ZbornikDrMedicSest07KNJBL.qxp

Transkripcija

1 Z B O R N I K KAKOVOSTNA ZDRAVSTVENA NEGA ZA VARNOST PACIENTOV Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja

2 KAKOVOSTNA ZDRAVSTVENA NEGA ZA VARNOST PACIENTOV ZBORNIK 2007 Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja Murska Sobota, januar 2008

3 Kakovostna zdravstvena nega za varnost pacientov Zbornik 2007 Uredniški odbor: Emilija Kavaš, Marija Zrim, Jože Trajbar, Metka Šemrl Odgovorna ured nica: Emilija Kavaš Lektorica: Kar men Mlinarič, prof. Grafično oblikovanje in tisk: Atelje za črko in sliko Izšlo v nakladi 400 izvodov, v Murski Soboti januarja CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor : ( Pomurje) (082) KAKOVOSTNA zdravstvena nega za varnost pacientov : zbornik 2007 / [odgovorna urednica Emilija Kavaš]. - Murska Sobota : Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja, Dodat. nasl. 2. Kavaš, Emilija 3. Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja COBISS.SI-ID

4 VSEBINA Uvodnik Varna zdravstvena oskrba bolnikov Predstavitev seminarja Kakovostna zdravstvena nega, varnost pacientov Seminar Kakovostna zdravstvena nega za varnost pacientov Dejavnost ZN SBMS Kakovostna ZN za varnost pacientov Zagotavljanje varnosti pacientov in aktivnosti MZ Aktivnosti na področju uvajanja izboljševanja kakovosti v SBMS Primer pogovorov o varnosti bolnikov na neakutni bolnišnični obravnavi Posebni varnostni ukrepi pri bolniku Varnost bolnikov Vloga patronažne službe v kontinuirani zdravstveni negi pacienta Predaja pacientov s strani zdravstvenih reševalcev Pravilno izvajanje standardnih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje okužb Pomen higiene rok v zdravstvu Organizacija dela v amb. za spremljanje antikoagulacijske terapije Paliativna oskrba umirajočega bolnika Ergonomija v zdravstvu doživljanje preobremenjenosti in stresa na področju ZN Ergonomija v zdravstvu Čustva v profesionalnem odnosu medicinske sestre v negovalnem timu Društvena dejavnost Skupno prehojenih 47 let rasti in razvoja DMSZT Pomurja in 80 let druženja slovenskih medicinskih sester Učinkovitost delovanja DMSZT Pomurja april: Svetovni dan zdravja z motom Vlagajmo v zdravje Koncert ženskega pevskega zbora DMSZT Pomurja Žarek Kongres zdravstvene in babiške nege Slovenije Izlet društva na Poljsko s koncertom ženskega pevskega zbora Žarek Paliativna oskrba dejavnosti v SBMS Srečanje upokojenih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja

5 Varna zdravstvena oskrba bolnikov Marija Zrim dipl. m. s. Podpredsednica DMSZT Pomurja Sodobna družba zahteva humano, učinkovito in ekonomično zdravstveno varstvo, ki je usmerjeno na posameznika in se hitro odziva na spremembe okolja. Med osnovne človekove pravice sodi prav gotovo kakovostna zdravstvena oskrba, ki je primerljiva med članicami EU. Prav tako se Svetovna zdravstvena organizacija zavzema za varnost bolnikov, saj je pod svojim okriljem ustanovila Svetovno zvezo za varnost bolnikov, ki ima globalni pomen. Zdravstvena oskrba poteka v različnih okoljih, ki so povezani s pomanjkanjem sodobnih pripomočkov in časa, in je zelo kompleksna. V takih okoljih lahko kaj hitro pride do slabše zdravstvene oskrbe, na katero opozarja Luksemburška deklaracija. Uporabniki zdravstvenih storitev se vse bolj zavedajo, da zdravstvena obravnava ne prinaša samo koristi za zdravje posameznika, ampak lahko v času zdravljenja, diagnostike in ostalih zdravstvenih procesov pride tudi do nezaželenih dogodkov, stranskih učinkov, torej do tako imenovanih»varnostnih zapletov«, ki lahko ogrozijo zdravstveno stanje in splošno počutje bolnika. Kljub visoki ravni zagotavljanja kakovosti se varnostnim zapletom v celoti ne moremo izogniti. Varnost bolnikov je vprašljiva v zdravstvenih sistemih (in ne pri posameznikih) predvsem tam, kjer vodstvo ne sprejme sodobnega pogleda na spremljanje kakovosti, kjer nima definiranih kazalnikov kakovosti, protokolov in standardov, ki preprečujejo in vnaprej predvidijo možne varnostne zaplete. Pravice bolnikov naj bi zagotavljale bolniku položaj subjekta v postopku zdravljenja in partnerski odnos pri soodločanju o poteku in načinu zdravljenja. Ministrstvo za zdravje je pripravilo nacionalne smernice za spremljanje kakovosti v zdravstvenih zavodih, izdelalo smernice za varnostne vizite. Poleg tega spodbuja uporabo ISO standardov za zdravstvene ustanove, ki natančno definirajo procese, sisteme, resurse. Sistem vodenja kakovosti ISO 9001:2000 uvajajo organizacije, ki že vrsto let spremljajo kazalnike kakovosti in imajo ogromno znanja ter želijo nenehno izboljševati učinkovitost sistema vodenja kakovosti. Pridobitev ISO standarda je za zdravstvene ustanove velik projekt in bistven korak h kakovostnejšemu delu. Nekatere zdravstvene ustanove so si naziv že pridobile, vendar se sistem nenehno nadgrajuje, vedno znova presoja in dopolnjuje. 4 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

6 V slovenskem prostoru ni enotnih nacionalnih smernic za spremljanje kakovosti v zdravstvu, so zgolj le priporočila ministrstva za zdravstvo. Zagotovo je lažje nadgrajevati sistem kakovosti korak za korakom, kot ga priporoča ministrstvo za zdravje, in biti primerljiv po petih obveznih kazalnikih kakovosti v slovenskem prostoru. Ministrstvo za zdravje priporoča bolnišnicam in zdravstvenim ustanovam izvajanje varnostnih vizit; vodstvu na oddelku pa, da nadzira varnostne zaplete, ki so pripeljali do škode za bolnika, osebje ali obiskovalce, ter da se je potrebno o tem pogovarjati, odkriti potencialne probleme in iskati možne rešitve. V zdravstvu prihaja v ospredje timsko delo, kjer se zaposleni lahko tvorno vključijo v upravljanje svojega področja poslovanja in s tem pripomorejo k učinkovitejši organizaciji dela. Takšen tim navdušujejo skupni cilji ter pripadnost k timu, ki jim daje možnost ustvarjalnosti. Prednosti timskega dela imajo ugoden vpliv na varno zdravstveno obravnavo, kjer ima posamezni član tima točno določeno nalogo, za katero tudi kot izvajalec odgovarja. Med najpogostejše varnostne zaplete v zdravstvu s strani izvajalcev zdravstvene nege štejemo: varnost pri dajanju krvi in krvnih pripravkov, varnost uporabe injekcij, cepiv, varna preskrba s pitno vodo, pravilno rokovanje z odpadki, varna zdravstvena nega (postopki in posegi izvedeni na osnovi obstoječih standardov, strokovnih smernic), preprečevanje incidentov pri bolniku, prenosi intrahospitalnih infektov, varovanje podatkov in spoštovanje vseh načel kodeksa etike, nameščanje posebnih varoval pri bolniku. Poleg tega se morajo zaposleni v zdravstveni negi zavedati, da prevzamejo odgovornost za vsa tista dejanja, ki obsegajo njihov delokrog, da spoštujejo sprejete standarde in smernice in striktno upoštevajo hišni red, ki zagotavlja varno obravnavo bolnika, svojcev in v končni fazi tudi zaposlenih. Ko govorimo o varnosti v zdravstvu, pomislimo največkrat na varno zdravstveno obravnavo bolnika, ki pa vključuje vse, ki pridejo v stik z njim. Tako na varno zdravstveno obravnavo vplivajo organizacija dela, vodenje, delovna klima, politika organizacije in drugo. V želji, da bi medicinske sestre dosegle in presegle visoka strokovna merila, da bi bile enakopravne soustvarjalke svojega delovnega okolja, da bi zdravstvene ustanove za vse zaposlene premogle klimo varnosti, ki zagotavlja ustrezno opremo in varne fizične strukture ter psihološko komponento, ki vključuje nagrajevanje zaposlenih, zmanjšan mobing nad zaposlenimi, izgorelost, preobremenjenost in strah pred slabim socialnim statusom, si medicinske sestre in zdravstveni tehniki prizadevajo aktivno izobraževati in sodelovati na področju kakovosti, varnosti, strokovnosti, organizacije ter timskega dela in pozitivne delovne klime. Z zbornikom želimo izvajalci zdravstvene nege v pomurskem prostoru in člani Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja predstaviti strokovni javnosti, da se zavedamo problemov v zvezi z zagotavljanjem varne zdravstvene obravnave v zdravstvenih ustanovah in se trudimo v smeri osveščanja in preprečevanja varnostnih zapletov. Ob takih prizadevanjih bomo lahko govorili o zadovoljivi varnosti bolnikov v zdravstvenih ustanovah v Sloveniji. DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Uvodnik

7 Kakovostna zdravstvena nega, varnost pacientov Emilija Kavaš VMS, dipl. org. menedž. predsednica DMSZT Pomurja V okviru DMSZT Pomurja je v četrtek, , od 9.00 do v predavalnici Zavarovalnice Triglav Murska Sobota potekal strokovni seminar na temo Kakovostna zdravstvena nega, varnost pacientov. Program je potekal z naslednjimi predavatelji in temami: Tema: Dejavnost ZN SBMS Kakovostna ZN za varnost pacientov Emilija Kavaš, VMS, dipl. org. menedž., SBMS Tema: Zagotavljanje varnosti pacientov in aktivnosti MZ Bernarda Kociper, dipl. san. ing. višja svetovalka MZ Tema: Aktivnosti na področju uvajanja izboljševanja kakovosti v SBMS Zdenka Gomboc, prof. zdr. vzg., SBMS Tema: Primer pogovorov o varnosti bolnikov na neakutni bolnišnični obravnavi Marija Kohek, dipl. m. s., SBMS Tema: Posebni varnostni ukrepi pri bolniku Marija Zrim, dipl. m. s., SBMS Tema: Varnost bolnikov Tanja Kukovec, dipl. m. s., SBMS Tema: Vloga patronažne službe v kontinuirani zdravstveni negi pacienta ustrezna in pravočasna informacija podlaga za varno in kakovostno obravnavo Martina Horvat, dipl. m. s., Patronažna služba, Zdravstveni dom Murska Sobota Tema: Predaja pacientov s strani zdravstvenih reševalcev Viktor Zrim, dipl. zn., Reševalna služba, Zdravstveni dom Murska Sobota Tema: Pacientova dokumentacija v projektu kakovosti in varnosti Silva Gutman, dipl. upr., Zdenka Baligač, admin. sodelavec, SBMS Tema: Pravilno izvajanje standardnih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje okužb varen in zadovoljen pacient Irena Šumak, dipl. m. s., Predstavitev knjige: Zdravstvena nega infekcijskega bolnika Šarika Benko, dipl. m. s.: Pomen higiene rok v zdravstvu Dragica Bencik, predstavnica firme Sanolabor: Pravilna uporaba rokavic v zdravstvu Aleš Tomšič, univ. dipl. inž. el., 3M: Uporaba zaščitnih respiratorjev zakaj, kdaj in kako 6 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

8 Tema: Organizacija dela v amb. za spremljanje antikoagulacijske terapije - podrejena predvsem varnosti bolnika na antikoagulacijski terapiji Avtorica: Darinka Crnkovič, dipl. m. s., SBMS Soavtorica: Jožica Miklošič, VMS; Mirjana Beredijaš, VMS; Barbara Turza, pis. ref. Tema: Paliativna oskrba umirajočega bolnika Renata Golob, dipl. m. s., Zdravstvena šola MS Tema: Ergonomija v zdravstvu Edvard Jakšič, dipl. zn., učitelj zdr. nege in prve pomoči, Zdravstvena šola MS Zlatka Lebar, VMS, univ. dipl. pedagog, Zdravstvena šola MS Tema: Čustva v profesionalnem odnosu medicinske sestre v ZN Danica Korošec, dipl. m. s., Dom starejših Ljutomer Predavatelji dopoldanskega dela Predavatelji popoldanskega dela DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Predstavitev seminarja

9 Seminarja se je udeležilo 129 slušateljev iz vseh zdravstvenih zavodov v Pomurju (ZD Murska Sobota, G. Radgona, Lendava, Ljutomer, SBMS), iz domov za starejše Rakičan, Ljutomer, Lendava, Posebnega zavoda Lukavci, zdravilišč Radenci, Moravci, Lendava, Srednje zdravstvene šole in izvajalci ZN, zaposleni pri zasebnikih. Tema seminarja se je nanašala na letošnji moto mednarodnega dneva medicinskih sester 12. maja, ki je Kakovost, varnost in učinkovitost zdravstvene nege. Pri slušateljih in predavateljih smo v predavanjih, razpravi in med pogovori zaznali, da so kakovostna in kontinuirana zdravstvena nega, upoštevanje standardov in natančno vodenje dokumentacije pomembni za varnost bolnikov. Pomembna pa je tudi skrb zase, kajti le ob skrbi zase lahko potem tudi kakovostno in varno delamo za bolnike. Zaključek seminarja je bil, da bomo drugo leto ponovili celodnevni seminar, kjer bodo svoje aktivnosti na tem področju predstavili še drugi. Menimo, da je to tudi organizacijsko in strokovno ter finančno dobra oblika izo - braževanja. Tako se lahko kar največje število izvajalcev zdravstvene in babiške nege in tudi drugih sodelavcev izobražuje. Taka oblika je finančno in strokovno ugodna tudi za zavode. Teme seminarja bomo objavili v zborniku. Iskrena hvala vsem predavateljem, ki so kvalitetno, strokovno in zelo dobro predstavili različne dejavnosti in prizadevanja zdravstvene nege na področju kakovosti in varnosti v pomurskem prostoru in v naših zavodih. Hvala tudi predavateljici gospe Bernardi Kociper, višji svetovalki MZ, predstavnici Ministrstva za zdravje. Hvala Zavarovalnici Triglav, ki nam je donatorsko dala v uporabo predavalnico. Udeleženci seminarja 8 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

10 S E M I N A R

11

12 Dejavnost zdravstvene nege Splošne bolnišnice Murska Sobota Kakovostna ZN za varnost pacientov Emilija Kavaš VMS, dipl. org. menedž. Splošna bolnišnica Murska Sobota, Ulica dr. Vrbnjaka 6, 9000 Murska Sobota Splošna bolnišnica Murska Sobota je regijska bolnišnica, je javni zdravstveni zavod, ki organizira zdravstveno dejavnost na sekundarni ravni za prebivalcev. Letni proračun bolnišnice je ,00 EUR (7.5 miljard SIT). Letno sprejmemo na bolnišnično zdravljenje bolnikov v akutni bolnišnični obravnavi in v okviru neakutne bolnišnične obravnave še 300. Na neakutni obravnavi imamo izvedene 3411 BOD v odseku za PBZ in 5844 BOD v negovalnem odseku. Ambulantno pregledanih bolnikov je Letno je opravljenih dializ. Povprečna ležalna doba je 5.40 dni. Organiziranost bolnišnice Medicinska dejavnost Internistična dejavnost: 1. Interni odd., v sestavi katerega so odseki in spec. ambulante 2. Pljučni odd. s specialističnimi ambulantami 3. Infekcijski odd. s specialističnimi ambulantami Kirurška dejavnost: 4. Kirurški odd., v sestavi katerega so odseki in spec. ambulante 5. Oddelek za perioperativno medicino, v sestavi katerega so odseki in spec. ambulanta 6. Očesni odd., v katerem so odseki in specialistične ambulante 7. Ušesni odd. s specialističnimi ambulantami 8. Ginekološko-porodniški odd., v sestavi katerega so odseki, dispanzerji in spec. ambulante Drugo: 9. Otroški odd., v sestavi katerega so odseki in spec. ambulante 10. Odd. za neakutno bolnišnično obravnavo (PBZ, NO) 11. Pedagoško raziskovalna dejavnost DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Seminar Kakovostna zdravstvena nega, varnost pacientov

13 Dejavnost ZN: Bolnišnična (akutna in neakutna) obravnava Specialistično ambulantna in dispanzerska dejavnost Pedagoško raziskovalna dejavnost Med. sestra za obvladovanje bolnišničnih okužb Socialni delavec Čistilna služba Služba za nabavo, vzdrževanje in oskrbo s tekstilom Ostali oddelki in službe 1. Odd. za transfuziologijo 2. Odd. za rentgenologijo 3. Odd. za laboratorijsko diagnostiko 4. Lekarna 5. Sterilizacija 6. Inštrumentarska služba 7. Služba za medicinsko rehabilitacijo in fizioterapijo 8. Služba za patologijo 9. Služba za nabavo 10. Služba za bolnišnično prehrano in dietoterapijo 11. Služba za energetiko in vzdrževanje 12. Splošne službe Dejavnost zdravstvene nege v SBMS Dejavnost ZN je ena izmed temeljnih dejavnosti zavoda in so vanjo vključeni kadri zdravstvene nege medicinskih in spremljajočih med. dejavnosti. ZN obsega bolnišnič no (akutno in neakutno obravnavo), specialistično ambulantno in dispanzersko dejavnost. Osnovno poslanstvo dejavnosti ZN je izvajanje kakovostne ZN, ki pozitivno vpliva na zdravje in varnost bolnika ter pomeni njegovo ter naše zadovoljstvo. Dejavnost zdravstvene nege in oskrbe ter organiziranost Vodi jo pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege. Strokovni svet zdravstvene nege (v katerega so vključene glavne med. sestre bolnišničnih oddelkov in vodje nekaterih služb) je eden izmed organov bolnišnice, ki se sestaja enkrat mesečno ter daje pobude, predloge in sprejema odločitve za področje stroke zdravstvene nege v bolnišnici ter njen program. V področje ZN so vključeni pedagoško raziskovalna dejavnost, med. sestra za obvladovanje bolnišničnih okužb in socialni delavec. Kot oskrbovalne dejavnosti spadajo pod področje ZN tudi služba za oskrbo s te k- sti lom in čistilna služba. 12 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

14 Naša vizija je: Razvoj stroke zdravstvene nege kot temeljne in oskrbovalne dejavnosti na vseh področjih. Uspešna, učinkovita, strokovna in dobra organizacija dejavnosti zdravstvene nege v bolnišnici. Kakovostna in varna zdravstvena nega, prilagojena človeku, bolniku, z upoštevanjem vseh človekovih razsežnosti kot fizičnega, psihološkega, duhovnega in socialnega bitja. Timsko delo v okviru negovalne stroke in z ostalimi zdravstvenimi, medicinskimi in drugimi dejavnostmi. Multidisciplinarni pristop vseh izvajalcev zdravstvenih in nezdravstvenih storitev, ki vodi v kakovost in varnost. Pozitivna klima in dobri medčloveški odnosi so pomemben element zadovoljstva bolnikov in zaposlenih. Bolnika, ki je sprejet v našo bolnišnico, obravnavamo: po procesni metodi dela (Model Virginije Henderson), vsak bolnik ima nastavljeno dokumentacijo ZN, postopki ZN se izvajajo po standardih negovalnih intervencij, kategoriziramo glede na potrebe po ZN (od 1. do 4. kategorije San Joaquin). Delež bolnikov po kategorijah zahtevnosti ZN v obdobju v SB Murska Sobota DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Seminar Kakovostna zdravstvena nega, varnost pacientov

15 Kakovost v ZN zagotavljamo: spremljanjem števila razjed zaradi pritiska preležanine, spremljanjem števila padcev in zdrsov bolnikov iz postelje in ostalih incidentov, napačno dana terapija, udarci, verbalni delikti, spremljanjem poškodbe zaposlenih z ostrimi predmeti. Na področju ZN delujejo naslednje delovne skupine: kategorizacija bolnikov, dokumentacija zdravstvene nege, standardi negovalnih intervencij ZN, uvajanje negovalnih diagnoz, preprečevanje razjed zaradi pritiska, preležanin in kroničnih razjed, skupina za prostovoljstvo, hospic in paliativo, skupina za informacijski sistem. Aktivno sodelujemo: v projektu uvajanja kakovosti in varnosti v SBMS, v Projektu načrtovanja in uvajanja kliničnih poti v SBMS, pri neakutni bolnišnični obravnavi zv negovalnem odseku in PBZ. v projektu uvajanja prostovoljstva, pri spremljanju kazalcev kakovosti na nivoju bolnišnice, v projektu za informacijski sistem, izvajamo pripravništvo za poklic tehnik ZN in dipl. med. sestra, izvajamo javna dela za kvaliteto bivanja v bolnišnici (ZT in bolničarji), v projektu za dislocirano enoto Fakultete za zdravstvene vede v MS, smer ZN. Dejavnost ZN sodeluje: z Zbornico-Zvezo zdravstvene in babiške nege Slovenije, z dejavnostjo ZN zavodov v Pomurju in z drugimi bolnišnicami v Sloveniji, v strokovnih sekcijah zdravstvene in babiške nege (pediatrična, oftalmološka, operacijske med. sestre, babiška, internistična, endokrinološka, kirurška...), z Društvom medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja, s Srednjo zdravstveno šolo Murska Sobota, s Fakulteto za zdravstvene vede Maribor Univerze Maribor in Visoko zdravstveno šolo Ljubljana. Pedagoška dejavnost na področju ZN: Smo učna baza za dijake Srednje zdravstvene šole M. Sobota in Fakultete za zdravstvene vede Maribor. V bolnišnici izvajamo klinične vaje za študente Fakultete za zdravstvene vede Maribor in praktikum za študente Visoke zdravstvene šole Ljubljana. Izvajamo praktični pouk za dijake Srednje zdravstvene šole Murska Sobota. Organiziramo interna strokovna izpopolnjevanja. Izvajamo program pripravništva za diplomirane medicinske sestre, diplomirane babice, diplomirane zdravstvenike, tehnike zdravstvene nege. Redno izvajamo uvajalne seminarje za pripravnike ZN. 14 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

16 Imamo pooblastilo ministrstva za opravljanje strokovnih izpitov za tehnike zdravstvene nege in bolničarje. Javna dela Za kakovost bivanja bolnikov v bolnišnici skrbi 14 tehnikov zdravstvene nege, ki so v programu javnih del, in 4 bolničarji, ki skrbijo za pomoč v notranjem transportu. Program javnih del se izvaja na vseh oddelkih. Kader V bolnišnici je 866 zaposlenih (dec. 2006): 86 zdravnikov, 187 zdravstvenih sodelavcev, 186 nezdravstvenih delavcev in 407 izvajalcev ZN. Na področju dejavnosti ZN je zaposlenih: 1 prof. zdrav. vzgoje, 91 dipl. med. sester in 16 VMS, 7 dipl. babic, 290 zdravstvenih tehnikov, 2 bolničarja. Na področju ZN je zaposlenih 407 izvajalcev, to je 48% vseh zaposlenih. V čistilni službi je zaposlenih 97, v službi za oskrbo s tekstilom pa 25. V to število kadra so vključeni tudi tisti, ki nadomeščajo porodniške in dolgotrajne bolniške. Po kategorizaciji bolnikov, ki so zaradi nizke ležalne dobe in zaradi starosti vedno težji in rabijo vedno bolj zahtevno zdravstveno nego, bi potrebovali na hospitalnih oddelkih dodatno 50 predvsem diplomiranih medicinskih sester. Največji problem pa je, da nimamo v slovenskem prostoru priznanih kadrovskih normativov na osnovi kategorizacije na hospitalnih oddelkih in minimalnih kadrovskih standardov v ambulantah in funkcionali, ki bi jih priznavala Zavarovalnica in Ministrstvo za zdravje. Stalno in permanentno skrbimo za izobraževanje vseh profilov, ki sodelujejo kot poslušalci, mnogi pa tudi aktivno kot predavatelji. Ker imamo omejeno zaposlovanje, kljub potrebam zaposlujemo le kader, ki ga nadomeščamo zaradi dolgotrajnih bolniških in porodniških odsotnosti. Pri neakutni bolnišnični obravnavi imamo pripravljen elaborat za Oddelek za neakutno bolnišnično obravnavo z odsekom PBZ in NO in projekte za preselitev na enotno lokacijo v staro ginekologijo. Zaradi vsevečjega staranja populacije in socialnega stanja prebivalcev v pokrajini ob Muri imamo vedno večjo potrebo po neakutni bolnišnični obravnavi. Tudi na samih oddelkih imamo vsako leto težje bolnike, ki so II. in III. kategorije. Na internističnih oddelkih je povprečna starost bolnikov 71 let. Ker je domov malo, toliko bolj rabimo možnost neakutne bolnišnične obravnave z zdravstveno nego in rehabilitacijo ter z multidisciplinarnim pristopom različnih izvajalcev, ki bodo nudili kvalitetno delo in s tem varnost za bolnike. Pacient ima pravico do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, zato se moramo v zdravstvenih ustanovah zavzemati za take aktivnosti, ki bodo to pacientom najbolj omogočile. Včeraj je za nami, danes je tukaj, sooblikujmo ga z vedrostjo in medsebojnim spoštovanjem, timskim delom in multidisciplinarnim pristopom, ki vodi v varnost in kakovost našega dela za paciente in za nas. Bodimo ponosni na svojo vlogo v bolnišnici in jo skupaj naredimo prijaznejšo za paciente, obiskovalce in zaposlene. DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Seminar Kakovostna zdravstvena nega, varnost pacientov

