UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA RAZREDNI POUK PLES PRI ŠPORTNI VZGOJI V 2. RAZREDU DIPLOMSKO DELO Mentorica: doc. Gordana Schmidt

Transkripcija

1 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA RAZREDNI POUK PLES PRI ŠPORTNI VZGOJI V 2. RAZREDU DIPLOMSKO DELO Mentorica: doc. Gordana Schmidt Somentorica: pred. Vesna Geršak Kandidatka: Nina Štor Ljubljana, maj 2012

2 Zahvala Iskreno bi se rada zahvalila mentorici doc. Gordani Schmidt in somentorici prof. Vesni Geršak za vso pomoč, ki sta mi jo nudili pri izdelavi diplomskega dela ter učiteljici Tini Ţagar in POŠ Skrilje za sodelovanje pri praktičnemu delu. Hvala tudi staršem, ki so mi stali ob strani skozi vsa leta študija in mi nudili vse, kar sem potrebovala. Prav tako pa ne smem pozabiti niti na Martina Debevca in Evo Ţidanek za vso podporo in spodbudne besede ter na Matjaţa Kriţnika in Metko Troha za vso tehnično pomoč. Še enkrat iskrena hvala vsem. Nina Štor 2

3 IZVLEČEK Diplomsko delo govori o integraciji ustvarjalnega giba v plesne igre pri športni vzgoji v 2. razredu, zakaj je to pomembno, na kaj vpliva in kako pripraviti učno uro, ki bo to vsebovala. V njem so primeri učnih priprav za doseganje ciljev iz učnega načrta za športno vzgojo v 2. razredu ter analize izvedbe le-teh. v 2. razredu Podruţnične šole Skrilje (Osnovna šola Dobravlje), kjer je 11 deklet in 10 dečkov. V teoretičnem delu sem opredelila, kaj je gib in katere vrste gibanja poznamo. Prav tako sem definirala, kaj je ples in poiskala, v kakšnem razmerju je ples do športa. Pomembno se mi je zdelo zapisati, da Zagorčeva zagovarja, da bi v osnovno šolo morali uvrstiti tudi sodobni ples in to sem tudi obrazloţila. V nadaljevanju sledijo cilji in smotri plesnih vsebin, ki so bili pomembni za empirični del in sem si z njimi pomagala tudi pri pisanju učnih priprav. Nenazadnje pa seveda učitelji včasih nehote delamo manjše napake in sem napisala stran tudi o tem, kakšna je naša vloga in na kaj moramo biti še posebej pozorni pri poučevanju plesa. V empiričnem delu sem se ukvarjala s tem, ali je v učnem načrtu dovolj plesnih vsebin in katere so temeljne in optimalne ravni znanja iz plesa. Cilj mojega diplomskega dela je bil analizirati učni načrt za športno vzgojo v 2. razredu z vidika plesnih vsebin in pripraviti več učnih priprav z izbranimi dobrimi primeri plesnih dejavnosti, ki bodo dosegale vse zastavljene cilje za ples pri športni vzgoji v 2. razredu. Za metodo dela sem uporabila akcijsko raziskovanje ter iskala odgovore na raziskovalna vprašanja: R1: V kolikšni meri in na kakšen način je ples integriran v učni načrt za športno vzgojo v 2. razredu osnovne šole? R2: Kako lahko ples čim bolj ustvarjalno vključimo v učni načrt za športno vzgojo v 2. razredu? R3: Kakšni so odzivi otrok na ustvarjalne plesne dejavnosti? Ugotovila sem, da ustvarjalni gib spodbuja otrokovo domišljijo, samostojnost in je nujno potreben za njegov razvoj, kar se je pokazalo tudi na odzivu učencev. Ključne besede: ples, 2. razred, ustvarjalni gib, športna vzgoja, sodobni ples, plesne igre, gibanje, učne priprave, analize, učni načrt, odzivi otrok. 3

4 ABSTRACT Dance in physical education in second grade This paper is about the integration of creative movement in dancing games of physical education in second grade, why it is so important, its impact and how to prepare a lesson plan that concludes all that. It contains the examples of this lesson plans which fulfill the goals from the curriculum for physical education in second grade and its analyses in second grade of elementary school Skrilje, where there are 11 girls and 10 boys. In theoretical part I explained, what movement is and which movements do we know. I also defined what dance is and found how it is correlated to physical education. It seemed important to write down, that Zagorc claims, that we should put contemporary dance in primary school and I justified that. Then there are goals and aims of dance content that were important for the empirical part and they helped me with writing the lesson plans. After all teachers sometimes make little mistakes so I've written a page about the role of a teacher and when to be careful when we give dance lessons. In the empirical part I was wondering if there is enough dance content and which are the basic and optimal levels of dance knowledge. The goal of this thesis was to analyze the curriculum for physical education in second grade from the point of view of dance lessons and to make lesson plans which contain good examples of dance activities and they will also achieve all of the goals for dance in physical education in second grade. As a method I used action researching and I was looking to find the answers to this research questions: R1: What is the quantity and what are the ways to integrate dance in curriculum for physical education in second grade of primary school? R2: How can we conclude creative dance in curriculum for physical education in second grade? R3: What are the child responses to creative dance activities? I found out that creative movement stimulates children's imagination, self-dependence and is necessary for their development which was shown through child response. Key words: dance, second grade, creative movement, physical education, contemporary dance, dance games, movement, lesson plans, analyses, curriculum, child response. 4

5 KAZALO VSEBINE 1 UVOD TEORETIČNI DEL Kaj je gib in katere vrste gibanja poznamo? Kaj je ples, šport ali umetnost? Cilji in smotri plesnih vsebin Vloga učitelja in pojavljajoče se napake EMPIRIČNI DEL Opredelitev problema Je v učnem načrtu za športno vzgojo dovolj plesnih vsebin? Temeljne in optimalne ravni znanja iz plesa Cilji in predvidevanja Cilji Raziskovalna vprašanja Metode dela Učne priprave z analizami Rezultati in razprava ZAKLJUČEK VIRI IN LITERATURA

6 1 UVOD»Gibanje je ena osnovnih človekovih potreb. Ustvarjanje je najvišja človekova potreba, katere zadovoljitev mu omogoča samouresničevanje. Ob ustvarjanju z gibanjem se povezujeta temeljna in najvišja človekova dejavnost v novo kvaliteto. Ta se kaţe v sproščenosti, dobrem počutju, zadovoljstvu, v prisluškovanju sebi in odzivanju okolju. Ustvarjanje z gibanjem je telesna dejavnost in prav zato v naši kulturi zelo zavirana.«(kroflič, 2003). Sama sem se prvič seznanila z ustvarjalnim gibom v prvem letniku umetniške gimnazije dramsko-gledališke smeri pri predmetu umetnost giba pod vodstvom Nine Meško. Ne samo, da je bila profesorica pravi naslov za vodenje tega predmeta, tudi sam sodobni ples mi je dal nov pogled na gibanje in razmišljanje. Takrat sem šele začela dodobra odkrivati svoje telo in se gibati na načine, kot prej sploh pomislila nisem, da je to mogoče. Ples me je tako prevzel, da sem si ga izbrala tudi za del ocene pri maturi predmeta dramaturgija. Zato sem se odločila nadgrajevati svoje znanje plesa tudi z poučevanjem le-tega in sicer pri predmetu ustvarjalni gib na fakulteti. Tam sem spoznala velik del dejavnosti, ki sem jih uporabila tudi v učnih pripravah na praksi pri različnih predmetih. Svoje znanje s fakultete sem se odločila uporabiti v tem diplomskem delu, kjer sem se potrudila izbrati najboljše primere učnih ur za doseganje ciljev pri športni vzgoji. Učne priprave sem izvedla na podruţnični šoli Skrilje, kjer so bili z mano in mojim delom zelo zadovoljni. Skušala sem raziskati kaj učni načrt za športno vzgojo v 2. razredu sploh nudi, koliko ur je namenjenim plesnim igram, kakšni so cilji in smotri ter na kakšen način lahko najbolje integriram vanj tudi ustvarjalni gib. Pri tem sem opazovala tudi odzive otrok, učiteljice, predvsem pa nastale»projekte«pri posameznih urah. Vse sem skrbno posnela z video kamero in priloţila diplomskemu delu. Zavedam se pomembnosti ustvarjalnega giba pri razvoju otroka ţe v zgodnjih letih zato je tudi pomembno, da ga vključimo v šole. Upam, da bo moje delo marsikateremu učitelji prišlo prav, predvsem pa bo pomagalo meni pri nadaljnjem delu v razredu. 6

7 2 TEORETIČNI DEL 2.1 Kaj je gib in katere vrste gibanja poznamo?»gibe, ki jih uporablja človek, lahko razdelimo na štiri skupine (povzeto po Kroflič, 1999): refleksni gibi (kretnje, geste) naključni gibi (akcija) praktični gibi (motorika gibanja vsakdanjih opravil) estetski obrazci (izrazno gibanje, ples) Izraţen gib se navadno nanaša na počutje in čustva ter je spontan. Je del našega vsakdanjega vedenja.«(šušteršič, Zagorc, 2010.)»Gibanje postane svobodna simbolična oblika, umetniški element, plesna kretnja, kadar posreduje ideje emocij, značilnosti vedenja, izraţa različne fizične in mentalne napetosti. Tudi pri gibu gre torej za abstrahiranja, odmišljanja nebistvenega in osredotočenja na bistveno. Pri ustvarjanju gibalne oblike, ki naj postane nosilka splošnega pomena, nastopata dve vrsti abstrahiranja: abstrahiranje iz človekovih čustev in občutij ter abstrahiranje iz gibov in prostorskih odnosov v vsakdanjem ţivljenju.«(kroflič, 1999.) Plesno gibanje (povzeto po Šušteršič, Zagorc, 2010) Plesno gibanje izraţa idejo o doţivljanju različnih subjektivnih izkušenj in omogoča objektivno predstavitev subjektivne realnosti, česar vsakdanja govorica ne zmore. Poznamo tudi utilitarna gibanja, ki se pogosto uporabljajo v sodobnem plesu in jih potrebujemo ter uporabljamo vsak dan za delo in preţivetje. Lahko so nam ideja za gib. 1. naravno gibanje je gibanje, ki je vsakdanje, ni izumetničeno in ne nasprotuje naravi človekovega gibanja (tek, gibanje, hoja, skoki, valovanje, nihanje, kroţenje, vrtenje, 7

8 sukanje, obračanje, metanje, udarjanje, nošenje, vlečenje, dviganje, vibriranje, trzanje). Je ponazarjanje procesov, ki se odvijajo v naravi. 2. abstraktno gibanje je gibanje, ki je pa ravno nasprotno od naravnega, čim bolj oddaljeno od vsakdanjega gibanja. Z njim se izraţajo občutja, ideje in koncepti, ki (ponavadi) niso povezani s posameznimi predmeti, osebami ali dogodki. Vsebino človekovega gibanja in ustvarjanja z gibanjem lahko predstavimo s t. i. Labanovo analizo človekovega gibanja, ki poudarja, da so prostor, čas, moč in tok gibanja osnovne kategorije, s katerimi je mogoče opredeliti vsako človekovo gibanje. Moje telo (deli telesa, oblike...) se giblje v prostoru (osebnem, splošnem, smereh, velikostih...), v času (tempo, ritem), z močjo (stopnja moči, kakovost...) in s tokom (svobodnim, vezanim, s prehodi...). 2.2 Kaj je ples, šport ali umetnost? Začnimo najprej s tem, kaj je ples - kaj omogoča, razvija in nudi vsakemu posamezniku v ţivljenju. Ples je vrsta izraţanja, umetnosti in zabave. Ples je govorica telesa, ki se izraţa skozi ritem glasbe in lahko predstavlja stil človekovega ţivljenja, kajti z vsakim gibom se v človekovi duši ustvarja zadovoljstvo. Ples je del kulturne izobrazbe vsakega posameznika in je kultura posameznega naroda. ( S.R. Ririe in J. Woodbury (1996) pišeta: Ples je celovita izkušnja, ki zajema telesno, umsko, čustveno, duhovno in estetsko dimenzijo posameznika, nam pomaga zaznavati, kdo smo in po čem hrepenimo. Plešemo lahko v vseh starostnih obdobjih, ne glede na spol ali sposobnosti. Vsakdo lahko pleše tudi brez posebnega talenta ali izkušenj. Ples je izrazno gibanje, ki ima moč obogatiti ţivljenje. Človeku daje občutek za veselje in razvija samozavedanje. Ples omogoča raziskovanje samega sebe. Ples lahko uporabimo v procesu učenja, ker razvija mišljenje in predstavljanje. 8

9 Ples omogoča vsem otrokom, da raziskujejo ter izrazijo svoje telesne in ustvarjalne potenciale na netekmovalen način. Ples omogoča, da pridobimo in izboljšamo stopnjo samospoštovanja in samozavesti, če razvijamo lastno enkratnost. Ples omogoča razvoj sposobnosti za koncentracijo in sposobnost za učenje. Ples razvija razumevanje in odnos do telesa, ki se lahko razvije v ţivljenjski pogled na telesno pripravljenost in zdravje. Ples nas uči kreativnega reševanja problemov. Ples spodbuja intuitivne, čustvene in tudi verbalne odzive. Izostri percepcijo ter spodbuja samovrednotenje in kritično presojanje. Ples nas motivira. Sama bi tukaj še dodala, da nam ples nazorno pokaţe, koliko truda smo pripravljeni vloţiti v nekaj, kar nas izpopolnjuje in dnevno razveseljuje, da lahko vemo za prihodnost, koliko truda premoremo vloţiti tudi v nekaj, kar je mogoče manj prijetno vendar nujno. Kurt Sachs pravi:»ples je mati vseh umetnosti.plesna umetnost je kot vse druge umetnosti način izraţanja čustev in dojemanja sveta ter odnosa do sveta. Od vseh drugih umetnosti, razen gledališča, se razlikuje po tem, da obstaja samo v trenutku, ko se dogaja. Danes bi ples lahko v osnovi delili na: ljudski ples, umetniški ples, športni ples, druţabni ples ter modne zvrsti, ki se menjajo tako, kot se menjajo generacije mladih. Vsak ima svoje zakonitosti in pravila, pa tudi specifične prostore, kjer se pojavlja. Strokovnjaki poudarjajo, da je ples oblika neverbalne komunikacije, in ugotavljajo, da z»govorico telesa«sporočamo kar 70 odstotkov pomena. Torej je treba tudi ples razumeti kot vsestransko in intenzivno sredstvo za boljše izraţanje občutkov. Zato je v vzgojnoizobraţevalnem okolju otrokom in mladim nujno omogočiti, da spoznajo in izkusijo ples kot sredstvo izraţanja. Posebej pa ţelimo poudariti, da osnovni namen plesne vzgoje ni vzgajanje bodočih plesnih ustvarjalcev, temveč da je ples medij in izrazno sredstvo, ki je zakoreninjeno v vsakem od nas in ga je zato nujno izvajati na vseh stopnjah vertikale vzgojno-izobraţevalnega procesa.«( 9

10 Ples je tudi umetnost in hkrati šport, v katerem se prepleta usklajenost dveh ali več teles. Nekoč je bil ples vezan na religijo in njene običaje, z razvojem kultur je postal še oblika zabave sprva majhnih skupin, kasneje pa način preţivljanja prostega časa velikih mnoţic. Glede na okolje, v katerem se ples odvija, gre lahko za umetniški ples, športni ples oziroma rekreativni ples, balet, dvorni ples, ljudski ples, obredni ples, idr. ( je danes "vidno" vozlišče v mreţnem prostoru slovenskega športa in slovenske kulture. Z rezultati slovenskih plesalcev se zajeda v sam vrh svetovnega plesnega prostora, slovenski strokovnjaki pa smo hkrati njegovi pomembni sooblikovalci. Zaznavna sled, ki jo pušča razvoj plesa kot športa in umetnosti, je tlakovana z delom mnogih zanesenjakov, organizatorjev, plesalcev, učiteljev in trenerjev. Zavest, da se ukvarjamo z najlepšim, a hkrati morda najteţjim dvoranskim športom, prepletenim z večno soodvisnostjo glasbe, ritma in giba, plesalca in plesalke, odzivnostjo publike in vedno neizprosnih sodnikov, ustvarja znotraj nas zadovoljstvo in morda nekaj hvaleţnosti, da nam je bilo dano ukvarjati se s to dejavnostjo.«(meta Zagorc, 2006). Mariborski OBRAZ: Franjo Kozar Ţivljenje s plesom ( je ples umetnost in šport ter predvsem gibanje, uţitek, izraţati nekaj ob ritmu glasbe pa še veselje in rekreacija. Je tudi trening mišičevja, motorike, koordinacije, ki koristi v vsakdanjem ţivljenju.veste, za mene je ples tudi stvar estetike in gibljivosti. Nekdo, ki ima preveč kilogramov, ima teţave na parketu.«je to res? Ali res lahko trdimo, da nekdo, ki ima preveč kilogramov ne more biti tako gibljiv kot nekdo, ki jih ima manj; ne moreta biti v konkurenci? Kaj je estetika v plesu? O kakšni estetiki sploh govorimo? In še en kup takšnih vprašanj si lahko postavimo ob poslušanju/branju tovrstnih trditev (od znanih ali neznanih ljudi). In potem se nazadnje vprašamo: kako lahko potem ples učimo otroke v osnovnih šolah, ko pa imamo v razredu pribliţno 25 učencev, takšnih in drugačnih, z več kilogrami ali premalo, dečkov in deklet in se vsak giblje na svoj način. O kakšni estetiki lahko takrat govorimo? 10

