MONITORING PTIC NA PTUJSKEM JEZERU 2018 Strokovno poročilo Hajdina, november 2018

Transkripcija

1 MONITORING PTIC NA PTUJSKEM JEZERU 2018 Strokovno poročilo Hajdina, november 2018

2 MONITORING PTIC NA PTUJSKEM JEZERU 2018 Strokovno poročilo Naročnika: Mestna občina Ptuj, Ptuj Občina Markovci, Markovci Izvajalec: Milan Vogrin, zasebni raziskovalec, Hajdina Hajdina, november 2018

3 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, K A Z A L O UVOD... 3 CELODNEVNO SPREMLJANJE REČNIH GALEBOV CHROICOCEPHALUS RIDIBUNDUS IN NAVADNIH ČIGER STERNA HIRUNDO NA JEZERU V ČASU GNEZDENJA... 5 UVOD... 5 METODE DELA... 5 REZULTATI... 6 ZAKLJUČEK... 8 SPREMLJANJE ŠTEVILČNOSTI, GNEZDITVENE USPEŠNOSTI IN DISTRIBUCIJE REČNIH GALEBOV CHROICOCEPHALUS RIDIBUNDUS IN NAVADNIH ČIGER STERNA HIRUNDO... 9 ZAKLJUČEK MONITORING VODNIH VRST NA JEZERU OBDOBJE MED APRILOM IN JULIJEM OBDOBJE MED AVGUSTOM IN NOVEMBROM PROSTORSKA RAZPOREDITEV PTIC NA JEZERU PRELET ČRNIH ČIGER CHLIDONIAS NIGER IN MALEGA GALEBA HYDROCOLOEUS MINUTUS REDKE IN OGROŽENE GNEZDILKE SLOVENIJE NA PTUJSKEM JEZERU ZAKLJUČEK PLOVBA IN PTICE... 29

4 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, VPLIV PLOVBE NA PTICE CONA B CONA A IZREDNI DOGODKI NA JEZERU POPRAVILO PTUJSKEGA MOSTU RANCARIJA REGATA JADRO RANCE REVITALIZACIJA DESNEGA BREGA KRŠITVE PLOVBE IN ODZIVI PTIC ZAKLJUČEK ZAKLJUČKI, UGOTOVITVE IN PREDLOGI LITERATURA... 50

5 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, UVOD Ptujsko jezero je z 346 ha največje slovensko akumulacijsko jezero. Zgrajeno je bilo zaradi potrebe HE Formin pred dobrimi tridesetimi leti. Jezero se razprostira med Ptujem in Markovci, kjer je zgrajen jez za katerim se akumulira okrog 25 milijonov m 3 vode (Sovinc 1995). Jezero, zaradi nanosa mulja, zadnje desetletje postaja močno zamuljeno. Pred nastankom jezera se je tu nahajala poplavna loka, reka Drava pa je s svojo dinamiko ustvarjala rečne rokave in prodišča, ki so služila tudi kot gnezdišča nekaterim redkim in ogroženim vrstam ptic pri nas. Izstopajoči vrsti sta bili prlivka Burhinus oedicnemus in mala čigra Sterna albifrons (Štumberger 1995), ki sta s slovenske Drave izginili kot gnezdilki. Kmalu po nastanku jezera je le-to postalo pomembno za vodne ptice, predvsem v zimskem času. Hitro so ugotovili, da jezero sodi med najpomembnejša območja za prezimovanje vodnih ptic v Sloveniji (npr. Božič 2003). Na jezeru se lahko od pozne jeseni do zgodnje pomladi zadržuje tudi dvajset tisoč vodnih ptic. Kot gnezdišče je jezero bistveno manj zanimivo, kljub temu pa na otočkih na jezeru med drugimi gnezdijo čopasta črnica Aythya fuligula, rečni galeb Chroicocephalus ridibundus, navadna čigra Sterna hirundo in vodomec Alcedo athis. Vse štiri vrste so v Sloveniji ogrožene (Uradni list Republike Slovenije 2002). Od leta 2006 v manjšem številu gnezdi tudi črnoglavi galeb Larus melanocephalus, za katerega je Ptujsko jezero edino gnezdišče v Sloveniji (Denac & Božič 2009). Območje Drave, med Selnico ob Dravi in Središčem ob Dravi, je opredeljeno kot posebno območje varstva (SPA) SI Drava in kot tako sodi med območje Natura 2000 (Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) Ur. list RS št. 33/2013). To območje pokriva tudi Ptujsko jezero. Za območje SPA Drava so na podlagi Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) določili varstvene cilje, med njimi zagotovitev miru pri gnezdiščih ptic ter zagotovitev miru na najpomembnejših prezimovališčih vodnih ptic. Te ukrepe so opredelili z namenom ohranitve in doseganja ugodnega stanja 38 vrst ptic. Prav zaradi območja Natura 2000 je bilo na podlagi Zakona o ohranjanju narave (Ur. list RS št. 96/2004 in 46/2014) in Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur. list RS št. 130/2004) potrebno opraviti okoljsko raziskavo.

6 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, Monitoring ptic sem opravil na podlagi zahtev v okoljskem poročilu (OP) Vodnogospodarskega biroja Maribor (2006). Na jezeru se izvajajo različni dogodki (plovba v rekreativne in turistične namene, športne aktivnosti), zato sem v prejšnjih letih v okviru monitoringa spremljal odzivnost gnezdečih navadnih čiger in rečnega galeba v koloniji na motorna plovila, obeh vrst na vodni skuter v času gnezdenja na Novem otoku, odzivnost črne čigre na plovila v času preleta, celodnevno spremljal dinamiko rečnih galebov in navadnih čiger na jezeru ter med pomladjo in jesenjo spremljal negnezdeče vrste glede na zadrževanje v posameznih conah, ki jih odreja Odlok o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru (Uradni list Republike Slovenije 2006). Monitoring sem izvajal tudi v letu 2018 in tako nadaljeval delo iz prejšnjih let. Podaljšanje spremljanja odzivnosti ptic je smiselno zaradi vse večjih aktivnosti na jezeru, kot so vodni športi, rekreativna plovba in del na jezeru. Na koncu poročila podajam zaključke s posameznimi priporočili in predlogi za izboljšavo bivanja ptic, v kombinaciji z razvojem turizma in športnimi aktivnosti na jezeru.

7 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, CELODNEVNO SPREMLJANJE REČNIH GALEBOV CHROICOCEPHALUS RIDIBUNDUS IN NAVADNIH ČIGER STERNA HIRUNDO NA JEZERU V ČASU GNEZDENJA UVOD Rečni galeb Chroicocephalus ridibundus prične z gnezditvenimi aktivnostmi na Ptujskem jezeru meseca marca, navadna čigra Sterna hirundo pa dober mesec kasneje. V času gnezdenja se obe vrsti zadržujeta na celotnem jezeru, redno obiskujeta tudi reko Dravo ter okolico jezera, kmetijske površine (galeb) in vodna telesa (čigra). Gnezdita na otočkih in daljnovodnih podstavkih sredi jezera. Na reki Dravi ter v okolici jezera se rečni galeb zadržuje na različnih življenjskih prostorih, čigra pa je vezana le na vodne površine. Navadna čigra se po podatkih iz literature (Cramp 1985) hrani z malimi ribicami, rečni galeb pa je generalist, prehranjuje se z najrazličnejšo živalsko hrano, ki jo najde v oz. na vodi ali na kopnem. Namen spremljanja rečnih galebov in čiger na jezeru je bil, tako kot leta poprej, predvsem ugotoviti kje na jezeru se omenjeni vrsti pri lovu največkrat zadržujeta. METODE DELA Rečne galebe in navadne čigre sem na jezeru spremljal štiri dni tekom gnezditvene sezone (maj-junij). Obe vrsti sem spremljal od zore do mraka, v povprečju po 14 ur. Rečnega galeba sem spremljal aprila in maja na Novem otoku, navadno čigro pa na Prvem prodnatem otoku junija. Pri obeh vrstah me je zanimalo kje obe vrsti lovita oz. se hranita. V ta namen sem z nasipa na desni strani jezera s pomočjo optičnih pripomočkov (daljnogled, teleskop, fotoaparat s teleobjektivom) opazoval gnezdeče galebe in čigre na otoku. Pri dvigu ptice z otoka sem le-tej poskušal slediti vse do pričetka njenega lova (strmoglavljanje v vodo pri čigri, spust oz. dotik z vodno gladino pri galebu, s predpostavko, da je ptica pobrala hrano). Izbira ptice je bila vedno povsem naključna. Registriral sem vsak takšen poizkus, ne glede na uspeh lova.

