Microsoft Word - krusic-andraz

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO NALOŽBENO ZAVAROVANJE V OKVIRU ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ KOT DODATNI VIR FINANCIRANJA Kandidat: Andraž KRUŠIČ Študent rednega študija Številka indeksa: Program: univerzitetni Študijska smer: finance in bančništvo Mentor: prof. dr., Davor SAVIN Zadobrova, september

2 PREDGOVOR Z osamosvojitvijo je Slovenija prešla na novo obdobje, obdobje kapitalizma. S tem je bila primorana sprejeti kup novih reform na vseh področjih. Tako so se s pokojninsko reformo v Sloveniji močno zaostrili pogoji upokojevanja in črpanja pokojnine. Za brezskrbno»jesen«življenja, gledano s finančnega vidika, si bomo morali sami priskrbeti dodatne vire financiranja, saj bo državni delež dosti manjši, kolikor je znašal do danes. Zato nam ne preostane nič drugega, kot da začnemo aktivno varčevati in si tako priskrbimo dodatna sredstva, katera bodo zapolnila primanjkljaj med pokojnino in stroški. Ni pa nujno, da varčujemo ravno za dodatek k nizki pokojnini, ampak lahko varčujemo tudi za dodatke k plači, kateri so vedno dobrodošli in si tako že med delovnim obdobje lahko privoščimo določene užitke. Za varčevanje imamo na voljo cel kup možnosti, katero bomo izbrali, pa je čisto naša odločitev, katera je najugodnejša oz. katera nam ponuja najboljše razmerje med donosom in tveganjem. Časi se močno spreminjajo. Ritem družbe postaja vse bolj aktiven, s tem pa postaja tudi življenje zelo nepredvidljivo. Zato je zelo pametno varčevati za prihodnost in hkrati biti življenjsko zavarovan. Tako lahko ob končanem varčevanju pridobimo sredstva za prihodnost, v primeru smrti ali pa zmanjšane delovne sposobnosti kot posledica invalidnosti ravno tako pridobimo denarna sredstva v obliki denarne odškodnine oz. odškodnino v primeru nezgode. Diplomsko delo z naslovom Naložbeno zavarovanje v okviru življenjskih zavarovanj kot dodatni vir financiranja je tematsko sestavljeno iz dveh delov. Prvi del predstavlja predstavitev zavarovalništva v Sloveniji, ponudbo zavarovalniških storitev ter konkurenco zavarovalnic na slovenskem trgu. V drugem delu, ki zajema od 3. poglavja dalje, pa se bomo osredotočili na sam problem v diplomskem delu. Sprva bomo spoznali že dokaj poznano življenjsko zavarovanje, nato pa bomo podrobneje obravnavali naložbeno zavarovanje, kar je novost na slovenskem tržišču. Vsi praktični primeri se bodo nanašali na primeru Zavarovalnice Triglav, primerjali pa jih bomo tudi z njenimi konkurenti. Na kratko bomo tudi spoznali, kako je z naložbenim zavarovanjem v razvitem svetu. Glede na to, da je del naložbenega zavarovanja tudi vlaganje v vzajemne sklade, bomo tudi te na kratko spoznali. Problem, katerega bomo obravnavali v tem diplomskem delu, je močno nepoznavanje ponudbe novosti naložbenega zavarovanja v Sloveniji. Ogromno je nekakšne nove ponudbe, pa ljudje sploh ne vedo, kaj jim podjetja ponujajo. Cilj tega diplomskega dela je prikazati in poučiti ljudi o naložbenem zavarovanju. Za lažje razumevanje si bomo pomagali s praktičnim primerom. 3

3 KAZALO PREDGOVOR UVOD Opredelitev področja in opis problema Namen, cilji in osnovne trditve Namen Cilji Trditve (teze, hipoteze) Predpostavke in omejitve raziskave Predvidene raziskovalne metode PREDSTAVITEV ZAVAROVANJA V SLOVENIJI Razvrstitev zavarovanja Zavarovalnice na območju Slovenije Tržni delež zavarovalnic Pravna ureditev zavarovalništva v Sloveniji ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Pojem in pomen življenjskega zavarovanja Oblike življenjski zavarovanj Seznam ponudbe življenjskih zavarovanj Pravna ureditev življenjskega zavarovanja NALOŽBENO ZAVAROVANJE Pojem naložbenega zavarovanja Naložbeni del Zavarovalni del Ponudba naložbenega zavarovanja Prednosti naložbenega zavarovanja in varnost naložbe Naložbeno zavarovanje v razvitem svetu Primerjava med navadnim življenjskim zavarovanjem in naložbenim zavarovanjem Primerjava produktov Primerjava sestave naložbe med klasičnim življenjskim in naložbenim življenjskim zavarovanjem INVESTICIJSKI SKLADI Delitev investicij skladov na zaprte in odprte Zaprti investicijski skladi Odprti investicijski skladi Pomen vzajemnih skladov Vrste vzajemnih skladov Mešani skladi Delniški skladi Obvezniški rentni skladi Skladi denarnega trga Indeksni skladi Krovni skladi Spremembe varčevanja v vzajemnih skladih po dohodninski reformi Razlika med varčevanjem v skladih neposredno in preko zavarovalnice

4 6 PRIMER IZRAČUNA NALOŽBENEGA ZAVAROVANJA PRI ZAVAROVALNICI TRIGLAV d.d Primer izračuna naložbenega življenjskega zavarovanja Primer izračuna mešanega življenjskega zavarovanja in primerjava z naložbenim življenjskim zavarovanjem SKLEP POVZETEK VIRI IN LITERATURA SEZNAM TABEL SEZNAM SLIK

5 1 UVOD 1. 1 Opredelitev področja in opis problema V diplomski nalogi obravnavamo področje zavarovalništva, in sicer del osebnih zavarovanj naložbeno življenjsko zavarovanje. Zavarovalništvo je finančna panoga, ki se razvija z neverjetno hitrostjo. Spremembe so prodrle v prav vsa področja zavarovalniškega poslovanja - lahko govorimo o velikih premikih v zavarovalniški filozofiji, ko sta uporabnik zavarovalnih storitev oz. zavarovanec in zadovoljevanje njegovih potreb postala pomemben dejavnik konkurenčnih prednosti na trgu zavarovalnih storitev. Zavarovalne storitve so močno povezane z uvajanjem novih zavarovalniških produktov in s tem tudi novih distribucijskih poti. Sprva spoznavamo že dokaj poznano življenjsko zavarovanje, nato pa podrobneje obravnavamo naložbeno zavarovanje, kar je novost na slovenskem tržišču. Pozornost namenjamo spoznavanju naložbenega zavarovanja. Kot vsaka novost na tržišču, tudi naložbeno zavarovanje prinaša mnogo vprašanj. Problem je ravno v tem nepoznavanju te vrste zavarovanja. Ogromno je reklam in ponudb različnih zavarovalnic, ampak marsikatera potencialna stranka ne pozna pomena naložbenega zavarovanja. Bo pa to kmalu postalo zelo priporočljivo, saj s pokojninsko reformo ne bomo več dobili takšnih denarnih sredstev s strani države v času delovnega pokoja Namen, cilji in osnovne trditve Namen Namen raziskave z vidika navedene problematike je zagotoviti čim bolj celovit in nazoren pregled nad sodobnim trendom, značilnim za zavarovalni sektor, predvsem na področju naloženega zavarovanja. Gre za sintezo delnih spoznanj na podlagi opravljenih študij in na osnovi preučitve dosedanje prakse. Ker je naložbeno zavarovanje novost na slovenskem tržišču, je veliko nejasnosti o ponudbi zavarovanja Cilji Cilj diplomskega dela je rešiti problem nepoznavanja novosti ponudbe na slovenskem trgu naložbenega zavarovanja. Sprva spoznavamo življenjsko zavarovanje, nato naložbeno zavarovanje, kot vrsto življenjskega zavarovanja in ju med sabo primerjali. Tako vidimo prednosti in slabosti enega in drugega zavarovanja. Vse to predstavljamo na praktičnem primeru Zavarovalnice Triglav d.d Trditve (teze, hipoteze) V okviru problema nepoznavanja novosti na področju življenjskega zavarovanja, je smiselno trditi, da se bodo ponudbe naložbenih zavarovanj še povečale in ponudniki se 6

6 bodo prilagajali potencialnim strankam. Povpraševanje po naložbenem zavarovanju se bo povečalo, le potencialne stranke morajo spoznati to vrsto zavarovanja Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavke v Sloveniji je konkurenca na trgu zavarovalnih storitev vse močnejša; zavarovalni komitenti postajajo v zvezi z zavarovalniško storitvijo vse bolj poučeni in zato zahtevnejši; naložbeno zavarovanje bo s časom pridobilo na pomenu; aktualna dogajanja in trendi v evropskem zavarovalništvu imajo velik in neposreden vpliv tudi na naš zavarovalniški prostor. Omejitve Raziskava ima krajevne, časovne in vsebinske omejitve. Raziskava oziroma področje proučevanja se nanaša na slovenski zavarovalniški prostor. Pri diplomskem delu se omejujemo na območje Republike Slovenije, vključili pa smo tudi ponudbo v razvitem svetu. Tako smo lahko videli primerjavo med domačim trgom, kjer je naložbeno zavarovanje novost in trgom razvitega sveta, kjer je to zavarovanje nekaj povsem običajnega Predvidene raziskovalne metode V teoretičnem delu diplomske naloge smo se predvsem pri proučevanju zavarovalništva v Sloveniji nasploh poslužili mikroekonomske analize, saj je v ospredju raziskave dinamika uvajanja novosti ponudbe na zavarovalniškem trgu. Ob tem pristopamo na deskriptiven način, saj dajemo prednost strukturi, delovanju in obnašanju zavarovalnic v zaokroženem zavarovalniškem sistemu, oziroma v zavarovalnem sektorju. V okviru deskriptivnega pristopa se poslužujemo predvsem metode deskripcije, na podlagi katere je mogoče opisati določene procese, dejstva in vezi, ter metode kompilacije, na podlagi katere povzemamo stališča številnih drugih avtorjev s področja zavarovalništva. V empiričnem delu raziskave bomo teoretična spoznanja uporabili z namenom ugotavljanja povezave med procesi uvajanja naložbenega zavarovanja in zadovoljstvom ter spoznavanjem novega produkta. Uporabili bomo metodo analize na osnovi že zbranih podatkov vseslovenske raziskave zavarovalniškega trga. 7