11 Ponavljam, afriški pregovor pravi:»če znaš govoriti, lahko poješ, če se znaš premikati, lahko plešeš,«ne pa:»če se znaš premikati, si gibljiv in imaš indeks telesne mase v mejah normale, potem lahko plešeš!«naj pleše vsak, ki to rad počne in se ob tem počuti dobro! Uvrstimo sodobni ples v osnovno šolo»za racionalno razlago gibov človeškega telesa moramo upoštevati, da se telo samo po sebi ravna po istih zakonih, kot veljajo za neţive stvari.«(laban, 2002.) Laban tukaj govori o teţi telesa, o razdaljah in smereh v prostoru, toku gibanja ter o času, ki ga lahko tudi izmerimo. Opozarja na opazovanje ljudi, ki tem naključnim silam podleţejo, ali pa se borijo proti njim, tako da se jim upirajo.»telesne akcije povzročajo spremembe pozicije telesa ali delov telesa v prostoru okrog telesa. Vsako telesno akcijo lahko opišemo, če odgovorimo na naslednja štiri vprašanja: 1. Kateri del telesa se premika? 2. V katero smer ali smeri prostora gibanje teţi? 3. S kakšno hitrostjo gibanje napreduje? 4. Kolikšna mišična energija je potrebna za gibanje? Recimo, da so odgovori na ta vprašanja naslednji: a) Del telesa, ki se giblje je desna noga. b) Območje prostora, kamor se gibanje usmerja, je - naprej. c) Mišična energija, ki jo gibanje potroši, je razmeroma velika. Gibanje je torej - močno. d) Hitrost gibanja je precejšnja. Torej je pribliţni tempo gibanja hiter. Tako je jasno, da opisano gibanje ni korak naprej, temveč močna brca naprej z desno nogo.«(laban, 2002). 11

12 Elementi plesa (Zakkai, 1997) Prostor energija čas velikost majhna, srednja, velika nivo visok, srednji, nizek oblika zavita, ravna smer naprej, nazaj, vstran, diagonalno pot naravnost, zavito, cik-cak, kroţno razmerje blizu, narazen velikost giba majhen, srednji, velik sila močno, šibko teža teţko, lahko kvaliteta neţno, ostro, zibajoče mirnost aktivna, pasivna napetost napeto, popuščeno, sproščeno hitrost počasi, hitro, pospešujoče, pojemajoče ritem naravno, enakomerno tempo hitro, počasi poudarek močan trajanje kratko, dolgo»pri ustvarjalnem plesu raziskujemo gibanje, si sami izmišljujemo gibe, jih ustvarjamo, povezujemo in tako oblikujemo plesno gibanje. Poleg zunanjosti in oblike giba je pomembnejša njegova kakovost, izraznost, sporočilnost, proces ustvarjanja in povezovalna dejavnost med ljudmi. Osnovno načelo ustvarjalnega gibanja je povezanost med gibanjem in notranjim doţivljanjem ter čustvovanjem.«( vključevanjem metode ustvarjalnega giba oziroma plesne vzgoje v vrtec in osnovno šolo omogočamo otroku učenje z metodo igre in učenje skozi umetnost. Ob takih dejavnostih se otrok razvija celostno.«12

13 Gibanje Kinestetična inteligenca Umetniški Ustvarjalni gib ples Celostna učna plesna vzgoja metoda (igra) Učenje in poučevanje skozi umetnost (Geršak v Borota, 2006)»Spoznavanje lastnega telesa je pogoj za učinkovito in zadovoljujoče ravnanje z njim. Prav pri plesni aktivnosti deluje telo kot sprejemnik, posredovalec in izvajalec, ko sprejema kinestetične, ritmične in socialne draţljaje ter se na nek način odziva nanje.«(šušteršič, Zagorc, 2010.)»V današnjem času se kaţejo velike teţnje po tem, da otroke čim hitreje privedemo do odgovornega, razumskega, odraslega načina razmišljanja in ravnanja. Tudi na gibalnem področju se še vedno učimo»pravil gibanja«, pravil pri glasbi in likovni umetnosti namesto, da bi se učili»gibalno, glasbeno misliti«ali»misliti vizualno«(prav tam.) Učitelji še vedno vse preveč zanemarjamo metode, ki bi posredno razvijale ustvarjalnost. Mi smo tisti, ki moramo znati pripeljati otroka do zavedanja vseh potencialnih moţnosti svojega telesa za vse vrste gibanja. Zato se moramo tako učitelji kot učenci naučiti nekaj»tehnične abecede«, da z njo lahko vedno znova»pripovedujemo«nove zgodbe. (povzeto po Šušteršič, Zagorc, 2010.)»Največje darilo, ki ga lahko poklonimo otrokom in mladostnikom je, da izboljšamo njihove ustvarjalne sposobnosti in pomagamo izpeljati njihove načrte. Vsak otrok je ustvarjalen, le da morda ne pozna poti, kako bi svojo ustvarjalnost udejanjil prav tu mu učitelji lahko priskočimo na pomoč.«(prav tam.) Cilji plesne vzgoje naj bodo (D. Gobec, 1978): - Otroku razgibati telo na njemu primeren in zanimiv način. 13

14 - Sprostiti telesne in duševne napetosti. - Razvijati gibalno ustvarjalnost. - Razvijati sposobnost gibalne zapomnitve. - Doţivljanje vsebin in plesnega izraza. - Razvijati kritičnost do lastnega in tujega dela. Uvrstimo sodobni ples v OŠ in zakaj»ples je človekovo osnovno izrazno sredstvo, telo pa plesni inštrument, s katerim lahko sproščamo čustva, ustvarjamo in se sporazumevamo, zato je treba otrokom in mladim za njihov skladen celostni razvoj ponuditi tudi ustvarjalni ples. S sistematičnim pristopom, strokovno in občutljivo vodenim kreativnim procesom, z ustvarjalnim plesom omogočamo intenzivnejše umetniško doţivljanje ter razvijamo čut za estetiko.«( ples je umetniška zvrst plesa. Nastal je skozi upor posameznih umetnikov proti izumetničenosti takratnega baleta v 19. in začetku 20. stoletja. Uporablja kombinacijo ţe obstoječih stilov in eksperimentiranje z novimi idejami.«(šušteršič, Zagorc, 2010.)»Njegova najvidnejša lastnost je neprestano spreminjanje - iskanje novih oblik, tem in novih gibanj. ( _2008.pdf)»Za razvoj plesa je pomembno, da je tesno vezan na razvoj in spremembe v ekonomiji, socioloških odnosih in kulturi. Tako je za balet značilno, da ima urejeno vse, kar sovpada s takratno druţbo (druţbeni sloji). V sodobnem plesu pa lahko najdemo vse mogoče in to naj bi označevalo naš čas multi-dogajanje, s katerim se lahko vsak posameznik identificira.«šušteršič, Zagorc, 2010.) Pri uvajanju ustvarjalnega in sodobnega plesa v vzgojno-izobraţevalni sistem omogočamo otroku, da zadovolji vse štiri osnovne človekove potrebe (poleg potrebe po preţivetju posameznika in vrste): (povzeto po Šušteršič, Zagorc, 2010.) Potreba po ljubezni nudenje občutka pripadnosti skupini, krepitev socialnih odnosov v skupini ter sodelovanje otrok z učiteljem v prijetnem vzdušju. 14

15 Potreba po moči omogočanje vodenja skupine, samopotrditve ter soustvarjanja plesno-gibalnih stvaritev. Potreba po svobodi omogočanje ustvarjalne svobode in samostojnosti pri gibalnoplesnem izraţanju brez omejitve gibanja. Potreba po zabavi omogočanje zabave in sprostitve; ni boljšega kot se učiti skozi igro. Učenje z umetnostjo in skozi umetnost pri plesu sloni na načelih sodobnega umetniškega plesa in spodbuja otrokov psihomotorični, čustveno-socialni in kognitivni razvoj. Postopek ustvarjalnega procesa v plesu lahko predstavimo po določenih fazah, vendar pa ni nujno, da zmeraj poteka po navedenem vrstnem redu in z vsemi fazami. 1. Ideja (zamisel), tema: kaj ţelimo s koreografijo sporočiti ali raziskati. 2. Iskanje gibalnega materiala: improvizacija (na glasbo, v tišini, na atmosfero, na občutje ), iskanje gibov, kontrastov, asociacij, gibalne akcije v prostoru in času, dinamika, odnosi, izogibanje klišejem. 3. Kompozicija: selekcija in obdelava gibalnega materiala; dramaturška povezanost oziroma smiselnost postavitve, prehodov. 4. Izbira drugih elementov: glasba, ki naj bo kakovostna in v skladu z izbrano temo, izbor kostumografije in scenskih rekvizitov vedno skladno z idejo, scenografija, ki podpira idejo in ni zgolj dekoracija. 5. Raziskovanje, prepletanje, odločitve: skozi ustvarjalni proces do končne postavitve, ki zajema miselne procese, premišljenost, oblikovanje gibalnega materiala, preizkuse. 6. Utrjevanje, tehnično piljenje in nadgrajevanje z izrazom: več ponovitev pripomore k večji suverenosti izvajalcev, višji kakovosti izvedbe in interpretacije. 7. Analiza: kritično razmišljanje o nastali stvaritvi, moţnost sprememb. 8. Uprizoritev: nujna je tudi refleksija stroke in odziv gledalcev v odnosu do izdelka. 9. Refleksija: samorefleksija, odziv stroke in odziv gledalcev. V samem učnem načrti za športno vzgojo poučevanja sodobnega plesa še ni moč zaslediti, so pa lepo razvidni nekateri njegovi elementi. Prav v 2. razredu lahko opazimo: ponazarjanje 15

16 gibanja ob notranjih in zunanjih spodbudah, osnove nekaterih plesnih tehnik, improvizacija na gibalne teme in različne zvrsti glasbe. (Povzeto po Šušteršič, Zagorc, 2010.) 2.3 Cilji in smotri plesnih vsebin SMOTRI (Zagorc, 1994) Učenci naj s plesnimi vsebinami razvijejo gibalne in ritmične sposobnosti ter znanja do stopnje, ki jim omogoča: zavedati se, katera gibanja lahko izvajamo s posameznimi deli telesa in s celim telesom zavedati se, kje se telo giblje (na mestu, v prostoru; smer, raven, oblika gibanja) zavedati se, kako se telo giblje (hitrost, intenzivnost, vzorec gibanja) ustvarjati z gibom, ritmom in različnimi glasovnimi in glasbenimi spremljavami se gibno in čustveno sproščati ob različnih ritmičnih in plesnih aktivnostih. Učenci naj znajo: gibati se po prostoru v različnih smereh, na različnih ravneh in z različno intenzivnostjo osnovne plesne korake nekaterih ljudskih in druţabnih plesov posnemati gibanja in najrazličnejše ţivljenjske situacije igrati se z gibanjem kot posameznik, par ali skupina ustvarjati z gibanjem in ritmom izraţati se z gibom sproščati se z gibanjem in drugimi oblikami sprostitve Učenci naj spoznajo ples in njegove značilnosti: osnovne plesne pojme, ki se nanašajo na prostor, čas in kvaliteto gibanja, osnovne plesne elemente in njihove povezave posamezne plesne zvrsti (ljudske igre in plese, druţabne plese, skupinske plese, druţabne igre) 16

17 ritmične in glasbene pripomočke za spremljanje gibanja različne spodbude za ustvarjanje osnovne zakonitosti estetike. Učenci naj si oblikujejo in razvijejo stališča, navade in načine ravnanja: občutek zavedanja lastnega telesa ter zmoţnosti izraţanja s telesom občutek za sodelovanje s soplesalcem in s skupino odnos do plesa in njegove vloge v vsakdanjem ţivljenju odnos do kulturnega poslanstva plesa. VSEBINE Širši vsebinski sklopi: otroške gibalno glasovne, ritmične in pevske igre ljudske rajalno gibalne igre, izštevanke preprosti plesi in druţabno plesne igre osnovni elementi gibanja v času in prostoru (elementi gibanja na mestu: nihanja, valovanja, dvigovanja, spuščanja, kroţenja z različnimi deli telesa, elementi gibanja po prostoru: hoja, tek, skok, obrat, elementi časa: trajanje, tempo, ritem, elementi dinamike in kvalitete gibanja.) povezave osnovnih elementov v krajše koreografske sklope. 2.4 Vloga učitelja in pojavljajoče se napake Veliko učiteljev ne ve, kako se soočati s plesom pri športni vzgoji ali pa celo s plesom na sploh. Mislijo si:»če še sam ne znam plesati, kako naj to poučujem!«znati je nekaj, POUČEVATI, je nekaj popolnoma drugega, ZNATI POUČEVATI je pa tisto, h čemur stremimo vsi profesorji. Sploh pa afriški pregovor pravi:»če znaš govoriti, lahko poješ, če se znaš premikati, lahko plešeš.«najslabše, kar lahko učitelj naredi je to, da se, ob misli, da sam ne zna plesati, odloči, da potemtakem tudi svojemu razredu ne bo dal priloţnosti spoznati, ali 17

18 kdo rad pleše ali ne. Tako jih ţe v začetku obsodi na nevednost in nerazgledanost (še posebej o svojem telesu). Torej prvi korak je za učitelja ta, da se odloči, da se bo potrudil nuditi učencem vse, kar bi bilo zanje dobro, poučno in nujno. Drugi korak je se izobraziti in raziskati, kako pripraviti uro plesa na kaj vse je potrebno paziti in biti pozoren, da bo ura res dobro zastavljena. Pri tem je pomembno zavedanje, da učencem prepustiš reševanje problemov in jim pri tem le pomagaš, jih vodiš. Seveda pa mora vsak problem predhodno preizkusiti na lastni koţi, da ga lahko potem zada učencem. Učitelj naj učencem omogoči spoznavanje novitet znotraj glasbe, giba, področij in s tem raziskovanja, ki bi jih utegnile zanimati. (Povzeto po Šušteršič, Zagorc, 2010.) Naj se izogiba znanim gibalnim stereotipom: zajček poskakuje z nogami skupaj, miška drobi s skrčenimi prstki, medved nerodno lomasti ipd. In vendar je zajček lahko takšen in drugačen, miška pa lahko mirno čepi in miga samo z glavo in smrčkom itn. (Povzeto po Naj spodbuja raznolikost gibanja, izvirnost, domišljijo in ustvarjalnost. Naj bo odprt za vse mogoče ideje, ker se učenci včasih res spomnijo marsikaj neverjetnega in je škoda, da naletijo na»gluha ušesa«. Učitelj naj se zaveda, da je tudi sam velik zgled učencem in je zato dobro, da se jim pri večini dejavnosti tudi sam pridruţi. Posluţuje se lahko štirih metod učenja plesa, še posebej sodobnega (povzeto po Gobec, 1978): Metoda vodenja (gibi so ţe znani in bi radi, da se jih učenci naučijo ali jih spoznajo); Metoda improvizacije (določimo vsebino, ali si jo učenci sami izmislijo, damo jim sredstva/pripomočke in jih le zelo močno spodbujamo); Metoda od improvizacije k vodenju (gibe učencev uporabimo pri vodenju za urjenje gibalnega spomina in s tem razvijamo tudi kritičen odnos do svojega in tujega dela); Metoda od vodenja k improvizaciji (nekatere ţe osvojene gibe učenci priredijo po svoje pri improvizaciji). Torej, naloge oziroma vloga učitelja pri pripravi ure so:»kot učitelj zberete tematiko oziroma elemente plesne tehnike, ki jo ţelite predstaviti in naučiti otroke. Priskrbite rekvizite, če jih potrebujete za učni proces, otrokom predstavite elemente ogrevanja, plesne tehnike, improvizacije in zaključek ure. Razloţite pravila, predvidite vodenje, kjer je potrebno, predvsem pa skrbno preverite, ali so elementi primerni 18

