci, beli in črni, moški in ženske, različno misleči. Lahko bi rekli, da je z družbenim razvojem odpadlo veliko vzrokov, ki so prej povzročali veliko agresivnega vedenja, podrejanja šibkih, in posledično veliko nasilnega vedenja. Pričakovali bi, da je zdaj nasilja veliko manj. Ugotavljamo, da žal ni tako. V družini je še vedno veliko nasilja, agresije. Oče, kot močnejši, je nasilen do šibkejših, tako do žene kot do otrok. Nasilje se pojavlja med otroki v družini, vrtcu, šoli, pri igri in druženju otrok in mladostnikov v prostem času. Sprašujemo se, kje so zdaj vzroki za nasilje. Mogoče v prehitrih družbenih spremembah in načinu življenja, hitri urbanizaciji, vedno več je avtomobilov, računalnikov, obremenitve staršev so prevelike, v odtujenosti, v brezosebnih odnosih med ljudmi, hlastanju po dobičku, prestižu, uveljavitvi itd. Nič več ni dovolj dobro. Pa vendar, če se poglobimo vase, ugotovimo, da nam veliko pomeni mir, varnost, ljubezen, skladnost, razumevanje, nežnost. Vse to lahko dobimo v družini, a le, če vse to tudi sami lahko dajemo tistim, s katerimi sobivamo. Nasilje med otroki, mladostniki je potrebno obravnavati v kontekstu sprememb nasilja nasploh. Nekatere fizične oblike nasilja so močno prisotne in zelo očitne. Vidimo jih, govorimo o njih in tudi ukrepamo. Druge oblike nasilja pa so bolj prikrite. To sta psihično in verbalno nasilje. Žal takega nasilja dostikrat ne opazimo in je zelo nevarno, da se razširi v tolikšnem obsegu, da postane neobvladljivo. Včasih ga opazimo in mislimo, da gre samo za igro med vrstniki ali za vedenje, ki je značilno za določeno razvojno obdobje. Če razmišljamo tako, ne vidimo nasilja. Iz izkušenj lahko povemo,da ko hodimo po šolskih hodnikih v času odmorov, pred poukom, po pouku in opazimo kakšnega od nasilnih načinov vedenja ter opozorimo otroka ali skupino otrok, dobimo odgovor:»samo igramo se«. Sprašujemo se, če je to res igra. Zakaj smo vsi prepričani, da so tovrstne igre nekaj normalnega, razvojno pogojenega? Ali se morda ta igra imenuje nasilje? Nasilje velikokrat ostaja prikrito tudi zato, ker žrtve nerade govorijo o nasilju, ki ga doživljajo. Biti žrtev nasilnega dejanja lahko pomeni - biti šibek, nemočen; to pa so lastnosti, ki niso zaželene. Biti žrtev pomeni, biti osramočen, ponižan. In tega nihče noče povedati ali priznati. Julijana Žalar: Obvladovanje nasilja v osnovni šoli 5

Nasilju smo se dolžni upreti zaradi varnosti naših otrok in nas samih. Moramo se naučiti prepoznavati tudi manj opazne oblike nasilnega vedenja in morebitne posledice. Naučiti se moramo vsi, posebej pa otroci, kako se braniti pred nasilneži in kje poiskati pomoč. O nasilju danes pišejo v Evropi, Ameriki, na Japonskem. Ves svet se v času globalizacije ukvarja z nasiljem in obvladovanjem le tega. Nasilje med vrstniki ni nov pojav. O tem pričajo mnoga znanstvena in literarna dela ter naše izkušnje. Pogosto se sprašujemo, ali je nasilja več kot nekoč ali ne. Odgovora na to vprašanje pravzaprav ni. Dobili bi ga lahko edino s stalnim spremljanjem tega pojava. Policija sicer vodi statistiko določenih oblik nasilja, vendar je pri tem odvisna od prijav tovrstnih pojavov. Nekaterih oblik