Seminar - 4. letnik Lasersko nadzorovani izvor mehkih rentgenskih ºarkov Avtor: Janez L. Ko evar Mentor: prof. dr. Dragan D. Mihailovi Ljubljana, 14.1
|
|
- Larisa Šinkovec
- pred 5 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Seminar - 4. letnik Lasersko nadzorovani izvor mehkih rentgenskih ºarkov Avtor: Janez L. Ko evar Mentor: prof. dr. Dragan D. Mihailovi Ljubljana, Povzetek Prve ideje uporabe plinske plazme za pospe²evanje elektronov so bile zasejane pred ve kot 30 leti, od tedaj se je na podro ju uveljavilo ve razli nih metod. Septembra 2009 je raziskovalna skupina iz Univerze v Münchnu objavila znanstveni lanek v reviji Nature, kjer so predstavili prakti no izvedbo nastavljivega izvora stabilnega rentgenskega sevanja. V tekstu predstavimo postavitev eksperimenta te skupine in se nadalje posvetimo ziki plazemskega pospe²evanja elektronov, ki za tvorbo pospe²evalnih elektri nih polj uporablja zunanje laserske pulze. Opi²emo njegovo tehni no izvedbo, uporabo magnetnih le za nadzorovanje parametrov izhodnega elektronskega ºarka in kon no undulatorsko stopnjo odgovorno za generacijo mehkega rentgenskega sevanja. Komentiramo izhodni spekter in nastavljivost izvora na razli ne valovne dolºine ter v zaklju ku predstavimo pomen in nakaºemo moºnosti nadaljnjega razvoja tak²nih kompaktnih izvorov svetlobe.
2 Kazalo UVOD 2 2 OPIS DELOVANJA LASERSKEGA SISTEMA 3 2. LASER-PLAZEMSKI POSPE EVALNIK KVADRUPOLNE MAGNETNE LEƒE UNDULATOR SPEKTER SEVANJA PRIMERJAVA Z OBSTOJEƒIMI VIRI RTG SVETLOBE 4 ZAKLJUƒEK 2 5 LITERATURA 2 UVOD Trenutno so najmo nej²i izvori rentgenske svetlobe sinhrotroni in laserji na proste elektrone 2. Uporabni so v ²irokem podro ju raziskav, vendar pa je njihova glavna slabost potreba po velikih radiofrekven nih elektronskih pospe²evalnikih, ki jih je po drugi strani malo na svetu. Na drugi strani so raziskave na podro ju plazemske zike v zadnjih letih omogo ile razvoj in nastanek prvih prototipov lasersko vodenih plazemsko-valovnih pospe²evalnikov 3 elektronov. Lasersko vodeni izvori omogo ajo enostavno izgradnjo ve stopenjskih nastavljivih izvorov RTG undulatorskega sevanja, ki ga generirajo laser-plazma pospe²eni elektronski ºarki. Tak²ni izvori omogo ajo generacijo kolimiranih ºarkov sestoje ih iz mehkih 4 RTG undulatorskih pulzov, katerih dolºina trajanja je 0 fs. Poglavitne prednosti tak²nega izvora so: celotna velikost ne presega razpoloºljivega prostora tipi nega univerzitetnega laboratorija dolºina pospe²evalne stopnje.5 cm dolºina undulatorja 30 cm nastavljivost valovne dolºine (v primeru tega) cena glavni vrh pri 8 nm (fundamentalni) drugi vrh pri 9 nm (2. harmonik) visoko energijski rez 7 nm (high-energy cuto) Motivacija za izgradnjo in uporabo tak²nih izvorov je njihova uporabnost pri dolo anju zgradbe in dinamike snovi na atomski skali, kar zahteva sondiranje z ångströmsko prostorsko resolucijo in femto- do atosekundno asovno lo ljivostjo, kar jih naredi nepogre²ljive pri podro jih, ki segajo od strukturne biologije (celi ni/molekularni nivo, preu evanje celi nih struktur) preko znanosti materialov (preu evanje mikroskopske strukture, polikristalnih vzorcev) do zike kondenzirane snovi (preu evanje magnetnih interakcij na skali nekaj nanometrov, struktura povr²inskih nanosov). 3. generacija sinhrotronskih izvorov je zmoºna producirati RTG pulze trajajo e nekaj 0 ps in je sposobna dose i 00 f s z uporabo kompleksnih tehnik manipulacije elektronskega ºarka. Uporabljajo se pri slikanju v nadaljevanju RTG 2 angl. FEL ali Free Electron Laser 3 angl. Laser driven plasma-wave accelerator 4 fotoni v spektru imajo energijo od 00 do 00 kev 2
3 Slika 2.: Shema eksperimenta. [] stati nih struktur, kjer je potrebna atomska prostorska resolucija. Nova generacija FEL izvorov bo potisnila asovno resolucijo v subatomski reºim. Podobno kot pri sinhrotronih je potrebno omeniti, da je problem zopet velikostne narave, saj so elektronski pospe²evalniki tudi tu dolgi, ogromni in dragi. 2 OPIS DELOVANJA LASERSKEGA SISTEMA Raziskovalna skupina in²tituta Max Planck za kvantno optiko z Univerze v Münchnu pod vodstvom Floriana Grünerja je septembra 2009 v znanstveni reviji Nature objavila lanek v katerem opi²e prakti no izvedbo enega izmed prvih laserjev, ki za izvor mehke RTG svetlobe uporablja lasersko vodeno plazemsko pospe²evalno stopnjo. V nadaljevanju se bomo posvetili laserskemu sistemu; opisu posameznih komponent in podrobnej²i razlagi njihovih principov delovanja. Vpadni laserski pulz fokusiramo v plinsko celico, kjer lasersko vzbujeni plazemski valovi pospe²ijo injicirane elektrone do energij reda nekaj sto M ev. Izhodni elektronski ºarek kolimira par kvadrupolnih magnetnih le pri emer neºeljeno plazemsko sevanje in vpadni laserski ºarek blokira 5 µm debela aluminijasta folija postavljena pred undulator. Elektroni se propagirajo ez undulator in pri tem emitirajo mehke RTG ºarke usmerjene v ozek stoºec predse. Dobljeno undulatorsko sevanje se zbere na zlatem ogledalu in nato okarakterizira s transmisijsko reºico postavljeno pred RTG CCD kamero. Odve no odklonjeno svetlobo blokira ozka reºa postavljena pred transmisijsko reºo. Smer, divergenco in spekter elektronskega ºarka se dolo i z fosforjevimi zasloni. Klju na pri eksperimentu je stabilna shema pospe²evanja elektronov in uporaba magnetnih le za vodenje elektronskega ºarka skozi undulator. 2. LASER-PLAZEMSKI POSPE EVALNIK V ultra-visokem reºimu intenzivnosti so interakcije med plazmo in vpadnim laserskim pulzom zelo nelinearne in relativisti ne, kar vodi do novih fenomenov kot so npr. wakeeld 5 plazemske ekscitacije pri pospe²evanju delcev, relativisti no samofokusiranje in vodenje laserskih ºarkov, generacija harmonikov vi²jih stopenj, pospe²evanje elektronov, pozitronov, protonov in fotonov. Prednost uporabe plazemskih metod pospe²evanja je v tem, da za razliko od tradicionalnih radiofrekven nih metod pospe²evanja omogo ajo generacijo elektri nih polj, ki po velikosti ve je od GV cm, kar je za tri velikostne rede ve je od tipi nih RF polj ( 20 MV cm ). Prednost uporabe plazme kot pospe²evalnega polja je poleg doseganja vi²jih elektri nih polj, ²e moºnost generacije longitudinalnega plazemskega vala (frekvence ω p = 4πn 0 e 2 /m e, n 0 in m e gostota elektronov v 5 op.a., ker v literaturi nisem uspel najti ustreznega prevoda, se bom v nadaljevanju posluºil angle²kega izvirnika 3