19 starostni stopnji skupine in priskrbite primerno glasbo, ki naj ne bo zvočna kulisa, pa enakovredno sredstvo za učenje, zopet primerno starostni stopnji otrok. Bodite prilagodljivi. Prilagodite se trenutni dinamiki skupine in morda izpustite kakšen element in ga izvedite takrat, ko bo skupina nanj pripravljena, ne vztrajajte za vsako ceno pri elementu, ki ste ga pripravili in občasno bodite odprti tudi na pobude s strani otrok,«(valdes, 2010). Ustvarjalni učitelj dober učitelj (povzeto po Šušteršič, Zagorc, 2010) Dober učitelj se mora pri poučevanju zanašati na ustvarjalnost misliti ustvarjalno, razvijati svojo ustvarjalnost in širiti ustvarjalnost na učence. To pomeni, da jih vodi ter spodbuja, vendar jim pusti, da se sami gibljejo, mislijo, pridobivajo izkušnje, aktivno sodelujejo, eksperimentirajo z lastnim in tujim vedenjem ipd. Učitelj skrbi za razvijanje in negovanje lastnih sposobnosti, saj mora vse, kar posreduje svojim učencem tudi sam izkusiti na lasni koţi. V ustvarjalnem procesu mora biti dober partner in pomočnik, spodbujati timsko delo učencev in samoocenjevanje.»ne uči me. Pusti me, da se učim!«(linnet Mcmahon, 1992.) 19

20 3 EMPIRIČNI DEL 3.1 Opredelitev problema V svojem diplomskem delu se bom ukvarjala z analizo količine in vsebine plesnega področja pri športni vzgoji. Ţe v samem učnem načrtu za športno vzgojo v prvem triletju je med cilji zapisanih zelo malo ciljev povezanih s plesom. Pri praktičnih in teoretičnih vsebinah je napisanih nekaj plesnih iger, to pa je tudi vse. Zato bom najprej začela s pisanjem o tem, kako pomemben je ples v mladih (otroških) letih, kaj vse razvija, kaj vse se z njim doseţe ter komu vse je namenjen. Predvsem pa, zakaj bi se moral tega zavedati vsak (dober) učitelj. Govora bo tudi o tem, kakšna je vloga učitelja pri poučevanju plesnih vsebin pri športni vzgoji ter morebitne napake, ki se pri poučevanju lahko pojavijo, če učitelj ni pozoren nanje oz. ima premalo znanja. Skušala bom tudi pojasniti, katere so lastnosti dobre učne ure (plesnih vsebin) športne vzgoje in zakaj so za učenca pomembne ter, v čem se razlikuje od ostalih predmetov Je v učnem načrtu za športno vzgojo dovolj plesnih vsebin? Plesne vsebine so za otroka in njegov razvoj zelo pomembne, zakaj sem napisala ţe v teoretičnemu delu. Tudi vedno več učiteljev se posluţuje ustvarjalnega giba in sodobnega plesa pri plesnih vsebinah pri športni vzgoji, saj se tako izognejo stereotipom plesa ter otroke naučijo razmišljati na svojevrsten samostojen način. Poglejmo, kaj menijo o integriranju ustvarjalnega giba v osnovne šole študentje (Geršak v Borota, 2006):»Mnenja v evalvacijah študentov (evalvacija študentov razrednega pouka Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, študijsko leto ): - Igra z gibanjem, učenjem in sproščanjem je»super«, enkratna, edino pravilno. - Metoda ustvarjalnega giba olajša poučevanje učitelju in učenje učencu. - Učitelju omogoča pridobivanje številnih idej za uspešno delo v razredu. 20

21 Naj postane ustvarjalni gib redni predmet na fakulteti, saj bi bil dobrodošel prav vsakemu študentu naše smeri. - Ustvarjalni gib je odlična popestritev vsakdana in izredno pozitiven za poučevanje in naše nadaljnje delo na šoli. - Tudi nam, študentkam, je dal zelo veliko pozitivne energije je bil zelo koristen za nas.«torej, ko ţelimo odgovoriti na vprašanje:»ali je v učnem načrtu dovolj plesnih vsebin,«lahko rečemo samo NE, ni jih dovolj. Učni načrt za športno vzgojo nameni plesnim vsebinam le pičlih 12 šolskih ur na leto s cilji, ki po mojem mnenju otroke podcenjujejo. Seveda je izvedba ure odvisna tudi od otrokovega počutja, energije, vremena in podobnih faktorjev, ki vplivajo na uspešnost pouka in nam ne uspe vedno izvesti ure tako kot smo si zamislili in načrtovali, vendar vseeno menim, da so otroci sposobni marsikaterega samostojnega ustvarjalnega dela in ga cilji, ki so zastavljeni v učnem načrtu omejujejo. Prav konkretno lahko rečem za cilj: interpretacija različnih enostavnih ritmov s ploskanjem in preprostim gibanjem, da je zelo omejujoč s strani ustvarjalnosti in sposobnosti otrok iz plesnega in glasbenega področja. Poznamo res samo ploskanje? Ali lahko ritem izvajamo z različnimi LASTNIMI glasbili? Zakaj ne bi interpretirali različnih enostavnih ritmov z udarjanjem rok po kolenih in se tako gibali lahko še na različnih višinah? Ali po glavi, trebuhu, prsih? Skratka, plesnih vsebin še zdaleč ni dovolj, ustvarjalnega giba pri izvajanju le-teh pa še manj. Upajmo, da se bo sčasoma tudi to spremenilo, saj nam izkušnje ţe sedaj kaţejo prednosti, ki jih tovrsten način poučevanja nudi. 21

22 3.1.2 Temeljne in optimalne ravni znanja iz plesa CILJI (Zagorc, 1994) Temeljna raven znanja Gibanja z različnimi deli telesa na mestu (nihanja, valovanja, dvigovanja, spuščanja, kroţenja) v enostavnem ritmu Osnovna gibanja na mestu in v različnih smereh v prostoru (hoja, tek, skoki, obrati) v enostavnem ritmu Povezovanje gibanja z različnimi ritmi in glasbeno spremljavo Interpretacija različnih enostavnih ritmov s ploskanjem in preprostim gibanjem Trije preprosti ljudski plesi Osnovni koraki treh do petih druţabnih plesov iz svetovnega plesnega programa začetna stopnja Imitiranje in gibalno ustvarjanje laţjih tematskih sekvenc Vaje dihanja in sproščanja. Optimalna raven znanja Gibanja z različnimi deli telesa na mestu (nihanja, valovanja, dvigovanja, spuščanja, kroţenja) v enostavnem in sestavljenem ritmu Osnovna gibanja na mestu in v različnih smereh v prostoru (hoja, tek, skoki, obrati) v enostavnem in sestavljenem ritmu Osnovna gibanja izvedena z različno kvaliteto (menjavanje intenzivnosti in ritma) Povezovanje gibanja z različnimi ritmi in raznovrstno glasbeno spremljavo Interpretacija različnih ritmov s ploskanjem in raznovrstnim gibanjem Pet do osem preprostih ljudskih plesov Osnovni koraki druţabnih plesov iz svetovnega plesnega programa začetna stopnja Gibalno ustvarjanje in improviziranje na preprosto temo Osnove baletne tehnike Vaje dihanja in sproščanja. 22

23 3.2 Cilji in predvidevanja Cilji Moj cilj/namen diplomskega dela je analizirati učni načrt za športno vzgojo v 2. razredu z vidika plesnih vsebin in pripraviti več učnih priprav z izbranimi dobrimi primeri plesnih dejavnosti, ki bodo dosegale vse zastavljene cilje za ples pri športni vzgoji v 2. razredu. Moje diplomsko delo bo v pomoč vsem tistim profesorjem/icam razrednega pouka in športne vzgoje, ki ţelijo ples kvalitetno integrirati v izvedbo učnih ur športne vzgoje. Sama jih bom tudi izvedla na šoli ter jih analizirala s pomočjo učiteljice in učencev samih kot primer dobre prakse. Poleg tega bom spremljala tudi odzive učencev na različne plesne vsebine Raziskovalna vprašanja R1: V kolikšni meri in na kakšen način je ples integriran v učni načrt za športno vzgojo v 2. razredu osnovne šole? R2: Kako lahko ples čim bolj ustvarjalno vključimo v učni načrt za športno vzgojo v 2. razredu? R3: Kakšni so odzivi otrok na ustvarjalne plesne dejavnosti? 3.3 Metode dela - Metoda: Kvalitativna metoda pedagoškega raziskovanja in sicer akcijsko raziskovanje. - Tehnika zbiranja podatkov: Analizirala bom učni načrt za športno vzgojo (vsebino plesnih iger) in oblikovala bom primere dobre prakse. S sprotnim opazovanjem otrok bom spremljala njihove odzive (tudi preko video posnetkov in fotografije). 23

24 - Opis vzorca: praktični del: izvajanje nekaterih učnih priprav v 2. razredu POŠ Skrilje (matična šola OŠ Dobravlje, 21 otrok od tega 10 fantov in 11 deklet) ter pogovor z njihovo učiteljico. - Postopek: Izbrala si bom nekaj svojih najboljših učnih priprav (primernih za trenutno učno snov, ki jo osvajajo pri športni vzgoji) ter jih izvedla na POŠ Skrilje. Ob tem bom opazovala sodelovanje učencev (z mano in med sabo), njihov napredek v socializaciji, motivacijo, njihovo počutje. Na koncu vsake ure se bom z njimi in učiteljico tudi pogovorila. - Prostor: telovadnica 3.4 Učne priprave z analizami Šola: POŠ Skrilje Razred: 2. Št. učencev: 21 Študentka: Nina Štor Datum: februar Prostor: telovadnica Spol: 10 dečkov, 11 deklet Zaporedna št. ure v učni enoti: 1 CILJI a) Glavni cilj ure: gibanja posameznih delov telesa in celotnega telesa (nihanja, valovanja, kroţenja, padanja). b) Športna (gibalna in teoretična) znanja: Gibanja: nihanje, valovanje, kroţenje, padanje, Gibanje s posameznimi deli telesa. c) Razvoj funkcionalnih in gibalnih sposobnosti: razvijati koordinacijo gibanja; razvijati ustvarjalnost. č) Čustvena in socialna raven: razvijati občutke zadovoljstva ob obvladovanju lastnega telesa in izraţanja z gibanjem, upoštevanje navodil; krepiti samozavest ter vztrajnost; razvijati zaupanje v partnerja 24

25 razvijati sodelovanje v skupini in socializacijo, občutek pripadnosti spodbujati veselje do plesne dejavnosti in postaviti temelje za vrednotenje plesa. d) Zdravstveno higienski: zavedajo se pomembnosti umivanja rok po vadbi; skrb za pravilno telesno drţo. TIP URE a) Po vsebini: plesne igre b) Po etapi učnega procesa: posredovanje novih vsebin; utrjevanje. UČNE METODE a) Demonstracija: neposredna, posredna. b) Razlaga UČNE OBLIKE a) Frontalno delo b) Skupinsko delo: skupinsko delo v heterogenih skupinah, delo v dvojicah. VARNOST opozorim, da naj ţvečilne gumije vrţejo v koš, če jih imajo v ustih, spremljam, nadzorujem učence, pomagam, omejim prostor. UČNI PRIPOMOČKI CD z glasbo: Zvoki narave radio, barvni trakovi, blazine. LITERATURA / 25

26 POTEK UČNE URE PRIPRAVLJALNI DEL Splošno ogrevanje: Trajanje: 4 min POTRES, POPLAVA, BOMBA: Učenci tekajo po prostoru in ravnajo po učiteljevih sprotnih navodilih. Ko zakliče POTRES, se morajo vsi učenci nasloniti na najbliţjo steno. Ko zakliče POPLAVA, se morajo vsi povzpeti na letvenike. Ko zakliče BOMBA, morajo vsi počepniti in si z rokami pokriti ušesa. Učitelj stopnjuje z dajanjem navodil tako, da vedno hitreje spreminja navodila. GLAVNI DEL: Snovna priprava: TRAJANJE: 15 min Specialno ogrevanje: Trajanje: 8 min (Priloga) TRAJANJE: 18 min Dejavnost: BARVE: Učencem zaveţem barvne trakove (iz krep papirja) na: obe zapestji, oba gleţnja, okrog pasu in okrog glave. Ob glasbi jim dajem navodila, katera barva naj jih vodi skozi prostor v čim bolj različnih smereh in višinah ter hitrosti. Ker imajo na vsaki roki/nogi različne barve trakov, jih najprej vodi ena barva roka/noga, nato pa lahko kombiniram dve barvi: - desna roka+desna noga - desna + leva roka/noga - glava + noga - ipd. Seveda sama najprej demonstriram, potem pa še sodelujem z/med njimi. Metodična priprava: UČITELJ: Učencem priveţem barvne trakove na dele telesa, vsem enako. Demonstriram, kaj moramo storiti, če zakličem:»zelena!«učencem dam navodilo naj se razporedijo po prostoru tako, da bodo imeli dovolj prostora. UČENCI: Učenci pozorno opazujejo. Porazdelijo je po prostoru. 26

27 Nato zakličem: - rumena - modra - vijolična - rdeča - zelena - oranţna Učenci se gibljejo po prostoru tako, da jih povsod vodi le leva roka. Gibajo se navzgor, navzdol, levo, desno, naprej, nazaj, ipd. Vodi jih desna roka. Vodi jih glava. Vodi jih leva noga. Vodi jih desna noga. Vodijo jih boki. Snovna priprava: Dejavnost: ČESA NISEM ŠE POSKUSIL? V skupinah učenci preizkušajo gibanje, ki se ga do sedaj niso še nikoli domislili ter, kaj vse njihovo telo sploh zmore. Ob tem morajo biti čim bolj ustvarjalni in pripravljeni sodelovati med seboj. Skupine preizkušajo različna gibanja: valovanje, nihanje in kroţenje s telesom. Po 5 min svoje delo predstavijo in se razdelijo v pare. Po pozornem ogledu demonstracije, se naučijo zaupati partnerju in se prosto spustijo vznak, da jih partner ulovi preizkušajo padanje. Metodična priprava: UČITELJ Vsaki skupini najprej razloţim, kaj določen pojem sploh pomeni (kroţenje, nihanje in valovanje) ter jim demonstriram, kako se to počne z določenim delom telesa. Prvi skupini dam navodilo za kroţenje s celim telesom. Drugi skupini dam navodilo za valovanje s celim telesom. UČENCI Pozorno poslušajo in opazujejo moje gibanje. 1. skupina: kroţi z vsemi deli telesa, s katerimi je to mogoče in postopoma zdruţi v celoto, da bo na koncu kroţila res s celotnim telesom (pa še okrog svoje osi). 2. skupina: valovi z vsemi deli telesa, ugotavlja, kaj valovanje sploh je in s katerimi deli telesa se to najlaţje/najteţje počne ter na koncu poskušajo to početi s celotnim telesom. 27

28 Tretji skupini dam navodilo za nihanje s celim telesom. Skupine imajo 5 min časa za pripravo, nato predstavijo svoje delo sošolcem. Učence razdelim v pare (glede na pribliţno teţo) ter s pomočjo enega izmed njih demonstriram padanje in varni ulov učenec pada nazaj proti meni z odročenimi rokami, jaz ga varno ulovim pod pazduhami. Nato jim naročim, naj sami enako poskusijo v paru. (Če se kdo od njih boji ali pa je preteţak, je v paru z menoj.) Količinska in organizacijska priprava: 3. skupina: niha z vsemi deli telesa, s katerimi je to mogoče in postopoma zdruţi v celoto, da bo na koncu kroţila res s celotnim telesom. Predstavitve skupin. Pozorno poslušajo in opazujejo razlago ter demonstracijo in se razdelijo v pare po mojem navodilu. Nalogo izvajajo na blazinah (en par na vsako blazino zaradi varnosti). Sami ponovijo, kar so opazovali: eden od učencev se prosto»zvrne«nazaj, drugi ga ulovi, nato pa se zamenjata. Trajanje: 18 min učenci učitelj 1. Dejavnost: BARVE Trajanje: 5 min 2. Dejavnost: ČESA ŠE NISEM POSKUSIL? (Delo po skupinah) Trajanje: 10 min 3. Dejavnost: ČESA ŠE NISEM POSKUSIL? (Delo v parih) Trajanje: 3 min 28

29 ZAKLJUČNI DEL: TRAJANJE: 5 min Sproščanje na tleh: Vsi učenci se uleţejo na hrbet in ponavljajo za učiteljem: - Najprej pokrčijo noge in zamahnejo z desno na levo stran (prenesemo teţo na levi bok), z levo pa na desno stran - Nato noge iztegnemo, naredimo»zvezdo«in zamahnemo tako močno, da se pokrčimo ţe na kolena v»dojenčka/novorojenčka«- to ponovimo v obe smeri - Na koncu si vzamemo ţe tak zalet pri zamahovanju z nogo, da se ne zvijemo več v»dojenčka«, temveč stopimo na noge in vstanemo. PRILOGA: Gimnastične vaje z barvnim trakom Začetni položaj Opis vaje Število Slika Uporaba Kroţenje z glavo (najprej v desno, 5 x nato v levo stran). 1. Razkoračna stoja, roke s trakom v predročenju. Raztezanje vratnih mišic. 2. Razkoračna stoja, roke sproščeno ob telesu, v eni roki drţimo trak. Kroţenje z rokami naprej in nazaj. 10 x Raztezanje ramenskega obroča. 29

