EV_Babic
|
|
- Melita Zemljič
- pred 5 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Elektrotehnšk vestnk 75(1): Electrotechncal Revew: Ljubljana lovenja oplotn model človeškega trupa z vgrajenm fzološkm karakterstkam potenja n termoregulacje Mtja Babč Jadran Lenarčč Martn omšč gor B. Mekjavć Vctor Candas 1 nsttut Jožef tefan Jamova Ljubljana lovenja 1 Centre d Etudes de Physologe pplquée CNR trasbourg France E-pošta: mtja.babc@js.s Povzetek. V članku je predstavljen sstem za smulacjo termofzološkega delovanja človeškega trupa s katerm se lahko ovrednotjo toplotne karakterstke oblačl. stem uporablja termčno n evaporatvno upornost kot mero za ovrednotenje toplotne karakterstke testranega oblačla. Model trupa omogoča smulacjo konduktvne konvektvne n evaporatvne zgube toplote na trupu. Poleg prmarne naloge merjenja toplotne karakterstke oblačl lahko model trupa uporabmo tud za fzološko smulacjo delovanja človeškega trupa. Vgrajene funkcje (na prmer sprememba smulacje potenja trupa v odvsnost od temperature jedra n kože sprememba temperature jedra v odvsnost od toplotnega toka) omogočajo ugotavljanje n smulacjo delovanja funkcj človeškega trupa kar je uporabno v fzologj. Računalnško vodenje omogoča regulacjo moč grelnkov v vsakem od 16 segmentov modela posebej prav tako je mogoče vodenje smulacje potenja segmentov k ga zagotavlja regulacja perstaltčnh črpalk. Model trupa sestavljata še dva varovalna segmenta k preprečujeta uhajanje toplote z vrha n dna modela kar zboljša točnost mertve. Varovalna segmenta lahko neodvsno grejemo nsta pa zajeta v zračunh. Vsak segment je avtonomen: neodvsno je vodenje gretja n potenja segmenta prav tako lahko dobmo rezultate mertev za vsak posamezn segment posebej. egment (razen varovalnh) so sestavljen z jedra n kože. akšna zgradba ponazarja prenos toplote z notranjost telesa (jedro) prot kož n omogoča regulacjo smulacje potenja na podlag algortma k upošteva temperaturo jedra n kože. Ključne besede: toplotn model trupa smulacja potenja ovrednotenje kakovost oblačl fzološka smulacja thermal torso mankn ncorporatng physologcal characterstcs of sweatng and heatng Extended abstract. Preventon of thermal njury n extreme ambent condtons nvolves selecton of approprate protectve clothng based on bophyscal evaluaton [1345]. napproprate clothng may cause freezng or nonfreezng cold njury. We developed a sweatng thermal torso mankn for evaluaton of the thermal and evaporatve resstance of clothes. he temporal regulaton of smulated sweatng may be controlled by algorthms derved from human experments whereby the onset and gan of the smulated sweatng response are a functon of the mankn core and skn temperatures. he spatal pattern of the smulated sweatng may be regulated accordng to the observed pattern of sweatng on the torso n human subjects. he mankn system (Fgure ) s composed of a personal computer electrcal control system sweatng smulator and a thermal torso mankn. he mankn s composed of 16 segments arranged n two rows. Each segment has a core and a skn element. he core element s a 15cm x 5cm x 15mm copper plate on whch eght heaters (RO 0) two artfcal sweat glands and a core temperature sensor (P 1000) are mounted. he skn element s a 08 cm thck layer of resn wth smlar thermal characterstcs as skn. Each skn element has a dstrbuted temperature (P 100) sensor embedded n ts surface. he measurement and control process treat each segment as an autonomous part. wo segments on the top and bottom of the torso mnmze the heat loss n the longtudnal drecton thus enhancng measurement accuracy. he Prejet 19. september 007 Odobren 5. februar 008 sweatng thermal torso mankn approprately smulates the spatal and temporal heat loss from the torso as observed n humans. Calculatons of thermal and evaporatve resstance for specfc garments were also valdated wth results obtaned on other mankns. ome results are shown n Fgures 5 6 and 7. Keywords: thermal torso mankn sweatng smulaton evaluaton of clothes qualty physologcal smulaton 1 Uvod zbor pravlnega zaščtnega oblačla pokrvala n obutve v ekstremnh pogojh je zelo pomemben n zahteva bofzkalno ovrednotenje [1345]. Neprmerna zaščta je na prmer glavn vzrok za ozeblne n druge poškodbe k jh povzročajo nzke temperature n hud mraz. Poskrbet moramo da obleka ustreza vsaj mnmalnm bofzkalnm standardom saj je to bstvo preprečevanja ozebln. Clj prkazanega dela je prkaz merlnega sstema za bofzkalno ovrednotenje oblačl za razlčna podnebja. Za ovrednotenje toplotne karakterstke oblačl so leta 1940 zdelal prv prototp toplotnega modela telesa z bakra (angleško: Mankn) [6]. Od takratnega eno-
2 oplotn model človeškega trupa z vgrajenm fzološkm karakterstkam potenja n termoregulacje 57 segmentnega toplotnega modela majo vs sedanj toplotn model več segmentov n so zdelan z razlčnh materalov: alumnja plastke tekstla td. oplotn model se ne uporabljajo samo za ovrednotenje toplotne zolacje oblačl v mrzlem okolju temveč tud za ovrednotenje zolacje v vročem okolju [7]. Nekater toplotn model vključujejo tud smulacjo hoje da b se lahko ovrednotla ventlacja mkrookolja v oblačlnem sstemu [8]. renutn razvoj toplotnh modelov je usmerjen v zdelavo toplotnh modelov k smulrajo samo del telesa npr. stopalo [9] roko [10] glavo [11]. Clj prčujoče razskave je zdelava 16-segmentnega toplotnega modela trupa k smulra skorjo (kožo n subkutano tkvo) n jedro telesa [1]. stem smulacje potenja naj b se krmll z algortm zdelanm na podlag človeškh poskusov k b smulrano potenje aktvral n vzdrževal na podlag temperature kože n jedra [13]. zračun toplotne upornost Za ovrednotenje n prmerjavo kakovost določenega oblačla potrebujemo mero udobja k je sestavljeno z toplotnega mehanskega n ergonomskega udobja. Prmarn mer pr določanju toplotnega udobja obutve sta toplotna upornost na enoto površne n prepustnost za vodne hlape ozroma za znoj..1 Fzkalno ozadje Vzemmo telo v oblk palce (valja) z dolžno L n z enakomernm prerezom (slka 1 a). oplotn tok P je premo sorazmeren temperaturn razlk 1 n prečnemu prerezu (skoz katerega toplota teče) ter obratno sorazmeren dolžn L (na kater je temperaturna razlka) [14]. Odvsnost od vrste snov zajamemo s parametrom λ (t.. toplotna prevodnost snov) tako da je P = λ( ) / L. (1) lka 1: Prenos toplote Fgure 1: Heat conducton a) b) Htrost prevajanja toplote skoz snov pr danh pogojh je odvsna od njene toplotne prevodnost λ (merska enota W/mK ). Prestop toplote s stene na zrak lahko zrazmo z enačbo (). Prehod od temperature zraka do 1 temperature stene W se zvede v tank (okrog 1 cm debel) plast zraka tk ob sten v t.. termčn mejn plast (slka 1 b); debelna mejne plast je δ [14]. P = α ( W ). () / orazmernostn faktor α (dmenzja W/m K ) se menuje prestopn koefcent; odvsen je od termodnamčnh lastnost stene n zraka ter od vskoznost n htrost zraka ob sten [14]. Če enačb (1) n () napšemo v oblk (3) ugotovmo da sten n mejn plast prpada toplotn upor R = L / λ + 1/ α. je temperatura notranje površne stene n O je temperatura zraka ob zunanj stran stene. ako smo dobl želeno mero za ovrednotenje kakovost obutve toplotno upornost R. P = ( ) R (3) O / V nadaljevanju bodo podane enačbe za zračun termčnh upornost na enoto površne ( = R ) merska enota KW/m ) posameznh segmentov toplotnega modela trupa n termčna upornost na enoto površne celotnega modela v oblk enačbe (4). = ( ) P (4) O /. ermčna toplotna upornost na enoto površne ermčno toplotno upornost za posamezen segment toplotnega modela trupa na enoto površne zračunamo kot kjer so površne (5) toplotna upornost segmenta na enoto temperatura kože segmenta temperatura okolce (zraka) površna segmenta ter H moč dovedena segmentu (zgube). Celotno termčno upornost na enoto površne pa lahko zračunamo z upornost na enoto površne posameznh segmentov (6) kjer je celotna površna toplotnega modela trupa n površna segmenta. Pr vrednotenju termčne upornost na enoto površne je temperatura zraka nžja od temperature kože ). Ponavad se vzdržuje toplotn ( < = = ( ) gradent 0 C. Večj temperaturn gradent zahteva tud H = 1