4 plazmi in masa elektrona) v katerem plazemski elektroni oscilirajo pri ω p ne glede na valovne dolºine, zato je lahko fazna hitrost plazemskih valov v ph arbitrarna. Pri relativisti nih valovih je v ph c, nastalo elektri no polje ocenimo iz Poissonove ena be, kar vodi do E = ɛ n V cm, kjer je n gostota plazme in ɛ amplituda plazemskega vala. Obstaja ve moºnosti generacije plazemskih valov: Uporaba intenzivnih kratkopulznih laserjev (dolºina pulza laserja, ki vzbudi val je manj²a od polovice valovne dolºine plazme), kjer se generirajo relativisti ni longitudinalni plazemski valovi velikih amplitud. To shemo imenujemo tudi Laser Wakeeld Accelerator (LWFA). Uporaba intenzivnih dolgih laserskih pulzov, ki jo nadalje delimo na Plasma Beat Wave Accelerator (PBWA), kjer dva dolga laserska pulza iz dveh laserjev, ki se frekven no razlikujeta za ω p. Pulza v plazmo prispeta sinhronizirano in jo resonan no vzbudita. uporabo nestabilnosti izvirajo e iz Ramanovega sipanja naprej, kjer uporabimo le en dolg pulz, to shemo imenujemo tudi samo-modulirani LWFA. Uporaba ºarkov relativisti nih delcev, ki vzbudijo relativisti ne longitudinalne plazemske valove visoke amplitude z Coulombskim odrivom elektronov v plazmi. Metodo imenujemo Plasma Wakeeld Accelerator (PWFA). Najve ja energija, ki jo delec prejme v relativisti nem plazemskem valu (v ph c) zna²a kjer je γ Lorentzov faktor γ = ( v ph c W = 2ɛγ 2 m e c 2 (2.) v plazmi, v ph = v g = ( ωp ω )2 odkoder sledi, da je Lorentzov faktor moºno poenostaviti v γ = ω ω p, kjer je ω frekvenca laserske svetlobe, ki vzbudi plazemski val. Ena bo 2. je tako moºno poenostaviti v )2. Fazna hitrost plazemskega vala je enaka grupni hitrosti v g laserja W = 2ɛ ω2 ωp 2 m e c 2 (2.2) Zahteva po nizki plazemski frekvenci ω p sicer zmanj²a razhajanje v fazi 6 med relativisti nimi elektroni in plazemskim valom, vendar je za maksimizacijo elektri nega polja E potrebna im vi²ja plazemska frekvenca, a to zmanj²a prejeto energijo delcev W zaradi razhajanj v fazi. Razhajanja v fazi so posledica dejstva, da ko se elektroni v plazemskem valu pospe²ujejo, se fazno zamikajo glede na uporabni del pospe²evalnega polja s faznim zamikom δ = ( ωp ω )2 Lk p 2 (L dolºina pospe²evalne stopnje, k p = 2π/λ p valovni vektor plazme). Izkaºe se, da je faza blizu 5π 8 najugodnej²a, saj v primerih 0 ali π pospe²evanje elektronov ni u inkovito. Zaradi prostorske omejenosti plazme v transverzalni smeri obstaja radialno polje, ki skupaj z longitudinalnim deluje defokusirajo e ez prvo polovico pospe²evalne paze in mo no fokusirajo e ez drugo, kar optimalno izbiro faznega zamika pomanj²a na 5π 6. Da se prepre i fazni razmik med valovi in pospe²evanimi elektroni je tako potrebno razdeliti pospe²evalnik na dele dolºine 5 6 λ p( ω ω p ) 2. Delec tako maksimalno energijo prejme pri prehodu dolºine L = W ee = 2γ2 c ω. V LWFA shemi kratek laserski pulz velike intenzitete, katerega frekvenca je mnogo ve ja od plazemske, tvori obmo je balon kaste vrzeli 7, ki nastane zaradi delovanja ponderomotivne sile 8 laserja na elektrone plazme in jih lo i od teºjih pozitivnih ionov. 6 angl. phase slip 7 anlg. blowout region 8 Ponderomotivna sila je nelinearna sila, ki jo nabit delec ob uti v nehomogenemu oscilirajo emu elektromagnetnemu polju, popisana je z F = e2 4mω 2 ( E 2 ) 4
5 Pri generaciji mehkega RTG undulatorskega sevanja so uporabili plinsko celico sestavljeno iz dveh sarjevih plo² s polcilindri nima ºlebovoma na povr²ini, ki sta sestavljena skupaj tvorila 5 mm dolg kanal premera 200 µm. Glavni kanal so napolnili z vodikom pri pritisku 30 mbar iz dveh pomoºnih kanalov, dokler se ni vzpostavila homogena in stacionarna porazdelitev plina med vhodoma. Za generacijo plazemskih valov so uporabili laserske pulze iz ATLAS Ti:sar laserja (20 T W ), ki je na plinsko celico po²iljal 850 mj pulze s trajanjem 37 fs FWHM pri valovni dolºini 800 nm s frekvenco ponavaljanja pulzov 0 Hz. Laser so fokusirali s f/22 paraboli nim ogledalom na to ko premera 23 µm FWHM v plinsko celico. Pri gostoti plazme n 0 = cm 3 se vanjo injicirajo gru e elektronov s skupnim nabojem 7 pc v wakeeld laserja in se v njem pospe²ijo do energij 20 MeV. Slika 2.2: Prerez LWF pospe²evalnika, pove ana sta center in izhod kanala in z barvami ozna ena simulacija toka plina v stacionarnem stanju. [4] Slika 2.3: Simulacija elektronske gostote v plinski plazmi. Velikost vrzeli v kateri ni elektronov (balon kasti mehur ek) za laserskim pulzom ustreza velikosti plazemske periode (pribliºno 8 µm pri gostoti plina cm 3 ). [2] 2.2 KVADRUPOLNE MAGNETNE LEƒE V undulatorju vsak individualni elektron emitira sevanje v ozkem stoºcu pred sabo, zato ima celoten fotonski ºarek podobno velikost in divergenco kot emitirajo e elektronske gru e, tako postane klju en nadzor pospe²enega elektronskega ºarka, kar je skupina iz Münchna re²ila z uporabo para kvadrupolnih le sestoje ih iz miniaturnih permanentnih Nd 2 F e 4 B magnetov. Le e poleg usmerjanja elektronskega ºarka, sluºijo tudi kot efektivni energijski pasovno prepustni lter za undulatorsko sevanje in tako zniºajo pasovno ²irino in uktuacije emitiranih fotonov. To je posledica kromati nosti le, torej da kolimirajo le elektrone dolo enih energij, medtem ko se divergenca ostalih pove a. 5
6 Pri konstrukciji kvadrupolnih le je klju no dose i im ve je absolutno polje na polih magnetovb(r i ) in obenem zmanj²ati radij do polov r i. Uporabljene le e pri eksperimentu dosegajo obe vrednosti B(r i ).5 T in r i = 3 mm, oziroma gradient 500 T m. Kvadrupolno polje denirajo ²tirje radialno magnetizirani kosi N df eb magnetov, za zaklju itev zunanjega polja poskrbijo ²tirje pari permanentnih magnetov. Pozicionirane so 25 cm za plazemskim pospe²evalnikom v dubletni konguraciji (defokusirna, fokusirna) z dolºinama le 7 mm in 5 mm. Po prehodu magnetnih le ima elektronski ºarek energije 20 M ev povpre no divergenco 0.7 mrad in RMS kotno deviacijo s pulza na pulz 0.2 mrad. Slika 2.4: Shematski pogled kvadrupolne le e in jakosti polja v notranjosti. Odebeljene pu² ice prikazuje smer magnetizacije, ²tirje radialno magnetizirani kosi denirajo kvadrupolno polje, preostalih osem kosov skrbi za zaklju ek polja. [3] Slika 2.5: Fotograja sestavljene kvadrupolne magnetne le e s priloºenim kovancem za merilo. [3] 2.3 UNDULATOR Undulator je vsaka naprava, ki ima sinusoidno transverzalno magnetno polje amplitude B 0 s periodo λ 0 9, ki denira brezdimenzijski deekcijski (odklonilni) parameter K K = eb 0λ 0 2πm e c Glede na velikost parametra K lo imo dva reºima obratovanja undulatorjev: (2.3) K : majhne oscilacije trajektorije elektronov v undulatorju in izsevana svetloba ima interferen ni vzorec, kar vodi do ozkih pasov v energijskem spektru. K : ve je oscilacije trajektorije elektronov v undulatorju 0, vsaka perioda polja da svoj prispevek k energijskemu spektru, ki je ²ir²i. 6