30 3. Razkoračna stoja, roke s trakom v vzročenju. Izmenični odkloni (2 x v desno, 2 x v levo). 8 x Raztezna vaja za bočne upogibalke trupa, premikalke v ramenskem obroču in odmikalke v boku. 4. Stoja razkoračno, predklon vodoravno, odročenje. Suki v predklonuizmenični zasuki trupa (2 x levo, 2 x desno). Ob vsakem zasuku dotik traka s stopalom nasprotne noge. 10 x Raztezna vaja za sukalke in iztegovalke trupa, horizontalne upogibalke ramen, iztegovalke kolka ter upogibalke kolena. 5. Stoja razkoračno, roke v predročenju s trakom. Z nogami se spuščamo v počep, roke ostanejo v predročenju in drţimo trak. 2 x 10 Krepilna vaja za stegenske mišice 6. Sed razkoračeno, roke v predročenju s trakom. Predklon z iztegnjenimi rokami, z vodoravnim trakom se skušamo dotakniti prstov na nogah. 12 x Raztezamo hrbtne mišice, mišice rok in nog. 7. Leţno na hrbtu, noge pokrčene, roke v vzročenju s trakom. Dvig trupa- dvig v polsed, dotik kolen s trakom in spust v leţno na hrbtu skrčno. 2 x 10 Krepilna vaja za trebušne mišice. 8. Leţno na hrbtu, noge dvignjene v zrak, roke s trakom v predročenju. Noge raznoţimo in jih damo nazaj skupaj. 10 x Krepilna vaja za trebušne in stegenske mišice. 30

31 9. Stoja, roke v priročenju. Sonoţni poskoki z visokim dvigovanjem kolen. 10 x Krepilna vaja za mišice trupa in nog. 10. Leţno na hrbtu, noge so pokrčene. Stresamo z nogami. Sprostimo telo. Sprostilna vaja za mišice spodnjih okončin. ANALIZA PRVE UČNE URE S pripravo in izvedbo ure sem zelo zadovoljna. Učenci so se razţiveli, razmigali, sprostili in veliko novega ustvarili. Spoznali so različne nove gibe, raziskovali in odkrivali več načinov gibanja. Imela sem veliko srečo, da je učiteljici odpadla zadnja ura pouka, ki jo vodi ena druga učiteljica in mi je dovolila imeti dve šolski uri, namenjeni športni vzgoji. Tako sem uspešno izvedla učno pripravo, za katero sem napačno presodila, da je namenjena le eni šolski uri. Tako sta lahko ti dve šolski uri potekali veliko bolj sproščeno in bili bolj učinkoviti kot če bi se trudila vse v eni narediti. Dosegla sem vse zadane cilje. Presenečenje me je čakalo ţe pri elementarni igri, ko sem dajala navodila in so učenci igro ne samo poznali, temveč tudi sami dodali še dva elementa. Poleg ukazov:»potres, poplava in bombe«so si učenci izmislili še»letala«(se uleţejo na trebuh in odročijo noge in roke) ter»dinozavri«(okamniš in ostaneš nepremičen, dokler nevarnost ni mimo). Tako sem bila jaz tista, ki sej morala nekaj novega naučiti. Igro smo se ţal morali igrati zelo malo časa, saj sem vedela, da nas bo ţe tako čas zelo preganjal. Pri specialnem ogrevanju ni bilo kakšnih posebnosti. Nov je bil le rekvizit, ki pa jim ni delal posebnih teţav, tudi moteč jim ni bil. Zelo so bili skoncentrirani na moja navodila in demonstracijo ter pridno delali. Malce sem jih morala popravljati le pri izvajanju počepov (ravna hrbtenica, pete na tleh, kolena ne gredo naprej). 31

32 Na začetku glavnega dela pred prvo dejavnostjo se porabila ogromno časa za privezovanje in deljenje barvnih trakov, saj si učenci na roke seveda niso mogli sami privezati, na noga pa so imeli probleme, ker se jim je trak iz krep papirja trgal. Tako sva morali z učiteljico vsem pomagati in sva za to porabili skoraj 10 minut. Pri prvi dejavnosti je bilo malce več hrupa in se zvočne spremljave skorajda ni slišalo, vendar so bili učenci res navdušeni, ustvarjalni in energični. Bila sta sicer dva učenca, ki sta se bolj lovila kot plesala, vendar je to tudi način gibanja za njiju. Najbolj mi je bilo všeč to, da so imeli vsi učenci nasmeh na ustih in so opazovali sebe, mene in druge sošolce. Nekatera dekleta so nekaj časa ponavljala za menoj, kasneje pa so tudi one poskusile kaj svojega, da so lahko to pokazala meni. Na splošno je bila dejavnost uspešna. Pri drugi dejavnosti je bilo učencem na začetku malo nerodno in niso točno vedeli, kaj bi počeli potem pa so se vse tri skupine dale v krog (brez moje pomoči in vodenja) in si začele kazati gibe, ki bi lahko ustrezale temi. Jaz sem jih le opazovala in jih usmerjala. Pri skupini, kjer je bila Inge (dekle na invalidskem vozičku), je bilo vse pod kontrolo najbolj od vseh skupin, saj so prosili učiteljico, da Inge posede na tla in pleše z njimi, da si lahko tudi oni izmisli kakšen gib ter so jo imenovali za vodjo skupine kot to naredijo velikokrat pri vseh drugih predmetih. Tako moja usmeritev in nadzor sploh nista bila potrebna, saj so imeli svojo motivacijo, da raziščejo tudi gibanje na tleh. Nastale so zanimive koreografije in tudi sama predstavitev vseh treh skupin je bila zelo zanimiva. Zelo smo uţivali. Pri tretji dejavnosti smo imeli premalo blazin, da bi jo izvedli v parih, zato smo prilagodili vajo na dve blazini, torej na dve koloni jaz in učiteljica Tina sva pa učence lovili. Bili so navdušeni in sploh niso hoteli nehati vsak je preizkusil padanje najmanj dvakrat in še jim ni bilo dovolj. V zaključnem delu ure smo se vsi sprostili na tleh z elementi sodobnega plesa (zvezda, dojenček, ipd.), kjer sem jim morala skoraj vsem pomagati in popraviti zamašno nogo, ker so vsi mislili, da morajo zamahniti s spodnjo namesto zgornjo nogo. Imeli še nekaj časa, zato sem dodala še eno sprostilno vajo in sicer enostavno masaţo. Usedli smo se v krog (tesno skupaj), obrnili tako, da smo poloţili roke sosedu na hrbet in se masirali po mojih navodilih. Mislim, da jih je dejavnost lepo umirila in pripravila za nadaljnje delo v učilnici. 32

33 Šola: POŠ Skrilje Razred: 2. Št. učencev: 21 Študentka: Nina Štor Datum: februar Prostor: telovadnica Spol: 10 dečkov, 11 deklet Zaporedna št. ure v učni enoti: 1 CILJI a) Glavni cilj ure: Posnemanje predmetov, ţivali, rastlin, pravljičnih junakov s pantomimo (ob glasbeni ali ritmični spremljavi). b) Športna (gibalna in teoretična) znanja: posnemanje predmetov in pravljičnih junakov s pantomimo, gibanje ob glasbeni ali ritmični spremljavi. c) Razvoj funkcionalnih in gibalnih sposobnosti: razvijati koordinacijo gibanja; razvijati ustvarjalnost, gibanje po ritmu. č) Čustvena in socialna raven: razvijati občutke zadovoljstva ob obvladovanju lastnega telesa in izraţanja z gibanjem, upoštevanje navodil in kartic, krepiti samozavest ter vztrajnost, razvijati sodelovanje v skupini in socializacijo, občutek pripadnosti, spodbujati veselje do plesne dejavnosti in postaviti temelje za vrednotenje plesa, premagovati občutke strahu nastopanja pred publiko d) Zdravstveno higienski: zavedajo se pomembnosti umivanja rok po vadbi; skrb za pravilno telesno drţo. TIP URE a) Po vsebini: plesne igre b) Po etapi učnega procesa: posredovanje novih vsebin; utrjevanje. UČNE METODE a) Demonstracija: neposredna, posredna. 33

34 b) Razlaga UČNE OBLIKE a) Frontalno delo b) Individualno delo c) Skupinsko delo VARNOST opozorim, da naj ţvečilne gumije vrţejo v koš, če jih imajo v ustih, spremljam, nadzorujem učence, pomagam, omejim prostor. UČNI PRIPOMOČKI CD z glasbo: Zvoki narave radio, Orffova glasbila LITERATURA Geršak, V. (2006). Plesno gibalna ustvarjalnost. V Borota, B. (2006). Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk. Koper: Pedagoška fakulteta. POTEK UČNE URE PRIPRAVLJALNI DEL Splošno ogrevanje: Trajanje: 5 min KDO SE BOJI ČRNEGA MOŢA? Izberemo črnega moţa, ki se postavi na eno stran igrišča (omejimo igrišče, določimo črte, ki predstavljajo notranjost) ostali učenci se postavijo na črto na drugo stran igrišča. Nato Črni moţ zakliče. -»Kdo se boji črnega moţa?«ostali odgovorijo: -»Nihče!«-»Pa če pride?«-»zbeţimo!«nato tiste/ga, ki ulovi, se mu mora pridruţiti pri lovljenju tako, da se ga prime/jo za roke. Igro stopnjujemo tako, da zmanjšujemo prostor. TRAJANJE: 13 min Specialno ogrevanje: Trajanje: 8 min (Priloga) 34

35 GLAVNI DEL: Snovna priprava: TRAJANJE: 18 min KARTICE S PREDMETI IN PRAVLJIČNIMI JUNAKI: Izdelane kartice na katerih so zapisani in narisani predmeti razdelim polovici učencev, kartice s pravljičnimi junaki pa drugi polovici. Obema dam 3 minute časa, da se pripravijo na prikaz dane slike s pantomimo. Po 3 minutah se skupina s pravljičnimi junaki usede na tla ter pozorno opazuje skupino s predmeti, ki jim posamezno prikazuje svoje naloge, oni pa morajo ugotoviti predstavljeni predmet. Metodična priprava: UČITELJ: Razdeli kartice z nalogami za predstavitev s pantomimo in vsakemu posebej zašepeta tisto, kar je napisano in narisano na kartici. Razloţi, da je predmete/pravljične junake potrebno prikazati s pantomimo, brez zvoka, ter paziti tudi na ritem spremljave. Za pripravo imajo 3 minute časa, potem pa svoje delo predstavijo ostalim učencem, ki uganjujejo. Poskusijo naj biti čim bolj ustvarjalni ter naj uporabijo čim več različnih gibanj (elementov plesa: prostora, energije in časa). Med individualnim delom učencev jih spremlja, vodi, pomaga, če so problemi tudi demonstrira. Količinska in organizacijska priprava: KARTICE (pravljični junaki): UČENCI: Prejmejo kartice in pozorno poslušajo učiteljevo navodilo. Učenci samostojno odkrivajo načine uprizarjanja določenega predmeta/junaka ter se gibajo po prostoru. Poskušajo biti čim bolj izvirni. Trajanje: 18 min KARTICE (predmeti) Palčica Omara 35

36 Sneguljčica Ţarnica Rdeča kapica Lestev Trnuljčica Drsalke Pepelka Čelada Ostrţek Lopar Morska deklica Rokavčki 36

37 Martin Krpan Smuči Zlatolaska Radio Alica iz Čudeţne deţele Lopata Priprava na predstavitev. Trajanje: 3 min ZAKLJUČNI DEL: Predstavitev. Trajanje: 15 min TRAJANJE: 4 min Masaţa: sajenje jagod: Masaţa poteka v dvojicah: eden leţi na trebuhu na tleh, drugi kleče ob njem izvaja masaţo. Učiteljica pripoveduje proces sajenja jagod, otroci, ki masirajo pa izvajajo gibe po zgodbi (v tišini). 37

38 PRILOGA: Gimnastične vaje Začetni položaj Opis vaje Število Slika Uporaba Kroţenje z glavo (najprej v desno, 5 x nato v levo stran). 1. Razkoračna stoja, roke v boku. Raztezanje vratnih mišic. 2. Razkoračna stoja, roke v priročenju. Kroţenje z rokami naprej in nazaj. 2 x 5 Raztezanje ramenskega obroča. 3. Razkoračna stoja, ena roka v vzročenju, druga v priročenju. Izmenični odkloni (2 x v desno, 2 x v levo). 8 x Raztezna vaja za bočne upogibalke trupa, premikalke v ramenskem obroču in odmikalke v boku. 4. Stoja razkoračno, roke v predročenju. Z nogami se spuščamo v počep, roke ostanejo v predročenju. 2 x 5 Krepilna vaja za stegenske mišice. 5. Sed razkoračeno, roke v predročenju. Predklon z iztegnjenimi rokami, s prsti se skušamo dotakniti prstov na nogah. 10 x Raztezamo hrbtne mišice, mišice rok in nog. 38

39 6. Leţno na hrbtu, noge pokrčene. Dvig trupa- dvig v polsed in spust v leţno na hrbtu skrčno. 2 x 5 Krepilna vaja za trebušne mišice. 7. Stoja, roke v priročenju. Sonoţni poskoki z visokim dvigovanjem kolen. 5 x Krepilna vaja za mišice trupa in nog. 8. Leţno na hrbtu, noge so pokrčene. Stresamo z nogami. Sprostimo telo. Sprostilna vaja za mišice spodnjih okončin. 39

40 ANALIZA DRUGE UČNE URE Pri splošnem ogrevanju ni bilo posebnosti, saj otroci igro zelo dobro poznajo in se jo vedno radi igrajo tudi v podaljšanem bivanju. Igra je bila primerna tudi za deklico na invalidskem vozičku učiteljica jo je potiskala po igrišču, ko pa se jo je»črni moţ«dotaknil, se mu je pridruţila in poskusila ujeti ostale. Nekateri učenci se niso drţali omejitve prostora, tako da so bili malce uţaljeni, ko sem jih poslala h»črnemu moţu«kot, da so bili ulovljeni. Najbrţ bo dobra lekcija za naslednjič in se bodo bolj drţali pravil. Specialno ogrevanje je tokrat potekalo brez rekvizitov in tudi brez problemov s pravilnim izvajanjem gimnastičnih vaj, saj so bile le-te zelo podobne tistim iz prejšnje ure in so se učenci kar dobro zapomnili, kaj sem jim popravila. Za glavni del ure sem se na licu mesta odločila, da bom vse pravljične junakinje razdelila dečkom in predmete deklicam, da bo bolj zanimivo. In res je bilo! Naprej sem jim seveda vsakemu posebej morala pomagati, kako naj nalogo prikaţe, ker so bili prav vsi negotovi in nesigurni v svojo predstavitev, potem pa ko sem jim povedala, da je dobra, pa so dobili samozavest. Sledila je predstavitev pantomim in le eden od učencev je imel tremo ter potreboval minuto pred začetkom. Bila sem presenečena, saj sem nekako pričakovala, da jih bo več. Predstavitev je bila zelo zanimiva za učence in so bili celo jezni, če niso dobili moţnosti uganjevanja, ko je nekdo ţe prej sošolcem pokazal kartice, ki jo je imel za predstaviti. Tako da meni sploh ni bilo treba pojasnjevati, zakaj se je bilo treba drţati pravil in kartice obdrţati zase. Ene pantomime so bile bolj izvirne in razgibane, druge malo manj, ampak na splošno gledano, so bili pa vsi postavljeni pred isto dejstvo, ko so si morali sami zamisliti, na kakšen način bodo nekaj prikazali in temu pravimo samostojno reševanje problema. Edina stvar, katere pa ni niti eden od učencev upošteval, je bil ritem. To pa lahko pripisujem preveliki zagnanosti za prikaz naloge na kartici, da bi sošolci/ke čim prej prišli do ugotovitve. Pri zaključnem delu so se lepo umirili. Dodobra smo se zmasirali in sprostili. Nekaj časa so le potrebovali za pravilno postavitev v krogu, saj so vajeni, da naredijo krog z večjim razmikom med predhodnim in naslednjim, tukaj pa smo se morali dati zelo skupaj, da smo lahko dali roke na hrbet sošolca/ke pred nami. Ampak bilo je super! 40

41 Šola: POŠ Skrilje Razred: 2. Št. učencev: 21 Študentka: Nina Štor Datum: februar Prostor: telovadnica Spol: 10 dečkov, 11 deklet Zaporedna št. ure v učni enoti: 1 CILJI a) Glavni cilj ure: Gibanje ob notranjih (izraţanje občutkov, razpoloţenj, funkcionalnih lastnosti predmetov idr.) in zunanjih spodbudah (različne zvrsti glasbe, različni predmeti, drobno orodje). b) Športna (gibalna in teoretična) znanja: ustvarjanje lastne koreografije, gibanje ob glasbeni spremljavi. c) Razvoj funkcionalnih in gibalnih sposobnosti: razvijati koordinacijo gibanja; razvijati ustvarjalnost, gibanje po ritmu. d) Čustvena in socialna raven: razvijati občutke zadovoljstva ob obvladovanju lastnega telesa in izraţanja z gibanjem, upoštevanje navodil, prepoznavati in prikazovati čustva (občutke), krepiti samozavest ter vztrajnost, razvijati sodelovanje v skupini in socializacijo, občutek pripadnosti, spodbujati veselje do plesne dejavnosti in postaviti temelje za vrednotenje plesa, e) Zdravstveno higienski: zavedajo se pomembnosti umivanja rok po vadbi; skrb za pravilno telesno drţo. TIP URE a) Po vsebini: plesne igre b) Po etapi učnega procesa: posredovanje novih vsebin; utrjevanje. UČNE METODE Demonstracija: neposredna, posredna.