7 2 PREDSTAVITEV ZAVAROVANJA V SLOVENIJI Slovensko zavarovalništvo je od osamosvojitve Slovenije storilo velike korake na področju organizacije in privatizacije. Pomemben prispevek k razvoju zavarovanja je prispevala tudi priprava celotnega slovenskega gospodarstva na vstop v Evropsko unijo (nadalje EU). (Ivanjko 2004, str.123) Sama beseda zavarovanje etimološko pomeni varnost pred določenim dogodkom ali dejstvom. Torej zavarovati določeno premoženje praktično pomeni varovati ga pred različnimi riziki, t.j. nevarnostmi. Pojem zavarovanja se v pogovornem jeziku uporablja v različnih pomenih. V vsakodnevni praksi pomeni zavarovanje čisto konkretno obliko zavarovalne pogodbe oz. zavarovalnega pogodbenega razmerja med zavarovalnico oz. zavarovateljem na eni strani in skleniteljem zavarovanja na drugi. Pri čemer lahko na strani sklenitelja zavarovanja, nastopa tudi zavarovanec zraven zavarovalca. Le ta ima iz zavarovalnega razmerja pravice, na podlagi katerih lahko v primeru nastanka zavarovalnega primera, zahteva izplačilo zavarovalnine. To pomeni, da sta pri zavarovalni pogodbi lahko sklenitelj zavarovanja in zavarovanec ista oseba ali pa ne. Namreč zavarovalec (sklenitelj zavarovanja) je tisti, ki sklene zavarovalno pogodbo in je s tem zavezan plačati premijo, zavarovanec pa ima iz tega razmerja kot že omenjeno določene pravice. Definicij zavarovanja je veliko, vse pa so odvisne od tega iz katerega vidika preučujemo zavarovanje kot gospodarsko dejavnost. Najbolj znana definicija obravnava zavarovanje z družbenoekonomskega vidika. Z njo zavarovanje opredelimo kot posebno gospodarsko dejavnost, ki se ukvarja z organiziranjem zaščite pred nastankom določenih nevarnosti, s čemer se zadovoljuje človekova ekonomska potreba po varnosti. Dokaj znane so tudi druge definicije zavarovanja, kot so npr. podjetniška zavarovalna teorija, teorija rizika, teorija kompenzacije,... Poznavanje le teh, pa za vsakodnevnega»uporabnika zavarovanj«ni pomembno in potrebno, saj so stvar različnih zavarovalnih znanosti Razvrstitev zavarovanja Zavarovalni posli po Zakonu o zavarovalništvu (nadalje Zzavar) (Ur. list RS št.91/2000, 2) so sklepanje in izvrševanje pogodb o premoženjskem in življenjskem zavarovanju ali pozavarovanju, razen obveznih socialnih zavarovanj. Razvrstitev zavarovalnih vrst v zavarovalne skupine uporabljajo zavarovalnice pri izkazovanju zavarovalnih vrst v poslovnem načrtu, poslovnih knjigah in v poslovnih ter statističnih poročilih. Ogledamo si jih lahko v TABELI 1, kjer so pri vsaki skupini naštete tudi zavarovalne vrste. 8

8 TABELA 1: PREGLED O UVRSTITVI POSAMEZNIH ZAVAROVALNIH VRST V ZAVAROVALNE SKUPINE Zap.št. Zavarovalna skupina I. Nezgodna zavarovanja II. Prostovoljna zdravstvena zavarovanja Zavarovalna vrsta - Nezgodno zavarovanje oseb pri opravljanju rednega poklica in izven njega - Nezgodno zavarovanje oseb v motornih vozilih in pri opravljanju posebnih dejavnosti - Nezgodno zavarovanje otrok in šolske mladine ter posebna nezgodna zavarovanja mladine - Skupinsko nezgodno zavarovanje gostov, obiskovalcev in turistov - Skupinsko nezgodno zavarovanje potrošnikov, naročnikov ipd. - Druga posebna nezgodna zavarovanja - Obvezno zavarovanje potnikov v javnem prometu proti posledicam nesreče - Zavarovanje lastnika vozila in voznika za telesne poškodbe - Vsa druga nezgodna zavarovanja - Zavarovanje za doplačila - Zavarovanje za večji obseg pravic oz višji standard storitev - Zavarovanje za dodatne pravice - Vsa druga prostovoljna zdravstvena zavarovanja III. Kasko zavarovanje cestnih vozil - Kasko zavarovanje cestnih motornih vozil - Kasko zavarovanja drugih cestnih vozil - Vsa druga kasko zavarovanja IV. Kasko zavarovanje tirnih vozil - Kasko zavarovanje tirnih vozil V. Kasko zavarovanje letal in drugih- Kasko zavarovanje letal in drugih zračnih zračnih plovil plovil - Kasko zavarovanje ladij in čolnov v VI. Zavarovanje pomorskega in rečno-pomorskjezerskega kaska - Kasko zavarovanje ladij in čolnov v rečno- plovbi jezerski plovbi - Zavarovanje blaga v mednarodnem VII. Transportna kargo zavarovanja transportu - Zavarovanje blaga v domačem transportu - Vsa druga transportna kargo zavarovanja - Požarno zavarovanje in zavarovanje Požarno zavarovanje in zavarovanjenekaterih drugih nevarnosti izven VIII. nevarnosti poplav, viharja, drsenja tal inindustrijske in obrtne dejavnosti drugih elementarnih nevarnosti - Požarno zavarovanje in zavarovanje nekaterih drugih nevarnosti v industriji in 9

9 IX. X. XI. XII. XIII. Druga premoženjska zavarovanja Zavarovanje odgovornosti lastnikov cestnih vozil Zavarovanje odgovornosti v zračnem prometu obrti - Požarno zavarovanje premoženja elektrogospodarskih podjetij - Vsa druga požarna zavarovanja - Strojelomno zavarovanje - Strojelomno zavarovanje opreme elektrogospodarskih podjetij - Gradbeno zavarovanje - Montažno zavarovanje - Zavarovanje filmske proizvodnje - Zavarovanje računalnikov - Zavarovanje blaga v hladilnicah - Stanovanjsko zavarovanje - Zavarovanje rudnikov - Zavarovanje jedrskih nevarnosti - Zavarovanje nevarnosti v PTT podjetjih - Zavarovanje nevarnosti vloma in ropa - Zavarovanje stekla - Zavarovanje posevkov in plodov - Zavarovanje živali - Vsa druga premoženjska zavarovanja - Zavarovanje lastnikov cestnih motornih vozil proti odgovornosti za škodo - Zavarovanje prevozniške odgovornosti za blago v cestnem prometu - Vsa druga zavarovanja odgovornosti lastnikov drugih cestnih vozil - Zavarovanje lastnikov zracnih plovil proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam - Zavarovanje prevozniške odgovornosti za blago v zračnem prometu - Zavarovanje odgovornosti v pomorskem prometu - Zavarovanje odgovornosti v rečnem in jezerskem prometu Zavarovanje odgovornosti ladjarjev in- Zavarovanje odgovornosti popravljalcev popravljalcev ladij vodnih plovil - Zavarovanje odgovornosti marine - Zavarovanje prevozniške odgovornosti za blago v pomorskem in rečno-jezerskem Druga zavarovanja odgovornosti prometu - Zavarovanje odgovornosti v železniškem prometu - Zavarovanje odgovornosti filmskega producenta - Zavarovanje splošne odgovornosti - Zavarovanje proizvajalceve odgovornosti 10

10 XIV. Kreditna zavarovanja za izdelke - Zavarovanje pogodbene odgovornosti izvajalca gradbenih del - Zavarovanje pogodbene odgovornosti izvajalca montažnih del - Zavarovanje garancije proizvajalca, prodajalca ali dobavitelja - Zavarovanje špediterske odgovornosti v mednarodnem prometu - Zavarovanje špediterske odgovornosti v domačem prometu - Zavarovanje odgovornosti revizijskih družb - Zavarovanje projektantske odgovornosti - Zavarovanje odvetniške odgovornosti - Zavarovanje zdravniške odgovornosti - Vsa druga zavarovanja odgovornosti - Zavarovanje izvoznih kreditov - Zavarovanje drugih vrst kreditov XV. Kavcijska zavarovanja - Kavcijska zavarovanja XVI. Zavarovanja raznih finančnih izgub XVII. Zavarovanje pravne zaščite XVIII. Zavarovanje nudenja pomoči osebam v težavah XIX. Življenjska zavarovanja Vir: Mojdenar Šomažno požarno zavarovanje - Šomažno strojelomno zavarovanje - Zavarovanje prireditev - Zavarovanje proti škodam zaradi odkupa falsifikatov - Vsa druga zavarovanja finančnih izgub - Zavarovanje pravne zaščite - Turistično zavarovanje - Zavarovanje nevarnosti odpovedi turističnih zavarovanj - Vsa druga zavarovanja nudenja pomoči osebam v težavah - Zavarovanje za nevarnost smrti in za doživetje, razen zavarovanj pod 4. in 5. zaporedno številko - Rentna zavarovanja, razen zavarovanj pod 4. in 5. zaporedno številko - Dodatno nezgodno zavarovanje - Zavarovanje za izplačilo ob poroki oz. rojstvu - Zavarovanje nevarnosti smrti, doživetja ali rente, za katera se prevzame naložbeno tveganje - Zavarovanje z enkratnim ali obročnim vplačilom in dogovorjenim izplačilom - Prostovoljna pokojninska in invalidska zavarovanja - Vsa druga življenjska zavarovanja 11