pa sploh ne spremlja, ker ne sodijo v njeno pristojnost. Tako se o pogostosti nasilja med vrstniki ustvarja le mnenje, ki je odvisno od več dejavnikov, predvsem od občutljivosti posameznikov za ta pojav. V posameznih obdobjih mediji in strokovna javnost posvetijo več pozornosti dogajanjem med mladimi. Najbolj izrazito tako obdobje je bilo v Sloveniji konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let (huligani), potem v prvi polovici osemdesetih let (punk) in v zadnjih treh letih. Omenjeno povečano pozornost vsakokrat spremljajo ocene, da je določenih pojavov več, da se pojavljajo nove vrste storilcev (vedno mlajši, skupine deklet). Taka dogajanja in druge družbene spremembe budijo v nas občutke lastne neustreznosti, počutimo se ogrožene in postanemo občutljivejši za dogajanja okoli sebe. Takšna dojemanja so pozitivna in negativna. Pozitivno v njih je to, da nas ponovno opozorijo na pojave, na katere smo se že navadili in se zato ne odzovemo nanje. Negativna stran pa je v tem, da se dogajanja prikažejo v pretirani obliki, zato je potrebno spremljati dinamiko pojava objektivno. Za obravnavo določenih oblik nasilja med šolajočo se mladino je najbolj specifičen in pogosto uporabljen izraz bullying, ki ga prevajamo različno. Pri nas se uporabljata dva prevoda besede bullying, in sicer ustrahovanje (Dekleva) in trpinčenje (Dogša, Pušnik). Pri obravnavi trpinčenja naletimo na velike težave, ker je ta pojav težko definirati in meriti. Ta problem je potrebno obravnavati znotraj konteksta socialnega vedenja, kjer sta tako žrtev kot nasilnež zapletena v proces slabšega socialnega funkcioniranja. Pri obeh gre za vedenjski vzorec, za katerega je značilna omejena paleta reakcij na konfliktno situacijo in sčasoma postane del otrokove osebnosti.v Sloveniji smo na ta pojav postali bolj pozorni šele zadnje desetletje. To, da sošolci preganjajo posamičnega otroka ali skupino otrok, ni nov pojav. Gre za nasilje, ki ga angleško imenujejo bulling. 1 Pri tem nasilju gre vedno za uporabo socialne ali fizične moči nad šibkejšim. Pravimo, da je otrok ustrahovan, če mu posameznik ali skupina učencev govorijo nespodobne besede, ga zafrkavajo, brcajo, tepejo, zaklepajo v učilnico in podobno. To se lahko dogaja pogosto, vendar se učenec ne zna braniti pred takim ravnanjem in ga je strah. Pogoste oblike trpinčenja so: spotikanje, ščipanje, porivanje, izključevanje iz skupine, iz skupinskih dejavnosti, izsiljevanje, uničevanje šolskih potrebščin, norčevanje, poniževanje, grožnje, kričanje. siljenje v dejavnosti, kot so kajenje, kraje. Toleranca je povezana z vprašanjem varnosti, torej z vprašanjem, ali drugi s svojo drugačnostjo ogroža nas, naše vrednote in način življenja. Zakaj in kdaj se pojavi nasilje, kateri dejavniki ga vzpodbudijo, kateri ga pogojujejo, zakaj sploh pride do 1 Angleška beseda, ki v prevodu pomeni ustrahovanje ali trpinčenje. Julijana Žalar: Obvladovanje nasilja v osnovni šoli 6