3 58 Babč Lenarčč omšč Mekjavć Candas večjo dovedeno moč namen pa je zboljšat resolucjo n občutljvost sstema..3 Vrednotenje evaporatvne upornost na enoto površne pod zotermčnm pogoj Evaporatvno upornost na enoto površne za posamezen segment toplotnega modela trupa zračunamo kot E ( p p ) = (7) kjer so evaporatvna zotermčna upornost na enoto E površne segmenta p parcaln parn vodn tlak segmenta (pr nasčenju) p parcaln parn vodn tlak okolce (zraka) površna segmenta ter H E moč dovedena segmentu (zgube). Celotno evaporatvno upornost na enoto površne lahko zračunamo z evaporatvne upornost na enoto površne posameznh segmentov E H = E E 1 (8) kjer je celotna površna toplotnega modela trupa n površna segmenta. Nasčen parcaln vodn tlak pr temperatur zračunamo z emprčno relacjo [15] ( ) = 1333 exp p sat. (9) Pr tem za parcaln vodn tlak zraka velja p = p ) ( RH /100 ) (10) sat ( kjer je RH relatvna vlažnost zraka. Za relatvno vlažnost posameznega segmenta predpostavmo RH = 100 % torej zračunamo parcaln vodn tlak segmenta kot p = p ). (11) Pr merjenju evaporatvne upornost na enoto površne pod zotermčnm pogoj moramo zagotovt da je temperatura zraka enaka kot temperatura kože ozroma površn modela ( = = ). Pr teh pogojh je prenos toplote odvsen samo od evaporacje. o pomen da je moč H E k jo dovajamo segmentu enaka hladln moč evaporatvnega procesa ozroma evaporacj znoja na kož. mulacjo znojenja ozroma potenja zagotavljajo črpalke skoz umetne potnce na kožo segmenta. sat (.4 Vrednotenje evaporatvne upornost na enoto površne pod nezotermčnm pogoj Evaporatvno upornost na enoto površne za posamezen segment toplotnega modela trupa pod nezotermčnm pogoj zračunamo kot ( p p ) ( p p ) = ( H H = ) ( H ( ) ) (1) kjer so evaporatvna nezotermčna toplotna upornost segmenta na enoto površne segmenta p parcaln parn vodn tlak segmenta (pr nasčenju) p parcaln vodn tlak okolce (zraka) površna segmenta temperatura kože segmenta temperatura okolce (zraka) termčna toplotna upornost segmenta na enoto površne (predhodno zmerjena) ter H moč dovedena segmentu (zgube). Celotno evaporatvno nezotermčno toplotno upornost na enoto površne lahko zračunamo z upornost na enoto površne posameznh segmentov = 1 (13) kjer je celotna površna modela trupa n površna segmenta. Pr vrednotenju evaporatvne upornost pod nezotermčnm pogoj je temperatura zraka nžja od temperature kože ( < = ). Ponavad se vzdržuje temperaturn gradent 0 C. Večj temperaturn gradent zahteva tud večjo dovedeno moč namen pa je zboljšat resolucjo n občutljvost sstema..5 Ozadje mertev Prenos toplote s površne kože v okolje je odvsen od oblačla k prekrva kožo. Uporabljeno blago oblačla n zrak ujet med vlakn oblačla določata prenos toplote n s tem evaporatvno n toplotno (konvekcja radacja n prevodnost) upornost [1617]. 3 Ops sstema lka prkazuje sstem toplotnega modela trupa. stem sestavljajo osebn računalnk s prpadajočm programskm okoljem elektrčn krmln sstem sstem smulacje potenja n toplotn model trupa. V nadaljevanju predstavmo posamezne dele.
4 oplotn model človeškega trupa z vgrajenm fzološkm karakterstkam potenja n termoregulacje 59 Grelnk Heater emperaturn senzor jedro Core temperature sensor egment zadaj - Jedro egment back - Core egment spredaj - Koža egmen front - kn Umetna potnca rtfcal sweatng gland emperatutn senzor koža kn temperature sensor a) b) lka : Merln sstem: a) krmln sstem b) toplotn model trupa Fgure : Measurement system: a) Control system b) hermal torso mankn 3.1 oplotn model trupa oplotn model trupa je sestavljen z 18 segmentov. Šestnajst segmentov sestavljata jedro n koža (plašč valja). Zgornj n spodnj segment (osnovn ploskv valja) sestavlja samo jedro. Omenjena segmenta sta namenjena preprečevanju uhajanja toplote z notranjost plašča prek osnovnh plošč na okolco n ne na merjen materal kar zboljša točnost mertve. Jedro plašča sestavljajo bakrene plošče velkost 15x5 cm debelne 15 mm na kater je osem grelnkov RO 0 n dve umetn potnc ter temperaturn senzor P Umetne potnce so kovnsk mehansk element skoz katere črpalke dovajajo vlago na površne segmentov modela trupa. Plošča plašča kože je enake velkost kot jedro debelne 08 cm. Plošča je narejena z umetnh mas na površn katere je vgrajen žčn porazdeljen temperaturn senzor P 100 (slka 3a). akšna zgradba ponazarja človešk prenos toplote z notranjost telesa (jedro) prot kož. Jedr osnovnh plošč sestavljajta bakren plošč premera 37 cm debelne 8 mm na kater je 8 grelnkov RO 0 ter temperaturn senzor P Vsak segment plašča vsebuje dva temperaturna senzorja (eden mer temperaturo jedra C drug temperaturo kože ) grelnke s katerm uravnavamo temperaturo jedra segmenta n umetne potnce k smulrajo potenje na kož. Model segmenta plašča prkazuje slka 3. Grelnk Heater emperaturn senzor jedro Core temperature sensor egment zadaj - Jedro egment back - Core egment egment a) egment spredaj - Koža egmen front - kn Umetna potnca rtfcal sweatng gland emperatutn senzor koža kn temperature sensor egment egment b) lka 3: a) Model segmenta plašča b) zdelan model segmenta plašča Fgure 3: a) egment model b) Realzed model of the torso segment Pr mertvah n vodenju se posamezen segment toplotnega modela trupa obravnava kot samostojno enoto. Glede na podatke temperaturnega senzorja jedra C regulacjsk algortem ustrezno krml grelnke za doseganje želene temperature segmenta C. Krmlmo lahko tud sstem smulacje potenja k ustrezno vlaž umetne potnce. Za zračun toplotne upornost posameznega segmenta uporabmo odčtke temperature senzorja kože segmenta ( ) n temperature senzorja okolce ( ) ter prek regulacjskega algortma zračunamo dovedeno moč grelnkom ( H ). 3. stem smulacje potenja stem smulacje potenja sestavljata dve perstaltčn črpalk umetne potnce n dovodne cev. Računalnško krmljenje črpalk je zvedeno s serjsko komunkacjo. spremembo htrost vrtenja črpalk vplvamo na pretok vode skoz umetne potnce ter tako smulramo ntenzvnost smulacje potenja modela trupa. Programska oprema omogoča krmljenje vklopa zklopa n htrost črpalk. Omogočeno pa je tud smulranje potenja trupa v odvsnost od temperature kože n jedra [13] torej v p = f ( C... C n n ) kjer so v p j htrost črpalke j (j=1) temperatura kože segmenta C temperatura jedra segmenta (n števlo vseh segmentov 18). 3.3 Elektrčn krmln sstem V grobem lahko elektrčn krmln sstem razdelmo na napajaln del k napaja posamezne dele (senzorje grelce PX platformo) Natonal nstruments (v nadaljevanju N) PX platformo ter močnostn del k ga sestavljajo optčn sklopnk n grelnk. Prmarno nalogo opravljata N PX platforma n krmlnk N PX k delujeta na operacjskem sstemu Mcrosoft Wndows XP. PX platformo sestavlja nekaj kartc. Povezavo med prenosnm računalnkom n N PX platformo omogoča kartca N CardBus 8310 k s pomočjo CardBus-to-PC mosta daje preprosto povezavo z modul N PX saj se vs modul N PX