11 Pri zavarovanju kot zavarovalnem razmerju ločimo prvo zavarovalno razmerje in drugo zavarovalno razmerje. Prvo zavarovalno razmerje je sklenjeno na podlagi pogodbe med skleniteljem zavarovanja in zavarovalnico. Drugo zavarovalno razmerje se imenuje pozavarovanje, saj ga sklene zavarovalnica s pozavarovalnico. Prvo zavarovalno razmerje, (v praksi ga imenujemo zavarovanje) se glede na način pravnega urejanja zavarovalne pogodbe deli na socialno zavarovanje, ki je obvezno in podrobneje urejeno z zakonom, ter pogodbeno oz. premijsko zavarovanje, ki se sklepa na podlagi svobodne volje posameznika in je z zakonom le okvirno normirano. Obvezno socialno zavarovanje sestavljajo pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer nezaposlenosti ter drugo je pravno normirano. Pogodbeno zavarovalno razmerje lahko delimo po različnih merilih. Prvotno delimo pogodbeno zavarovanje glede na obliko zavarovalne dajatve zavarovalnice na škodno zavarovanje, če se zavarovalnica zaveže plačati nadomestilo za nastalo škodo, ter na vsotno zavarovanje, če zavarovalnica izplača vnaprej dogovorjeno vsoto. Zavarovalnica se pri vsotnem zavarovanju zaveže, da bo, ob nastanku zavarovalnega primera izplačala vnaprej dogovorjeno vsoto, kar je značilno za osebna zavarovanja. Drugače je pri škodnem zavarovanju, kjer je zavarovalnica zavezana plačati nadomestilo škode zavarovancu do vnaprej dogovorjene višine zavarovalne vsote, kar je značilno za premoženjsko zavarovanje. Glede na predmet zavarovanja se pogodbeno zavarovanje deli na premoženjsko zavarovanje, ter osebno zavarovanje. To je hkrati najpomembnejša delitev prostovoljnega pogodbenega zavarovanja Zavarovalnice na območju Slovenije Vstop Slovenije v EU je prineslo tudi investiranje tujih naložbenikov v finančni sektor, kar je tudi vplivalo na zavarovalništvo. Od osamosvojitve in do danes se je močno povečala konkurenca v tem sektorju. Ogromno se izvaja tudi privatizacije.vse več prihaja tudi tujih zavarovalnic, kar še dodatno otežuje delovanje družb. Pa si oglejmo ponudbo zavarovalnic v Sloveniji. Zavarovalnice na območju Republike Slovenije (Opinfos 2005) Adriatic, Zavarovalna družba d.d. Assistance Coris d.o.o. GENERALI Zavarovalnica, d.d. Grawe zavarovalnica Krekova zavarovalnica Ljubljana Merkur zavarovalnica Pozavarovalnica Sava d.d. Pozavarovalnica Sava d.d. Slovenica 12

12 Smart Trust Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z. Zavarovalna agencija Adut Zavarovalnica Maribor d.d. Zavarovalnica Tilia d.d., Novo mesto Zavarovalnica Triglav, d.d. Zdravstvena zavarovalnica Triglav d.d. ZAAL zavarovalni posli d.o.o. Zavarovalna agencija - Sveto Pokojninske družbe in skladi (Opinfos 2005) Moja naložba, pokojninska družba d.d. Kapitalska družba, d.d. Pokojnina - znati izbrati Pokojninska družba A Pokojninsko svetovanje Prva pokojninska družba d.d Tržni delež zavarovalnic Na slovenskem trgu, kateri je majhen, je dokaj močna konkurenca na področju zavarovalništva. Pred letom 1991 je bilo zavarovalništvo liberalizirano, saj ni bilo zavarovalniškega nadzora. Največja in lahko bi rekli tudi edina je bila Zavarovalna skupnost Triglav, le manjši delež sta imeli Croatia in Dunav. Z letom 1994 pa se je začelo novo obdobje za slovensko zavarovalništvo, saj je bil sprejet Zakon o zavarovalništvu. To je bil prehod na tržno poslovanje in s tem je postal naš trg zanimiv tudi za tujino. V TABELI 2 imamo prikazane tržne deleže posameznih zavarovalnic, katere so članice Slovenskega zavarovalnega združenja. 13

13 TABELA 2: TRŽNI DELEŽI ZAVAROVALNIC ČLANIC SLOVENSKEGA ZAVAROVALNEGA ZDRUŽENJA V LETU 2003 Tržni deleži zavarovalnic in drugih članic SZZ 2003 % Vrsta zavarovanj Zavarovalnica vsa življenjska neživljenjska SKUPAJ Triglav Vzajemna Maribor Adriatic Slovenica Kapitalska družba (KAD) Tilia Merkur Grawe Generali NLB VITA Sklad obrtnikov in podjetnikov 0.52 (SOP) Slovenska izvozna družba 0.45 (SID) Krekova TRIGLAV, Zdravstvena Tržni deleži pozavarovalnic 2003 % Vrsta zavarovanj Pozavarovalnica vsa življenjska neživljenjska SKUPAJ Sava Triglav RE Vir: Slovensko zavarovalno združenje

14 2. 4 Pravna ureditev zavarovalništva v Sloveniji Zavarovalništvo je v Sloveniji urejeno po Zakonu o zavarovalništvu (Zzavar), ki je bil sprejet leta Oblikovan je bil po zgledu nekdanje avstrijske in nemške zavarovalne zakonodaje. Uredil je ustanovitev, organizacijo in poslovanje zavarovalnic. Poleg tega je urejeval tudi zavarovalni nadzor, kateremu so bila dana široka pooblastila za strokovni nadzor ter določanje strategije in politike zavarovalne panoge. Po Zzavar (Ur. list RS št.91/2000, 1) je zavarovalnica pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalnih poslov. Zakon o Zavarovalništvu temelji na naslednjih načelih (Pavliha, 79): Načelu preglednosti delovanja zavarovalništva: vsakemu vlagatelju oziroma morebitnemu zavarovancu morajo biti dostopni vsi podatki o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za oblikovanje odločitve o naložbah v zavarovalne storitve; Načelu varnega in skrbnega poslovanja: zavarovalnice, pozavarovalnice, pooli, zavarovalni zastopniki in posredniki morajo storitve na področju zavarovalnih trgov opravljati v interesu zavarovancev v duhu prepričanja, da je potrošnik»kralj«, in sicer s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (profesionalca); Načelu obvladovanja tveganj: zaradi dolgoročnosti varčevanja (pri naložbah v življenjske zavarovalne storitve) in pomembnosti zavarovalništva z narodnogospodarskega vidika mora biti zavarovalnica vedno sposobna izpolniti vse obveznosti, zlasti iz sklenjenih zavarovalnih pogodb; Načelu nadzora: na temelju zakona je bila ustanovljena Agencija za zavarovalni nadzor, saj mora nadzor nad osebami, ki se ukvarjajo z zavarovalništvom, opravljati nadzorni organ z ustreznimi pristojnostmi, ki mu omogočajo učinkovito opravljanje nadzora z namenom zagotavljanja trdnosti in zanesljivega delovanja zavarovalništva. 15

15 3 ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE 3. 1 Pojem in pomen življenjskega zavarovanja Življenjsko zavarovanje je osebno zavarovanje, ki se nanaša na zavarovanje za nevarnosti, ki pretijo človeku, njegovemu življenju, njegovi integriteti. Temelji na negotovosti trajanja človekovega življenja. Gre za zavarovanje človekovega življenja za primer pogodbenega dogodka in za obdobje, za katero je zavarovanje sklenjeno. Ta dogodek lahko predstavlja smrt zavarovanca, doživetje določene starosti ali pa iztek določenega obdobja, v katerem lahko nastopi ena od omejenih okoliščin. Pri življenjskem zavarovanju gre za pogodbo, na podlagi katere se zavarovalnica obveže, da bo kot protiobveznost za vplačane premije zavarovanca izplačala koristniku določeno vsoto ali rento v primeru smrti zavarovanca ali ob njegovem doživetju določenega datuma. Pri tem zavarovanju je zavarovalni dogodek negotov samo glede tega, kdaj bo nastopil, ne pa tudi, ali bo sploh nastopil (Ivanjko 1994, 72-73). Končina (1994, 137) pravi, da je življenjsko zavarovanje v družbah z dolgo zavarovalno tradicijo, kjer prevladujejo vrednote individualne kreativnosti in kjer je pravna ureditev naravnana tako, da zahteva od vsakega svojega državljana, da poskrbi zase v svojem aktivnem obdobju in za starost, osrednja in strokovno najbolj izpopolnjena vrsta zavarovanja. Vendar pa klasično življenjsko zavarovanje ne predstavlja zgolj zavarovanja, temveč je tudi ena izmed najbolj varnih oblik varčevanja. Lahko mu rečemo tudi mešano življenjsko zavarovanje. Mešano življenjsko zavarovanje je zavarovanje in varčevanje hkrati. To pomeni, da se s sklenitvijo zavarovalne police obvežete, da boste v izbranem časovnem obdobju plačevali dogovorjeno zavarovalno premijo. Del premije je namenjen pokrivanju rizika za primer smrti, del premije pa se varčuje skladno s predpisano naložbeno politiko zavarovalnice. Ob izteku zavarovalne dobe (doživetju) vam zavarovalnica izplača pogodbeno zavarovalno vsoto in dobiček, ustvarjen z upravljanjem sredstev življenjskih zavarovanj. V primeru smrti zavarovane osebe pred iztekom zavarovalne dobe pa zavarovalnica izplača dogovorjeno zavarovalno vsoto za primer smrti in do takrat ustvarjeni dobiček tisti osebi, ki jo je zavarovalec določil v svoji zavarovalni polici (upravičencu). Na isti polici lahko sklenete dodatno nezgodno zavarovanje, ki običajno krije rizik nezgodne smrti, invalidnosti, dnevnega nadomestila in bolnišničnih dni. S sklenitvijo klasičnega mešanega zavarovanja, ste zavarovani za primer smrti in doživetja. V primeru smrti se upravičencem izplača zavarovalna vsota, v primeru doživetja pa se upravičencu izplača zavarovalna vsota in pripisani dobički. Značilnost življenjskega zavarovanja je poleg funkcije nalaganja denarja za starost oziroma nalaganja denarja za upravičence, tudi velik pomen, ki ga imajo, kot dopolnilo državno obveznim socialnim zavarovanjem (Ivanjko 1994, 75). 16