nasilnega in agresivnega vedenja? Ugotovitve raziskav 2 kažejo, da lahko 5,5% otrok identificiramo kot otroke z motnjami vedenja in so agresivne narave. Vedenjski vzorci so v otroštvu stabilni in napovedujejo široko paleto posledic agresivnosti. Strnjen krog tega pojava skozi generacije lahko rezultira v neustreznem starševstvu. Znano je, da»nekompetentni«starši ne zmorejo dati ustreznih možnosti socializacije, kar lahko vodi v agresivne oblike vedenja. Agresivni otroci postanejo nekompetentni starši«(moskowitz, Serbin po Pačniku, 1992). Da bi lahko prekinili ta krog agresivnosti skozi generacije, je potrebno določiti zgodnje vedenjske kazalnike, vplive družine, poiskati modele, kako ta začarani krog prekiniti. Nekateri so prepričani,da so zgodnji kazalniki agresivnosti produkt bioloških dejavnikov. Drugi menijo, da so za razvoj agresivnega vedenja v otroštvu pomembni spleti družinskih in bioloških dejavnikov (Pušnik, 1999). Asocialne vedenjske vzorce, ki jih otrok vidi doma, prenese v interakcijo z vrstniki. Taki otroci lahko naletijo na zavrnitev vrstnikov ali pa se vrstniki zgledujejo in prevzemajo postopoma vzorce asocialnega vedenja. Otrok, ki naleti na zavrnitev vrstnikov, si s svojimi izkušnjami tekom razvoja ustvarja sliko o sovražnem okolju. Ne zna razmišljati o svojih čustvih, težko se vživlja v okolje, ni sposoben medosebnih stikov. Zavrnitev s strani vrstnikov vodi v osamo, kjer pa otrok sploh nima možnosti za nove izkušnje, za reševanje problemov v medosebnih stikih. Tak otrok išče socialno podporo pri skupinah otrok, ki so mu podobni. Iz prakse vemo, da se taki otroci močno med seboj povezujejo in na ta način postajajo močnejši, nastajajo klape 3, ki gojijo sovražen odnos do okolja, oblikujejo subkulturo in začno sebe potrjevati z negativnimi oblikami vedenja. Adolescenca je lahko zelo težavno obdobje. Številni agresivni dejavniki izbruhnejo prav v tem, občutljivem času odraščanja. Res je, da se v agresivnosti lahko skrivajo različne oblike, kot so upornost, neposlušnost, prepiranje, krutost, pretepanje, spremembe v razpoloženju in grožnje drugim (Pušnik,1999). V adolescenci izbruhnejo še druge oblike vedenjskih problemov, npr. delinkvenca.gold in Petronio (1980; po Pačniku, 1992) poročata, da je 80 % adolescentov priznalo, da so bili vsaj enkrat v tem obdobju vpleteni v delinkventno vedenje. V tem razvojnem obdobju nastanejo tudi depresije, problemi s prehranjevanjem - bulemija, anoreksija; samomori in poslabšanje šolskega uspeha. Kdaj lahko govorimo o nasilju med otroki? Takrat, kadar je neki učenec v daljšem časovnem obdobju večkrat izpostavljen agresivnemu vedenju oz. negativnim dejanjem, ki jih je povzročil njegov sošolec ali skupina učencev. Negativna dejanja je potrebno podrobneje opredeliti.lahko gre za poškodbe ali povzročanje nelagodja s fizičnimi sredstvi (odrivanje, brcanje, zbadanje, pretepanje) ali pa z besedami (zafrkavanje, poniževanje, žaljenje). Vse to predstavlja opredelitev agresivnega vedenja (Olweus 1973). Ni pa nujno, da pride vedno do negativnih dejanj z dotikom. Spakovanje, vulgarne in agresivne kretnje, namerna izključitev iz skupine prav tako veljajo za negativna dejanja. Porast problematike v adolescenci lahko povezujemo tudi z dejavniki, ki delujejo na posameznika obremenjujoče in so specifični za to starostno obdobje (spolni razvoj, identitetne krize). Ta dejavnik se pogosto prepleta s še enim: s krizo družine. Kriza družine pogosto nastane v času, ko prvorojeni otrok pride v obdobje adolescence. Zaradi družinskih in partnerskih problemov se starši več ukvarjajo sami s seboj kot z odraščajočim otrokom, ki tako izgublja oporo ljudi, ki igrajo 2 Offord, Boyle in Racin, po Pačniku 1992 3 klapa Julijana Žalar: Obvladovanje nasilja v osnovni šoli 7