8 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, Vsak registrirani lov posamezne vrste sem razdelil po conah jezera, ki veljajo za plovbo, torej v cone A, B in C, dodal pa sem še eno kategorijo»izven jezera«. V slednjo kategorijo sem uvrstil vse ptice, ki so zapustile jezero, bodisi direktno prek nasipa ali pa so izginile iz vidnega polja gorvodno ali dolvodno od jezera. Pri teh osebkih nisem mogel ugotoviti ali so izven jezera tudi dejansko lovili. REZULTATI Rečni galeb Največ galebov se je meseca maja na jezeru prehranjevalo v coni A, najmanj pa v coni B - Tabela 1. Še več, kar tretjina galebov, se je hranila izven jezera. Sicer pa se mesta hranjenja lahko spreminjajo tudi dnevno. Ob nizkem vodostaju, ko se pojavijo večje plitvine, se rečni galebi v večjem številu zadržujejo na takšnih plitvinah, kjer si iščejo hrano. V primeru slabega vremena, npr. dežja in močnejšega vetra, se je na jezeru hranilo manj galebov. Slika 1: Rečni galeb z gnezditvenim materialom

9 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, Tabela 1: Število hranjenj rečnega galeba na jezeru po posameznih conah. Mesec/cona A % B % C % Izven jezera % Skupaj opazovanj Maj 20 29,9 9 13, , ,3 67 Navadna čigra Navadna čigra je junija, v času vzrejanja mladičev, največ lovila v coni A in coni C. Velik delež ptic je po hrano odhajal tudi izven jezera Tabela 2. V coni B je lovilo manjše število ptic, vendar je potrebno vedeti, da je cona B po površini najmanjša cona na jezeru. Navadna čigra je za lov na jezeru izbirala plitve predele. Na takšnih mestih je vidljivost v vodi v slabem vremenu boljša, tok vode šibkejši, prav tako pa je na takšnih mestih prisotna večja količina ribjih mladic, ki jih čigra lovi. Slika 2: Navadna čigra

10 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, Tabela 2: Lov navadne čigre na jezeru po posameznih conah. Mesec/cona A % B % C % Izven jezera % Skupaj opazovanj Junij 19 32,8 9 15, , ,1 58 Naključna opazovanja so pokazala, da veliko čiger lovi v okolici Rance ter gorvodno od pristanišča do Puhovega mosta, za lesenim stebriščem in levim bregom. Čigre so na svoji poti z otokov in nazaj pogosto preletele pomol pri Ranci, ne glede na prisotnost ljudi, vozil in plovil. Sicer se je to območje kot lovno mesto za čigre pokazalo zanimivo že v preteklih letih. Zaključek Največ rečnih galebov se je v letu 2018 na jezeru prehranjevalo v coni A, tretjina pa tudi izven jezera. Mesta hranjenja se spreminjajo glede na vodostaj ter vremenske pogoje. Navadna čigra se je v času gnezdenja največ hranila v coni A in C ter izven jezera. Kljub manjši površini cone B pa se je velik delež čiger hranil tudi tam. Tako velik delež hranjenja v coni B doprinese zadrževanje čiger na območju med Ranco, Puhovim mostom, lesenim stebriščem in levim bregom. V tem predelu se hrani celotno gnezditveno obdobje. Motenj pri lovu navadnih čiger in rečnih galebov zaradi plovil na vodi ali prisotnosti ljudi na obali nisem zasledil. Motenj nisem opazil niti v okolici pristanišča Ranca, kjer je frekvenca ljudi in plovil največja, čigre pa tam pogosto lovijo.

11 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, SPREMLJANJE ŠTEVILČNOSTI, GNEZDITVENE USPEŠNOSTI IN DISTRIBUCIJE REČNIH GALEBOV CHROICOCEPHALUS RIDIBUNDUS IN NAVADNIH ČIGER STERNA HIRUNDO Mesta, kjer navadna čigra Sterna hirundo in rečni galeb Chroicocephalus ridibundus gnezdita na Ptujskem jezeru, so vrsto let zelo podobna in se ne spreminjajo bistveno. Gnezditev obeh vrst je vezana izključno na otoke in daljnovodne podstavke ter na pogoje, ki so trenutno na otokih. Obe vrsti naseljujeta otoke s prodnato površino brez zarasti, kar še posebej velja za navadno čigro. Rečni galeb je veliko bolj toleranten do prisotne vegetacije. Primerna gnezdišča na Ptujskem jezeru so bila do leta 2015 za obe vrsti Mali otok, Novi otok ter oba daljnovodna betonska podstavka. Občasno je bilo zaznati kakšno osamljeno gnezditev tudi na oddušnikih kanalizacije in naplavljenih drevesih. Pri tem je potrebno povedati, da je Novi otok za čigre bistveno manj primeren zaradi neprimerne sestave podlage, ki se hitro zaraste z različno vegetacijo. Mali otok je sicer prodnat, vendar se je zadnja leta na njem v času gnezdenja močno razrasla vegetacija in je kot tak neprimeren za navadne čigre. Na njem praviloma gnezdi nekaj parov rečnih galebov ali rumenonogi galeb, ki z gnezdenjem pričnejo preden se razbohoti vegetacija (Slika 1). Že konec aprila je otok zaraščen z invazivnim dresnikom (Slika 2) in za čigre, ki pričnejo z gnezdenjem v tem času, neprimeren. Slika 1: Mali otok, kjer občasno gnezdijo rečni galebi

12 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, Slika 2: Mali otok je konec meseca aprila že povsem zaraščen z visoko vegetacijo Veliki otok je za obe vrsti neprimeren, saj je že več let povsem zaraščen z drevjem, grmovjem in zeliščno vegetacijo. V letu 2014 sta se dolvodno od Malega otoka zgradila še dva otoka in sicer Prodnati otok 1 in Prodnati otok 2, ki sta zaradi svoje prodnate podlage optimalna za gnezdenje čiger. Otoka se nahajata v coni C, sedemdeset in petinosemdeset metrov od cone A, nekoliko dolvodno od zgrajene opazovalnice za ptice. Po izgradnji obeh prodnatih otokov so se navadne čigre v letu 2016 povsem preselile na prodnata otoka. Hkrati pa se je pričelo povečevati tudi njihovo število. V času gnezdenja sem številčnost, gnezditveno uspešnost in distribucijo rečnih galebov ter navadnih čiger na Ptujskem jezeru spremljal vsa leta monitoringa. Zraven teh dveh vrst sem spremljal še drugi dve vrsti galebov, in sicer črnoglavega Larus melanocephalus in rumenonogega Larus michahellis, ki na jezeru gnezdita, vendar v precej manjšem številu. V letu 2018 je večina rečnih galebov, tako kot prejšnja leta, gnezdila na Novem otoku (Tabela 1, Slika 3), slaba tretjina pa na Prodnatem otoku 1 (Slika 4). V tem letu so ponovno gnezdili tudi na Malem otoku ter na levem daljnovodnem podstavku. Skupaj je ne jezeru gnezdilo okrog tisoč parov rečnih galebov, kar je največ do sedaj (Tabela 2).

13 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, Slika 3: Rečni galebi na Novem otoku Slika 4: Po letu 2016 vedno več rečnih galebov gnezdi na prvem prodnatem otoku

14 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, Tabela 1: Distribucija in število parov navadne čigre in galebov na Ptujskem jezeru leta Mesto gnezdenja Navadna čigra Rečni galeb Črnoglavi galeb Rumenonogi galeb Skupaj ptic Mali otok Novi otok Prodnati otok Prodnati otok Desni daljnovodni podstavek Levi daljnovodni podstavek SKUPAJ Število gnezdečih parov rečnega galeba je bilo na jezeru do leta 2015 stabilno, ves čas je gnezdilo okrog petsto parov. Naraščajoči trend se je pojavil v letu 2016, torej po izgradnji dveh otokov. Tako je v letu 2016 na jezeru gnezdilo skupaj 881 parov, od tega 96 % na Novem otoku. V letu 2018 je na jezeru gnezdilo 971 parov, od tega na Novem otoku le še 51 %. Poleg naraščajočega trenda je opazen tudi trend spreminjanja gnezdišča z Novega otoka na oba prodnata otoka. Pričakovati je, da se bo trend naraščanja pri rečnem galebu še nadaljeval, kar pa lahko negativno vpliva na navadne čigre. Galebi pričnejo z gnezdenjem v povprečju mesec dni pred čigrami ter tako zasedejo prostor, ki bi sicer bil namenjen čigram. Glede na opazovanje je gnezditveni uspeh med rečnimi galebi slabši na Novem otoku kot na drugih gnezdiščih. Omeniti je potrebno predvsem plenjenje. Med plenilke gnezd zagotovo sodi siva podgana (Newton 1998) in rumenonogi galeb. Natančnejša kontrola na Novem otoku je zaradi obsežne in visoke vegetacije, ki otok prekrije že v maju, nemogoča oz. bi bila nevarna za gnezda in mladiče, saj se v visoki vegetaciji ne vidijo. V začetku aprila je prišlo do večjega pogina odraslih rečnih galebov na jezeru (Milošič 2018). Omenja se nekaj deset pa tudi preko sto osebkov. Ne glede na število poginulih, pa se to ni poznalo na številu gnezdečih parov, saj je bilo prav v tem letu doseženo najvišje število gnezdečih rečnih galebov na Ptujskem jezeru (Tabela 2).