16 Sestavo življenjskega zavarovanja lahko prikažemo tudi slikovno. Tako lahko na SLIKI 1 vidimo, kako je v bistvu sestavljeno življenjsko zavarovanje in si lažje predstavljamo pomen in osnovne oblike te vrste osebnega zavarovanja. SLIKA 1: SLIKOVNI PRIKAZ ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA Vir: Abanka 2004 S polico življenjskega zavarovanja je možno zavarovati tudi posojilo, saj upniku zagotavlja, da bo v primeru zamude oziroma neplačila dolžnika njegova terjatev poplačana prav iz privarčevane vsote. Zavarovalnice lahko na osnovi življenjskega zavarovanja ponudijo boljše kreditne pogoje, pri čemer se zmanjša tveganje. Minimizirajo so tudi finančne motnje poslov, ki jih povzroči smrt vodilnih uslužbencev in lastnikov (Policy Issues in Insurance 1996, 13). Riziki povezani z življenjskim zavarovanjem Riziki povezani z življenjskim zavarovanjem so lahko (povzeto po Vaughan et al. 1995,147): Rizik finančne izgube, zaradi prezgodnje smrti; pri tem riziku navajamo izgubo v dveh primerih: prva izguba se navezuje na samo izgubo človeka in z njo povezanimi stroški, kot so stroški pogreba in dajatve povezane s smrtjo, druga izguba se pa navezuje na izpad prihodka zaradi smrti. Rizik»preživetja«; ta rizik se nanaša na primer, ko privarčevan znesek v primeru doživetja izplačuje zavarovalnica mesečno kot dodatek k pokojnini. Tako lahko pride do tega, da prej porabimo privarčevani denar, kot pa traja naše življenje. Rizik povezan z nezmožnostjo izplačila; v tem primeru zavarovalnica ne more izplačati zavarovalno vsoto v primeru smrti zavarovanca, če ta ista oseba nima nobenega možnega prejemnika tega zneska. V tem primeru je življenjsko zavarovanje brez pomena za zavarovanca. 17

17 3. 2 Oblike življenjski zavarovanj Življenjska zavarovanja se delijo glede na način izplačila zavarovalnine. Ločimo kapitalska in rentna življenjska zavarovanja. Pri kapitalskih gre najpogosteje za izplačilo s pogodbo dogovorjene zavarovalne vsote oziroma kapitala v enkratnem znesku in sicer v primeru smrti ali v primeru doživetja zavarovanca. Pri rentnih zavarovanji pa gre za kontinuirano izplačevanje zavarovalne vsote v obliki določenih zneskov oziroma rent (Rakar 2004, 24). Ločitev na kapitalska in rentna zavarovanja je odvisna od načina izplačila zavarovalnine, vendar je pri kapitalskih zavarovanjih možen še en dogovor. Upravičenec se lahko namesto zavarovalne vsote ob smrti ali ob doživetju zavarovane osebe, odloči za izplačilo rente. Za način izplačila se lahko zavarovalec odloči že ob sklenitvi zavarovanja ali pa šele ob zapadlosti zavarovalnine. Mogoč je tudi dogovor, da je možno del zavarovalne vsote izplačati v enkratnem znesku, del pa postopoma v obliki rent Kapitalska življenjska zavarovanja Življenjska zavarovanja se glede na glavne nevarnosti, ki jih krijejo, razvrščajo v naslednje zavarovalne vrste (povzeto po Šenk 2000, ): Zavarovanje za primer doživetja Izplačilo dogovorjene zavarovalne vsote pri tem zavarovanju je po poteku zavarovalne dobe, če je zavarovanec takrat še živ. Ob morebitni zavarovančevi smrti med zavarovalno dobo, vse obveznosti zavarovalnice prenehajo. Glede na to, da ob nastopu smrti med zavarovalno dobo ni izplačila, je povpraševanje po tej vrsti življenjskega zavarovanja zelo majhno. Zavarovanje za primer smrti Dogovorjena zavarovalna vsota se izplača le, če zavarovanec umre. Glede na dobo, v kateri je zavarovanec zavarovan za nevarnost smrti, delimo ta zavarovanja na: dosmrtno zavarovanje za primer smrti, pri katerem dobi upravičenec zavarovalno vsoto v vsakem primeru ob smrti zavarovane osebe začasno zavarovanje za primer smrti, pri katerem se zavarovalna vsota izplača le, če zavarovanec umre znotraj vnaprej določenega števila let. Možna sta dva načina takšnega zavarovanja, in sicer: enako zavarovanje za nevarnost smrti v določeni dobi zavarovalna vsota je neodvisna od tega, kdaj v zavarovalni dobi nastopi primer. padajoče zavarovanje za nevarnost smrti v določeni dobi zavarovalna vsota se zmanjšuje, ko se doba od začetka zavarovanja povečuje. Ta način se najpogosteje uporablja za zavarovanje kreditov. Ker se zavaruje le rizik smrti, je premija za tovrstno zavarovanje sestavljena le iz rizične premije, medtem ko varčevalne premije ni. Na ta način zadostuje relativno nizka premija 18

18 za visoko zavarovalno vsoto, zato je to zavarovanje primerno za preskrbo družine v določenem negotovem finančnem obdobju oziroma za kritje kredita. Zavarovanje za primer smrti in doživetja Imenujemo jih tudi»mešana zavarovanja«, ker obsegajo tako zavarovalno kritje za primer smrti kot za primer doživetja. Možne so razne oblike teh zavarovanj. Najbolj razširjeno je zavarovanje, pri katerem sta zavarovalni vsoti za primer doživetja in smrti enaki. Možne so tudi druge oblike zavarovanj za doživetje in smrt, pri katerih je na primer višja ena od obeh zavarovalnih vsot za smrt ali doživetje. Poznamo tudi vzajemna mešana zavarovanja, pri kateri sta zavarovani dve osebi, na primer zakonca. V primeru doživetja obeh oseb se izplača ista zavarovalna vsota, kakor tudi v primeru smrti ene od zavarovanih oseb. Po smrti enega od zavarovancev prenehajo nadaljnje obveznosti zavarovalnice. Ker sta krita primera smrti obeh oseb, pri doživetju pa se izplača pri zavarovanju pa se izplača le ena zavarovalna vsota, je to zavarovanje le malo dražje, kot če bi zavarovali le eno osebo. Po drugi strani pa lahko pride do zapletov, če se zakonca zavarovana na ta način ločita, na primer, da želi eden od zakoncev polico stornirati ali da noče plačevati svojega dela premije in podobno. Pri mešanih zavarovanjih pride do izplačila dogovorjene zavarovalne vsote med zavarovalno dobo, če zavarovana oseba umre, pa tudi v primeru njenega doživetja ob koncu zavarovalne dobe. Taka zavarovanja so namenjena zagotovitvi kapitala v določenem obdobju. V primeru predčasne smrti vzdrževalca družine so nasledniki priskrbljeni, v primeru doživetja ima upravičenec na razpolago kapital. Prav tako se lahko s tem zavarovanjem kombinira kredit, tako da na naslednike ne pade preveliko breme. Zavarovanje na točno določen rok (terme fixe) Zavarovalna vsota se izplača ob poteku zavarovalne dobe, ne glede na to, ali je zavarovana oseba umrla ali preživela to dobo. Takšna zavarovanja so namenjena istim osebam kot mešana zavarovanja, le da se zanje odločijo stranke, ki potrebujejo kapital na točno določeno obdobje, na primer za šolanje otrok. Zavarovanje dote Pri teh zavarovanjih zapade zavarovalna vsota s poroko ali najpozneje ob določeni starosti, na primer ob izpolnjenem 30. letu. Tako zavarovanje bodo morda starši sklenili za svoje otroke, da jim bodo tako pomagali pri vstopanju na samostojno pot. Zavarovanje za primer smrti in doživetja s kritjem kritičnih bolezni To je mešano življenjsko zavarovanje, z dodatkom kritja nekaterih kritičnih bolezni. Običajno so to možganska kap, rakava obolenja, srčni infarkt ter popolna odvisnost od tuje pomoči. Če zavarovanec zboli za katero od kritičnih bolezni, zavarovalnica izplača polovico zavarovalne vsote, drugo polovico pa ob smrti oziroma ob doživetju. Izkazalo se je, da se je zaradi sorazmerno visoke cene te vrste življenjskih zavarovanj zanje odločajo predvsem samostojni podjetniki, menedžerji, zaposleni na vodilnih položajih, zdravniki, odvetniki itd. 19