pomembno vlogo v njegovem življenju, tudi in zlasti ob raznih težavah, ostaja torej prepuščen samemu sebi. Agresivnost se ne pojavlja zgolj v stiku z odraslimi, ampak je agresija opazna tudi med vrstniki. Tudi nasilje med vrstniki ni novo. O tem pričajo mnoga znanstvena in literarna dela ter naše izkušnje.v posameznih obdobjih mediji in strokovna javnost posvečajo več pozornosti dogajanjem med mladimi. Najbolj izrazito tako obdobje je bilo v Sloveniji konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let (huligani) 4, v prvi polovici osemdesetih let (punk) 5 in v zadnjih treh letih (Pušnik, 1999). Otroci se že od malih nog učijo v otroški skupini sodelovati in uveljavljati, iz otroštva se spominjajo šibkejših posameznikov, dovzetnih za vlogo žrtve, ki so si jih drugi otroci brezobzirno privoščili. Prav tako se spominjajo posameznikov, ki so se jih vsi bali ali izogibali. Nekateri so se jim pridružili in svojo samopodobo kot tudi svoj status gradili na dominaciji. Zaskrbljenost nad nasiljem med mladimi je treba razumeti v kontekstu spreminjanja pomena nasilja nasploh, pa tudi spreminjanja njegovih oblik. Nasilnežu ne gre toliko za uveljavljanje pravil kot za sprostitev lastne frustracije, predvsem mu gre za dobro počutje. S časom pa se v okviru otrokovih pravic spreminja tudi status otroka. Za otroka, ki je zdaj oseba oziroma subjekt, ni več vse dobro. Človeštvo je dolžno dati otrokom najboljše, jim zagotoviti mir in varnost. Potrebno je posvetiti pozornost tudi otrokom, ki ogrožajo druge. Od tu izhaja povečana zaskrbljenost zaradi vrstniškega nasilja predvsem v vrtcu, osnovni in srednji šoli. Agresiven otrok predstavlja za družbo posebno skrb. Agresivno vedenje je odporno proti spremembam in ga je izredno težko izkoreniniti. Je zelo vztrajno v posameznikovem razvoju in v vsej generaciji. Napoveduje pojav disocialnosti v adolescenci in pojav kriminalitete v odrasli dobi. Ta pojav nam vzbuja veliko vprašanj. Kje so vzroki otroške agresije in nasilnega vedenja? Kakšne so psihične posledice agresije? Zakaj se nekatere osebe odzivajo kot nasilneži, druge kot žrtve? Kakšne so njihove osebnostne lastnosti, družinska ozadja? Kaj lahko storimo, da zmanjšamo agresivnost in s tem vplivamo na obvladovanje nasilja? Na nekatera vprašanja smo poskušali najti odgovore v obstoječi literaturi, skozi izsledke raziskav, na druga pa lahko odgovorimo iz naših izkušenj pri delu z otroki in mladostniki. Vemo, da v družino težko posegamo, čeprav se tega ne bi smeli popolnoma izogibati, saj staršem pri vzgoji lahko nekoliko tudi pomagamo. Vemo tudi, da staršev ne moremo vzgajati in korenito spreminjati. In tukaj je umetnost našega sodelovanja s starši, da jih pridobimo za sodelovanje in za skupne cilje pri vzgoji njihovih otrok, naših učencev. Predvsem je pomembno, da