7 Slika 2.6: Shema undulatorja; z so ozna eni magneti, katerim se spreminja smer magnetnega polja; 2 ozna uje trajektorijo elektronskega ºarka; 3 ozna uje izsevano zavorno sevanje. [0] Elektroni v undulatorju pri no oscilirati s periodo proporcionalno K, pri emer za no zavorno sevati, ki je v laboratorijskem sistemu usmerjeno v ozek stoºec predse. Izmerjena valovna dolºina sevanja je odvisna od detekcijskega kota Θ in je reducirana za relativisti ni faktor γ zaradi Dopplerjevega premika. Upo²tevanje zmanj²anja longitudinalne elektronske hitrosti zaradi transverzalnega gibanja pod vplivom magnetnega polja povzro i, da je zaznana valovna dolºina za n-ti izsevani harmonik enaka λ = λ u K2 ( + 2nγ2 2 + γ2 Θ 2 ) (2.4) Kot je razvidno iz zgornje ena be je valovna dolºina undulatorskega sevanja pri opazovalnemu kotu Θ = 0 sorazmerna periodi undulatorja in obratno sorazmerna s kvadratom energije elektronskega ºarka (razvidno iz faktorja γ = E mc ). Klju no je pospe²iti elektrone do imve jih energij (problem pospe²evalnega sistema) 2 in konstrukcija undulatorja s im manj²o moºno periodo λ u. Skupina z in²tituta Max Planck je pri svojem eksperimentu uporabila N df eb hibridni undulator dolºine 30 cm s periodo 5 mm (²tevilo period N u = 60) in odklonilnim parametrom K = Skozenj so propagirali elektrone energije 20 M ev in uspeli generirati kratkovalovne RTG pulze katerih trajanje je dolo eno s koheren nim asom elektronske gru e, ki zna²a 0 f s (pribliºno tri velikostne rede manj²e od tipi nih sinhrotronskih pulzov). Namesto standardne Halbachove konstrukcije undulatorja, kjer se polje izmenjujo ih magnetnih polov zaklju i z dodanimi magneti zarotiranimi za 90, je poanta hibridne konstrukcije ne samo v vodenju polja permanentnih magnetov iz ene v drugo periodo, temve v zgo² enju in oja anju polja v feromagnetnih plo² ah, ki tvorijo alternirajo e pole undulatorja. Tak²na konstrukcija omogo a stanj²anje feromagnetnih plo² ter tako skraj²anje periode undulatorja. Za prepre itev nezveznosti v magnetnem polju med sosednjima plo² ama permanentnih plo², so te dalj²e od feromagnetnih in imajo na vrhu gostoto 2 T in na osi polov 0.9 T. Na straneh plo² v yz ravnini ta metoda oja anja polja ni bila moºna, saj s saturacijo zmanj²amo moºnost individualnega prilagajanja magnetnega polja plo². Za nastavljanje magnetnega polja zadnjih plo² se le te sklopi z feromagnetnim ohi²jem z uporabo feromagnetnih vijakov in tako omogo i nemoten prehod elektronskega ºarka iz undulatorja. 9 imenovana tudi undulatorska perioda 0 tak²en undulator se imenuje wiggler; wiggle angl. vijugasto gibanje Bremsstrahlung 7
8 Slika 2.7: Shema konstrukcije hibridnega undulatorja. Prikazane so plo² e permanentnega magneta (modra) alternirajo e polarizirane glede na os z, feromagnetni material (rde e). V ospredju je z rumenimi pu² icami prikazano vodenje magnetnega polja z enega pola na drugega. Ohi²je je prikazano transparentno. [3] Slika 2.8: Prikaz sklapljanja zadnje plo² e z ohi²jem preko feromagnetnega vijaka in oja anje polja. Obarvane pu² ice kaºejo smer in jakost magnetnega polja v yz ravnini undulatorja. Magnetno polje na vrhu doseºe gostoto 2 T, polje na osi pa 0.9 T. [3] Slika 2.9: Fotograja hibridnega miniaturnega undulatorja s 60 periodami. magnetov od zgoraj. [3] V kotu - pogled na sestav 8
9 Slika 2.0: Divergenca elektronskega ºarka pri prehodu magnetnih le pri razli nih energijah - 90 M ev (rde a), 25 M ev (rumena), 240 M ev (modra). [] Slika 2.: (levo, rde e) Simuliran tok glavnega emitiranega undulatorskega sevanja v odvisnosti od energije elektronov na poziciji detektorja pribliºno 260 cm od izhoda undulatorja. FWHM predstavlja 9% pasovne ²irine zaradi odvisnosti divergence elektronskega ºarka od energije samih elektronov pri prehodu magnetnih le ; (desno, ve barvno) Efektivni elektronski spekter (zelena) je dolo en kot produkt izmerjenega spektra (modra) in krivulje odziva sistema (rde a, tudi na sliki levo). Efektivni spekter ima pasovno ²irino 6% FWHM in vrh pri 207 MeV. [] 2.4 SPEKTER SEVANJA Vpliv divergence elektronskega ºarka na kotno porazdelitev undulatorskega sevanja (pri poloºaju detektorja) je opisan z odzivno krivuljo sistema, v kateri so vklju ene vse komponente ºarkovne linije - elektronske le e in undulator. Efektivni elektronski spekter je dolo en kot produkt izmerjenega in sistemskega odziva, saj sistemski spekter zavzema vlogo pasovno-prepustnega ltra, ki zmanj²a uktuacije spektralne ²irine in povpre ne energije emitiranih fotonov v undulatorju pri zaporednih pulzih laserja mnogo pod tisto izvornega elektronskega spektra. Glavni vrh posameznega pulza ima pasovno ²irino 22% pri opazovalnem kotu Θ = 0 (deducirano iz 0. uklonskega reda po dekonvoluciji instrumentacijske funkcije 2 ) namesto pri akovanih 65%, kar je posledica ltriranja magnetnih le. V efektivnem elektronskem spektru je pribliºno 0.6 ± 0.3 pc naboja, kar producira 70, 000 ± 25, 000 fotonov v glavnem vrhu, integrirano po detekcijskem stoºcu K/(2γ) = ±0.7 mrad, vodi do pasovne ²irine 30% FWHM. Zaznani spekter ima glavni vrh (ni ti harmonik) pri 8 nm in prvi harmonski vrh pri 0 nm s pulznima deviacijama pribliºno 5% s strela na strel. Valovna dolºina prvega harmonika odstopa od polovice ni tega zaradi emisijskih karakteristik sevanja, saj porazdelitev uksa nima vrha na osi ( Θ > 0), kar je razvidno iz ena be 2.4 in ker se pri propagaciji ez horizontalno ogledalo na zaslonko detektorja premakne vrh opazo- 2 denirana kot kosinusna Fourierova transformiranka apodizacijske in okenske funkcije 9
10 Slika 2.2: Tok na osi se²tet ez 0 vrstic CCD detektorja pri kotu Θ = 0 (modra) in meritve (rde e). Razvidna sta oba vrhova (8 nm in 0 nm) in visoko-energijski rez pri 7 nm. [] Slika 2.3: Kotni prikaz glavnega in prvega harmonika izmerjenega spektra undulatorskega sevanja, ki ustreza elektronskemu spektru s slike 2.2. Vrhova na osi se nahajata pri 8 nm (glavni) in 0 nm (prvi) ter visokoenergijski rez. Razvidna je tudi paraboli na odvisnost valovne dolºine od opazovalnega kota Θ. [] vanega spektra na osi. Slika 2.3 prikazuje kotno in spektralno porazdelitev undulatorskega sevanja v enem pulzu laserja. Paraboli na odvisnost valovne dolºine od opazovalnega kota Θ je v dobrem skladu z ena bo 2.4. Izvor sevanja v enem pulzu da 8200 ± 300 fotonov pulz mrad 2 0.% pasovne širine. Analiti na ocena vr²ne intenzitete na osi (Θ = 0) v enotah fotonov pulz odklonilnim parametrom K < je podana pribliºno po spodnji formuli mrad 2 0.% pasovne širine za undulator z N ph Nu 2 E 2 (GeV ) Q e (2.5) + K2 2 Pri podatkih za eksperiment N u = 60, E = 0.20 GeV, K = 0.55 in Q e =.2 pc dobimo po zgornji ena bi vr²no intenziteto enako N u = 9500 ± 200 fotonov pulz mrad 2 0.% pasovne širine, kjer napaka izhaja iz nedolo enosti v kalibraciji meritve naboja in v nastavitvah le, saj obe dolo ata efektivni naboj Q e v elektronskem spektru. Izmerjena divergenca elektronskega ºarka zna²a mrad pri premeru izvora 2 µm in normalizirana emitanca ɛ n = 0.8π mm mrad, kar se pri centralni energiji efektivnega elektronskega spektra prenese v RMS velikost izsevanega fotonskega curka 270 µm vertikalno in 630 µm horizontalno v undulatorju z divergencama 80 in 70 µrad. Ob predpostavki, da je tipi en as trajanja pulza sevanja v undulatorju 0 f s, doseºe spektralna svetlost (briljanca) vrh pri fotonov s K 2 mrad 2 mm 2 0.% pasovne širine. 0
