KAZALO. Poslovno poročilo 6. Revidirani računovodski izkazi 25. Poročilo uprave banke 3 Poročilo nadzornega sveta banke 4

Transkripcija

1 LETNO POROČILO 2007

2 KAZALO Poročilo uprave banke 3 Poročilo nadzornega sveta banke 4 Poslovno poročilo 6 Opis splošnega gospodarskega okolja 6 Pregled poslovanja banke 7 Kreditno poslovanje 7 Depozitno poslovanje 9 Kapitalske naložbe in poslovanje z vrednostnimi papirji 9 Zunajbilančno poslovanje 10 Finančni rezultat banke 13 Finančni položaj 15 Kapital in kapitalska ustreznost 17 Upravljanje s tveganji 18 Razvoj banke 20 Informacijska tehnologija 20 Organi upravljanja banke 22 Shema organizacijske strukture NLB Koroške banke d.d. 23 Poslovna mreža 24 Revidirani računovodski izkazi 25 Poročilo neodvisnega revizorja 26 Izjava o odgovornosti uprave 33 Pojasnila k računovodskim izkazom 34

3 Pomembnejši podatki in kazalci o poslovanju banke, v % Znesek Rast Znesek Rast Znesek 1. Bilančna vsota Skupni znesek depozitov nebančnega sektorja a. pravne in druge osebe b. prebivalstvo Skupni znesek kreditov neban. sektorja a. pravne in druge osebe b. prebivalstvo Celotni kapital Oslabitve fin.sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, in rezervacije 6. Obseg zunajbilančnega poslovanja Čiste obresti Čisti neobrestni prihodki Stroški dela, materiala in storitev Amortizacija Oslabitve in rezervacije (4.571) 50 (9.169) (139) Poslovni izid pred obdavčitvijo iz rednega in ustavljenega poslovanja Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega in ustavljenega poslovanja Število zaposlenih Število delničarjev Število delnic Nominalna vrednost delnice (v celih ) 41,73 41, , Knjigovodska vrednost delnice (v celih ) 413, , , Kapitalska ustreznost (v %) 20, , , Oslabitve finančnih sredstev merjenih po odplačni vrednosti in rezervacije za prevzete obveznosti/razvrščene aktivne bilančne in zunajbilančne postavke (v %) 2,65 3,86 8, Obrestna marža (v %) 3,69 3,68 3, Marža finančnega posredništva (v %) 5,29 5,21 6, Donos na aktivo pred obdavčitvijo (v %) 3,32 4,72 0, Donos na kapital pred obdavčitvijo (v %) 17,11 25,72 4, Donos na kapital po obdavčitvi (v %) 13,40 19,26 3, Operativni stroški / povprečna aktiva (v %) 3,24 3,29 3, Likvidna sredstva / Kratkoročne vloge do neban.sektorja (v %) 3,57 4,03 2, Likvidna sredstva / povprečna aktiva (v %) 1,86 2,12 1,61 2

4 Poročilo uprave banke Leto 2007 je bilo v več kot 30 letnem obdobju poslovanja banke prelomno, saj so bile izvršene vse potrebne aktivnosti za pripojitev banke k Novi Ljubljanski banki d.d., ki bo zaključena v mesecu maju Izveden je bil postopek izključitve manjšinskih delničarjev, ko so bile delnice manjšinskih delničarjev prenesene na glavnega delničarja Novo Ljubljansko banko d.d. in z njegove strani izplačane odpravnine vsem manjšinskim delničarjem. Začel se je postopek za izvedbo poenostavljene pripojitve z opravljeno revizijo Zaključnega poročila NLB Koroške banke d.d. na dan obračuna pripojitve t.j , izdelano Poročilo o pripojitvi oz. elaborat o ekonomski upravičenosti pripojitve in sklenjena pogodba o pripojitvi. V mesecu januarju 2008 je bila izvedena tudi skupščina, ki je potrdila pripojitev. Poleg teh statusnih postopkov so se na vseh področjih delovanja banke izvajale aktivnosti v zvezi s pripravami na tehnično pripojitev poslovanja s ciljem, da bi se poslovanje s komitenti in delovanje v okviru prevzemne banke nadaljevalo čimbolj tekoče in nemoteno. Ob teh vzporednih aktivnosti je banka v letu 2007 uspešno vodila svoje poslovanje, saj je povečala obseg poslovanja z nebančnim sektorjem, kjer je dosegla zdravo rast kreditiranja komitentov v višini 14% in povečala obseg zbranih vlog strank, ki niso banke za 9% ter znižala zadolženost pri drugih bankah. Svoje poslovanje v letu 2007 je zaključila s čistim dobičkom v višini tisoč EUR, kar pomeni 13,40% donosnost kapitala po obdavčitvi. V letu 2008 se bodo pripojitvene aktivnosti izvajale še intenzivneje s ciljem, da bi postopek prehoda samostojne NLB Koroške banke d.d. v novo organizacijsko obliko Področje NLB Koroška potekal brez motenj za poslovanje komitentov banke in tako, da bo nova organizacijska oblika v okviru Nove Ljubljanske banke d.d. še naprej lahko uspešno poslovala. 3

5 Poročilo nadzornega sveta banke Nadzorni svet banke je v letu 2007 svoje aktivnosti izvrševal na rednih in korespondenčnih sejah ter z izdajo soglasij o največji izpostavljenosti. Nadzorni svet banke je opravljal svoje naloge v skladu z določili Zakona o bančništvu, Zakona o gospodarskih družbah, Statuta banke in Poslovnika o delu nadzornega sveta ter imel dve redni seji, štiri korespondenčne seje in izdal tri pisna soglasja o največji izpostavljenosti. Na podlagi pisnih poročil uprave banke je preverjal zakonitost in gospodarnost vodenja banke. Nadzorni svet je bil seznanjen z vsemi poročili o izpolnjevanju poslovnih in finančnih ciljev banke in pomembnejšimi poslovnimi odločitvami uprave banke. Nadzorni svet je obravnaval naslednje pomembnejše zadeve: letno poročilo za poslovno leto 2006 in oblikovanje mnenja k temu poročilu, letno poročilo o notranjem revidiranju za leto 2006 in oblikovanje mnenja k temu poročilu, oblikovanje in uporaba bilančnega dobička za leto 2006, trimesečna poročila o notranjem revidiranju poslovanja v banki, medletna poročila o izpolnjevanju poslovnih in finančnih ciljev banke, izdaja soglasij za največji obseg velike izpostavljenosti do posameznih komitentov in poročila o stanju velike izpostavljenosti banke, poslovni in finančni plan banke za leto 2008, letni program dela službe notranje revizije za obdobje 1.1. do , poročila o zapadlih in neplačanih terjatvah banke. V letu 2007 so se delničarji sestali na dveh sejah skupščine NLB Koroške banke d.d. in sicer: na 8.seji, ki je bila dne sprejela letno poročilo nadzornega sveta o preveritvi Letnega poročila banke za leto 2006 in pozitivno stališče k poročilu revizijske družbe Pricewaterhouse Coopers d.o.o. Ljubljana za poslovno leto 2006, sprejela letno poročilo o notranjem revidiranju v banki za leto 2006 s pozitivnim mnenjem nadzornega sveta, sklepala o uporabi bilančnega dobička za poslovno leto 2006 ter podelila razrešnico upravi banke in nadzornemu svetu banke za poslovno leto seji, ki je bila dne sprejela sklepe o izključitvi manjšinskih delničarjev in prenosu delnic preostalih delničarjev na glavnega delničarja Novo Ljubljansko banko, določila višino denarne odpravnine, ki jo mora glavni delničar izplačati manjšinskim delničarjem, imenovala revizorja za revizijo zaključnega poročila po stanju na dan obračuna pripojitve

6 Letno poročilo za leto 2007 Nadzorni svet je v skladu z zakonodajo prejel revidirano letno poročilo banke in revizorjevo poročilo, ki je del letnega poročila banke. Preveril je vse bistvene sestavine poročila. Ugotovil je, da je banka dosegla pričakovane rezultate. Poleg tega je ugotovil, da je banka poslovanje ustrezno prilagajala spremenjenim tržnim razmeram. Nadzorni svet ocenjuje, da je bilo poslovanje banke v letu 2007 uspešno in da ustvarjeni rezultati predstavljajo realizacijo pričakovanj delničarjev tako na področju politike doseganja načrtovanega obsega poslovanja banke kot na področju spremljanja donosnosti kapitala. Nadzorni svet je revidirano letno poročilo za leto 2007 obravnaval na svoji 12.seji dne in ga v celoti potrdil. Na revizorjevo poročilo, ki je sestavni del letnega poročila, je podal pozitivno mnenje. 5