15 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, Navadna čigra je do leta 2014 gnezdila na Novem otoku ter daljnovodnih podstavkih. Do spremembe gnezdišča je prišlo z izgradnjo prodnatih otokov. V letu 2016 so čigre prvič gnezdile samo na Prodnatem otoku 1, podobno se je zgodilo v letu V letu 2018 so navadne čigre prvič gnezdile tudi na Prodnatem otoku 2 in to celo v večjem številu kot na Prodnatem otoku 1 (Tabela 2). Spremembo v številu med otokoma si lahko razlagamo s povečanim številom gnezdečih rečnih galebov na Prodnatem otoku 1 (Slika 5). Pri navadni čigri je število parov v letih od 2009 do 2015 nihalo med 39 in 79 pari (Tabela 2). Število parov se je povečalo v letu 2016, ko so navadne čigre pričele s prvim rednim gnezdenjem na Prodnatem otoku 1. Od tega leta njihovo število narašča (Tabela 2). Slika 5: Na Prodnatem otoku 1 gnezdi mešana kolonija rečnih galebov in navadnih čiger Glede na opazovanje med gnezditveno sezono je bil uspeh gnezdenja navadnih čiger dober. Plenjenja gnezd ni bilo zaslediti, prav tako sem opazil le malo zapuščenih gnezd in mrtvih mladičev. V letu 2018 je prvič v nekoliko večjem številu gnezdil tudi črnoglavi galeb (Slika 6), ki je na jezeru prvič gnezdil leta Tudi pri njem se je po izgradnji obeh prodnatih otokov število parov povečalo. Do leta 2016 so namreč gnezdili le posamezni pari, v letu 2016 jih je

16 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, gnezdilo že petnajst, v letu 2017 dvanajst, v letu 2018 pa že petindvajset parov. Vsi so gnezdili na novih prodnatih otokih (Tabela 1). Tabela 2: Število parov rečnih galebov in navadnih čiger na Ptujskem jezeru v letih od 2009 do Leto Rečni galeb Navadna čigra Slika 6: Črnoglavi galeb (v ospredju) je na Ptujskem jezeru maloštevilen vendar reden gnezdilec

17 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, Zaključek Do leta 2015 sta rečni galeb in navadna čigra gnezdila na Novem in Malem otoku ter obeh daljnovodnih podstavkih. Z izgradnjo dveh prodnatih otokov v letu 2015 se je trend v izbiri gnezdišča spremenil. Rečni galeb je leta 2018 gnezdil na Novem otoku, kjer je gnezdila polovica vseh parov na jezeru, ostali pari so večinoma gnezdili na novih prodnatih otokih. Nekaj parov je gnezdilo še na Malem otoku ter na desnem daljnovodnem podstavku. Število gnezdečih rečnih galebov je bilo najvišje do sedaj, gnezdilo je tisoč parov. Navadna čigra je v letu 2018 gnezdila samo na Prodnatem otoku 1 in 2. Skupno je gnezdilo slabih dvesto parov, kar je rekord za Ptujsko jezero. V letu 2018 je na jezeru rekord v številu parov dosegel tudi črnoglavi galeb, gnezdilo je petindvajset parov. Na levem daljnovodnem podstavku so v letu 2018 ponovno gnezdili rečni galebi. Daljnovodna podstavka nista najboljše gnezdišče za ptice, niti nista temu namenjena, posebej še po izgradnji dveh prodnatih otokov. Vsaj levi podstavek, ki je na plovni poti, bi bilo potrebno fizično zapreti ter tako preprečiti dostop pticam do podstavka.

18 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, MONITORING VODNIH VRST NA JEZERU Opazovanje ptic na jezeru sem beležil ločeno glede na razdelitev jezera po posameznih conah (cona A, B in C - Slika 1), ki so opredeljene v Odloku o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru (Uradni list Republike Slovenije 2006), in sicer med aprilom in novembrom. Na ta način sem pridobil podatke o zadrževanju ptic v posameznih conah. Slika 1: Območje plovbe po posameznih conah Pri orientaciji delitve ptic po conah sem si pomagal s postavljenimi bojami, plovci in drugimi objekti v vodi ter na kopnem. Upošteval sem samo ptice, ki so se nahajale znotraj obravnavanega območja, to je od sotočja reke Drave in kanala do jezu v Markovcih. Pri opazovanju in štetju sem si pomagal z daljnogledom in teleskopom, večkrat tudi s fotografiranjem. Pri tem sem vse osebke ptic večinoma preštel z ene strani obale, praviloma desne. Izjema so bile le ptice, ki so se zadrževale na drugi strani otokov, te sem preštel z nasprotnega brega, ter ptice v jarku na levi strani jezera.

19 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, V času prezimovanja in selitev, to je med oktobrom in marcem, se na jezeru zadržuje več tisoč ptic (npr. Božič 2010, 2016). Število ptic se na jezeru običajno močno zmanjša v mesecu marcu, ko se ptice pričnejo vračati v gnezdišča na severu. Izjema so prisotni rečni galebi, ki se v tem času selijo in se množično ustavljajo na jezeru. Obdobje med aprilom in julijem V začetku meseca aprila so se na jezeru zadrževale še nekatere selivke, ki so se pomikale iz prezimovališč južneje od nas proti severu, npr. posamični martinci, kljunači, prodniki, škurhi. Vse te vrste se hranijo v plitvinah, zatorej je bila njihova prisotnost na jezeru odvisna od gladine vode. Rečni galebi so v tem času že pričeli zasedati gnezdišča na otokih, nekateri pa so bili še na selitvi. V začetku aprila je tako na jezeru zvečer še vedno prenočevalo do štiri tisoč galebov, predvsem rumenonogih in rečnih. Sicer je višek selitve rečnih galebov na Ptujskem jezeru meseca marca. Konec aprila, ko je selitev vodnih ptic večinoma pri koncu, se število ptic na jezeru močno zmanjša. Vse do julija se na jezeru v glavnem zadržujejo gnezdilke. Skupaj se je v tem času na jezeru zadrževalo do tri tisoč ptic, od tega preko dva tisoč rečnih galebov, ki v tem času na jezeru že gnezdijo. Med ostalimi vrstami, ki so v aprilu presegle sto osebkov, so mlakarica Anas platyrhynchos, čopasta črnica Aythya fuligula in labod grbec Cygnus olor. Slednji so se v tem obdobju preko dneva večinoma zadrževali na njivah na desni strani jezera (Slika 2), v poznih popoldanskih urah pa so prileteli na jezeru, kjer so prenočevali. Število vodnih ptic se je pričelo povečevati meseca julija, zvečer je bilo prisotnih do štiri tisoč ptic. K večjemu število v tem obdobju so delno prispevali tudi že speljani mladi rečni galebi. Sicer pa se je v tem času povečalo število mlakaric in črnih lisk, obojih na okrog petsto, ter labodov grbcev na dobrih dvesto. Na prenočišču so se pričeli zbirati rumenonogi galebi in pritlikavi kormorani. V mesecu juliju je bilo galebov preko petsto, kormoranov pa do tristo. Oboji so se pogosto najprej zadrževali na območju kolišča, zatem pa so galebi odleteli dolvodno na najširši del jezera, kormorani pa na otok, kjer so prenočevali. Del galebov, ki je prenočeval na jezeru, je občasno prenočeval tudi pri kolišču. Od omenjenih vrst je bila le črna liska v polnem številu na jezeru prisotna ves čas. Na jezeru se torej hranijo, počivajo in prenočujejo. Mlakarica, pritlikavi kormoran in labod grbec so na jezeru preko dneva sicer bili prisotni, vendar se jih je vsaj del hranil tudi izven jezera, na jezero pa so prihajali na prenočevanje. Rumenonogi galeb je na jezeru bil preko dneva