42 a) Razlaga UČNE OBLIKE a) Frontalno delo b) Skupinsko delo VARNOST opozorim, da naj ţvečilne gumije vrţejo v koš, če jih imajo v ustih, spremljam, nadzorujem učence, pomagam, omejim prostor. UČNI PRIPOMOČKI CD z glasbo: Vivaldi: Štirje letni časi, Čajkovski: Labodje jezero, Black eyed peas: I gotta feeling, Andrej Šifrer: Uspavanka za Evo Radio. LITERATURA Geršak, V. (2006). Plesno gibalna ustvarjalnost. V Borota, B. (2006). Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk. Koper: Pedagoška fakulteta. POTEK UČNE URE PRIPRAVLJALNI DEL Splošno ogrevanje: Trajanje: 5 min Učenci tekajo po (omejenem) prostoru in pozorno poslušajo. Ko se glasba ustavi za nekaj sekund, učitelj hitro da navodilo, kako naj se gibljejo do nadaljnega in nazaj začne predvajati glasbo. Učenci upoštevajo navodila in tečejo: po prstih, po petah, v škarjicah, ritensko; ter skačejo: sonoţno, po eni nogi, iz ene noge na drugo (preskakujejo luţe) in sonoţno iz ene na drugo stran (smučajo). TRAJANJE: 13 min Specialno ogrevanje: Trajanje: 8 min (Priloga) GLAVNI DEL: Snovna priprava in metodična priprava: TRAJANJE: 18 min 1. Dejavnost: KAKO SE POČUTIŠ? 42

43 Učitelj se z učenci sprehaja po celotni telovadnici (vsak v svojo smer) in zraven daje navodila, katero čustvo naj jih»vodi«in sicer: ţalost, veselje, strah, jeza. Tako se začnemo gibati v skladu s čustvom, ki nas vodi. UČITELJ: Z učenci se sprehaja po prostoru zakliče: jeza! Opazuje učence in jih opozarja naj bodo čim bolj izvirni, ustvarjalni, ter naj uporabijo različne elemente plesa (prostor, energijo in čas). Po pribliţno 30 sekundah učitelj zakliče novo čustvo in postopek se ponovi. UČENCI: Se gibljejo po prostoru vsak v svojo smer s svojo hitrostjo in, ko zaslišijo čustvo, ki ga učitelj zakriči, ga začutijo v sebi in se temu primerno začnejo tudi gibati. 2. Dejavnost: STROJ Z učenci naredimo stroj. Začne eden od učencev (ali še bolje učitelj) tako, da se postavi na sredino telovadnice in začne uprizarjati en del (stroja). Npr. odročenje in priročenje rok ter ustvarjanje zvoka kot pri vlaku. Vsak naslednji, ki se pridruţi temu stroju, mora ustvariti neko svoje gibanje in zvok, pomembno pa je, da postane del stroja, torej se mora vsaj z delčkom uda/telesa dotakniti predhodnikov. Ko se pridruţi še zadnji učenec, učitelj prešteje do 5, nato se stroj ustavi. UČITELJ: Razloţi, kako naj bi stroj deloval in demonstrira nekaj primerov različnih gibanj posameznega»dela«stroja. Imenuje prvega učenca, ki bo začel izdelovati stroj ali začne kar učitelj sam ter spodbuja ostale, da se eden po eden pridruţijo stroju. Na koncu učitelj prešteje do 5 in stroj se ustavi. UČENCI: Poslušajo navodilo. Prvi učenec se postavi in začne delovati v stroju, nato se mu pridruţi naslednji, itd. Nadaljujejo z delovanjem stroja, dokler ne slišijo št. 5 takrat se ustavijo. 3. Dejavnost: DIAMANT Učence razdelimo v skupine (po štiri učence 43

44 v eni skupini) tako, da je eden spredaj, dva na sredini in eden zadaj. Sprednji kaţe poljubne gibe ob glasbeni spremljavi, ostali ponavljajo za njim. Ko se pa prvi obrne za 90 stopinj v levo, postane učenec na levi prvi in začne on s kazanjem gibov, ostali pa ponavljajo. Učitelj predvaja različne zvrsti glasbe in opazuje učenčevo gibanje. UČITELJ: Razdeli učence po 4 v vsako skupino in jih postavi v obliko romba (diamanta), da je eden v ospredju, dva na sredini ob strani in eden zadaj točno za prvim. Zavrti prvo skladbo/pesem in opazuje učence ter jim pomaga. Zamenja skladbo nekje po 1 min. Dejavnost zaključi z zadnjo pesmijo, ki naj bo umirjena, npr. Uspavanja za Evo. Na koncu jih vpraša, kaj so opazili, kakšno je bilo njihovo gibanje na določeno zvrst glasbe. Količinska in organizacijska priprava: UČENCI: Se razdelijo v skupine in postavijo na mesta kot jim je učitelj prikazal. Učenci se začnejo gibati ob glasbeni spremljavi ponavljajo gibe za tistim, ki jih vodi. Učenci se gibajo ob spremljavi nove skladbe. In se zamenjujejo za vodenje skupine z gibi. Učenci zaključijo z dejavnostjo in se pogovorijo z učiteljem. Trajanje: 18 min Dejavnost: KAKO SE POČUTIŠ? Trajanje: 4 min Dejavnost: STROJ Trajanje: 7 min 44

45 Dejavnost: DIAMANT Trajanje: 7 min ZAKLJUČNI DEL: Masaţa: Spekli bomo pico: TRAJANJE: 4 min Masaţa poteka v dvojicah: eden leţi na trebuhu na tleh, drugi kleče ob njem izvaja masaţo. Učiteljica pripoveduje proces izdelovanja in peke pice, otroci, ki masirajo pa izvajajo gibe po zgodbi (v tišini). PRILOGA: Gimnastične vaje ob spremljavi glasbe, izvajanje po ritmu Začetni položaj Opis vaje Število Slika Uporaba Kroţenje z glavo (najprej v desno, 5 x nato v levo stran). 1. Razkoračna stoja, roke v boku. Raztezanje vratnih mišic. 2. Razkoračna stoja, roke v priročenju. Kroţenje z rokami naprej in nazaj. 2 x 5 Raztezanje ramenskega obroča. 45

46 3. Razkoračna stoja, ena roka v vzročenju, druga v priročenju. Izmenični odkloni (2 x v desno, 2 x v levo). 8 x Raztezna vaja za bočne upogibalke trupa, premikalke v ramenskem obroču in odmikalke v boku. 4. Stoja razkoračno, roke v predročenju. Z nogami se spuščamo v počep, roke ostanejo v predročenju. 2 x 5 Krepilna vaja za stegenske mišice. 5. Sed razkoračeno, roke v predročenju Predklon z iztegnjenimi rokami, s prsti se skušamo dotakniti prstov na nogah. 10 x Raztezamo hrbtne mišice, mišice rok in nog. 6. Leţno na hrbtu, noge pokrčene. Dvig trupa- dvig v polsed in spust v leţno na hrbtu skrčno. 2 x 5 Krepilna vaja za trebušne mišice. 7. Stoja, roke v priročenju. Sonoţni poskoki z visokim dvigovanjem kolen. 5 x Krepilna vaja za mišice trupa in nog. 46

47 8. Leţno na hrbtu, noge so pokrčene. Stresamo z nogami. Sprostimo telo. Sprostilna vaja za mišice spodnjih okončin. ANALIZA TRETJE UČNE URE Tokrat je bilo splošno ogrevanje za učence nekaj novega, saj so se do sedaj vedno igrali elementarne igre, danes pa so le tekli po navodilih. Pričakovala sem manjši upor ali pa zdolgočasene obraze, pa temu ni bilo tako. Upoštevali so vsa navodila in izvajali različna gibanja pravilna, pa tudi do zaletavanj ni prihajalo, kar je bil moj največji strah. Edina stvar, ki me je malce motila, je bil vsa hrup, ki je ta del ure ves čas spremljal, vendar me je na koncu ure učiteljica opozorila, da naj se na to kar navadim, saj to pomeni, da res uţivajo in jim je ob takih trenutkih res teţko biti tiho. Specialno ogrevanje je tudi potekalo brez posebnosti, čeprav nas je spremljala energična glasba, so bili osredotočeni na izvajanje gimnastičnih vaj, ki sem jih kazala. Moram reči, da je ta razred res zelo zagret in nadarjen za ponavljanje za učiteljico (v tem primeru za menoj). Ko nekaj demonstriram in morajo ponoviti za menoj, je vedno tišina ali le malo hrupa. Ta nastane bolj, ko imajo kaj sami za narediti individualno ali v skupini. Glavni del ure je bil kar malo predolg. Bi bilo bolje, če bi izpustila eno od dejavnosti in jo izvedla pri naslednji uri, ampak sem vseeno izvedla celotno uro z učiteljičinim dovoljenjem, da grem nekaj minut čez omejitev. Prva dejavnost jim je bila malo nejasna, saj so vajeni kazati čustva in občutja le z obrazno mimiko ne pa tudi z gibanjem. Sicer so ponavljali za mano in se gibali po prostoru, vendar pri tem ni bilo opaziti nobenih čustev v ozadju. Mogoče bi morali dejavnost večkrat ponoviti v prihodnosti. Pri drugi dejavnosti so bili kar ustvarjalni in nastal nam je lep»stroj«, a vseeno se je opazilo nekaj ponavljanja za sošolci, predvsem v spuščanju zvokov. Prav tako so se malce šopirili in 47

48 preizkušali z zvoki, kako bi čim bolj spravili sošolce v smeh, kar mi pa ni bilo preveč po godu. Morala sem ustaviti»stroj«in začeti smo morali znova. Na koncu sem jim morala obljubiti, da si bodo z učiteljico lahko ogledali posnetek današnjih dejavnosti, saj komaj čakajo, da si ogledajo, kako je na koncu zgledal celoten stroj. Pojasnila sem jim, da si bodo lahko ogledali vse posnetke, ki sem jih posnela pri vseh urah. Pri tretji dejavnosti pa je njihova koncentracija ţe malo popustila, zato sem tudi ţe na začetku omenila, da bi bilo bolje, če bi jo izvedla pri naslednji uri, saj so čisto»znoreli«. Postavila sem jih v diamante, zavrtela glasbeno spremljavo, ki sem jo imela pripravljeno za današnjo uro, oni pa so se začeli loviti. In celo, ko je bila glasba najbolj umirjena, tiha in v počasnem tempu, so vsi začeli histerično tekati gor in dol po telovadnici! Celo dekleta so počela vse drugo razen gibanja po glasbi. Res bi bilo bolje, da bi dejavnost prestavila, saj mi tudi posnetki niso prav nič koristili razen tega, da sem jim potem lahko pokazala, kako je to zgledalo na kameri in jih je bilo malce sram. Obljubili so, da bodo naslednjič»bolj pridni«(kot so sami izjavili). Zaključni del je bil bolj človeški. Potekal je precej podobno kot prejšnjo uro, tako da smo se lahko lepo poslovili in tudi sama sem se vmes ţe pomirila. 48

49 Šola: POŠ Skrilje Razred: 2. Št. učencev: 21 Študentka: Nina Štor Datum: februar Prostor: telovadnica Spol: 10 dečkov, 11 deklet Zaporedna št. ure v učni enoti: 1 CILJI a) Glavni cilj ure: Interpretacija različnih enostavnih ritmov s ploskanjem in preprostim gibanjem. b) Športna (gibalna in teoretična) znanja: Gibanja: kombinacija hoje in ploskanja z rokami Gibanje v ritmu c) Razvoj funkcionalnih in gibalnih sposobnosti: razvijati koordinacijo gibanja; razvijati ustvarjalnost. izvajati enostavne ritmične vzorce s ploskanjem d) Čustvena in socialna raven: razvijati občutke zadovoljstva ob obvladovanju lastnega telesa in izraţanja z gibanjem, upoštevanje navodil; krepiti samozavest ter vztrajnost; razvijati sodelovanje v skupini in socializacijo, občutek pripadnosti d) Zdravstveno higienski: zavedajo se pomembnosti umivanja rok po vadbi; skrb za pravilno telesno drţo. TIP URE a) Po vsebini: plesne igre b) Po etapi učnega procesa: posredovanje novih vsebin; utrjevanje. UČNE METODE a) Demonstracija: neposredna, posredna. b) Razlaga 49

50 UČNE OBLIKE a) Frontalno delo b) Skupinsko delo: v heterogenih skupinah. VARNOST opozorim, da naj ţvečilne gumije vrţejo v koš, če jih imajo v ustih, spremljam, nadzorujem učence, pomagam, omejim prostor. UČNI PRIPOMOČKI kartice z narisanimi dobami (smejočimi se obrazi) LITERATURA Vogelnik, M. (1993). Ustvarjalni gib: plesno-gledališki priročnik. Ljubljana: Zveza kulturnih organizacije Slovenije, Zbirka Umetnost in kultura, POTEK UČNE URE PRIPRAVLJALNI DEL Splošno ogrevanje: Trajanje: 4 min»bratec, REŠI ME!«TRAJANJE: 12 min Specialno ogrevanje: Trajanje: 8 min (Priloga) Določimo lovca, ki lovi otroke, če se nekoga dotakne, se mora ta ustaviti na mestu in narediti razkorak ter zaklicati:»bratec, reši me!«ostali ga lahko rešijo na ta način, da mu gredo med nogami (skozi razkorak). Takrat je rešen in lahko mirno teče naprej res se izogiba lovcu. Igro lahko stopnjujemo tako, da povečamo število lovcev. Igra se konča, ko so vsi otroci ulovljeni in stojijo pri miru. GLAVNI DEL: Snovna priprava: TRAJANJE: 18 min 1. Dejavnost: LAHKO PONOVIŠ? Z učenci se prosto gibljemo po prostoru in izvajamo različne ritmične ostinatne vzorce tako, da jih najprej izvaja učitelj, nato učenci 50

51 ponovijo. Ko vzorce osvojimo, lahko učitelj določi koga izmed učencev, da prevzame vodilno vlogo in ostali spet ponavljamo za njim. 2. Dejavnost: ENA DOBA EN GIB Učenci se razdelijo v skupine in dobijo navodila na listu papirja, kaj morajo storiti. Upoštevati morajo glavno pravilo : Ena doba, en gib, kar pomeni, da morajo na vsako dobo (plosk) izvajati gib, ki se ponavlja toliko časa, kot je zapisano na listu papirja (različno za vsako skupino). Skupina si gibe sama izmisli. Metodična priprava: 1. Dejavnost UČITELJ: Učitelj se začne poljubno sprehajati po prostoru. Začne izvajati ostinatne vzorce s ploskanjem enega za drugim in vmes počaka, da učenci ponovijo ter se medtem še vedno sprehaja. Učitelj dejavnost stopnjuje tako, da se npr. vedno hitreje premika po prostoru, ali da vmes skače le po eni nogi, da se na določen plosk zavrti okrog svoje osi, ipd. Spremlja gibanje učencev in opozarja na sinhronost ter pravilno izvajanje, točen ritem. Če smo dovolj hitri, lahko imenujemo še katerega od učencev, da prevzame pobudo vodilnega. UČENCI: Posnemajo učitelja in se začnejo sprehajati vsak v svojo smer. Ponavljajo ostinatne vzorce s ploskanjem za učiteljem, skušajo biti»kot eden«(usklajeno ploskati), medtem se pa še vedno sprehajajo po prostoru. Učenci ponavljajo za učiteljem in upoštevajo njegova navodila. Nekdo izmed učencev izvaja ostinatne vzorce in ostali (skupaj z učiteljem) ponavljajo za njim. 2. Dejavnost UČITELJ: Učence razdeli v skupine (po pet učencev v vsaki skupini, v eni jih je šest) in jim razdeli liste z»navodili«. Najprej frontalno razloţi vsem skupinam navodila, potem pa še vsaki skupini UČENCI: Se razdelijo v skupine in prejmejo en list na skupino. Pozorno poslušajo splošna navodila in individualno navodilo posebej za njihovo 51