5 60 Babč Lenarčč omšč Mekjavć Candas prkažejo kot da so kartce PC v osebnem računalnku kar omogoča preprosto komunkacjo s prpadajočm modulom N PX. ledjo tr kartce N 4351 k so namenjene zajemu podatkov temperaturnh senzorjev jedra n kože. Lastnost kartce N 4351 so velka točnost n resolucja n velk rejekcjsk faktor (CMRR - common mode rejecton rato). Omenjene lastnost omogoča vgrajen 4-btn sgma-delta analogno-dgtaln pretvornk z dferencalnm vhod. Za zvedbo toplotnega modela trupa smo uporabl 18 zaporedno vezanh uporovnh temperaturnh senzorjev Pt 1000 za merjenje temperature jedra n 16 zaporedno vezanh uporovnh temperaturnh senzorjev Pt 100 za merjenje temperature kože k smo jh napajal s tokovnm vrom 1 m. Ker je dolžna kablov od modela trupa do krmlnka večja od 3 m smo za zmanjšanje vplva upornost žc n s tem povečanje točnost mertve uporabl tržčno vezavo uporovnh senzorjev. Naslednja kartca N 61 vsebuje dgtalne zhode n vhode. Dgtalne zhode uporabmo pr krmljenju optčnh sklopnkov k krmljo grelnke. Uporabljen so močnostn uporovn grelnk RO 0 katerm se močnostno-temperatura karakterstka zanemarljvo malo spremnja s spremembo temperature. stem N PX zaključuje še kartca s štrm serjskm vmesnk k jh uporabmo pr komunkacj s črpalkam. N PX podpra razna okolja med njm tud Mcrosoft Wndows XP k smo ga uporabl za gradtev našega sstema. 3.4 Programsko okolje Krmljenje toplotnega modela trupa je zvedeno v programskem okolju C++. Na slk 4 je prkazan dagram poteka merlnega procesa v realnem času. koz uporabnšk grafčn vmesnk uporabnk komuncra s programsko n strojno opremo. Najprej uporabnk konfgurra želeno mertev. Po zagonu merlnega procesa programska oprema skoz platformo N PX komuncra s strojno opremo. Glede na zajete podatke temperaturnh senzorjev segmentov n predhodno nastavljenh želenh referenčnh temperatur regulacjsk algortem generra ustrezne zhodne sgnale k krmljo grelnke segmentov. Regulacjsk algortem skoz sstem N PX krml črpalke te pa umetne potnce tako se generra želena smulacja potenja. V vsakem vzorčnem ntervalu se postopek ponov. prot se zračunavajo zpsujejo n grafčno prkazujejo merln rezultat. Merln proces se konča ko je zpolnjen določen predhodno nastavljen referenčn pogoj al z ročno ustavtvjo mertve. Vodenje sstema ystem control Črpalke Pumps Umetne potnce rtfcal sweatng glands Uporabnšk programsk vmesnk User nterface Vodenje črpalk Pumps control PX platforma PX platform Grelnk Heaters Krmljrnje grelnkov Heaters control oplotn model trupa hermal torso mankn Nastavtev želenh parametrov ystem confguraton Zagon mertve Measurement start Prkaz rezultatov n stanja mertve Dsplay measuremnt status and results Zajem podatkov Read data Zajem podatkov temperaturnh senzorjev Read temperature sensors data enzorj temperature (jedro koža) emperature sensors (core skn) lka 4: Dagram poteka merlnega procesa Fgure 4: Flow chart of the measurement process 4 Rezultat mertev V tem poglavju bodo prkazane le osnovne mertve k prkazujejo delovanje n uporabo toplotnega modela trupa. oplotn model so razlkujejo npr. po oblk velkost števlu segmentov regulacjskh algortmh td. Podrobnejša analza n obravnava merlnh rezultatov zahteva dobro poznavanje same zgradbe toplotnh modelov merlnega postopka termčnh fzkalnh zakonov n fzologje. Nekaj merlnh rezultatov n laboratorjske prmerjave nekater toplotnh modelov so podane v delh [18190]. Prmerjave so pokazale da je ponovljvost mertev toplotnh modelov stega laboratorja v območju -4% medtem ko je ponovljvost mertev med laboratorjskh modelov 5-10%. 4.1 Prezkus sstema Za prezkus sstema smo toplotn model trupa postavl v toplotno komoro na temperaturo okolce = 15 C ter relatvno vlažnost RH = 50 % brez vetra (ozroma mnmalna mogoča vrednost). Opravl smo suhe prezkuse brez smulacje potenja trupa z želeno vrednostjo temperature jedra trupa na RC = 35 C. Dolžna posameznega testa je bla 60 mn teste smo ponovl dvakrat. Rezultat so prkazan na slk 5.
6 oplotn model človeškega trupa z vgrajenm fzološkm karakterstkam potenja n termoregulacje 61 a) b) c) lka 5: estranje toplotnega modela trupa brez oblačl: a) temperatura jedra b) temperatura kože c) termčna upornost na enoto površne Fgure 5: est of nude thermal torso mankn: a) Core temperature b) kn temperature c) nsulaton Na slk 5a opazmo da je staconarno stanje temperature jedra okol želene vrednost C 35 C medtem ko na slk 5b vdmo da se staconarno stanje temperature kože gblje v območju (6 9) C kar je odvsno od temperaturnega gradenta med segment n okolco ( = C ) ter uporabljenh materalov pr gradtv trupa. zbra materalov n debelne segmentov je določena glede na mertve temperaturne razlke med jedrom n kožo pr človeku. otalna toplotna upornost na enoto površne je = 0091 m K/W. lka 6: Časovn potek relatvnh vrednost merjenh velčn Fgure 6: me course of relatve measurement values lka 6 prkazuje časovn potek relatvnh vrednost merjenh velčn (crel-temperatura jedra sreltemperatura kože rel- termčna upornost na enoto površne Hrel-toplotn tok na enoto površne) za en segment (segment 4). z grafov na slk 6 opazmo da temperatura doseže staconarno stanje v t 15mn medtem ko termčna upornost n toplotn tok na enoto površne potrebujeta okol t 40 mn. o nam pove da staconarno stanje temperature ne pomen staconarnega stanja termčne upornost n da moramo bt prevdn pr merjenju toplotne upornost ter počakat na staconarno stanje toplotnega toka. 4. Vplv oblačl Prezkusl smo odzv sstema na razlčna oblačla. Pr tem smo toplotn model trupa postavl v toplotno komoro na temperaturo okolce =15 C n relatvno vlažnost RH = 50 % brez vetra. Opravl smo suhe prezkuse brez smulacje potenja trupa z želeno vrednostjo temperature trupa na RC = 37 C. Dolžna posameznega testa je bla 70 mn teste smo ponovl dvakrat. Povprečne vrednost staconarnh stanj mertve so prkazane na slk 7. Prva skupna stolpcev (N) prkazujejo mertev golega trupa druga (Cl1) prkazuje mertev prvega oblačla (majca) tretja (Cl1+Cl) pa mertev prvega n drugega oblačla skupaj (majca n pulover). otalne toplotne upornost na enoto površne so N = 009 m K/W (N) = Cl1 016 m K/W (Cl1) n Cl1 +Cl = 0195 m K/W (Cl1+Cl). z slke 7 lahko razberemo da se sstem obnaša po prčakovanjh. Vrednost naraščajo z večjo toplotno zolacjo oblačla. Pr ponovtv testov se vrednost bstveno nso spremenle razlka je bla okol = ± 0005 m K/W kar pa lahko prpšemo tud mej občutljvost n točnost celotnega sstema (senzorj časovnk tn.).