11 E [MeV] l [nm] λ λ E pulza [pj] t pulza [fs] P pulza [W] η 20 (nastavljiva) Q gruč[pc] 8, 9 5 % Spektralna svetlost Premer el. ºarka [mm] Divergenca el. ºarka [mrad] Velikost fot. ºarka [mm] 0.6 ± ± (vertikalno), 630 (horizontalno) Divergenca fot. ºarka [mrad] 80 (vertikalno), 70 (horizontalno) ν pulzov [Hz] Tabela : Klju ni podatki pri izvoru mehkega RTG sevanja. Izkoristek je deniran kot η = spektralna svetlost je podana v enotah fotonov s mrad 2 mm 2 0.% pasovne širine. [] 3 PRIMERJAVA Z OBSTOJEƒIMI VIRI RTG SVETLOBE 0 P pulza P zač. laserski pulz ; Jasnej²o sliko dobimo, e primerjamo v tem seminarju razdelan izvor RTG svetlobe z ºe obstoje imi in na rtovanimi izvori - XFEL in sinhrotroni tretje generacije. Pri konvencionalnih laserjih na proste elektrone so medij ultrarelativisti ni elektroni v undulatorju, ki jih rpamo s pospe²evalniki delcev. Kju na izbolj²ava FEL napram sinhrotronom in ostalim izvorom svetlobe je visoka spektralna svetlost, nastavljivost valovnih dolºin, generacija zelo kratkih pulzov in moºnost stalnega delovanja z visoko mo jo, saj ni degradacije svetlobnega medija. Zgoraj opisani RTG izvor ustreza deniciji laserja na proste elektrone, vendar je klju na razlika pri uporabljeni metodi pospe²evanja delcev, saj konvencionalni laserji na proste elektrone delujo i v RTG delu spektra uporabljajo dolge linearne pospe²evalnike delcev (velikostnega reda 00 m). Pri LWFA metodi pa je pospe²evalnik dolg le nekaj milimetrov (5 mm v na²em primeru), kar je pribliºno 000-kratno pomanj²anje pri izgubi le enega velikostnega reda v kon ni energiji elektronov in s spektralno svetlostjo izvora primerljivo z obstoje imi sinhrotronskimi izvori tretje generacije (Elettra). Podobno kot pri FEL izvorih sevanja so tudi tu elektroni v undulatorju fazno korelirani, sicer je uporaba magnetnih le za monokromacijo elektronskega ºarka primitivnej²a metoda oblikovanja ºarka, vendar je potrebno v opravi ilo navesti, da je zgoraj omenjena postavitev eksperimenta zgolj of 'proof of principle', i.e., gre za prikaz prakti ne izvedljivosti tak²nih izvorov. Prednost izvora je v bolj²i nastavljivosti izsevanih valovnih dolºin kot pri klasi nih XFEL, vendar s posledi no slab²o energijsko deniranostjo vrhov, saj je njihov λ λ a ²e vedno bolj²i od sinhrotronskega Bremsstrahlung kontinuuma (kjer je λ λ ve ji kot pri FEL (5% proti tipi no 0.%), enaka ).
12 FLASH (Hamburg) XFEL SCSS (Tokyo) LCLS (Stanford) EU XFEL (Hamburg) FERMI Elettra (Trst) Sinhrotron Elettra (Trst) Namizni FEL (München) E [GeV] l [nm] min 6.8 min 0.5 min min , 9 Vrh svetlosti Dolºina Spektralne undulatorjev [m] Skupna dolºina [m] (obseg) 3.4 (0.8 za sestav) Tabela 2: Primerjava razli nih izvorov RTG svetlobe. Spektralna svetlost je podana v enotah. [], [2], [3], [4], [5], [6], [7] fotonov s mrad 2 mm 2 0.% pasovne širine 4 ZAKLJUƒEK iroko obmo je elektronskih energij, ki jih omogo a LWF plazemski pospe²evalnik je pokazalo, da je moºna konstrukcija nastavljivega izvora koherentnega undulatorskega RTG sevanja. Potencialna uporaba tak²nih namiznih izvorov v znanosti in tehniki je skoraj brezmejna, saj zaradi velikosti ne zahtevajo veliko prostora, so kompaktni in kot taki idealni za univerzitetno laboratorijsko okolje in uporabo v medicini. Pomemben uspeh je tudi nekaj-femtosekundno trajanje emitirane svetlobe, ki je inherentno laserskoplazemskim pospe²evalnikom LWF, kar predstavlja izbolj²anje za ve velikostnih redov v asovni resoluciji v primerjavi s sinhrotronskimi izvori tretje generacije. Stabilnost v tem seminarju predstavljenega primerka lasersko nadzorovanega RTG undulatorja skupaj s pri akovanim napredkom v laserskemu pospe²evanju elektronov, transportom ºarkov in tehnologijo izdelave undulatorjev nudi mnogo moºnosti za izbolj²ave in industrijske aplikacije v prihodnosti. Kratkoro no lahko pri akujemo prve laboratorijske izvore z valovnimi dolºinami velikostnega reda ångströmov in s pulzi trajajo imi pod 0 fs za 4D slikanje z atomsko resolucijo. Dolgoro en napredek v tem podro ju bo najverjetneje vodil v izdelavo laboratorijskih ultra-briljantnih RTG FEL izvorov z revolucionarnim vplivom na mnogo vej znanosti, tehnologije in medicine. 5 LITERATURA [] M. Fuchs, et alii, Laser-driven soft-x-ray undulator source, Nature Physics 5, (2009). [2] F. Grüner, et alii, Design considerations for table-top, laser-based VUV and X-ray free electron lasers, Appl. Phys. B 86, (2007). [3] T. Eichner, et alii, Miniature magnetic devices for laser-based, table-top free-electron lasers, Phys. Rev. Spc. Top. Acc. B. 0, (2007). [4] J. Osterho, et alii, Generation of stable, low-divergence electron beams by laser-wakeeld acceleration in a steady-state-ow gas cell, Phys. Rev. L. 0, (2008). [5] D.H. Bilderback, et alii, Review of third and next-gen synchrotron light sources, J. Phys. B: At. Mol. Opt. Phys. 38 S773-S797 (2005). [6] R. Bingham, Basic concepts in plasma accelerators, Phil. Trans. R. Soc. A 364, (2004). [7] V. Malka, et alii, Laser-plasma accelerator: status and perspectives, Phil. Trans. R. Soc. A 364,
13 (2006). [8] ( ). [9] ( ). [0] ( ). [] (6..20). [2] (2..20). [3] (2..20). [4] (2..20). [5] (2..20). [6] (2..20). [7] (2..20). [8] (4..20). [9] (4..20). 3
2.1 Osnovni pojmi 2 Nim Ga²per Ko²mrlj, Denicija 2.1 P-poloºaj je poloºaj, ki je izgubljen za igralca na potezi. N- poloºaj je poloºaj, ki
2.1 Osnovni pojmi 2 Nim Ga²per Ko²mrlj, 2. 3. 2009 Denicija 2.1 P-poloºaj je poloºaj, ki je izgubljen za igralca na potezi. N- poloºaj je poloºaj, ki je dobljen za igralca na potezi. Poloºaj je kon en,
Prikaži večPoglavje 1 Analiza varnosti delovanja sistemov in FRAM metoda V naslovu pri ujo ega poglavja prvi omenimo pojem varnosti delovanja sistema (angl. syst
oglavje 1 Analiza varnosti delovanja sistemov in FAM metoda V naslovu pri ujo ega poglavja prvi omenimo pojem varnosti delovanja sistema (angl. system's operation safety ). ri tem pojma varnosti ne smemo
Prikaži večMatematika II (UN) 1. kolokvij (13. april 2012) RE ITVE Naloga 1 (25 to k) Dana je linearna preslikava s predpisom τ( x) = A x A 1 x, kjer je A