7 POROČILO O POSLOVANJU BANKE ZA LETO 2007 Opis splošnega gospodarskega okolja Leta 2007 smo bili v Sloveniji priča izrazito ugodni gospodarski klimi kot posledici svetovne konjunkture in pozitivnih učinkov uvedbe nove valute. Gospodarska rast naj bi konec leta 2007 dosegla 5,9% na letni ravni kar je največ v samostojni Sloveniji. Visoko gospodarsko rast spremlja tudi zelo visoka inflacija na ravni 5,6%, kar je največ v evro območju. Uvedba evra je imela pri tem le manjši vpliv, čeprav konvergenca za Slovenijo zaradi v povprečju nižjih cen od ostalega evro območja, predvsem v storitvenem sektorju, pomeni nadaljnji pritisk na cene v letu Visoka dinamika svetovnega gospodarstva se je nadaljevala tudi v letu Glavni vzvod je bila močna aktivnost Kitajske, ki tradicionalno presega vsa pričakovanja, Indije in Skupnosti neodvisnih držav, predvsem Rusije, ki po rasti postaja druga najbolj dinamična regija v svetu. V pogojih visokega povpraševanja dosegajo cene surovin še naprej visoko rast, posebej nafta, kovine in prehranske surovine. Cena nafte je tako v prvih dneh leta 2008 presegla magično mejo 100 $ za sodček, rasti pa tudi v prihodnje ni videti konca. Tako nemški inštitut za ekonomske analize (DIW) do leta 2020 napoveduje, da bo za sodček nafte potrebno odšteti preko 200 $. Gospodarska aktivnost ZDA je bila nižja od napovedi - nekaj pod 2%. Na ZDA je bolj kot na druge regije vplivala nestabilnost globalnih finančnih trgov, kot posledica t.i. nepremičninske krize v ZDA in s tem povezanimi milijardnimi odpisi bank. Ameriški dolar je v primerjavi z evrom še naprej izgubljal na vrednosti in konec leta dosegel raven okrog 1,47 USD za EUR. Kot kaže, težave ZDA zaenkrat ne ogrožajo dobre svetovne in za nas posebej pomembne evropske konjunkture. Tako naj bi bila tudi v letu 2008 evropski izvoz in uvoz dinamična in uspešna, vendar pa neto izvoz naj ne bi bil več tako močan motor rasti in ne bo imel več tako pozitivnega vpliva na rast BDP kot v minulem letu. Kot največje gonilo rasti držav EU naj bi investicije nadomestila zasebna potrošnja gospodinjstev. Razpoložljivi dohodki gospodinjstev tako v EU kot tudi v Sloveniji so se namreč zaradi visoke zaposlenosti, večjih prihodkov prebivalstva iz naslova kapitalskih dobičkov in znižanja davčnih bremen, povečali. Po vstopu v EU medletna rast izvoza in uvoza že četrto leto zapored ostaja na visoki ravni tudi v letu Medletna rast izvoza je bila sicer septembra nekoliko nižja kot v prejšnjih mesecih leta 2007, a so slovenska podjetja kljub temu vrednostno izvozila za 9,3% več kot septembra 2006, uvozila pa za 15,2% več. Izvoz v države EU raste hitreje od skupnega izvoza; v prvih devetih mesecih leta 2007 je bil za 17,5% višji glede na enako obdobje leta Na visoko rast izvoza vpliva predvsem konjunktura v glavnih trgovinskih partnericah Slovenije in visoko uvozno povpraševanje po slovenskih izdelkih v novih članicah EU. Kljub presežku v blagovni menjavi z državami izven EU pa uvoz (36,4%) raste po bistveno višjih stopnjah kot izvoz (16,0%). Medletna stopnja rasti bilančne vsote slovenskih bank je bila oktobra ,4%. Na strani naložb sta k tolikšni rasti največ prispevala obsežno kreditiranje nebančnega sektorja in deloma povečanje naložb v vrednostne papirje. Krivulja rasti kreditiranja nebančnega sektorja, se kljub 38,6% rasti oktobra 2007, umirja. Tako so krediti podjetjem rasli po stopnji 34,7% na medletni ravni, kreditiranje drugih finančnih organizacij pa je bilo povezano s povečanimi prevzemnimi aktivnostmi. Na področju kreditiranja gospodinjstev se nadaljuje rast zadolževanja v tuji valuti, predvsem v CHF in s tem za gospodinjstva prevzemanje ne samo obrestnega, ampak tudi valutnega tveganja. Kljub zaostrenim likvidnostnim razmeram kot posledici negotovosti povezane z drugorazrednimi hipotekarnimi posojili v ZDA so banke pridobile dovolj virov za zagotavljanje likvidnosti in financiranje relativno visoke kreditne rasti. Nekoliko spremenjena je le struktura virov; zadolževanje pri tujih bankah je tako predstavljalo okrog tretjino virov, povečale pa so vloge države in nerezidentov (oktober 2007), banke pa so posebno pozornost namenile stimuliranju varčevanja prebivalstva. 6

8 POSLOVNE USMERITVE V skladu s sprejetimi sklepi na skupščini se bo banka v mesecu maju pripojila k Novi Ljubljanski banki d.d. in se bo poslovanje nadaljevalo v njenem okviru, kjer bo umeščena v organizacijsko strukturo kot Področje NLB Koroška. Za poslovanje s komitenti bo to pomenilo nadaljevanje obstoječih pogodbenih in poslovnih razmerij. Cilj pripojitve je, da bi se z racionalizacijo poslovanja, skupnim razvojem informacijske tehnologije in bančnih storitev ter produktov povečala konkurenčnost poslovanja. Poslovni in finančni plan za leto 2008 je tako usmerjen v: - nadaljnjo rast obsega poslovanja in - izboljšanje stroškovne učinkovitosti in finančne uspešnosti poslovanja. PREGLED POSLOVANJA BANKE Izkazane kategorije bilance stanja v poslovnem delu poročila se razlikujejo od izkazanih kategorij bilance stanja v revidiranih izkazih v kategoriji obresti, ki so v revidiranih izkazih pripisane k posameznim kategorijam finančnih sredstev, v poslovnem delu poročila pa so prikazane posebej v ločeni kategoriji. KREDITNO POSLOVANJE Krediti Indeks Krediti bankam Krediti pravnim osebam Krediti prebivalstvu Krediti samostojnim podjetnikom Skupaj Kratkoročni Dolgoročni Domača valuta Tuja valuta Krediti bankam Ob koncu leta 2007 je stanje kreditov bankam v primerjavi z koncem leta 2006 nižje za tisoč EUR oz. 75%, kar je posledica sprememb v kreditno-monetarni politik Banke Slovenije ob prehodu na novo valuto evro. V prvi polovici lanskega leta je namreč banka zaradi ukinitve ponudb za vpis depozitov in blagajniških zapisov pri Banki Slovenije viške sredstev usmerjala na medbančni denarni trg, kasneje pa je na podlagi programa prestrukturiranja portfelja vrednostnih papirjev oz. politike vodenje transformacijske pozicije v bančni knjigi ta sredstva prestrukturirala v prvovrstne državne tuje vrednostne papirje, del sredstev pa usmerila v kredite pravnim osebam in prebivalstvu. Kreditno poslovanje za pravne osebe in samostojne podjetnike Poslovanje banke je bilo na segmentu kreditiranja pravnih oseb in samostojnih podjetnikov v letu 2007 uspešno, saj ji je uspelo doseči oziroma preseči zastavljene cilje. Povečanje obsega kreditiranja na tem segmentu je kljub vedno bolj zaostrenim pogojem, zaradi vedno večje prisotnosti konkurence v regiji, v veliki meri posledica večletnega ciljnega delovanja banke v smeri ohranjanja in utrjevanja dobrih partnerskih odnosov s 7