7 6 Babč Lenarčč omšč Mekjavć Candas a) avtonomen: neodvsno je vodenje gretja n smulacje potenja segmenta prav tako lahko dobmo rezultate mertev za vsak posamezn segment posebej. egment (razen varovalnh) so sestavljen z jedra n kože kar pomen nadgradnjo n zboljšavo dosedanjh modelov trupa. akšna zgradba ponazarja prenos toplote z notranjost telesa (jedro) prot kož. Porazdeljen površnsk senzor temperature podaja natančnejše merjenje temperature segmenta (glede na točkovno merjenje temperature jedra segmenta) za zračun toplotne upornost. egment omogočajo da lahko z dobljenh rezultatov mertev ugotovmo kakovost delov oblačl kar je prmarna nformacja za prozvajalca n uporabnka. Poleg toplotnega modela trupa smo razvl tud modele stopala [9] glave n roke k jh nenehno zboljšujemo n dograjujemo. 6 Lteratura b) c) lka 7: est toplotnega modela trupa z oblačl: a) temperatura jedra b) temperatura kože c) termčna upornost na enoto površne Fgure 7: est of thermal torso mankn wth clothes a) Core temperature b) kn temperature c) nsulaton 5 klep Prkazal smo merln sstem za ovrednotenje kakovost oblačl z uporabo sstema modela trupa. stem uporablja termčno n evaporatvno upornost na enoto površne modela za ovrednotenje kakovost oblačl. Model trupa omogoča spremljanje termofzološkh odzvov trupa. Mogoč so razlčn načn vodenja temperature n smulacje potenja. Model trupa je sestavljen z 18 segmentov od katerh sta dva varovalna segmenta na vrhu n dnu trupa. lednja segmenta preprečujeta uhajanje toplote z vrha n dna trupa kar zboljša točnost mertve. Varovalna segmenta lahko neodvsno grejemo nsta pa zajeta v zračunh. Vsak segment (razen varovalnh) je [1] Fourt L. N.R. Holles (1970) Clothng. Comfort and Functon. Marcell Dekker: New York. [] Holles N. R. Goldman R. F. (1977) Clothng Comfort. nteracton of hermal Ventlaton Constructon and ssessment Factors. nn rbor cence Publshers nc.:nn rbor Mchgan. [3] Newburgh L. H. (1968) Physology of Heat Regulaton and the cence of Clothng. Hafner Publshng Co.: New York. [4] EN344 (199) Requrements and test methods for safety protectve and occupatonal footwear for professonal use [European tandard]. Brussels: European Commttee for tandardzaton. [5] Ducharme M.B. kuss P. Potter P. (004) electon of mltary survval gears usng thermal mankn and computer survval model data. Eur. J. ppl. Physol. 9: [6] Holmér. (004) hermal mankn hstory and applcatons. European Journal of ppled Physology Volume 9 Number 6 pp (5). [7] ubertn G. Cornu J.-C. (1977) Methode de mesure de l'effcacte de tssus et materaux compostes souples destnes a la confecton des vetements de protecton contre le rayonement nfrarouge. nsttut Natonal de Recherche et de ecurte Nancy. [8] Rchards M. Mattle M. (001) Development of a sweatng aglethermal mankn M. Proceedngs of the 4th nternatonal meetng on thermal mankns eptember 001 t. Gallen wtzerland. [9] Mekjavć.B. Vrhovec B. omšč M. Lenart B. (005) stem za ovrednotenje dnamčne toplotne zolacje obutve (J delovno poročlo 973).
8 oplotn model človeškega trupa z vgrajenm fzološkm karakterstkam potenja n termoregulacje 63 [10] Kuklane K. Nlsson H. Holmer. Lu X. (1997) Methods for handwear footwear and headgear evaluaton. Proceedngs of a European semnar on mankn testng. Natonal nsttute for Workng Lfe tockhom weden February [11] Bruhwler P.. Ducas C. Huber R. Bshop P.. (004) Bcycle helmet ventlaton and comfort angle dependence. Eur. J. ppl. Physol. 9: [1] schoff J. Wever R. (1958) Kern und chale m Warme haushalt des Menschen. De Naturwssenschaften 45: [13] Machado-Morera C.. mth F.M. Van den Heuvel. M. J. Mekjavć.B. aylor N... (008) weat secreton from the torso durng passvely-nduced and exercse-related hypertherma. Eur. J. ppl. Physol. n press. [14] Rudolf K. (1989) Vsokošolska fzka. Del DZ Ljubljana [15] Buck.L. (1981) New equatons for computng vapor pressure and enhancement factor J. ppl. Meteorol [16] Haslam R.. Parsons K.C. (1988) Quantfyng the effects of clothng for models of human response to the thermal envronment. Ergonomcs (1) [17] Parsons K. C. (1988) Protectve clothng: heat exchange and physologcal objectves Ergonomcs (7) [18] nttonen H. (1999) nterlaboratory tral of thermal mankn based on thermal nsulaton of cold protectve clothng n accordance wth ENV34. Proceedngs of the 3rd nternatonal meetng on thermal mankn testng 3MM October Natonal nsttute for Workng Lfe weden pp 8 11 [19] nttonen H. Holmer. Menander H. (003) ubzero project mankn measurements exact or not? Proceedngs of the nd European conference on protectve clothng and NOKOBEEF7 May 003 Montreux wtzerland [0] Nlsson H. O. Holmer. (003) Comfort clmate evaluaton wth thermal mankn methods and computer smulaton models. ndoor r 13:8 37 nazv znanstven svetnk. Je profesor na Fakultet za elektrotehnko v Ljubljan predava pa tud na Unverz v Nov Gorc na Mednarodn podplomsk šol Jožefa tefana n na Unverz v Bologn (talja). Martn omšč je leta 1991 dplomral na Fakultet za elektrotehnko Unverze v Ljubljan. Magstrsk študj je končal leta 1997 n doktorral leta 001 na Fakultet za elektrotehnko Unverze v Ljubljan. Po zaposltv v "BE Elektroprojekt" Ljubljana n v Nuklearn elektrarn Krško je od leta 1994 zaposlen na nsttutu "Jožef tefan" v Ljubljan na Odseku za avtomatko bokbernetko n robotko. Razskovalno dela na razskovalnh področjh sstem n kbernetka prozvodne tehnologje n sstem ter nevrobologja. gor B. Mekjavć je študral na Unverz alford (V. Brtanja) kjer je dplomral (B.c. (Hons.)) na področju Bomedcal Engneerng n magstrral na področju Underwater echnology. Doktorral je s področja Envronmental Physology na Unverz mon Fraser (Brtanska Kolumbja Kanada) n nadaljeval postdoktorsk študj na Odseku za letalsko n pomorsko medcno na Karolnskem nsttutu v tockholmu (Švedska). Leta 1988 postane drector Envronmental Physology Unt na Unverz mon Fraser n Drektor Podplomskega študja na Šol za knezologjo. Leta 1990 je zvoljen v nazv zrednega profesorja na Medcnsk fakultet v Ljubljan. Leta 1991 postane drektor Šole za knezologjo na Unverz mon Fraser n je hkrat zvoljen v nazv rednega profesorja. Leta 004 se zaposl na nsttutu ''Jožef tefan'' kjer je tud zvoljen v nazv znanstvenega svetnka. Je dobtnk Puhovega prznanja leta 007. Vctor Candas je drektor odseka za toplotno fzologjo pr Centre Natonal de la Recherche centfque v trasbourgu (Francja) n redn unverztetn profesor. Je dolgoletn član urednškega odbora European Journal of ppled Physology n eden ustanovteljev znanstvenh srečanj nternatonal Mankn Meetngs. Mtja Babč je dplomral leta 005 na Fakultet za elektrotehnko Unverze v Ljubljan. renutno je mlad razskovalec na Odseku za avtomatko bokbernetko n robotko na nsttutu "Jožef tefan" v Ljubljan. Je dobtnk Puhovega prznanja leta 007. Njegovo področje razskav obsega paralelne robotske mehanzme n algortme vodenja sstemov. Jadran Lenarčč je dplomral na Fakultet za elektrotehnko v Ljubljan leta 1979 n magstrral leta Doktorsko dsertacjo z naslovom nteza manpulacjskh robotov je na st fakultet opravl leta Nepreknjeno je zaposlen na nsttutu "Jožef tefan" od leta 1979 kjer je bl leta 001 zvoljen v
Microsoft Word Poglavje.doc
4. Hlajenje ventlov 4 HLAJENJE VENILOV Med obratovanjem nastanejo na polprevodnškh ventlh zgube v oblk toplote. Ker se ta toplota sprošča v slcjev tabletk, k ma zelo majhen volumen n debelno le nekaj desetnk
Prikaži večOsme vaje
Ekonometrja 1 Osme vaje: Vplv lnearnh transformacj spremenljvk na ocene parametrov regresjske funkcje. Napovedovanje povprečne n posamčne vrednost odvsne spremenljvke. Na osmh vajah bomo nadaljeval s proučevanjem
Prikaži večNOVA GENERACIJA KOMPAKTNIH TOPLOTNIH ČRPALK
NOVA GENERACIJA KOMPAKTNIH TOPLOTNIH ČRPALK LASTNOSTI TOPLOTNE ČRPALKE ZRAK/VODA AEROGOR COMPACT W Kompaktna toplotna črpalka zrak/voda je postavljena na prostem Aeorogor Compact (zunanja enota). Pogosto