17 Postanimo zgled ustanove dobrih odnosov, strokovnega dela ter odkrijmo v drugem sopotnika pri iskanju novih poti do človeka, kakovosti naših storitev in varnosti bolnika, dobri delavni klimi vseh, ki bivajo začasno v tej hiši. Ne bo lahko, vendar bomo skupaj zmogli. Literatura in viri Vučak Š., Zrim N., Kavaš E., Gomboc M., Grmič D., Spl. bol. Murska Sobota, Rakičan, Ulica dr. Vrbnjaka 6, Planski akti 2007, februar Vučak Š., Kavaš E., Dokument identifikacije investicijskega projekta Oddelek za neakutno bolnišnično obravnavo, Spl. bol. Murska Sobota, Rakičan, Ulica dr. Vrbnjaka 6, avgust Vučak Š., Gomboc M., Grmič D., Heric S., Spl. bol. Murska Sobota, Rakičan, Ulica dr. Vrbnjaka 6, Letno poročilo 2006, februar Kolegij za poenotenje SKZBZN, M. Klančnik Gruden s soavtorji, Priročnik slovenska kategorizacija zahtevnosti bolnišnične zdravstvene nege, Ljubljana Statut splošne bolnišnice Murska Sobota, Murska Sobota, oktober Zapisnik 7. seje Strokovnega sveta ZN Splošne bolnišnice Murska Sobota, Murska Sobota Rubida A., Ministrstvo za zdravje, Uvajanje izboljšav kakovosti v bolnišnice, Ljubljana Rubida A., Ministrstvo za zdravje, Nacionalne usmeritve za razvoj kakovosti v zdravstvu, Ljubljana Gospodarsko interesno združenje Maribor, Seminar, Komunikacija in medsebojni odnosi med pacientom, negovalnim in zdravstvenim timom, Ljubljana Jutrišnji svet pripada tistim, ki oznanjajo veselje. (F. Heer) 16 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

18 Zagotavljanje varnosti pacientov in aktivnosti Ministrstva za zdravje Bernarda Kociper dipl. san. ing. višja svetovalka MZ Ministrstvo za zdravje RS POVZETEK Varnost zdravstvene obravnave je visoka vrednota državljanov Evropske unije. Anketa Evrobarometra, ki je bila objavljena januarja 2006, je pokazala, da štiri petine ljudi meni, da so varnostni zapleti pri zdravljenju problem v njihovi državi. Raziskave so pokazale, da v povprečju vsak deseti hospitaliziran pacient doživi zdravstveno škodo zaradi varnostnega zapleta 1. Ocenjujejo, da v Evropski uniji (EU) pride do milijona varnostnih zapletov na leto, vendar je težko ugotoviti natančno številko, ker veliko držav članic EU, vključno s Slovenijo, nima sistema poročanja. Kljub temu so študije pokazale, da so varnostni zapleti po obliki zelo podobni, ne glede v kateri državi se pojavljajo. Za reševanje tega problema so številne organizacije pričele s konkretnimi programi za izboljševanje varnosti pacientov. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je ustanovila leta 2004 Svetovno zvezo za varnost pacientov z jasno določenimi cilji povečanja varnosti pacientov. Eden izmed ciljev je tudi promocija zmanjševanja okužb, povezanih z zdravljenjem. Države članice Svetovne zdravstvene organizacije so sprejele dokument»zdravje 21 zdravje za vse v 21. stoletju«. Tu je navedenih 21 ciljev, 16. cilj z naslovom»upravljanje kakovosti zdravstvene oskrbe«se osredotoči na zdravstvene izide kot končno merilo kakovosti zdravstvene oskrbe: do leta 2010 naj bi države članice zagotovile, da se zdravstveno varstvo osredotoči na izide zdravljenja na vseh ravneh, od posameznega pacienta do zdravja populacije. Svet Evrope je maja 2006 izdal Priporočila komiteja ministrov vladam držav članic, da oblikujejo jasne usmeritve s področja varnosti pacientov, razvijejo izobraževalne programe za zdravstveno osebje, oblikujejo kazalnike varnosti pacientov, promovirajo raziskave o varnosti pacientov itd. Leta 2005 je bila sprejeta Luksemburška deklaracija o varnosti bolnikov, ki je prevedena v slovenski jezik ( Pri Evropski komisiji deluje delovna skupina za varnost pacientov, kjer sodeluje 27 držav, vključno s Slovenijo. Na pobudo te skupine bo leta 2007 ustanovljena Evropska mreža za varnost pacientov. Slovenija sodeluje s SZO, Svetom Evrope in sopredseduje delovni skupini za varnost pacientov pri Evropski komisiji. Na nacionalni ravni smo leta 2002 uvedli prostovoljno in anonimno poročanje o najhujših varnostnih zapletih v bolnišnicah. Navodila lahko najdete na spletnih straneh Ministrstva za zdravje. 1 Varnostni zaplet pri pacientu je nenameren ali nepričakovan dogodek, ki je ali bi lahko škodoval pacientu ob prejemanju zdravstvene oskrbe in ne nastane zaradi pacientove bolezni. V tem dokumentu se uporablja za opis drugih izrazov, kot so»neželen dogodek, možen neželen dogodek, zdravniška/zdravstvena napaka/zmota, strokovna napaka/zmota«. DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Zagotavljanje varnosti pacientov in aktivnosti Ministrstva za zdravje

19 Leta 2005 so izšli Splošni standardi zdravstvene obravnave za bolnišnice, kjer kratko poglavje opisuje standarde za varnost pacientov. Namen izboljševanja kakovosti in varnosti v zdravstvu je izboljšati izide za paciente, primerljive s standardi zdravstvene prakse, ki temeljijo na dokazih, in s tem dosegati visoko kakovostno zdravstveno obravnavo. To pomeni, da je zdravstvena obravnava: varna, spodbuja partnerski odnos s pacienti, uspešna, koordinirana in povezana, učinkovita, enako dostopna in razpoložljiva. Kakovost in varnost v zdravstvu sta pojava, ki presegata domeno ene poklicne skupine. Pomenita večpoklicno odgovornost izvajalcev v zdravstvenem timu in odgovornost izobraževalnega in zdravstvenega sistema. Na podlagi mednarodnih in nacionalnih izhodišč in že potekajoče dejavnosti v državi je ministrstvo za zdravje pripravilo»nacionalne usmeritve za razvoj kakovosti v zdravstvu«. V tem dokumentu so opisane strukture in vsebina bodočega razvoja kakovosti v zdravstvu na nacionalni ravni. Ministrstvo za zdravje pripravlja»nacionalni plan zdravstvenega varstva «, kjer je zajeta tudi strategija kakovosti in varnosti. Sledila bo dopolnitev zakonodaje z uvedbo zahtev za upravljanje, ravnanje in obvladovanje zdravstvene prakse in celovite kakovosti/nenehnega izboljševanje kakovosti in varnosti v zdravstvu, kamor sodita tudi notranja presoja in akreditacija. Visoko kakovost in varno zdravstveno obravnavo lahko dosežemo le, če postaneta neločljiv del vsakdanje rutinske zdravstvene prakse ali z drugimi besedami, kakovost in varnost v zdravstvu se dogaja v stiku med pacientom in zdravstvenim timom ali posameznim zdravstvenim strokovnjakom. Vodstva zdravstvenih ustanov pa so odgovorna za delovanje celovitega in nenehnega izboljševanja kakovosti in varnosti. V publikaciji Uvajanje izboljševanja kakovosti v bolnišnicah sta opisani tudi dve orodji za izboljševanje varnosti pacientov: varnostne vizite in pogovori o varnosti. Varnost pacientov je velik skrit problem v zdravstvu. Ko pride do varnostnega zapleta, se z njim soočimo, zaplet analizirajmo, ne obtožujmo posameznika, temveč izboljšajmo proces ali sistem, ki je pripeljal do zapleta. Poročanje o zapletih nam daje možnost učenja za preprečevanje zapletov v prihodnosti in tako povečuje varnost pacientov, ki so nam zaupani. Literatura in viri World Health Organization. Health 21. Regional Office for Europe. Copenhagen, Razvoj in izvajanje sistemov izboljševanja kakovosti v zdravstvenem varstvu Priporočilo št. R (97) 17 Svet Evrope, Slovenska verzija. Založništvo Sveta Evrope, Informacijsko-dokumentacijski center Sveta Evrope pri Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, Klinični center Ljubljana, Zdravniška zbornica Slovenije, ). zdravstveno_varstvo/kakovost/prirocniki_in_publikacije/razvojqis.pdf Recommendation Rec(2006)7 of the Committee of Ministers to member states on management of patient safety and prevention of adverse events in health care. Svet Evrope, =FFBB55&BackColorLogged=FFAC75 Robida, A. (ur.). Nacionalne usmeritve za razvoj kakovosti v zdravstvu. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje, zdravstveno_varstvo/kakovost/nacionalne_usmeritve_za_razvoj_kakovosti_v_zdravstvu.pdf Varnost bolnika zagotovimo jo! Luksemburška deklaracija o varnosti bolnika. Luksemburg, 5. april ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

20 Aktivnosti na področju uvajanja izboljševanja kakovosti v SBMS Zdenka Gomboc prof. zdr. vzg., Splošna bolnišnica Murska Sobota 1 Uvod Zanimanje za kakovost po vsem svetu nenehno narašča. Iz dneva v dan ugotavljamo, da smo kot potrošniki in uporabniki vse bolj zahtevni. Poleg kvalitetnih izdelkov zahtevamo tudi kvalitetne storitve. Prav nič več se nismo pripravljeni zadovoljiti s pomanjkljivo kakovostjo. Še toliko bolj smo občutljivi, ko gre za izdelke in storitve, ki neposredno vplivajo na kvalitetno našega življenja. Med slednje se zagotovo uvrščajo zdravstvene storitve. Vsi govorimo o kakovosti, pojem pa se uporablja na veliko različnih načinov in z različnimi pomeni. Izraza»izvrstna kakovost«in»slaba kakovost«nista objektivna. Opisujeta lahko nekaj povsem konkretnega, lahko pa vsebujeta tudi opazen čustveni predznak. Pojma kakovosti ni mogoče opisati docela jasno in objektivno. Naše dojemanje kakovosti (dobre ali slabe) je odvisno od mnogih dejavnikov: specifičnih situacij in okoliščin, kdo kakovost ocenjuje, katera merila se pri tem uporabljajo, katere zahteve in pričakovanja mora kakovost izpolnjevati. (Moeller, 1998) Definiranje pojma kakovosti je za področje zdravstvene dejavnosti dokaj težavna naloga zaradi vrste značilnosti, po katerih se ta dejavnost pomembno razlikuje od drugih družbenih dejavnosti. Bistvene so: neomejeno povpraševanje po zdravstvenih storitvah in omejeni viri zanje, občutljivi uporabniki zdravstvenih storitev z omejenim vplivom na kakovost, prisotnost visoko profesionalne komponente, izjemno velik vpliv na kakovost življenja, zadovoljiti mora kompleks potreb in pričakovanj bolnikov, plačnikov, strokovna merila, moralne norme. Kljub pravkar omenjenim navedbam o izraziti subjektivnosti pojma kakovosti, specifičnosti storitev in vrsti značilnostih v zdravstvu, po katerih se ta slednja bistveno razlikuje od ostalih družbenih dejavnosti, obstajajo nekateri uveljavljeni koncepti kakovosti, ki jih uporabljamo v različnih kontekstih. Ko govorimo o zdravstvu, lahko zasledimo primer sodobne opredelitve kakovosti v delu Ovretveita, ki je razvil naslednjo definicijo:»kakovost zdravstvene dejavnosti je popolno zadovoljevanje potreb tistih, ki zdravstvene storitve najbolj potrebujejo, pri najnižjih stroških za organizacijo, znotraj danih meja in smernic višjih oblastnih organov in plačnikov.«društvo MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Aktivnosti na področju uvajanja izboljševanja kakovosti v SBMS

21 Ta definicija poudarja naslednje tri temeljne dimenzije kakovosti: kakovost za uporabnika (Client Quality), kakovost za stroko (Professional Quality), kakovost za management (Management Quality). Vse navedene dimenzije kakovosti ustrezajo trem velikim interesnim skupinam (uporabniki, stroka, menedžment), ki so udeležene v procesu preskrbe prebivalstva z zdravstvenimi storitvami. Njihovo optimalno sodelovanje je nujen pogoj za uspešno izboljšanje kakovosti obravnavane dejavnosti (Ovretveit, 1992). Tradicionalno je v zdravstvu prevladovalo profesionalno razumevanje kakovosti, saj je medicina eden najstarejših poklicev, zdravstvene storitve pa tipičen primer profesionalnih storitev. Za profesionalni pristop je značilno, da strokovnjaki predpišejo standarde ali ravni sprejemljivosti ter sami nadzirajo oziroma vrednotijo izvedbo oziroma rezultate. Izvajalci, katerih izdelki ali storitve ne zadoščajo standardom, lahko izgubijo licenco ali pa jih čaka finančna ali druga kazen. Za profesionalni pristop je značilna avtonomija odločanja, ki je utemeljena na poslanstvu medicinske stroke - služenje ljudem in zadovoljevanje njihovih potreb. Profesionalni vidik kakovosti ima tudi slabost, saj je lahko paternalističen pri obravnavi pacientov le-ti so namreč deležni tega, kar drugi menijo, da je zanje najbolje. Aktivno sodelovanje uporabnikov v poteku storitve, ki ga zahtevajo moderni koncepti kakovosti, ni predvideno, celo nasprotno uporabnik je zgolj prejemnik storitev. Poslovni pristop h kakovosti V zdravstvo s področja tržnih storitev prodirajo poslovni načini zagotavljanja kakovosti, ki vključujejo kupca in njegovo zadovoljstvo kot osrednjo komponento za doseganje učinkovitosti in uspešnosti podjetja, kot so celostno obvladovanje kakovosti (»Total Quality Management«ali v nadaljevanju TQM), ISO-standardi, nagrade za kakovost in zgledovanje oziroma primerjanje z najboljšimi (ali»benchmarking«). Med slednjimi je morda najbolj razširjeno celostno obvladovanje kakovosti, kjer je kakovost primarni cilj organizacije, določajo pa jo uporabniki ali kjer nastopa trajno izboljševanje kakovosti kot gonilna sila vseh organizajskih procesov (Joss in Kogan, 1995). TQM je s preprostimi besedami»kultura in način vodenja organizacije«, ki je osredotočena na zadovoljevanje kupca uporabnika ob istočasni poslovni uspešnosti (P.T.J. James, 1996). Uporabniški pristop Ta postavlja uporabnika v aktivno vlogo in skuša povečati njegovo moč v odnosu do izvajalca, da bi lahko sodeloval pri odločitvah. Kakovost dosežemo torej tako, da damo večjo moč uporabniku. Ta pristop uresničujejo različna uporabniška gibanja, društva in zveze z združenjem uporabnikov in z uvajanjem njihovih pravic. Opredelitve kakovosti, ki jih poudarjajo uporabniki storitev, so precej drugačne od tistih, ki bi jih najverjetneje izbrali strokovnjaki ali organizacije, ki opravljajo storitve. Uporabnikov storitev ne zanima učinkovitost ali uspešnost sistema storitev, ampak to, kar jim storitve pomagajo doseči; namen in dosežki teh storitev, učinek na njihova življenja. Prav tako poudarjajo, da je način, kako je storitev opravljena - obseg, do katerega jim odnos izvajalcev daje ali jemlje moč temeljna in nujna sestavina kakovosti (Beresford in drugi, 1997). 20 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

22 2 Aktivnosti DS za kakovost na področju izboljševanja kakovosti v Splošni bolnišnici Murska Sobota v preteklosti in danes 2.1 Aktivnosti na področju izboljševanja kakovosti v preteklosti Shema 1: Prikaz poteka aktivnosti na področju izboljševanja kakovosti v Splošni bolnišnici Murska sobota v obliki časovnice. Potek aktivnosti Ustanovljena komisija za kakovost Klinična pot bronhoskopije Merjenje organizacijske klime SIOK Pomursko društvo za kakovost»pot do uspešnega podjetja« Kakovost v zdravstvu ZZS 1997 Ustanovljena DS za kakovost 2005 Spremljanje KK Merjenje zadovoljstva bolnikov KK na področju ZN Priprava vloge za priznanje RSLO za poslovno odličnost v zdravstvu Spremljanje KK Projekt načrtovanja kliničnih poti v SBMS DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Aktivnosti na področju uvajanja izboljševanja kakovosti v SBMS

23 Priprava vloge za poslovno odličnost v zdravstvu pilotni projekt, ustanovljen EFQM (Evropski sklad za upravljanje kakovosti) 1991 predstavljen model odličnosti EFQM = praktično orodje za obvladovanje sistema kakovosti 1997 smo v SLO povzeli EFQM za model priznanja RSLO za poslovno odličnost PRSLO je najvišje državno priznanje za dosežke na področju kakovosti tako v zasebnem kot javnem sektorju in predstavlja nadgradnjo sistemov kakovosti PRSLO v zdravstvu pilotni projekt Vloga je temeljila na samooceni organizacije (bolnišnice) po merilih iz modela. Projekt načrtovanja kliničnih poti Klinična pot Gastrointestinalna krvavitev Klinična pot je pot, po kateri hodi bolnik = pisni dokument, ki ga pripravi zdravstveni tim = opis optimalne oskrbe pacienta opisuje: katero oskrbo BO dobil pacient, kako BOMO oskrbeli pacienta, katero oskrbo JE dobil pacient, razlage ZA razliko. 2.2 Aktivnosti na področju izboljševanja kakovosti danes Splošno znano dejstvo je, da če želimo kakovost vpeljati v naše vsakdanje delo, moramo imeti najprej vzpostavljene sisteme. Zato smo se v bolnišnici odločili, da v skladu z usmeritvami Ministrstva za zdravje, opredeljenimi v dokumentih:»uvajanje Nacionalnih usmeritev za razvoj kakovosti v zdravstvu«in»uvajanja izboljšav kakovosti v bolnišnice«začnemo z aktivnostmi vzpostavljanja struktur kakovosti (glej shemo 2). 22 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

24 Struktura kakovosti Na osnovi nacionalnih usmeritev za razvoj kakovosti v zdravstvu, Ministrstvo za zdrav je, 2006 shema 2: Odbor za kakovost Vodi direktor, člana sta strokovni direktor in pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege. Odbor je dolžan ustvariti pogoje za izobraževanje zaposlenih na področju kakovosti, oblikovanje kliničnih poti, sistemov in procesov ter merjenje kakovosti struktur, procesov in izidov (rezultatov). Na področju varnosti za bolnike mora vzpostaviti politiko poročanja o zdravstvenih napakah komisiji za kakovost. Posameznika, ki o napakah poroča, in udeležence pri zdravstveni napaki mora zaščititi pred posledicami vnaprejšnjega pripisovanja krivde. Zaščititi jih mora pred kaznovalnimi ali disciplinskimi ukrepi, razen če gre za kaznivo dejanje. Komisija za kakovost Je izvršno telo za načrtovanje, izvajanje in spremljanje kakovosti zdravstvenega zavoda. Vodi jo zdravnik ali medicinska sestra. V komisiji morajo biti zastopani predstavniki vseh strokovnih skupin (npr. zdravnik, medicinska sestra, fizioterapevt, farmacevt itd.). Komisija načrtuje, povezuje, promovira aktivnosti za kakovost in varnost bolnikov. Druge naloge in odgovornosti komisije opredeli odbor za kakovost na podlagi navodil Agencije RS za kakovost v zdravstvu. Vodja komisije za kakovost je neposredno odgovoren direktorju. DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Aktivnosti na področju uvajanja izboljševanja kakovosti v SBMS

25 V letu 2007 bomo v bolnišnici nadaljevali z udejanjanjem usmeritev, opredeljenih v dokumentu»nacionalne usmeritve za razvoj kakovosti v zdravstvu«ministrstva za zdravje. Začetnim aktivnostim, kot so vzpostavitev strukture odbora za kakovost in komisije, bo potrebno nadaljevati v smislu: odločitve, kakšen sistem vodenja kakovosti bo bolnišnica vpeljala in do kdaj ga namerava vpeljati (V NPZV je predvidena uvedba ISO prirejenega za zdravstvo: SIST-TSCEN/TS 15224:20062) in uvajanja metod in orodij kakovosti in varnosti za zdravstveni del. Kazalniki kakovosti: 1. število padcev s postelj na 1000 oskrbnih dni, 2. število preležanin, nastalih v bolnišnici, na 1000 hospitaliziranih bolnikov, 3. čakalna doba za računalniško tomografijo, 4. čakanje na odpust: dnevi, ko bolniki, ki so končali zdravljenje v akutni bolnišnici, čakajo na odpust, 5. delež nenačrtovanega ponovnega sprejema v isto bolnišnico v 7 dneh po odpustu zaradi iste ali podobne diagnoze, 6. bolnišnične okužbe - kolonizacije in okužbe z MRSA. Merjenje zadovoljstva oziroma izkušnje bolnikov v bolnišnici. Varnost bolnikov. Pravica bolnika do varnosti je brezpogojna in zahteva od zdravstvenonegovalnega tima sposobnost odgovornega mišljenja, odločanja in ravnanja. Zdravstveni delavec mora zavestno razmišljati o varnosti bolnika in tako tudi ravnati. Zato bo potrebno tudi v tem letu slediti naslednjim ciljem: 1. Izboljšati varnosti bolnikov v bolnišnici. 2. Osredotočiti pozornost zaposlenih v zdravstveni ustanovi, kjer je prišlo do varnostnega zapleta, na razumevanje porekla vzrokov dogodka in vpeljevanje sprememb v sisteme dela in procese z namenom preprečitve takih dogodkov v bodoče načrt za izboljšave. 3. Izboljšati znanje o varnostnih zapletih. 4. Spremeniti kulturo molčanja o teh škodljivih dogodkih za bolnika. 5. Ohraniti in krepiti zaupanje bolnikov in ostalih uporabnikov v bolnišnico. Za dosego zgoraj omenjenih ciljev bomo uporabili metode, kot so: poročanje o neželenih dogodkih (obrazec in navodila), priporočila za pogovore o varnosti, morbiditetna in mortalitetna konferenca, varnostne vizite vodstva. Zaključek Poti do večje kakovosti zdravstvenih storitev je veliko; vendar so prave tiste, ki so osredotočene na glavne akterje, to so uporabniki naših storitev. Zato je dobro načrtovan in vpeljan sistem celovite kakovosti v bolnišnici najboljši porok, da se upoštevajo različni interesi vseh udeležencev v zdravstvenem sistemu. Ob tem pa se mora sleherni izvajalec zdravstvenih storitev zavedati, da je sistematično izboljševanje kakovosti del profesionalne odgovornosti in mora biti sestavni del vsakodnevnega dela. 1 ISO, International Organizationn for Standardization 2 SIST-TS CEN/TS 15224:2006 je slovenski in evropski standard. Gre za zdravstvu prirejen ISO 9001: sistemi vodenja kakovosti. 24 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

26 Primeri pogovorov o varnosti bolnikov na neakutni bolnišnični obravnavi Marija Kohek dipl. m. s. Splošna bolnišnica Murska Sobota Soavtorica: Jasmina Živič, ZT POVZETEK Varnost bolnika med bolnišnično obravnavo predstavlja temeljni element kakovosti zdravstvene oskrbe in zdravstvene nege. Pod pojmom varnost se skrivajo kazalci kakovosti, ki jih spremljamo v naši bolnišnici. Dobra organizacija dela in komuniciranje na stopnji profesionalnega pristopa prispevata k zavednosti vsakega izvajalca zdravstvene oskrbe, da preprečuje možne zaplete in dogodke, ki bi ogrozili bolnika. Na oddelku za neakutno bolnišnično obravnavo spremljamo letno vse neželjene dogodke, ki se zgodijo zaradi različnih vzrokov, prav tako smo se odločili, da bomo izvajali metodo»pogovorov o varnosti«, ker smo prepričani v pomembnost teh pogovorov. Hkrati želimo spodbuditi najvišjo stopnjo zavedanja poučenosti o preprečevanju neželjenih dogodkov. Pogovori o varnosti predstavljajo priložnost učenja in možnost visoke stopnje zavedanja o varnostnih problemih. 1 Model pogovora o varnosti Pogovori o varnosti so priporočila, ki jih uporablja osebje, da se lahko dnevno pogovarja o morebitnih problemih varnosti. Za pogovore o varnosti je priporočljivo uporabiti preprost tristopenjski model, ki vsebuje tri pomembne elemente, to so CILJI (kaj želimo doseči), MERILA (kako bomo lahko merili uvedene izboljšave), SPRE- MEMBE (kaj bomo izboljšali). 1.1 Cilji pogovorov o varnosti Povečati zavedanje zaposlenih o problemih varnosti za bolnike. Zagotoviti okolje, kjer se bo osebje svobodno pogovarjalo o varnostnih problemih, ne da bi se ustrašilo posledic. Vključiti varnost v dnevne rutine. Spremeniti kulturo obnašanja. 1.2 Merila Število varnostnih zapletov, ki jih osebje odkrije. Število varnostnih zapletov, o katerih se osebje pogovarja med sabo. DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Primeri pogovorov o varnosti bolnikov na neakutni bolnišnični obravnavi

27 Število varnostnih zapletov, ki bi lahko (a niso) pripeljali do škode pri bolniku. Število bolnikov, ki razpravljajo o varnostnih zapletih. Število varnostnih zapletov, ki so bili preprečeni, ker so nanje opozorili bolniki. Po odstotku osebja, ki prepozna pomen varnostnih pogovorov. 1.3 Spremembe Pogovore o varnosti izvajajte dvakrat v vsaki izmeni. 2 Prvine za uspešen pogovor o varnosti Preden pričnemo uvajati pogovore o varnosti na oddelkih, je pomembno, da poznamo osnovne kritične prvine, ki bodo zagotovile, da bomo dosegli postavljen cilj uvajanja pogovorov. Nadalje pa uspešne pogovore o varnosti počasi širimo na vse zaposlene Vrline Pogovori o varnosti ne smejo imeti posledic za osebje. Osebje, ki bo vključeno v pogovore o varnosti, se mora počutiti varno in svobodno. Zagotovo ne sme zaradi pogovorov prihajati do posledic, kot so kaznovanje z odstranitvijo z delovnega mesta, disciplinski zagovor ali podobni kazenski ukrepi. Pomembno zaupanje osebja bo prisotno, če imajo popolno podporo v predstojniku ali odgovorni medicinski sestri oddelka. Najbolj pomembno je, da si med pogovori nihče ničesar ne zapisuje Pogovori o varnosti morajo biti kratki. Pogovori morajo biti kratki (približno 5 minut), potekajo med redno izmeno, ne rušijo vsakodnevne rutine. Prav tako dodatno ne jemljemo časa, ki ga osebje namenja zdravstveni oskrbi bolnika. Dodatni sestanki niso primerni za pogovore, ker pogosto izzovejo nejevoljo zaradi dodatnih obremenitev. Osebju povemo, koliko časa bodo potekali pogovori in se časovne omejitve natančno držimo Vnaprej pripravljen seznam problemov varnosti, o katerih se želimo pogovarjati. Z dobro razlago o pomenu pogovorov o varnosti se izognemo nepotrebnim zapletom. Osebje seznanimo, čemu bodo služile pridobljene informacije takih razgovorov in v začetku pripravimo seznam varnostnih problemov (padci, poškodbe z ostrimi predmeti, razjede zaradi pritiska ), o katerih se bomo pogovarjali. Pozneje bo osebje samo začelo pripovedovati o varnostnih problemih iz lastnih izkušenj Pogovori o varnosti morajo biti enostavni. Pogovori o varnosti morajo biti enostavni in se jih osebje lahko udeležuje in jih izvaja tudi brez prisotnosti odgovorne medicinske sestre ali pospeševalca pogovorov. 26 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