19 Življenjska zavarovanja, pri katerih prevzema zavarovalec naložbena tveganja Ta zavarovanja so še najbližja zavarovanjem za doživetje, saj jih bodo sklenile osebe, ki jih zanima predvsem to, kako dobro je naložen njihov denar in da bodo v določenem trenutku prejeli zavarovalno vsoto, ki bo odvisna od stanja vrednostnih papirjev na borzi. Dodatna zavarovanja Dodatna zavarovanja je mogoče skleniti ob različnih kapitalskih zavarovanjih. Najbolj se uporablja zavarovanje nezgodne smrti in dodatno zavarovanje trajne invalidnosti, ki je posledica nezgode. Ta zavarovanja niso nezgodna zavarovanja, ki jih poznamo pri premoženjskih zavarovanjih. Pri tem gre za okrnjeno nezgodno zavarovanje, ki je omejeno z zavarovalnimi vsotami iz življenjskega zavarovanja. S pomočjo tega dodatnega zavarovanja se poveča zavarovalna vsota v primeru smrti ali invalidnosti, tista v primeru doživetja pa ostane ista Rentna življenjska zavarovanja Doživljenjske rente Pri rentah gre običajno za doživljenjske rente, kar pomeni, da prejema upravičenec rento do smrti. Ločimo jih na odložene doživljenjske rente, pri katerih je začetek odplačevanja rente odložen za določen čas v prihodnosti, in rente, katera izplačila se začnejo takoj. Mogoči so dodatni dogovori, na primer zajamčeno odplačevanje rente, kar pomeni, da bo zavarovalnica izplačevala rento do smrti zavarovanca, vendar pa vsaj dogovorjeno zajamčeno vlogo, četudi bi zavarovanec prej umrl. Pokojninska zavarovanja Pokojninska zavarovanja so namenjena delavcem in njihovim družinskim članom ter so vezana na delavno razmerje. Na podlagi sklenjenega pokojninskega zavarovanja so zavarovanec in njegovi družinski člani upravičeni do pokojnine. Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje predstavlja zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih zavarovancev, z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti ali v drugih primerih, ki so določeni v pokojninskem načrtu, zagotovijo dodatne pokojnine (Žnidaršič Kranjc 2000, 45). Časovne rente V nasprotju z doživljenjskimi rentami se časovne rente izplačujejo le omejeno obdobje. Pri tem gre le za drugačen način izplačila, ki je posledica zavarovanja za primer smrti in doživetja. V primeru smrti zavarovanca se časovno omejena renta za dogovorjeno obdobje deduje. Zavarovalnice to ponujajo v obliki opcij ob poteku, na primer ob poteku zavarovanja na točno določen rok kot štipendijo (Balkovec 2000, 106) Dodatna rentna zavarovanja Gre za dodatno zavarovanje partnerja, kar pomeni, da bo ob morebitni smrti na primer moža, ki je sklenil rentno zavarovanje, vdova prejemala dosmrtno rento v dogovorjeni zmanjšani višini. 20

20 3. 3 Seznam ponudbe življenjskih zavarovanj V Sloveniji imamo na razpolago veliko različnih življenjskih zavarovanj. Glede na ponudbo ločimo klasična mešana življenjska zavarovanja in t.i. riziko življenjska zavarovanja. Klasična mešana življenjska zavarovanja S sklenitvijo klasičnega mešanega zavarovanja, ste zavarovani za primer smrti in doživetja. V primeru smrti se upravičencem izplača zavarovalna vsota, v primeru doživetja pa se upravičencu izplača zavarovalna vsota in pripisani dobički. V TABELI 3 si bomo ogledali seznam ponudb klasičnih mešanih življenjskih zavarovanj po posamezni zavarovalnici. Rizično življenjsko zavarovanje Rizično življenjsko zavarovanje je zavarovanje, pri katerem se zavarujete le za primer smrti. V primeru smrti v času trajanja zavarovanja se upravičencu izplača dogovorjena zavarovalna vsota. V primeru doživetja zavarovalnica nima nobenih obveznosti do zavarovanca. Premija oz. cena zavarovanja je odvisna od višine zavarovalne vsote, dobe zavarovanja, vaše starosti in trenutnega zdravstvenega stanja. V TABELI 4 si oglejmo seznam ponudbe riziko življenjskih zavarovanj. 21

21 TABELA 3: SEZNAM KLASIČNIH MEŠANIH ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ Ime police Zavarovalnica Mešano življenjsko zavarovanje Življenjsko s kritjem kritičnih bolezni Adriatic Doba zavarovanja 5-30 let 5-25 let Zavarovalna vsota (min, max) Minimalna mesečna premija 17,50 EUR Osnovno Komfortno Eksluzivno Generali 5-30 let min EUR max EUR 20 EUR Življenjsko zavarovanje Grawe 5-40 let MG M10+ Merkur 5-40 let min EUR Življenjsko zavarovanje za primer Slovenica smrti in doživetja Mešano življenjsko Mešano življenjsko + nezgodno Mešano življenjsko + kritične bol... Zlata naložba Triglav Zavarovalnica Maribor Vir: Zavarujte.si let 5-25 let 5-25 let 5-18 let 5-40 let 22

22 TABELA 4: SEZNAM PONUDBE RIZIKO ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ Ime police Zavarovalnica Posebni pogoji Pristopna starost Rizično življenjsko zavarovanje Triglav Namenjeno je zaščiti družinskih članov ali drugih bližnjih, ki bi bili ob smrti zavarovane osebe v času trajanja zavarovanja obremenjeni s pokritjem nastalih obveznosti. ni omejitev Program MA Program MRS Merkur Primeren predvsem za starejše ljudi, ki s svojo smrtjo ne želijo finančno obremenjevati sorodnikov (običajno gre za plačilo stroškov pogreba) Primeren predvsem za ljudi, ki imajo potrebo po zelo visokem zavarovanju za primer smrti ob npr. najemu visokih kreditov. od 20. do 70. leta od 14. do 65. leta Vseživljenjsko zavarovanje za primer smrti Zavarovanje za primer smrti z določeno zavarovalno dobo Zavarovalna doba ni določena, ampak je oseba zavarovana celo življenje, premijo pa zavarovanec plačuje do konca življenja. Posebej primerno za mlade družine, ki na ta način ob majhni mesečni obremenitvi zagotovijo svojim otrokom ustrezno finančno varnost v primeru smrti staršev. od 14. do 65 leta od 14. do 65 leta Zavarovanje za primer smrti in hujše bolezni Tilia od 14. do 65 Namenjeno je vsem, ki se želijo leta, iztek dodatno zaščito za primer hujše zavarovanja bolezni. najkasneje pri 75. letu starosti Zavarovanje "Zlata jesen" Namenjeno je starejšim osebam, ki lahko z majhno mesečno premijo ob smrti finančno razbremenijo svoje najbližje. Premija se plačuje do smrti zavarovanca, vendar največ do 91. leta starosti zavarovanca. namenjeno starejšim osebam Zlata jesen Maribor Sklene se do smrti zavarovanca, vendar ne dlje kot do izpolnjenega 91. leta starosti. od 50. do 75. leta Vir: Zavarujte.si

23 3. 4 Pravna ureditev življenjskega zavarovanja Življenjsko zavarovanje je predmet zakonske regulative, ki posveča posebno pozornost varstvu zavarovanca. Mešano življenjsko zavarovanje je s pravnega vidika najbolj zanimivo zavarovanje, poleg zavarovanja pred odgovornostjo (Ivanjko 1994, 73). Zavarovanec si s plačilom premije, pri klasičnih oblikah življenjskih zavarovanj, zagotavlja izplačilo zavarovalnih vsot, ko nastopi določen dogodek, ki ga opredeljujemo kot zavarovalni primer, to je smrt zavarovanca oziroma doživetje do določenega datuma. Pri tem gre za zbiranje sredstev v posebne sklade pri zavarovalnicah, s katerim upravlja zavarovalnica v času trajanja zavarovalne pogodbe (Ivanjko 1997, 144). Posebna značilnost življenjskih zavarovanj je obveznost zavarovalnice, da omogoči zavarovancu udeležbo v dobičku. Ta pravica je določena z zakonom, konkretneje pa postopek in način uresničevanja te pravice ureja zavarovalna pogodba oziroma splošni zavarovalni pogoji. Obračun dobička se opravi na koncu vsakega poslovnega leta. Pripadajoči del dobička se pripiše zavarovalni vsoti in izplača skupaj z njo ob poteku zavarovanja. Udeležba v dobičku je del medsebojnega vzajemnega razmerja, pri čemer pa je nastanek pravice do udeležbe in tudi obseg negotov. Zaradi tega se zavarovalnica zaveže le, da izplača točno določeno zavarovalno vsoto (Ivanjko 1997, 145). To delo je nastajalo ravno v času uveljavitve nove davčne reforme. S so se davčne skupine in razredi močno spremenili. Vendar pa je nova davčna reforma pripomogla k temu, da je davčni vidik ena prednost zavarovalnih polic. Tako bodo davka oproščeni tisti dohodki iz življenjskega zavarovanja, ki je bilo sklenjeno za primer smrti in se dohodek izplača ob smrti zavarovane osebe. Enako velja ob dvigu zavarovalne vsote po preteku desetih let od sklenitve pogodbe o življenjskem zavarovanju, kadar sklenjeno zavarovanje omogoča izplačilo zavarovalne vsote po desetih letih (povzeto po: Kapital 2004, 68). Ker pa običajno sklepamo življenjska zavarovanja dolgoročno, je to seveda prednost pred ostalimi vrstami naložbe. 24