tako starši kot tudi učitelji in vzgojitelji znajo prepoznavati pojave nasilja, ki ima izhodišča tudi v družini. Vloga šole oziroma še prej vrtca, torej vseh ustanov, ki izobražujejo in obenem vzgajajo otroke, je, da ustvarjajo pogoje za obvladovanje nasilja, kar pomeni, da s svojimi procesi načrtno vplivajo na preprečevanje njegove pojavnosti. Nikakor pa seveda ne sme niti vrtec niti šola vzpodbujati nasilja. Del vzgojnega procesa so šolska pravila, ki jih učenci morajo spoštovati. Pravila omogočajo delavcem šole 4 huligani 5 punk Julijana Žalar: Obvladovanje nasilja v osnovni šoli 8

postavljati okvire, znotraj katerih je možno sobivanje učencev. Jasna pravila nudijo otrokom občutek varnosti, staršem in učiteljem pa usmeritev v procesu vzgoje. Osnovna šola pravila uveljavlja skozi vzgojni načrt in jih sproti dopolnjuje skupaj z učenci in njihovimi starši. Skozi vzgojo je potrebno otroku oziroma učencu na primeren način pokazati čim več rešitev. Velik pomen ima ravnanje ob vsakodnevnih dogodkih. Najbolj pomemben pa je za otroka učiteljev vzgled. Otrok spontano čuti, ali se tudi vzgojitelj ravna tako, kot ga uči. Pomembno je, da navodila in opozorila sledijo otrokovemu ravnanju.»v trenutku, ko se vzgojni vlogi družine in šole začneta prepletati, je pomembno, da sta uglašeni«(j. Mayer,2003). 2.2 IZSLEDKI RAZISKAV O POJAVNOSTI IN OBVLADOVANJU NASILJA V TUJINI Prisotnost samega nasilja,njegovo obvladovanje v družbi, v vzgojno izobraževalnih ustanovah se je bolj ali manj načrtno ali sistematično začelo raziskovati leta 1970 v skandinavskih državah. Znan švedski psiholog Olweus se je leta 1970 začel načrtno ukvarjati s pojavnostjo, oblikami in vrstami nasilja. Veliko svetovne pa tudi slovenske literature, ki se ukvarja z nasiljem otrok in mladostnikov, se naslanja na njegove raziskave in ugotovitve. Leta 1995 je tudi v slovenščino prevedeno njegovo delo»bullyng at School. 6 Z raziskovanjem nasilja in njegove pojavnosti išče načine za preprečevanje, zmanjševanje in obvladovanje nasilja. Govori o trajnejšem fizičnem ali psihičnem nasilju močnejšega nad šibkim. Do leta 1970 to področje ni bilo tema sistematičnega preučevanja. Več let je bilo to omejeno samo na Skandinavijo. V poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih je pritegnilo pozornost javnosti in raziskovalcev tudi v drugih državah, npr. na Japonskem, v Veliki Britaniji, na Nizozemskem,v Kanadi, ZDA in Avstraliji. Zanimanje za nasilje med otroki in mladostniki se pojavi v 60-ih in 70-ih letih na Švedskem. Proučili smo izsledke Bergenske raziskave 7, s katero je Olweus ugotavljal trpinčenje in ustrahovanje otrok med učenci dveh skupin. Prvo skupino so predstavljali učenci od 1. do 4. razreda, drugo pa učenci od 5. do 9. razreda. V nacionalno raziskavo je zajel 568 000 učencev. Olweus je v prvem delu svojega nacionalnega projekta raziskoval dejavnike kot pogoje za razširjenost nasilja med učenci. To so: v kolikšni meri so v nasilju udeleženi učenci, kako ravnajo učitelji in kaj vedo o nasilju starši, kje se najbolj pogosto izvaja nasilje, primerjava pojavnosti nasilja v mestnih in podeželskih šolah, vpliv velikosti šole in oddelka na pojavnost nasilja, vpliv nadzora nad učenci med odmori in med kosilom. 6 Trpinčenje med učenci, Irena Dogša, 1995 7 Olweus, projekt v Bergnu Julijana Žalar: Obvladovanje nasilja v osnovni šoli 9