28 3 Zbiranje podatkov pri pogovorih o varnosti Pogovore o varnosti moramo začeti uvajati postopoma z majhnimi koraki. Za začetek mora pogovore o varnosti voditi odgovorna oseba. Predhodno je potrebno osebje seznaniti s cilji in načrtom pogovora. Če je le možno, to naredimo v pisni obliki, ustna razlaga naj bo natančna. Skličemo vse osebje izmene in poudarimo pomen nekaznovalne politike ter časovno omejitev na 5 minut. Za časovno omejitev uporabimo obrazec o trajanju pogovora in številu problemov, o katerih se pogovarjamo. 3.1 Primer: OBRAZEC za zbiranje podatkov o pogovorih o varnosti POGOVOR: ZAČETEK IZMENE: DATUM: ČAS ZAČETKA ČAS KONCA POGOVORA: POGOVORA: ŠTEVILO PROBLEMOV, NA KATERE JE OPOZORILO OSEBJE: NA KATERI VARNOSTNI PROBLEM... JE POTREBNO BITI DANES... POSEBEJ POZOREN?... POGOVOR: KONEC IZMENE: ČAS ZAČETKA POGOVORA:... ČAS KONCA POGOVORA: 1. Koliko oseb je danes naletelo na problem ravnanja z zdravili? (št. dvigov rok) Razprava! 2. Koliko oseb je naletelo na varnostni problem, za katerega smo se dogovorili, da bomo danes nanj pozorni? (št. dvigov rok) Razprava! 3. Koliko oseb je danes naletelo na varnostni zaplet, ki ni (a bi lahko) pripeljal do škode za paciente? (št. dvigov rok) Poudarite nekaznovalno politiko. 4. Koliko članom osebja so pacienti postavili vprašanja ali komentirali porabo zdravil? (št. dvigov rok) Vprašanje za tiste, ki so dvignili roke: Koliko je bilo varnostnih zapletov, ki bi lahko pripeljali do škode za paciente, a niso, ker so jih preprečili pacienti s svojimi vprašanji ali pripombami? (št. dvigov rok) Poudarite nekaznovalno politiko. 5. Koliko problemov varnosti, ki bi zahtevali takojšnjo akcijo, je osebje zaznalo? Katere procese je treba spremeniti, da bi izboljšali varnost pacientov? Prosimo vas, da izpolnjeni obrazec izročite odgovorni osebi na oddelku. DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Primeri pogovorov o varnosti bolnikov na neakutni bolnišnični obravnavi

29 3.2 Primer: OBRAZEC za ocenjevanje pogovora o varnosti Ocena pred pogovorom Ali mislite, da bo pogovor o varnosti pomagal zmanjševati varnostne zaplete pri pacientih, osebju in obiskovalcih? NE. MALO. ZMERNO. ZELO. Na lestvici od 1 10 označite, koliko bo pogovor o varnosti pripomogel k izboljšanju kakovosti zdravstvene oskrbe Ne. Zelo. Ocena po pogovoru 1. Ali je pogovor o varnosti povečal vaše znanje o možnostih varnostnih postopkov pri varnem dajanju zdravil? NE. MALO. ZMERNO. ZELO. Na lestvici od 1 10 označite, koliko je pogovor o varnosti pripomogel k izboljšanju kakovosti zdravstvene oskrbe Ne. Zelo. 2. Ali priporočate, da se pogovori o varnosti nadaljujejo? Da. Ne. 3. Kako bi izboljšali pogovore o varnosti? Komentar: Prilagoditev pogovorov o varnosti Pogostnost pogovorov je potrebno prilagoditi velikosti oddelka in številu osebja. Pogovori morajo biti dovolj pogosti, da vzdržujejo kulturo varnosti, vendar ne smejo predstavljati dodatne obremenitve. Pogovore o varnosti je potrebno razširiti na vse oddelke in zaposlene. Podatki, ki jih dobimo s pomočjo pogovorov o varnosti, služijo kot priložnost za izboljšave. Pravilna komunikacija je ključna vrlina za uspeh pogovorov o varnosti. 28 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

30 5 Primer pogovorov o varnosti na oddelku za neakutno bolnišnično obravnavo Na oddelku za neakutno bolnišnično obravnavo smo z novo organizacijo dela z novim letom uvedli tudi pogovore o varnosti s postavljenimi cilji, upoštevajoč predpisana navodila o vodenju in izvajanju takih pogovorov. Do zdaj smo izvedli 3 pogovore o varnosti, ki so bili načrtovani in izvedeni 1x mesečno. Zaenkrat lahko govorimo o vodenih razgovorih s pomočjo vodje pogovorov, ki tudi nakaže probleme, o katerih se potem pogovarjamo. Odziv in reakcije so pozitivne, še vedno pa je prisotna delna nesproščenost pri izražanju potencialnih nevarnosti. Verjetno je to posledica nesproščenosti, pomanjkanja zaupanja v pomembnost pogovorov o varnosti. Prisotne težave bomo s pomočjo ustrezne komunikacije in ustvarjanja zaupanja postopoma odpravljali. 5.1 Cilji Vnesti in povečati v vsakdanjem delu in načinu razmišljanja pomen zavedanja o varnosti bolnikov. Odstraniti potencialne nevarnosti iz vsakdanjega dela. Preprečiti nastanek in povečanje števila incidentov. Povečati sposobnost pravočasnega zaznavanja potencialnih nevarnosti. Poudariti pomen pogovora o varnosti brez kaznovanja. 5.2 Merila Število varnostnih zapletov, ki jih je osebje odkrilo: 2 Število varnostnih zapletov, o katerih se je osebje pogovarjalo med sabo: 4 I. Nevarni predmeti na vozičkih za preveze, vozičkih za odvzem krvi in aplikacijo terapije (skalpeli, igle, škarje...). Bolniki, ki imajo možnost dostopa do nevarnih predmetov, le-te lahko odtujijo in jih posledično uporabijo pozneje za samopoškodbo, poškodbo osebja ali svojcev. II. Varovala za zagotavljanje varnosti, ki niso tehnično brezhibna (ograjice za bolniške postelje, trapezi na bolniških posteljah, pasovi in klicne naprave). V primeru, da varovala niso tehnično popolnoma brezhibna, lahko pride do samopoškodbe bolnika, kot so padci s postelje ali poskusi suicida s pripomočki, ki jih lahko uporabijo bolniki, pri katerih je prisotna močna dezorientacija in demenca. III. Delitev zdravil na oddelku Trenutno poteka delitev zdravil (peroralne terapije) s pomočjo vozička s terapijo na hodniku, ki je hkrati jedilnica, telovadnica in večnamenski prostor. Nevarnost zamenjave zdravila ali zamenjave bolnika je predvsem v jutranjem času izredno velika. Zaradi tega mora biti oseba, ki deli, izredno skoncentrirana, saj dokumentacijo med delitvijo potrebujejo tudi drugi člani DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Primeri pogovorov o varnosti bolnikov na neakutni bolnišnični obravnavi

31 zdravstvenega tima in jo tudi po potrebi odnašajo. Možnost varnostnega zapleta je izredno visoka. IV. Identifikacija bolnika Specifika bolnikov na našem oddelku zahteva večjo možnost nevarnosti zamenjave bolnika, posebno v primeru, ko se nahajata na oddelku dva bolnika z istim imenom in priimkom. Velikokrat bolniki ne morejo sebe pravilno identificirati zaradi nezmožnosti ali nesposobnosti verbalne komunikacije. Število varnostnih zapletov, ki bi lahko (a niso) pripeljali do škode pri bolniku: 3 Število bolnikov, ki razpravljajo o varnostnih zapletih: v tem času 0 Število varnostnih zapletov, ki so bili preprečeni, ker so nanje opozorili bolniki: v tem času 0 Odstotek osebja, ki je prepoznalo pomen varnostnih pogovorov: zaenkrat 90 % 5.3 Spremembe, ki jih bomo izvajali: PERIODIČNO BOMO NADALJEVALI POGOVORE O VARNOSTI. NEVARNI PREDMETI NA VOZIČKIH ZA PREVEZE, VOZIČKIH ZA ODVZEM KRVI IN APLIKACIJO TERAPIJE (SKALPELI, IGLE, ŠKARJE...): Odstranitev nevarnih predmetov z mest, ki so bolnikom dostopna. Vsak član tima po uporabi ostrih predmetov poskrbi za ustrezno odstranitev iz okolja bolnika. Za osebne ostre predmete (škarje) je odgovoren vsak posameznik, ki mora tudi dnevno kontrolirati prisotnost le-teh pri sebi. Namenili bomo večjo pozornost potencialnim nevarnim predmetom (noži, vilice, osebni ostri predmeti pri bolnikih...). Posebno pozornost morajo odgovorne medicinske sestre nameniti postavljanju vozičkov za aplikacijo terapije in odvzeme krvi. VAROVALA ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI, KI NISO TEHNIČNO BREZHIBNA: Izločitev poškodovanih pripomočkov za zagotavljanje varnosti iz uporabe takoj, ko ugotovimo nepravilnosti pri njihovem delovanju. Periodično pregledovanje pripomočkov za varnost. Nabava varnostnih pripomočkov, ki so neobhodno potrebni za zagotavljanje varnosti, Beleženje incidentov, ki se pripetijo zaradi napak pri delovanju pripomočkov. DELITEV ZDRAVIL NA ODDELKU V času delitve zdravil zagotoviti dokumentacijo osebi, ki deli zdravila. 30 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

32 Aplicirati zdravilo bolniku takoj, ko smo zdravila dali v škatlico. Izbrati ustrezen čas za delitev zdravil. V največji meri odstraniti moteče dejavnike iz okolja. Načrtovati najboljši možni način delitve zdravil na samostojni lokaciji. IDENTIFIKACIJA BOLNIKA Bolnikom bomo priskrbeli zapestnice z imenom in priimkom ter letnico rojstva. Identificirali bomo tudi posteljo bolnika z dodatno letnico rojstva, ime in priimek pa sta že domena. Ustrezno bo izpolnjena vsa bolnikova dokumentacija. Pred vsakim posegom ali aplikacijo terapije je potrebno preveriti identifikacijo bolnika, tudi če sam pove, kdo je ali če se odzove na naš klic. Literatura A. Robida: Uvajanje izboljševanja kakovosti bolnišnice. Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, Kakovost v zdravstvu, junij 2006; str DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Primeri pogovorov o varnosti bolnikov na neakutni bolnišnični obravnavi

33 6 Anketni vprašalnik Rezultati anketnega vprašalnika za pogovore o varnosti so: 6.1 Ocena pred pogovorom Ali mislite, da bo pogovor o varnosti pomagal zmanjševati varnostne zaplete pri pacientih, osebju in obiskovalcih? NE. MALO. ZMERNO. ZELO. Na lestvici od 1 10 označite, koliko bo pogovor o varnosti pripomogel k izboljšanju kakovosti zdravstvene oskrbe Ne. Zelo. 6.2 Ocena po pogovoru 1. Ali je pogovor o varnosti povečal vaše znanje o možnostih varnostnih postopkov pri varnem dajanju zdravil? NE. MALO. ZMERNO. ZELO. Na lestvici od 1 10 označite, koliko je pogovor o varnosti pripomogel k izboljšanju kakovosti zdravstvene oskrbe Ne. Zelo. 2. Ali priporočate, da se pogovori o varnosti nadaljujejo? Da. Ne. 3. Kako bi izboljšali pogovore o varnosti? Komentar: Pogovori o varnosti ne smejo biti dodatna obremenitev. Vsi prisotni v izmeni morajo dobiti natančne informacije o pogovorih. Potrebno je spodbujati aktivno sodelovanje. Motivirati negovalno osebje za boljše opazovanje in ažurno obveščanje o potencialnih problemih za zagotavljanje varnosti. 32 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

34 Posebni varnostni ukrepi pri bolniku Marija Zrim dipl. m. s. Splošna bolnišnica Murska Sobota, Sprejel: Strokovni svet za zdravstveno nego, leto 2006 UVOD Zakon o zdravstveni dejavnosti med drugim obravnava tudi avtonomijo bolnika. Z moralno-etičnimi načeli, ki jih zakon opredeljuje kot pravice, je bolnik obravnavan kot subjekt v pozitivnem in negativnem smislu. Pozitivni smisel prepoveduje poseg v njegovo identiteto, negativni pa izraža podreditev njegovih ravnanj. Medicinska sestra si mora prizadevati, da bolnik avtonomijo ohrani ali znova pridobi tudi v času bolezni. Medicinska sestra prevzame vlogo»zagovornika BOL- NIKA«in ukrepa v njegovo korist. Osnovna načela pravic bolnikov so zapisana v Deklaraciji o pravicah bolnikov, ki jih je sprejela svetovna zdravstvena organizacija. Pravica bolnika do varnosti je brezpogojna in zahteva od zdravstvenonegovalnega tima sposobnost odgovornega mišljenja, odločanja in ravnanja. Zdravstveni delavec mora zavestno razmišljati o varnosti bolnika in tako tudi ravnati. Medicinska sestra mora prepoznati nevarnost, ki ogroža bolnikovo zdravstveno stanje in se nanjo primerno odzvati. Poskrbeti mora, da se zmanjšajo, preprečijo ali vsaj omilijo negativni dejavniki. Medicinska sestra mora znati oceniti bolnikovo psihično in fizično sposobnost, oceniti, ali bolnik prepozna nevarnost v okolju in ali se lahko tej nevarnosti izogne. PSIHIČNA VARNOST BOLNIKA Spada v delokrog celotnega zdravstvenega tima z namenom pridobiti bolnikovo zaupanje in vzpostaviti partnerski odnos v procesu zdravljenja. Medicinska sestra s pravilnim odnosom pri bolnikih zmanjšuje strah, negotovost in vzpostavi pozitivno komunikacijo. FIZIČNA VARNOST BOLNIKA nadzor nad bolnikom, preprečevanje poškodb (padci na mokrih, spolzkih tleh, pri prvem vstajanju, iz postelje, zlomi, udarci ), preprečevanje opeklin (napačna raba grelnih teles, preveč vroča voda, hrana ), preprečevanje bolnišničnih okužb (intrahospitalni infekti, smotrna uporaba antibiotikov, izolacija, sterilizacija ), preprečevanje samopoškodb, DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Posebni varnostni ukrepi pri bolniku

35 preprečevanje napak pri izvajanju postopkov in posegov zdravstvene nege, preprečevanje napak pri dajanju zdravil, preprečevanje zamenjave bolnika, odstranjevanje nevarnih predmetov iz okolice, varovanje osebnih in drugih zaupnih podatkov bolnika, varstvo pred požarom. Kljub pravilnemu ravnanju pride mnogokrat do nezaželenih dogodkov, spremljanje leteh pa preprečuje ponovne napake in prispeva k višjemu nivoju zdravstvene nege. Posebni varnostni ukrepi (PVU) se uporabljajo takrat, ko je to strokovno upravičeno in je običajno nujni poseg, ki ga ob indikaciji izvedemo brez odlašanja in ukinemo takoj ob prenehanju indikacije. INDIKACIJE: neovirana obravnava bolnika (fiksacija bolnikove roke ob aplikaciji infuzije, pri odvzemu krvi), omogočeno obvladovanje bolnikovega nevarnega početja (usmerjeno v samopoškodbo ali poškodbo drugih). KONTRAINDIKACIJE: kot nadomestilo za medikamentozno zdravljenje, kot oblika sankcioniranja, kot odgovor na neprijetno bolnikovo vedenje, ki ni nevarno, vitalna ogroženost. VRSTE PVU: medikamentozni, fizični: diskretni nadzor, stalni nadzor, ograjice na postelji, fiksacija s pasovi na postelji. DOKUMENTIRANJE PVU: PVU pisno na temperaturni list odredi zdravnik. V primeru, da se PVU izvede pred zdravnikovih prihodom, MS v negovalno dokumentacijo zabeleži: čas izvedbe ukrepa, čas, ko je zdravnik obveščen in ime zdravnika, opis bolnikovega vedenja, vrsta ukrepa. O uporabi PVU obvestimo tudi svojce. Sproti beležimo vse spremembe na negovalno dokumentacijo. 34 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

36 1. NAMEN: preprečiti neposredno nevarnost poškodbe za B/V preprečiti motnje v terapevtskem programu preprečiti poškodbe na inventarju na zahtevo B/V. 2. IZVAJALEC: ZT, MS 3. ŠTEVILO IZVAJALCEV: 1 oz. 2 ali več odvisno od ukrepa in stanja B/V 4. ČAS IZVAJANJA: 5 10 min. 5. NAČIN IZVEDBE: čista metoda 6. PRIPRAVA NA POSEG: 6.1 Priprava izvajalca posega: psihična priprava (hitro, pravilno, mirno ukrepa) 6.2 Priprava materiala: pripravi si pasove, magnete, ograjice 6.3 Priprava prostora: bolniška soba, bolnikova postelja, kjer izključimo dodatne poškodbe zapremo okna, vrata 6.4 Priprava bolnika: poskusimo ga pomiriti s pogovorom seznanimo ga s postopkom zaščitimo ga pred dodatnimi poškodbami namestimo ga v ustrezni položaj (hrbtni) 7. IZVEDBA: ocenimo bolnikovo psihično in fizično stanje pogovorimo se z bolnikom obvestimo zdravnika izberemo ustrezni PVU en izvajalec se pogovarja z bolnikom, drugi namesti pasove na posteljo bolnika namestimo v bočni položaj, ga držimo bolnika s sponkami pripnemo okrog pasu na posteljno ogrodje če to ne zadostuje, mu privežemo še roke in noge bolnika namestimo v primeren položaj, ga primerno pokrijemo 8. DOKUMENTIRANJE: poseg zabeležimo v negovalno dokumentacijo. 9. PRIČAKOVANI IZIDI: neposredna nevarnost za bolnika bo odstranjena terapevtski program bo potekal nemoteno preprečili smo samopoškodbe, poškodbe na inventarju odstranili smo stimulacijo iz okolja, ki je bolnika nervirala bolnika smo pomirili Literatura: M. Z. Drnovšek: Priporočila VICERVESA, povzetki II. slovenskega urološkega kongresa, september B. Babič: Zbornik predavanj: Zagotavljanje kontinuitete ZN, Čatež T. Jerina: ZN bolnika z delirijem. LJ, Psihiatrična klinika, 1999 Z. Čebašek: Bolezni odvisnosti in vloga MS v procesu zdravljenja. Zdravstveni obzornik : DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Posebni varnostni ukrepi pri bolniku

37 Æiveti pomeni živeti z drugimi! Živeti z drugimi pa, da moram z njimi deliti vse, ne smem jim povzročati trpljenja, moram jih sprejemati, jih priznavati in ljubiti. Oči imam, da odkrijem druge, ušesa, da jih poslušam, noge, da se napotim k njim, roke, da jim drugim ponudim pomoč in srce, da jih ljubim. (Phil Bosmans) 36 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

38 Varnost bolnikov Tanja Kukovec dipl. m. s. Splošna bolnišnica Murska Sobota Ključni pojmi: zdravstvena nega, varnost, kakovost, pacient, zdravstveno varstvo, neželeni dogodki. Kratka predstavitev vsebine prispevka Dostop do kvalitetne zdravstvene oskrbe je osnovna človekova pravica, ki jo priznavajo in spoštujejo Evropska unija, vse njene inštitucije in državljani Evrope. V skladu s tem dejstvom imajo bolniki pravico pričakovati, da bo ves trud vložen v zagotovitev njihove varnosti kot uporabnika vseh zdravstvenih storitev. Zdravstveni sektor je visoko rizično področje zaradi škodljivih primerov, ki nastanejo kot posledica procesa zdravljenja in ne same bolezni, kar lahko pripelje do smrti, resnih okvar, komplikacij in bolnikovega trpljenja. Kljub dejstvu, da mnoge bolnišnice in zdravstvene ustanove poznajo postopke, ki zagotavljajo pacientovo varnost, zdravstveni sektor še vedno zaostaja za ostalimi industrijskimi dejavnostmi in službami, ki so uvedle sistemske varnostne postopke. Številne raziskave, opravljene po svetu, so poudarile potrebo in možnost zmanjševanja števila neugodnih primerov v zdravstvenem sektorju. Trenutni podatki kažejo, da je skoraj polovica vseh preprečljivih škodljivih primerov posledica zdravniške zmote. V skladu z napisanim bo potrebno uvesti ustrezno orodje, ki bo namenjeno zmanjševanju števila in posledic škodljivih primerov. Zdravstveni sektor bi moral biti oblikovan na način, ki preprečuje in odkriva morebitne napake in škodljive postopke ter tako zagotavlja odpravo napak in skladnost z varnostnimi postopki. Glede na pridobljene rezultate in zbrane dokaze dela številnih akterjev in inštitucij s tega področja je sedaj postalo jasno, da je prvi korak na poti k izgradnji pacientove varnosti uveljavitev t.i. kulture pacientove varnosti v celotnem zdravstvenem sistemu. Kot vsakdanji inštrument pri delu v celotnem zdravstvenem sektorju bo potrebno uvesti Krizni menedžment. Predpogoj za njegovo uvedbo predstavlja odprto in zaupanja vredno delovno okolje, katerega kultura temelji na učenju iz morebitnih napak in škodljivih primerov ter ne temelji na iskanju»krivde in sramote«ter posledičnega kaznovanja. Škoda, ki je bila bolnikom povzročena s strani zdravstvenega sektorja, predstavlja veliko breme za družbo. Investiranje v pacientovo varnost predstavlja torej potencialno povečanje prihrankov v potrošnji, ki hkrati predstavlja očitno prednost za pacienta. Osredotočenje na bolnikovo varnost vodi v varčevanje pri obravnavi pacientov, izpostavljenih škodljivih primerom, kakor tudi posledično v ustreznejšo izrabo finančnih virov. Dodatno varčevanje se doseže z zmanjševanjem administrativnih stroškov, povezanih s pritožbami bolnikov oz. njihovimi zahtevami po kompenzaciji. Najpomembnejše pa je, da varnost bolnikov pripomore k porasti kvalitete življenja. Z na- DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Varnost bolnikov

39 menom povečanja kvalitete življenja je možno kulturo varnosti bolnika izboljšati na več načinov. V luči zgoraj napisanega konferenca priporoča, da v politični agendi Evropske unije»varnost bolnika«zasede izredno pomembno mesto kakor tudi v državah članicah Evropske unije in lokalno v zdravstvenem sektorju samem. Kakšen je pomen varnosti v zdravstvenem varstvu? Slovenija ima dober sistem zdravstvenega varstva. To pomeni, da kadarkoli obiščete zdravnika ali drugega zdravstvenega strokovnjaka, pričakujete varno in kakovostno zdravstveno obravnavo, ki je osredotočena na vaše potrebe. Večina zapletov v zvezi z varnostjo se pojavi zaradi načina dela in ne zaradi osebja, ki delo opravlja. Tovrstni sistemski problemi povečajo tveganje, da bo kaj»šlo narobe«. Toda zdravstvena obravnava postaja vsak dan bolj zapletena in sredstva zanjo niso neskončna. Le manjša napaka na enem področju ima lahko obsežne posledice na drugem. Stvari gredo lahko v napačno smer, lahko prihaja do napak in nezgod. Včasih se stvari ne izidejo tako, kot bi pričakovali. Sisteme in procese zdravstvene obravnave je treba izboljšati tako, da bi bili zapleti že od samega začetka manj pogosti. Če pa do njih vseeno pride, jih moramo hitro prepoznati in jih odpraviti, preden pacientom povzročijo škodo. Na tak način lahko zdravstvenim strokovnjakom nudimo podporo pri prizadevanjih za izvajanje najbolj kakovostne, učinkovite in varne zdravstvene oskrbe. Namen predstavitve prispevka Opredeliti pomen zagotavljanja varnosti v zdravstvu in zdravstveni negi, predstaviti učinkovite ukrepe za zagotavljanje varnosti in povečevanje kakovosti kliničnih postopkov, motivirati poslušalce za razmišljanje o možnih pozitivnih spremembah v praksi. Literatura in viri: Gottrup, F. Prevention of surgical-wound infections, The New England Journal of Medicine, 2000, 342: Kukovec, T. Zagotavljanje varnosti. V: Zbornik predavanj 5. golniškega simpozija za medicinske sestre in zdravstvene tehnike, Golnik, Brdo pri Kranju, oktober Golnik: Bolnišnica, Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo, 2006: Pittet, D. The Lowbury lecture: behaviour in infection control, Journal of Hospital infection, 2004, 58: Luksemburška deklaracija o varnosti bolnika. Presidence luxembourgeoise du Conseil de I`Union europeenne, European Commission DG health and Consumer Protection, Luksemburg, 5. april november Veselje podaljšuje življenje in utrjuje zdravje. (Udal) 38 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