Matematika II (UN) 1 kolokvij (13 april 01) RE ITVE Naloga 1 (5 to k) Dana je linearna preslikava s predpisom τ( x) = A x A 1 x, kjer je 0 1 1 A = 1, 1 A 1 pa je inverzna matrika matrike A a) Poi² ite
Prikaži več1 Diskretni naklju ni vektorji 1 1 Diskretni naklju ni vektorji 1. Dopolni tabelo tako, da bosta X in Y neodvisni. X Y x x x x x
1 Diskretni naklju ni vektorji 1 1 Diskretni naklju ni vektorji 1. Dopolni tabelo tako, da bosta X in Y neodvisni. X Y 0 1 2 1 1-1 x x 20 10 1 0 x x x 10 1 1 x x x 20 x x x 1 Dolo i ²e spremenljivko Z,
Prikaži večAtomska spektroskopija PROSTI ATOMI VZBUJENI ATOMI Marjan Veber Metode atomske/elementne masne/ spektrometrije Elektronska konfiguracija Mg
Atomska spektroskopija PROSTI ATOMI VZBUJENI ATOMI Metode atomske/elementne masne/ spektrometrije Elektronska konfiguracija Mg Mg e 1s 2s2p 3d 4s 3p 3s e Po dogovoru ima osnovno elektronsko stanje energijo
Prikaži večNaloge iz Osnov moderne fizike 2. del 24. november 2018, 1 3 Valovne lastnosti delcev 3.1 De Brogliejevi valovi 1. Kolikšna je valovna dolžina zrna pe
Naloge iz Osnov moderne fizike 2. del 24. november 2018, 1 3 Valovne lastnosti delcev 3.1 De Brogliejevi valovi 1. Kolikšna je valovna dolžina zrna peska, ki tehta 1 mg in ga nosi veter s hitrostjo 20
Prikaži večUniverza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Oddelek za ziko Seminar I a - 1. letnik, II. stopnja Opti ne lastnosti holesteri nih teko ih kr
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Oddelek za ziko Seminar I a - 1. letnik, II. stopnja Opti ne lastnosti holesteri nih teko ih kristalov v omejenih geometrijah Avtor: Ga²per Glavan
Prikaži večMetode razme²£anja in povezovanja logi£nih primitivov kvantnih celi£nih avtomatov
Univerza v Ljubljani Fakulteta za ra unalni²tvo in informatiko Miha Janeº Metode razme² anja in povezovanja logi nih primitivov kvantnih celi nih avtomatov DOKTORSKA DISERTACIJA Mentor: prof. dr. Miha
Prikaži večMicrosoft Word - Astronomija-Projekt19fin
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Jure Hribar, Rok Capuder Radialna odvisnost površinske svetlosti za eliptične galaksije Projektna naloga pri predmetu astronomija Ljubljana, april
Prikaži večUniverza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko Oddelek za matematiko in ra unalni²tvo Izobraºevalna matematika Pisni izpit pri predmetu K
31. januar 2014 1. [25] V kino dvorano z 10 vrstami po 10 o²tevil enih sedeºev vstopi 100 ljudi. Od tega je 40 deklet in 60 fantov. Na koliko na inov se lahko posedejo, (a) e ni nobenih omejitev? (b) e
Prikaži večPrevodnik_v_polju_14_
14. Prevodnik v električnem polju Vsebina poglavja: prevodnik v zunanjem električnem polju, površina prevodnika je ekvipotencialna ploskev, elektrostatična indukcija (influenca), polje znotraj votline
Prikaži večMicrosoft Word - M
Državni izpitni center *M773* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 4. junij SPLOŠNA MATRA RIC M-77--3 IZPITNA POLA ' ' Q Q ( Q Q)/ Zapisan izraz za naboja ' ' 6 6 6 Q Q (6 4 ) / C
Prikaži več15. Seminar Optične Komunikacije Laboratorij za Sevanje in Optiko Fakulteta za Elektrotehniko Ljubljana, 30.jan - 1.feb 2008 Osnovne omejitve svetlobn
15. Seminar Optične Komunikacije Laboratorij za Sevanje in Optiko Fakulteta za Elektrotehniko Ljubljana, 30.jan - 1.feb 2008 Osnovne omejitve svetlobnega vlakna Matjaž Vidmar Seznam prosojnic: Slika 1
Prikaži večELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je "
ELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je "električno" nihalo, sestavljeno iz vzporedne vezave
Prikaži večDiapozitiv 1
Vhodno izhodne naprave Laboratorijska vaja 5 - LV 1 Meritve dolžine in karakteristične impedance linije VIN - LV 1 Rozman,Škraba, FRI Model linije Rs Z 0, Vs u i u l R L V S - Napetost izvora [V] R S -
Prikaži več1 Naloge iz Matematične fizike II /14 1. Enakomerno segreto kocko vržemo v hladnejšo vodo stalne temperature. Kako se spreminja s časom temperat
1 Naloge iz Matematične fizike II - 2013/14 1. Enakomerno segreto kocko vržemo v hladnejšo vodo stalne temperature. Kako se spreminja s časom temperatura v kocki? Kakšna je časovna odvisnost toplotnega
Prikaži večVIN Lab 1
Vhodno izhodne naprave Laboratorijska vaja 1 - AV 1 Signali, OE, Linije VIN - LV 1 Rozman,Škraba, FRI Laboratorijske vaje VIN Ocena iz vaj je sestavljena iz ocene dveh kolokvijev (50% ocene) in iz poročil
Prikaži večMatematika II (UN) 2. kolokvij (7. junij 2013) RE ITVE Naloga 1 (25 to k) ƒasovna funkcija f je denirana za t [0, 2] in podana s spodnjim grafom. f t
Matematika II (UN) 2. kolokvij (7. junij 2013) RE ITVE Naloga 1 (25 to k) ƒasovna funkcija f je denirana za t [0, 2] in podana s spodnjim grafom. f t 0.5 1.5 2.0 t a.) Nari²ite tri grafe: graf (klasi ne)
Prikaži večMatematika II (UNI) Izpit (23. avgust 2011) RE ITVE Naloga 1 (20 to k) Vektorja a = (0, 1, 1) in b = (1, 0, 1) oklepata trikotnik v prostoru. Izra una
Matematika II (UNI) Izpit (. avgust 11) RE ITVE Naloga 1 ( to k) Vektorja a = (, 1, 1) in b = (1,, 1) oklepata trikotnik v prostoru. Izra unajte: kot med vektorjema a in b, pravokotno projekcijo vektorja
Prikaži večFizikalne osnove svetlobe
Fizikalne osnove svetlobe Svetloba Svetloba - skrivnostna in fascinantna spremljevalka človekove zgodovine Kako deluje vid? Svetloba in vid Dva pojma, ki sta danes neločljivo povezana. Vendar ni bilo vedno
Prikaži večdr. Andreja Šarlah Teorijska fizika II (FMF, Pedagoška fizika, 2010/11) kolokviji in izpiti Vsebina Kvantna mehanika 2 1. kolokvij 2 2. kolokvij 4 1.
dr. Andreja Šarlah Teorijska fizika II (FMF, Pedagoška fizika, 2010/11) kolokviji in izpiti Vsebina Kvantna mehanika 2 1. kolokvij 2 2. kolokvij 4 1. izpit 5 2. izpit 6 3. izpit (2014) 7 Termodinamika
Prikaži večDiapozitiv 1
Vhodno-izhodne naprave naprave 1 Uvod VIN - 1 2018, Igor Škraba, FRI Vsebina 1 Uvod Signal električni signal Zvezni signal Diskretni signal Digitalni signal Lastnosti prenosnih medijev Slabljenje Pasovna
Prikaži večLaTeX slides
Model v matri ni obliki ena ba modela Milena Kova 13 november 2012 Biometrija 2012/13 1 Nomenklatura Skalarji: tako kot doslej, male tiskane, neodebeljene Vektorji: male tiskane, odebeljene rke (y) ali
Prikaži večNMRPUL.pdf
Poglavje 13 Sunkovna jedrska magnetna resonanca NALOGA: 1. Za vzorec vode s primešanimi paramagnetnimi ioni poišči signal proste precesije po sunku π/2 ter signal spinskega odmeva po zaporedju sunkov π/2
Prikaži večFizika2_stari_testi.DVI
Stari pisni izpiti in kolokviji iz Fizike 2 na Fakulteti za elektrotehniko 6. november 2003 Tako, kot pri zbirki za Fiziko 1, so izpiti in kolokviji zbrani po študijskih letih (2002/2003, 2001/2002, 2000/2001).