20 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, prisoten le s posameznimi osebki. Ta vrsta jezero uporablja skozi vse leto skoraj izključno le za prenočevanje. Slika 2: Labodi grbci so se v spomladanskem času prehranjevali na njivah, prenočevali pa na jezeru Vrste, ki so bile prisotne ves čas, ali vsaj delno na jezeru preko dneva, so se v večini časa zadrževale v coni C, predvsem v okolici otokov ter v coni A, dolvodno od Prodnatega otoka 2. Od ostalih vrst, ki so se pojavljale na jezeru v nekoliko večjem številu in so jezero uporabljale samo za prenočevanje, je potrebno omeniti še malo belo čapljo Egretta garzetta. Na jezeru je prenočevalo do sto osebkov in sicer na Velikem otoku ali na kolišču. Obdobje med avgustom in novembrom Od julija naprej se je število ptic na jezeru povečevalo, že avgusta je bilo na jezeru prisotnih preko deset tisoč ptic, pri čemer so šteti tudi galebi na prenočevanju. Od konca avgusta naprej pa vse do sredine novembra je bilo na jezeru konstantno prisotnih več kot deset tisoč ptic tudi čez dan. To je, glede na prejšnja leta, izjema. V prejšnjih letih se je poredko zgodilo, da je bilo toliko ptic prisotnih na jezeru že čez dan. Glavnino k povečanemu številu so doprinesle črne

21 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, liske z do šest tisoč osebki. Čopastih črnic je bilo do tri tisoč, mlakaric med tisoč in tisoč petsto, sivk Aythya ferina do tisoč, malih ponirkov Tachybaptus ruficollis dobrih štiristo, čopastih ponirkov Podiceps cristatus okrog sto ter labodov grbcev nekaj manj kot štiristo (Tabela 1). Vse te vrste so bile v takšnem številu konstantno prisotne na jezeru, kar recimo v prejšnjih letih ni veljalo za čopasto črnico, sivko in mlakarico. Večina osebkov teh treh rac je prejšnja leta na jezero prihajala v večernem mraku na prenočevanje. Hranile so se torej na reki Dravi in drugih vodnih površinah. Tabela 1: Izbor nekaterih vrst ter njihova maksimalna prisotnost na jezeru čez dan in na prenočevanju med septembrom in novembrom. Vrsta Preko dneva Na prenočevanju Črna liska Mlakarica Čopasta črnica Sivka Labod grbec Mali ponirek Čopasti ponirek Veliki kormoran Pritlikavi kormoran Rumenonogi galeb Podobno velja za oba kormorana, tudi pri njima se je trend zadrževanja, glede na prejšnja leta, precej spremenil. Pritlikavi kormoran je bil ves jesenski čas na jezeru dnevno prisoten z več kot sto osebki, veliki pa s približno polovico manj. V prejšnjih letih so se čez dan na jezeru zadrževali le posamezni veliki kormorani, pritlikavih pa je bilo nekaj deset. Rumenonogi galeb je vrsta, ki je na jezeru prisotna le od večera do zgodnjega jutra. Takrat odletijo na hranjenje na okoliška polja, tudi več kilometrov oddaljena od jezera (Slika 3). Sicer pa se je v jesenskem času, med septembrom in novembrom, na prenočevanju zbralo kar šestnajst tisoč ptic. Prostorska razporeditev ptic na jezeru Ptice na jezeru niso enakomerno porazdeljene, prav tako se lahko prostorska razporeditev znotraj posamezne vrste spreminja tekom leta, večkrat lahko celo dnevno.

22 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, Lep primer je labod grbec. V spomladanskem času, vse nekje do julija, se je labod grbec v pretežni meri hranil izven jezera, prenočeval pa na jezeru. Sredi poletja pa je labod navado spremenil in ves čas ostajal na jezeru. Njegova sprememba sovpada z nastankom plitvin v coni A in bujno razrastjo vodnih rastlin v tem delu. Večji del labodov se je tako zadrževal v coni A, dolvodno od otokov, na najširšem delu jezera. Posamezne manjše jate so se občasno zadrževale v coni C v bližini otokov, prav tako tudi za koliščem, med Ranco, Puhovim mostom in levim bregom. Njihovi premiki so zagotovo povezani s prisotno hrano, torej z vodnim rastlinjem. Slika 3: Rumenonogi galebi se čez dan zadržujejo pretežno na poljih, kjer se hranijo. Na Sliki je del jate galebov na polju v bližini Pragerskega, okrog 15 km oddaljenem od jezera Črna liska je bila glede zadrževanja na jezeru vrsta, ki je najmanj spreminjala položaj. Ves poletni in jesenski čas se je glavnina več tisočglave jate zadrževala na najširšem delu jezera, torej na mestu plitvin in makrofitov (Slika 4, 5, 10). V tej skupini so bile tudi druge vrste, labodi grbci, mlakarice ter še nekatere druge race plovke iz rodu Anas. Vse te vrste se hranijo z rastlinsko hrano.

23 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, Slika 4: Črna liska se je v več tisočglavi jati zadrževala na sredini jezera Slika 5: Črna liska in labodi grbci, tudi v času visokega pretoka reke Drave, niso zapustili plitvine z vodnimi rastlinami kjer so se hranili Na lisko ni vplival niti visok pretok vode v reki Dravi in posledično v jezeru konec meseca oktobra. Območje plitvine z bujno vegetacijo ni zapustila (Slika 5), se je pa opazno zmanjšalo

24 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, njeno število. Pred visoko vodo je bilo prisotnih okrog šest tisoč lisk, med in po dvigu vodostaja pa je to število upadlo za okrog štirideset odstotkov. Raca sivka in čopasta črnica sta se na jezeru zadrževali posamično, v manjših jatah z nekaj deset osebki ter tudi v jatah s sto in več osebki (Slika 6). Jate so bile sestavljene iz posamezne vrste ali obeh skupaj. Obe raci sodita v rod potapljavk, hrano si iščeta s potapljanjem. Njuna glavna hrana so vodni mehkužci in nevretenčarji, posežeta pa tudi po rastlinah. Ti dve vrsti sta se v manjši meri zadrževali v zgornjem delu cone A in cone C okrog otokov, predvsem pa v coni A, dolvodno od otokov. Slika 6: Čopasta črnica in sivka sta se v poletno jesenskem delu zadrževali pretežno v coni A V času visokega pretoka reke Drave, 29 in 30. oktobra, sta obe vrsti z jezera skoraj povsem izginili. Pred tem obdobjem se jih je na jezeru skupaj zadrževalo okoli 2500, na dan visoke vode pa jih je bilo na jezeru prisotnih le še okrog deset odstotkov (Slika 7). Zaradi visokega in hitrejšega pretoka ter sočasno močnega vetra je bila voda v jezeru zelo kalna, torej je bila vidljivost v vodi zelo slaba ali nična. Obe raci si hrano iščeta s potapljanjem, kar pa je bilo z visokim in hitrejšim pretokom ter posledično kalno vodo zagotovo močno oteženo. To je bil tudi razlog, da sta se obe vrsti rac z jezera takrat umaknili.

25 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, Zanimiv je podatek, da se je teden dni po visoki vodi na jezeru zbralo celo še več čopastih črnic in sivk kot pred visoko vodo. Čopastih črnic je bilo več kot 3000, sivk pa več kot Slika 7: V času visokega pretoka reke Drave je na jezeru ostalo le nekaj čopastih črnic in sivk Med visokim pretokom reke Drave in v naslednjih dnevih je močno upadlo tudi število nekaterih drugih vrst, na primer mlakarice, malega ponirka in pritlikavega kormorana. Slednji dve vrsti si hrano prav tako iščeta s potapljanjem, močan pretok in kalna voda pa potapljanje zagotovo otežujeta. Sicer se je mlakarica večinoma zadrževala v coni A, delno tudi v coni C, predvsem okrog Velikega, Novega in Malega otoka. Občasno so se manjše jate zadrževale tudi za koliščem, posebej v pozno popoldanskem in večernem času (Slika 8). Pritlikavi kormoran je bil prisoten po celotnem jezeru, v vseh conah, kjer se je tudi prehranjeval. Sicer se je raje zadrževal v bližini otokov, kolišča ter naplavin v jezeru, kjer je lahko tudi počival (Slika 9).