52 posamezno, glede na individualna navodila (kar ima vsaka skupina narisano na listu). Učencem da 4 minute za pripravo na predstavitev. Zbere vse skupine in določi vrstni red. Sledi predstavitev. Količinska in organizacijska priprava: 1. skupino. Se pripravljajo v skupini, sodelujejo med se boj in sestavijo kratko»koreografijo«s ploskanjem upoštevajoči navodila na listu. Skupine se predstavijo. Trajanje: 18 min 1. Dejavnost: LAHKO PONOVIŠ? Trajanje: 5 min Dejavnost: ENA DOBA EN GIB Trajanje: 4 min za pripravo, 8 min za predstavitev, 1 min za dajanje navodil in usmerjanje - CELINKA - POLOVINKA 52

53 ZAKLJUČNI DEL: Pozdrav soncu: TRAJANJE: 5 min Izdih. Stojimo z vzporednimi, rahlo razmaknjenimi stopali, dlani so sklenjene pred prsnim košem. Vdih. Roke dvignemo in iztegnemo nazaj, telo je v loku stegnjeno navzgor. Izdih. Gornje telo upognemo naprej, roke poloţimo ob petah na tla. Vdih. Eno nogo iztegnemo nazaj, prsti in koleno se dotikajo tal. Gornje telo je zravnano navzgor (tekač). Zadrţimo dih. Tudi drugo nogo iztegnemo nazaj, hkrati dvignemo zadnjico, komolci in kolena so stegnjena (kamela, trikotnik). Izdih. Pokleknemo, poloţimo na tla zgornji del prsnega koša, zadnjica je dvignjena. Vdih. Oprti na tla dvignemo glavo in gornji del trupa, stegna ostanejo na tleh (kobra). Spodvijemo noge, eno nogo poloţimo s stopalom ob dlani. Izdih. Pritegnemo še drugo nogo, dvignemo zadnjico, glavo pribliţamo 53

54 kolenom. Vdih. Dvignemo gornje telo in roke, vse telo v loku iztegnemo navzgor. Izdih. Vrnemo se v izhodiščni poloţaj z rokami sklenjenimi pred seboj. PRILOGA: Gimnastične vaje z balonom Začetni položaj Opis vaje Število Slika Uporaba Kroţenje z glavo (najprej v desno, 5 x nato v levo stran). 1. Razkoračna stoja, roke z balonom v predročenju. Raztezanje vratnih mišic. 2. Razkoračna stoja, roke sproščeno ob telesu, balon med stopali na tleh. Kroţenje z rokami naprej in nazaj. 10 x Raztezanje ramenskega obroča. 3. Razkoračna stoja, ena roka v vzročenju, druga z balonom v priročenju. Izmenični odkloni (2 x v desno, 2 x v levo). 8 x Raztezna vaja za bočne upogibalke trupa, premikalke v ramenskem obroču in odmikalke v boku. 54

55 4. Stoja razkoračno, predklon vodoravno, odročenje v eni roki balon. Suki v predklonuizmenični zasuki trupa (2 x levo, 2 x desno). Ob vsakem zasuku dotik stopala z roko. 10 x Raztezna vaja za sukalke in iztegovalke trupa, horizontalne upogibalke ramen, iztegovalke kolka ter upogibalke kolena. 5. Stoja razkoračno, drţimo balon v predročenju. Z nogami se spuščamo v počep, roke ostanejo v predročenju in drţimo balon. 2 x 10 Krepilna vaja za stegenske mišice 6. Sed razkoračeno, roke z ţogo v predročenju. Predklon z iztegnjenimi rokami, z balonom se skušamo dotakniti prstov na nogah. 12 x Raztezamo hrbtne mišice, mišice rok in nog. 7. Leţno na hrbtu, noge pokrčene. Dvig trupa- dvig v polsed, dotik kolen z balonom in spust v leţno na hrbtu skrčno. 2 x 10 Krepilna vaja za trebušne mišice. 8. Leţno na hrbtu, noge dvignjene v zrak, roke v priročenju. Balon drţimo na prsih. Noge raznoţimo in jih damo nazaj skupaj. 10 x Krepilna vaja za trebušne in stegenske mišice. 9. Stoja, roke v priročenju. Sonoţni poskoki z visokim dvigovanjem kolen. 10 x Krepilna vaja za mišice trupa in nog. 55

56 10. Leţno na hrbtu, noge so pokrčene. Stresamo z nogami. Sprostimo telo. Sprostilna vaja za mišice spodnjih okončin. ANALIZA ČETRTE UČNE URE Glede na cilje, je bila ura uspešna. Moram pa vseeno poudariti to, da bi bila ura lahko še bolj uspešna in ustvarjalna, če bi bil cilj bolj širok oz. bolj svoboden in ne tako omejujoč. Namreč, učenci so se čutili omejene na samo ploskanje oz. izvajanje ritma le s ploskanjem, saj bi lahko marsikaj naredili drugače, uporabili več domišljije in izvirnih gibanj, če ne bi bili omejeni izključno samo na ploskanje. To sem omenila ţe pod analizo učnega načrta in sedaj to potrjujem še v praksi. Razen tega so bili učenci delavni in kreativni (kolikor se je dalo). Igro pri splošnem ogrevanju so otroci ţe poznali. Tudi do zapletov ni prihajalo razen tega, da so mogoče kdaj malo pogoljufali in dvignili eno nogo, ko so delali razkorak, da je drugi šel hitreje spodaj. Vendar se niso izmuznili kazni in»bratec«ni bil rešen. Kar se tiče pravil mislim, da se bila zelo dosledna, kar se je izkazalo za pravilno. Gimnastične vaje so bile tokrat za njih nove, ker jih do sedaj še nikoli niso izvajali z rekviziti in jim je bilo zato še bolj zanimivo. Nekaj nesreč z ţogo se je zgodilo, vendar nič kaj preveč motečega ali nepredvidljivega kot to, da jim je ţoga malce ušla izpod nadzora. Ţal bi se na koncu radi igrali še tisoč in eno igro, ampak sem jim vseeno uspela odvzeti ţoge, da smo lahko začeli z glavnim delom ure. Prva dejavnost je bila uspešna. Učenci so ostinatne vzorce kar dobro, pravilno in enotno ponavljali, teţava se je pojavila le v premikanju (hoji in skokih) po telovadnici, saj so nevede vsi začeli hoditi za menoj. Opaziti je bilo moţno tudi to, da so učenci tovrstno dejavnost prvič spoznali, saj na začetku niso prav dobro razumeli, kdaj morajo ponoviti in so nekajkrat zamudili iztočnico ali pa celo bili prehitri in začeli ploskati Z mano in ne ZA mano. Ko smo nekajkrat ponovili, so to usvojili in ni bilo več teţav. Upam, da bodo to začeli izvajati tudi pri glasbeni vzgoji, saj je vaja zelo koristna za usvajanje ritma. 56

57 Pri drugi dejavnosti se bili spet navdušeni, da bodo delali v skupinah, vendar so se hoteli kar sami določiti, v kateri bo kdo. Hitro sem jih ustavila, da ne bi bili v eni sami fantje, v drugi pa sama dekleta, saj to ni namen dela v skupinah ter cilj čustvene in socialne ravni. Razdelila sem jih po principu števil od 1 do 4, vsak si je moral zapomniti svoje število in tako so se na enem koncu zbrale»enice«, na drugem»dvojke«itn. Razdelila sem jim liste z navodili in jim razloţila in tudi demonstrirala vsak vzorec jabolk. Učenci so kar hitro dojemali in z izvajanjem ritma sploh ni bilo teţav, pojavile so se pri spremljanju z gibi, ker si kar niso mogli izmisliti nič novega, kot le korake levo, desno, naprej in nazaj ter sonoţno skaknje na mestu. Zato sem ţe v analizi učnega načrta in na začetku le-te analize obrazloţila zakaj se mi zdi ta cilj napačno zastavljen in bi ga bilo potrebno malce prilagoditi oz. spremeniti. Ne glede na vse, otroci so nalogo opravili korektno in tudi predstavitev je bila zanimiva, saj sem pri vsaki skupini skrila list z navodila, tako da so morali ostali učenci (gledalci) sami ugotoviti, kakšno navodilo je nastopajoča skupina imela na listi. Vsi so vse ugotovili, ne da bi se kdaj zmotili tako sem dobila še dodaten dokaz, da so navodila in»novo snov«res razumeli. V zaključnem delu učencem vaja ni bila preveč zanimiva, je bilo pa vse skupaj meni toliko bolj, saj je bila skozi celotno vajo tišina v telovadnici in so vsi pridno delali. Zraven so sicer malo vzdihovali kot da jih malo boli (najbolj v strešici/trikotniku), ampak niso bili zdolgočaseni ali neaktivni. Pohvalila sem jih in povedala, da se jim sonce nasmiha nazaj. 57

58 Šola: POŠ Skrilje Razred: 2. Št. učencev: 21 Študentka: Nina Štor Datum: marec Prostor: telovadnica Spol: 10 dečkov, 11 deklet Zaporedna št. ure v učni enoti: 1 CILJI a) Glavni cilj ure: učenci se naučijo otroški ples: Čarovnija b) Športna (gibalna in teoretična) znanja: naučiti se otroški ples: Čarovnija c) Razvoj funkcionalnih in gibalnih sposobnosti: razvijati koordinacijo gibanja; d) Čustvena in socialna raven: razvijati občutke zadovoljstva ob obvladovanju lastnega telesa in izraţanja z gibanjem; premagovati občutke strahu nastopanja pred publiko. (Cilj, na katerega premalokrat pomislimo). e) Zdravstveno higienski: zavedajo se pomembnosti umivanja rok po vadbi; skrb za pravilno telesno drţo. TIP URE a) Po vsebini: plesne igre b) Po etapi učnega procesa: posredovanje novih vsebin; utrjevanje. UČNE METODE a) Demonstracija: neposredna, posredna. b) Razlaga UČNE OBLIKE a) Frontalno delo VARNOST opozorim, da naj ţvečilne gumije vrţejo v koš, če jih imajo v ustih, spremljam, nadzorujem učence, pomagam,

59 omejim prostor. UČNI PRIPOMOČKI CD z glasbo: Urškine plesne igre 1 Radio. LITERATURA Program za predšolske otroke plesne šole URŠKA, Ljubljana, 1996 Zagorc, M. (2006). Ples v sodobni šoli Prvo triletje 1, Ljubljana: Fakulteta za šport POTEK UČNE URE PRIPRAVLJALNI DEL Splošno ogrevanje: Trajanje: 5 min PALČKI: Določimo čarovnika, ki s čarobno palico (plastenko) lovi beţeče otroke. Kogar se čarovnik dotakne, (velja le dotik telesa od ramen navzdol s širšim delom plastenke in ne po glavi) mora počepniti in se naprej gibati v čepu postane palček. Tako se giblje toliko časa, dokler se ga ne dotakne nekdo od beţečih otrok. Sprva je igralni prostor omejen s polovico celotne igralne površine, čez čas igralni prostor povečamo in določimo 2 čarovnika. Vsak, ki naredi prestop iz omejenega prostora, postane palček in se giblje v čepu, dokler ga ne reši nekdo od ostalih otrok. TRAJANJE: 15 min Specialno ogrevanje: Trajanje: 10 min (Priloga) GLAVNI DEL: Snovna priprava: TRAJANJE: 15 min Čarovnija: Učenci se gibajo v vlogi čarovnikov z rokami v predročenju, odročenju ter na boku. Nato prikaţejo zajčka, ki skoči iz klobuka (hop, hop in ha, ha, ha) ter kako gre na sprehod. Metodična priprava: 59

60 UČITELJ: Učenci se postavijo v vrste (da bi imeli dovolj prostora, jim rečemo, naj se trikrat zavrtijo okrog svoje osi z odročenimi rokami) in pokličejo čarovnika na dogovorjeni znak. Demonstriram: roke v predročenju (najprej desno nato levo), roke v odročenje (najprej desno nato še levo), levo na desno ramo in desno na levo, nato obe v bok in vse skupaj ponovimo dvakrat. ZAJČEK SKOČI IZ KLOBUKA: Hop, hop dvakrat roke v vzročenju, noge razkoračno v širini bokov. Ha, ha, ha zajček da roki na tilnik in štirikrat pomiga z boki levo in desno; ponovimo dvakrat hop, hop in ha, ha, ha. ZAJČEK GRE NA SPREHOD: Levo roko na bok, desno pa v predročenje z iztegnjenim kazalcem ter se štirikrat obrne za 1/4 v desno, pri tem pa vsakič naredi štiri korake naprej. Z desno nogo v desno, dotik leve s prsti (plosk na 2) ter levo nogo v levo in dotik desne s prsti (plosk na 4). Ponovimo štirikrat. Celoten ples ponovimo trikrat ob spremljavi glasbe. Količinska in organizacijska priprava: Učenci se postavijo v OKENCA tako, da vsi dobro vidijo učitelja. UČENCI: Se postavijo v vrste in pokličejo čarovnika. Ponovijo za menoj. Ponovijo za menoj. Ponovijo za menoj. Ponovijo za menoj. Skupaj z mano zaplešejo celoten ples trikrat ob spremljavi glasbe. Trajanje: 15 min Dejavnost: ples Čarovnija Učenje plesa po korakih min Samostojno plešejo ples Čarovnija...4 min ZAKLJUČNI DEL: Sproščanje z učiteljevim čaranjem: TRAJANJE: 5 min 60

61 Sedaj je učitelj čarovnik, ki začara učence tako, da se uleţejo na hrbet in jim s čarobno palčko začara le en del telesa, ki se jim začne počasi tresti. Najprej jim začara desno roko ta se dvigne in trikrat počasi strese, nato levo, potem obe skupaj. Enako ponovi z nogami. Potem pa še z glavo. Na koncu trikrat počasi vdihnejo čarobni prah in ga izdihnejo ter vstanejo. Ob tem lahko zavrtimo tiho umirjeno glasbo ali šepetamo čarobne besede. PRILOGA: Gimnastične vaje Začetni položaj Opis vaje Število Slika Uporaba Kroţenje z glavo (najprej v desno, nato v levo stran). 5 x 1. Razkoračna stoja, roke v boku, pomikamo se korak desno in levo. Raztezanje vratnih mišic. 2. Razkoračna stoja, roke v priročenju. Pomikamo se dva koraka levo, nato dva desno. Kroţenje z rokami naprej in nazaj. Ob tem tudi koraki v levo 2x in nato v desno 2x. 10 x Raztezanje ramenskega obroča. 3. Razkoračna stoja, ena roka v vzročenju, druga v priročenju. Izmenični odkloni (2 x v deno, 2 x v levo). 8 x Raztezna vaja za bočne upogibalke trupa, premikalke v ramenskem obroču in odmikalke v boku. 61

62 4. Stoja razkoračno, predklon vodoravno, odročenje. Suki v predklonuizmenični zasuki trupa (2 x levo, 2 x desno). Ob vsakem zasuku dotik dlani s stopalom nasprotne noge. 10 x Raztezna vaja za sukalke in iztegovalke trupa, horizontalne upogibalke ramen, iztegovalke kolka ter upogibalke kolena. 5. Stoja razkoračno, roke v predročenju. Z nogami se spuščamo v počep, roke ostanejo v predročenju. 2 x 10 Krepilna vaja za stegenske mišice 6. Sed razkoračeno, roke v predročenju. Predklon z iztegnjenimi rokami, s prsti se skušamo dotakniti prstov na nogah. 12 x Raztezamo hrbtne mišice, mišice rok in nog. 7. Leţno na hrbtu, noge pokrčene. Dvig trupa- dvig v polsed in spust v leţno na hrbtu skrčno. 2 x 10 Krepilna vaja za trebušne mišice. 8. Leţno na hrbtu, noge dvignjene v zrak, roke v priročenju. Noge raznoţimo in jih damo nazaj skupaj. 10 x Krepilna vaja za trebušne in stegenske mišice. 9. Leţno, opora z rokami. Dvigujemo in spuščamo trup, roke se krčijo. 10 x Krepilna vaja za mišice trupa, rok in nog. 62