Prikaži večUniverza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvan
Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvantnih celičnih avtomatov SEMINARSKA NALOGA Univerzitetna
Prikaži večUvodno predavanje
RAČUNALNIŠKA ORODJA Simulacije elektronskih vezij M. Jankovec 2.TRAN analiza (Analiza v časovnem prostoru) Iskanje odziva nelinearnega dinamičnega vezja v časovnem prostoru Prehodni pojavi Stacionarno
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx
Osnove visokonapetostne tehnike Izolacijski materiali Boštjan Blažič bostjan.blazic@fe.uni lj.si leon.fe.uni lj.si 01 4768 414 013/14 Izolacijski materiali Delitev: plinasti, tekoči, trdni Plinasti dielektriki
Prikaži večOptimizacija z roji delcev - Seminarska naloga pri predmetu Izbrana poglavja iz optimizacije
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Seminarska naloga pri predmetu Izbrana poglavja iz optimizacije 2. junij 2011 Koncept PSO Motivacija: vedenje organizmov v naravi Ideja: koordinirano
Prikaži večVPRAŠANJA ZA USTNI IZPIT PRI PREDMETU OSNOVE ELEKTROTEHNIKE II PREDAVATELJ PROF. DR. DEJAN KRIŽAJ Vprašanja so v osnovi sestavljena iz naslovov poglav
VPRAŠANJA ZA USTNI IZPIT PRI PREDMETU OSNOVE ELEKTROTEHNIKE II PREDAVATELJ PROF. DR. DEJAN KRIŽAJ Vprašanja so v osnovi sestavljena iz naslovov poglavij v učbeniku Magnetika in skripti Izmenični signali.
Prikaži več10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, k
10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, ki ga sprejme antena in dodatni šum T S radijskega sprejemnika.
Prikaži večLABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE
UVOD LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE V tem šolskem letu ste se odločili za fiziko kot izbirni predmet. Laboratorijske vaje boste opravljali med poukom od začetka oktobra do konca aprila. Zunanji kandidati
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Katja Ciglar Analiza občutljivosti v Excel-u Seminarska naloga pri predmetu Optimizacija v fina
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Katja Ciglar Analiza občutljivosti v Excel-u Seminarska naloga pri predmetu Optimizacija v financah Ljubljana, 2010 1. Klasični pristop k analizi
Prikaži večIme in priimek
Polje v osi tokovne zanke Seminar pri predmetu Osnove Elektrotehnike II, VSŠ (Uporaba programskih orodij v elektrotehniki) Ime Priimek, vpisna številka, skupina Ljubljana,.. Kratka navodila: Seminar mora
Prikaži več6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru
6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, 30.03.2009 Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru in na končni ali neskončni čokoladi. Igralca si izmenjujeta
Prikaži večFIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA
FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA SE SPOMNITE SREDNJEŠOLSKE FIZIKE IN BIOLOGIJE? Saša Galonja univ. dipl. inž. arh. ZAPS marec, april 2012 Vsebina Kaj je zvok? Kako slišimo? Arhitekturna akustika
Prikaži večPowerPoint Presentation
Lasersko obarvanje kovin Motivacija: Z laserskim obsevanjem je možno spremeniti tudi barvo kovinskih površin, kar odpira povsem nove možnosti označevanja in dekoracije najrazličnejših sestavnih delov in
Prikaži večKako stvari delujejo
Kako stvari delujejo? PET, MRI Radioaktivni razpadi - alfa - izsevanje protona - izsevanje nevtrona - cepitev fisija - - beta - pozitronska emisija - zajetje elektrona - - gama - notranja konverzija intermezzo
Prikaži večČlen 11(1): Frekvenčna območja Frekvenčna območja Časovna perioda obratovanja 47,0 Hz-47,5 Hz Najmanj 60 sekund 47,5 Hz-48,5 Hz Neomejeno 48,5 Hz-49,0
Člen 11(1): Frekvenčna območja Frekvenčna območja Časovna perioda obratovanja 47,0 Hz-47,5 Hz Najmanj 60 sekund 47,5 Hz-48,5 Hz Neomejeno 48,5 Hz-49,0 Hz Neomejeno 49,0 Hz-51,0 Hz Neomejeno 51,0 Hz-51,5
Prikaži večUradni list RS - 12(71)/2005, Mednarodne pogodbe
PRILOGA 3 Osnovne značilnosti, ki se sporočajo za usklajevanje 1. Zgradba podatkovne zbirke Podatkovno zbirko sestavljajo zapisi, ločeni po znakovnih parih "pomik na začetek vrstice pomik v novo vrstico"
Prikaži več7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE
7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE 1. UVOD Enačbo leče dobimo navadno s pomočjo geometrijskih konstrukcij. V našem primeru bomo do te enačbe prišli eksperimentalno, z merjenjem razdalj a in b. 2. NALOGA Izračunaj
Prikaži večOverview
SMETARSKA VOZILA ROS ROCA Olympus nadgradnja na dvoosnem vozilu Olympus nadgradnja na triosnem vozilu Olympus Nova zasnova smetarskega vozila od Januarja 2010 Opravljen trpežnosti test je ekvivalenten
Prikaži večPowerPoint Presentation
Tehnološki izzivi proizvodnja biometana in njegovo injiciranje v plinovodno omrežje prof. dr. Iztok Golobič Predstojnik Katedre za toplotno in procesno tehniko Vodja Laboratorija za toplotno tehniko Fakulteta
Prikaži večPRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki
PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki o prosilcu 1.1 Identifikacijska številka v registru
Prikaži večBellman-Fordov algoritem za iskanje najkraj²ih poti Alenka Frim 19. februar 2009 Popravek 25. februar 2009 Imamo usmerjen graf G z uteºmi na povezavah
Bellman-Fordov algoritem za iskanje najkraj²ih poti Alenka Frim 19. februar 2009 Popravek 25. februar 2009 Imamo usmerjen graf G z uteºmi na povezavah (uteº si predstavljamo npr. kot dolºino, ceno, teºo
Prikaži večSeminar: Optodinamski pojavi pri laserskem vrtanju Avtor: Žiga Lenarčič Mentor: dr. Rok Petkovšek Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljublj
Seminar: Optodinamski pojavi pri laserskem vrtanju Avtor: Žiga Lenarčič Mentor: dr. Rok Petkovšek Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani 14. maj 2008 Povzetek V seminarju je predstavljen
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - MBTLO4_Slabljenje opti\350nega vlakna [Compatibility Mode])
Slabljenje v vlaknu Slabljenje (db/km) Prvo okno (O) 1980 Drugo okno (S) Tretje okno (L) Mobitel d.d., izobraževanje 2. 4. 2010, predavanje 4 1990 Vlakno danes Min 0,16 db/km Prof.dr.Jožko Budin Valovna
Prikaži večMARIE SKŁODOWSKA CURIE ( )
MARIE SKŁODOWSKA CURIE (1867-1934) OTROŠTVO Rodila se je v Varšavi 7. 11. 1867 kot Marya Salomee Skłodowska, kot peti otrok v družini učiteljev Imela je neverjeten spomin, pri petih letih je znala brati
Prikaži večGorivna celica
Laboratorij za termoenergetiko Delovanje gorivnih celic Najbolj uveljavljeni tipi gorivnih celic Obstaja veliko različnih vrst gorivnih celic, najpogosteje se jih razvršča glede na vrsto elektrolita Obratovalna
Prikaži večNumeri na analiza - podiplomski ²tudij FGG doma e naloge - 1. skupina V prvem delu morate re²iti toliko nalog, da bo njihova skupna vsota vsaj 10 to k
Numeri na analiza - podiplomski ²tudij FGG doma e naloge -. skupina V prvem delu morate re²iti toliko nalog, da bo njihova skupna vsota vsaj 0 to k in da bo vsaj ena izmed njih vredna vsaj 4 to ke. Za
Prikaži večHalogenske žarnice (Seminarska) Predmet: Inštalacije HALOGENSKA ŽARNICA
Halogenske žarnice (Seminarska) Predmet: Inštalacije HALOGENSKA ŽARNICA Je žarnica z nitko iz volframa, okoli katere je atmosfera - prostor, ki vsebuje poleg argona in kriptona doloceno razmerje halogena
Prikaži več(3UN_osnove_mod_fiz)
Predmet: Course title: UNI NART PREDMETA / COURSE SYLLABUS Osnove moderne fizike Študijski program in stopnja Study programme and level Dvopredmetni uitelj prvostopenjski univerzitetni študijski program
Prikaži večIterativne metode v numeri ni linearni algebri 2013/ doma a naloga Re²itve stisnite v ZIP datoteko z imenom ime-priimek-vpisna-1.zip in jih odd