Prikaži večTM Leica DISTO Leica DISTOTMD510 X310 The original laser distance meter The original laser distance meter
TM Leca DISTO Leca DISTOTMD510 X10 The orgnal laser dstance meter The orgnal laser dstance meter Kazalo Nastavtev naprave - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 2 Predstavtev - - - - - - - -
Prikaži večToplotne črpalke
VGRADNJA KOMPAKTNEGA KOLEKTORJA ZA OGREVANJE NIZKENERGIJSKE HIŠE S TOPLOTNO ČRPALKO ZEMLJA/VODA Vgradnja kompaktnega zemeljskega kolektorja v obliki košare prihrani 75 % površino zemlje v primerjavi z
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorlo: Neurano prečščeno beselo prepsa prestavlja zgolj nformatvn elovn prpomoček, glee katerega organ ne jamč oškonnsko al kako rugače. Neurano prečščeno beselo Pravlnka o načnu eltve n obračunu stroškov
Prikaži večMetodologija za določanje bonitetnih ocen gospodarskih družb (podjetij, zadrug in zavodov) ter samostojnih podjetnikov (S.BON AJPES model) Kratek opis
Metodologja za določanje bontetnh ocen gospodarskh družb (podjetj, zadrug n zavodov) ter samostojnh podjetnkov (S.BON AJPES model) Kratek ops metodologje Ljubljana, junj 2019 POVZETEK Prps bontetnh ocen
Prikaži večDinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T
Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T pred požarnim preskokom Q FO za požarni preskok polnorazviti
Prikaži večUDK 669.3:537.24:621.7 ISSN Izvirni znanstveni ~lanek MTAEC9, 39(4)107(2005) L. GUSEL, M. BREZO^NIK: GENETSKO MODELIRANJE ELEKTRI^NE PREVODN
UDK 669.3:537.24:621.7 ISSN 1580-2949 Izvrn znanstven ~lanek MTAEC9, 39(4)107(2005) GENETSKO MODELIRANJE ELEKTRI^NE PREVODNOSTI PREOBLIKOVANEGA MATERIALA GENETIC MODELING OF ELECTRICAL CONDUCTIVITY OF
Prikaži večPoskusi s kondenzatorji
Poskusi s kondenzatorji Samo Lasič, Fakulteta za Matematiko in Fiziko, Oddelek za fiziko, Ljubljana Povzetek Opisani so nekateri poskusi s kondenzatorji, ki smo jih izvedli z merilnim vmesnikom LabPro.
Prikaži večMicrosoft Word - SERUGA-SUZANA.doc
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA METOD PRIME IN AHP PRI IZBIRI VZAJEMNEGA SKLADA A comparson of PRIME method and AHP method consderng choce of mutual fund
Prikaži večfm
Navodla za montažo n uporabo VdeoTermnal 2600.. Vsebna Ops naprave...3 Montaža...4 Demontaža steklenega pokrova...5 Upravljanje...5 Normalno pogovarjanje...6 Prevzem klca... 6 Funkcja prepletanja... 7
Prikaži več_00_HRSISRS_ indb
Instructons for use and nstallaton electroncved exclusv Navodla za uporabo Za upravljavca Navodla za uporabo electroncved exclusv Elektrčn pretočn grelnk VED Kazalo Kazalo 1 Napotk k dokumentacj...3 1.1
Prikaži večUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Delo diplomskega projekta AKTUARSKI PRISTOP K ODPLAČEVANJU KREDITOV Avgust, 2017 Tina Cvitanič
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Delo dplomskega projekta AKTUARSKI PRISTOP K ODPLAČEVANJU KREDITOV Avgust, 2017 Tna Cvtanč UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Delo dplomskega
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Večfators razsovaln načrt Unverza v Lublan, lozofsa faulteta, Oddele za pshologo Štud prve stopne Pshologa. semester, predmet Statstčno zalučevane Izr. prof. dr. na Podlese Načrt predavana ators razsovaln
Prikaži večInstallation manuals
/7 [6.8.2] =... ID66F4 Upoštevne enote EWAQ6BAVP EWAQ8BAVP EWYQ6BAVP EWYQ8BAVP Opombe (*) EWYQ* (*2) EWAQ* 4P47868- - 27.2 2/7 Uporab. nastavitve Prednastavljene vred. Temp. prostora 7.4.. Udobno (ogrevanje)
Prikaži večPowerpoint template pool EN
Termična optimizacija pri načrtovanju vezij Delavnica Miha Karlovšek, Ljubljana, Maj 2018 Miha.Karlovsek@hella.com HF-7761EN_C (2014-07) Termična optimizacija Postavitev komponent Dobra optimizacija bakrenih
Prikaži večUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Močnostna elektrotehnika PO
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Močnostna elektrotehnika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v TERMOSOLAR d.o.o.,
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Državni izpitni center *M77* SPOMLADANSK ZPTN OK NAVODLA ZA OCENJEVANJE Petek, 7. junij 0 SPLOŠNA MATA C 0 M-77-- ZPTNA POLA ' ' QQ QQ ' ' Q QQ Q 0 5 0 5 C Zapisan izraz za naboj... točka zračunan naboj...
Prikaži več1. Distributivni elementi.indd
Kompaktna klimatska naprava SMRTY / 119 Tehnični list Namestitev: Stanovanja, Stanovanjske hiše, Vile, Pasivne hiše Prezračevalna naprava za stanovanjske hiše Smarty X z EPP ohišjem je sinonim za najvišjo
Prikaži večPOMEN IN PROBLEMI RAZDELITVE DOHODKA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O MARTIN ROMIH UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O POMEN IN PROBLEMI RAZDELITVE DOHODKA Ljubljana, avgust
Prikaži večMicrosoft Word - ge-v01-osnove
.. Hidroelektrarna Gladina akumulacijskega jezera hidroelektrarne je 4 m nad gladino umirjevalnega bazena za elektrarno. Skozi turbino teče 45 kg/s vode. Temperatura okolice in vode je 0 C, zračni tlak
Prikaži večTOPLOTNA PREVODNOST IN PREPUSTNOST TKANIN Diplomski seminar na študijskem programu 1. stopnje Fizika Rok Štanc Mentor: doc. dr. Mitja Slavinec Somento
TOPLOTNA PREVODNOST IN PREPUSTNOST TKANIN Diplomski seminar na študijskem programu 1. stopnje Fizika Rok Štanc Mentor: doc. dr. Mitja Slavinec Somentorica: prof. dr. Daniela Zavec Pavlinič Maribor, 2015
Prikaži večUporaba OVE v stavbah
Sončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Vrste SOS pasivni sistemi ; integrirani v stavbe aktivni sistemi ; ogrevalni
Prikaži večPožarna odpornost konstrukcij
Požarna obtežba in razvoj požara v požarnem sektorju Tomaž Hozjan e-mail: tomaz.hozjan@fgg.uni-lj.si soba: 503 Postopek požarnega projektiranja konstrukcij (SIST EN 1992-1-2 Izbira za projektiranje merodajnih
Prikaži večSTAVKI _5_
5. Stavki (Teoremi) Vsebina: Stavek superpozicije, stavek Thévenina in Nortona, maksimalna moč na bremenu (drugič), stavek Tellegena. 1. Stavek superpozicije Ta stavek določa, da lahko poljubno vezje sestavljeno
Prikaži večStrojni{ki vestnik 47(2001)5, Journal of Mechanical Engineering 47(2001)5, ISSN ISSN UDK : /.83:
Strojn{k estnk 47(2001)5,192-198 Journal of Mechancal Engneerng 47(2001)5,192-198 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 628.83:614.824/.83:624.191 UDC 628.83:614.824/.83:624.191 J. Predhodna Lkar - J. objaa
Prikaži večPowerPoint Presentation
Predstavitev učinkovitega upravljanja z energijo in primeri dobrih praks v javnih stavbah Nova Gorica, 23.1.2019 Projekt CitiEnGov Tomaž Lozej, GOLEA Nova Gorica Energetski manager Agencija GOLEA opravlja
Prikaži večAkcijski načrt za Krajinski park Ljubljansko barje 28. marec 2019, Ljubljana
Akcjsk načrt za Krajnsk park Ljubljansko barje 28. marec 2019, Ljubljana Prpravl: Dr. Al Vrezec Dr. Davorn Tome Dr. Nataša Mor Andrej Kapla Naconaln nšttut za bologjo Večna pot 111 1000 Ljubljana VSEBINA
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx
Osnove visokonapetostne tehnike Izolacijski materiali Boštjan Blažič bostjan.blazic@fe.uni lj.si leon.fe.uni lj.si 01 4768 414 013/14 Izolacijski materiali Delitev: plinasti, tekoči, trdni Plinasti dielektriki
Prikaži večStrojni{ki vestnik 50(2004)5, Journal of Mechanical Engineering 50(2004)5, ISSN ISSN UDK : UDC 621.3
Strojn{k vestnk 5(24)5,267-276 Journal of Mechancal Engneerng 5(24)5,267-276 ISSN 39-248 ISSN 39-248 UDK 621.313.14:53.88 UDC 621.313.14:53.88 Kratk znanstven prspevek Rakar A., (1.3) Jur~} \.: Modelranje
Prikaži več10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, k
10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, ki ga sprejme antena in dodatni šum T S radijskega sprejemnika.