9 strankami ter zagotavljanja kvalitetnih in individualno prilagojenih storitev, saj komitenti temu poleg cenovne konkurenčnosti pripisujejo velik pomen. Pomemben dejavnik, ki je v veliki meri vplival na zadovoljstvo komitentov, pa je tudi dobro utečen sistem skrbništva, ki je v banki prisoten že vrsto let in za komitente pomeni kvalitetno, učinkovito, predvsem pa hitro obravnavo in možnost posvečanja pozornosti njihovim individualnim potrebam in željam. Ob vsem tem pa velja poudariti, da banka ne zasleduje le cilja količinske rasti obsega kreditiranja, temveč postavlja v ospredje tudi prizadevanja za uspešen razvoj kakovosti ponujenih storitev in z njimi povezano strokovno svetovanje bančnikov, s čimer se je položaj banke na trgu v letu 2007 dodatno okrepil, odpira pa tudi nove priložnosti za naprej. Banki je v letu 2007 uspelo zadržati oziroma celo povečati obseg kreditov pri njenih najpomembnejših komitentih tako v koroški regiji kot izven nje. Poleg obstoječih komitentov pa so k rasti kreditov prispevale tudi naložbe do komitentov, ki jih je banka v letu 2007 na novo pridobila na podlagi aktivnega trženja, čemur je bila v minulem letu namenjena še posebej velika pozornost. Pri kreditiranju pravnih oseb in samostojnih podjetnikov je banka, tako kot že v preteklih letih, kljub ostri konkurenci v bančništvu veliko pozornosti posvečala varnosti pri odobravanju naložb, pri čemer je skrbela tako za njihovo zadostno razpršenost, predvsem pa za kvalitetno zavarovanje kreditov z že uveljavljenimi oblikami zavarovanj (zastava nepremičnin ali premičnin, zastava bančnih vlog, poroštva pravnih ali fizičnih oseb, zastava vrednostnih papirjev ter zavarovanje pri zavarovalnici). Konec leta 2007 je stanje kreditov pravnim osebam in samostojnim podjetnikom znašalo tisoč EUR neto, kar glede na leto 2006 predstavlja 11% porast oziroma povečanje za tisoč EUR neto, k čemur je kljub zmanjšanju obsega kreditiranja na področju države največ pripomogla večja rast kreditiranja podjetij in finančnih organizacij, saj se je v letu 2007 obseg kreditov na tem segmentu povečal kar za tisoč EUR oziroma za 16%. Pri kreditiranju samostojnih podjetnikov je banka na osnovi tržnih akcij, hitre odzivnosti in zanesljivosti pomembno povečala obseg kreditov, in sicer kar za 17% ter ob koncu leta 2007 dosegla stanje kreditov v višini tisoč EUR. Glede na ročnost beleži banka na področju kreditiranja pravnih oseb in samostojnih podjetnikov porast dolgoročnih kreditov v strukturi kreditiranja iz 52% v letu 2006 na 59% v letu 2007, v skupnem obsegu dolgoročnih kreditov pa to predstavlja povečanje za tisoč EUR. Iz valutne strukture pa je razvidno, da so vse naložbe pravnim osebam in samostojnim podjetnikom odobrene v domači valuti. Kreditno poslovanje prebivalstva Banka je v letu 2007 na segmentu krediti prebivalstvu dosegla 19-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2006, v zadnjih dveh letih je bila rast kar 42-odstotna. Takšna dinamika je posledica hitre prilagoditve trgu po meri strank, konkurenčne ponudbe in prilagajanje obrestnih mer, učinkovito trženje s pomočjo medijskih aktivnosti in povečevanje kvalitete opravljenih storitev. V okviru povečanja so izjemno porasli stanovanjski krediti, in sicer za tisoč EUR ali za 24% in osebni krediti za tisoč EUR ali za 17 %. V letu 2007 je bila rast kreditov dosežena tudi na podlagi izdanih posojilnih kartic Karanta, in sicer za tisoč EUR ali za 56%, prav tako je banka pospeševala prodajo osebnih kreditov preko kreditnih posrednikov z odobravanjem BanKreditov. Stranke se pri najemu dolgoročnih kreditov in pri kreditih višjih vrednosti vedno pogosteje odločajo tudi za življenjsko zavarovanje kreditojemalcev, ki ga banka trži kot posrednica pri prodaji polic življenjskega zavarovanja za zavarovalnico NLB Vita d.d., Ljubljana. 8

10 DEPOZITNO POSLOVANJE Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti Indeks Vloge in krediti bank Vloge in krediti pravnih oseb Vloge in krediti prebivalstva Vloge in krediti samostojnih podjetnikov Skupaj Kratkoročni Dolgoročni Domača valuta Tuja valuta Depozitno poslovanje pravnih oseb Najeti krediti pri bankah so se v letu 2007 znižali za tisoč EUR oz. 17%, kar je posledica odplačila dela dolgoročnih najetih kreditov od bank v skupini. Celotne vloge pravnih oseb so večje za 15% oz tisoč EUR, od tega največ kratkoročne vezane vloge gospodarstva za tisoč EUR in vpogledna sredstva gospodarstva za tisoč EUR. Depozitno poslovanje prebivalstva Tudi na depozitnem področju je bila rast v letu 2007 relativno visoka, saj se je obseg privarčevanih vlog in depozitov povečal za tisoč EUR ali za 8,5%. Z deležem 83% prevladujejo kratkoročni depoziti in vpogledne vloge, medtem ko delež dolgoročnih depozitov znaša 17% in se v skladu s poslovno politiko z leti zvišuje. Glede na valutno strukturo zbranih sredstev prebivalstva velja razmerje 98:2 v korist sredstev v domači valuti. Velik del prihrankov so stranke usmerjale tudi v druge oblike naložb, kjer raznovrstne ponudbe vedno bolj vplivajo na usmeritev prihrankov v nedepozitne produkte v produkte vzajemnih skladov in v bančno zavarovalniške produkte. KAPITALSKE NALOŽBE IN POSLOVANJE Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI Kapitalske naložbe so se v letu 2007 povečale za kupljene poslovne deleže v NLB Leasing d.o.o. Ljubljana, NLB Leasing Maribor d.o.o., Maribor in NLB Leasing Koper d.o.o., Koper. V strukturi kapitalskih naložb predstavlja še vedno največji delež naložbe v NLB Montenegrobanko a.d., Podgorica. Banka je vse naložbe v vrednostne papirje uvrščala med finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo. V skladu s politiko vodenja transformacijske pozicije v bančni knjigi je na trgu kupovala prvovrstne zakladne menice držav EU območja. 9

11 ZUNAJBILANČNO POSLOVANJE Zunajbilančna tvegana aktiva Indeks Pravne osebe in samostojni podjetniki Prebivalci Skupaj Med zunajbilančno poslovanje banka vključuje stanje odobrenih storitvenih in finančnih garancij, kontragarancij, neizkoriščenih limitov in okvirnih kreditov ter neizkoriščenih kreditnih linij. Banka je v letu 2007 zabeležila znižanje stanja potencialnih obveznosti do pravnih oseb in samostojnih podjetnikov, in sicer za 41%, stanje le teh konec leta 2007 pa znaša tisoč EUR. Nižje stanje zunajbilančne tvegane aktive na tem segmentu je predvsem posledica zmanjšanja obsega izdanih kontragarancij, ki so zapadle v letu 2007 in jih druge banke niso več potrebovale, poleg tega je bilo povpraševanje bank po omenjenem instrumentu v letu 2007 nižje kot v preteklih letih. Prav tako je nižje stanje potencialnih obveznosti posledica ukinitve večje kreditne linije eni izmed bank bančne skupine ter črpanja kreditov, ki na dan niso bili izkoriščeni. Kartično poslovanje Kartično poslovanje se po prevzemu EUR-a vse bolj uveljavlja in pridobiva na pomenu. Do konca leta je imela banka izdanih debetnih kartic (konec leta jih je bilo ), v zadnjem letu pa je opazen večji prirast novih imetnikov kartic Karanta (za 21%), med katerimi se je najbolj povečalo število posojilnih kartic Karanta. V letu 2007 smo pridobili kar novih imetnikov te kartice. V letu 2007 je promet po vseh karticah znašal tisoč EUR in se je v primerjavi s preteklim letom povečal za 14,4%. V skladu z večjim prometom so se iz naslova kartičnega poslovanja povečale tudi opravnine, in sicer v primerjavi z letom 2007 za 4,3%, medtem ko se stroški iz naslova kartičnega poslovanja v primerjavi s preteklim letom znižali za 14,6%. Poleg izdajanja kartic pa ima banka tudi dobro razvito mrežo 819 prodajnih mest s 785 POS terminali, ki sprejemajo izdane kartice BA Maestro, Karanto in MasterCard. Do konca leta 2007 je bilo sklenjenih 34 novih pogodb za prodajna mesta, število POS terminalov pa se je povečalo za 33. Sodobne tržne poti Izbira sodobnih tržnih poti omogoča, da lahko strankam ponudimo sodobno elektronsko bančništvo, preko katerega lahko opravljajo storitve plačilnega prometa ter na podlagi tehnoloških nadgradenj tudi vedno več drugih bančnih storitev, ki se lahko izvajajo preko teh tržnih poti. S trženjskimi akcijami je banka tudi v letu 2007 pospeševala uporabo elektronskega bančništva, kar se je odrazilo v večjem številu uporabnikov sodobnih tržnih poti: število imetnikov NLB Klika je v letu 2007 poraslo za 33%, število uporabnikov NLB Mobe pa za 9%. Istočasno se je s povečanjem števila uporabnikov NLB Klika povečalo tudi število transakcij za 12% in opravljen promet za 70%. Med sodobnejše načine bančnega poslovanja štejemo tudi vse večjo uporabo bančnih avtomatov. Banka ima v lasti 31 bančnih avtomatov in pokriva s svojo razvejeno mrežo celotno Koroško. Z leti se povečuje tako število opravljenih transakcij kot tudi skupni promet in povprečni znesek posameznega dviga. 10