40 Vloga patronažne službe v kontinuirani zdravstveni negi pacienta ustrezna in pravočasna informacija podlaga za varno in kakovostno obravnavo Martina Horvat dipl. m. s. Patronažna služba, Zdravstveni dom Murska Sobota Namesto uvoda V patronažni službi Zdravstvenega doma Murska Sobota je zaposlenih 24 patronažnih medicinskih sester. Naša terenska območja se nahajajo v dvanajstih prekmurskih občinah, kar pomeni, da skrbimo za več kot prebivalcev v 142 naseljih. V letu 2006 smo opravile obiskov na domovih pacientov ter izvedle intervencij zdravstvene nege. Patronažna zdravstvena nega je pomoč patronažne medicinske sestre in njenih sodelavcev posameznikom in družinam na njihovih domovih oziroma v njihovih lokalnih skupnostih, da kar najbolje opravljajo svoje delo v različnih stanjih zdravja v času od rojstva do smrti. Pomembna je naša vloga v pomoči bolnemu ali zdravemu posamezniku pri opravljanju tistih aktivnosti, ki pripomorejo k ohranitvi, vrnitvi zdravja ali mirni smrti in ki bi jih le-ta opravil samostojno, če bi imel za to dovolj moči, volje ali znanja. Cilj naših prizadevanj je samostojen in neodvisen varovanec v svojem okolju. Patronažne medicinske sestre na domovih izvajamo vse dejavnosti patronažnega zdravstvenega varstva. Preventivno zdravstveno socialno obravnavo varovancev, družine in lokalne skupnosti. Patronažno zdravstveno nego nosečnice, otročnice in novorojenčka. Patronažno zdravstveno nego bolnika na domu. Vodenje in organiziranje pomoči in socialne oskrbe pri zdravstveni negi na domu, ki jo izvajajo socialni servisi, sorodniki, sosedje, prostovoljci (po sklepu Razširjenega strokovnega kolegija za zdravstveno nego pri Ministrstvu za zdravje, ). Več kot polovica dela, ki ga opravimo patronažne medicinske sestre, je preventivnega. Po lastnem načrtu dela obiskujemo varovance, ki so zaradi svojega zdravstvenega ali socialnega stanja še posebej ranljivi starostnike, male otroke, kronične bolnike, tuberkulozne bolnike, invalide, bolnike z rakom in druge. Žal se v zadnjih letih dogaja, da nam zaradi zvečanega obsega izvajanja zdravstvene nege na domu zmanjkuje časa za naše preventivno delo. Zavedamo se, da bi s svojo prisotnostjo pri varovancih in v družini, še preden le-ti resneje zbolijo, bistveno pripomogle k izboljšanju kvalitete njihovega življenja. Preostali del pa je izvajanje patronažne zdravstvene nege po naročilu zdravnika. Pri našem delu se aktivno vključujemo v širši zdravstveni DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Vloga patronažne službe v kontinuirani zdravstveni negi pacienta

41 tim in smo dnevno v stikih z izbranimi zdravniki naših varovancev. Tako našim varovancem omogočimo najvišji možni nivo zdravstvene nege in oskrbe. Z načrtnim in sistematičnim delovanjem patronažne medicinske sestre na svojem terenskem območju prispevamo pomemben delež k višjemu zdravstvenemu standardu in s tem tudi k izboljšanju življenjskih pogojev prebivalcev. Trudimo se, da se posameznik in družina aktivno vključujeta v proces zdravljenja, zdravstvene nege ter rehabilitacije, da skrbijo za lastno zdravje in ohranjanje zdravja. Pri svojem delu upoštevamo tudi posebnosti in vpliv okolja lokalno skupnost, v kateri družina oziroma posameznik živi. Osnovna metoda našega dela nam omogoča, da ugotavljamo socialno problematiko v lokalni skupnosti kot tudi odnos prebivalcev do vrednote, kot je zdravje, in drugih socialnih vrednot, ki se izražajo v skrbi za osamljene, stare in onemogle, revne ter socialno izolirane prebivalce. Poleg vsega naštetega patronažne medicinske sestre tudi: sodelujemo v lokalnih skupnostih s komisijami za zdravstveno socialno področje, s krajevno organizacijo Rdečega križa, s Karitas, z verskimi skupnostmi, društvi, šolami in vzgojno-varstvenimi ustanovami; izvajamo zdravstvenovzgojna predavanja v lokalni skupnosti; aktivno sodelujemo v skupinah za samopomoč; v klubih in društvih izvajamo ciljano zdravstveno vzgojo in meritve. Želele bi, da bi nas lokalne skupnosti kar najpogosteje vključevale v svoje aktivnosti, takrat ko se razpravlja o zdravstveno socialni problematiki, saj bi tako lahko še bolje izkoristile naše znanje in izkušnje, še posebej v času, ko se življenjske stiske ljudi povečujejo. Revščina, s katero se vsakodnevno srečujemo, ne pomeni le pomanjkanja gmotnih dobrin in prenizkih dohodkov, o čemer največkrat premišljujemo. Pomeni tudi socialno, politično in kulturno izključenost, izključenost z dela, šole, slabo sprejetost v bivalnem okolju, politično nemoč in družbeno neslišnost odrinjenih skupin prebivalstva. Problemov, s katerimi se ljudje srečujejo, ne moremo vedno v celoti odstraniti, trudimo pa se ljudi naučiti, kako naj se z njimi spoprijemajo. V zadnjem času se zelo veliko govori o različnih načinih skrbi za varovance na njihovih domovih, ki bodisi zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti ne zmorejo živeti brez pomoči. Poudariti želimo, da je krepitev patronažnega varstva najcenejša oblika celostne skrbi za vse varovance, ki so zaradi svojih bioloških značilnosti še posebej ranljivi in ogroženi. Vse oblike obravnave varovanca bolnika na njegovem domu imamo dovolj razvite, potrebujemo le zadostno število patronažnih medicinskih sester. Delo patronažnih medicinskih sester, ki človeka spremljamo od njegovega rojstva do smrti, je zelo odgovorno, saj prihajamo k ljudem na dom. S tem, ko stopamo vanj, namreč prestopamo tudi prag zasebnosti. Zavedamo se, da mora biti ponujena pomoč strokovna, tesno prežeta z občutkom za stiske, potrebe in čustva človeka, ki naj bi to pomoč sprejel. Dosegljive smo vse dni v letu med 7. in 20. uro: ali , patronaza@zd-ms.si. Patronažna služba in kontinuirana zdravstvena nega Patronažne medicinske sestre se pri svojem delu v zadnjem času srečujemo s številnimi izzivi. Populacija se nezadržno stara. Ležalna doba v bolnišnicah se zaradi spremenjenih diagnostičnih in terapevtskih postopkov kot tudi zaradi trendov po zmanjševanju porabe sredstev čedalje bolj skrajšuje. Na domovih se povečuje število pacientov, ki potrebujejo zahtevnejšo in daljšo obravnavo in s tem tudi povečano števi- 40 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

42 lo obiskov zdravstvene nege na domu. Potrebe po nadaljevanju neakutne zdravstvene obravnave povečujejo potrebe pacientov po integrirani oskrbi ob odpustu. Pomemben je podatek, da je večina odpuščenih pacientov z negovalnih oddelkov bolnišnic uvrščena v III. kategorijo zdravstvene nege. Pri starejših in invalidnih osebah ter pacientih s kroničnimi boleznimi so te potrebe čedalje bolj kompleksne, zahtevajo tesno sodelovanje različnih strokovnjakov ter dobro pripravo pacienta, družine in okolja že pred odpustom v domače okolje. Sedanja organiziranost strokovnih služb v lokalnih okoljih ne omogoča štiriindvajseturne dosegljivosti in dosegljivosti vse dni v letu. Dostopnost do integriranih zdravstvenih in socialnih storitev ni zagotovljena enako vsem uporabnikom. Očitne so razlike v pravicah med uporabniki, ki so vključeni v institucionalno oskrbo, in uporabniki, ki potrebujejo integrirano oskrbo na domu. Teh je največ. Zanje najpogosteje prevzamejo skrb družinski člani, kar je povezano z velikimi napori in stresom, pa tudi nevarnostjo, da kljub vsemu ne bodo deležni ustrezne nege. V obravnavo pacientov na njihovih domovih se vključuje tudi veliko število drugih strokovnjakov, laikov in prostovoljcev, katerih povezovanje je prepuščeno osebni pobudi sodelujočih in nikakor ne zagotavlja strokovne, predvsem pa varne obravnave pacienta. Glede na organiziranost je trenutno edini možni koordinator zdravstvene nege in oskrbe na bolnikovem domu patronažna služba, kar je poudaril tudi sklep Razširjenega strokovnega kolegija za zdravstveno nego, z dne 17. decembra 2003, o vlogi patronažne dejavnosti:»patronažna zdravstvena nega je specialno področje zdravstvene nege, ki se ukvarja s posamezniki, družinami in lokalno skupnostjo v vseh obdobjih zdravja in bolezni. Nosilka patronažne zdravstvene nege je patronažna medicinska sestra, ki ugotavlja potrebe po zdravstveni negi, načrtuje intervencije zdravstvene nege, jih izvaja in vrednoti dosežene cilje. Svetuje o zdravem načinu življenja in obnašanja ter opozarja na dejavnike tveganja, ki lahko ogrozijo zdravje. Pomaga posameznikom in družinam na njihovih domovih, da se soočijo z boleznijo, kronično nezmožnostjo in s stresom. Ocenjuje, kdo, kdaj in kaj je sposoben posameznik ali družina storiti zase in česa ne. Patronažna medicinska sestra je koordinatorka vseh oblik pomoči na domu in je vez med posameznikom in njegovim osebnim zdravnikom.«odpust pacienta iz bolnišnice, ki bo v domačem okolju potreboval obravnavo patronažne medicinske sestre, je proces, ki mora biti zato zelo dobro načrtovan in izveden z usklajenim delovanjem vseh, ki se vanj vključujejo. S strokovnim delovanjem vseh vpletenih moramo poskrbeti, da ni prekinjena kontinuiteta zdravstvene nege in oskrbe, da ne pride do zapletov ali celo do ponovnega sprejema pacienta v bolnišnico. Kontinuirana zdravstvena nega je neprekinjena zdravstvena nega varovanca ne glede na mesto obravnave. Pogoj za izvedbo je popolno komuniciranje vseh služb zdravstvene nege. Zato je še kako pomembno, da poteka komunikacija med vsemi izvajalci tako horizontalno kot vertikalno, jasno in učinkovito. Ustrezne in pravočasne informacije, ki si jih izmenjujejo izvajalci zdravstvene nege in oskrbe na vseh nivojih, so pogoj za izvajanje kakovostne kontinuirane zdravstvene nege. Prvo obvestilo o tem, da pacient po prihodu iz bolnišnice ali druge ustanove potrebuje obravnavo patronažne medicinske sestre, dobimo iz različnih naslovov. Prejmemo delovni nalog izbranega osebnega zdravnika pacienta, obvestilo nam posredujejo svojci, obvesti nas medicinska sestra z oddelka bolnišnice. Žal pa se tudi dogaja, da informacije o odpustu pacienta sploh ne prejmemo. Po obvestilu o prihodu pacienta v domače okolje ga obiščemo in obravnavamo po procesu patronažne zdravstvene nege. V fazi ugotavljanja potreb po zdravstveni negi informacije pridobivamo iz dokumentacije patronažne zdravstvene nege, ki nam je na voljo; iz obvestila službi zdravstvene nege - lista kontinuirane zdravstvene nege pacienta ob odpustu iz bolnišnice; iz delovnega naloga izbranega osebnega zdravnika za DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Vloga patronažne službe v kontinuirani zdravstveni negi pacienta

43 zdravstveno nego na domu ter neposredno na patronažnem obisku. Na podlagi zbranih podatkov postavimo negovalne diagnoze, načrtujemo, izvajamo in vrednotimo patronažno zdravstveno nego pacienta. Podatki, ki so nujni, da nam jih posreduje medicinska sestra ob odpustu bolnika v domače okolje, so: osebni podatki, točen naslov, podatki o izbranem osebnem zdravniku, kategorija pacienta, seznanjenost pacienta z boleznijo, koliko ve o svoji bolezni, ali živi sam, ali ima družino in ali lahko računamo na njeno pomoč, sodelovanje svojcev v bolnišnici, edukacija (koga in koliko), primernost bivališča, možnost pridobitve dodatnih informacij, pojasnil (telefon, oseba, čas), zdravstveno stanje pacienta ob odpustu; posebnosti, ki vplivajo na zdravstveno nego (negovalne diagnoze), posegi in postopki zdravstvene nege, ki naj jih izvedemo, medicinska diagnoza in predpisana terapija, okužbe z MRSA, HIV, Hepatitis B, C, preskrbljenost z medicinsko tehničnimi pripomočki, obveščenost o nadaljnjih kontrolnih pregledih, rehabilitaciji, zdravljenju. Pomembno je, da se odpust pacienta prične načrtovati že ob njegovem sprejemu v bolnišnico. Le tako lahko zagotovimo kakovostno obravnavo in kontinuirano zdravstveno nego. Pred prihodom pacienta v domače okolje mora patronažna služba: vzpostaviti ustrezno komunikacijo s službo zdravstvene nege v bolnišnici, zagotoviti (če je to potrebno) dodatno edukacijo patronažne medicinske sestre, ki bo izvajala neposredno zdravstveno nego pri pacientu, spoznati pacienta (v kolikor ga ne poznamo že od prej), opraviti razgovor s svojci oziroma drugimi, ki se bodo razen patronažnih medicinskih sester vključevali v skrb za pacienta, spoznati okolje, v katero prihaja pacient in ga prilagoditi potrebam pacienta, navezati stike s strokovnimi in drugimi podpornimi službami, ki jih bo pacient potreboval za nemoteno in kakovostno bivanje v domačem okolju, se povezati s pacientovim izbranim osebnim zdravnikom, zagotoviti medicinsko tehnične pripomočke, material, zdravila za nemoteno izvajanje tudi najzahtevnejše zdravstvene nege. Če želimo slediti potrebam ljudi po zdravstveni negi, je potrebno patronažno varstvo zagotoviti štiriindvajset ur na dan in vse dneve v letu, kar je zapisano tudi v dokumentu Patronažno varstvo in patronažna zdravstvena nega nadgradnja in prilagajanje novim izzivom, ki ga je sprejel Razširjeni strokovni kolegij za področje zdravstvene nege. Dokument jasno določa vlogo patronažne zdravstvene nege v integrirani oskrbi, jasno nakazuje potrebne spremembe v organizaciji in vsebini dela. 42 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

44 Priporočila Odpust pacienta iz bolnišnice, ki bo v domačem okolju potreboval nadaljnjo obravnavo s strani patronažne službe, je proces, ki mora biti dobro načrtovan in izveden z usklajenim delovanjem vseh služb, ki se vanj vključujejo. V nekaterih evropskih državah ob odpustu pacienta neposredno komunicirata tako imenovana»discharge nurse«ali»liason nurse«iz bolnišnice ter»continuity nurse«na terenu, kar po mnenju izvajalcev zdravstvene nege in oskrbe ter uporabnikov zagotavlja visoko kakovost, varnost in tudi stroškovno učinkovitost storitev. Potrebno je vzpostaviti tak način prenosa informacij, ki bo omogočal koordinacijo vseh, ki se vključujejo v zdravstveno nego, zdravljenje, nego in oskrbo pacientov na njihovih domovih kot tudi v vseh drugih zdravstvenih in socialnih ustanovah v skladu z dokumentom Patronažno varstvo in patronažna zdravstvena nega nadgradnja in prilagajanje novim izzivom reorganiziranja patronažne službe. Nadaljevati moramo z raziskovalnim delom na tem področju in na podlagi rezultatov na nacionalnem nivoju pripraviti smernice za enotno dokumentacijo in poti komunikacije. Pristopiti moramo k izdelavi kliničnih poti za odpust pacienta iz različnih vrst obravnave. Odprta, enakovredna, pravočasna in neprekinjena komunikacija med vsemi izvajalci, na vseh nivojih, kot tudi s pacientom in njegovo družino pomeni kakovostno, varno in stroškovno učinkovito integrirano obravnavo. Viri Atwal, A. Caldwell, K. Do multidisciplinary integrated care pathways improve interprofessional collaboration? Scand J. Caring Sci, 2002; 16: Bowles, K. H., Naylor, M. D. Patient Characteristics at Hospital Discharge and a Comparison of Home Care Referral Decisions. J Am Geriatr Soc 2002; 50: Bull, M. Roberts J. Components of a proper hospital discharge for elders. Journal of Advanced Nursing 2001; 35(4): Cijan, V. Cijan, R. Zdravstveni, socialni in pravni vidiki starostnikov. Maribor: Visoka zdravstvena šola, Helleso, R. Lorensen M. Challenging the information gap the patients transfer from hospital to home health care. International Journal of Medical Informatics 2004; 73: Helleso, R. Nurse`s information management at patients` discharge from hospital to home care. International Journal of Integrated Care 2005; 5: Kersten, D., Hackenitz, E. How to bridge the gap between hospital and home? Journal of Advanced Nursing 1991; 16: Leichsenring, K., Alaszewski, A. M. Providing Integrated Health and Social Care for Older Persons. Hants: Ashgate Publishing Limited, Mc Kenna, H., Keeney, S. Discharge planning: an exploratory study. Journal of Clinical Nursing 2000; 9: Modernising social protection for the development of high quality, accessible and suatainable health care and long-term care: support for the national strategies using the»open method of coordination«. Brussels: Commission of the European Communities, Navodilo o zagotavljanju zdravstvene in socialno varstvene obravnave v primeru odpusta iz bolnišnic ter v primerih, ko upravičenec živi doma. Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Robinson, A. Improwing networks between acute care nurses and an aged care assessment team. Journal of Clinical Nursing 2004; 13: Šušteršič, O. Patronažno varstvo. V: Premik, M (ur.). Zbornik strokovnega posveta Oskrba na DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Vloga patronažne službe v kontinuirani zdravstveni negi pacienta

45 domu: Koordinacija dela med različnimi dejavnostmi, Ljubljana, marec Ljubljana: Medicinska fakulteta, Inštitut za socialno medicino, 1997: Šušteršič, O., Horvat, M., et al. Patronažno varstvo in patronažna Zdravstvena nega nadgradnja in prilagajanje novim izzivom. Zdravstveni obzornik N 2006; 40: Wilson, K., Pateman, B. Patient and carer needs following a cancer related hospital admission: the importance of referral to district nursing service. Journal of Advanced Nursing 2002; 38(3): Æivljenje nam je darovano, zaslužimo ga s tem, da ga sami darujemo. (Robinranath Tagore) 44 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

46 Predaja pacientov s strani zdravstvenih reševalcev Viktor Zrim dipl. zdravstvenik Reševalna služba, Zdravstveni dom Murska Sobota Izvleček Pri predaji pacienta iz predbolnišnične v bolnišnično obravnavo se kontinuiteta zdravstvene nege in obravnave pacienta prekine. Tako bolnišnično osebje kot zdravstveni reševalci imajo zelo različna pričakovanja pri predaji pacienta. Edino na področju nujne medicinske pomoči poteka ustrezna ustna in pisna predaja pacienta s pomočjo»protokola nujne medicinske intervencije«. Seveda sam protokol nima neposrednega vpliva na oskrbo pacienta, omogoča pa spremljanje kakovosti zdravstvene oskrbe pred sprejemom v bolnišnico, kar omogoča lažje diagnostično in terapevtsko odločanje v korist pacienta. Kot primer dobrega zgleda bi lahko tudi na področju reševalnih prevozov pri sprejemu pacienta v bolnišnično zdravljenje in pri medbolnišničnih prevozih uvedli dokument in standard, ki bi služil kontinuirani zdravstveni negi in neposredno pripomogel k večji varnosti pacientov. Prav tako bi služil kot vpogled v zdravstveno dogajanje pacienta tako zdravstvenim reševalcem kot tudi bolnišničnemu osebju. Uvod Zdravje je ena izmed temeljnih človekovih vrednot. Osnovni cilj vseh sistemov zdravstvenega varstva je zagotoviti najboljše možno in dosegljivo zdravstveno stanje prebivalstva ter da ima»vsakdo pravico dostopa do zdravstvenega varstva in pravico do medicinskega zdravljenja«. Pri opravljanju svojega dela se vedno pogosteje srečujemo s potrebo po specializiranem znanju in veščinah glede oskrbe pacientov na terenu. Tu so še prisotni problemi strokovnih kompetenc in same usposobljenosti zdravstvenega reševalca. Vse skupaj nemalokrat privede do rutinske obravnave pacienta na terenu brez potrebne empatije in upoštevanja poslanstva našega poklica. Ker ni izdelanih strokovnih standardov, ki bi pomenili minimalne zahteve za izvajanje postopkov tako med obravnavo pacienta v reševalnem vozilu kot pri predaji v bolnišnici, tudi ni kriterijev za ocenjevanje uspešnosti opravljenega dela. Vsekakor si vsi želimo opravljati svoje delo čimbolj kakovostno, zadovoljiti želje in potrebe pacientov in pri tem doseči čimboljše razmerje med vloženim delom in plačilom. Zavedati se moramo, da je kakovost pomembna vizitka za posameznega izvajalca kot za celotno stroko, ki jo predstavlja. V prispevku uporabljam termina zdravstveni reševalec predbolnišnično okolje in medicinska sestra bolnišnično okolje, s katerima želim zajeti vse profile v zdravstveni negi. DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Predaja pacientov s strani zdravstvenih reševalcev

47 Predstavitev reševalne službe Reševalna služba se je pričela v Prekmurju razvijati po drugi svetovni vojni. Od leta 1980 pa je prišlo do sistematske prenove organizacije dela. Zaposlili so se prvi stalni zdravstveni tehniki strokovno usposobljeni spremljevalci, ki so samostojno opravljali nujno medicinsko pomoč ter spremljali paciente pri primarnih in sekundarnih transportih. Po osamosvojitvi se je postopoma pričela organizacija nujne medicinske službe, ki je prerasla v samostojno organizacijsko enoto in skupaj z reševalno službo tvori popolno predbolnišnično oskrbo bolnih in poškodovanih. Reševalna služba je del javne zdravstvene službe in ima sedež v Zdravstvenem domu Murska Sobota. Izvaja vse prevoze pacientov, ki imajo po pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja veljavno dokumentacijo. Čeprav se je v preteklem obdobju izredno spremenil način zdravljenja na sekundarnem in specialističnem nivoju, se število timov na tem področju našega dela ni spremenilo že od osamosvojitve. Ne glede na omenjena dejstva se v reševalni službi ZD M. Sobota vseskozi trudimo, da bi dvignili izobrazbeno strukturo zaposlenih in stalno prisotnost zdravstvenega reševalca v reševalnem vozilu. Da bi se izognili preteklim stereotipom, skušamo uvajati metode in postopke, ki so in bodo dvignili kvaliteto zdravstvene oskrbe in varnost pacientov med prevozom. Danes v reševalni službi opravljamo vse prevoze pacientov na podlagi izdanega»naloga za prevoz bolnika«v regijsko bolnišnico v Murski Soboti, izvajamo primarne kot tudi medbolnišnične prevoze v bolnišnice po vsej državi. Občasno opravljamo tudi samoplačniške prevoze ter prevoze pacientov v tujino in iz tujine domov. S svojo dejavnostjo pokrivamo področje 12 občin s prebivalci. Letno opravimo čez intervencij različnih stopenj nujnosti, od tega je 10 % nujnih, pri katerih dosegamo dostopni čas v povprečju do 12 minut. Dejavnosti v reševalni službi bi lahko razdelili na: prevoz dializnih bolnikov na in z dialize, primarne prevoze in medbolnišnične prevoze. S službo nujne medicinske pomoči sodelujemo pri izvajanju: dispečerstva, nujnih prevozov in nujne medicinske pomoči na terenu. Trenutno nas je v reševalni službi in službi nujne medicinske pomoči zaposlenih 34 in smo razporejeni na vseh deloviščih vse dni v letu. Dnevno imamo na razpolago urgentno in nujno ekipo, dve reševalni ekipi in dve vozili za opravljanje dializnih prevozov. Po potrebi so na razpolago 2 3 vozila oz. do izčrpanja vseh virov za prevoz bolnikov na daljše relacije (Ljubljana, Bled, Valdoltra ) in izrednih medbolnišničnih prevozov. Vozni park šteje 12 vozil, od teh so 3 vozila opremljena v skladu s standardi, ki upoštevajo Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči iz leta 1996 in so tako rekoč mobilne enote intenzivne terapije, 7 vozil je opremljenih kot reševalna vozila za nenujne prevoze z vso opremo za imobilizacijo, vzpostavitev in vzdrževanje življenjskih funkcij, dve vozili pa sta namenjeni prevozu dializnih bolnikov. Dispečerski del službe, ki smo ga uvedli pred 6 leti, je za katerokoli reševalno službo in nujno medicinsko pomoč ključni dejavnik, od katerega je odvisna učinkovitost delovanja ekip na terenu, optimalna izkoriščenost ekip in pripravljenost na masovne nesreče. S prvim marcem letošnjega leta smo uvedli 24-urno delovanje, s čimer omogočamo neprekinjeno dostopnost in vstop v zdravstveni sistem. Poleg nujnih telefonskih klicev dispečer tudi koordinira delo na področju nujnih in nenujnih reševalnih prevozov in zdravljenja na domu. 46 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