Iterativne metode v numeri ni linearni algebri 2013/2014 1. doma a naloga Re²itve stisnite v ZIP datoteko z imenom ime-priimek-vpisna-1.zip in jih oddajte preko spletne u ilnice (http://ucilnica.fmf.uni-lj.si)
Prikaži večUNIVERZA NA PRIMORSKEM Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Matematika 1. stopnja Vida Maksimovi Hamiltonski cikli v kub
UNIVERZA NA PRIMORSKEM Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Matematika 1. stopnja Vida Maksimovi Hamiltonski cikli v kubi nih Cayleyjevih grah alternirajo e grupe A 5 Zaklju
Prikaži večM-Tel
Poročilo o meritvah / Test report Št. / No. 16-159-M-Tel Datum / Date 16.03.2016 Zadeva / Subject Pooblastilo / Authorization Meritve visokofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj (EMS) Ministrstvo za okolje
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - MBTLO7_Mikrostrukturna opti\350na vlakna [Read-Only] [Compatibility Mode])
Teme prihodnjih predavanj Uvod v nastanek optičnih komunikacij Temeljni optični pojavi Optično vlakno Slabljenje v optičnem vlaknu Disperzija v optičnem vlaknu Kompenzacija disperzije Nelinearnost v optičnem
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Državni izpitni center *M77* SPOMLADANSK ZPTN OK NAVODLA ZA OCENJEVANJE Petek, 7. junij 0 SPLOŠNA MATA C 0 M-77-- ZPTNA POLA ' ' QQ QQ ' ' Q QQ Q 0 5 0 5 C Zapisan izraz za naboj... točka zračunan naboj...
Prikaži večUniverzitetni študijski program Fizika I
Medicinska fizika II. stopnja 1. Splošni podatki o študijskem programu Ime študija: Magistrski študijski program Medicinska fizika. Stopnja študija: Druga bolonjska stopnja. Vrsta študija: Enopredmetni
Prikaži večIR termometer testo 830 testo 830 hiter, za brezkontaktno merjenje površinske temperature Merjenje z laserskim pointerjem za natančno merjenje tudi na
IR termometer testo 830 testo 830 hiter, za brezkontaktno merjenje površinske temperature Merjenje z laserskim pointerjem za natančno merjenje tudi na večjih razdaljah Hitro shranjevanje odčitkov (2 odčitka
Prikaži večIme in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Verjetnost Pisni izpit 5. februar 2018 Navodila Pazljivo preberite
Ime in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Verjetnost Pisni izpit 5 februar 018 Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja Nalog je
Prikaži večLEV omare TIPSKA KARTA original.cdr
program garderobnih omar S KLASIČNIM ali DRSNIM ODPIRANJEM VRAT LEV LEV Edinstven individulen program garderobnih omar, ki izpolnjuje vse vaše zahteve. Tako glede velikosti, funkcij in izgleda. Na izbiro
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - CIGER - SK 3-15 Izkusnje nadzora distribucijskih transformatorjev s pomo... [Read-Only]
CIRED ŠK 3-15 IZKUŠNJE NADZORA DISTRIBUCIJSKIH TRANSFORMATORJEV S POMOČJO ŠTEVCEV ELEKTRIČNE ENERGIJE ŽIGA HRIBAR 1, BOŠTJAN FABJAN 2, TIM GRADNIK 3, BOŠTJAN PODHRAŠKI 4 1 Elektro novi sistemi. d.o.o.,
Prikaži večDirektiva Komisije 2014/44/EU z dne 18. marca 2014 o spremembi prilog I, II in III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES o homologacij
L 82/20 Uradni list Evropske unije 20.3.2014 DIREKTIVA KOMISIJE 2014/44/EU z dne 18. marca 2014 o spremembi prilog I, II in III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES o homologaciji kmetijskih
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne XXX o spremembi prilog I, II in III k Direktivi 2000/25/ES Evropsk
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne XXX o spremembi prilog I, II in III k Direktivi 2000/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih, ki jih je treba
Prikaži večMicrosoft Word - Document15
3.4 TEHNI NO PORO ILO 3.4.1 SPLO NO Mestna ob ina Nova Gorica je naro ila izdelavo PZI projekta za ureditev prehoda za pe ce ob vrtcu Najdihojca na Gregor i evi ulici v Novi Gorici (slika 1). Namen predvidene
Prikaži večKRMILNA OMARICA KO-0
KOTLOVSKA REGULACIJA Z ENIM OGREVALNIM KROGOM Siop Elektronika d.o.o., Dobro Polje 11b, 4243 Brezje, tel.: +386 4 53 09 150, fax: +386 4 53 09 151, gsm:+386 41 630 089 e-mail: info@siopelektronika.si,
Prikaži več1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekm
1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekmovanje. Končni izdelek mora biti produkt lastnega dela
Prikaži večInstallation manuals
/7 [6.8.2] =... ID66F4 Upoštevne enote EWAQ6BAVP EWAQ8BAVP EWYQ6BAVP EWYQ8BAVP Opombe (*) EWYQ* (*2) EWAQ* 4P47868- - 27.2 2/7 Uporab. nastavitve Prednastavljene vred. Temp. prostora 7.4.. Udobno (ogrevanje)
Prikaži večNaloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Tr
Naloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Trditev: idealni enosmerni tokovni vir obratuje z močjo
Prikaži večCelotniPraktikum_2011_verZaTisk.pdf
Elektrotehniški praktikum Osnove digitalnih vezij Namen vaje Videti, kako delujejo osnovna dvovhodna logi na vezja v obliki integriranih vezij oziroma, kako opravljajo logi ne funkcije Boolove algebre.
Prikaži večPowerPointova predstavitev
DOPPLERSKE METODE V EHOKARDIOGRAFIJI In STRAIN Prim.As.Tatjana Golob Gulič, MD Specialist kardiologije in vaskularne medicine SRCE IN OŽILJE D.O.O. MARIBOR Slovenska šola ehokardiografije, 18-19.mar 2016
Prikaži večMicrosoft Word - GorivnaCelica_h-tec10.doc
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Aškerčeva 6 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: 01 477 12 00 faks: 01 251 85 67 www.fs.uni-lj.si e-mail: dekanat@fs.uni-lj.si Katedra za energetsko strojništvo
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - ep-vaja-02-web.pptx
Goriva, zrak, dimni plini gorivo trdno, kapljevito: C, H, S, O, N, H 2 O, pepel plinasto: H 2, C x H y, CO 2, N 2,... + zrak N 2, O 2, (H 2 O, CO 2, Ar,...) dimni plini N 2, O 2, H 2 O, CO 2, SO 2 + toplota
Prikaži večAlbert Einstein in teorija relativnosti
Albert Einstein in teorija relativnosti Rojen 14. marca 1879 v judovski družini v Ulmu, odraščal pa je v Münchnu Obiskoval je katoliško osnovno šolo, na materino željo se je učil igrati violino Pri 15
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Načrtujemo, razvijamo in izdelamo elektroniko po meri naročnika Svetujemo pri izbiri komponent, optimiziramo stroškovnike in proizvodni proces. Ključne kompetence Razvoj elektronike (hardware) Vgrajeni
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - cigre_c2_15.ppt [Compatibility Mode]
Univerza v Mariboru Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Boštjan Polajžer, Drago Dolinar, Jožef Ritonja (FERI) bostjan.polajzer@um.si Andrej Semprimožnik (ELES) KAZALNIKI KAKOVOSTI
Prikaži večUNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Magistrsko delo Spletna aplikacija za hranjenje, urejanje in
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Magistrsko delo Spletna aplikacija za hranjenje, urejanje in iskanje metapodatkov o spletnih povezavah (Web application
Prikaži več1. Električne lastnosti varikap diode Vsaka polprevodniška dioda ima zaporno plast, debelina katere narašča z zaporno napetostjo. Dioda se v zaporni s
1. Električne lastnosti varikap diode Vsaka polprevodniška dioda ima zaporno plast, debelina katere narašča z zaporno napetostjo. Dioda se v zaporni smeri obnaša kot nelinearen kondenzator, ki mu z višanjem
Prikaži večOptotek – inovacije v medicini in znanosti
Projekt DALJDET Lidar za detekcijio elastičnih in fluorescentnih signalov v IR in UV svetlobnem spektru. Ljubljansko podjetje Optotek je v okviru javnega razpisa MIR 06/RR/07, ki je potekal pod okriljem
Prikaži več2
Drsni ležaj Strojni elementi 1 Predloga za vaje Pripravila: doc. dr. Domen Šruga as. dr. Ivan Okorn Ljubljana, 2016 STROJNI ELEMENTI.1. 1 Kazalo 1. Definicija naloge... 3 1.1 Eksperimentalni del vaje...