24 4 NALOŽBENO ZAVAROVANJE Razvoj slovenskega finančnega trga prinaša vedno nove zavarovalne in naložbene možnosti, s katerimi lahko lažje, hitreje ali manj tvegano dosegamo pomembne finančne cilje. Na drugi strani pa razmah ponudbe pomeni, da moramo vedno bolj poznati svoje potrebe, da bi izbrali tiste, ki nam najbolj ustrezajo. Na primeru naložbenega zavarovanja lahko ugotovimo, da je pred izbiro potrebno določiti namen. Naložbeno zavarovanje je namreč namenjeno tistim, ki želijo ob ustreznem življenjskem in nezgodnem zavarovanju dosegati dovolj visoke donose s sredstvi, ki so naložena v vzajemne sklade (Premoženje 2003, 12) Pojem naložbenega zavarovanja Naložbeno zavarovanje je oblika življenjskega zavarovanja pri kateri poleg zavarovanja za primer smrti, varčujemo v izbranih vzajemnih skladih. Z varčevalnim delom zavarovalne premije vstopimo na trg kapitala, s tem prevzamemo naložbeno tveganje in dobimo možnost doseganja višjih donosov in posledično višjega privarčevanega zneska ob izteku zavarovanja. Po Zakonu o zavarovalništvu (Urad. List, št. 13/00) je to zavarovanje, pri katerem zavarovanec prevzema naložbeno tveganje povezano s spremembo vrednosti investicijskih kuponov oziroma drugih vrednostnih papirjev investicijskih skladov. Naložbeno življenjsko zavarovanje razširja ponudbo življenjskih zavarovanj predvsem v tem, da omogoča zavarovalcem aktivnejši pristop k zavarovanju. S sklenitvijo takega zavarovanja je posameznik ne le življenjsko zavarovan, temveč posredno vstopi tudi na trg vrednostnih papirjev. Del premije je namenjen zavarovanju za primer smrti in morebitnim dodatnim zavarovanjem, s preostalim delom premije pa zavarovalnica kupuje enote ali delnice zunanjih investicijskih skladov. Ob zavarovalnem dogodku se izplača zajamčena zavarovalna vsota oziroma vrednost premoženja, če je ta večja (Zavarovalnica Triglav, 2004). Naložbeno zavarovanje (nem. Fondsgebundene Lebensversicherung, angl. unit linked life insurance) seveda ne služi kot vstopni produkt na področju varčevanja za starost. Namenjen je strankam z boljšim zaslužkom, ki same ne želijo zgubljati časa za nalaganje sredstev za varčevanje oziroma ne želijo ali ne morejo osvojiti potrebnega tovrstnega znanja. Pri zavarovanjih težko najdemo prave inovacijske produkte. Glavno je dejstvo, da nov produkt, takoj ko se pojavi na trgu, posnemajo druge zavarovalnice. Eden redkih primerov prave inovacije v zadnjih desetletjih je življenjsko zavarovanje s spremenljivim kapitalom (Hartman 1994, 145). Naložbeno življenjsko zavarovanje predstavlja kombinacijo varčevanja v investicijskih skladih in življenjskega zavarovanja, kjer zavarovalec prevzema naložbeno tveganje, povezano s spremembo vrednosti enote premoženja izbranega investicijskega sklada. To pomeni, da v času trajanja zavarovanja varčujete v enem ali več investicijskih skladih, 25

25 hkrati pa ste v tem času zavarovani za primer smrti z zajamčeno zavarovalno vsoto. Ob koncu dogovorjene zavarovalne dobe bo upravičenec prejel zavarovalno vsoto, ki bo enaka vrednosti privarčevanega premoženja v izbranih investicijskih skladih. Dodatna možnost pri naložbenem zavarovanju je tudi nezgodno zavarovanje. Tako smo dodatno zavarovani tudi v primeru nezgode z dnevno odškodnino in nadomestilom za bolnišnični dan. Na polici lahko izberemo med različnimi vzajemci z različno naložbeno strategijo. Zavarovalnice ponujajo umirjene obvezniške, zmerno tvegane mešane in dinamične delniške vzajemce. Lahko se odločimo in varčujemo v več vzajemcih hkrati ali pa med trajanjem zavarovanja prenesemo sredstva iz enega vzajemca v drugega, vezanega na naložbeno polico (Zavarujte.si 2004). Naložbena polica je primerna oblika življenjskega zavarovanja in varčevanja za tiste, ki poznajo delovanje kapitalskega trga in so pripravljeni na nihanje vrednosti premoženja, povezanega z varčevanjem v vzajemcih. Na SLIKI 2 si lahko ogledamo, kako z leti naraščajo privarčevana sredstva in presežejo zajamčeno zavarovalno kritje. SLIKA 2: PRIMER RAZVOJA PRIVARČEVANIH SREDSTEV IN ZAVAROVALNEGA KRITJA ZA NALOŽBENO POLICO Vir: Zavarujte.si

26 Premija, katero mi plačujemo pri naložbenem zavarovanju je razdeljena na dva dela, in sicer na riziko premijo in na premijo za nakup enot investicijskih skladov. Riziko premija je t.i. zavarovalni del premije, katera se nanaša na zavarovanje zavarovanca. Premija za nakup enot investicijskih skladov pa je t.i. naložbeni del zavarovalne premije in z njo pridobivamo nove enote investicijskih skladov. Delež riziko premije se s časom zmanjšuje, saj se preko privarčevanih in naloženih sredstev zavarovalnica že zagotovi kapital za izplačilo raznih odškodnin. Na SLIKI 3 si lahko ogledamo tudi razvoj privarčevanih sredstev, le da ima poudarjeno, kolikšen del od zavarovalne premije znaša riziko premija, kolikšen del pa premija za nakupa enot skladov. SLIKA 3: PRIMER DELITVE PREMIJE NA RIZIKO PREMIJO IN NALOŽBENO PREMIJO Vir: Zavarovalnica Triglav d.d Katero naložbeno polico izbrati? Ko smo ugotovili, da z naložbeno polico na dolgi rok dosegamo dva pomembna finančna cilja, in sicer varnost za tiste, ki so odvisni od našega dohodka in dolgoročno varčevanje v vzajemnih skladih, preko katerega si z udeležbo na kapitalskih trgih omogočimo doseganje višjih donosov, se ob vse večji ponudbi na slovenskem tržišču zastavlja pomembno vprašanje, katero naložbeno polico izbrati, da bomo zadovoljni. Da bi se pravilno odločili, moramo upoštevati naslednje vprašanja( Zavarujte.si, 2004): kakšno premijo je potrebno plačevati za željeno zavarovalno vsoto predvideni privarčevani znesek ob izteku zavarovanja (doživetju) dejansko realizirane donose vzajemnih skladov, vezanih na posamezno polico možnost in pogoji dodatnega nezgodnega zavarovanja 27

27 možnost spremembe premije začasna prekinitev plačevanja premije možnost razpolaganja s sredstvi (predujem, predčasno izplačilo, možnost posojila) možnost prekinitve pogodbe in pod kakšnimi pogoji Zgoraj so navedena določena vprašanja, na katere bi se vprašali pri izbiri naložbene police. Vendar pa obstaja še mnogo subjektivnih vprašanj, katere si lahko postavlja vsak posameznik Naložbeno zavarovanje se deli na dva dela. Eden je zavarovalni del, kateri se nanaša na zavarovaje osebe, drugi je naložbeni del, kateri se nanaša na pridobivanje premoženja na trgu investicijskih skladov. Na SLIKI 4 imamo prikazano delitev naložbenega zavarovanja na primeru Zavarovalnice Triglav d.d. SLIKA 4: PRIKAZ ČLENITVE NALOŽBENEGA ZAVAROVANJA NA PRIMERU ZAVAROVALNICE TRIGLAV d.d. NALOŽBENO ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE VARČEVANJE V INVESTICIJSKE SKLADE ZAVAROVANJE Triglav Steber I Triglav Renta Zavarovanje za primer smrti z zajamčeno zavarovalno vsoto NALOŽBENO TVEGANJE PREVZEMA ZAVAROVALEC! Možnost dodatnih zavarovanj Vir: Zavarovalnica Triglav d.d

28 Naložbeni del Naložbeno življenjsko zavarovanje nam daje možnost, da z majhnimi sredstvi vstopimo na trg kapitala ter si tako odpremo možnost doseganja višjih donosov. Po lastni izbiri se odločimo za najbolj ustrezen investicijski sklad oz. investicijske sklade, v katere bomo vlagali svoj denar. Na ta način torej združimo kvalitetno zavarovanje s kvalitetnimi investicijskimi skladi. Med trajanjem zavarovanja lahko prenesemo sredstva iz enega v drug sklad. Sami se odločimo, koliko sredstev bomo namenili za naložbe v bolj tvegan sklad, ki običajno pomeni tudi višje donose, in koliko v tistega, pri katerem so donosi sicer nekoliko nižji, je pa zato tudi tveganje manjše. Naložbeno tveganje je na naši strani, vendar pa prav zaradi tega lahko pričakujemo višje donose (Zavarovalnica Triglav d.d. 2004) Zavarovalni del Ob sklenitvi zavarovanja se odločimo za ustrezno višino mesečne premije, zavarovalno dobo ter ustrezno višino zajamčene zavarovalne vsote za primer smrti. V zgodnjem obdobju zavarovanja, ko je vrednost premoženja še nizka, je v zavarovanje vgrajena posebna varovalka, ki v primeru smrti zavarovane osebe pred potekom zavarovanja zagotavlja izplačilo zajamčene zavarovalne vsote. Ko premoženje naraste čez to spodnjo mejo, pa je tudi v primeru smrti zavarovane osebe med trajanjem zavarovanja izplačilo enako dejanski vrednosti premoženja na naložbenem računu zavarovalca. Osnovnemu zavarovanju lahko priključimo dodatno nezgodno zavarovanje, ki krije nevarnost nezgodne smrti ali trajne invalidnosti ter prehodne delovne nesposobnosti za delo kot posledice nezgode. V primeru nezgodne smrti se upravičencu izplača tako dogovorjena zavarovalna vsota za primer nezgodne smrti kot tudi zajamčena zavarovalna vsota osnovnega zavarovanja oziroma vrednost premoženja na naložbenem računu, če ta presega zajamčeno zavarovalno vsoto. 29