26 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, Slika 8: Mlakarice na hranjenju ob kolišču pred mrakom Slika 9: Pritlikavi kormorani na naplavinah v jezeru Ptice so se čez dan v letu 2018 pretežno zadrževale na treh območjih v jezeru (Slika 10). Na teh območjih se je skupaj po oceni zadrževalo minimalno 80 % vseh ptic na jezeru. Ves čas je

27 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, bilo največ ptic prisotnih v coni A, na mestu plitvin in bujne zarasti. Drugo takšno območje je v coni C, predvsem ob otokih. Na otokih so različne vrste tudi počivale, nekatere pa tudi prenočevale. Tretje območje je območje ob kolišču. Izmed teh treh območij je samo predel ob otokih, ki leži v coni C, izvzet iz redne plovbe. Slika 10: Mesta na jezeru, kjer so se ptice najpogosteje zadrževala Prelet črnih čiger Chlidonias niger in malega galeba Hydrocoloeus minutus Reka Drava s Ptujskim jezerom je bila prepoznana kot pomembna preletna točka za črne čigre. Štumberger (1995) navaja do 8000 tisoč črnih čiger na jezeru v enem samem dnevu. Po dobrih dvajsetih letih se je situacija precej spremenila. Zadnjih deset let je čiger na preletu bistveno manj, trend upadanja pa je še kar prisoten. Prelet obeh vrst, malega galeba in črne čigre, kakor tudi sorodne beloperute Chlidonias leucopterus in belolične čigre Chlidonias hybrida, je bil v letu 2018 zelo neizrazit, tako rekoč neopazen in v izredno nizkem številu. Največ črnih čiger (200) in malih galebov (80) sem

28 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, opazil v začetku meseca maja. Sicer so se vse vrste pojavljale vse do poletja, vendar kot posamezni primerki ali v manjših jatah do trideset osebkov. Vse vrste so se najpogosteje spreletavale v okolici otokov in gorvodno do železniškega mostu. Slika 11: Belolična čigra Redke in ogrožene gnezdilke Slovenije na Ptujskem jezeru Najpogostejši gnezdilki na Ptujskem jezeru sta zagotovo rečni galeb in navadna čigra. Zadnji dve leti se njuno število še povišuje. Z izgradnjo novih otokov, obrežno vegetacijo, ki se je zarasla v zgornjem delu jezera na obeh straneh, pa je jezero postalo zanimivo še za nekatere druge redke vrste. Na otokih gnezdi že omenjeni črnoglavi galeb, prav tako nekaj parov čopaste črnice in mali deževnik Charadrius dubius. V trstišču, na levi strani dolvodno od Puhovega mostu, je gnezdila čapljica Ixobrychus minutus. Vrsta je v Sloveniji redka in ogrožena, na jezeru pa je gnezdila že nekaj let zaporedoma. V tem trstišču ter trstišču na desni strani je skupaj gnezdilo osem parov rakarja Acrocephalus arundinaceus, ogrožene ptice pevke.

29 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, Slika 12: Vodna in obrežna vegetacija na levi strani jezera dolvodno od Puhovega mostu je pomembno gnezdišče za ptice Zaključek Meseca aprila so se na jezeru v glavnem zadrževale le še ptice, ki so na jezeru gnezdile. Izjema so bili predvsem rečni in rumenonogi galebi, ki so bili še na selitvi. Večina rečnih galebov pa je na jezeru v tem obdobju že pričela z gnezdenjem. Na prenočevanju se je v začetku aprila zbralo do štiri tisoč ptic. Konec aprila se je število prisotnih ptic na jezeru zmanjšalo, vse do julija so se na jezeru v glavnem zadrževale le gnezdilke. Julija je število ptic na jezeru ponovno pričelo naraščati in je naraščalo celotno poletje do jeseni. Daleč najštevilčnejša vrsta na jezeru je bila črna liska s 6000 osebki, ki se je na jezeru konstantno zadrževala tudi čez dan. Ostale vrste, ki so se na jezeru zadrževale čez dan z več kot tisoč osebki, so bile še mlakarica, čopasta črnica in sivka.

30 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, V večernem mraku, praviloma uro pred sončnim zahodom, so na jezero priletavale tudi vrste, ki so na jezeru prenočevale. Izstopa rumenonogi galeb z do 5000 osebki. Od septembra naprej je bilo čez dan na jezeru redno prisotnih več kot deset tisoč ptic. Prisotnost tako velikega števila ptic je bila v prejšnjih letih bolj izjema kot pravilo. Na prenočevanju se je število povzpelo do šestnajst tisoč. Ptice na jezeru niso bile enakomerno porazdeljene, na njihovo porazdelitev je vplivala predvsem hrana. Pri posameznih vrstah se je prostorska razporeditev na jezeru spreminjala tudi čez leto. Ptice so se večinoma zadrževale na treh območjih na jezeru in sicer v coni C okrog otokov, v coni B ob kolišču ter glavnina v coni A, na območju plitvin in bujne vodne vegetacije. Selitev črne čigre in malega galeba na Ptujskem jezeru je bila ena najslabših v zadnjih desetih letih. Med aprilom in julijem so bile na jezeru prisotne le manjše jate z nekaj deset osebki. Na jezeru gnezdi sedem redkih in ogroženih vrst: navadna čigra, rečni galeb, črnoglavi galeb, čopasta črnica, čapljica, mali deževnik in rakar. Zraven vseh otokov sta za gnezdilke pomembni tudi območji na levem in desnem bregu dolvodno od Puhovega mostu, ki sta zarasli z obrežno vegetacijo, predvsem trstom.

31 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, PLOVBA IN PTICE Po veljavnem odloku o plovbi na Ptujskem jezeru (Odlok o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru, UL RS 2006) se plovbno območje deli na tri cone (A, B in C), ki imajo tudi svoj režim. Povzetek o plovbnem režimu na reki Dravi in Ptujskem jezeru (Ur. list RS, št. 109, 2006): Plovbno območje je reka Drava od»sotočja«pri Termah Ptuj do Ptujskega jezera in Ptujsko jezero, do območja 500 m pred jezom v Markovcih. Plovbno območje se deli na tri cone: CONA A zajema del Ptujskega jezera na območju od pristanišča v Budini (Ranca) v ravni črti proti desnemu bregu Ptujskega jezera, dolvodno do območja 500 m pred jezom HE Formin v Markovcih. Dovoljena je plovba jadrnic, jadralnih desk in športnih veslaških čolnov ter plovil na motorni pogon, katerih hitrost ne presega 20 km/h. Dovoljeno je smučanje na vodi. CONA B zajema del Ptujskega jezera od pristanišča v Budini (Ranca), gorvodno do»sotočja«pri Termah Ptuj. Dovoljena je plovba motornih čolnov in drugih plovil, razen plovil, ki v višino merijo več kot 2,5 m in jadralnih desk. Najvišja dovoljena hitrost od pristanišča v Budini, gorvodno do prvega mostu je 20 km/h, v nadaljevanju do»sotočja«pri Termah Ptuj pa 6 km/h. Smučanje na vodi je dovoljeno od pristanišča v Budini, gorvodno do prvega mostu. CONA C zajema del Ptujskega jezera na območju 500 m pred jezom HE Formin v Markovcih, območje 100 m okoli ornitološko pomembnih otokov, območje betonskih daljnovodnih podstavkov na Ptujskem jezeru in 100 m pas ob njih, ter desni del jezera na razdalji 50 m do 350 m od obale. Plovba v coni C ni dovoljena (razen izjem). Plovba na plovbnem območju je dovoljena za vsa plovila od 1. junija do 1. oktobra v dnevnem času od 7. do 19. ure. Od 1. maja do 1. junija je dovoljena plovba s plovili na motorni pogon v coni B.

32 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, Vpliv plovbe na ptice Celinske vode, kamor med drugim prištevamo reke, jezera, ribnike in ostala mokrišča, sodijo med najbolj občutljive ekosisteme. Vsak poseg ali dejavnost na in ob vodi lahko takšen ekosistem močno ogrozi. Rekreacijske in športne aktivnosti na vodi, posebej, če niso nadzorovane in usmerjane, predstavljajo določeno grožnjo vodnim pticam (Robinson & Pollitt 2002). Ugotovljeno je bilo, da na ptice lahko vplivajo na tri načine: na uspešnost gnezditve, na razširjenost po vodnih površinah, kakor tudi znotraj njih, ter na vedenje ptic (zbrano v Keller 1995, Mallord et al. 2007, Steven et al. 2011). V kolikor prihaja do konstantnih motenj, lahko ptice območje, torej vodno površino, zapustijo ali pa se njihovo število zmanjša. Zaradi vznemirjanja in nenehnega prestavljanja znotraj ene vodne površine ptice izgubljajo čas za hranjenje in s tem potrebno energijo, kar je lahko posebej problematično v zimskem času (npr. Holm, Laursen & Clausen 2011). Veliko vodnih vrst ptic je občutljivih za motnje, ki jih povzročajo različna plovila, ne samo motorna (Keller 1996, Werner at all 2018). Nekatere vrste imajo ubežno razdaljo, torej razdaljo na kateri se splašijo in odletijo pred plovilom, večjo od nekaj sto metrov (Keller 1996, Werner at all 2018). Se pa ptice lahko na človeka in njegove aktivnosti do določene mere tudi privadijo. Tako recimo Samia s sodelavci (2015) ugotavlja, da ptice postajajo vse bolj strpne do človeka. Za navadne čigre in rečne galebe na Ptujskem jezeru sem v času gnezditve že dokazal, da se ob približevanju čolna pogosto splašijo na razdalji osemdeset in manj metrov (Vogrin 2013). Plovba lahko, glede na opazovanja in ugotovitve, poteka na razdalji do sto metrov od njihovih gnezdišč. V letu 2018 sem ob različnih aktivnostih, ki so potekale na jezeru, preverjal ubežne razdalje nekaterih vodnih ptic na različna plovila. Ubežna razdalja je definirana kot razdalja, na kateri se ptice splašijo in odletijo pred plovilom (Keller 1996). Po spodnji lestvici je to točka 4. Odzivnost ptic sem ocenjeval po lestvici, ki sta jo postavila Robinson & Pollitt (2002): 1 - ptice se na plovila ne odzivajo, 2 - ptice plovila zaznajo, nekatere se pričnejo umikati s plavanjem, 3 - ptice se pred plovili umikajo s plavanjem, nekatere tudi vzletijo, 4 - ptice se pred plovili umaknejo z vzletom in krožijo v zraku. Razdalje sem meril z laserskim merilnikom Maginon LRF 400.