Prikaži večUNI-AIR PNEVMATIKA / VENTILI UNI-AIR PNEUMATICS / VALVES Električno krmiljeni ventili YMV / Solenoid actuated valves YMV YMV324 3/2 ventil, elektromag
lektrčno krmljen ventl YMV / Solenod actuated valves YMV YMV3 3/ ventl, elektromagnetno krmljen 3/ poston Drect Actuated Valve Preklopn čas Response tme Delovna frekvenca Work frequency Magnet n konektorj
Prikaži večANALIZA HLAJENJA ZRAKA IZ KOMPRESORSKEGA POLNILNIKA PRI AVTOMOBILIH Diplomski seminar na študijskem programu 1. stopnje Fizika Jean Frumen Mentor: doc
ANALIZA HLAJENJA ZRAKA IZ KOMPRESORSKEGA POLNILNIKA PRI AVTOMOBILIH Diplomski seminar na študijskem programu 1. stopnje Fizika Jean Frumen Mentor: doc. dr. Mitja Slavinec Somentorica: asist. Eva Klemenčič,
Prikaži večEinsatzgrenzendiagramm
Tehnični podatki LA 6ASR Informacije o napravi LA 6ASR Izvedba - Izvor toplote Zunanji zrak - Različica - Reguliranje - Mesto postavitve Zunanje - Stopnje moči Meje uporabe - Min. temperatura vode / Maks.
Prikaži večKRMILNA OMARICA KO-0
KOTLOVSKA REGULACIJA Z ENIM OGREVALNIM KROGOM Siop Elektronika d.o.o., Dobro Polje 11b, 4243 Brezje, tel.: +386 4 53 09 150, fax: +386 4 53 09 151, gsm:+386 41 630 089 e-mail: info@siopelektronika.si,
Prikaži večTehnologija poročena z obliko. Grelnik je končno postal oblikovalski predmet in postaja junak novega domačega okolja. SELECTION 2016
Tehnologija poročena z obliko. Grelnik je končno postal oblikovalski predmet in postaja junak novega domačega okolja. SELECTION 2016 Osa S vsebuje vse v 18 centimetrih. barva vašega stila Sprednje plošče
Prikaži več1. K O~O~V~J Skupina: A Ce v racunskih nazogah ni pripadajocega poteka, ne dobite nobene toeke! Upoiitevani bodo samo 8teviZski rezultati v o kvireki
1. K O~O~V~J Skupina: A Ce v racunskih nazogah ni pripadajocega poteka, ne dobite nobene toeke! Upoiitevani bodo samo 8teviZski rezultati v o kvireki h! 1. V vzporedno vezavo treh uporov (vsak 10Q) teee
Prikaži večSLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : MERILNIK TEMPERATURE / VLAGE / UDOBJA Št. izdelka:
SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : 672647-672648 www.conrad.si MERILNIK TEMPERATURE / VLAGE / UDOBJA Št. izdelka: 672647-672648 1 NAMEN UPORABE Izdelka sta namenjena za merjenje temperatur
Prikaži večMicrosoft Word - ELEKTROTEHNIKA2_11. junij 2104
Šifra kandidata: Srednja elektro šola in tehniška gimnazija ELEKTROTEHNIKA PISNA IZPITNA POLA 1 11. junij 2014 Čas pisanja 40 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero
Prikaži večPodročje uporabe
Regulator Področja uporabe Regulator DIALOG EQ je namenjen predvsem vodenju in nadziranju sistemov ogrevanja in hlajenja, lahko pa se uporabi tudi na različnih področjih avtomatizacije in inteligentnih
Prikaži večDiapozitiv 1
Toplotni pasovi in podnebni tipi Toplotni pasovi: so območja, ki se v obliki pasov raztezajo okrog zemeljske oble. Ločimo: Tropski pas Subtropski pas Zmerno topli pas Subpolarni pas Polarni pas Znotraj
Prikaži večZbirni center
OGREVANJE IN HLAJENJE Z ZEMELJSKIMI SONDAMI IN TOPLOTNO ČRPALKO Željko HORVAT GEOTERMALNA ENERGIJA Geotermalna energija je toplota notranjosti Zemlje. V globini je temperatura stalna in z globino narašča.
Prikaži večecoterm toplotna črpalka PREPROSTA. UČINKOVITA. ZANESLJIVA
ecoterm toplotna črpalka PREPROSTA. UČINKOVITA. ZANESLJIVA 2 ECOTERM Inovativen pristop ter uporaba edinstvene tehnologije v svetu toplotnih črpalk omogočata vrsto uporabnih prednosti, ki jih nudi toplotna
Prikaži večAKCIJA - lesna biomasa
PAKETI BIOMASA 209 Ogrevajte se z lesno biomaso! Cenik velja od 0.0.209 Uplinjevalni kotli na polena ETA SH Imejte popolni nadzor nad kotlom in varčno porabo energenta Kotel z najsodobnejšo tehnologijo
Prikaži večZAŠČITNA IZOLACIJA BREZ VSEBNOSTI HALOGENIH SNOVI ZA ZMANJŠEVANJE KOROZIVNIH UČINKOV IN TOKSIČNOSTI DIMA V PRIMERU POŽARA Powered by TCPDF (
ZAŠČITNA IZOLACIJA BREZ VSEBNOSTI HALOGENIH SNOVI ZA ZMANJŠEVANJE KOROZIVNIH UČINKOV IN TOKSIČNOSTI DIMA V PRIMERU POŽARA Powered by TCPDF (www.tcpdf.org) Brez vsebnosti halogenih snovi Majhna količina
Prikaži večPowerPoint Presentation
Laboratorij za termoenergetiko Jedrska elektrarna 1 Zanimivosti, dejstva l. 1954 prvo postrojenje (Obninsk, Rusija): to postrojenje obratovalo še ob prelomu stoletja; ob koncu 2001 so jedrske elektrarne
Prikaži večUpori
Linearni upor Upor raznovrstnih tehnoloških izvedb sodi med najpogostejše elemente v elektronskih napravah. Kadar se njegova nazivna upornost R N ne spreminja v odvisnosti od pritisnjene napetosti ali
Prikaži večGorivna celica
Laboratorij za termoenergetiko Delovanje gorivnih celic Najbolj uveljavljeni tipi gorivnih celic Obstaja veliko različnih vrst gorivnih celic, najpogosteje se jih razvršča glede na vrsto elektrolita Obratovalna
Prikaži večAKCIJA - lesna biomasa
PAKETI BIOMASA 209 Ogrevajte se z lesno biomaso! Cenik velja od 0.0.209 Uplinjevalni kotli na polena ETA SH Imejte popolni nadzor nad kotlom in varčno porabo energenta Kotel z najsodobnejšo tehnologijo
Prikaži večCenik cene so brez DDV OG REVALN A TEHN I KA KONDENZACIJSKI KOTLI NA KURILNO OLJE Oljni kondenzacijski kotel - GTU C Lastnosti: Kompakten
KONDENZACIJSKI KOTLI NA KURILNO OLJE Oljni kondenzacijski kotel - GTU C Lastnosti: Kompakten kondenzacijski kotel na kurilno olje Tovarniško prigrajen in nastavljen EcoNOx gorilnik (NOx
Prikaži večFIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA
FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA SE SPOMNITE SREDNJEŠOLSKE FIZIKE IN BIOLOGIJE? Saša Galonja univ. dipl. inž. arh. ZAPS marec, april 2012 Vsebina Kaj je zvok? Kako slišimo? Arhitekturna akustika
Prikaži večDatum in kraj
Ljubljana, 5. 4. 2017 Katalog znanj in vzorci nalog za izbirni izpit za vpis na magistrski študij Pedagoško računalništvo in informatika 2017/2018 0 KATALOG ZNANJ ZA IZBIRNI IZPIT ZA VPIS NA MAGISTRSKI
Prikaži večNo Slide Title
Glavne napake-pomoč KRONOS 1 Diagnostika in dostop do sistema PEČICA NAPAKA NAPAKA PRIKAZANA Z KODO NAPAKE NAPAKA BREZ INDIKACIJE KODE NAPAKE 2 Diagnostika in dostop do sistema Prikaz kode napake Informacije
Prikaži večVaje: Matrike 1. Ugani rezultat, nato pa dokaži z indukcijo: (a) (b) [ ] n 1 1 ; n N 0 1 n ; n N Pokaži, da je množica x 0 y 0 x
Vaje: Matrike 1 Ugani rezultat, nato pa dokaži z indukcijo: (a) (b) [ ] n 1 1 ; n N n 1 1 0 1 ; n N 0 2 Pokaži, da je množica x 0 y 0 x y x + z ; x, y, z R y x z x vektorski podprostor v prostoru matrik
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - ep-vaja-02-web.pptx