29 4. 2 Ponudba naložbenega zavarovanja Na slovenskem zavarovalniškem trgu, se je ponudba naložbenih zavarovanj že močno povečala in pridobiva čedalje bolj na pomembnosti pri odločitvi, katero vrsto varčevanja bomo izbrali. V TABELI 5 si bomo ogledali ponudbo naložbenih zavarovanj na slovenskem trgu po posameznih zavarovalnicah. Nato bomo še na kratko ogledali značilnosti vsake naložbene police. TABELA 4: SEZNAM PONUDBE NALOŽBENIH ZAVAROVANJ NA SLOVENSKEM TRGU Ime naložbene police Zavarovalnica Skladi vključeni v naložbeno polico Naložbeno zavarovanje življenjsko Triglav Naložbeno življenjsko Triglav zavarovanje - A Banka Triglav Evropa, Triglav Renta, Triglav Steber I Polžek, Sova, Vipek, Zajček Vitafond Adriatic KD Bond, KD Galileo, KD MM, KD Prvi izbor, KD Rastko, MP-GLOBAL.SI, Pika, Živa Eurofond Generali Corporate Bond Mix (A), Euro Stock Selection (T), Global Stock Mix (T), Vermogens Mix (A), Wertsicherungsfonds I (T) GRAWEapollo Grawe Apollo dinamičen, Apollo konzervativen, Apollo uravnotežen Top Garant Merkur Merkur Guaranteed Top Plus 2011, 2021, 2031 NLB Naložba Vita NLB Vita KBC Equimax Pharma & Biotech (2, 3), KBC Life Invest Fund Security NLB Vita Stock Selection (1, 2), KBC Life Invest Fund Stock Selection (2, 3), KBC Life Invest Fund World Security (4, 5) NLB Naložba Vita Plus NLB Vita KBC Life Invest Defensive, KBC Life Invest Fund Dynamic, KBC Life Invest Fund Neutral Fondgarant Slovenica KD Galileo, KD Rastko Fondmax Slovenica KD Maximus Fondpolica Slovenica KD Bond, KD Galileo, KD Prvi 30

30 izbor, KD Rastko GIP VIP Tilia WIOF American Portfolio, WIOF Balanced Euro, WIOF European Equity, WIOF European Portfolio, WIOF US Value Equity GIP VIP S Tilia Alfa, Infond Delniški, Infond Hrast, Modra kombinacija, MP- GLOBAL.SI, WIOF American Portfolio, WIOF Balanced Euro, WIOF European Equity, WIOF European Portfolio, WIOF US Value Equity i-vip Tilia Alfa-uravnoteženi, Aberdeen Global Asia Pacific Equity Fund A, INVESCO GT Bond Fund A, INVESCO European Equity Core Fund A, INVESCO GT PRC Fund A, Quadriga Superfund A EUR SICAV VIP program življenjskih zavarovanj Tilia Alfa - uravnoteženi, Beta - delniški, Infond Delniški, Infond Hrast, Infond Uravnoteženi, Krekov sklad Skala, Modra kombinacija, MP-ASIA.SI, MP- GLOBAL.SI, Pika, Primus, SGAM Fund Bonds Euro, SGAM Fund Bonds USD, SGAM Fund Equities Europe, Vizija - uravnoteženi, Živa VIP Polica Tilia Paribas First Selection Simfonija Wiener Staedtische NP UFOS Wiener Staedtische Ringturm Active Global Trend, WSTV ESPA dynamisch, WSTV ESPA progressivdynamisch, WSTV ESPA traditionell ZM Prizma Zavarovalnica Maribor Infond Delniški, Infond Europa, Infond Hrast, Infond Uravnoteženi Vir: Zavarujte.si

31 Naložbeno življenjsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav (Zavarujte.si 2005) Splošno o naložbeni polici Naložbeno življenjsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav d.d.: Zavarovanje: individualno/vzajemno Pokrivanje rizikov: življenje, nezgoda Doba zavarovanja: od 10 do 25 let Pristopna starost zavarovanca: od 14 do 65 let Najnižja možna mesečna premija: 20 EUR Dodatno nezgodno zavarovanje (pokriti riziki): nezgodna smrt, trajna invalidnost, dnevno nadomestilo, bolnišnični dnevi Možnost spremembe višine premije: brez omejitev Prilagajanje zavarovalne vsote: od 30% do 150% Najvišja možna zavarovalna vsota - brez zdravniškega pregleda EUR (velja za osebo mlajšo od 40. let. Zahteva za zdravniški pregled se spreminja s starostjo in višino zavarovalne vsote. Možnost enkratnega pologa sredstev na račun: DA Možnost prekinitve: prenehanje plačevanja premije kapitalizacija, prenehanje plačevanja premije zamrznitev, odkup, prekinitev oz. storno Možnost posojila: NE Naložba: Vzajemni skladi vezani na polico - Triglav Steber 1 (Triglav DU)- Triglav Renta (Triglav DU), Triglav Evropa Največje možno število izbranih vzajemnih skladov po posamezni polici: 2 Najnižji možni mesečni vložek v posamezni vzajemni sklad: 20 EUR Pričetek trženja: Vitafond Adriatic (Zavarujte.si 2005) Splošno o naložbeni polici Vitafond Zavarovalnice Adriatic d.d.: Zavarovanje: individualno Pokrivanje rizikov: življenje, nezgoda Zavarovalna doba: od 5 do 30 let Pristopna starost zavarovanca: od 14 do 65 let Najnižja možna mesečna premija: 30 EUR Dodatno nezgodno zavarovanje (pokriti riziki): nezgodna smrt, trajna invalidnost, smrt v prometni nesreči, dnevno nadomestilo, dnevno nadomestilo za bolnišnično zdravljenje zaradi nezgode, dnevno nadomestilo za bolnišnično zdravljenje (nezgoda, bolezen) Možnost spremembe višine premije: brez omejitev, vendar po prvem letu trajanja zavarovanja Prilagajanje zavarovalne vsote: od 50% do 150% Najnižja možna zavarovalna vsota: EUR Stroški upravljanja sredstev v %: 0,3% letno Možnost vrnitve sredstev na račun: DA Možnost enkratnega pologa sredstev na račun: DA 32

32 Možnost prekinitve: prenehanje plačevanja premije kapitalizacija, prenehanje plačevanja premije zamrznitev, odkup, prekinitev oz. storno Možnost posojila: NE Naložba: Vzajemni skladi vezani na polico - Galileo (KD Investments)- KD Bond (KD Investments)- Rastko (KD Investments)- Pika (Primorski skladi)- Živa (Primorski skladi)- MP - Global.si (Medvešek Pušnik DZU) Največje možno število izbranih vzajemnih skladov po posamezni polici: 4 Najnižji možni mesečni vložek v posamezni vzajemni sklad: vsaj eno točko za vsak izbrani sklad Pričetek trženja: Eurofond Generali (Zavarujte.si 2005) Splošno o naložbeni polici Eurofond Zavarovalnice Generali d.d.: Zavarovanje: individualno Pokrivanje rizikov: življenje, nezgoda Doba zavarovanja: od 10 do 20 let Pristopna starost zavarovanca: do 60 let Najnižja možna mesečna premija: 50 EUR Dodatno nezgodno zavarovanje (pokriti riziki): nezgodna smrt, trajna invalidnost, dnevno nadomestilo, bolnišnični dnevi Možnost spremembe višine premije: brez omejitev Prilagajanje zavarovalne vsote: od 50% do 200% Najnižja možna zavarovalna vsota: 750 EUR Možnost enkratnega pologa sredstev na račun: NE Možnost prekinitve: prenehanje plačevanja premije kapitalizacija, prenehanje plačevanja premije zamrznitev, odkup, prekinitev oz. storno Možnost posojila: NE Naložba: Vzajemni skladi vezani na polico - Global Stock Mix (Deutsch Asset Managment)- Eurostock (Comivest Asset Managment)- Eurosafe (Union Invest)- Eurolife (Generali) Največje možno število izbranih vzajemnih skladov po posamezni polici: 3 Najnižji možni mesečni vložek v posamezni vzajemni sklad: 10 EUR Pričetek trženja: Grawe Apollo (Zavarujte.si 2005) Splošno o naložbeni polici Grawe Apollo Zavarovalnice Grawe zavarovalnica d.d.: Zavarovanje: individualno Pokrivanje rizikov: življenje, nezgoda Doba zavarovanja: od 10 do 45 let Pristopna starost zavarovanca: od 15 do 65 let Najnižja možna mesečna premija: 20 EUR Dodatno nezgodno zavarovanje (pokriti riziki): nezgodna smrt, trajna invalidnost 33

33 Možnost spremembe višine premije: da, ob glavni zapadlosti Prilagajanje zavarovalne vsote (več o tem): od 5% do 200% Najnižja možna zavarovalna vsota: EUR Možnost vrnitve sredstev na račun: NE Možnost enkratnega pologa sredstev na račun: NE Možnost prekinitve: prenehanje plačevanja premije kapitalizacija, prenehanje plačevanja premije zamrznitev, odkup, prekinitev oz. storno Možnost posojila: NE Naložba: Vzajemni skladi vezani na polico Apollo konzervativen, Apollo uravnotežen, Apollo dinamičen Največje možno število izbranih vzajemnih skladov po posamezni polici: 3 Najnižji možni mesečni vložek v posamezni vzajemni sklad: 20 EUR Pričetek trženja: Fondpolica Slovenica (Zavarujte.si 2005) Splošno o naložbeni polici Fondpolica Zavarovalnice Slovenica d.d.: Zavarovanje: individualno/vzajemno Pokrivanje rizikov: življenje, nezgoda Doba zavarovanja: od 10 do 30 let Pristopna starost zavarovanca: od 14 do 65 let Najnižja možna mesečna premija: 25 EUR Dodatno nezgodno zavarovanje (pokriti riziki): nezgodna smrt, trajna invalidnost, dnevno nadomestilo, bolnišnični dnevi Možnost spremembe višine premije: brez omejitev Prilagajanje zavarovalne vsote: od 60% do 150% Najnižja možna zavarovalna vsota: EUR Najvišja možna zavarovalna vsota: EUR Predčasno izplačilo sredstev v % : predujem - 95%, 99% ali 100% odvisno od trajanja pogodbe do datuma odkupa Možnost enkratnega pologa sredstev na račun: DA Možnost prekinitve: prenehanje plačevanja premije kapitalizacija, prenehanje plačevanja premije zamrznitev, odkup, prekinitev oz. storno Možnost posojila: DA Naložba:Vzajemni skladi vezani na polico - Galileo (KD Investments), KD Bond (KD Investments). Rastko (KD Investments) Največje možno število izbranih vzajemnih skladov po posamezni polici: 3 Najnižji možni mesečni vložek v posamezni vzajemni sklad: 25 EUR Pričetek trženja: Podobno je tudi pri naložbeni polici Fondgarant, le da v tem primeru je zagotovljena višja zavarovalna vsota, zavarovanje pa je ravno tako vezano na vzajemne sklade. Ker je zagotovljena večja zavarovalna vsota, se mora zato plačevati večja premija za zavarovanje. 34