12 Osebno bančništvo V letu 2007 se je število strank v osebni obravnavi povečalo za 45%. Osebno bančništvo uporablja 8 odstotkov strank, saj je imelo konec leta v banki Zlati račun z osebno obravnavo že strank. Storitve v osebnem bančništvu opravljajo posebej usposobljeni osebni bančniki, ki zahtevnejšim in premožnejšim strankam urejajo bančne posle ter jim lahko svetujejo pri zahtevnejših bančnih storitvah. Zadovoljstvo strank z osebnim bančništvom potrjuje tudi večja uporaba storitve pri teh strankah, saj je število storitev na stranko v osebnem bančništvu višje kot pri strankah masovnega trga. Trženje drugih bančnih storitev V letu 2007 je banka v sodelovanju s Skupino NLB širila ponudbo bančno zavarovalniških storitev zavarovalnice NLB Vita d.d. Ljubljana in tako je bilo v preteklem letu vplačanih za 92 tisoč EUR življenjskih zavarovanj ter v višini 205 tisoč EUR plačanih premij za življenjsko zavarovanje kreditojemalcev. Iz naslova trženja vzajemnih skladov in prodaje investicijskih kuponov vzajemnih skladov na podlagi sklenjene pogodbe z NLB Skladi d.o.o. Ljubljana je bilo v letu 2007 v izbrane vzajemne sklade pri naši banki vplačanih tisoč EUR (bruto). Plačilni promet Prevzem evra kot domačega plačilnega sredstva v Sloveniji je imel velik vpliv na izvajanje tako domačega kot čezmejnega plačilnega prometa. Tako domači kot čezmejni plačilni promet za komitente potekata v isti valuti, preko poslovnih računov v domači valuti evro in zaradi evropskih direktiv po enakih cenah nadomestil za uporabnike. Zaradi sprememb pri poslovanju pa je poslovanje tekočega leta težko primerjati s preteklimi leti. Vseeno zaradi boljše primerljivosti s preteklimi obdobji predstavljamo ločeno poslovanje na področju plačilnega prometa v evrih doma in posebej čezmejno poslovanje v evrih skupaj s preostalim mednarodnim plačilnim prometom z državami nečlanicami Evropske unije in drugimi tujimi valutami. Plačilni promet v državi Za pravne osebe, društva in proračunske uporabnike je po stanju odprtih računov (od tega 59 računov proračunskih uporabnikov) in za samostojne podjetnike poslovnih računov. Med letom je bilo odprtih 226 novih poslovnih računov in 207 zaprtih. Večje število poslovnih računov je bilo zaprtih na zahtevo banke zaradi nesolidnega poslovanja preko poslovnega računa, nekatera podjetja, društva in s.p. so prenehala z dejavnostmi, manjše število komitentov pa je odprlo račun pri konkurenčnih bankah. V letu 2007 so komitenti preko poslovnih računov, odprtih pri NLB Koroški banki d.d., opravili naslednji obseg domačega plačilnega prometa: v mio EUR, struktura v % Indeks 2007/2006 Samostojni podjetniki Pravne osebe Skupaj Plačilni promet v državi se je realiziral v višini 121 % doseženega v letu Povečanje je zabeleženo predvsem pri plačilnem prometu pravnih oseb, kjer pa ni razlog le v dejanskem povečanju transakcij, pač pa v veliki meri v uvedbi evra v Sloveniji. Do uvedbe evra se je plačilni promet s tujino v evrih v največji meri (ne pa samo) odrazil na delu poslovnega računa komitentov v tujih valutah. Po uvedbi evra pa se na poslovnem 11

13 računu domače valute neposredno odrazi promet v domači valuti evro tudi za vse transakcije v evrih čezmejnega in mednarodnega plačilnega prometa. Ob upoštevanju tega dejstva realno ni povečanja obsega plačilnega prometa in se obseg po oceni giblje na ravni leta Pri uporabi tržne poti za izvajanje domačega plačilnega prometa prevladuje in se povečuje delež elektronskega bančništva. Število imetnikov elektronske banke je 1.806, kar predstavlja 60% imetnikov poslovnih računov, delež transakcij pa je nad 90 %. Plačilni promet s tujino Podjetja in samostojni podjetniki so v letu 2007 preko NLB Koroške banke d.d. Slovenj Gradec opravili naslednji obseg plačilnega prometa s tujino: v mio EUR, struktura v % Struktura Struktura Indeks Prilivi 232, , Odlivi 169, , Skupaj 402, , (Podatki za prilive so v EUR preračunani po dnevnih tekočih tečajih na dan priliva, za odlive pa po veljavnem ST BS vsakega zadnjega v letu) Celotni plačilni promet s tujino se je v preteklem letu glede na leto 2006 povečal v nominalnem znesku za 70,5 mio EUR oz. za 21. Porast je zabeležen na prilivni strani za 16% in za 29% na odlivni strani. Devizni prilivi so se v letu 2007 glede na leto 2006 povečali za 32,4 mio EUR. Povečanje prilivov je sorazmerno razpršeno na večino izvoznih podjetij. Odlivi v tujino so se povečali za 38,1 mio EUR, kar je nekoliko spremenilo strukturo med prilivi in odlivi, vendar še vedno v korist prilivov. Tudi na odlivni strani je večina komitentov povečala plačila do tujine. Razpršenost povečanja poslovanja je odraz kvalitetnega poslovanja in sodelovanja z množico podjetij in manjšega tveganja v bodoče v primeru panožnih sprememb pogojev poslovanja. Z zneskovnim obsegom povečanja plačilnega prometa se je povečal tudi fizični obseg transakcij, na prilivni strani za 6%, na odlivni za 16%. Zaostajanje rasti fizičnega za rastjo zneskovnega obsega kaže na trend rasti povprečnega zneska plačilnega naloga. Prevzem evra kot domače valute je posledično bistveno vplival na zmanjšanje dvigov deviznih dnevnic, pologov devizne gotovine, nakupov deviz na devizni račun podjetij in deviznih plačil v državi. Po drugi strani pa so prevzem evra, razvoj spletne trgovine v svetovnem merilu in sproščenih zunanjetrgovinskih predpisov zopet vplivali na povečanje plačilnega prometa s tujino s strani fizičnih oseb. Zneskovni obseg nakazil fizičnih oseb v tujino se je povečal za 71%, število nalogov pa za 80%. Tudi v letu 2007 je banka tako s cenovno politiko kot z neposrednimi kontakti spodbujala svoje komitente k čim večji uporabi elektronske banke Proklik NLB na področju plačilnega prometa s tujino. Imetnikov elektronske banke tujina je 214, kar je za 43 več kot leta Tako kot na domačem se tudi na področju plačilnega prometa s tujino pretežni del transakcij izvaja elektronsko. 12