Goriva, zrak, dimni plini gorivo trdno, kapljevito: C, H, S, O, N, H 2 O, pepel plinasto: H 2, C x H y, CO 2, N 2,... + zrak N 2, O 2, (H 2 O, CO 2, Ar,...) dimni plini N 2, O 2, H 2 O, CO 2, SO 2 + toplota
Prikaži več1. Električne lastnosti varikap diode Vsaka polprevodniška dioda ima zaporno plast, debelina katere narašča z zaporno napetostjo. Dioda se v zaporni s
1. Električne lastnosti varikap diode Vsaka polprevodniška dioda ima zaporno plast, debelina katere narašča z zaporno napetostjo. Dioda se v zaporni smeri obnaša kot nelinearen kondenzator, ki mu z višanjem
Prikaži večOverview
SMETARSKA VOZILA ROS ROCA Olympus nadgradnja na dvoosnem vozilu Olympus nadgradnja na triosnem vozilu Olympus Nova zasnova smetarskega vozila od Januarja 2010 Opravljen trpežnosti test je ekvivalenten
Prikaži večBM2
MOBILNI PROSTORSKI PLINSKI GRELNIK Z DIREKTNIM Za gradbišča, manjše delavnice, plastenjake, steklenjake Direktno zgorevanje, ne potrebuje dimnika. Zelo hitra montaža ker priklopimo samo plinsko jeklenko
Prikaži večVaja 2 Virtualizacija fizičnih strežnikov in virtualni PC A. Strežnik Vmware ESX Namestitev strežnika VMware ESX 3.5 na fizični strežnik 2. Nas
Vaja 2 Virtualizacija fizičnih strežnikov in virtualni PC A. Strežnik Vmware ESX 3.5 1. Namestitev strežnika VMware ESX 3.5 na fizični strežnik 2. Nastavitve strežnika ESX 3. Namestitev in nastavitve VM
Prikaži večPOROČILO IZ KONSTRUKCIJSKE GRADBENE FIZIKE PROGRAM WUFI IZDELALI: Jaka Brezočnik, Luka Noč, David Božiček MENTOR: prof. dr. Zvonko Jagličič
POROČILO IZ KONSTRUKCIJSKE GRADBENE FIZIKE PROGRAM WUFI IZDELALI: Jaka Brezočnik, Luka Noč, David Božiček MENTOR: prof. dr. Zvonko Jagličič 1.O PROGRAMSKO ORODJE WUFI Program WUFI nam omogoča dinamične
Prikaži več1 UVOD
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Tadeja PENKO VPLIV FAZNO SPREMENLJIVIH MATERIALOV V POSLOVNIH OBLAČILIH NA TOPLOTNO UDOBJE ČLOVEKA V HLADNEM OKOLJU Diplomsko delo univerzitetnega študijskega
Prikaži večPreštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pom
Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pomembne, oziroma osnovne naloge so poudarjene v rumenem.
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Državni izpitni center *M7773* SPOMLDNSKI IZPITNI ROK NVODIL Z OCENJEVNJE Četrtek,. junij 07 SPLOŠN MTUR Državni izpitni center Vse pravice pridržane. M7-77--3 IZPITN POL W kwh 000 W 3600 s 43, MJ Pretvorbena
Prikaži večMicrosoft Word - NOVA DELOVNA OBLEKA - KAPA_KONCNI-3.doc
GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE GASILSKA DELOVNA OBLEKA KAPA Standard kakovosti :GZS-DO-K-2013-1A Datum:24.09. 2013 1. PREDMET STANDARDA Ta standard se nanaša na kapo, ki je sestavni del gasilske delovne obleke.
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 9_Xella.pptx
SKORAJ NIČ-ENERGIJSKE STAVBE V SLOVENIJI Porobeton in BIM na javnih objektih Miloš Kmetič, univ.dipl.inž.grad. Konzorcij pasivna hiša Strokovno izpopolnjevanje za arhitekte, projektante in energetske svetovalce
Prikaži večDiapozitiv 1
REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za zdravje Štefanova 5, 1000 Ljubljana ZMANJŠANJE PORABE ENERGIJE V SPLOŠNI BOLNIŠNICI NOVO MESTO Dolenjske Toplice, 5.4.2012 Božidar Podobnik, univ.dipl.inž. Vodja projekta
Prikaži večMLS ID:
MLS ID: 490351005-5 1 PRODAMO Sodobni pisarniški prostori v Kopru oddani v najem Republiki Sloveniji Naložbena nepremičnina na Ferrarski ulici v bližini mestnega središča odlična prometna navezava Predmet
Prikaži več30 Vpihovalne šobe Vpihovalna šoba VŠ-4 Uporaba Vpihovalne šobe VŠ-4 se uporabljajo za oskrbovanje prostorov s hladnim ali toplim zrakom povsod tam, k
30 Vpihovalna šoba VŠ-4 Uporaba VŠ-4 se uporabljajo za oskrbovanje prostorov s hladnim ali toplim zrakom povsod tam, kjer se zahtevajo velike dometne razdalje in nizka stopnja šumnosti. S postavitvijo
Prikaži večToplotne črpalke
FOTOVOLTAIČNI SISTEMI VGRAJENI V TOPLO ZRAČNE SPREJEMNIKE SONČNE ENERGIJE Pri snovanju ogrevalnih sistemov za nizkoenergijske hiše (NEH) v veliko primerih koristimo toplo zračne sprejemnike sončne energije
Prikaži večVostro 430 Informacijski tehnični list o namestitvi in funkcijah
O opozorilih OPOZORILO: OPOZORILO označuje možnost poškodb lastnine, telesnih poškodb ali smrti. Dell Vostro 430 List s tehničnimi informacijami o nastavitvi in funkcijah Pogled s sprednje in zadnje strani
Prikaži več1
1 KAZALO Kazalo 2 Ogled Toplarne Moste 3 Zgodovina 3 Splošno 4 O tovarni 5 Okolje 6 2 Ogled Toplarne Moste V ponedeljek ob 9.20 uri smo se dijaki in profesorji zbrali pred šolo ter se nato odpeljali do
Prikaži večPoštnin«plačana» HalenisKi list rotovhh GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV NOVO L e t o III. Štev. 51. MESTO, POSAMEZNA ŠTEVILKA 8 M N TEDN
Pš HK hh GLASLO OSOBODLNE FRONTE DOLENJSKH OKRAJE L Š 5 MESTO POSAMEZNA ŠTELKA 8 M N TEDNK Z A POLTČNA GOSPODARSKA N KULTURNA PRAŠANJA ČETRTLETNA 9 c 9 5 2 NAROČNNA 00 D N ZHAJA SAK PK' š N š P šh hh h
Prikaži večGospodarjenje z energijo
1 Alternativne delovne snovi A Uvod Vir toplote za delovne krožne procese je običajno zgorevanje fosilnih goriv ali jedrska reakcija, pri katerih so na razpolago relativno visoke temperature, s tem pa
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - Predstavitev IJS kon\350na.ppt)
Institut 'Jožef Stefan' Urban Šegedin Fotokatalizatorji s superiornimi lastnostmi Sinteza stabilnega tetragonalnega cirkonijevega oksida v obliki tankih plasti. Povečana učinkovitost razgradnje nevarnih
Prikaži večPresentation Name / Author
Kako brez stresa zamenjati požarno pregrado How to Replace the Firewall Without Stress Sašo Tomc - SRC d.o.o. (21. januar 2019) 1) Analiza obstoječe konfiguracije 2) Določanje nivoja tveganja za izpad
Prikaži večVIESMANN VITOMAX 200-HW Visokotlačni vročevodni kotel za dop. temperature iztoka do 150 C Nazivna toplotna moč 2,3 do 6,0 MW Podatkovni list Naroč. št
VIESMANN VITOMAX 200-HW Visokotlačni vročevodni kotel za dop. temperature iztoka do 150 C Nazivna toplotna moč 2,3 do 6,0 MW Podatkovni list Naroč. št. in cene na zahtevo VITOMAX 200-HW Tip M72A Visokotlačni
Prikaži več12
napajano direktno iz RG 5 0 9 8 7 6 5 5x 05,5 cm Peč Buderus 55 kw -,50 krmiljenje črpalk preko Novi avtomatike bojler komplet nova napeljava V = 0 l 8 5 RK 060 v.p.=50 KOTLOVNICA beton 8 9 0,9 m² 6 7
Prikaži večMicrosoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc
ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo mesto, april 2008 Ime in priimek študenta ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo
Prikaži večREŠITVE Inteligentna ventilska tehnologija na enem mestu SMART IN FLOW CONTROL.