Nadalje govori o drugih dejavnikih, ki pogojujejo nasilje. Zanimiv je širši vidik problema nasilja med učenci. Na koncu poročila o raziskavi ponuja rešitve za učinkovito preprečevanje in obvladovanje nasilja med učenci. Pri raziskovanju števila udeleženih učencev pri ustrahovanju oziroma trpinčenju je ugotovil, da je pri trpinčenju ali ustrahovanju udeleženih 15 % učencev. Približno 9 % je bilo žrtev, 7 % nasilnežev, 1,6 % učencev je imelo obe vlogi Trpinčenju so najpogosteje izpostavljeni mlajši in šibkejši učenci. Več kot 51% ustrahovanih otrok 2. in 3. razreda je poročalo, da so jih trpinčili starejši učenci. Zanimiva je Olweusova ugotovitev, da je v ustrahovanje vključenih več dečkov kot deklic, in sicer tako v vlogi žrtev kot v vlogi nasilnežev. Raziskava govori o ugotovitvi, da 60 do 85 % učencev ne sodeluje pri ustrahovanju in trpinčenju sovrstnikov.zato je zelo pomembno ta odstotek otrok pritegniti k sodelovanju pri poskusih preprečevanja ustrahovanja in trpinčenja med učenci. Kako ravnajo učitelji in kaj vedo starši o pojavnosti nasilja? Na podlagi odgovorov 40 % učencev razredne stopnje in 60 % predmetne stopnje je ugotovljeno, da učitelji poskušajo ustaviti nasilje samo občasno ali skoraj nikoli. 45 % učencev razredne stopnje je povedalo, da se učitelji z njimi ne pogovarjajo o nasilju. Približno 55 % trpinčenih učencev razredne stopnje je v vprašalniku navedlo, da se doma z nekom pogovarjajo o nasilju. Za učence višje stopnje to velja v 35 %. Za učence, ki so trpinčili druge, so številke veliko nižje. Vse kaže na to, da starši niso dovolj seznanjeni s tem problemom in da se doma z otroki premalo pogovarjajo o tem. Pogoste so trditve, da se nasilje največkrat dogaja na poti v šolo in iz nje. Vendar pa to ne drži.to je potrdila tudi raziskava. Veliko več ustrahovanja in trpinčenja je bilo prav v šoli. Drži pa, da tisti učenci, ki so trpinčeni na poti v šolo in iz nje, so po navadi trpinčeni tudi v šoli. Primerjava pojavnosti nasilja v mestnih in podeželskih šolah. Velikokrat menimo, da je v mestnih šolah veliko več nasilja kot v podeželskih. Raziskava je pokazala, da to ne drži. Ugotovljeno je namreč bilo, da je v mestnih šolah enako ali mogoče malo manjše število ustrahovanih otrok. Učenci v večjih mestih se več pogovarjajo s starši kot učenci podeželskih šol. To kaže na večjo osveščenost staršev v mestnih šolah. Velikost oddelka in šole kot dejavnik vzpodbujanja nasilja. Raziskava je ovrgla domeno, da velikost šole ali oddelka vpliva na pojavnost nasilja. Vplivnost nadzora učiteljev med odmori in med kosilom. Raziskava je pokazala, da večje število nadzornih učiteljev znižuje stopnjo ustrahovanja ali trpinčenja. To kaže na to, da je število odraslih, ki med odmori posredujejo v primeru začetka nasilja, zelo pomembno. Iz ugotovitev raziskav v Nemčiji (U. Pop, 2/2003, 26-41 ) 8 v sredini devetdesetih let vidimo, da se v šoli pojavljajo določeni vzorci nasilnega vedenja. Ti vzorci se kažejo kot telesno nasilje