14 FINANČNI REZULTAT BANKE Banka je končala poslovno leto 2007 z dobičkom pred davki v višini tisoč EUR, kar pomeni 17,11% donosnost kapitala in 3,32% donosnost sredstev. Dobiček je sicer za tisoč EUR nižji kot leta 2006 in to zaradi nižjih prihodkov iz ukinjenih rezervacij in slabitev, medtem ko je dobiček pred rezervacijami v višini tisoč EUR višji za 516 tisoč EUR ali 8% kot preteklo leto. Skupni finančni in poslovni prihodki banke so bili doseženi v višini tisoč EUR, kar je za 6% več kot preteklo leto. Največji delež 70% predstavljajo čiste obresti v višini tisoč EUR. Doseženi prihodki od obresti v višini tisoč EUR so napram letu 2006 višji za 10%. Glede na vrsto plasmajev so se najbolj povečale obresti od kreditov strankam, ki niso banke. Te obresti so porastle za 16% in to predvsem zaradi porasta plasmajev, delno pa tudi na račun višjih obrestnih mer. Sicer pa so predstavljale 74% vseh prejetih obresti, v letu 2006 pa 71%. V primerjavi s preteklim letom so se znižale prejete obresti od vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo in to zaradi povprečno nižjih plasmajev. Odhodki za obresti so v letu 2007 znašali tisoč EUR in so za 21% višji kot leta 2006 Najbolj so se povečale plačane obresti za vloge nebančnega sektorja in sicer za 26%, s tem da je bil realiziran porast predvsem v 2. polletju ob povečanju tako vlog kot obrestnih mer. V primerjavi z letom 2006 so za 14% višje plačane obresti za kredite drugih bank, kjer pa je prišlo do večjega porasta v prvi polovici leta zaradi višjih kreditov. Obrestna marža znaša 3,69% in je ostala na nivoju leta Drugi pomemben vir prihodkov banke so čiste opravnine v višini tisoč EUR, ki so v primerjavi z letom 2006 višje za 5%. Banka dosega največ opravnin za posle v zvezi z računi komitentov, od opravljanja plačilnega prometa in za kartično poslovanje. V letu 2007 so porasli predvsem prihodki od opravljenih storitev v zvezi z osnovnimi računi, medtem ko so nižji prihodki od opravljanja plačilnega prometa, kar je bilo tudi planirano, saj so bile z uvedbo eura izenačene tarife za domači in tuji plačilni promet. Zaradi tega so tudi nižji odhodki za opravnine. Banka izkazuje med svojimi prihodki prejete dividende v višini 731 tisoč EUR, ki so za 575 tisoč EUR višji kot preteklo leto in to predvsem iz naložb v pridružene družbe. Administrativni stroški banke znašajo tisoč EUR in so v skupnem višji za 6% kot v letu Nižji kot preteklo leto so stroški dela in sicer za 105 tisoč EUR ali 2%, kar je delno posledica povečanih aktivnosti ob projektu eura v letu 2006 in nižjega davka na izplačane plače. Stroški materiala so prav tako nižji kot v letu 2006 in sicer za 13% in to predvsem zaradi visokih stroškov v letu 2006 ob prehodu na euro. Stroški storitev drugih so v znesku tisoč EUR za 20% višji kot preteklo leto. Povečali so s predvsem stroški storitev NLB za IT obdelave, stroški vzdrževanja osnovnih sredstev, reklame in revizijski stroški, medtem ko so nižji stroški izobraževanja, reprezentance in poštnih storitev. Banka je imela v letu 2007 neto prihodke iz naslova rezervacij v višini tisoč EUR in sicer tisoč EUR iz rezervacij za zunajbilančne obveznosti in 427 tisoč EUR iz drugih rezervacij za obveznosti in stroške, ki jih je znižala glede na novo ocenjene potrebe po teh rezervacijah. Iz naslova oslabitev izkazuje banka neto prihodke v višini tisoč EUR, od tega so se najbolj znižale oslabitve za plasmaje bankam in pravnim osebam, medtem ko so se pri kreditih občanom delno povečale. Tako gibanje je posledica izboljšanja strukture kreditnih plasmajev. Kazalec pokritja portfelja z rezervacijami znaša 2,65 % in se je znižal za 1,21 odstotne točke glede na leto Dobiček banke v višini tisoč EUR bremeni davek iz dobička v višini tisoč EUR. Izračunana obveznost za plačilo davka znaša tisoč EUR, za 163 tisoč EUR pa so nižje neto odložene terjatve za odložene davke, predvsem iz naslova nižjih davčno nepriznanih rezervacij. Čisti dobiček banke tako znaša tisoč EUR, kar pomeni 13,40% donosnost kapitala po obdavčitvi. 13

15 Ind. Prihodki iz obresti in podobni prihodki Odhodki za obresti in podobni odhodki Čiste obresti Prihodki iz dividend Prihodki iz opravnin (provizij) Odhodki za opravnine (provizije) Čiste opravnine (provizije) Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik (305) 85 (358) Čisti dobički iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo Drugi čisti poslovni dobički Administrativni stroški Amortizacija Rezervacije (1.609) (3.204) 50 Oslabitve (2.963) (5.965) 50 DOBIČEK IZ REDNEGA POSLOVANJA Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA

16 FINANČNI POLOŽAJ Bilančna vsota banke je na dan dosegla tisoč EUR, s tem da je v letu 2007 porastla za tisoč EUR ali 3%. Pri svojem poslovanju je banka znižala zadolževanje na medbančnem trgu, medtem ko je presegala načrtovane stopnje rasti kreditov in prejetih depozitov nebančnega sektorja. Naložbe banke v finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo znašajo konec leta tisoč EUR ali 24% vseh plasmajev in so porastla za tisoč EUR. To je posledica sprejete politike banke, da bo zapirala svojo transformacijsko pozicijo ter nalagala sredstva v prvovrstne papirje držav članic ECB. Tako je banka povečala naložbe v kratkoročne vrednostne papirje izdanih s strani držav za tisoč EUR in odprodala prednostne delnice NLB v vrednosti tisoč EUR. Na kategoriji finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo izkazuje banka višje stanje naložb v delnice v višini tisoč EUR, kar je posledica novih naložb v višini 241 tisoč EUR ter prenosa iz kapitalskih naložb in vrednotenja delnic NLB na pošteno vrednost, ki so izkazane v višini tisoč EUR. Skupno stanje kreditov se je znižalo zaradi nižjih kreditov bankam, ki so se napram preteklemu letu znižali za tisoč EUR in s tisoč EUR predstavljajo le še 4% vseh plasmajev. Zato pa so se povečali krediti nebančnemu sektorju in sicer za tisoč EUR ali za 14,3%. Krediti pravnim osebam in s.p. so dosegli 11,3% rast, krediti prebivalcem pa 18,8%. Celoten prirast kreditov je nastal na delu dolgoročnih kreditov, ki so tako dosegli 72- odstotni delež vseh kreditov. Krediti nebančnemu sektorju pomenijo 62% delež vseh plasmajev in v letu 2007 se je ta delež povečal za 6 odstotnih točk. Kapitalske naložbe v odvisne in pridružene družbe izkazujejo sicer spremembo le za 40 tisoč EUR, kar pa je posledica dokapitalizacije obstoječih naložb v višini tisoč EUR in že omenjenega prenosa na finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo v višini tisoč EUR. Pomembnejše povečanje bilančnih postavk je tudi pri drugih sredstvih, kjer ima banka evidentirano vplačilo dokapitalizacije odvisne družbe NLB Montenegrobanke a.d. Podgorica v višini tisoč EUR, ki je zaradi nedokončanega postopka povečanja kapitala izkazano na danih avansih. Naložbe banke v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva so se znižala, saj nove investicije niso dosegle zneska obračunane amortizacije sredstev. Na strani virov sredstev imajo največji delež 65% vloge strank, ki niso banke in so v letu 2007 porastle za tisoč EUR ali za 9,3%. V absolutnih zneskih so se najbolj povečala sredstva prebivalstva in to za tisoč EUR ali 8,5%, sredstva pravnih oseb in s.p. pa za tisoč EUR ali za 13,2%. Najeti viri s strani bank so se v skupnem znižali za tisoč EUR in to tako vloge bank kot prejeti krediti bank. S tem se je znižal njihov delež v skupnih virih iz 15% na 12%. Med drugimi obveznostmi so se znižale rezervacije banke za tisoč EUR in sicer tako rezervacije za zunajbilančne postavke kot za druga tveganja. Na postavki obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb ima banka izkazane še obveznosti za odloženi davek iz naslova presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, medtem ko je zaradi nižjega čistega dobička kot v preteklem letu tudi nižja obveznost za plačilo davka in zato ima banka terjatev iz naslova vplačanih akontacij davka. Druge obveznosti banke so porasle prav tako kot druga sredstva, zaradi višjih sredstev v obračunu. Kapital banke znaša konec leta tisoč EUR, kar je za tisoč EUR več kot preteklo leto. Višji je presežek iz prevrednotenja za tisoč EUR (predvsem 15