REŠITVE Inteligentna ventilska tehnologija na enem mestu SMART IN FLOW CONTROL. SAMSON razvija in izdeluje regulacijske ventile praktično za vse zahteve in procese od kovanega krogelnega ventila do obvodnega
Prikaži večUPS naprave Socomec Netys PL (Plug in) UPS naprava Socomec Netys PL moč: 600VA/360W; tehnologija: off-line delovanje; vhod: 1-fazni šuko 230VAC; izhod
UPS naprave Socomec Netys PL (Plug in) UPS naprava Socomec Netys PL moč: 600VA/360W; tehnologija: off-line delovanje; vhod: 1-fazni šuko 230VAC; izhod: 1-fazni 230VAC; 4 šuko vtičnica preko UPS-a; 2 šuko
Prikaži večKEMAMIX G
KEMAMIX G Grobi apnenocementni omet in malta za zidanje Dober oprijem na podlago Pravilna in kontrolirana sestava Ustreza skupini ometov GP CS IV po SIST EN 988-1:2017 Malta za zidanje po SIST EN 988-2:2017
Prikaži večLABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE
UVOD LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE V tem šolskem letu ste se odločili za fiziko kot izbirni predmet. Laboratorijske vaje boste opravljali med poukom od začetka oktobra do konca aprila. Zunanji kandidati
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - CIGER - SK 3-15 Izkusnje nadzora distribucijskih transformatorjev s pomo... [Read-Only]
CIRED ŠK 3-15 IZKUŠNJE NADZORA DISTRIBUCIJSKIH TRANSFORMATORJEV S POMOČJO ŠTEVCEV ELEKTRIČNE ENERGIJE ŽIGA HRIBAR 1, BOŠTJAN FABJAN 2, TIM GRADNIK 3, BOŠTJAN PODHRAŠKI 4 1 Elektro novi sistemi. d.o.o.,
Prikaži večglava.dvi
Lastnosti verjetnosti 1. Za dogodka A in B velja: P(A B) = P(A) + P(B) P(A B) 2. Za dogodke A, B in C velja: P(A B C) = P(A) + P(B) + P(C) P(A B) P(A C) P(B C) + P(A B C) Kako lahko to pravilo posplošimo
Prikaži večAZ_sredstva_katalog_140306
Sredstva za zaščito vseh vrst ogrevalnih Najboljša zmogljivost v ogrevalnih sistemih in zagotovitev popolne varnosti za uporabnika in okolje Praktični napotki za uporabo AZ sredstev Ogrevalni sistemi radiatorji
Prikaži večCelotniPraktikum_2011_verZaTisk.pdf
Elektrotehniški praktikum Osnove digitalnih vezij Namen vaje Videti, kako delujejo osnovna dvovhodna logi na vezja v obliki integriranih vezij oziroma, kako opravljajo logi ne funkcije Boolove algebre.
Prikaži večRAM stroj Nataša Naglič 4. junij RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni
RAM stroj Nataša Naglič 4. junij 2009 1 RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni trak, pomnilnik ter program. Bralni trak- zaporedje
Prikaži večSonniger katalog_2017_DE_ indd
GRELNIKI ZRAKA ZRAČNE ZAVESE ŠT. 1 v Evropi Novo v naši ponudbi NOVA zračna zavesa ŠT. 1 v Evropi SONNIGER JE EVROPSKI DOBAVITELJ INOVATIVNIH, EKOLOŠKIH IN OPTIMALNO PRILAGOJENIH GRELNIKOV ZA INDUSTRIJSKE
Prikaži večGeneratorji toplote
Termodinamika Ničti zakon termodinamike Če je telo A v toplotnem ravnovesju s telesom B in je telo B v toplotnem ravnovesju s telesom C, je tudi telo A v toplotnem ravnovesju s telesom C. Prvi zakon termodinamike
Prikaži večMicrosoft Word - CelotniPraktikum_2011_verZaTisk.doc
Elektrotehniški praktikum Sila v elektrostatičnem polju Namen vaje Našli bomo podobnost med poljem mirujočih nabojev in poljem mas, ter kakšen vpliv ima relativna vlažnost zraka na hitrost razelektritve
Prikaži večAvtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 36. Goljevščkov spominski dan Modeliranje kroženja vode in spiranja hranil v porečju reke Pesnice Mateja Škerjanec 1 Tjaša Kanduč 2 David Kocman
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - DPN_II__05__Zanesljivost.ppt [Compatibility Mode]
Univerza v Ljubljani - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo KATEDRA ZA TEHNIŠKO VARNOST Delovne naprave in priprave II Boris Jerman Prioriteta pri izboru načinov varovanja: a) vgrajena varnost;
Prikaži večOBČUTEK TOPLINE ZA DOBRO POČUTJE OLJNI RADIATORJI gorenje.si
OBČUTEK TOPLINE ZA DOBRO POČUTJE OLJNI RADIATORJI gorenje.si OBČUTEK TOPLINE ZA DOBRO POČUTJE Oljni radiatorji so odlična izbira za dodatno ogrevanje najrazličnejših prostorov. S pomočjo koles jih z lahkoto
Prikaži večMicrosoft Word - WP5 D15b infopackage supplement public buildings Slovenia.doc
ENERGETSKA IZKAZNICA KAKO SE NANJO PRIPRAVIMO Izkaznica na podlagi izmerjene rabe energije Energetske izkaznice za javne stavbe bodo predvidoma temeljile na izmerjeni rabi energije za delovanje stavbe.
Prikaži večVeč varovanja, manj varnosti?
Optimizacija razporedov/izmen s pomočjo strojnega učenja Mag. Valerij Grašič, Iskratel valerij.grasic@iskratel.si FIŠ, Novo mesto, 4.4.2019 Portfolio produktov Iskratel SI3000 Portfolio produktov Public
Prikaži večPresentation‘s Main Title
JUBIZOL Izvedba detajlov fasade načrtovanje in pregled izvedbe v praksi 1 Aleš Kovač d.i.g. JUB d.o.o. ; ales.kovac@jub.eu Obdelava COKLA Slaba praksa Direktno stikovanje z asfaltom? VROČINA!! 2 Obdelava
Prikaži več