v obliki resnih pretepov, ogroženosti, izsiljevanja ali vandalizma. Vsi ti vzorci se pojavljajo pri trinajst do petnajst let starih učencih. V višjih razredih je več besednega kot fizičnega nasilja. Ugotovitve o nasilju se ne smejo enačiti in posploševati, saj so resne telesne poškodbe in množično ogrožanje učencev zaradi nasilja v šoli relativno redki. Ena od raziskav je pokazala, da je bilo 2 % do 5 % 8 Dr. Urlike Pop, Inštitut za pedagoške vede, Univerza v Celovcu Julijana Žalar: Obvladovanje nasilja v osnovni šoli 10

učencev večkrat na teden oziroma pogosteje udeleženo v nasilju (Tillmann, 1999). Pa vendarle manjšina teh nasilnih učencev obremenjuje šolsko vzdušje na številnih šolah. Raziskave o nasilju pokažejo tudi razlike po spolu. Nasilno vedenje se večkrat pojavlja pri fantih. (Fuchs in drugi 2001) so v svoji študiji ugotovili, da se med leti 1994 in 1999 nivo fizičnega nasilja ni zvišal in da je še vedno najmanj nasilja na gimnazijah. Enako poročajo tudi učitelji, ne vidijo zvečanja nasilja v šolah. Rezultati kažejo, da prisiljevanje in fizične oblike nasilje v šolah upadajo. Učitelji največkrat poročajo o hujših kršitvah šolskih pravil in o žalitvah. Podobno so ugotovili tudi v svoji študiji primera v šoli (Witzel 1995). Kljub temu, da so imeli na šolah, s katerih so prihajali anketirani učitelji, težave z nasilnim vedenjem učencev, povečanje nasilja ni potrjeno. Imeli pa so različna stališča in ocene o nasilju. Poročali so o vidnih spremembah vedenja učencev. Učitelji opisujejo, da postajajo mladostniki bolj egoistični, manj so pripravljeni sodelovati pri pouku, vsakdanje šolsko delo povečuje nepozornost, pomanjkanje motivacije in koncentracije. To zahteva stalno poseganje in ukrepanje učiteljev, kar pa deluje frustrirajoče. Učitelji niso poročali o tem, da je več nasilnih učencev, ampak, da se je zvečalo število socialno težavnih učencev. 2.3 IZSLEDKI RAZISKAV O POJAVNOSTI IN OBVLADOVANJU NASILJA V SLOVENSKEM PROSTORU Iz raziskovalnega poročila (B. Dekleva, 1996) zvemo, da se je avtor raziskave s problemom nasilja in ustrahovanja med učenci v šoli prvič strokovno srečal na delavnici, ki sta jo na kolokviju Mednarodne zveze šolskih psihologov v Bragi na Portugalskem leta 1991 organizirala in izvajala Barbara Maines in George Robinson. V tem obdobju se v Sloveniji na strokovni ravni organizirajo delavnice, okrogle mize, simpoziji na temo nasilja otrok in mladostnikov, predvsem v šolskem prostoru. Leta 1993 se je Ministrstvo RS za šolstvo in šport odločilo sofinancirati raziskovalno nalogo, ki je potekala v letih 1994 in 1995.Njen namen je bil izvesti prvo slovensko raziskavo pogostnosti vrstniškega nasilja in ustrahovanja v osnovni šoli ter na osnovi analize začeti z organiziranjem skupine za razvijanje preventivne dejavnosti. Empirični del te raziskovalne naloge se je ukvarjal z raziskovanjem pogostnosti, oblik in značilnosti vrstniškega ustrahovanja. Rezultati niso pokazali nič novega, kar v svetovni literaturi s tega področja, ki je sicer ni veliko, ne bi bilo že poznano. Avtor raziskave pa meni, da so rezultati te raziskave za marsikoga v Sloveniji presenetljivi. Povzeli bomo nekaj