17 zaradi prevrednotenja delnic NLB). V skladu s sklepom uprave in nadzornega sveta je banka 50% čistega dobička leta 2007 razporedila v druge rezerve iz dobička. Banka je v letu 2007 izplačala dividende v višini celotnega čistega dobička leta 2006, tako da iz tega naslova ni prišlo do povečanja kapitala. Sicer pa kapital banke predstavlja 20% vseh virov sredstev Str Str. Razlika Ind. Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Krediti (17.863) 93 Krediti bankam (45.987) 25 Krediti strankam, ki niso banke Obresti od finančnih sredstev (255) 87 Opredmetena osnovna sredstva (241) 95 Neopredmetena dolgoročna sredstva (158) 83 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb terjatve za davek odložene terjatve za davek (720) - Druga sredstva SKUPAJ SREDSTVA Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti Vloge bank (1.000) 86 Vloge strank, ki niso banke Krediti bank (7.816) 83 Krediti strankam, ki niso banke (41) 5 Dolžniški vrednostni papirji Obresti za finančne obveznosti Rezervacije (1.751) 69 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb (2.615) 48 obveznosti za davek (3.277) - odložene obveznosti za davek Druge obveznosti SKUPAJ OBVEZNOSTI Osnovni kapital Kapitalske rezerve Presežek iz prevrednotenja Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) Lastni deleži (66) - (66) Čisti dobiček / izguba poslovnega leta (6.409) 42 SKUPAJ KAPITAL SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL ZUNAJBILANČNE OBVEZNOSTI (5.926) 85 16

18 KAPITAL IN KAPITALSKA USTREZNOST Sestava celotnega kapitala Celotni kapital banke sestavljajo poleg osnovnega kapitala še kapitalske rezerve, rezerve iz dobička skupno z zadržanim dobičkom, presežek iz prevrednotenja ter čisti dobiček poslovnega leta. Zmanjšujejo ga lastne delnice, ki jih ima banka v svojem portfelju. V letu 2007 se je kapital povečal za tisoč EUR predvsem zaradi višjega presežka iz prevrednotenja in nižjega čistega dobička poslovnega leta in tako znaša konec leta tisoč EUR. Kapital banke, izračunan po sklepu Banke Slovenije o izračunu kapitala, kapitalskih zahtev in kapitalske ustreznosti bank in hranilnic, je konec leta 2007 presegal predpisano višino, potrebno za dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje vseh poslov komercialnega bančništva. Konec leta je znašal tisoč EUR in je v primerjavi s prejšnjim letom višji za tisoč EUR predvsem zaradi povečanja rezerv iz dobička in vključevanja čistega dobička za leto Prišlo je do povečanja dodatnega kapitala za tisoč EUR kot tudi povečanja odbitnih postavk. Koeficient kapitalske ustreznosti, izračunan kot razmerje med kapitalom in tveganju prilagojeno aktivo, povečano z valutnim tveganjem prilagojene postavke, je po stanju na dan dosegel 20,86 odstotka ter je presegel predpisanih 8 odstotkov. V primerjavi s prejšnjim letom se je koeficient kapitalske ustreznosti povečal za 4,4- odstotne točke, in to predvsem zaradi povečanega kapitala ob hkratnem povečanju kapitalske zahteve za kreditna tveganja. Donos na kapital pred obdavčitvijo (bruto dobiček v primerjavi s povprečnim stanjem kapitala) je znašal 17,11 odstotka, donos na kapital po obdavčitvi pa 13,40 odstotka. Delniški kapital Vpisani kapital banke sestavlja navadnih delnic, od tega je bilo konec leta 2007 v lasti banke 616 delnic. Delnice se glasijo na ime in so izdane v nematerializirani obliki. Nominalna vrednost delnice banke znaša 41,73 eura na delnico, knjigovodska vrednost, izračunana iz bruto kapitala na dan pa 413,97 eurov. V letu 2007 je glavni delničar NLB d.d., Ljubljana opravil postopek izključitve manjšinjskih delničarjev, tako da ima poleg 616 lastnih delnic v lasti vseh delnic banke po stanju

19 UPRAVLJANJE S TVEGANJI Po priporočilih Banke Slovenije in minimalnih standardih NLB d.d. smo v NLB Koroški banki d.d. s 1. februarjem 2007 ustanovili samostojno Službo za upravljanje s tveganji. Pod novo organizacijsko enoto smo postavili upravljanje različnih vrst tveganj, s katerimi so se v NLB Koroški banki sicer že ukvarjale različne službe. Z organizacijo samostojne organizacijske enote smo upravljanje različnih vrst tveganj združili na enem mestu. Cilj upravljanja s tveganji v NLB Koroški banki je zagotavljanje stabilnega in varnega poslovanja banke. Za vsako posamezno področje tveganj imamo sprejete politike upravljanja s tveganji, ki predstavljajo osnovo za delovanje in potrebno usmeritev. Konec leta 2006 so bili objavljeni predpisi s področja implementacije nove kapitalske ureditve - Basla 2. Služba za upravljanje s tveganji je prevzela vlogo koordiniranja potrebnih aktivnosti in priprave različnih poročil po novi zakonodaji, tako za Banko Slovenije, kot tudi za NLB d.d. in sicer za potrebe priprave njihovih konsolidiranih poročil. Kreditno tveganje NLB Koroška banka je kreditnemu tveganju tudi v letu 2007 posvečala posebno pozornost. V Službi za upravljanje s tveganji se v NLB Koroški banki centralizirano pripravljajo bonitetne analize, razvrstitve komitentov, določanje (kratkoročne in dolgoročne) zgornje meje zadolževanja za posameznega komitenta, kot tudi za skupine povezanih oseb, ocene kakovosti zavarovanj, oblikovanje ustrezne višine rezervacij in spremljanje poslovanja komitentov skozi celotno obdobje zadolženosti pri banki vse z namenom, da se ohranja čimbolj visoka kakovost naložb in zniža kreditno tveganje. Kreditno tveganje je eno najpomembnejših tveganj, saj pomeni tveganje za nastanek finančne izgube kot posledice dolžnikove nezmožnosti, da bi izpolnil svojo pogodbeno obveznost. Zaradi uvedbe mednarodnih standardov računovodskega poročanja in s tem povezanih sprememb na področju oblikovanja rezervacij za kreditna tveganja je banka izdelala metodologijo oblikovanja oslabitev oziroma rezervacij po mednarodnih standardih računovodskega poročanja in predpisih Banke Slovenije. Skupna izpostavljenost kreditnemu tveganju na dan znaša tisoč EUR in je glede na nižja za tisoč EUR ali za 7,1%, saj je na dan znašala tisoč EUR. Od tega znašajo finančna sredstva po odplačni vrednosti tisoč EUR, prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah pa tisoč EUR. V primerjavi z dne je izpostavljenost iz naslova finančnih sredstev po odplačni vrednosti nižja za EUR ali za 6,3 odstotke. Izpostavljenost iz naslova prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah znaša EUR in se je glede na , ko je znašala EUR, znižala za EUR oziroma za 12,4%. Na dan v strukturi vseh razvrščenih terjatev predstavljajo največji delež terjatve razvrščene v skupino v skupino 1 (pravne osebe in s.p.) in skupino 6 (prebivalci) v skladu z metodologijo oblikovanja oslabitev oziroma rezervacij po mednarodnih standardih računovodskega poročanja in predpisih Banke Slovenije oziroma skupino A po Banki Slovenije, in sicer 75,76 odstotkov. Posamično razvrščene postavke (P) predstavljajo 22,5 odstotka razvrščenih terjatev. Dosežena stopnja pokritja portfelja na dan znaša 2,64 odstotka, od tega na področju pravnih oseb in samostojnih podjetnikov 5,48 odstotka in na področju prebivalstva 1,73 odstotka in je po vseh kategorijah nekoliko nižja, kot je znašala