48 Kaj je reševalni prevoz? Primarna naloga kvalitetnega reševalnega prevoza je transport bolnih in pomoči potrebnih oseb v spremstvu usposobljenega zdravstvenega reševalca, ki med transportom nadzira splošno pacientovo stanje in ob poslabšanju izvaja negovalne in medicinsko tehnične postopke za stabilizacijo zdravstvenega stanja. Po nujnosti izvajanja delimo reševalne prevoze v dve veliki skupini: nujni reševalni prevozi ko je potrebno zagotoviti čimprejšnjo zdravniško pomoč in preprečiti najhujšo možno posledico za življenje ali zdravje zavarovane osebe, za zdravje drugih in v vseh primerih, ko zavarovana oseba potrebuje takojšnje nujno zdravljenje in nujno medicinsko pomoč; nenujni reševalni prevoz ko ne gre za reševanje življenja ali prevoz zaradi nujnega medicinskega posega, ampak za prevoz nepokretne zavarovane osebe do zdravstvenega zavoda ali zdravnika in nazaj ali prevoz osebe na in z dialize; sem štejemo tudi primere, ko bi bil prevoz z javnim prevoznim sredstvom lahko škodljiv ali prevoz zavarovane osebe s spremstvom zdravstvenega delavca. Nadalje se nujni reševalni prevozi delijo po stopnji nujnosti, nenujni pa na odložljive in neodložljive. Vsaka intervencija bi se morala pričeti s kvalitetnim naročilom in opisom posebnosti same intervencije, zaključiti pa bi se morala s kvalitetno predajo pacienta. Reševalna ekipa se vsakič prilagodi posebnostim, ki jih zahteva pacientovo stanje. Tako pri internističnem pacientu pomeni to namestitev v pravilen transportni položaj, ki omogoča dobro počutje in varnost med transportom. Sam položaj je seveda odvisen od narave bolezni in kliničnih znakov. Pri spremljanju infekcijskega pacienta je zaželeno, da je ekipa poprej seznanjena z naravo bolezni, da lahko pripravi vse potrebne ukrepe za lastno zaščito (rokavice, maska z vizirjem, kombinezon ). Pogojno nevarne intervencije so transporti psihiatričnih bolnikov, pri katerih se včasih izvaja prisilna hospitalizacija in so prisotne tudi druge intervencijske službe. Seveda poskrbimo za lastno varnost, tako da pacienta neprekinjeno nadzorujemo, saj so reakcije teh nepredvidljive. Večkrat je potrebno uporabiti tehnične pripomočke (ovirnice), s katerimi preprečimo samopoškodovanje agresivnega pacienta. Navedel bi še medbolnišnični prevoz, saj tu pričakujemo najbolj podrobne in kvalitetne podatke o značilnostih pacientovega stanja. Pogosto je potrebno reševalno vozilo dodatno opremiti z medicinsko tehničnimi pripomočki oz. preskrbeti specialne pripomočke. Zaključek vsakega reševalnega prevoza je predaja pacienta v zdravstvenem in socialnem zavodu ali na pacientovem domu. Predaja pacienta Sodelovanje in komunikacija je za uspešno obravnavo pacientov ključnega pomena. Potrebno je: poznati osnove dobre komunikacije, opredeliti in dokumentirati postopke in poznati organiziranost sodelujočih služb. DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Predaja pacientov s strani zdravstvenih reševalcev

49 Na področju nujne medicinske pomoči se izvaja ustna in s pomočjo»protokola nujno medicinske intervencije«pisna predaja pacienta, ki ponavadi poteka med sprejemnim in predajnim zdravnikom z ustrezno dokumentacijo, iz katere je razvidno: identifikacija interventne ekipe, identifikacija pacienta in razlog intervencije, čas in mesto intervencije, opredelitev vitalnih znakov, izvedeni ukrepi, dani medikamenti. Pri obravnavi otrok je priporočljivo spremstvo vsaj enega od staršev, ki bo zagotovil, da bo zmanjšan otrokov strah pred neznanimi obrazi, so pa starši največkrat tudi edini vir informacij o otrokovih težavah. S pacientom predamo tudi vse osebne stvari. Pri poškodovancih se pojavlja težava z imobilizacijskimi pripomočki, ki jih ekipa na terenu uporabi za oskrbo in posredno tudi zagotavljanje pacientove varnosti. Vsi imobilizacijski pripomočki, ki se uporabljajo na terenu, so primerni oz. ne ovirajo rentgenske diagnostike, tako da lahko pripomočki ostanejo na pacientu do končne oskrbe. Predaja/sprejem pacienta za medbolnišnični transport se prične že pri sprejemu klica. Pridobiti želimo pomembne informacije, ki nam bodo kasneje v podporo. Najpomembnejše so: kje se pacient nahaja, kdaj ga moramo prevzeti in čas dogovorjene predaje, v kakšnem splošnem počutju je pacient, ali je predviden sprejem oz. kontrolni pregled, ali je predvideno bolnišnično spremstvo in v kakšni sestavi, ali je potrebno zagotoviti dodatno opremo, katera bolnišnična oprema spada k pacientu. S tako pridobljenimi podatki vemo čas odhoda in predvideno odsotnost vozila in ekipe, imamo pa tudi možnost, glede na razpoložljiva sredstva, izbrati najustreznejše vozilo in potrebno opremo, saj pogosto samo stanje pacienta terja specifično opremo in obravnavo. Pri prevzemu pacienta v bolnišnici, ko gre za medbolnišnični prevoz, nam dostikrat zmanjkuje kvalitetnih informacij o trenutnem zdravstvenem stanju pacienta zaradi najrazličnejših vzrokov: ni negovalne dokumentacije oz. lista kontinuirane zdravstvene nege, negovalno osebje ni seznanjeno s trenutnim zdravstvenim stanjem pacienta, medicinska dokumentacija ne razkriva trenutnega stanja. V takih primerih ekipa, ki prevzema pacienta v nadaljnjo oskrbo, težko nadaljuje ali pa ji je onemogočeno kvalitetno nadaljevanje oskrbe. Pacienti so dostikrat nekontaktibilni, nimajo pravega vpogleda v dosedanjo obravnavo, subjektivno interpretirajo dogajanja. Pri nenujni intervenciji je vsekakor zaželena predaja pacienta med zdravstvenim reševalcem in medicinsko sestro, ki naj se opravi tako, da bo varovana pacientova integriteta. Nedopustno je, da se predaja vrši pred drugimi pacienti v polni čakalnici. Primer dobre ustne predaje pacienta: vsekakor se najprej predstavimo, kdo smo in od kod smo, predstavimo pacienta z imenom in morebiti starostjo, na kratko opišemo stanje bolnika: anamnezo, spremno diagnozo, morebitne spremembe zdravstvenega stanja med prevozom, posebne pacientove potrebe, 48 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

50 potreben nadzor, prisotnost svojcev, predaja osebnih stvari, še posebej moramo biti pozorni pri večjih vsotah denarja in drugih vrednostih. Sledi pisna predaja, ki obsega predajo: napotnice za sprejem, pacientove medicinske dokumentacije, kartice zdravstvenega zavarovanja. Zaželeno je, da so prisotni tudi svojci, saj se bo pacient počutil dosti bolje in varneje; če je potrebno, pa lahko posredujejo dodatne informacije. Pacienta namestimo v ustrezen položaj, pazimo, da ga ne razgalimo, če je pomanjkljivo oblečen. Vsekakor naj predaja pacienta temelji na ustrezni komunikaciji med zdravstvenim reševalcem, pacientom in medicinsko sestro, saj drugače ne moremo govoriti o celostni zdravstveni negi. Pacient v stresni situaciji, občutno prizadet, zahteva kompleksen, poglobljen in adekvaten pristop vseh udeleženih v oskrbi. Podobno predamo pacienta v domačo oskrbo. Svojcem predamo vso medicinsko dokumentacijo in osebne stvari. Seznanimo jih s trenutnim pacientovim zdravstvenim stanjem in nadaljnjim ukrepanjem, ki naj ga izvršijo (obisk pri osebnem zdravniku, oskrba pripomočkov, ki jih je pacient prejel na zdravljenju ). Težave lahko nastopijo, če ekipa ne najde svojcev na danem naslovu. V tem primeru se pacienta odpelje na izhodišče, nikakor pa ne smemo puščati pacienta brez nadzora, če obstaja možnost poslabšanja zdravstvenega stanja. Da bi se izognili podobnim neprijetnostim, je dobro, da so pacientovi svojci že prej obveščeni o odpustu iz zdravstvenega zavoda, da se s tem zagotovi možnost predaje pacienta v domače okolje. Zaključek Na področju opravljanja nenujnih intervencij razen reševalne postaje Ljubljana z dokumentom»poročilo o reševalnem prevozu«in Izole, ki ima razvit»list spremljanja bolnika med prevozom«ni pisne predaje pacienta. Ustna predaja je ponavadi odvisna od razpoloženja zdravstvenega reševalca ali bolnišničnega osebja, ki sprejema pacienta v nadaljnjo oskrbo. Pri pripravi prispevka in pregledu obstoječe literature na temo predaje pacienta ter po telefonskem intervjuvanju zdravstvenih reševalcev sem ugotovil, da obstaja želja po uvedbi enotnega dokumenta za spremljanje pacienta med reševalnim prevozom. Zavedamo se nevarnosti nedokumentiranja svojega dela, ker velja pravilo»kar ni napisano, ni storjeno«. Dokument, ki bi spremljal pacienta od doma v bolnišnico, pri medbolnišničnih prevozih in odpustih v domačo oskrbo, bi služil kot vez za kontinuirano zdravstveno nego, podprl bi besedno komunikacijo pri predaji v nadaljnjo oskrbo in bil podlaga za kvalitativno oceno zdravstvene oskrbe pacienta na terenu. Zaključimo lahko, da so v varnosti pacientov pomembni: kakovostna zdravstvena oskrba pacienta, kvalitetna komunikacija in sodelovanje v zdravstvenem timu ter profesionalni odnos do pacienta z nikoli pozabljeno empatijo. DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Predaja pacientov s strani zdravstvenih reševalcev

51 Literatura Bayeff-Filloff, M., Anding, K., Lackner, K. (2001). Schnittstelle Rettungsdienst und Klinik. In: Notfall & Rettungsmedizin, Brandes, M., Tobias, P., Schwab, B. et al. Weiterbildung in Notfallpflege. Dostopno na: URL: Notfallpflege.htm, [februar 2003]. Crnić, I. Spremljanje in nadzor bolnika pri medbolnišničnem prevozu. V: Bručan, A., Gričar, M. Urgentna medicina - Izbrana poglavja 6, Portorož: Slovensko združenje za urgentno medicino, Filej, B., Kladivec, S., Zupančič, P. Nacionalne smernice za zagotavljanje kakovosti v zdravstveni negi. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege Slovenije, Gorgaß, B, Ahnefeld, W.F, Rossi, R. et al. Rettungsassistent und Rettungssanitäter 6. Völlig überarb. und erw. Aufl. Berlin: Springer, Holliman, J. Prehospital communications with the emergency department. V: Bručan A. Gričar M. Urgentna medicina - Izbrana poglavja 2, Portorož: Slovensko združenje za urgentno medicino, Keber, D. et al. Zdravstvena reforma. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje, Dostopno na: URL: [marec 2006]. Kersnik, J. Kakovost v splošni medicini. Ljubljana: Sekcija za splošno medicino SZD, Možina, S., Tavčar, M., Kneževič, A. Poslovno komuniciranje. Maribor: Založba Obzorja, Pohl-Meuthen, U., Koch, B., Kuschinsky, B. Rettungsdienst in der Europäischen Union. In: Notfall & Rettungsmedizin, Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči. UL RS 77/1996; Zakon o zdravstveni dejavnosti. UL RS 23/2005; Zaletel, M. Kakovost v zdravstveni negi s standardi in kriteriji. Dostopno na: URL: [februar 2002]. 50 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

52 Pravilno izvajanje standardnih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje okužb varen in zadovoljen pacient Irena Šumak dipl. m. s Srednja Zdravstvena šola Murska Sobota OSEBNA UREJENOST ZDRAVSTVENIH DELAVCEV Zdravstveni delavci moramo na delovnem mestu upoštevati načela splošne osebne higiene. Nakit (prstane, zapestna ura) odstranimo z rok pred pričetkom dela. Nohti morajo biti urejeni, kratko pristriženi in nelakirani. Ne smemo imeti umetnih nohtov, ker je število mikroorganizmov pod nohti povečano. Tudi pod nakitom je število mikroorganizmov povečano. Pogosto nakit poškoduje medicinske rokavice. Pravila obnašanja zdravstvenih delavcev v bolnišnici v ZDA (Memorial Medical Center Springfield, Illinois): 1. Vsi delavci morajo nositi napise z imeni in priimki. 2. Vsi morajo biti predpisano poklicno oblečeni in se obnašati primerno svojemu poklicu. 3. Poklicne obleke morajo biti čiste in zlikane. Potrebno jih je redno zamenjati. 4. Moški morajo biti oblečeni v poklicne obleke, če pa imajo pod haljo civilno obleko, morajo nositi srajce in kravate. 5. Lasje morajo biti čisti in urejeni. 6. Brade, brki in zalisci morajo biti čisti in lepo postriženi. 7. Zaposlene ženske osebe morajo imeti urejene lase in dovolj trdno spete, da ne padajo naprej, zlasti pri delu z bolniki. 8. Potrebno je nositi dolge ali kratke nogavice. 9. Spodnje perilo mora biti oblečeno, ne sme pa se videti. 10. Ličenje, dišave, nakit in losjon po britju se sme uporabljati le v omejeni količini. 11. Izrazite barve las, vpadljive frizure, vpadljivo oblačenje, ličenje, lakiranje nohtov ni dovoljeno. 12. Popolnoma prepovedano je: nositi kavbojke, majice, puloverje, sandale z odprtimi petami in prsti, DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Pravilno izvajanje standardnih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje okužb

53 bose noge, mini krila, zaudarjanje telesa po znoju. Na delovnem mestu nosimo delovno obleko, srajco, hlače ali krilo, ki jih menjavamo dnevno, po potrebi in ob onesnaženju. Zanimivost V eni od raziskav, kjer so preiskovali delovne halje zobozdravstvenega osebja, ki so jih menjavali največ enkrat tedensko, so ugotovili, da več kot 67 % halj ni snažnih, več kot 20 % jih je imelo na površini mnogo bakterij Staphylococcus aureus in Enterococcus faecalis.(dragaš-škerl, Higiena in obvladanje okužb, 2004). HIGIENA ROK Zanimivost Na svetu so že več tisoč let pred našim štetjem poznali higienske predpise, med katerimi je bilo tudi umivanje rok. Zdravnik Ignaz Philipp Semmelweis ( ) je zahteval pred ginekološkim pregledom porodnic in po njem umivanje rok in dodatno razkuževanje v 3 % raztopini klorovega apna. Tako so zmanjšali pojav poporodne mrzlice. Ljubljanski porodničar Alojz Valenta (19. stoletje) je podprl Semmelweisa in zahteval enake ukrepe pri poučevanju babic. V začetku 20. stoletja so v kirurgiji zahtevali natančno umivanje in razkuževanje rok s % etanolom. Medicinske rokavice je uvedel v kirurgijo leta 1890 Holstedt. Rokavice so uporabljali pri aseptičnih posegih. Prav tako so jih uporabljali za zaščito pred okužbo zdravstvenih delavcev (inficirane rane, rektalne in vaginalne preiskave, preiskave ustne sluznice). Že takrat so priporočali tehniko nedotikanja, to pomeni, da se izognemo neposrednega dotika z našimi rokami, zato pri tem uporabljamo instrumente. Ignaz Philipp Semmelweis vir: Higiena rok nekoč vir: 52 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

54 Higiena rok je najpomembnejši ukrep pri preprečevanju prenosa okužb. K higieni rok spadajo naslednji postopki: umivanje rok, razkuževanje rok, nega kože rok, uporaba medicinskih rokavic, tehnika nedotikanja. Na zdravi koži prevladuje normalna mikrobna populacija kože, ki jo sestavljajo predvsem Staphylococcus epidermidis, drugi koagulaza negativni stafilokoki in nepatogene bakterije rodu Corynebacterium. Z rokami se prenašajo različni mikroorganizmi, ki se na rokah zadržijo začasno. To so največkrat bakterije: Staphylococcus aureus, enterobaktrije, Pseudomonas aeruginosa, različni virusi, zlasti enterovirusi, respiratorni virusi, glive, praživali in jajčeca črevesnih parazitov. Umivanje in razkuževanje rok Patogene in oportunistične mikroorganizme prenašamo največkrat z rokami na predmete, bolnike, naprave in na sebe. Preprost način preprečevanja te poti prenosa je umivanje rok z milom in s tekočo pitno vodo. Roke si umivamo pred jedjo, po kihanju, kašljanju, brisanju nosu, po uporabi stranišča in ko so roke vidno umazane. Zdravstveni delavci si moramo obvezno umiti roke pred začetkom dela. Natančno si moramo umiti roke pred odhodom domov, zlasti okoli nohtov. Za zdravstvene delavce je predpisano umivanje rok, ki ga izvajamo s predpisano tehniko 1 do 2 minuti. Pomembna je natančnost umivanja rok. Tehniko umivanja rok v zdravstvu imenujemo higiensko umivanje rok. Za umivanje rok potrebujemo umivalnik brez zamaška, pipo brez mrežice, enoročno mešalno baterijo za komolčno odpiranje in tekočo, mlačno pitno vodo. Trdo milo naj bo v lističih za enkratno umivanje. Boljše je koži prijazno milo v sterilnem ali čistem razdelilcu na komolčno odpiranje. Potrebujemo tudi čiste papirnate brisače in koš za odlaganje uporabljenih brisač. Če ni pipe na komolčno odpiranje, pipo zapremo s suho in čisto papirnato brisačo. Ne zapiramo pip z umitimi rokami. Pipe na fotocelico niso primerne za uporabo v zdravstvenih ustanovah. Električni sušilci za roke so neprimerni za zdravstvene ustanove. Sušilci zadržujejo in razpršujejo mikroorganizme zaradi zračnih vrtincev. Povzročajo tudi hrup. Kirurško umivanje rok je obvezno za zdravstvene delavce pred operacijami in možnimi posegi. Zahteva posebno tehniko, traja dalj časa in zajema roke do komolcev. Razkuževanje rok je metoda, pri kateri v kožo vtiramo alkoholne pripravke. Največkrat so v obliki raztopin, lahko tudi v obliki gela. Lahko uporabljamo tudi alkoholne robčke. Alkoholi so hitro delujoča razkužila, ki uničujejo bakterije, glive in večino virusov na rokah, ne uničijo pa bakterijskih spor. Higiensko razkuževanje rok izvajamo z alkoholnimi pripravki in izvajamo dogovorjeno tehniko. Traja 30 sekund do ene minute. Bolj kot trajanje je pomembna natančna tehnika. Razkužiti moramo vsa področja kože rok. Uporabiti moramo primerno količino razkužila (dvakrat pritisnemo na dozator razkužila). Za razkuževanje rok potrebujemo razdelilce z alkoholnim razkužilom. Po uporabi se namesti nova pla- DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Pravilno izvajanje standardnih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje okužb

55 stenka. Razkužila se nikoli ne doliva. Roke si razkužujemo s 70 ali 80 % izopropranololom, z dodanimi negovalnimi komponentami. Razdelilec naj bo na komolčno odpiranje. Nameščen naj bo ob umivalniku, ob preiskovalnih mizah, na negovalnih vozičkih in povsod tam, kjer je potrebno razkuževanje rok. Razkužujemo na pogled čiste roke. Alkoholno razkužilo vtiramo v kožo rok tako dolgo, da se na koži posuši. Umivanje in brisanje rok po opravljenem razkuževanju je strokovna napaka. Higiensko razkuževanje rok med delom nadomesti umivanje, v kolikor roke niso vidno onesnažene. Pri razkuževanju rok z alkoholnim razkužilom uničimo mikroorganizme, pri umivanju pa jih le odstranimo. Postopek je hiter in enostaven. Roke negujemo z losjonom, ki je v razdelilcu ob umivalniku, lahko pa tudi s kremo v tubi za osebno uporabo. Negovalno kremo uporabljamo le, ko gremo na daljši odmor ali domov. Roke negujemo po umivanju rok, nikoli ne po razkuževanju. Zanimivost Raziskave kažejo, da se že pol ure po uporabi negovalnih krem na koži poveča število bakterij, zlasti bakterij prehodne populacije. Uporaba medicinskih rokavic Zaščitne gumijaste rokavice so uvedli v medicino že pred več kot sto leti z namenom zaščititi zdravstvene delavce in bolnike. S pojavom aidsa se je uporaba medicinskih rokavic v zdravstvu zelo povečala. Pomembno je torej, da zdravstveni delavci vemo, kdaj, zakaj in kako bomo uporabljali medicinske rokavice. Sterilne kirurške rokavice uporabljamo pred operacijami in invazivnimi posegi. Z nošenjem teh rokavic preprečimo vnos mikroorganizmov v sterilne votline in tkiva. Če je operacija daljša, je potrebno rokavice med operacijo zamenjati. Obvezno jih zamenjamo, če se raztrgajo, prebodejo ali onesnažijo z bolnikovimi izločki. Sterilne kirurške rokavice menjamo na dve uri. 54 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

56 Sterilne preiskovalne rokavice uporabljamo pri krajših invazivnih posegih, da preprečimo vnos mikroorganizmov v telo. Uporabljamo jih do pol ure, nato jih zamenjamo. Nesterilne, čiste preiskovalne rokavice uporabljamo pri nekaterih negovalnih in diagnostičnih postopkih v predelih z večjim onesnaženjem (analna nega, ustna nega) ter pri vseh postopkih, kjer pričakujemo onesnaženje s krvjo in izločki bolnika ali stik s sluznicami. Te rokavice uporabljamo deset do petnajst minut, nato jih moramo zamenjati. Rokavice uporabljamo le najnujnejši in najkrajši čas, ki je predviden za določen postopek. Sterilne ali nesterilne rokavice uporabljamo le za en postopek pri posameznem bolniku. Po končanem postopku rokavice takoj odvržemo v odlagalno posodo. Pred uporabo in po uporabi medicinskih rokavic si roke razkužimo; če je potrebno, tudi umijemo. Roke si moramo umiti tudi v primeru uporabe pudranih rokavic. Nesterilne rokavice so največkrat pakirane v škatli. Iz škatle jih jemljemo previdno, da posamezne rokavice ne onesnažimo. Po delu v enem področju istega bolnika rokavice snamemo, roke razkužimo ali umijemo. Tako ravnamo zato, ker so mnoge rokavice zaradi slabega materiala in tovarniških napak prepustne. Strokovna napaka je uporaba rokavic pri več bolnikih. Prav tako je strokovna napaka hoja z orokavičenimi rokami, prijemanje kljuk, telefonov, predmetov in podobno. Nesmotrna uporaba rokavic daje le občutek lažne varnosti, ne prepreči pa širjenja okužb. Zaščitne rokavice uporabljamo za zaščito zdravstvenih delavcev: za rokovanje za delo s citostatiki (priprava in vnašanje), rokavice iz gume za čiščenje pripomočkov in instrumentov, rokavice iz bombaža (uporaba v kuhinji ali pod gumijastimi rokavicami). Osebna varovalna oprema zdravstvenih delavcev Osebna varovalna oprema ščiti zdravstvene delavce pred direktnim stikom z bolnikovimi telesnimi tekočinami, izločki in mikroorganizmi, ki se nahajajo na površinah. K osebni varovalni opremi zdravstvenih delavcev spadajo: rokavice, maska, zaščita za oči (očala ali vizir), zaščitni predpasnik in halja, kapa oz. pokrivalo, zaščita za obuvalo. Uporaba osebne varovalne opreme v zdravstvu ima dvojno nalogo: osebna varovalna oprema ščiti zdravstvenega delavca pred morebitno okužbo, preprečuje prenos okužbe na bolnika. Pri izbiri osebne varovalne opreme upoštevamo možnost stika s telesnimi tekočinami, izločki bolnika ali kontaminiranimi površinami in predmeti. To je osnovno pravilo, ki ga upoštevamo ob vsakem stiku z bolnikom ne glede na znano ali neznano prisotnost okužbe pri bolniku. Kadar vemo, kakšno okužbo ima bolnik, upoštevamo tudi način prenosa okužbe (s stikom, z zrakom, fekalno, oralno, s kapljicami ) in stopnjo kužnosti bolnika. Rokavice ščitijo roke osebja pred direktnim stikom s krvjo, telesnimi tekočinami in izločki. Ščitijo nas tudi pred kontaminacijo z odpornimi mikroorganizmi. So zaščita naših rok ob morebitno poškodovani koži. DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Pravilno izvajanje standardnih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje okužb

57 Masko uporabljamo vedno, kadar obstaja možnost, da nam kri, telesne tekočine ali bolnikovi izločki brizgnejo v obraz. Z masko ščitimo sluznico ustne votline in nosu. Maska nas ščiti vdihavanja okuženega zraka. Maska mora biti iz materiala, ki ne prepušča mikroorganizmov in tekočin. KIRURŠKA MASKA je namenjena zdravstvenim delavcem. Preprečuje širjenje povzročiteljev bolezni iz nosu, ust in grla. Deluje od znotraj navzven, torej ščiti bolnika. Kirurško masko v posameznih primerih namestimo bolniku, saj z uporabo le-te preprečujemo širjenje mikroorganizmov, ki se z govorjenjem, kihanjem in kašljanjem širijo v okolje. Kirurška maska mora pokrivati usta, nos in brado. Primerna je le za enkratno uporabo. Menjavamo jo na 2 uri oz. pogosteje. Odstranjujemo jo tako, da se dotikamo le trakov. Pred in po uporabi maske si razkužimo roke. Kirurška maska ne nudi zadostne zaščite pred aerogeno prenosljivimi boleznimi. Zaščitni respirator (respiratorna maska) ščiti zdravstvene delavce predvsem pred okužbami, ki se prenašajo aerogeno. Deluje od zunaj navznoter, filtrira zrak in tako ščiti uporabnika. Zaščitni respiratorji so po evropskih standardih razvrščeni v tri zaščitne razrede: FFP1, FFP2, FFP3 (FF = Face Filterpiece, P= Particulate). Označeni morajo biti tudi z znakom CE. P1 ni primeren za zaščito pred biološkimi nevarnostmi. P2 ima največje dopustno prepuščanje v notranjost 8 % (kar pomeni učinkovitost 92 %) in s tem zmanjšuje tveganje okužbe za 12-krat. P3 je najbolj priporočljiv zaščitni razred, saj je prepuščanje v notranjost največ 2 %, učinkovitost je torej 98 %, zaščitni faktor je 50-kraten. Pomembno je, da zdravstveni delavci uporabljamo zaščitni respirator z višjo zaščito pri postopkih, pri katerih pričakujemo večjo možnost tvorbe aerosolov (diagnostika, bronhoskopija, intubacija, sukcija). Uporaba zaščitnih respiratorjev: zaščitni respirator je potrebno pravilno namestiti, preveriti moramo tesnost respiratorja, zaščitnega respiratorja ne smejo uporabljati moški z brado, ker lahko obrazne dlake preprečijo kontakt med obrazom in robom respiratorja in zato maska ne tesni, zaščitnega respiratorja ne smejo uporabljati ljudje s težavami respiratornega sistema (astma) in srčni bolniki, zaščitnega respiratorja ne smejo nositi otroci, po uporabi se zavrže kot infektivni odpadek. Zaščitni respirator odstranjujemo tako, da se dotikamo samo trakov. Ne smemo se dotikati filtra. Zaščitni respirator odstranimo oz. zamenjamo, dokler ni premočen, če začutimo prevelik upor pri dihanju in na koncu delovne izmene (ne več kot 8 ur). Po uporabi si roke razkužimo oz. higiensko umijemo. Respiratorna zaščita je učinkovita samo takrat, če je ustrezno izbrana, pravilno nameščena in nošena ves čas izpostavite nevarnosti. 56 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