33 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, Cona B Po Odloku o določitvi plovbnega režima se plovba na jezeru najprej prične v coni B meseca maja. Iz celotne cone B po številu ptic in njihovem zadrževanju izstopa območje med Ranco, Puhovim mostom, lesenim stebriščem in levim bregom. Ptice so se tod najpogosteje zadrževale na lesenih kolih ter ob njih na notranji strani proti levemu bregu (Slika 1). Najštevilčnejši so bili na območju kolišča rumenonogi in rečni galebi, pritlikavi in veliki kormorani, labodi grbci in mlakarice. Omenjeno območje za koliščem zaradi dokaj plitve vode za motorna plovila ni zanimivo. Tu so se občasno vozili različni čolni in kanuji na vesla. Redno so se vozili otroci iz CŠOD, najprej s kanuji, v drugi polovici leta pa s tako imenovanima zmajevima čolnoma (Slika 2). Z vožnjo tik ob stebrišču in celo med koli so takrat prisotne ptice preplašili. Slika 1: Območje ob kolišču, kjer so redno prisotne številne vodne vrste Gorvodno od pristanišča Ranca in levim bregom obratuje Vejk park - smučanje na vodi s pomočjo žičnice. Žičnica je speljana od pomola na Ranci do brega na levi strani jezera, v dolžini dobrih sto metrov. Obratovanje žičnice je tiho, vodeno s pomočjo elektrike, smučanje pa poteka v ravni liniji oziroma nekaj metrov levo in desno od ravne linije jeklenice, v času

34 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, dovoljene plovbe v coni B. Aktivnosti so se v Vejk parku leta 2018 dogajale predvsem med vikendi. Slika 2: Zmajeva čolna med koliščem in levim bregom V tem predelu, to je v območju Rance, so redno lovile navadne čigre, vendar ni bilo zaslediti, da bi obratovanje Vejk parka ali samo pristanišče čigre motilo pri lovu. Čeprav so se v tem območju, predvsem pa levo od Vejk parka, gledano gorvodno, zadrževale tudi druge ptice (galebi, kormorani, labodi, race), smučanje na vodi zanje ni imelo velikega vpliva. Letošnja opazovanja so samo podkrepila ugotovitve iz preteklih let, da je del jezera v coni B, in sicer gorvodno od Rance in med lesenim stebriščem ter Puhovim mostom in levim bregom, za ptice zelo pomemben. Predlagam, da se ta del izvzame iz plovbe za vsa plovila. Ta predel se naj izloči iz cone B in prekategorizira v cono C oz. naj se na tem delu določi nova cona D (Slika 3). Cona A Po Odloku o določitvi plovbnega režima se plovba v coni A prične s prvim junijem. Cona A zajema največji del jezera, tu je plovba tudi najbolj intenzivna. Plovba v coni A se prične

35 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, mesec dni kasneje kot v coni B. Ta zamik pričetka plovbe je zaradi selečih se črnih čiger in malih galebov, ki se v največjih koncentracijah na jezeru pojavljajo v drugi polovici aprila in meseca maja. V letu 2018, kot tudi že zadnjih deset let, je bilo število prisotnih črnih čiger ter malih galebov izredno nizko. V letošnjem letu je število črnih čiger le redko preseglo sto osebkov na dan, medtem, ko je bilo malih galebov še manj. Pred desetimi in več leti se je na jezeru lahko v tem obdobju zadrževalo tudi do deset tisoč črnih čiger (Božič 2003). Postavlja se vprašanje ali je še smiselno vztrajati pri takšnem plovbnem režimu, glede na to, da masovne migracije črnih čiger ni bilo že deset let? Predlagam, da se plovba v coni A prične v enakem obdobju kot v coni B. Glede na število ptic, prisotnih na jezeru v mesecu aprilu in maju, plovba nanje ne bo imela bistvenega vpliva. Po drugi strani se število ptic na jezeru, najbolj očitno v coni A, prične povečevati konec julija, še bolj očitno meseca avgusta, torej še v plovbni sezoni. Največ ptic se tradicionalno zadržuje na najširšem delu jezera, na in ob plitvinah. Čez dan se lahko tu zadržuje več kot sedem tisoč ptic. Ta predel se deloma prekriva z območjem plovbe (Slika 3). Slika 3: Predlog nove conacije na jezeru.

36 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, V izogib motnjam ptic predlagam, da se cona C v tem delu jezera poveča (Slika 3, rumena črta). Ptice se v tem predelu jezera čez dan množično zadržujejo v plitvini, kjer se sredi poletja razraste vodna vegetacija. Predlagam, da se del plitvine prestavi oziroma prečrpa v cono C (Slika 3, črna puščica). Na ta način bo plovba omogočena tudi v tem predelu, saj do sedaj zaradi plitvine ni bila mogoča, ptice pa bodo dobile mirno cono tudi v času plovbnega režima. Prav tako predlagam, da se levi daljnovodni podstavek zapre in pticam onemogoči dostop nanj. S tem se ga tudi izbriše iz varovanega območja oziroma iz cone C. Ptice imajo po izgradnji dveh prodnatih otokov dovolj mest za gnezdenje, ki so zanje tudi primernejša kot daljnovodni podstavek. Glede na razporeditev ptic na jezeru predlagam, da se cona B poveča dolvodno, nekje do drugega prodnatega otoka (Slika 3). Prav tako, na osnovi števila ptic, njihove razporeditve po jezeru ter na osnovi del v coni C, ki so potekala izven trenutno veljavnega odloka o plovbi (poglavje spodaj), predlagam naslednjo možnost za plovbo: Cona A: od do med 7. in 20. uro oziroma do mraka Cona B: od do med 7. in 20. uro oziroma do mraka Takšen režim bi bil mogoč ob predpostavki, da se poveča tako cona C kot cona B ter dodatno zaščiti predel ob kolišču. IZREDNI DOGODKI NA JEZERU Pod izredne dogodke štejem plovbo izven obdobja, kot jo določa Odlok o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru (UL RS 2006), dela na jezeru izven plovbnega obdobja ali na območju cone C in večje prireditve, ki se odvijajo ob in na jezeru. Ptice sem spremljal ob: - popravilu ptujskega mostu (april-avgust) - Rancariji (4. 8.) - regati Jadro Rance (13. in ), - revitalizaciji dela desnega brega (april-november), V nadaljevanju podajam natančnejše opise za posamezne dogodke in morebitne interakcije s pticami.

37 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, Popravilo ptujskega mostu Ptujski most, na katerem so se opravljala različna gradbena dela, leži v coni B. Med popravili je bila plovba pod mostom omejena oziroma prepovedana. Dela so v glavnem potekala čez dan na samem mostu, občasno pa so potekala tudi iz vode (Slika 4). Dela na mostu na ptice niso vplivala. Rancarija Rancarija, tekmovanje s tradicionalnimi lesenimi čolni, je v letu 2018 potekala četrtega avgusta. Veslanje je potekalo v coni B, od pristanišča Ranca v dolžini 400 metov proti levemu bregu cone C. Na prizorišču, v pristanišču Ranca in na pomolu se je zbralo okrog sto ljudi. Ptic v času prireditve v coni B skorajda ni bilo, nekaj se jih je zadrževalo le ob kolišču. V večernem mraku, ko je prireditev na vodi bila že končana, so na območje kolišča prileteli galebi in kormorani, ki niso bili deležni motenj. Slika 4: V času popravila ptujskega mostu je plovba pod njim bila omejena Regata jadro Ranca Regata na jezeru je potekala 13. in 14. oktobra. Na regati je sodelovalo dvanajst plovil razreda Optimist. Spremljevalnih plovil na motorni pogon je bilo pet (trenerji, sodniki). Plovba je