20 Valutno tveganje Pomen valutnega tveganja se je s prevzemom evra kot nacionalne valute bistveno zmanjšal. Večino odprtosti banke je namreč predstavljala odprtost v EUR. Vendar pa banka kljub temu dnevno spremlja izpostavljenost banke v posamezni valuti kakor tudi izpolnjevanje limitov. Z namenom minimiziranja valutnega tveganja banka še naprej dnevno zapira pozicije v posameznih valutah nad določenim minimalnim zneskom. Obrestno tveganje Spremljanje obrestnega tveganja temelji na metodi obrestnih razmikov. Cilj upravljanja obrestnega tveganja je omejevanje potencialne izgube banke zaradi sprememb v višini tržnih obrestnih mer, ki so sprejemljive tako z vidika rezultata poslovanja kot tudi in predvsem kapitalske ustreznosti banke. Obrestna občutljivost kot posledica spremembe tržnih obrestnih mer namreč vpliva na višino obrestnih prihodkov in tržno vrednost posameznih finančnih instrumentov, kar pa se seveda odrazi na tržni vrednosti kapitala banke. Analiza obrestne občutljivosti poteka po posameznih natančno opredeljenih časovnih intervalih. Vključene so tako bilančne kakor tudi zunajbilančne obrestno občutljive postavke, ki se spremljajo po vrstah obrestnih mer, valutah EUR, USD, druge valute pa se spremljajo v postavki»ostalo«, in po tako imenovanih časovnih žepkih glede na njihovo zapadlost v primeru fiksne obrestne mere oziroma datumu ponovnega določanja obrestnih mer v primeru, da je instrument vezan na spremenljivo obrestno mero. Zaradi zaostrenih razmer na mednarodnih finančnih trgih, ki so posledica predvsem težav drugorazrednih hipotekarnih posojil v ZDA smo v letu 2007 posebno pozornost namenili identifikaciji obrestno občutljivih postavk, kot najzahtevnejši fazi upravljanja z obrestnim tveganjem in dograditvijo limitnega sistema po posameznih časovnih intervalih. Tako smo še posebej omejili dolgoročni razmik na fiksno obrestno mero na največ 30% obrestno občutljivih postavk. Hkrati izvajamo stresne, sicer malo verjetne scenarije spremembe tržnih obrestnih mer in njihov vpliv tako na neto obrestne prihodke kot tudi ekonomsko vrednost kapitala banke. Likvidnostno tveganje Bistvena sestavina varnega in skrbnega poslovanja je učinkovito upravljanje z likvidnostnim tveganjem, ki mora zagotoviti dnevno izpolnjevanje vseh obveznosti in predpisov, ki urejajo področje likvidnosti in obvezne rezerve. Kljub zaostrenim likvidnostnim razmeram v letu 2007 kot posledici t.i. nepremičninske krize v ZDA je bila banka na medbančnem trgu v povprečju neto upnica, likvidnost slovenskega bančnega sistema pa relativno dobra. Presežek likvidnih sredstev je banka usmerjala v medbančne depozite in prvovrstne, predvsem tuje, državne vrednostne papirje v obliki sekundarne likvidnostne rezerve. Zaradi ukinitve blagajniških zapisov Banke Slovenija ob prevzemu evra, je banka v prvi polovici leta 2007 izvedla obsežno prestrukturiranje portfelja vrednostnih papirjev. Primarno likvidnost je banka spremljala v skladu s sklepom o najmanjšem obsegu likvidnosti, ki jo mora banka zagotavljati. Količniki likvidnosti so tako v prvem razredu likvidnostne lestvice leta 2007 v povprečju znašali 1,19, v drugem razredu pa 1,16. Strukturno likvidnost je banka spremljala s podrobno analizo strukture bančne bilance pri čemer bi posebej opozorili na kazalec, ki kaže na razmerje med dolgoročnimi krediti in vsemi krediti nebančnemu sektorju, katerega maksimalna priporočljiva vrednost je 70% in razmerje med dolgoročnimi viri in dolgoročnimi naložbami, katerega minimalna priporočljiva vrednost je 40%. 19

21 RAZVOJ BANKE Koroška banka je banka z bogato tradicijo, saj zametki bančništva segajo že 19. stoletje, ko je bila v Slovenj Gradcu ustanovljena prva slovenska hranilnica, imenovana Okrajna hranilnica. Od leta 1972 dalje je banka poslovala v sistemu Ljubljanske banke, najprej kot njena podružnica, od leta 1978 dalje pa kot temeljna banka. Kot delniška družba je bila Ljubljanska banka Koroška banka d.d. ustanovljena leta Od leta dalje posluje v okviru bančne skupine Nove Ljubljanske banke kot odvisna banka. Ta povezava se krepi z namenom, da se dosežejo čim večji učinki poslovne in finančne strategije. V letu 2006 je NLB d.d. Ljubljana kot večinski delničar še povečala svoj kapitalski delež v banki, in sicer na 65,54 odstotka. V letu 2007 se je v banki nadaljeval proces pripojitvenih aktivnosti in sicer po postopku izključitve manjšinskih delničarjev. Tako je NLB v prvi fazi zagotovila zakonsko zahtevano najmanj 90% udeležbo v kapitalu NLB Koroške banke. Skladno s tem je skupščina banke sprejela sklep o izključitvi manjšinskih delničarjev in prenosu delnic preostalih manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja NLB, za plačilo primerne denarne odpravnine. Na podlagi vpisa sklepa skupščine o prenosu delnic v sodni register je KDD preknjižila manjšinske delnice na NLB, ta pa je manjšinskim delničarjem izplačala odpravnine. Banki sta dne sklenili Pogodbo o pripojitvi, ki je bila predložena v soglasje in potrditev skupščini banke. INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA Programska oprema Celotno področje informacijske tehnologije, še posebej pa programske opreme, so v minulem letu zaznamovali trije projekti: Basel II, SEPA in Združitev bank bančne skupine. Prilagoditve programske opreme smo izvedli v skladu z veljavno metodologijo razvoja in vzdrževanja informacijskih sistemov. Tudi testiranja in prehodi v produkcijo so potekala skladno s sprejetimi terminskimi načrti. K sami izvedbi prilagoditev in podpori nadaljnjemu poslovanju pristopamo strokovno, zavzeto, pravočasno in zelo zadovoljivo. Strojna in komunikacijska oprema Banka ima poleg primarnega računalniškega središča tudi rezervnega. Skupno podatkovno polje omogoča istočasno zapisovanje podatkov na obe lokaciji. Podvojeni so vsi strežnik, kot tudi komunikacijska oprema in povezave. S tem zmanjšujemo tveganja v primeru izpada ali motenj delovanja primarnega centra in zagotavljamo neprekinjeno poslovanje banke. V letu 2007 smo v vseh poslovalnicah banke posodobili aktivno mrežno opremo ter povečali zmogljivost telekomunikacijskih povezav. Temeljito smo posodobili še nabor namizne računalniške opreme v banki. Sodobni načini poslovanja v banki Omrežje bančnih avtomatov in POS terminalov smo v letu 2007 še širili in prilagajali na EMV, področje elektronskega bančništva (Proklik NLB, KLIK NLB in MOBA) pa nadgradili z novimi storitvami. 20

22 Informacijska varnost Informacijska varnost je eden od sestavnih delov vseh področij našega poslovanja. V banki ji namenjamo veliko pozornost. Zavedamo se, da je varovanje informacij, pravilno upravljanje z njimi, in tudi sama varnost informacijskega sistema eden od temeljev uspešnega in stabilnega poslovanja banke. Delovanje našega informacijskega sistema nenehno usklajujemo s standardoma ISO/IEC 17799:2005 in ISO/IEC 27001:2005. Zaposlovanje Konec leta 2007 je banka zaposlovala 206 delavcev, od tega je bilo 6 delavcev zaposlenih za določen čas. Po izobrazbeni strukturi je še vedno najmočnejša skupina zaposlenih s srednje šolsko izobrazbo, ki predstavlja 64% delež. Število zaposlenih se je napram preteklemu letu znižalo za 2 delavca in dodatnega zaposlovanja v tem letu, zaradi predvidenih statusnih sprememb, ni bilo. Izobrazbena struktura zaposlenih Stopnja izob. na dan % manj kot V V VI VII., VII/ VII/2 2 1 SKUPAJ Izobraževanje v letu 2007 Banka je tudi v letu 2007 posvečala izobraževanju zaposlenih veliko pozornost, saj je v banki vedno bolj prisotna potreba po novih in dodatnih strokovnih znanjih. Uresničevanje planskih ciljev in konkurenčne prednosti banke zahtevata vedno večja vlaganja v razvoj znanj in sposobnosti zaposlenih. Tako smo v sodelovanju z Izobraževalnim centrom Nove Ljubljanske banke Ljubljana delavcem omogočili, da so se udeležili vseh potrebnih izobraževanj za pridobitev dodatnih znanj zaradi tehnoloških sprememb oz. novih programskih podpor, ki bodo v uporabi po pripojitvi banke k NLB. Delavci banke so se udeležili tudi različnih eksternih seminarjev, delavnic ter treningov za zaposlene v poslovni mreži,ki so bili organizirani v NLB in na sedežu banke. Tudi v tem letu je banka delavcem z različnimi olajšavami omogočala študij ob delu. 21

23 ORGANI UPRAVLJANJA BANKE Uprava banke Božo Štor Anton Adam Predsednik uprave Član uprave Nadzorni svet banke Mag. Andrej Hazabent Janez Blagotinšek Maruša Kosovinc Dragonja Predsednik, NLB d.d., Ljubljana Član, Zavarovalnica Maribor d.d., Maribor Članica, NLB d.d., Ljubljana 22