ugotovitev raziskave (B. Dekleva 1996), ki so pokazale, da: je imelo 50 % učencev v dveh šolskih letih vsaj enkrat izkušnjo s tem, da so bili ustrahovani, je 15-20 % učencev doživljalo ustrahovanje razmeroma pogosto, približno 5 % pa občuti ustrahovanje vsakodnevno, ima le manjšina učencev občutek, da so drugi učenci in učitelji pogosto ustrahovanje, ki so mu bili priča, tudi ustaviti, se šole glede na pogostnost ustrahovanja med svojimi učenci medsebojno bistveno in pomembno razlikujejo ter Julijana Žalar: Obvladovanje nasilja v osnovni šoli 11

da je precejšnji del staršev obveščen o tem, da so njihovega otroka ustrahovali, vendar je ta del bistveno manjši, kot pa je delež otrok, ki imajo take izkušnje. Na zavodu RS za šolstvo in šport so se s tematiko nasilja med učenci in mladostniki začeli sistematično ukvarjati pred dobrimi desetimi leti, leta 1995. Od tedaj so bile opravljene tri raziskave, ki so prinesle veliko novih spoznanj s tega področja. Predstavili bomo tiste, bistvene ugotovitve, ki so bile pomembne za nadaljevanje strokovnega dela, predvsem pa za šolsko prakso. 2.3.1 Prva raziskava Izpeljana je bila 1995 9. Zajela je 20 osnovnih šol (učence 3. in 6. razreda), 21 srednjih šol (dijake 1. in 3. letnika) ter 4 dijaške domove (dijake 1. in 3. letnika). Temeljni cilj je bil ugotovitev obsega vrstniškega nasilja in kako se učenci in učitelji odzivajo nanj. V ta namen je bila uporabljena prevedena in delno prirejena oblika Olweusovega vprašalnika. Osnovne ugotovitve te raziskave so bile: V vseh starostnih skupinah je, tako med nasilneži kot med žrtvami, več fantov kot deklet. Te ugotovitve se ujemajo z ugotovitvami tujih avtorjev 10. Le ti tudi ugotavljajo, da so dečki agresivnejši od deklic. Med dečki je več telesnega nasilja, deklice pa uporabljajo bolj posredne oblike nasilja (obrekovanje, manipuliranje, izolacijo). Trpinčenje oziroma ustrahovanje z leti upada. Največ ga je med učenci 3. razreda osnovne šole, saj je kar 27 % izjavilo, da so bili ustrahovani kdaj pa kdaj. Med učenci 6. razreda in dijaki srednje šole ima to izkušnjo od 6 do 16 %. Tako kot upada število žrtev,upada tudi število tistih, ki trpinčijo vrstnike: 3. razred 40 %, 6. razred 30 % in srednješolci med 15 in 20 %. Žrtve in nasilneži imajo to vlogo pogosto več let. To ugotavljajo tudi tuji avtorji. Nasilne vrstnike normalni vrstniki odklanjajo, s čimer se še zmanjša možnost, da bi nasilneži pridobili ali razvili ustreznejše načine sodelovanja z vrstniki. Pojav nasilnega vedenja je prediktor disocialnega vedenja v adolescenci in antisocialnega v odrasli dobi. Nekateri učenci ali dijaki so nosilci obeh vlog, so torej žrtve in nasilneži hkrati. To nas preseneča. O tem tuji avtorji ne poročajo. Besagova jo le omeni, Olweus pa govori o tistih, ki so žrtve doma, nasilneži pa med vrstniki. Na pojav nasilja se odziva le malo učiteljev ( učenci menijo, da jih le 20 % vedno priskoči na pomoč žrtvi) in učencev (le 14 % jih pomaga sošolcu). Do enakih ugotovitev so prišli tudi tuji avtorji. 9 Mojca Pušnik, Vrstniško nasilje v šoli, Zavod RS, 1995 10 Olweus,1986, Moccoby, 1986, Besag, 1989 Julijana Žalar: Obvladovanje nasilja v osnovni šoli 12