58 Respirator (po SSKJ) priprava, ki varuje dihalne organe pred trdnimi snovmi in tekočinami, razpršenimi v zraku. Zaščita za oči (očala ali vizir). Zaščito za oči uporabljamo vedno, kadar obstaja možnost tvorbe aerosolov in nam lahko ti vbrizgnejo na sluznico oči. Zaščitna očala po vsaki uporabi razkužimo ali zavržemo. Kapo oz. pokrivalo za lase je potrebno uporabljati pri aseptičnih posegih. Pokrito naj bo tudi čelo, saj je na njem največ kožnih bakterij. S kapo preprečujemo, da bi lasje in kožne luske padali v sterilno polje. Zaščitni predpasnik in halja morata biti nepropustna, saj se tako zdravstveni delavci zaščitimo pred onesnaženjem z izločki in iztrebki, pred obrizganjem in politjem s krvjo in telesnimi tekočinami ter pred kontaminacijo z večkratno odpornimi mikroorganizmi. Zaščita za obuvalo ščiti osebje pred kontaminacijo ob politju s kužnino. Vzdrževanje pripomočkov za zdravstveno nego Pravilno ravnanje z uporabljenimi pripomočki in instrumenti v zdravstvu je posebej pomembno, saj so le-ti pogost posrednik pri prenosu okužb v zdravstvu. Uporabljene pripomočke zato najprej dekontaminiramo, čistimo, razkužujemo in po potrebi steriliziramo. Dekontaminacijo najpogosteje izvajamo v termodezinfektorjih, v katerih se vršita čiščenje in razkuževanje uporabljenih instrumentov in pripomočkov. Če nimamo na razpolago termodezinfektorjev, moramo instrumente in pripomočke najprej namakati v razkuževalni raztopini. Pri tem upoštevamo navodila proizvajalca razkužila. Temu sledi ročno čiščenje instrumentov. Razkuževanje ali dezinfekcijo izvajamo s kemičnimi sredstvi. Lahko uporabimo tudi toploto. Pripomočke (stroji za nočne posode, urinske steklenice) razkužujemo pri temperaturi 100ºC 5 10 minut. Z razkuževanjem uničimo vse mikroorganizme, razen njihovih spor in prionov. Za razkuževanje se uporabljajo tudi ultrazvočni čistilci in mikrovalovne naprave. Zaželjeno je, da bi imeli čim več pripomočkov za enkratno uporabo. DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Pravilno izvajanje standardnih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje okužb

59 Bolniki v enotah za intenzivno terapijo in na rizičnih oddelkih naj imajo svoje pripomočke za nego (termometer, merilec tlaka). Uporabljene igle in ostre predmete odvržemo v zbiralnik za ostre predmete. Uporabljamo tehniko nedotikanja. Rokovanje, transport in pranje bolniškega perila naj poteka tako, da preprečimo izpostavljenost kože in sluznic zdravstvenega delavca. Preprečujemo kontaminacijo delovne obleke, okolice ter okužbe drugega bolnika. Poškodovano kožo rok zdravstvenega delavca zaščitimo z nepropustnim obližem. Bolnikovo okolico čistimo in razkužujemo po navodilih bolnišnice. Vsaka bolnišnica mora imeti izdelana navodila za čiščenje in razkuževanje pripomočkov, površin in opreme. Ukrepi za preprečevanje okužb zdravstvenih delavcev Okužbe pri zdravstvenih delavcih preprečujemo z naslednjimi ukrepi: z uporabo varovalnih sredstev in z izvajanjem standardnih ukrepov za preprečevanje prenosa okužb, z imunoprofilakso, s kemoprofilakso, z omejitvijo dela zdravstvenih delavcev z nalezljivo boleznijo, z izobraževanjem zdravstvenih delavcev. Okužbe, kjer je potrebna posebna obravnava zdravstvenih delavcev, so: tuberkuloza, meningitis (Neisseria meningitis), hepatitis, ošpice, okužbe z virusom Varicella zoster, gonoreja, peta bolezen, oslovski kašelj, okužba s HIV. Zdravstvene delavce cepimo za bolezni, ki so določene z zakonodajo. Ni največ živel tisti, ki je dočakal največ let, temveč tisti, ki je svoja leta najpolneje doživljal. (Jean Roousseau) 58 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

60 Pomen higiene rok v zdravstvu Šarika Benko dipl. m. s. Splošna bolnišnica Murska Sobota Ob pravilno načrtovanih postopkih zdravstvene nege (ZN) je higiena rok del celovitega sistema preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb (BO). Kako pogoste so BO, je eden izmed kazalcev kakovosti dela v bolnišnici. Prenos okužb z bolnika na bolnika preko rok zdravstvenega osebja predstavlja najpogostejšo pot prenosa navzkrižnih okužb v bolnišnici. Za higieno rok obstajajo navodila, ki so strokovna in enakoveljavna za vse zdravstvene delavce. Znanje s tega področja je temelj dejavnosti, vendar brez etične komponente ni zagotovljene varnosti in kakovosti. Etično načelo je»ne ŠKODOVATI«. Etika vzpostavlja odnos do znanja v praksi. Izhodišče vsake etike pa je moralna drža vsakega posameznika, ki je v praksi etično odgovorna oseba. Odnos do prenosa BO preko rok je izraz etične občutljivosti vsakega zdravstvenega delavca. Roke so za bolnika izredno pomembne. Z njimi mu pomagamo k ozdravitvi, včasih pa prav te roke povzročajo resen zaplet zdravljenja, ki podaljšuje ležalno dobo. Prenos okužb zaradi neupoštevanja načel higiene rok skoraj nikoli ni povzročen namerno, se pa šteje za strokovno napako, povzročeno iz malomarnosti, in s tem povezano odgovornostjo. Sodobna zdravstvena vzgoja se na področju hospitalne higiene preusmerja od preprečevanja k obvladovanju BO. Cilj je preprečevanje, izbrana pa»metoda preprečevanja«. Namen je zavestno izogibanje tistim dejavnikom, ki imajo negativni namen in se povezujejo z metodo uvajanja in vaje. Metoda želi povedati, zakaj je nekaj škodljivo, nevarno, napačno ali celo nesprejemljivo in tako usmerja zdravstvene delavce k sprejemljivejšim in varnejšim oblikam obnašanja. Potrebno je stalno obnavljanje znanja in praktična vzgoja za pravilno izvajanje postopkov umivanja in razkuževanja rok. S pravilno higieno rok želimo doseči, da je koža rok brez prehodne (kontaktne) flore in s tem prekinjena pot prenosa okužb preko rok. Zdrave in čiste roke z normalno kožno floro so redko povzročiteljice okužb. Pogoj za to so skrbno negovane roke s kratko pristriženimi in urejenimi nohti. Urejenost rok je pomembna za učinkovito higiensko umivanje in razkuževanje rok. Zdravstveni delavci, ki se ne držijo higienskih ukrepov, poslabšujejo dejansko stanje. ČISTA ROKA VARNA OSKRBA. DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Pomen higiene rok v zdravstvu

61 Redni izobraževalni programi s področja higiene rok naj potekajo v obliki učnih delavnic. Delavnice higiene rok naj vsebujejo 4 elemente: Opredelitev potrebe po umivanju in razkuževanju rok. To predstavimo tako, da se začuti potreba po izvajanju teh postopkov. Predstavitev ciljev umivanja in razkuževanja. Zakaj temu cilju sledimo, kaj s tem dosežemo? Zdravstvenemu delavcu mora biti cilj razumljiv, začutiti mora potrebo po dosegu tega cilja. Postopke dela navedemo tako, da predstavimo bistvene elemente izvajanja (tehniko), ki so potrebni za dosego tega cilja; navedemo zaščito za osebje in bolnika. Upoštevati moramo številne napake pri tehniki umivanja in razkuževanja, kar lahko zmanjšuje uspešnost in učinkovitost postopkov. Navedemo sredstva za umivanje in razkuževanje rok. Izbor sredstev (razkužil, mil) naj pripravi farmacevt. Zdravstveni delavci se morajo zavedati problema in pomena higiene rok. Vsakega posameznika je potrebno pripraviti do spoznanja, da je njegova odgovornost odvisna od znanja, ki ga ima, in motiviranosti za delo. Potrebno je prebuditi občutek odgovornosti ne samo za lastno zdravje, ampak tudi za zdravje drugih ljudi. Literatura M. Skubic: Priprava programov razkuževanja za preprečevanje infekcij z zdravstveni dejavnosti. Obz. zdr. n. 1999; 33: Ni vam treba potovati po svetu, da bi našli svojo srečo. Vaša sreča je v dobrem, ki ga storite, v veselju, ki ga širite okoli sebe, v smehu, ki se razcvete zaradi vas, v solzah, ki jih osušite. (Ragul Follergeau) 60 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

62 Organizacija dela v ambulanti za spremljanje antikoagulacijske terapije podrejena predvsem varnosti bolnika na antikoagulacijski terapiji Darinka Crnkovič dipl. m. s. Splošna bolnišnica Murska Sobota Soavtorice: Mirjana Berendijaš, vms Jožica Miklošič, vms Barbara Turza, pis. ref. Uvod Kri je tekoče tkivo, ki kroži po telesu v zaprtem sistemu žil (arterijah, venah) in srcu. Vsak zdrav organizem mora ohraniti sposobnost strjevanja krvi, kar je naravni zaščitni mehanizem, ki preprečuje izgube večjih količino krvi ob poškodbah žil. Žal se včasih kri strjuje tudi takrat, ko to ni zaželjeno in je za organizem škodljivo. V teh primerih lahko strdek»trombus«žilo zamaši in onemogoči normalen pretok krvi v njej ali ga popolnoma prekine. Motnja v pretoku krvi pa ima za posledico odmiranje tistega tkiva, ki ga zamašena žila oskrbuje. Lahko se strdek -»trombus«odtrga od žilne ali srčne stene, po krvi potuje v druge dele telesa, kjer zamaši žilo. Poglavitni trije dejavniki, ki omogočajo strjevanje krvi in nastajanje krvnih strdkov, so: a) poškodovana ali kako drugače okvarjena žilna stena ali stena srčnih votlin, b) dejavniki, ki se nahajajo v krvi: trombociti, več različnih snovi v krvi, ki sestavljajo sistem koagulacije krvi (faktorji koagulacije), c) upočasnjen pretok krvi. Poglavitna bolezenska stanja, ki predstavljajo dejavnike tveganja za nastanek srčnožilnih bolezni, pa so: a) zvišan krvni pritisk (arterijska hipertenzija), b) zvišan krvni sladkor (sladkorna bolezen), c) zvišana količina maščob v krvi (hiperlipidemija) in drugo. ZDRAVILA, ki se v praksi uporabljajo za preprečevanje nastajanja strdkov (ANTI- TROMBOTIKI), vplivajo bodisi na: trombocite, tako da preprečujejo njihovo agregacijo zlepljanje (t.i. ANTIAGREGACIJSKA ZDRAVILA: Aspirin, Tagren, Asasantin, Plavix), na določen dejavnik v sistemu koagulacije krvi (t.i. ANTIKOAGULACIJSKA ZDRAVILA: Marivarin, Sintrom, Sincumar, Marcumar). DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Organizacija dela v ambulanti za spremljanje antikoagulacijske terapije

63 Zdravstvena nega v transfuzijski medicini Zdravstvena nega v transfuzijski medicini se razlikuje od zdravstvene nege na ostalih strokovnih področjih po vsebini dela. V transfuzijski medicini, pri kateri ima pomembno vlogo laboratorijska medicina, že dolgo velja pravilo, da ni pomembno samo, kaj delaš in koliko delaš, temveč kako delaš neko opravilo oz. postopek. Kako doseči, da se način dela ne razlikuje glede na posameznika, ki ga opravlja, omogoča le standardiziran način dela vseh posameznikov, ki sodelujejo v timu in nadzor nad delom. V ta namen na Oddelku za transfuziologijo SB Murska Sobota pripravljamo pisna navodila za delo, t.i. standardne operativne postopke (SOP) za čim več opravil. S SOP-i damo vsakemu zaposlenemu možnost, da posamezno pravilo opravi pravilno in kvalitetno. Da se delo v praksi res opravlja po SOP-ih moramo delo vsakega posameznika ustrezno spremljati s pomočjo sistema notranjih kontrol, ki velja za ves tim zaposlenih na oddelku. Če želimo vpeljati sistem kakovosti (SOP-i in kontrole) v delovni proces na nekem oddelku, tako da le-ta postane nekaj samoumevnega in ne v breme posameznika, je potrebna strokovna verodostojnost z občutkom odgovornosti in samokritičnosti pri vsakem posamezniku v nekem kolektivu. Vemo pa, da je pri timskem delu potrebno, da vsak član kolektiva dela enako varno in da je s prispodobo povedano veriga (tim) varna le toliko, kolikor je varen njen najšibkejši člen (član kolektiva). Ambulanta za spremljanje antikoagulacijske terapije Z uvajanjem sistema kakovosti v svoj vsakdan, prispevamo k varnosti bolnika. S to popotnico smo se na Oddelku za transfuziologijo lotili organizacije dela v ambulanti za spremljanje antikoagulacijske terapije. V ambulanti ne obravnavamo bolnikov, ki so na antiagregacijski terapiji z zdravili, ki vplivajo na strjevanje krvi, saj pri njih kontrole PČ in INR niso potrebne. Bolniki so v našo ambulanto napoteni s strani specialista, ki je opravil diagnostično obdelavo bolnika in postavil diagnozo, na osnovi katere se bolniki spremljajo le omejen čas ali pa doživljenjsko. Naloge ambulante za spremljanje antikoagulacijske terapije: a) spremljanje bolnikov na peroralni antikoagulacijski terapiji, da je le-ta varna, in sicer tako, da so ob jemanju zdravila vrednosti PČ in INR znotraj želenega terapevtskega območja; b) priprava bolnikov na operativne posege in po posegih ponovno prehajanje na per os terapijo; c) poučevanje bolnikov o samem zdravljenju in možnostih spremljajočih nevarnosti, ki jih morajo sami (ali s pomočjo svojcev) znati čim prej prepoznati in nas o tem takoj obvestiti. Demografske značilnosti bolnikov Ambulanto večinoma obiskuje starejša populacija bolnikov v jeseni življenja. Ti bolniki»slabo slišijo, slabo vidijo«, težje dojemajo, so slabo pokretni in tako velikokrat odvisni od svojcev. Ob številnih diagnozah in večji količini zdravil, ki jih morajo dnevno jemati, je nujno pridobiti: zaupanje teh bolnikov in svojcev, da postanejo za zdravljenje motivirani, realne podatke o jemanju antikoagulacijskih zdravil, saj je le-to osnova za varno vodenje bolnikov. 62 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

64 Le tako jih lahko kvalitetno spremljamo in pravočasno ukrepamo v primeru komplikacij. Preventiva je pri tej populaciji bolnikov izrednega pomena za ohranitev njihovega zdravja in tudi za zmanjšanje stroškov zdravljenja zaradi prepoznega ukrepanja in nepotrebnih hospitalizacij. Graf 1: ZASTOPANOST BOLNIKOV PO SPOLU (%) Bolniki po spolu v odstotkih Tabela 1: BOLNIKI V AMBULANTI ZA ANTIKOAGULACIJSKO ZDRAVLJENJE (po starosti in spolu) LETNICA ROJSTVA STAROST BOLNIKOV MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Organizacija dela v ambulanti za spremljanje antikoagulacijske terapije

65 Graf 2: BOLNIKI V AMBULANTI ZA ANTIKOAGULACIJKSO ZDRAVLJENJE (po starosti in spolu) Diagnoze bolnikov, ki obiskujejo ambulanto V ambulanto prihajajo bolniki po kardiokirurških posegih, kirurški, internistični in onkološki bolniki z motnjami strjevanja krvi. Najpogostejše indikacije za antikoagulacijsko terapijo so: GLOBOKA VENSKA TROMBOZA Krvni strdki nastajajo v globokih venah spodnjih ali zgornjih okončin ali v medeničnih venah. PLJUČNA EMBOLIJA Krvni strdki iz globokih ven spodnjih okončin ali medenice se odtrgajo od stene krvne žile, odplavajo v krvni obtok vse do pljuč, kjer zamašijo večje ali manjše veje pljučne arterije. ARTERIJSKA TROMBOZA Krvni strdki nastanejo v arterijah in prekinejo dotok krvi do posameznih organov. EMBOLIJA Del krvnega strdka, ki je nastal v srcu, se odtrga in odplava najpogosteje v žile možganov, kjer povzroči možgansko kap, ali odplava v žile nog, trebuha, rok. UMETNE SRČNE ZAKLOPKE Pri teh bolnikih z antikoagulacijsko terapijo preprečujemo nastanek krvnih strdkov na umetnih srčnih zaklopkah (umetna snov). KRVNI STRDKI V SRČNIH VOTLINAH Po prebolelem srčnem infarktu. SRČNA ODPOVED Strdki nastajajo v srčnih votlinah, ko pride do srčnega popuščanja in zastoja krvi v srčnih votlinah. 64 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

66 REVMATIČNA OBOLENJA SRČNIH ZAKLOPK Preprečujemo nastanek krvnih strdkov na poškodovanih srčnih zaklopkah. TROMBOZA ARTERIJSKEGA OBVODA (By-pass) Preprečujemo rast krvnega strdka v samem obvodu. ARTERIJSKA FIBRILACIJA Zaradi motenj srčnega ritma krvni strdki nastajajo v srčnih preddvorih in lahko privedejo do možganske embolije, embolije žil v rokah, trebuhu in nogah. TROMBOFILIJE so: dedna, prirojena ali pridobljena nagnjenost k trombozam. PREPREČEVANJE TROMBEMBOLIČNIH ZAPLETOV Po operaciji, po poškodbi, po dolgotrajnem mirovanju v postelji. Bolniki so pogosto obremenjeni z dodatnimi dejavniki tveganja: zvišan arterielni pritisk, zvišane vrednosti maščob v krvi, sladkorna bolezen; vsi okvarijo sistem žil v telesu. dodatno imajo še številne druge diagnoze, npr.: rakaste bolezni Potek varne obravnave bolnika v ambulanti za spremljanje antikoagulacijske terapije Prvi pregled se opravi ločeno od bolnikov, ki prihajajo na kontrolne preglede, tako da ni več gneče v ambulanti. Bolniki so naročeni na kontrolni pregled na določen dan in uro sprejema, le-to si izberejo sami. Na pol ure imamo naročenih 10 bolnikov. Tako se izognemo istočasnemu prihodu vseh bolnikov hkrati in gneči v čakalnici. 1. Administrativni sprejem bolnika Ob administrativnem sprejemu bolnika, ki je standardiziran, pis. referentka preveri veljavnost napotnice napotnega zdravnika, da je kartica ZZ potrjena in če ima bolnik vse potrebne izvide. Nato pis. referentka nastavi popis bolezni za bolnika, ki obsega: ambulantni karton, izpis nalepk z osnovnimi točnimi podatki bolnika, nastavitev obrazca za PČ in INR s podatki bolnika (ime, priimek, roj. podatki), nastavitev knjižice za vodenje antikoagulacijske terapije, opremljene s podatki o bolniku, z delovnim časom in tel. št. amb. ter z obvestilom za bolnika, kako ravnati in na kaj naj bodo pozorni v primeru splošnega poslabšanja zdravstvenega stanja. Nato pis. referentka vsem bolnikom hkrati razloži, kako in kdaj se lahko naročijo za pregled oz. prenaročijo, če na pregled ne morejo priti takrat, ko so naročeni. Razloži jim tudi, kje naj v antikoagulacijski knjižici spremljajo veljavnost napotnice in po potrebi prinesejo novo napotnico in to pravočasno. DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Organizacija dela v ambulanti za spremljanje antikoagulacijske terapije

67 Ta opravila so standardizirana in na razpolago v pisni obliki vsem administrativnim delavcem, ki občasno nadomeščajo redno zaposleno pis. referentko. 2. Laboratorij V laboratoriju se opravi kapilarni odvzem vzorca krvi iz bolnikovega prsta na roki in se določi vrednost PČ, INR, ki ga nato kader ZN zapiše na obrazec za laboratorijsko testiranje in v ambulantno kartoteko. Meritev opravimo na aparatu Choagu Check po zahtevah dobre laboratorijske prakse, ki zahteva: pisna navodila za delo z aparatom in za izvedbo meritev, vsakodnevne laboratorijske kontrole kakovosti (meritve PČ in INR s priloženimi kontrolami po navodilih proizvajalca) in pisno vodenje izvajanja kontrol v posebni zvezek. 3. Zdravstvena vzgoja bolnikov in svojcev Sprejemu bolnika in odvzemu vzorca sledi zdravstvena vzgoja bolnikov in zainteresiranih svojcev. Je zelo pomemben člen v procesu obravnave bolnika, saj omogoča direktni stik vsakega bolnika z ustrezno usposobljeno medicinsko sestro. Zdravstveno vzgojo opravlja diplomirana ali višja medicinska sestra po STANDARDIZIRANIH PIS- NIH NAVODILIH. Ta pouči bolnika in svojce o nekaterih pomembnih dejavnikih, ki lahko vplivajo na rezultat preiskave in učinek antikoagulacijske terapije, in sicer o: učinku ostalih zdravil, še posebej o vplivu analgetikov na terapijo (priporoči določeno skupino analgetikov), učinku prehrane, možnih komplikacijah zdravljenja, pripravi na operativni poseg; 5-7 dni pred planiranim operativnim posegom naj se bolnik sam prenaroči in opravi pravočasni pregled, po potrebi pouči bolnike ali svojce o aplikaciji nizkomolekularnih heparinov (NMH), ki jih bolniki praviloma dobivajo pred načrtovanim operativnim posegom, kontrolah v ambulanti mora upoštevati dan in uro naročila v AKT knjižici. V slučaju urgence oz. komplikacij v popoldanskem in nočnem času, ko naša ambulanta ne dela, naj se bolnik oglasi na nujno medicinsko pomoč v zdravstvenem domu, sicer pa pokliče na naš oddelek. Na koncu predavanja ima vsak bolnik ali svojec možnost postaviti vprašanja in dobiti odgovor nanje, kar prispeva k njegovemu občutku varnosti. ZV prispeva tudi k dejanski varnosti bolnika, saj bolnik/svojec aktivno sodeluje in razume pomen terapije in nujnost upoštevanja vseh navodil. Bolnik dobi knjižico s pisnimi navodili in s podatki o jemanju zdravila za vsak dan v tednu. Bolnik dobi dodatna pisna navodila obvestilo bolnikom, v katerih primerih mora sam poklicati na naš oddelek in opraviti vmesno kontrolo. Bolnik dobi knjižico z navodili, da lahko v vsakem trenutku»osveži«vsa pomembna dejstva, povezana z antikoagulacijskim zdravljenjem. 66 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

68 4. Zdravniški pregled Zdravnica bolnike obravnava v njihovi prisotnosti ali v odsotnosti bolnika ob prisotnosti svojcev ali pooblaščenega osebja drugih medicinskih ustanov. a) Prvi pregled Ob prvem stiku zdravnica pregleda vso medicinsko dokumentacijo, preveri diagnoze, zdravila, ki jih jemlje in ki bi lahko vplivala na zdravljenje. Nato od bolnika in svojcev pridobi ustrezne anamnestične podatke, bolnika pregleda in odredi terapijo. ANAMNEZA IN STATUS sta standardizirana in v pisni obliki zabeležena v bolnikovo zdravstveno kartoteko. b) Kontrolni pregled Na določen dan in uro zdravnica opravi pregled, ki obsega: preverjanje anamneze, statusa (v pisni obliki standardizirana vprašanja), spremljanje bolnikovega zdravstvenega stanja med naslednjimi obravnavami (nove diagnoze, nova zdravila, naknadne hospitalizacije). Nepokretni bolniki in oskrbovanci domov starejših občanov (DSO) Zdravnica jih obravnava v njihovi odsotnosti. Potrebne anamnestične podatke in spremembe v statusu bolnika posreduje patronažna služba, ki opravi odvzem vzorca venske krvi na domu oz. medicinski kader v domovih starejših občanov (Rakičan, Ljutomer, Lendava) ter medicinski kader v drugih ustanovah (Hrastovec, Lukavci) ali pa svojci, ki za bolnika skrbijo na domu in so o tem poučeni v naši ambulanti. Vse podatke medicinski kader posreduje v pisni in standardizirani obliki po našem navodilu. Na ta način zdravnica varno obravnava tudi nepokretne bolnike. 5. Prenaročanje Prenaročanje bolnikov je standardizirano in v pisni obliki. Za to opravilo je pooblaščena pisarniška referentka in občasno kader ZN in zdravnica. Prenaročanje vsebuje: Tel. klic datum Podpis tel. klic sprejel Bolnik ime in priimek opravi administratorka Za bolnika primerni dnevi Za obveščanj tel. ali naslov Vzrok prenaročitve Pripombe Podpis Urgentnost zdravnika, ki je prenaročitve pregledal amb. karton DA, NE opravi zdravnica Pripombe + nov datum in ura naročanja Bolnik obveščen po pošti ali tel. Razlogi za prenaročitev: Bolniki iz različnih razlogov ne morejo priti na pregled takrat, ko so naročeni ali pa potrebujejo pregled prej, kot so naročeni. V teh primerih se morajo prenaročiti. Ta postopek je prav tako standardiziran in dokumentiran. Za to delo je pooblaščena pis. referentka, le občasno kader ZN, ki skupaj z zdravnico sodeluje v postopku. Ta način obravnave je za bolnika bolj varen in omogoča sledljivost. DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Organizacija dela v ambulanti za spremljanje antikoagulacijske terapije