63 10. Stoja, roke v priročenju. Sonoţni poskoki z visokim dvigovanjem kolen. 10 x Krepilna vaja za mišice trupa in nog. 11. Leţno na hrbtu, noge so pokrčene. Stresamo z nogami. Sprostimo telo. Sprostilna vaja za mišice spodnjih okončin. ANALIZA PETE UČNE URE Današnja ura je bila zastavljena bolj ozko, saj ni dopuščala učencem nobene svobode in prostora za ustvarjanje, ker je bilo ţe vse vnaprej določeno od koreografije, do rekvizitov in ne nazadnje glasbe. Potekala je brez teţav, cilji so bili doseţeni. Splošno ogrevanje je bilo malce klavrno danes, saj otroci niso upoštevali navodila, da ko se jih čarovnik dotakne, da morajo počepniti in hoditi naprej kot palčki, ampak so le počepnili in stali na mestu ter se sploh niso zmenili za moje stalno opozarjanje. Tako sem morala igro ustaviti, še enkrat pojasniti pravilo in znova začeti. Specialno ogrevanje sedaj ţe res dobro poznajo in mi sploh ni bilo treba pojasnjevati, kako naj vaje pravilno izvajajo, temveč sem le štela ponavljanja na glas. Vse ostalo je šlo kot po maslu. V glavnem delu ure so se učenci zelo izkazali. Čeprav je bila sama ura zelo organizirana in učencem ni dopuščala nobenega lastnega prispevanja k ustvarjanju koreografije, so v njej zelo uţivali in jim je bilo zelo všeč naučeno gibanje. Mogoče jim je bilo tudi to všeč, da jim enkrat za spremembo ni treba razmišljati, katere gibe bi uporabili, saj sem jih ţe jaz določila in pokazala. Oni so le ponavljali in nato zaplesali na glasbo. Kot sem ţe po eni drugi uri omenila 63

64 je ta celoten razred zelo dober pri ponavljanju gibov, ki jih nekdo drug pokaţe, zato so koreografijo res zelo hitro osvojili. Pohvalila sem jih in ples smo zaplesali kar trikrat. Sprostilna vaja je bila tokrat bolj umirjena in enostavna, ampak za nadaljnje delo v razredu zelo koristna, da so se umirili in skoncentrirali ter pouk nadaljevali brez prevelikega norenja po hodniku. Šola: POŠ Skrilje Študentka: Nina Štor Razred: 2. Datum: marec Št. učencev: 21 Prostor: telovadnica Spol: 10 dečkov, 11 deklet Zaporedna št. ure v učni enoti: 1 CILJI a) Glavni cilj ure: učenci se naučijo otroški plesa: Račke in Račji ples b) Športna (gibalna in teoretična) znanja: naučiti se otroški ples: Račke in Račji ples c) Razvoj funkcionalnih in gibalnih sposobnosti: razvijati koordinacijo gibanja; posnemati preprosto koreografijo; sestaviti preprosto koreografijo. č) Čustvena in socialna raven: razvijati občutke zadovoljstva ob obvladovanju lastnega telesa in izraţanja z gibanjem; premagovati občutke strahu nastopanja pred publiko. d) Zdravstveno higienski: zavedajo se pomembnosti umivanja rok po vadbi; skrb za pravilno telesno drţo. TIP URE a) Po vsebini: plesne igre b) Po etapi učnega procesa: posredovanje novih vsebin; 64

65 utrjevanje. UČNE METODE a) Demonstracija: neposredna, posredna. b) Razlaga UČNE OBLIKE a) Frontalno delo b) Skupinsko delo VARNOST opozorim, da naj ţvečilne gumije vrţejo v koš, če jih imajo v ustih, spremljam, nadzorujem učence, pomagam, omejim prostor. UČNI PRIPOMOČKI CD z glasbo: Pesek, A. (2003): Glasba 2, Račji ples, CD z glasbo: Romana Kranjčan: Hitre račke, Radio, Barvna indijanska peresa. LITERATURA Pesek, A. (2003): Glasba 2. CD z zvočnimi primeri. Ljubljana: Mladinska knjiga. POTEK UČNE URE PRIPRAVLJALNI DEL Splošno ogrevanje: Trajanje: 4 min ZABAVNI TEK IN»STOJ«: Učenci tekajo v krogu po učiteljevem navodilu (naprej, nazaj, po eni nogi, sonoţno, z dvigovanjem nog spredaj škarjice, z dvigovanjem nog zadaj, prisunski koraki, ipd.), ko zaslišijo učiteljev:»stoj!«morajo poiskati prazen obroč in skočiti vanj. Ogrevalno igro stopnjujemo tako, da vedno večkrat rečemo stoj, da bodo otroci hitreje tekli, ko bodo iskali prosti obroč. TRAJANJE: 12 min Specialno ogrevanje: Trajanje: 8 min (Priloga) 65

66 GLAVNI DEL: Snovna priprava: Račke: Učenci v paru zaplešejo ples Račke ob glasbeni spremljavi. Ko pride do dela, kjer se v paru zavrtita pod roki, se pari zamenjajo. Račji ples: TRAJANJE: 19 min Trajanje: 6 min Trajanje: 13 min V krogu se gibamo kot Indijanci na glasbeno spremljavi Račji plesa učiteljica je v ospredju in kaţe gibanje. Učence po barvah peres razdelimo v 4 skupine (po 5 učencev v vsaki skupini, v eni pa po 6) in jim naročimo, naj vsaka skupina sestavi svoj pravi indijanski ples za spremljavo pesmi Račji ples. Lahko uporabijo gibe, ki smo jih na začetku prikazali, morajo si izmisliti pa tudi par svojih. Časovno jih omejimo na pribliţno 6-8 minut, potem pa vsaka skupina svoj ples tudi predstavi (ob petju ali zvočni spremljavi). Na koncu se skupine predstavijo in se poslovimo s pozdravom: HAWK! Metodična priprava: 1. Dejavnost: Račke UČITELJ: Pokaţe učencem ples Račke po metodi posnemanja. Najprej frontalno ples nekajkrat ponovijo. Učence razdeli v pare (po sistemu prvi drugi) in ob glasbeni spremljavi zaplešejo ples Račke. Ko preidejo do dela, kjer se je potrebno s partnerjem po roko zavrteti, se pari zamenjajo. UČENCI: Učenci pozorno opazujejo ples Račke in ponavljajo gibe za učiteljem se učijo koreografije. Se razdelijo v pare in zaplešejo Račke. Na dogovorjeni znak zamenjajo partnerje. 2. Dejavnost: Račji ples UČITELJ: Zbere učence v krog in se na glasbeno spremljavo z njimi giblje kot Indijanka. UČENCI: Učenci se ustvarjalno gibajo v krogu, posnemajo učiteljičino gibanje in upoštevajo navodila. 66

67 Po nekem času imenuje nekoga od učencev, da prikaţe nek gib, ki ha ostali ponovijo. To lahko stori večkrat. Učence razdeli v 4 skupine po barvah peres, jim razdeli vsakemu po 2 kamenčka ter jim da 6-8 min časa, da sestavijo svoj indijanski ples. Zbere skupine za predstavitev. Zahvali se jim s pozdravom: HAWK! Količinska in organizacijska priprava: Eden izmed učencev ustvari nek svoj indijanski gib, ostali ga ponovijo. Učenci se razdelijo po skupinah in sestavijo svoj ples za spremljavo pesmi Račji ples. Učenci predstavijo svoj ples ob petju pesmi ali ob glasbeni spremljavi Račji ples. Trajanje: 15 min Dejavnost: ples Račke Trajanje: 6 min Dejavnost: Račji ples Trajanje: 13 min (Frontalno delo) (Delo v skupinah) ZAKLJUČNI DEL: TRAJANJE: 4 min Ubogi črni muc: Otroci sedijo v krogu. Učitelj izbere enega od otrok za vlogo črnega muca, ta se mačje plazi 67

68 od otroka do otroka. Ko pride do nekoga, ga mora ta trikrat poboţati po glavi in mu reči:»ubogi, črni muc,«ne da bi se pri tem zasmejal. V nasprotnem primeru, se vlogi zamenjata. PRILOGA: Gimnastične vaje z obročem: Začetni položaj Opis vaje Število Slika Uporaba Kroţenje z glavo (najprej v desno, 5 x nato v levo stran). 1. Razkoračna stoja, roke drţijo obroč v predročenju. Raztezanje vratnih mišic. 2. Razkoračna stoja v obroču, roke v priročenju. Kroţenje z rokami naprej in nazaj. 10 x Raztezanje ramenskega obroča. 3. Razkoračna stoja, roke z obročem v vzročenju. Izmenični odkloni (2 x v desno, 2 x v levo). 8 x Raztezna vaja za bočne upogibalke trupa, premikalke v ramenskem obroču in odmikalke v boku. 68

69 4. Stoja razkoračno, predklon vodoravno, odročenje, izmenjujemo obroč iz leve v desno roko in obratno. 5. Stoja razkoračno, roke v predročenju, drţijo obroč. Suki v predklonuizmenični zasuki trupa (2 x levo, 2 x desno). Ob vsakem zasuku dotik dlani s stopalom nasprotne noge (obroč v drugi roki). Z nogami se spuščamo v počep, roke ostanejo v predročenju z obročem. 10 x 2 x 5 Raztezna vaja za sukalke in iztegovalke trupa, horizontalne upogibalke ramen, iztegovalke kolka ter upogibalke kolena. Krepilna vaja za stegenske mišice. 6. Sed razkoračeno, roke v predročenju z obročem. Predklon z iztegnjenimi rokami, z obročem se skušamo dotakniti prstov na nogah. 8 x Raztezamo hrbtne mišice, mišice rok in nog. 7. Leţno na hrbtu, noge pokrčene, roke z obročem za glavo na tleh. 8. Leţno na hrbtu, noge dvignjene v zrak, roke z obročem v predročenju. Dvig trupa- dvig v polsed, obroč čez kolen in spust v leţno na hrbtu skrčno. Noge raznoţimo in jih damo nazaj skupaj. 2 x 5 10 x Krepilna vaja za trebušne mišice. Krepilna vaja za trebušne in stegenske mišice. 9. Leţno, opora z rokami znotraj obroča na tleh. Dvigujemo in spuščamo trup, roke se krčijo. 5 x Krepilna vaja za mišice trupa, rok in nog. 69

70 10. Stoja, v rokah drţimo obroč. Sonoţni poskoki z visokim dvigovanjem kolen, skačemo skozi obroč (vrtimo). 10 x Krepilna vaja za mišice trupa in nog. 11. Leţno na hrbtu, noge so pokrčene, obroč leţi ob telesu. Stresamo z nogami. Sprostimo telo. Sprostilna vaja za mišice spodnjih okončin. ANALIZA ŠESTE UČNE URE Ura je bila na začetku podobna prejšnji, saj so se spet naučili ţe prej določene koreografije, v drugem delu pa so spoznali nekaj novega in se preizkusili v sestavljanju svojega indijanskega plesa. Kaj vse so si izmislili, celo vloge so si dodelili med seboj. Nekatera dekleta so igrala na namišljene bobne, eden od fantov je bil poglavar, ki je kadil pipo miru, ipd. To so nastale cele zgodbe, ki jih je bilo prav prijetno gledati, opazovati njihov nastanek in poslušati njihovo zgodbo. Splošno ogrevanje je bilo kot vedno zelo glasno. Učenci nekaterih mojih navodil sploh slišali niso, ker so še vedno noreli od prejšnjega iskanja praznega obroča. Ampak ogreli pa so se in to je pomembno. Igro sem seveda tudi stopnjevala. Specialno ogrevanje je tokrat potekalo z obročem in podobno kot pri gimnastičnih vajah z ţogo, so učenci na koncu ţeleli še početi dejavnosti z obročem. Nadeli so si ga okrog pasu in ga vrteli z boki ali pa z roko. Steţka sem jih morala spet prepričati, da nas čakajo še druge zanimive dejavnosti tudi če ne vsebujejo rekvizita. Vaje so bile korektne, le pogledati so me morali večkrat, če niso razumeli navodil, ki sem jih dajala za vajo na tleh recimo. Kot sem ţe v začetku povedala, prva dejavnost ni bila nič novega, saj so se podobno kot prejšnjo uro naučili novega otroškega plesa in sicer Račke, ki so ga v večini tudi ţe poznali. Samo na hitro sem ga demonstrirala in ţe smo plesali ob glasbeni spremljavi. Uţivali so in niti eden ni pomislil na to, da bi raje počel kaj drugega. Pri drugi dejavnosti so imeli spet 70

71 priloţnost pokazati svojo domišljijo in ustvarjalnost ter moţnost sodelovati v skupini, dajati pobude, slediti, se prilagoditi ipd. Res jih je bilo zanimivo opazovati, kako so nekateri fantje, ki so po navadi bolj razgrajaški, tako resno vzeli nalogo, da so postrojili vsa dekleta in jasno in glasno predstavili svoje ideje. Nastale so prave zgodbice, ki so jih lahko ogledate tudi na posnetku. V zaključnem delu je tokrat res najbolj ustrezala igra»ubogi črni muc«, tudi zaradi Inge, da ni vedno prikrajšana za nekatere dejavnosti. Učenci so se nasmejali in umirili. 71

72 Šola: POŠ Skrilje Razred: 2. Št. učencev: 21 Študentka: Nina Štor Datum: marec Prostor: telovadnica Spol: 10 dečkov, 11 deklic Zaporedna št. ure v učni enoti: 1 CILJI a) Glavni cilj ure: učenci se naučijo ljudske plese: koračnico ob spremljavi pesmi Regiment po cesti gre, polko na glasbo Stara polka in kolo ob spremljavi petja ali glasbene spremljave Lepa Anka kolo vodi. b) Športna (gibalna in teoretična) znanja: naučiti se ljudske plese: koračnico, kolo in polko c) Razvoj funkcionalnih in gibalnih sposobnosti: razvijati koordinacijo gibanja; zapomnitev osnovnih gibov, korakov, razvijati pozitiven odnos do ljudskih plesov, krepiti samozavest ter vztrajnost, razvijati socializacijo, občutek pripadnosti, (sodelovanje v paru in skupini) premagovati občutke strahu nastopanja pred publiko č) Čustveno in socialna raven: razvijati občutke zadovoljstva ob obvladovanju lastnega telesa in izraţanja z gibanjem; premagovati občutke strahu nastopanja pred publiko. d) Zdravstveno higienski: zavedajo se pomembnosti umivanja rok po vadbi; skrb za pravilno telesno drţo. TIP URE a) Po vsebini: plesne igre b) Po etapi učnega procesa: posredovanje novih vsebin; utrjevanje. UČNE METODE a) Demonstracija: neposredna, posredna.

73 b) Razlaga UČNE OBLIKE a) Frontalno delo b) Skupinsko delo c) Delo v parih VARNOST opozorim, da naj ţvečilne gumije vrţejo v koš, če jih imajo v ustih, spremljam, nadzorujem učence, pomagam, omejim prostor. UČNI PRIPOMOČKI CD z glasbo: Pesek, A. (2000). Inštrumentalne spremljave k pesmim v učbeniku: Glasba 2: z igro v glasbeni svet. Ljubljana: Mladinska knjiga, Radio. LITERATURA Pesek, A. (2000). Glasba 2: z igro v glasbeni svet. Priročnik za učitelje drugega razreda 9-letne osnovne šole, POTEK UČNE URE PRIPRAVLJALNI DEL Splošno ogrevanje: Trajanje: 4 min ČAROVNIK IN PALČKI: Eden od učencev je čarovnik, ki lovi druge tako, da se jih dotakne z ţogo (ţoge ne meče). Tisti učenec, katerega se je čarovnik dotaknil, se spremeni v palčka. To pomeni, da mora počepniti in se v nadaljevanju igre lahko giblje le še v čepu. V čepu se mora gibati dokler ga z dotikom ne reši kdo od učencev, ki še niso spremenjeni v palčke. Rešeni lahko spet prosto teka, čarovnik pa ga ponovno lovi. TRAJANJE: 12 min Specialno ogrevanje: Trajanje: 9 min (Priloga) Igro stopnjujemo tako, da določimo še enega čarovnika, ki lovi. 73

74 GLAVNI DEL: Snovna in metodična priprava: a. ljudski ples: Regiment po cesti gre Učenci pojejo pesem Regiment po cesti gre in ob tem počasi korakajo. Skušajo biti enotni in v pravem ritmu. Ko to osvojijo jim zavrtimo pesem na radiu, postavijo se v kolono in korakanju priključijo še gibanje rok po sistemu: prvi v koloni pokaţe, drugi posnemajo za njim. Zamenjajo se tako, da gre prvi na zadnje mesto v koloni in je sedaj drugi vodilni. b. ljudski ples: Stara polka Učence razdelimo v pare (deček, deklica) in jim najprej z enim od učencev demonstriramo korake polke potem pa morajo ponoviti. Ko korake osvojijo jim zavrtimo Staro polko na radiu, učenci plešejo v parih, na vsako prvo dobo v taktu pa jim naročimo, naj spremenijo smer gibanja iz leve v desno in obratno. c. ljudski ples: Lepa Anka kolo vodi Učenci se drţijo za roke in plešejo v krogu. Pri vsaki naslednji kitici spremenijo smer gibanja. Prav tako pa jih lahko vodimo, naj hodijo proti sredini kroga in nazaj ter se obrnejo v krog. Poskušamo biti ustvarjalni in ne monotoni. Količinska in organizacijska priprava: TRAJANJE: 18 min CD: št. 20 CD: št. 33 CD: št. 34 Trajanje: 18 min 1. dejavnost: Regiment po cesti gre Trajanje: 6 min 2. dejavnost: Stara polka Trajanje: 6 min 74

75 3. dejavnost: Lepa Anka kolo vodi Trajanje: 6 min ZAKLJUČNI DEL: Gnilo jajce: TRAJANJE: 4 min Igramo se otroško ljudsko igro Gnilo jajce. Učenci se usedejo na tla v krogu, enega izberemo, ki začne»nositi«jajce. Ta prepeva:»kanglica, kanglica vodo drţi, kdor se ozira, po hrbtu dobi«in, če se kdo obrača, ga udari (ne premočno) po hrbtu. Nekomu skuša neopazno podtakniti jajce za hrbet, ko tisti opazi, ga mora uloviti. Če ga ulovi, je gnilo jajce še vedno prvi učenec, če pa ga ne ulovi, pa postane on gnilo jajce in nadaljuje s prepevanjem. 75

76 PRILOGA: Gimnastične vaje z žogo Začetni položaj Opis vaje Št. Ponovitev Slika Uporaba 1. Razkoračna stoja, roke v predročenju, ţogo drţimo z obema rokama. Glavo spuščamo naprej in nazaj. 2 x 5 Raztezanje vratnih mišic. 2. Razkoračna stoja, ţogo poloţimo med noge. Kroţenje z obema rokama hkrati naprej in nazaj. 2 x 10 Raztezna vaja za ramenski obroč. 4. Razkoračna stoja, ţogo drţimo z eno roko naslonjeno na boke. Druga roka je v vzročenju. Odkloni v levo in v desno stran. 2 x 8 Raztezanje bočnih upogibalk trupa in premikalk kolen ter odmikalk kolka. 5. Stoja, ţoga je stisnjena med stopali, roke so v vzročenju. Predklon ter dotik ţoge s celo dlanjo, ter vrnitev v začetni poloţaj. 10 x Raztezna vaja za iztegovalke trupa in upogibalke kolena ter upogibalke ramen, trupa in kolka. 6. Čep koračno naprej z desno nogo, trup pokončen, na izkoračeno nogo naslonimo ţogo in jo drţimo. Zibamo s pritiskom levega boka naprej in dol, nato ponovimo enako z drugo nogo (leva koračno naprej). 8 x z vsako nogo Raztezanje raztegovalk in upogibalk kolka, kolena ter gleţnja.