Prikaži več1
1 KAZALO Kazalo 2 Ogled Toplarne Moste 3 Zgodovina 3 Splošno 4 O tovarni 5 Okolje 6 2 Ogled Toplarne Moste V ponedeljek ob 9.20 uri smo se dijaki in profesorji zbrali pred šolo ter se nato odpeljali do
Prikaži večStatistika, Prakticna matematika, , izrocki
Srednje vrednosti Srednja vrednost...... številske spremenljivke X je tako število, s katerim skušamo kar najbolje naenkrat povzeti vrednosti na posameznih enotah: Polovica zaposlenih oseb ima bruto osebni
Prikaži večPowerPoint Presentation
Predstavitev učinkovitega upravljanja z energijo in primeri dobrih praks v javnih stavbah Nova Gorica, 23.1.2019 Projekt CitiEnGov Tomaž Lozej, GOLEA Nova Gorica Energetski manager Agencija GOLEA opravlja
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Pripravil: Miha Miha Šetina Šetina >> Zrakotesno, energetsko varčno in tajnostno vgrajevanje, zunanjega stavbnega pohištva po evropskih smernicah EnEV oz RAL z inovativnimi sistemi Pinta abdichtung >>
Prikaži večOKNA VRSTE LESENIH OKEN EKO LES Soft večslojno lepljen les vgradna globina 68 mm visoka stabilnost vogalnih spojev standardno vgrajena dva silikonska
OKNA VRSTE LESENIH OKEN EKO LES Soft večslojno lepljen les vgradna globina 68 mm visoka stabilnost vogalnih spojev zagotavljajo tesnenje tudi pri zelo nizkih temperaturah in močnih nalivih vgrajeno Roto
Prikaži večNAVODILO ZA UPORABO APARATA CETI MAX MONO Monokularni biološki mikroskop Kratka navodila za rokovanje z instrumentom. Pred uporabo dobro preberi tudi
NAVODILO ZA UPORABO APARATA CETI MAX MONO Monokularni biološki mikroskop Kratka navodila za rokovanje z instrumentom. Pred uporabo dobro preberi tudi originalna navodila, posebej za uporabo vseh možnih
Prikaži večUPS naprave Socomec Netys PL (Plug in) UPS naprava Socomec Netys PL moč: 600VA/360W; tehnologija: off-line delovanje; vhod: 1-fazni šuko 230VAC; izhod
UPS naprave Socomec Netys PL (Plug in) UPS naprava Socomec Netys PL moč: 600VA/360W; tehnologija: off-line delovanje; vhod: 1-fazni šuko 230VAC; izhod: 1-fazni 230VAC; 4 šuko vtičnica preko UPS-a; 2 šuko
Prikaži večFolder_3 /1XP
Bioversal I N A S S O C I A T I O N W I T H N A T U R E Sistem, ki u inkuje na elemente ivljenja. Gori v tunelu! Gori objekt! Gori gozd! Prevrnjen tovornjak izgublja gorivo in hidravli no olje! Zaradi
Prikaži večDiapozitiv 1
Vhodno izhodne naprave Laboratorijska vaja 4 - AV 4 Linije LTSpice, simulacija elektronskih vezij VIN - LV 1 Rozman,Škraba, FRI LTSpice LTSpice: http://www.linear.com/designtools/software/ https://www.analog.com/en/design-center/design-tools-andcalculators/ltspice-simulator.html
Prikaži več10. Vaja: Kemijsko ravnotežje I a) Osnove: Poznamo enosmerne in ravnotežne kemijske reakcije. Za slednje lahko pišemo določeno konstanto kemijskega ra
10. Vaja: Kemijsko ravnotežje I a) Osnove: Poznamo enosmerne in ravnotežne kemijske reakcije. Za slednje lahko pišemo določeno konstanto kemijskega ravnotežja (K C ), ki nam podaja konstantno razmerje
Prikaži večJupiter Seminarska naloga Šola: O.Š.Antona Martina Slomška Vrhnika Predmet: Fizika Copyright by: Doman Blagojević
Jupiter Seminarska naloga Šola: O.Š.Antona Martina Slomška Vrhnika Predmet: Fizika Copyright by: Doman Blagojević www.cd-copy.tk Jupiter je peti planet od Sonca in daleč največji. Jupitrova masa je več
Prikaži več(Microsoft Word - 3. Pogre\232ki in negotovost-c.doc)
3.4 Merilna negotovost Merilna negotovost je parameter, ki pripada merilnem rezltat. Označje razpršenost vrednosti, ki jih je mogoče z določeno verjetnostjo pripisati merjeni veličini. Navaja kakovost
Prikaži večMERE SREDNJE VREDNOSTI
OPIS PODATKOV ENE SPREMENLJIVKE frekvenčne porazdelitve in mere srednje vrednosti as. dr. Nino RODE Uni-Lj. Fakulteta za socialno delo O ČEM BOMO GOVORILI NAMEN OPISNE STATISTIKE Kako opisati podatke OPIS
Prikaži večREALIZACIJA ELEKTRONSKIH SKLOPOV
Načrtovanje zaemc = elektronike 2 1 Katedra za elektroniko 2 Čemu? 3 Kdo? Katedra za elektroniko 4 Izziv: DC/DC stikalni napajalnik navzdol U vhod Vhodno sito Krmilno integrirano vezje NMOSFET NMOSFET
Prikaži več2. Model multiple regresije
2. Model multiple regresije doc. dr. Miroslav Verbič miroslav.verbic@ef.uni-lj.si www.miroslav-verbic.si Ljubljana, februar 2014 2.1 Populacijski regresijski model in regresijski model vzorčnih podatkov
Prikaži večPOLICIJSKO VETERANSKO DRUŠTVO SEVER - SPECIALNA ENOTA 1000 Ljubljana, Podutiška 88, telefon: , Številka: 2-6/2015 D
POLICIJSKO VETERANSKO DRUŠTVO SEVER - SPECIALNA ENOTA 1000 Ljubljana, Podutiška 88, telefon:01 583 38 00, e-mail: info@pvds-se.si Številka: 2-6/2015 Datum: 02. 03. 2015 PRAVILNIK O PRIZNANJIH DRUŠTVA -
Prikaži večMicrosoft Word doc
SLO - NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 51 08 22 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Vtični napajalnik Dehner SYS1308 15~24 W Kataloška št.: 51 08 22 Osnovne informacije Država proizvajalka:... Kitajska
Prikaži večMicrosoft Word - CelotniPraktikum_2011_verZaTisk.doc
Elektrotehniški praktikum Sila v elektrostatičnem polju Namen vaje Našli bomo podobnost med poljem mirujočih nabojev in poljem mas, ter kakšen vpliv ima relativna vlažnost zraka na hitrost razelektritve
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - MK 3 tehnicni sistemi.ppt
Opredelitev tehničnega sistema Proces prenosa naravnih sistemov v tehnični sisteme, kot posledica človekovega ustvarjanja 1 Uvod - kaj predstavlja tehnični sistem, splošni primeri Predstavitev primera
Prikaži več