24 SHEMA ORGANIZACIJSKE STRUKTURE NLB Koroške banke d.d. UPRAVA BANKE Član Predsednik uprave uprave Pooblaščenec uprave Oddelek pravnih in kadrovskih zadev Služba notranje revizije Služba za upravljanje s tveganji Oddelek informacijske tehnologije Oddelek spremljave poslovanja s komitenti Oddelek splošnih poslov POSLOVNI SEKTOR ZA POSLOVANJE S PREBIVALSTVOM Oddelek računovodstva POSLOVNI SEKTOR ZA POSLOVANJE Z GOSPODARSKIMI DRUŽBAMI Oddelek zakladništva Odsek razvoja in vzdrževanja aplikacij Odsek spremljave pasivnih poslov fizičnih oseb Poslovalnica Slovenj Gradec Odsek spremljave plačilnega prometa Poslovalnica Mislinja Oddelek poslovanja z gospodarskimi družbami Oddelek za plačilni promet Poslovalnica Dravograd Poslovalnica Radlje ob Dravi Poslovalnica Muta Poslovalnica Vuzenica Poslovalnica Podvelka Poslovalnica Mežica Poslovalnica Črna na Koroškem Poslovalnica Ravne na Koroškem Poslovalnica Prevalje 23

25 POSLOVNA MREŽA NLB Koroška banka d.d. Glavni trg Slovenj Gradec Telefon: Mobitel: Telefaks: Poslovalnica Slovenj Gradec Glavni trg 30, Slovenj Gradec Telefon: Poslovalnica Ravne na Koroškem Prežihova 3, Ravne na Koroškem Telefon: Poslovalnica Mežica Trg svobode 16, Mežica Telefon: Poslovalnica Radlje ob Dravi Mariborska 7, Radlje ob Dravi Telefon: Poslovalnica Dravograd Trg 4.julija 44, Dravograd Telefon: Poslovalnica Mislinja Šentlenart 33, Mislinja Telefon: Poslovalnica Črna na Koroškem Center 23, Črna na Koroškem Telefon: Poslovalnica Podvelka Podvelka 2, Podvelka Telefon: Poslovalnica Prevalje Trg 1a, Prevalje Telefon: Poslovalnica Muta Glavni trg 4/b, Muta Telefon: Poslovalnica Vuzenica Mladinska ulica 4, Vuzenica Telefon:

26 REVIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI 25

27 26

28 27

29 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA v obdobju od do Pojasnila Prihodki iz obresti in podobni prihodki Odhodki za obresti in podobni odhodki Čiste obresti Prihodki iz dividend Prihodki iz opravnin (provizij) Odhodki za opravnine (provizije) Čiste opravnine (provizije) Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik 10 (305) 85 Čisti dobički iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo Drugi čisti poslovni dobički Administrativni stroški Amortizacija Rezervacije 15 (1.609) (3.204) Oslabitve 16 (2.963) (5.965) DOBIČEK IZ REDNEGA POSLOVANJA Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja ČISTI DOBIČEK IZ REDNEGA POSLOVANJA ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico Razkritja na straneh od 66 do 84 so sestavni del teh finančnih izkazov. 28

30 BILANCA STANJA Pojasnila Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Krediti krediti bankam krediti strankam, ki niso banke Opredmetena osnovna sredstva Neopredmetena sredstva Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb terjatve za davek odložene terjatve za davek Druga sredstva SKUPAJ SREDSTVA Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti vloge bank vloge strank, ki niso banke krediti bank krediti strankam, ki niso banke 2 43 dolžniški vrednostni papirji Rezervacije Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb obveznosti za davek odložene obveznosti za davek Druge obveznosti SKUPAJ OBVEZNOSTI Osnovni kapital Kapitalske rezerve Presežek iz prevrednotenja Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) Lastni deleži (66) (66) Čisti dobiček poslovnega leta SKUPAJ KAPITAL SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL Razkritja na straneh od 66 do 84 so sestavni del teh finančnih izkazov. 29

31 IZKAZ DENARNIH TOKOV (po neposredni metodi oziroma različici I.) Oznaka Vsebina A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU a) Prejete obresti Plačane obresti (6.107) (4.808) Prejete dividende Prejete opravnine Plačane opravnine (578) (627) Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Realizirane izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (4) - Čisti dobički iz trgovanja Plačila zaposlencem in dobaviteljem (11.101) (10.355) Drugi prejemki Drugi izdatki (107) (115) Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti b) (Povečanja) poslovnih sredstev (brez denarnih ekvivalentov) (56.084) (4.440) Čisto (povečanje) finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (45.833) Čisto /(povečanje) danih kreditov (6.818) (26.783) Čisto (povečanje) drugih sredstev (3.433) (12) c) Povečanja poslovnih obveznosti: Čisto povečanje vlog in najetih kreditov merjenih po odplačni vrednosti Čisto povečanje izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti Čisto povečanje drugih obveznosti Č) Denarni tokovi pri poslovanju (a+b+c) (35.775) d) (Plačani) davek na dohodek pravnih oseb (7.830) (1.824) e) Neto denarni tokovi pri poslovanju (č+d) (43.605) B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU a) Prejemki pri naložbenju Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin b) Izdatki pri naložbenju (2.478) (3.947) (Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin) (390) (525) (Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev) - (168) (Izdatki pri nakupu naložb v kapital pridruženih, skupaj obvladovanih in odvisnih družb) (2.088) (3.254) c) Neto denarni tokovi pri naložbenju (a-b) (2.435) (3.869) C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU a) Prejemki pri financiranju - - b) Izdatki pri financiranju (12.007) (4.943) (Plačane dividende) (12.007) (4.943) c) Neto denarni tokovi pri financiranju (a-b) (12.007) (4.943) D. Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike (607) (426) E. Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (Ae+Bc+Cc) (58.047) F. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja G. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja (D+E+F)

32 IZKAZ GIBANJA KAPITALA V POSLOVNEM OBDOBJU od Osnovni kapital Kapitalske rezerve Presežek iz prevrednote nja Rezerve iz dobička Zadržani dobiček oz. izguba Lastni deleži (odbitna postavka kapitala) Čisti dobiček/izguba poslovnega leta Skupaj kapital ZAČETNO STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (66) Čisti dobički/izgube iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo Skupaj čisti dobički/izgube po obdavčitvi, pripoznani neposredno v kapitalu presežku iz prevrednotenja Čisti dobiček/izguba poslovnega leta (iz izkaza poslovnega izida) Skupaj čisti dobiček/izguba poslovnega leta pripoznan v kapitalu Izplačilo (obračun) dividend (919) - - (11.088) (12.007) Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička (13.275) - (4.679) - KONČNO STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (66) BILANČNI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA Razkritja na straneh od 66 do 84 so sestavni del teh finančnih izkazov. 31

33 IZKAZ GIBANJA KAPITALA V POSLOVNEM OBDOBJU od Osnovni kapital Kapitalske rezerve Presežek iz prevrednote nja Rezerve iz dobička Zadržani dobiček oz. izguba Lastni deleži (odbitna postavka kapitala) Čisti dobiček/izguba poslovnega leta Skupaj kapital ZAČETNO STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (66) Čisti dobički/izgube iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za - - (238) (238) prodajo Skupaj čisti dobički/izgube po obdavčitvi, pripoznani neposredno v kapitalu - - (238) (238) presežku iz prevrednotenja Čisti dobiček/izguba poslovnega leta (iz izkaza poslovnega izida) Skupaj čisti dobiček/izguba poslovnega leta pripoznan v - - (238) kapitalu Izplačilo (obračun) dividend (4.943) (4.943) Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička (919) - KONČNO STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (66) BILANČNI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA

34 IZJAVA O ODGOVORNOSTI UPRAVE Uprava potrjuje računovodske izkaze za leto 2007, končano na dan 31.decembra 2007 na straneh od 28 do 32 in uporabljene računovodske usmeritve ter pojasnila k računovodskim izkazom na straneh od 34 do 84. Uprava je odgovorna za pripravo računovodskih izkazov s pojasnili tako, da le-ti predstavljajo resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja banke in izidov njenega poslovanja na dan 31. decembra Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava tudi potrjuje, da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na osnovi predpostavke o nadaljnjem poslovanju banke ter v skladu z veljavno zakonodajo in z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Uprava je tudi odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti. Davčne oblasti lahko kadarkoli v roku petih let od dneva, ko je bilo potrebno davek obračunati, preverijo poslovanje banke, kar lahko posledično povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova DDPO ali drugih davkov ter dajatev. Uprava banke ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova. Slovenj Gradec,