69 6. Urgentni primeri za obisk bolnikov v ambulanti To so bolniki s komplikacijami ali po potrebi prenapoteni k ustreznemu bolnišničnemu specialistu (kirurgu, internistu, urologu, otorinolaringologu ). Na ta način se izognemo zavlačevanju zdravljenja z morebitnimi hujšimi posledicami za zdravje bolnika, če bi bolnik čakal na pregled pri izbranem splošnem zdravniku in si ne bi znal pomagati ter ustrezno ukrepati in poiskati pomoči na nujni medicinski pomoči, od koder bi ga prenapotili po potrebi k ustreznemu specialistu SBMS. Zaključek V ambulanti ni čakalne dobe za prve preglede niti za nujne preglede. Bolniki so ustno in tudi v pisni obliki poučeni, v katerih primerih morajo predčasno opraviti vmesno kontrolo in način, kako naj to opravijo. Na ta način je za bolnike varno poskrbljeno, vsi postopki so standardizirani in v pisni obliki, kar omogoča sledljivost v vsakem trenutku. Pomanjkljivost ambulante za spremljanje antikoagulacijske terapije v SB Murska Sobota je ta, da je novih bolnikov vedno več, po drugi strani pa je odliv bolnikov v podobne ambulante na primarnem nivoju nezadosten. Zaradi časovne in kadrovske stiske (od naprej dela le ena zdravnica) na Oddelku za transfuziologijo je zaradi tega zelo težko naročati bolnike na kontrolne preglede tako, kot narekuje stroka: 1x mesečno do največ 1x na 2 meseca. Na primarnem nivoju delujejo ambulante v Lendavi, Križevcih pri Ljutomeru in Radencih. Kakšna radost spletati niti časa v svetel dan in na podobi življenja odkrivati človekov obraz. Hoditi po poteh velikega upanja in biti v poljanah lepote bivajoča luč kakšna radost biti človek. (Mina Korenčan) 68 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

70 Paliativna oskrba umirajočega bolnika Renata Golob dipl. m. s. Srednja Zdravstvena šola MS»Pomemben si, ker si ti ti, pomemben si do zadnjega trenutka svojega življenja in naredili bomo vse, ne le da boš lahko umrl mirne smrti, temveč tudi, da boš živel, dokler ne umreš.«paliativna (blažilna) oskrba Palliatus (lat.): s plaščem ogrnjen (simptome prekriti) Definicija (WHO 1990) Paliativna (blažilna) oskrba pomeni aktivno in celostno oskrbo, nego in spremljanje bolnikov od trenutka, ko se njihova bolezen ne odziva več na kurativno (k zdravljenju usmerjeno) zdravljenje. Zdravljenje bolečine in obvladovanje nadaljnjih spremljajočih simptomov kot tudi lajšanje psihičnih, socialnih in duhovnih problemov dobi potem prevladujoč pomen. Podpira življenje in sprejema umiranje kot naravno dogajanje. Glavni poudarek paliativne oskrbe je torej na lajšanju bolečine in simptomov in združuje telesne, psihične, socialne in duševne/duhovne vidike. Podpira tako bolnika, ki mu omogoča, da lahko do smrti samostojno odloča o sebi, kot tudi njegove svojce, da so laže kos bolezni in žalovanju. Cilj paliativne oskrbe je omogočiti bolniku v dani situaciji najboljšo možno kvaliteto življenja. NAČELA PALIATIVNE OSKRBE (WHO) Svetovna zdravstvena organizacija je zapisala načela paliativne oskrbe takole: spoštuje življenje in sprejema umiranje kot naravno dogajanje, smrti niti ne zavlačuje niti ne pospešuje, skrbi za lajšanje bolečine in drugih bolezenskih znakov, bolniku nudi psihično, socialno in duhovno oporo, bolniku nudi podporo, da lahko živi čim bolj neodvisno in polno življenje do smrti, pomaga bolnikovi družini in bližnjim med boleznijo in v času žalovanja. DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Paliativna oskrba umirajočega bolnika

71 Bistvo paliativne oskrbe je: slišati, zaznati, prepoznati, sočutiti in se vživeti v bolnikovo situacijo, dovoliti si biti Z NJIM! Začetki V preteklih stoletjih je bila simptomatska terapija kot lajšanje fizičnega trpljenja edino, kar so lahko nudili hudo bolnim. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja pa se je v Veliki Britaniji z nastankom prvega modernega Hospica začela razvijati sodobna paliativna oskrba. V začetku je bila namenjena le karcinomskim bolnikom v terminalni fazi, a paliativna oskrba bi se morala vključevati tudi postopno z napredovanjem bolezni pri bolnikih z neozdravljivo boleznijo vse do njihove smrti. Zaradi vse večjega števila kroničnih bolnikov in ostarelih bi se paliativa morala uveljavljati tudi v bolnišnicah in domovih za starejše. Hospic Slovensko društvo Hospic je humanitarna organizacija, ki spremlja umirajoče bolnike in njihove svojce. Prizadeva si za detabuizacijo smrti in za naraven odnos do umiranja in žalovanja v slovenski družbi. Povsem se ravna po načelih paliativne oskrbe. Vključitev v oskrbo Hospica je primerna za bolnike in svojce, ko začutijo, da potrebujejo pomoč, takrat, ko se aktivno zdravljenje kronične ali neozdravljive bolezni spremeni v podporno ali blažilno in lahko v kratkem ali doglednem času pride do smrti. Oskrba je za bolnike in svojce brezplačna. Pomoč Hospica svetuje osebni zdravnik ali specialist, medicinska sestra, prijatelji. Stik naveže bolnik sam ali njegovi svojci na lastno pobudo. Program spremljanja umirajočega se izvaja povsod, kjer se bolnik nahaja: doma, v bolnišnici, domu starejših Eno izmed načel društva je pomoč pri ureditvi razmer, da bi čim več ljudi umiralo tam, kjer si želijo. Umiranje pa je običajno čas velike stiske za vso družino. Velikokrat se v svoji bolečini zaprejo in ne sprejemajo»tuje«pomoči. V deželi ob Muri morda še bolj kot drugod. Mnogi za tovrstno pomoč niti ne vedo in je zato prava predstavitev pomoči, ki jo nudi Hospic, s strani zdravnika, negovalnega osebja ali koga drugega zelo dobrodošla. Možnost je, da bi več ljudi umiralo doma. Svojci se pogosto težko odločijo negovati umirajočega doma, ker se poleg lastne bolečine ob trpljenju ljubljene osebe čutijo nemočne in jih je strah, da bodo ostali sami s svojo stisko. Po izkušnjah pa lahko rečem, da je svojcem v veliko pomoč in oporo povezava s Hospicem, navzočnost prostovoljca. Cilj celostne obravnave bolnika v njegovih fizičnih, psihosocialnih in duhovnih potrebah ni podaljševanje ali skrajševanje življenja, ampak zagotavljanje čim boljše blažilne terapije, ki pripomore k izboljšanju bolnikove kakovosti življenja. Bolniku ne moremo nuditi 24-urne nege, lahko pa v oskrbo bolnika vključimo prostovoljca 4 do 10 ur tedensko. Prostovoljec je v oporo in razbremenitev svojcem, za družabnost bolniku in za številne neprofesionalne dejavnosti (pomoč pri hranjenju, pitju, osnovni higieni, gibanju ). 70 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

72 Moto Hospica: Dodajati življenje dnevom, ne dneve življenju. Pravice umirajočih Listina pravic umirajočih je bila sprejeta na generalni skupščini OZN leta Ker se skoraj na vseh oddelkih negovalno osebje srečuje z umirajočimi, je prav, da se večkrat spomnimo teh pravic. Imam pravico: da z menoj ravnajo kot s človeškim bitjem vse do zadnjega diha, da upam ne glede na spremembe in možnosti upanja, da z menoj upajo tisti, ki me negujejo, da smem svobodno izpovedati svoj nemir pred smrtjo, ki je na pragu, da soodločam glede zdravljenja, da me zdravi strokovno osebje, da ne umrem osamljen, da mi lajšajo bolečine, da mi na vprašanja iskreno odgovarjajo, da me nihče ne slepi, da mi drugi pomagajo, da bi jaz in moji najbližji sprejeli mojo smrt, da umrem mirno in dostojno človeka, da ohranim svojo osebnost in me nihče ne obtožuje, če ne soglaša z mojim prepričanjem, da smem pri umiranju izpovedati svoje versko prepričanje in prejeti, kar mi daje vera, da mojemu telesu po smrti izkazujejo dolžno spoštovanje, da me negujejo strokovno usposobljene in občutljive osebe, ki bodo razumele vse moje želje, da bom lahko pomirjeno zrl smrti v oči. Umetnost ni samo narediti, kar je prav, ampak tudi opustiti, kar ni potrebno. Tiha prisotnost je lahko pomembnejša od dejavnosti. Nekaj misli ob pravicah umirajočih Bolniku posvetimo popolno pozornost, pokažimo mu, da nam je pomemben, da je kljub svojemu položaju dragocen. Morda lahko živimo brez ljubezni, a umreti brez nje zagotovo ne moremo. Človek ne more živeti brez upanja, upanje je tisto bistvo, ki daje smisel. Tudi umirajoči lahko in mora upati. V paliativni oskrbi ne bi smeli govoriti, da za bolnika ni več upanja. Morda ni upanja v ozdravitev, je pa upanje, da ga ne bo bolelo, da bo v svojem življenju doživel še to, kar morda v kratkem času pričakuje, da ne bo sam, da bo umrl pomirjen, da ga bomo»slišali«. Temu upanju rečemo upanje majhnih korakov, zato upajmo z bolnikom, ostanimo ob njem, z njim sočutimo Obračati se k smislu življenja ne pomeni zanikanja žalostne resničnosti, ampak prej soočiti se z njo. (Frankl) DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Paliativna oskrba umirajočega bolnika

73 Umirajoči najbolj potrebuje predvsem to, da ni sam in da ga ne boli. Bolniki, ki umirajo v bolnišnici, so pogosto osamljeni. Zelo pomembno je dati svojcem možnost, da so čim več časa z njimi. To je dragoceni čas, ki jim bo tudi v času žalovanja v veliko uteho. Osebje je obremenjeno in nima vedno možnosti preživeti dovolj časa ob umirajočem, a pogosto se tudi takrat, ko bi lahko bili z njim, umikajo zaradi različnih stisk, ki jih doživljajo ob umiranju. Umirajoči je nekaj korakov pred nami, doživlja to, kar mi še nismo, zato je umiranje za nas velika priložnost za učenje in odkrivanje vrednot. Bolečina lahko zelo vpliva na zmanjšano kakovost življenja. Zato je pomembno, da bolnika ne boli, da zdravila dobiva redno ob predpisanih časovnih intervalih in ne čakamo na bolečino. Upoštevati pa velja tudi to, da je telesna bolečina včasih hujša tudi zaradi duševne stiske. Če mu bomo v duhovno oporo, mu bomo pomagali nositi bolečino, ki mu bo zato morda lažja. Duhovnost kot dajanje sebe, edinstvenega bitja, drugemu, prav tako edinstvenemu bitju. Pomembna je tudi pravica bolnika, da mu ne smemo lagati in ga slepiti. Resnico o bolnikovem stanju sporoča zdravnik, vodilo pa bi moralo biti vedno, koliko želi bolnik vedeti. Negovalno osebje ima dostikrat stisko ravno zaradi strahu, če bo bolnik spraševal o svoji bolezni, umiranju. A največkrat je tako vprašanje le želja po pogovoru. In če te vpraša:»bom umrl?«mu v stiski ne odgovori:»ah, kje pa, ne mislite na to «, ampak si vzemi čas, mu vrni vprašanje:»zakaj pa tako mislite?«in odprl mu boš pot in pokazal, da ga razumeš in se s teboj lahko pogovarja o tem. Ni vprašanje le, ali bolnik ve, da umira, ampak ali ga slišim. Zavedati se moramo, da umirajoči prehaja skozi faze umiranja: zanikanja, do jeze, ko zanj ni nič dobro, depresije, ko se zapre vase, pogajanja z usodo in morda sprejetja smrti. Faze se običajno prepletajo med seboj in vsak bolnik še zdaleč ne pride do najbolj zaželjene faze sprejetja smrti. A pomembno je, da bolnikove reakcije pozitivno sprejemamo, jeze ne jemljemo osebno, v času depresije pa smo v oporo svojcem. Življenje je krog. Umiranje tudi. Če razumemo slovo v krogu življenja ne le s čustvi, temveč tudi z razumom, ne le z lastnimi, temveč tudi s tujimi izkušnjami, ne le z mnenji, temveč tudi strokovnimi znanji, je življenje do zadnjega trenutka uresničljivejše, žalovanje sprejemljivejše, slovo naravnejše. (Janet Buchan) Delavci v paliativni oskrbi Delo z umirajočimi ljudmi je za tiste, ki si dovolijo, se odprejo in pustijo blizu, lahko čas učenja. Učenja o smislu življenja, vrednotah, drobnih stvareh. Je težko in obenem neskončno bogato. Umirajoči so namreč kos poti pred nami, doživljajo to, kar mi nismo še nikoli, zato so lahko naši učitelji. Pomembno pa je, da imamo pravi odnos do življenja in smrti, da razmišljamo o lastni minljivosti in se soočamo s svojim strahom. Delo lahko opravlja le tisti, ki čuti v tem zadovoljstvo, ki sprejema smrt kot del življenja in ima v času umiranja z bolnikom odnos, v katerem mu pomaga, sooča se s svojim življenjem, trpljenjem, resnico. V tem delu lahko negovalec osebnostno raste, pomembno pa je, da ima visoko sposobnost empatije, modrost in pogum, da ostane ob bolniku tudi v vlogi nemočnega spremljevalca. Ceniti mora sam sebe, si prizna dobro opravljeno delo, sprejme pohvalo pa tudi dobronamerno kritiko. 72 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

74 Pomembno pa je, da je delo timsko, da so člani med seboj povezani, se spoštujejo in se dobro dopolnjujejo. V preprečevanju sindroma izgorelosti je potrebna podpora celotnemu timu, kjer ima vsak možnost izraziti svoje stiske, dvome, strahove, občutke nemoči. Ključ do preprečevanja izgorevanja je intervizija, podelitev občutkov med seboj po obravnavi težkih primerov, nujno pa je dodatno strokovno izpopolnjevanje. Edino, kar preostane, je premagati strah pred bolečino nemoči, skušnjavo po begu. Obsedeti z njim v tišini, ne več samo kot strokovnjak, temveč kot sočlovek. (Urška Salobir) Delo s svojci Ko skrbimo za umirajočega bolnika, ne smemo pozabiti, da je del družine in da na nek način zboli cela družina. Bolezen spremeni življenje in odnose pri vseh družinskih članih. Poruši se običajen sistem, družinsko življenje teče v drugačnem ritmu. Družinske člane lahko združi ali razdvaja, težave nastanejo v komunikaciji, nastopi napetost, posebej, če se o bolezni ne morejo z bolnikom iskreno pogovarjati. Večkrat se zaprejo vase, se predajo žalosti in odklanjajo pomoč. Zato ne smemo pozabiti, da je za vsakim umirajočim družina, ki lahko umiranje svojca doživlja zelo različno. Ko se svojci zavejo, da bo njihov bližnji umrl, se pri njih začne predhodno žalovanje, ki je zelo odvisno od samega odnosa do umirajočega, od značaja posameznika, nerešenih stvari med njimi. Dajmo jim možnost, da preživijo čim več časa z umirajočim, da se, kolikor je mogoče, iskreno pogovarjajo z njim, da se spravijo, odpustijo, izrazijo svoja čustva. Bolj globoko kot jim bo uspelo biti v odnosu z umirajočim, se posloviti, lažje bo žalovanje po smrti. Posebej pomembna skupina žalujočih so otroci. Želimo jih obvarovati trpljenja, umiranja in smrti, zato jim želimo prihraniti stike. Toda, ali jih res obvarujemo? Otroci so zelo občutljivi in hitro opazijo spremembe, ki nastanejo v družini, in ker ne vedo, kaj se dogaja, jih je strah. Lahko razumejo narobe in mislijo celo, da so oni krivi za bolezen, ker niso bili pridni. Imajo lahko velike stiske. Ravno zato je potrebno otroke na njim razumljiv način soočiti z boleznijo. Pogosto so lahko tudi v pomoč in občutek, da so pomagali v bolezni, je pomemben za življenje. Otrokom moramo zagotoviti, da ne bodo ostali sami, da izrazijo svoje strahove, skrbi, da lahko vprašajo, kar želijo vedeti. Predvsem pa je pomembno, da jim zagotovimo, da niso krivi za bolezen. Literatura Paliativna oskrba izziv medicini, Hospic, letnik VII, številka simpozij o paliativni oskrbi»živeti do konca«, Hospic, DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Paliativna oskrba umirajočega bolnika

75 BITI TU Ne prihajamo kot učitelji prej kot učenci. Kajti vedno je tisti, ki ga spremljamo, že lep kos poti pred nami. Ne moremo deliti nobenih nasvetov, saj nimamo nikakršnega patentnega recepta. In tudi odgovorov na vsa vprašanja ne vemo. Toda znamo poslušati, ko še mora biti povedanega toliko pomembnega. Znamo ponuditi roko, ko sta potrebni opora in toplina. Znamo BITI TU, ko nič drugega več ni pomembno. Pismo mentorja zdravstvene nege z vidika umirajočega»še NIKOLI PREJ NISEM UMRL«Vem, počutite se nemočne. Ne veste, kaj bi rekli ali storili. Toda verjemite mi, prosim, če vas skrbi, ne morete storiti napake. Lahko da vam postavljam vprašanja ZAKAJ in ČEMU, toda v resnici ne pričakujem odgovora. Vse, kar bi rad vedel, je, da bo nekdo ob meni, ki me bo držal za roko, ko mi bo najtežje. Ne bežite stran, počakajte. Strah me je. Za vas je morda smrt postala rutina, ampak zame je nova. Nikoli prej še nisem umrl. Imam obilico stvari, o katerih bi rad govoril. Ko bi le lahko končno bili odkriti in svoje bojazni priznali in se drug drugega dotaknili. Če vas resnično skrbi, bi res izgubili toliko svoje dragocene suverenosti, če bi se morda z mano tudi jokali kot človek s človekom? Mogoče potem ne bi bilo tako težko umreti v bolnišnici, če so ob tebi resnični prijatelji. Æiveti moraš za druge, če hočeš živeti zase. (Seneka) 74 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

76 Ergonomija v zdravstvu doživljanje preobremenjenosti in stresa na področju ZN Edvard Jakšič dipl. zdravstvenik učitelj zdr. nege in prve pomoči, Srednja Zdravstvena šola MS Ključne besede: stres, preobremenjenost na delovnem mestu, psihosomatska obolenja, medsebojni odnosi. Izvleček V današnjem času vse več govorimo o psihosocialnih vzrokih. Obremenjenost je lahko posledica odnosov na delovnem mestu V preteklosti se o stresu in preobremenjenosti na področju zdravstva in dela nasploh ni govorilo veliko. Danes pa vemo, da je preobremenjenosti veliko in da na tem področju raziskujemo vzroke, posledice in tudi ukrepe, kako preprečiti, da do stresa ne bi prišlo. Pogosto se pojavlja, da delavci izostajajo z dela, imajo psihosocialne motnje in obolenja, so zagrenjeni Pomembno je, da se vprašamo, od kod vzrok tem pojavom in ali lahko te pojave povežemo s stresom. Uvod V šolskem letu 2005/2006 sem se izobraževal na področju promocije zdravja pri delu in si pridobil naziv»svetovalec za promocijo zdravja pri delu«. Izobraževanje je organiziral Klinični center Ljubljana, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa. V razvitih deželah se je delovno okolje spremenilo. Uvedba informacijskih procesov in tehnologij je psihično in umsko zahtevna, veliko stvari poteka avtomatsko in med ljudmi ni več prisotnih pozitivnih vezi. Tudi na področju zdravstvene nege delovna mesta niso stabilna, delovni čas dostikrat podaljšan in delovno mesto je težko ohraniti. Delo postaja vse bolj stresno. V petnajstih članicah Evropske skupnosti so doživljanja preobremenjenosti oziroma stresa pri delu drugi najpogostejši zdravstveni problem, ki zadeva 41,2 milijona evropske populacije. Stroški, ki nastajajo zaradi odsotnosti z dela, in stroški zdravljenja predstavljajo 20 milijard evrov letno. Od 50-60% izgubljenih delovnih dni je posledica stresa. Razna literatura kaže, da ravno poklici, ki so povezani z delom v zdravstvu, sodijo v najbolj stresne poklice, poklice, ki najbolj vodijo v sindrom izgorevanja. V tem članku in študiranju literature bi rad predstavil najpogostejše vzroke, ki delavce vodijo v stres, in ukrepe, kako preprečiti nastanek stresa. Reševanje stresa pri delu lahko vodi k večji učinkovitosti in izboljšani varnosti in zdravju pri delu s posledično ekonomsko in socialno koristjo za podjetje, delavce in družbo nasploh. DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Ergonomija v zdravstvu doživljanje preobremenjenosti in stresa na področju ZN

77 Metode Preprečevanje, odpravljanje ali zmanjševanje posledic z delom povezanega stresa lahko vključuje različne ukrepe. Skupni cilj vseh ukrepov je preprečiti doživljanje preobremenjenosti ali omiliti posledice, ko te že nastanejo. Pri tem želimo doseči naslednje cilje: preučiti kazalnike preobremenjenosti na delovnem mestu, posredovati informacije o preobremenjenosti, prepoznati značilnosti preobremenjenosti, oblikovati ukrepe za odpravljanje organizacijskih, tehnoloških in ekoloških vzrokov preobremenjenosti, posredovati načine za obvladovanje na individualni ravni, spoznati možne konstruktivne načine obvladanja preobremenjenosti. Vzroki preobremenjenosti Človek se počuti preobremenjenega, če oceni, da se ni zmožen spoprijeti z zahtevo. Moram poudariti, da pri doživljanju stresa na delovnem mestu ponavadi ne gre za posamezen neprijeten dogodek, ampak za daljše obdobje relativno blagih stresorjev. Tako ločimo pozitiven in negativen stres. Eden izmed pogostih vzrokov stresorjev je tehnološke narave. Tehnika vse bolj napreduje, obenem pa vse več pričakuje tudi od človeka. Sistemi postajajo vse bolj kompleksni, človek pa v tako kratkem času ne more pridobiti novih znanj. Delovni pogoji se iz leta v leto spreminjajo, tako da mora človek v dani situaciji odreagirati hitro, premišljeno in odgovorno. Kot vemo, smo se tudi v zdravstvu odrekli kolektivne odgovornosti in uvedli individualno odgovornost. Tako je tudi prav, od človeka pa se pričakuje več. Uvedli smo tudi sistem računalništva, ki je za marsikoga pomenil nov način dela. Vsem tem napakam v informacijskih sistemih se ni moč popolnoma izogniti, vendar je možno zmanjšati njihove posledice. Zelo pogosti vzroki stresa na delovnem mestu so organizacijski vzroki, ki se kažejo predvsem: kjer niso jasno določene vloge, pristojnosti, pravila in poti komuniciranja, kadar vsebina dela ni jasno določena ali se ves čas spreminja, monotonija dela, neustrezen način komuniciranja med delavci samimi in vodstvom, navodila za delo niso jasna, neustrezni delovni čas (podaljševanje delovnega časa, omejevanje prostega časa, nočno in izmensko delo ). Ker so delavci pod hudim pritiskom zaradi konkurenčnosti, grožnje z odpuščanjem in spodbujanjem nezdrave tekmovalnosti, se lahko medsebojni odnosi hitro porušijo. Človeka kar hitro prevzamejo občutki nezadovoljstva in apatije na delovnem mestu. Mislim, da je v zdravstvu potrebno omeniti še sistem hierarhije, ki še kar deluje, seveda delavcem zdravstvene nege na slabše, ko se točno ve, kdo si po profilu in izobrazbi in koliko je tvoje delo vredno. Marsikdo je žrtev šikaniranja. Problemi se po- 76 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

78 javljajo na področju vodenja, saj so pričakovanja nadrejenih pogosto večja, kot so realne zmožnosti podrejenih, ali pa je delo slabo definirano. Žal se na delovnih mestih pojavljajo tudi spolna nadlegovanja. Le-ta se pojavljajo s strani nadrejenega in pomenijo nezaželeno dotikanje, drgnjenje ob telo ali vsiljen spolni odnos. K temu spadajo namigovanja, opolzke šale, ki dotično osebo nagovarjajo k spolnosti. Žrtve spolnega nadlegovanja so predstavniki obeh spolov, čeprav prevladujejo ženske. Na delovnih mestih se pogosto pojavlja primer zlorabe moči ene ali več oseb nad drugo osebo. Zloraba moči lahko traja več časa in žrtev je v stalnem položaju nemoči. Nasilno vedenje na delovnem mestu se kaže v stalnem prekinjanju žrtve pri komunikaciji, zmanjševanjem možnosti, da bi se žrtev lahko profesionalno izkazala. Sem spada tudi kričanje, posmehovanje o zasebnem življenju, namigovanje na duševno bolezen in podobno Doživljanje preobremenjenosti je lahko posledica osebnih značilnosti in življenjske situacije posameznika. Nekateri ljudje so namreč zelo psihosomatsko ranljivi, razlikujejo se tudi po genski in osebnostni predispoziciji. Velik pomen ima tudi človekova samopodoba, ki sodeluje pri obrambi pred posledicami stresa zaradi psihosocialnih dejavnikov. Del samopodobe je namreč mnenje posameznika, kaj drugi menijo o njem, del samopodobe pa je mnenje posameznika o tem, kakršen bi bil rad sam (idealni jaz). Doživljanje preobremenjenosti Kadar človek zazna, da je v nevarnosti, se v njem sproži telesni odgovor, ki ga pripravi bodisi za boj ali beg. V telesu se sprožijo dejavniki, kot so: povečanje prekrvavitve v mišicah, zviša se krvni pritisk, zviša se nivo sladkorja v krvi Če posameznik ne more pobegniti niti se boriti, potem se bo ta negativna energija nabirala v njem in prav to vodi v preobremenjenost oz. stres. Situacije so sicer zelo različne in človeku včasih ne preostane drugega, kot da ne odreagira, ker si sicer škodi pri svojem statusu v delovni organizaciji. Posameznikovi odzivi na preobremenjenost Stresni mehanizem se začenja v možganih kot posledica številnih opozorilnih signalov. Glavne vrste odzivov so: vedenjski, avtonomni in hormonski odziv. Vedenjski odziv mobilizira in usmeri človekovo aktivnost v soočenje s stresorjem. Le-ta omogoča uspešno prilagoditev na nove okoliščine. Avtonomni odziv prek vegetativnega živčevja vpliva na delovanje notranjih organov in tkiv. Tako se v nekaj sekundah pospeši frekvenca delovanja srca, poveča se krvni tlak, poveča se potenje in izločanje ravni krvnega sladkorja, zviša se duševna aktivnost Vsi pomembni organi so dobro prekrvavljeni in pripravljeni za boj oziroma aktivnost. Hormonski odziv je posledica izločanja hormonov v možganih med stresom. Stres in nastanek bolezni sta tesno povezana. Zato v današnjem času veliko govorimo o psihosomatskih boleznih. Odločilni dejavnik pri razvoju bolezni je trajanje stresa. Kratkotrajni stres ne izziva posledic, kajti funkcije organizma se kaj kmalu obnovijo. Dolgotrajni stresi pa prispevajo k nastanku različnih bolezni, in sicer: Bolezni srca in ožilja: obstajajo številni dokazi o vplivu stresa na visoki krvni pritisk, visoki LDH holesterol in trigliceride, ki so dejavniki tveganja za DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Ergonomija v zdravstvu doživljanje preobremenjenosti in stresa na področju ZN