77 7. Leţno na trebuhu, noge so stegnjene, vzročenje, drţimo ţogo. Dvigovanje ţoge v rokah in stegnjenih nog hkrati. 10 x Krepilna vaja za hrbtne mišice. 8. Sedeči poloţaj, iztegnjene noge, ţoga je na desni strani ob gleţnjih. 9. Opora z rokami spredaj, z nogami klečimo stopala so prekriţana, ţoga je na tleh pred glavo. Dvigovanje nog preko ţoge iz leve strani na desno stran ţoge. Roke postavimo izmenično na desno in na levo stran. 5 x na vsako stran 2 x 5 na vsako stran Krepilna vaja za trebušne mišice. Krepilna vaja za mišice rok. 10. Razkoračna stoja, stopala so vzporedno z rameni, ţogo drţimo ob prsih. Naredimo čep in se dvignemo v začetni poloţaj. 2 x 10 Krepitev iztegovalk in upogibalk nog. 11. Razkoračna stoja z ţogo med stopali, potem pa prestavimo ţogo v roke. Stresanje z vsako roko izmenično, nato z rokami primemo ţogo in stresemo še noge izmenično. Sprostilna vaja za celotno telo. ANALIZA SEDME UČNE URE Učna ura je potekala po pripravi. Cilji so bili doseţeni in učenci so bili zadovoljni, saj so plesali plese, ki so jim bolj blizu in nekateri celo ţe zelo dobro poznani. Tudi glasbena spremljava jim je bila bolj všeč od prejšnjih, ker so jo vajeni iz vsakdana, medtem ko so nekatere zvoke narave prvič slišali. Tudi v parih niso bili vajeni plesati, zato jim je bilo na začetku malce nerodno se prijeti za roke (ali okrog pasu) in so se dekleta posebej dala v pare, 77

78 dečki pa med seboj. Mogla sem jim seveda razloţiti, da tako ne gre in jih razdeliti. Potem ni bilo več neprijetnosti in so se navadili. Pri igri sem morala spet večkrat ponoviti, da se morajo palčki čepe premikati po prostoru in ne samo čakati na mesti, kdaj jih bo kdo rešil. Ustaviti sem morala igro, ponoviti pravilo in igro ponovno začeti. Razočarana sem bila, ker smo se podobno igro ţe igrali (Palčki) in sem pričakovala, da se bodo spomnili pravil in jih tokrat tudi upoštevali. Ţal temu ni bilo tako. Pri gimnastičnih vajah je bilo danes nekaj nepravilnosti. Predvsem pri izpadnem koraku naprej, saj se je večina učencev s kolenom dotaknila tal in sem jih morala na to velikokrat opozoriti. Poleg tega so bili pa danes tako neučakani, da so vsi vaje izvajali prehitro in sem tako morala večkrat šteti bolj na glas, da so postali pozorni tudi na hitrost izvajanja vaj. Razloţila sem jim, da s tako hitrostjo ne krepijo svojih mišic in zato vaje niso pravilno izvedene. Pri prvi dejavnosti sem bila najprej jaz prva v koloni in je potekalo brez zapletov. Potem pa, ko sem se premaknila na konec in je bil naslednji za mano sedaj prvi v koloni pa niso razumeli koncepta»kače«in so kar hodili v krogu. Prav tako pa njihovi gibi niso bili izvirni, temveč so si zapomnili, katere tri gibe sem jaz kazala in jih kot papige venomer ponavljali. Potem sem spet vskočila jaz na začetek, da sem jim demonstrirala pot»kače«ter raznolikost gibov, vendar ni imelo učinka naslednji je spet ponavljal moje gibe. Pri učenju polke je bilo na začetku najprej nekaj neprijetnosti, saj se dekleta niso hotela dati v pare z dečki in obratno, potem sem jih pa kar sam pripeljala enega h drugemu in neprijetnost je izpuhtela. Nekaj problemov je imela le Inge, ker plesa seveda ni mogla povsem izvajati, ampak dečka, ki je bil z njo v paru to sploh ni motilo in on je izvajala korake, kot je bilo potrebno. Ob plesanju polke so se vsi izjemno zabavali. Pri plesanju kola je bil (kot vedno) problem, kako se postaviti v pravilen krog in prijeti za roke, vendar ko je to steklo, je tudi vse ostalo. Upoštevali so vsa moja navodila in demonstrirane korake ter jih ponovili. Najbolj jim je bilo všeč, ko smo šli proti sredini kroga in nazaj ter so na to čakali skozi celoten ples. Ko sem jim pa na koncu dala prosto pot in rekla, naj si sami izmislijo gib ali smer gibanja, pa ni bilo junaka, ki bi se premikal kako drugače. Bolj jim je bilo všeč, če sem jim sama vse pokazala in jih vodila skozi celotno dejavnost. Ta zaključni del sem izbrala gnilo jajce, saj je ta igra tudi ljudska in se mi je zdelo, da sodi v kontekst današnje učne ure. Pa tudi z dajanem navodil tako nisem izgubljala časa, saj so otroci igro ţe dobro poznali. Nekajkrat sem vendarle morala ponoviti pravilo, da sošolcev po hrbtu ne udarimo premočno, temveč le tako, da ga opozorimo, da se mora obrniti nazaj proti krogu. 78

79 Igre se niso hoteli nehati igrati, dokler niso vsi vsaj enkrat prišli na vrsto. Učiteljica je zato uro podaljšala za 5 minut. Šola: POŠ Skrilje Razred: 2. Št. učencev: 21 Študentka: Nina Štor Datum: marec Prostor: telovadnica Spol: 10 dečkov, 11 deklic Zaporedna št. ure v učni enoti: 1 CILJI a) Glavni cilj ure: učenci se naučijo valček, ponovijo polko in zaplešejo skupni ples na ljudsko pesem Marko skače. b) Športna (gibalna in teoretična) znanja: naučiti se ljudski ples Valček in ples na Marko skače, ponoviti Polko. c) Razvoj funkcionalnih in gibalnih sposobnosti: razvijati koordinacijo gibanja; zapomnitev osnovnih gibov, korakov, razvijati pozitiven odnos do ljudskih plesov, krepiti samozavest ter vztrajnost, razvijati socializacijo, občutek pripadnosti, (sodelovanje v paru in skupini) premagovati občutke strahu nastopanja pred publiko č) Čustveno in socialna raven: razvijati občutke zadovoljstva ob obvladovanju lastnega telesa in izraţanja z gibanjem; premagovati občutke strahu nastopanja pred publiko. d) Zdravstveno higienski: zavedajo se pomembnosti umivanja rok po vadbi; skrb za pravilno telesno drţo. TIP URE a) Po vsebini: plesne igre b) Po etapi učnega procesa: posredovanje novih vsebin; utrjevanje; ponavljanje. 79

80 UČNE METODE a) Demonstracija: neposredna, posredna. b) Razlaga UČNE OBLIKE a) Frontalno delo b) Skupinsko delo c) Delo v parih VARNOST opozorim, da naj ţvečilne gumije vrţejo v koš, če jih imajo v ustih, spremljam, nadzorujem učence, pomagam, omejim prostor. UČNI PRIPOMOČKI CD z glasbo: Pesek, A. (2000). Inštrumentalne spremljave k pesmim v učbeniku: Glasba 2: z igro v glasbeni svet. Ljubljana: Mladinska knjiga, Radio. LITERATURA Pesek, A. (2000). Glasba 2: z igro v glasbeni svet. Priročnik za učitelje drugega razreda 9-letne osnovne šole, Pistotnik, B. (1995). Vedno z igro. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 80

81 POTEK UČNE URE PRIPRAVLJALNI DEL Splošno ogrevanje: Trajanje: 5 min ŠALJIVI LOV: Določimo lovca, ki lovi ostale učence in se jih skuša dotakniti na čim bolj neobičajno mesto na telesu. Ujeti postane lovec in se mora med lovljenjem drţati na mesto na telesu, kjer se ga je dotaknil prejšnji lovec (ta se pridruţi beţečim). Igro stopnjujemo tako, da se morajo vsi beţeči prijeti za isto mesto na telesu kot lovec njega pa označimo npr. s kapo. GLAVNI DEL: Snovna in metodična priprava: a. ljudski ples: Valček Učencem pokaţemo korake valčka: teţak korak in dva laţja, nato jih razdelimo v pare (po sistemu prvi druga) in jim zavrtimo slovensko ljudsko Valček. Učenci plešejo. Ko opazimo, da so korake ţe dodobra osvojili, jim damo navodilo, naj dodajo še kakšen svoj korak, ki si ga izmislijo skupaj s partnerjem. TRAJANJE: 12 min Specialno ogrevanje: Trajanje: 9 min (Priloga) TRAJANJE: 17 min CD: št. 30 b. ljudski ples: Polka Učence razdelimo v pare (po sistemu prva drugi) in skupaj počasi ponovimo korake polke. Zavrtimo slovensko ljudsko Polko na radiu, učenci plešejo v parih, na vsako prvo dobo v taktu pa jim naročimo, naj spremenijo smer gibanja iz leve v desno in obratno. Po nekem času, pa naj dodajo še svoje ideje. CD: št. 28 c. ljudski ples: Marko skače Pred začetkom učiteljica učencem na uho zašepeta neko število. Učencem dodeli števila od 1 do 10, učenkam pa od 10 do 21. Učenci teh števil ne smejo zaupati nobenemu sošolcu. CD: št. 26 Učenci oblikujejo krog, se primejo za roke in pripravijo za hojo v nasprotni smeri gibanja 81

82 kazalca ure tako, da se obrnejo z levimi boki za četrtino obrata v notranjost kroga. Eden od učencev se postavi na sredino kroga. Instrumentalna predigra: rahlo pozibavanje v kolenih v ritmu glasbe. Petje kitice: korak z desno nogo naprej, korak z levo nogo do sredine stopala desne noge in prenos teţe nanjo. Učenec na sredini kroga pleše z enakimi koraki, le da se giba v nasprotno smer in ima levo roko v boku, z desno pa maha z robcem. Ob koncu petja zakliče poljubno število od 1 do 21 (če izbira deček mora zaklicati od 10 do 21 ta števila imajo deklice, če pa kliče deklica, pa od 1 do 10). Učenec s tisto številko se mu pridruţi na sredini kroga. Inštrumentalen del: učenci tečejo v krogu v nasprotno smer tako, da na vsako osminko naredijo en korak. Učenca na sredini kroga pa zaplešeta polko (deček drţi deklico za pas, ona pa njega za ramena). Ponovitev inštrumentalnega dela: prvi učenec/učenka se vrne v krog, drug/a pa prevzame prvotno vlogo in pri ponovitvi refrena izbere soplesalca/ko za ponovni ples v inštrumentalnem delu. Količinska in organizacijska priprava: Trajanje: 17 min 1. dejavnost: Valček Trajanje: 5 min 2. dejavnost: Polka Trajanje: 4 min 82

83 3. dejavnost: Marko skače Trajanje: 8 min ZAKLJUČNI DEL: TRAJANJE: 5 min Kolikokrat lahko plosknemo? Učenci se postavijo v krog in si podajajo balon. Preden ga odbijejo naprej, morajo enkrat ploskniti. Če pozabijo, morajo stati na eni nogi, dokler naslednjič ne odbijejo prav (s ploskom). Čez nekaj časa jim damo navodilo, da morajo dvakrat, nato trikrat itn. Igre je konec, ko vsi učenci stojijo na eni nogi. 83

84 PRILOGA: Gimnastične vaje z obročem Začetni položaj Opis vaje Št. Ponovitev Slika Uporaba 1. Razkoračena stoja, roke v priročenju, drţimo obroč. Glavo spuščamo naprej in nazaj. 2x8 Raztezanje vratnih mišic. 2. Obroč drţimo v predročenju, stoja razkoračno. Delamo odklone levo in desno. 2x8 Raztezna vaja za ramenski obroč in sukalke trupa. 3. Razkoračna stoja, obroč je na tleh med nogami. Spustimo se v predklon ter poberemo obroč in ga vrnemo nazaj na tla. 8 Raztezna vaja za iztegovalke trupa in upogibalke kolena ter upogibalke ramen, trupa in kolka. 4. Čep koračno naprej z desno nogo, trup pokončen, obroč drţimo z rokami okrog pasu. Izpadni korak naprej zibanje/potiskanje bokov navzdol. 8 Raztezanje raztegovalk in upogibalk kolka, kolena ter gleţnja. 5. Leţno na trebuhu, noge so stegnjene, vzročenje, obroč drţimo z obema rokama. Dvigovanje obroča v rokah in iztegnjenih nog hkrati. 8 Krepilna vaja za hrbtne mišice in ramenski obroč. 84

85 6. Leţno na hrbtu, noge pokrčene, obroč drţimo v rokah nad glavo. Dvigovanje trupa v polsed in vračanje v lego na hrbtu. 8 Krepilna vaja za trebušne mišice. 7. Leţno na hrbtu, obroč drţimo z iztegnjenimi rokami nad glavo. Krčimo in iztegujemo roke. 2x8 Krepilna vaja za mišice rok. 8. Razkoračna stoja, obroč v predročenju. Naredimo počep in se dvignemo v začetni poloţaj. 2x8 Krepitev mišic nog in zadnjice. 9. Leţno na tleh, obroč je ob telesu. Stresanje rok in nog. 10 sekund Sprostilna vaja za celotno telo. ANALIZA OSME UČNE URE Ura je bila precej podobna prejšnji. Prav tako so spoznavali ljudske plese in se pri tem zabavali, saj imajo na vasi večkrat razne prireditve, kjer bodo te plese lahko zaplesali. Šaljivi lov je bil malo manj šaljiv, saj so vsi lovci na začetku uspeli beţečih dotakniti le na najbolj običajna mesta. Šele kasneje so se potrudili, nekaj več časa lovili in se beţečega dotaknili na mesto, ki je bilo zanj bolj zahtevno se ga drţati in hkrati loviti. Takrat je postalo bolj zanimivo, vendar smo porabili ţe toliko časa, da igre nisem uspela še stopnjevati. Z gimnastičnimi vajami smo se lepo ogreli raztegnili in okrepili mišice. Obroč jim je bil še bolj zanimiv kot prejšnjič in sem se morala spet prerekati z njimi, zakaj se ne moremo še malo igrati z njim. Tokrat so se učenci sami dali v pare in jim ni bilo več nerodno kot prejšnjo uro. Nekaj njih sem jih morala premešati, saj so bili malo bolj moteči s svojo igrivostjo in se tako ostali pari niso mogli vţiveti v valček. Potem je bilo bolje in zaplesali smo pravi valček. 85