38 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, potekala v coni A in coni B. Sprememba lokacije plovbe je bila vezana na takratne vetrovne razmere. V coni B se je plovba odvijala na območju Rance (Slika 5). V času plovbe je bilo nekaj deset ptic prisotnih ob kolišču, okrog dvesto pa okrog Velikega otoka in nekoliko dolvodno, nasproti delu, kjer je potekala plovba, torej v coni C (Slika 5). Prisotni pritlikavi in veliki kormorani, mlakarice, sivke in črne liske so bili od plovil oddaljeni na razdalji med 120 in 270 metrov. Na tej razdalji ptice niso kazale nobenega strahu ali znakov umikanja pred plovili ne glede ali so plovila na vodi mirovala ali so se premikala (Slika 5, 6). Vpliva na ptice s strani plovil tukaj ni bilo. Tekmovanje v coni A je potekalo dolvodno od otokov. Zaradi vožnje plovil v ta predel jezera so se ptice umikale s plavanjem, nekatere so se dvignile z vode in odletele (Slika 7). Skupaj je bilo takrat v tem predelu okrog osem tisoč ptic, od tega nekaj manj kot šest tisoč lisk in skupaj slabih dva tisoč sivk in čopastih črnic. S plavanjem so se umikale predvsem črne liske, labodi grbci ter posamezne race (Slika 8). Slika 5: Ptice so se zadrževale na razdalji dobrih sto metrov od plovil v coni B Večina rac je pred plovili vzletela, krožila v zraku ter se na jezero spustila v okolici otokov. Liske so se pred plovili umikale na razdalji 300 do 400 metrov, race na podobni razdalji,

39 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, nekatere že nekoliko prej. Glede na lestvico za odzivnost ptic (Robinson & Pollitt 2002) ocenjujem, da so liske po tej lestvici sodile v skupino 2-3, race pa v skupino 3-4 (ptice se umikajo s plavanjem, nekatere tudi vzletijo in krožijo v zraku). Slika 6: Ptice, ki so se zadrževale v coni C; plovba, oddaljena 120 do 270 m, zanje ni bila moteča Slika 7: Ptice se umikajo pred plovili na razdalji okrog 400 metrov

40 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, Slika 8: Črne liske in labodi grbci so se plovilom umikali predvsem s plavanjem Slika 9: Med tekmovanjem za Jadro Ranca so se črne liske od plovil držale na razdalji 200 do 400 metrov Med tekmovanjem je bilo premikov s plovili, predvsem s čolni na motorni pogon, manj. Vodne ptice se niso več umikale, pač pa so zavzele del jezera, kjer plovil ni bilo. Vrste, ki so

41 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, ostale v tem delu jezera (črne liske, labodi grbci, mali in čopasti ponirki, posamezne race), so se zadrževale na razdalji do dvesto metrov od plovil, običajno pa je ta razdalja znašala okrog štiristo metrov (Slika 9, 10, 11). Slika 10: Črne liske in mali ponirki na razdalji 200 in 250 metrov Slika 11: Mešana jata črnih lisk in rac (predvsem čopaste črnice in sivke) na razdalji dobrih 400 metrov od plovil ni kazala znakov vznemirjenja

42 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, Revitalizacija dela desnega brega Revitalizacija na desnem bregu jezera se je pričela že jeseni leta V letu 2018 se je črpanje mulja iz akumulacije, in s tem sanacija dela brežine, nadaljevala. Dela na jezeru so potekala od do Dnevno so dela potekala od sedme ali osme ure zjutraj in so trajala do mraka oziroma do dvajsete ure sredi poletja. Črpanje mulja je potekalo na desni strani jezera v coni C, do približno sto metrov od brega in se transportiralo na asfaltno brežino in v predhodno postavljene zaboje v jezeru tik ob brežini. Brežina se je na ta način razširila, obenem pa prekrila asfaltno prevleko brežine. Dela so potekala od Velikega otoka do približno petsto metrov dolvodno od Prodnatega otoka 2 (Slika 12). Delovišče je bilo postavljeno na levi strani jezera, približno dvesto metrov gorvodno od pristanišča Ranca. Prevoz določenega materiala, predvsem pa ljudi, je vsak dan potekal s čolnom od levega brega na desno stran jezera. Pri tem je čoln plul po coni B, v cono A in nato še v cono C (Slika 13). Dnevno je bilo lahko takšnih voženj s čolnom tudi deset. Slika 12: Črpanje mulja in sanacija dela brežine na desni strani jezera V aprilu je večkrat prihajalo do motenj rečnih galebov, ki so v tem času že pričeli z gnezdenjem. V enem dnevu so se galebi bodisi zaradi čolna, ki je plul ob Novem otoku, ali premiku strojev, na otoku splašili tudi do šest krat (Slika 14, 15).

43 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, Slika 13: Med aprilom in novembrom so se delavci večkrat dnevno vozili po coni C Slika 14: Delovni čoln je splašil rečne galebe na Novem otoku meseca aprila

44 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, Slika 15: Delovni stroj je preplašil rečne galebe na Novem otoku Takšno motenje se je nadaljevalo nekje do konca aprila. Takrat je bil sklenjen dogovor z izvajalcem o bolj previdni vožnji oziroma novi trasi vožnje v cono C (L. Božič, pisno). Od takrat naprej vožnja ni potekala več tik ob Novem otoku, pač pa se je v cono C vozilo praviloma dolvodno od desnega daljnovodnega podstavka ali pred Malim otokom. Vznemirjanj rečnih galebov na Novem otoku je bilo na ta način bistveno manj oziroma so bila izredno redka. Dela na desnem bregu in v vodi so se kasneje nadaljevala dolvodno, vzporedno z obema novima prodnatima otokoma, kjer so v tem času gnezdili galebi in navadne čigre. Stroj na vodi, ki je črpal mulj na breg, je bil od otokov oddaljen do minimalno šestdeset metrov. Ne glede na hrup, ki ga je stroj povzročal, in njegovo stalno prisotnost, pa do večjih vznemirjanj ptic na otokih ni prihajalo. Po končani gnezditvi ptic okrog otokov čez dan praviloma ni bilo veliko. Izjema je bil le Velik otok, ki pa je bil od delovišča na desnem bregu in vodi oddaljen več kot dvesto metrov. Tam so se ptice, predvsem race in kormorani, zadrževale tudi čez dan. Ko se je delovišče pomaknilo dolvodno so ptice počivale tudi na Malem otoku (kormorani, galebi, race). Posamezne ptice so se delovišču na vodi približale, nekatere (npr. mlakarica, čopasti ponirek, sivka, pritlikavi kormoran) tudi le na razdaljo nekaj deset metrov. Večjih jat na vodi v času

45 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, delovanja strojev ni bilo. So se pa ptice počutile varno na otokih, kjer so se zadrževale kljub strojem, oddaljemim med šestdeset in sto metri (Slika 16). Slika 16: Veliki in pritlikavi kormorani pri počitku na prodnatem otoku na razdalji 60 metrov od delujočih strojev Ocenjujem, da dela na desnem bregu in v coni C ptic direktno niso pretirano vznemirjala. Izjema je bil le začetek del v mesecu aprilu. Ptic na vodi v sami coni C v okolici gradbišča v času delovanja le-tega ni bilo veliko. Predvidevam, da so se ptice temu predelu izogibale zaradi delovnih strojev, plovbe v coni C in prostorske zasedenosti vodne površine z delovnimi stroji. Manjše jate so na območje prišle proti večeru, praviloma po zaključku del. Kršitve plovbe in odziv ptic Kršitev Odloka o plovbnem režimu v času izvajanja monitoringa na Dravi nisem zasledil veliko. Sredi meseca aprila so plovbni režim kršili ribiči, ki so se s čolni vozili v coni A in se tam daljši čas, tudi v večernem mraku, zadrževali (Slika 17). Pri plovbi ptic niso vznemirjali, saj jih v tem času čez dan ni bilo veliko. Nekoliko moteče je bilo za vrste, ki so na jezeru prenočevale.

46 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, Slika 17: Ribiški čolni so občasno kršili plovbni režim Občasno so plovbni režim kršila tudi plovila v času redne plovbe. Tako sem meseca junija zasledil vožnjo vodnega skuterja za Novim otokom, torej v coni C. Podobno sem meseca septembra zasledil čoln v coni C. Oba sta splašila nekaj tam zadržujočih ptic, predvsem čoln je preplašil nekaj jat rac (Slika 18). V aprilu in oktobru so na jezeru občasno trenirali tudi člani BD Ranca s plovili Optimist. Na jezeru je bilo prisotnih do sedem jadrnic in en spremljevalni čoln na motorni pogon. Trening je potekal v coni B ter v delu cone A dolvodno, vse nekje do sredine jezera. V mesecu aprilu motenj ptic nisem zasledil, čeprav se je plovba večkrat odvijala v bližini levega daljnovodnega podstavka, kjer so takrat gnezdili rečni galebi (Slika 18). V oktobru je nekaj krat prišlo do motenj manjšega števila rac v zgornjem delu cone A, vendar bistvenega vpliva na ptice ni bilo. Race so se pred plovili umikale bodisi s plavanjem ali s krajšim vzletom z vode in vnovičnim pristankom nekaj sto metrov dolvodno.