34 VIP Tilia (Zavarujte.si 2005) Splošno o naložbeni polici VIP Zavarovalnice Tilia d.d.: Zavarovanje: individualno/vzajemno Pokrivanje rizikov: življenje, nezgoda Doba zavarovanja: od 5 do 40 let Pristopna starost zavarovanca: od 14 do 65 let Najnižja možna mesečna premija: 25 EUR Dodatno nezgodno zavarovanje (pokriti riziki): nezgodna smrt, trajna invalidnost, dnevno nadomestilo, bolnišnični dnevi Možnost spremembe višine premije: brez omejitev Prilagajanje zavarovalne vsote: od 60% do 140% Najnižja možna zavarovalna vsota: EUR Najvišja možna zavarovalna vsota: brez zdravniškega pregleda EUR Stroški upravljanja sredstev v %: 0,3% od zavarovalne vsote (največ 36 EUR) Možnost vrnitve sredstev na račun: DA Možnost enkratnega pologa sredstev na račun: DA Možnost prekinitve: prenehanje plačevanja premije kapitalizacija, prenehanje plačevanja premije zamrznitev, odkup, prekinitev oz. storno Možnost posojila: NE Naložba Vzajemni skladi vezani na polico - Alfa (Probanka DZU), Delniški (KBM Infond), Hrast (KBM Infond), Modra kombinacija (Ilirika DZU), Pika (Primorski skladi), Skala (Krekova družba), Sogelux fund bonds EUR (SG Asset Management), Sogelux fund bonds USD (SG Asset Management), Sogelux fund equities EUR (SG Asset Management), SPD (KBM Infond), Vizija (Vizija DZU), Živa (Primorski skladi), MP-Global.si (Medvešek Pušnik DZU), Primus (Pomurska DZU) Največje možno število izbranih vzajemnih skladov po posamezni polici: 6 Najnižji možni mesečni vložek v posamezni vzajemni sklad: 10 EUR Pričetek trženja: GLOBALNI INVESTICIJSKI PROGRAM (GIP) - VIP Tilia (Zavarujte.si 2005) Splošno o naložbeni polici GIP VIP Zavarovalnice Tilia d.d.: Zavarovanje: individualno/vzajemno Pokrivanje rizikov: življenje, nezgoda Doba zavarovanja: od 10 do 40 let Pristopna starost zavarovanca: od 14 do 65 let Najnižja možna mesečna premija: 25 EUR Dodatno nezgodno zavarovanje (pokriti riziki): nezgodna smrt, trajna invalidnost, dnevno nadomestilo, bolnišnični dnevi Možnost spremembe višine premije: brez omejitev Prilagajanje zavarovalne vsote: od 60% do 140% Najnižja možna zavarovalna vsota: EUR 35

35 Najvišja možna zavarovalna vsota: brez zdravniškega pregleda EUR, z zdravniškim pregledom do EUR Stroški upravljanja sredstev v %: 0,3% od zavarovalne vsote Možnost enkratnega pologa sredstev na račun: DA Možnost prekinitve: prenehanje plačevanja premije kapitalizacija, prenehanje plačevanja premije zamrznitev, odkup, prekinitev oz. storno Možnost posojila: odvisno od višine premoženja Naložba: Vzajemni skladi vezani na polico: WIOF US Value Equity, WIOF European Equity, WIOF Balanced Euro, WIOF European Portfolio, WIOF American Portfolio Največje možno število izbranih vzajemnih skladov po posamezni polici: 5 Najnižji možni mesečni vložek v posamezni vzajemni sklad: 10 EUR Pričetek trženja: Prednosti naložbenega zavarovanja in varnost naložbe Prednosti naložbenega zavarovanja so: Velika mera prilagajanja naložbene politike v času varčevanja Aktivnejši pristop k zavarovanju Omogoča dostop na trg kapitala z relativno nizkimi sredstvi Razpršenost tveganja med različne investicijske sklade Enostavna izbira investicijskih skladov Možnost spremljanja vrednosti enote premoženja posameznega investicijskega sklada na spletnih straneh in v dnevnem časopisju Možnost prenosa sredstev med skladi Možnost razdelitve premije med skladi Možnost doseganja višjih donosov Možnost odkupa enot premoženja Zajamčena zavarovalna vsota za primer smrti, ki jo izbere zavarovalec sam Možnost predujma Možnost povečanja zajamčene zavarovalne vsote Nevarnostna premija za primer se ne obračuna, vrednost premoženja na naložbenem računu presega zajamčeno zavarovalno vsoto Možnost sklenitve zavarovanja v tuji valuti Možnost dodatnega nezgodnega zavarovanja Možnost dodatnih enkratnih vplačil Možnost mirovanja plačevanja premije Valorizacija Z davčnega vidika je prednost oprostitve plačila davka, saj se običajno sklene naložbeno zavarovanje za vsaj 10 let, od tu naprej pa nam ni potrebno plačati davka na dobiček Naložbeno zavarovanje je dosti bolj rizično kot klasično mešano življenjsko zavarovanje. Vendar so zato donosi predvidoma večji. S kupovanjem enot vzajemnega sklada 36

36 povečujemo naše premoženje. Kako varno je to, pa lahko vidimo, kako je vzajemni sklad sestavljen iz naložb v vrednostne papirje različnih izdajateljev. To so običajno delnice, obveznice, depozite ipd. Glede na to, da je premoženje vzajemnega sklada sestavljeno iz večjega števila naložb, je vpliv ene nedonosne naložbe na cel sklad zelo majhen. Večje število naložb v vrednostne papirje z visoko boniteto in ustrezna razpršenost teh naložb tako zagotavlja varnost naložbe. Tako lahko ugotovimo, da lahko tudi sami vplivamo na varnost naložb s tem, kako tvegan in donosen investicijski sklad bomo zbrali Naložbeno zavarovanje v razvitem svetu Naložbena življenjska zavarovanja v razvitih svetovnih ekonomijah že več desetletij vidno soustvarjajo trg življenjskih zavarovanj. V 60-ih letih prejšnjega stoletja so predvsem v Veliki Britaniji in ZDA zavarovalnice in zavarovalci prvi izkoristili ponujeno možnost zavarovanj, ki so združevala nalaganje v razne investicijske sklade in življenjsko zavarovanje. V zahodnoevropskih državah pa so na začetku predvsem zakonodaje ovirale razvoj naložbenih zavarovanj. Z uvedbo enotnega trga, ki je prvi pripomogel k deregulaciji, harmonizaciji ter globalizaciji evropskih trgov, pa so taka zavarovanja bistveno pridobila na pomenu. V njihov prid je govorila tudi naraščajoča rast cen delnic, zniževanje obrestnih mer in s tem vedno nižji pripisi bonusov pri tradicionalnih zavarovanjih, razvoj informacijske tehnologije ter izdaja tretje zavarovalniške direktive EU v letu 1997 (Zavarovalnica Triglav d.d. 2005). V Kanadi, ZDA in Avstraliji so bili že od začetka pogoji za razvoj naložbenih zavarovanj najbolj ugodni. Stanje v navedenih državah si lahko ogledamo na SLIKI 5. Odlično razvit trg vrednostnih papirjev, dokaj visoki donosi ter posledično tudi potreba in želja potrošnikov, da so s svojimi sredstvi udeleženi na trgu, so bili v teh državah zlata jama za zavarovanje v povezavi z naložbenimi skladi. Danes naložbenega zavarovanja v teh državah že nekaj časa presegajo 50-odstotni delež zavarovalne premije življenjskih zavarovanj (Berčič 2002, 24). 37

37 SLIKA 5: DELEŽ PREMIJE NALOŽBENIH ZAVAROVANJ V ZAVAROVALNI PREMIJI ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ V OBDOBJU V ŠTIRIH TUJIH DRŽAVAH Vir: Zavarovalnica Triglav d.d Primerjava med navadnim življenjskim zavarovanjem in naložbenim zavarovanjem Bistvena razlika med navadnim, torej mešanim življenjskim zavarovanjem in naložbenem zavarovanjem je v stopnji sodelovanja zavarovalca pri naložbeni politiki lastnega zavarovanja. Pri naložbenem življenjskem zavarovanju zavarovalec sam odloča, v kateri sklad bo naložil sredstva ter kako bo razdelil premijo med posamezne sklade. Pri navadnem življenjskem zavarovanju zavarovalec nima nobenega vpliva na naložbeno politiko, ne prevzema pa tudi nobenega naložbenega tveganja. Deležen je zajamčene donosnosti, glede na uspešnost naložbene politike zavarovalnice pa tudi letnih pripisov dobička (Zavarovalnica Triglav d.d. 2005) Primerjava produktov Produkta se med seboj vsekakor razlikujeta in imata vsak določene prednosti in pomanjkljivosti. Pri izbiri produkta je vedno potrebno upoštevati konkretne potrebe zavarovalca kot tudi osnovne pojme naložb (varnost, donosnost, likvidnost). 38