47 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, Slika 18: Čoln, ki je plul v coni C je septembra preplašil nekaj jat rac na tem območju (na sliki zgoraj desno) Slika 19: Plovba v mesecu aprilu v neposredni bližini levega daljnovodnega podstavka rečnih galebov ni pretirano vznemirila.

48 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, Zaključek Rekreacijske in športne aktivnosti na vodi lahko za ptice predstavljajo določeno grožnjo. Človeške aktivnosti na ptice lahko vplivajo na tri načine: na uspešnost gnezditve, na razširjenost po vodnih površinah, kakor tudi znotraj njih, ter na vedenje ptic. V primeru, da prihaja do konstantnih motenj lahko ptice območje, torej vodno površino, zapustijo ali pa se njihovo število zmanjša. V coni B po številu ptic in njihovem zadrževanju izstopa območje med Ranco, Puhovim mostom, lesenim stebriščem in levim bregom. Tu se največ ptic zadržuje na in ob kolišču. Območje zaradi plitkosti za motorna plovila ni zanimivo, občasno so ga uporabljali različni čolni in kanuji na vesla. Do plašenja ptic je prihajalo le občasno. Zaradi pomembnosti območja za ptice predlagam, da se predel kolišča izvzame iz plovbe za vsa plovila. Za plovila naj bo plovba prepovedana sto metrov od stebrišča proti levemu bregu. Ta predel se naj izloči iz cone B in prekategorizira v cono C oz. se naj na tem delu določi, če je potrebno, nova cona D. Glede na število in zadrževanje ptic na jezeru predlagam, da se cona B poveča dolvodno do drugega prodnatega otoka. V coni A se plovba prične meseca junija, mesec dni kasneje kot v coni B. Ta zamik pričetka plovbe je bil določen zaradi selečih se črnih čiger in malih galebov, ki sose v največjih koncentracijah na jezeru pojavljala v drugi polovici aprila in meseca maja. Zadnjih deset let je število prisotnih črnih čiger in malih galebov na jezeru izredno nizko. Zaradi tega predlagam, da se plovba v coni A prične istočasno kot v coni B. Število ptic se v coni A prične povečevati že sredi poletja, torej še v času plovbe. Na najširšem delu, kjer se nahaja plitvina, se lahko čez dan zadržuje tudi več kot 6000 ptic. V izogib motnjam ptic predlagam, da se cona C v tem delu jezera poveča. Prav tako predlagam, da se del plitvine prestavi oziroma prečrpa v cono C. Tako bo v delu cone A omogočena plovba, ptice pa bodo dobile večjo mirno cono. Prav tako predlagam, da se levi daljnovodni podstavek zapre in pticam onemogoči dostop nanj saj imajo na otokih dovolj prostora za gnezdenje, obenem pa se bo sprostil prostor za plovbo.

49 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, Na jezeru predlagam naslednjo časovno ureditev za plovbo: Cona A: od do med 7. in 20. uro oziroma do mraka Cona B: od do med 7. in 20. uro oziroma do mraka Takšen režim bi bil mogoč ob predpostavki, da se poveča tako cona C kot cona B ter dodatno zaščiti predel ob kolišču. V letu 2018 so se tako v času plovbe kot izven nje, glede na veljavno Uredbo o plovbi, na jezeru dogajale številne aktivnosti. Nekatere med njimi, npr. Rancarija in popravilo ptujskega mostu, na ptice niso imele vpliva. Revitalizacija desnega brega jezera je potekala tako v času plovbe kot izven njega (april, oktober, november). Pri tem se je s čolnom dnevno plulo iz cone B v cono A in cono C, tudi do desetkrat dnevno. V aprilu je zaradi tega prihajalo do dnevnih motenj, predvsem gnezdečih galebov na Novem otoku. Kasneje se je situacija stabilizirala in so bile motnje manjše in le občasne. Pticam se je v času del na brežini in vodi odvzemal prostor v coni C, medtem ko dela na dogajanje na otokih niso imela bistvenega vpliva (gnezdenje, počivanje), čeprav je delovanje strojev potekalo na razdalji tudi pod sto metri od otokov. ZAKLJUČKI, UGOTOVITVE IN PREDLOGI Rečni galebi in navadne čigre se prehranjujejo na jezeru in izven njega. Mesta hranjenja se spreminjajo glede na vodostaj ter vremenske pogoje. Motenj pri lovu navadnih čiger in rečnih galebov zaradi plovil na vodi ali prisotnosti ljudi na obali nisem zasledil. Prodnata otoka, ki sta namenjena predvsem gnezdenju navadnih čiger, sta bila kot gnezdišče zelo dobro sprejeta. Število gnezdečih navadnih čiger se je tako od leta 2015 do leta 2018 povečalo skoraj za petkrat, rečnega galeba pa podvojilo. Pred izgradnjo novih otokov so čigre, prav tako rečni galebi, gnezdili tudi na daljnovodnih podstavkih, saj je ustreznih gnezdišč primanjkovalo. Ustreznih in primernejših gnezdišč je sedaj dovolj, zato predlagam, da se levi daljnovodni podstavek zapre. Levi daljnovodni

50 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, podstavek je dislociran od cone C in je v plovbnem območju cone B. Z zaprtjem podstavka bi omogočili tudi večjo varnost pri plovbi, saj bi se sprostilo več prostora za plovbo. Glede na število, zadrževanje ptic po conah in njihovo razporeditev znotraj con, predlagam, da se plovba v coni B sprosti za vsa plovila že prvega aprila ter da se cona B poveča dolvodno do zadnjega prodnatega otoka. Zadrževanje ptic znotraj con ni enakomerno. V coni B se največ ptic zadržuje okrog kolišča. Območje zaradi plitkosti za motorna plovila sicer ni zanimivo, ga pa občasno uporabljajo različni čolni in kanuji na vesla. Do plašenja ptic je prihajalo občasno. Zaradi pomembnosti območja predlagam, da se predel kolišča izvzame iz plovbe za vsa plovila. Za plovila naj bo plovba prepovedana okrog sto metrov od stebrišča proti levemu bregu. Ta predel se naj izloči iz cone B in prekategorizira v cono C oz. se naj na tem delu določi, če je seveda potrebna, nova cona D. V coni A se največ ptic zadržuje na najširšem predelu jezera, kjer je prisotna tudi večja plitvina z vodno vegetacijo. Število ptic se prične povečevati že sredi poletja, torej še v času plovbe. Predlagam, da se cona C v tem delu poveča, del plitvine iz cone A pa prestavi v cono C. S tem bo del cone A ponovno ploven, ptice pa bodo s povečano cono C dobile večjo mirno cono že sredi plovbne sezone. Množične selitve črnih čiger in malega galeba na jezeru ni že deset let. Ti dve vrsti sta se na jezeru množično pojavljali v drugi polovici aprila in maja. Zaradi tega predlagam, da se plovba v coni A prične istočasno kot v coni B, torej s Na jezeru predlagam naslednjo časovno ureditev za plovbo: Cona A: od do med 7. in 20. uro oziroma do mraka Cona B: od do med 7. in 20. uro oziroma do mraka Takšen režim bi bil mogoč ob predpostavki, da se poveča tako cona C kot cona B ter dodatno zaščiti predel ob kolišču. Glede na zadrževanje in število vodnih ptic v coni B, izjema je območje kolišča, ter reakcije ptic na plovila, ocenjujem, da bi posamezna plovila lahko plula tudi izven predlaganega časa za plovbo. Takšno plovilo je recimo turistična ladjica.

51 VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru Strokovno poročilo, Najbolj obiskan del jezera je med mestnim parkom in pristaniščem Ranca. V tem predelu jezera, s pogledam na kolišče, se redno zadržuje večje število ptic. Zato za ta del predlagam ureditev učno-vzgojno-turistične poti. Pot naj se ustrezno opremi z informativnimi tablami (nastanek in funkcije jezera, pomen jezera za ptice, ipd.). Predlagam, da se na celotnem jezeru, ki ga zajema Odlok o določitvi plovbnega režima, opravlja nadzor nad plovbnim režimom. Predvsem se naj nadzor opravlja tudi na drugih potencialnih spustnih mestih na jezero ter tudi še uro po končani plovbi. Predlagam, da se monitoring vodnih ptic na jezeru nadaljuje tudi v letu 2019 zaradi spremljanja razvoja dogodkov na in ob jezeru, odstranjevanja naplavin, predloga novega termina plovbe ter spremljanja odziva ptic na te spremembe.