79 nastanek arterioskleroze in srčnih bolezni. Nevarnost se še poveča, če uživamo prekomerne količine alkohola in kadimo. Moteno delovanje imunskega sistema: Oseba, izpostavljena dolgotrajnemu stresu, lahko pogosteje oboleva za raznimi prehladnimi obolenji. Stres lahko prav tako pospeši izbruh raznih latentno prisotnih infekcijskih obolenj. Migrena: Stres je lahko kot povzročitelj migrene, ki človeku onemogoča opravljanje vsakodnevnih opravil in dejavnosti. Dolgotrajni stres pa prav tako prispeva k večjemu tveganju za rakava obolenja. Motnje spanja in depresije: Nočno delo in delo pod vplivom stresa lahko povzroča motnje spanja. Z izrazom depresija se označuje tiste razpoloženjske motnje, za katere so najpogostejši naslednji znaki: potrtost, utrudljivost, motnje spanja, motnje koncentracije, bojazen pred prihodnostjo, pogosta pa je tudi misel na smrt in samomor. Indikatorji preobremenjenosti in stresa na delovnem mestu Med splošne indikatorje preobremenjenosti spada predvsem bolniški stalež. Logično je, da delavci, ki so pod stresom, pogosteje izostanejo z dela. Prav tako je potrebno spremljati fluktuacijo ali menjave delovnega mesta. Med specifične indikatorje pa spadajo nenehni konflikti med delavci in uporabniki storitev. Posledica tega je nezadovoljstvo in napetost posameznika. Ob tem vsekakor upade tudi kvaliteta opravljenega dela. Zdravniki ugotavljajo pojav bolezni, ki so posledica preobremenjenosti na delovnem mestu. Najpogosteje se pojavljajo srčne bolezni, depresije, anksioznost in psihosomatske bolezni. Žal se v teh situacijah pojavlja pogostejša škodljiva raba psihoaktivnih snovi in pojavljanje odvisnosti: povečana raba alkohola, psihoaktivnih snovi, kajenja in prepovedanih drog. Ukrepi za obvladanje preobremenjenosti Delodajalec je v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih dolžan preprečiti, da so delavci na delovnem mestu izpostavljeni zastrašujočemu, sovraženemu ali ponižujočemu delovnemu okolju. Žrtve je vsekakor potrebno motivirati, da svojih težav ne skrivajo, pač pa čimprej poiščejo pomoč. Za preprečevanje preobremenjenosti uporabljamo več ukrepov in modelov: + Fitnes model: Gibalno-športne dejavnosti so pomemben dejavnik pri odpravljanju posledic preobremenjenosti na delovnem mestu. Bilo bi prav, da bi delavci med delom izkoristili le nekaj minut za rekreativne dejavnosti, da bi naslednjih nekaj ur lažje in bolj sproščeno delali. + Izobraževanje delavcev: Delavci naj dobijo čimveč informacij o stresu in njegovih dejavnikih (vzroki stresa, prilagajanje spremembam, posvetovanje, kaj je sprejemljivo in kaj ne). + Organizacijski ukrepi: Pri tem je potrebno upoštevati realne razmere, v katerih se odvija delovni proces, ekološke pogoje in pa kadrovske potenciale. Delovni proces mora biti organiziran tako, da nudi pomoč zaposlenim, po potrebi izobražuje delavce in ima ustrezno kadrovsko zasedbo. 78 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

80 + Izobraževanje in prosvetljevanje delodajalcev: Seznanitev z vzroki in posledicami preobremenjenosti, postravmatska stresna motnja, prilagoditvena motnja in zakonska določila. + Privajanje in ogrevanje na delovnem mestu: Delavec mora biti seznanjen z delovnimi nalogami, ki ga čakajo v delovnem procesu (s stresom se namreč lažje spopademo, če se nanj pripravimo). + Uvajanje krajših odmorov. + Vključevanje zdrave prehrane in pijače. + Izobraževanje delavcev in delodajalcev na področju medsebojne komunikacije. + Organizacija psihosocialne službe za potrebe zaposlenih. Razprava Glavni del moje literature, ki jo študiram in tudi posredujem dalje, je katalog vsebin, ki sem jih pridobil pri izobraževanju za naziv svetovalec za promocijo zdravja pri delu. Navedenih je več vzrokov za nastanek preobremenjenosti na delovnem mestu. Po moji presoji bi glavi razlog preobremenjenosti na delovnem mestu pripisal prav tehnološkim in organizacijskim dejavnikom. To pomeni, da se današnja»moderna«tehnologija razvija zelo hitro in zato se pričakuje tudi od delavca hitra adaptacija. Ker pa se ljudje med seboj razlikujemo, na stresne dejavnike različno reagiramo. Eni jemljemo stres do določene mere kot pobudo za nadaljnje delo ali povratno informacijo o opravljenem delu. Spet drugi to jemljejo kot osebni poraz in blokado v nadaljnjem ustvarjanju. Menim, da delovne organizacije (tudi področje zdravstva) pogosto nimajo optimalnih delovnih pogojev, ki bi na človeka delovali antistresno. V delovni proces se premalo uvajajo medsebojna pomoč in dobri medsebojni odnosi. Vsak se ponavadi briga le za svoje delo in za svoj uspeh. Vodje delovnega procesa bi morali imeti še posebno občutljiv odnos do delavcev, jih razumeti in jim stati ob strani ob rizični situaciji. Žal se pogosto ne dogaja tako, saj so delodajalci ob privatizaciji, ki jo ravnokar doživljamo tudi v zdravstvu, usmerjeni le k lastnemu dobičku. Pozablja se, da imajo delavci tudi svoje privatno življenje, ki rabi prav tako veliko pozornost.»kdor je srečen v privatnem življenju, bo verjetno to srečo uvajal tudi na poklicno področje in obratno.«menim, da si premalo časa vzamemo za psihosomatske bolezni, saj bi jim bilo potrebno poiskati vzrok. Nemalokrat imajo svoj izvor v stresnem poklicnem življenju. Če želimo imeti zaposlene delavce, ki bodo pri svojem delu učinkoviti, si po mojem mnenju moramo narediti dolgoročen načrt. Zavedati se moramo, da je delo v zdravstvu zelo zahtevno in zahteva celega človeka. Mislim, da je najbolj pomembno, da maksimalno uvajamo v delo dobre medsebojne odnose. Zavzemati se moramo, da bo naše delo cenjeno in da bomo cenili delo naših sodelavcev. Vsak zaposleni mora imeti možnost, da na pravem mestu pove svoje mnenje in da se to mnenje spoštuje. Tako vodstvo kot vsi zaposleni se morajo maksimalno truditi, da na delovnem mestu ne bo šikaniranja in nasilja. Potrebno je skrbno pregledovati fluktuacijo in ugotoviti vzroke zanjo. Mislim, da bi morali med delovnim časom uvajati krajše odmore, da si delavci psihično in fizično opomorejo. Prav tako bi morali zagotoviti primerne potrebe po hrani in tekočini. DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Ergonomija v zdravstvu doživljanje preobremenjenosti in stresa na področju ZN

81 Sklep Mislim, da se še nikoli doslej ni toliko govorilo o stresu in preobremenjenosti na delovnem mestu kot danes. Zelo me veseli, da smo na tem področju prebili led in da bomo odslej bolj pozorni na te pojave. Prepričan sem, da nam vsem delovno mesto veliko pomeni in prav zato je bistvenega pomena, da na delovno mesto prihajamo s pozitivnimi občutki in se tako vračamo tudi domov. Literatura M. Molan: Človekovo vedenje, Priročnik za varno in zdravo delo, TZS R. Trampuš: Stres, sprostitvene tehnike, skrb zase (zbornik prispevkov), Nova Gorica A. Ihan: Stres na delovnem mestu in spoprijemanje z njim, Arx, Ljubljana E. Stergar in sodelavci: Priročnik za svetovalce za promocijo zdravja pri delu, Phare, Ljubljana Nekaj čudovitega Čudovito je biti preprosto človek in preprosto živeti, zazreti se v nebo, videti sonce, opazovati cvetje in zvezde ponoči, gledati otroke, se igrati in smejati z njimi, delati, kar te veseli, sanjati, pustiti domišljiji prosto pot, biti zadovoljen. Tedaj postane življenje praznik. 80 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

82 Ergonomija v zdravstvu Zlatka Lebar VMS, univ. dipl. pedagog Srednja Zdravstvena šola MS Promocija zdravja pri delu Ko govorimo o zdravju, imamo v mislih biopsihosocialni model zdravja, ki upošteva biološke, psihološke in socialne dejavnike kot enakovredne determinante zdravja in bolezni. Model upošteva procese na mikro in na makro ravni ter njihovo medsebojno delovanje, kar ima za posledico različne stopnje zdravja oziroma bolezni. Na zdravje vpliva mnogo dejavnikov. Telesa in duševnosti ne moremo obravnavati ločeno, saj oba v interakciji zelo jasno vplivata na posameznikovo zdravje. Zdravje posamezniku ni podarjeno. Doseže ga na ta način, da je pozoren na svoje biološke, psihološke in družbene potrebe in jih skuša zadovoljiti. V Ottawski listini za promocijo zdravja je promocija zdravja definirana kot»strategija posredovanja med ljudmi in njihovim okoljem za zdravje. Je proces, ki omogoča, da ljudje povečajo nadzor nad dejavniki, ki vplivajo na zdravje, in ga izboljšajo«. Če želi posameznik ali skupina doseči zdravje, potem mora biti sposoben identificirati svoje želje, zadovoljevati potrebe in spreminjati ali reševati probleme v zvezi s svojim okoljem. V okvir promocije zdravja sodi naslednjih pet strategij: oblikovanje zdrave javne politike, oblikovanje podpornih okolij, krepitev dejavnosti v skupnosti, razvoj veščin, preusmeritev zdravstvenih služb. Promocija zdravja pri delu je kombinirano prizadevanje delodajalcev, delavcev in družbe izboljšati zdravje in blaginjo zaposlenih. Vizija promocije zdravja pri delu so zdravi ljudje v zdravih podjetjih/ustanovah/organizacijah. Delovno okolje je eno najpomembnejših življenjskih okolij. Odrasli preživijo na delu vsaj tretjino svojega življenja. Delo, delovno mesto oziroma podjetje je izjemno pomembno za zdravje zaposlenih. Ocenjuje se, da se zaradi ekonomskih posledic nevarnega in nezdravega delovnega okolja izgublja okoli 3 do 5 % BDP. Problemi z zdravjem na delu vključujejo poškodbe, izpostavljenost hrupu in kemijskim tveganjem, ergonomske probleme in negativne posledice stresa. Psihosocialno delovno okolje je lahko povezano tudi s problemi v zvezi z zdravjem izven delovne sfere npr. s srčnimi in duševnimi boleznimi. Vsestransko vlaganje v boljše delovne razmere vodi k boljšemu zdravju zaposlenih in posledično tudi k večji produktivnosti podjetij. DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Ergonomija v zdravstvu

83 Delovno mesto jo pomembno okolje za dejavnosti na področju promocije zdravja zaradi naslednjih razlogov: Promocija zdravja na delovnem mestu je skupni interes delodajalcev in delavcev. Obstoj različnih struktur zaradi zahtev v zvezi z medicino dela in zdravjem in varnostjo pri delu. Le-te se da zlahka uporabiti za izvajanje dejavnosti promocije zdravja. Delovno mesto ponuja potencial za informiranje in pomoč pri izboljševanju zdravja velikega števila ljudi. Nekateri so člani skupin, ki jih je sicer zelo težko doseči. Podjetja, ki razmišljajo dolgoročno, priznavajo, da je upravljanje človeškega kapitala prav tako pomembno če ne še bolj kot je upravljanje finančnih in drugih virov. Zdravje in pripravljenost delavcev za delo sta tesno povezana in sta ključna dejavnika v katerem koli podjetju, ki stremi k večji učinkovitosti, kompetentnosti in produktivnosti. Delovno okolje, ki podpira zdravje, je okolje, ki ponuja ljudem zaščito pred grožnjami zdravju. Ljudi usposablja za nadzor nad dejavniki, ki določajo zdravje, za širitev zmožnosti in razvoj samozaupanja na področju zdravja. Zdravo delo vpliva tako na kvaliteto delovnega življenja kot na kvaliteto življenja v prostem času. Prispeva k ravni zdravstvene zaščite skupnosti in populacij. Zdravo delo v končni fazi prispeva tudi k socialni koheziji. Promocija zdravja pri delu: Zmanjšuje breme z delom povezanih bolezni in podpira zdrav način življenja delovne sile. Predstavlja kritični element za načrtovanje opravil in organizacije dela. Prispeva k izgradnji socialnega kapitala tako, da krepi individualne in organizacijske vire, ki vodijo k zdravju. Zmanjšuje z boleznijo povezan absentizem in povečuje produktivnost in kompetitivnost. Vpliva na različna področja politike. Še prav posebej je treba poudariti, da je komponenta moderne ekonomske in industrijske politike. Delavec mora biti za podjetje kapital, ne strošek, zato se splača vlagati vanj. Analiza zdravja delavcev Da bi v podjetju lahko identificirali probleme, ki so povezani z zdravjem, počutjem, razpoložljivostjo delavcev in varnostjo pri delu, je potrebno analizirati dosegljive podatke in jih prikazati s kazalniki zdravja. Praviloma bi morali spremljati podatke o tem, kako zdrav je človek. Takih podatkov pa podjetje nima, zato pa spremljamo podatke o boleznih, poškodbah in fluktuaciji v podjetju. To so kazalniki»negativnega zdravja«in na podlagi teh lahko zaključujemo, kaj bi bilo potrebno v podjetju narediti, da se zdravje delavcev izboljša. V podjetju lahko ocenimo zdravje delavcev z merljivimi in ocenjenimi kazalniki zdravja pri delu. 82 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

84 Merljivi kazalniki: bolniški stalež (BS): % BS, indeks onesposabljanja (IO), indeks frekvence (IF), resnost (R), poškodbe pri delu, invalidnost, fluktuacija, ocenjevanje ekoloških pogojev dela, pregledi in preizkusi delovne opreme. Ocenjeni kazalniki: ocena tveganja, preventivni zdravstveni pregledi delavcev: poročilo o preventivnih zdravstvenih pregledih, zdravniško spričevalo o delovni zmožnosti. Podatke o bolniškem staležu vodi podjetje samo, ne vodi pa podatkov o diagnozah. Pri ocenjevanju velikosti bolniškega staleža v nekem podjetju je potrebno biti pozoren ne le na odstotek, pač pa predvsem na povprečno trajanje ene odsotnosti in predvsem na vzrok. Za vzrokom se velikokrat skrivajo pogoji z delovnega mesta (kot npr. neurejeno ali ergonomsko neprilagojeno delovno mesto), ki delavce pogosto silijo v bolniški stalež. Posledica tega je najvišji odstotek bolniškega staleža zaradi kostnomišičnih bolezni. Tudi drugi vzroki, kot so konflikti med sodelavci ali konflikten vodja delovne skupine, lahko povzročijo pogostejši bolniški stalež neke skupine znotraj podjetja. Podatke o poškodbah pri delu redno spremljajo vsa podjetja. V kolikor je delavec v bolniškem staležu več kot tri dni, pa že lahko sklepamo, da gre za težjo poškodbo. Mnoga podjetja so dokazala, da je mogoče število poškodb v podjetju zmanjšati na nič, zato je vsaka številka o številu poškodb prevelika. Invalidnost je posledica poškodbe, dolgotrajnega učinka dela ali bolezni na delavčevo delazmožnost in je končna in najbolj groba oblika ugotavljanja delazmožnosti. Zavedati bi se morali, da so izjemno redke bolezni ali posledice poškodb, ki dejansko preprečujejo človeku vsako organizirano delo. Podatek o visoki fluktuaciji v podjetju lahko opozori na številne probleme, predvsem na težko prilagodljivost delavcev novim zahtevam proizvodnje in na vedno večji problem šikaniranja na delovnem mestu. Temeljita analiza fluktuacije ni izražena le v številkah, pač pa analizira tudi vzroke odhodov iz podjetja. Po zakonu smo zavezani spremljati ekološke pogoje dela, ki imajo lahko pri človeku akuten ali kroničen učinek, lahko pa vplivajo tudi na neposredno delovno učinkovitost (npr. delo v hrupu). Iz narejenih meritev hitro identificiramo preseganje normativov in preučimo možnosti aktivne sanacije vira onesnaženja ali pasivne zaščite delavca. DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Ergonomija v zdravstvu

85 Analiza navedenih podatkov in izračunanih kazalnikov pokaže na bistvene probleme zdravja delavcev v določenem delovnem okolju in na tveganja, ki so jim izpostavljeni. Taka ocena nam bo v pomoč pri: odločanju o prioritetah ukrepanja v podjetju in pripravi izhodišč za vrednotenje učinkovitosti izvedenih ukrepov. Ergonomski ukrepi na delovnem mestu Ergonomija je multidisciplinarna znanost, ki določa optimalne pogoje dela in vključuje sistem delavec stroj delovno okolje, antropometrijo, fiziologijo dela in psihologijo dela. Cilji ergonomije so: boljša učinkovitost dela, večja udobnost pri delu, ugoden vpliv na zdravje delavcev, zadovoljstvo delavcev pri delu in njihov osebni razvoj. Osnovne naloge ergonomije so: prilagoditev delovnega mesta in delovnega okolja delavčevim psihofizičnim sposobnostim, prilagoditev delavca delu z izobraževanjem in razporeditvijo na pravo delovno mesto. Pri ergonomsko oblikovanem delu delavec ohrani naravno držo, delovne naprave pa so razporejene kot naravni podaljšek delavčevega kostno-mišičnega sistema. Ergonomska načela sistema človek stroj delovno okolje: velikost prostora je prilagojena delavcu, delo se opravlja brez pretiranega utrujanja, razpored dela omogoča rokovanje ob najmanjših premikih telesa, predmeti dela so ugodni za prijem, uporablja naj se stol za sedenje, omogočena je ekonomičnost gibov, gibi rok so istočasni, obojestranski, ritem dela je naraven, umirjen, delovno mesto je primerno osvetljeno, mikroklima, ropot, vibracije so znotraj dopustnih meja, stroji in naprave so oblikovani tako, da niso delavcu nevarni. Kronične degenerativne bolezni so v zadnjih letih prodrle v vrh patologije prebivalstva. Opažamo predvsem porast bolezni kosti in gibal. Bolezni gibal med vzroki invalidnosti še vedno kažejo tendenco rasti. Delovna invalidnost v opazovanih letih so vzrok invalidnosti: kostno-mišične bolezni, duševne in vedenjske motnje. 84 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

86 Verjetnost, da bolezni gibal pogojuje tudi poklicno delo, je precejšnja. Med svojo delovno dobo kar 35% delavcev v sedečem položaju in 47% delavcev z veliko energetsko porabo toži o bolečinah v gibalih. Bolezni so povezane z nefiziološkimi, prisilnimi držami delavcev. Pogosteje zbolevajo debeli ljudje, ljudje brez dobre fizične kondicije, v neugodnih mikroklimatskih pogojih dela, ki so izpostavljeni stresu. Obolenja gibal ne predstavljajo samo problema prizadetega posameznika, ki je dolgo v bolniškem staležu in zdravljenju, včasih pa mora zamenjati celo delovno mesto; zaradi velike pogostosti in tendence rasti imajo omenjena obolenja tudi velike ekonomske posledice. Zato je potrebno pri delavcih spodbuditi skrb za utrjevanje in ohranitev lastnega zdravja, delodajalce pa pridobiti, da bodo sredstva vlagali v ergonomsko prilagojena delovna mesta. Toplotno okolje Toplotne razmere (mikroklima) so pomembne na vsakem delovnem mestu in v delovnem okolju, ne glede na zvrst dela. V idealnem primeru udobja je doseženo ravnotežje toplotne izmenjave med človekom in okoljem tako, da sta toplotna tokova človek/okolje izravnana brez napora. Temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati +28 C. Izjema so t.i. vroči delovni prostori. Svetlobno okolje Osvetljenost prostora naj bo takšna, da lahko predloge beremo brez težav in jasno prepoznavamo znake na tipkovnici. Vendar ne sme biti premočna, ker so potem informacije na slikovnem zaslonu slabo razpoznavne. Če je le mogoče, naj bo med 300 in 500 luksi. Barva svetlobe naj bo nevtralna ali topla bela, pri čemer ima topla bela prednost, ker daje občutek večjega udobja in ustvarja prijetno barvno klimo. Barve Barve imajo psihološki pomen pri oblikovanju prostora. Barvne rešitve na delovnem mestu: strop, stene z okni svetle barve, stena pred delovno površino razburljiva (oranžna), stene v vročem delovnem okolju hladne barve, stene v hladnem delovnem okolju tople barve. Barve v delovnem okolju je priporočljivo menjati vsake tri leta. Barve signalizacija RDEČA BARVA: znak prepovedi, opozarjanja, izpada. ZELENA BARVA: znak pravilno potekajoče funkcije, dopustnosti, rešitve, dovoljenja. OPOZORILO: v modri svetlobi je delavec kratkoviden, v rumeni svetlobi se ostrina vida izboljša. DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Ergonomija v zdravstvu

87 Stoječe delo Predstavlja tveganje za zdravje, če traja več kot 35 % delovnega časa. Principi dobre prakse so: stabilni položaj na čvrsti, čisti in nedrseči podlagi (tla iz lesa, gume ali plute), spreminjanje položaja telesa med stoječim delom razgibano delo, primerni tempo dela in rotacija delavcev, višina delovne površine prilagojena delavcu (sicer pa višino prilagajamo višjim delavcem, nižjim zagotovimo podstavke), preprečevanje pripogibanja (pripogibati kolena in ne križ), torzije (premikati noge in ne hrbtenice) in pretegovanje telesa (prilagoditi dosege naravi in frekvenci dela, odstraniti zapreke, preprečiti gibe nad višino ramen in za rameni), opora telesa med stoječim delom (stoječe/sedeči nagibni stol, podlaga za podlahti, podnožnik, za zaščito kolen uporabiti podložene klečalnike). Premeščanje bremen Ročno premeščanje bremen je vsako fizično delo, ki vključuje dvigovanje, prenašanje, spuščanje, potiskanje, vlečenje, nošenje ali premikanje bremena s človeško silo in druga podobna dela (podpiranje, držanje), ki zaradi svojih značilnosti ali zaradi neugodnih ergonomskih pogojev pomeni nevarnost predvsem za poškodbe hrbta delavcev. Transportna dela vodijo načeloma k močnim statičnim obremenitvam številnih mišic, predvsem v rokah in križu. Pri statičnem delu to pomeni, da se pri držanju zaradi napetih mišic zmanjša dovod kisika in energije po žilah. To povzroči hitro utrujenost. Statično delo je za človeka posebej neugoden način dela in je mnogo bolj obremenilno kot delovno gibanje (izpostavljene so predvsem hrbtne mišice). V nasprotju se dinamično delo opravlja predvsem z rokami. Pomembno je, da ločimo dvig posameznega težkega bremena in pogosto dvigovanje lažjih bremen, kar v osmih urah lahko znese več ton. Poznati moramo tehnike dvigovanja, spuščanja, prestavljanja in nošenja bremen. Pri dvigovanju in nošenju bremen so potrebni takšni organizacijski ukrepi ali pomožna sredstva, da se prepreči, da bi delavec moral bremena prenašati ročno. Če se teh ukrepov ne da zagotoviti, se lahko šele takrat začne prenašati bremena ročno pri upoštevanju teže, velikosti in oprijemljivosti bremen. Preventivni ukrepi so potrebni, saj lahko pri dvigovanju in nošenju bremen pride do zdrsa ali padca bremena, ki lahko poškoduje delavca. Delo srednje medicinske sestre Medicinska sestra je pri izvajanju delovnih nalog nege bolnikov vsak dan izpostavljena različnim dinamičnim in statičnim obremenitvam. Znanost o delu oz. ergonomija je usmerjena na povezavo med obremenitvami delovnega okolja in zahtevami delovnih opravil ter zmogljivostjo delavca, njegovo utrujenostjo in učinkovitostjo. Delo medicinske sestre v bolnišnici je vsakodnevno povezano z dvigovanjem in prenašanjem bremen (dvigovanje bolnikov, spuščanje, potiskanje, vleka, držanje, pre- 86 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

88 našanje in obračanje bolnikov), kar povzroča velike statične in dinamične obremenitve, ki jih lahko opredelimo kot težko telesno delo. Glavni problem obremenjenosti hrbtenice nastane zaradi nepravilne tehnike dvigovanja, sklanjanja in pripogibanja, kar povzroča povečane pritiske v ledvenih medvretenčnih ploščicah. Prevelike in dolgotrajne obremenitve predstavljajo povečano tveganje za nastanek trajnih poškodb. Zaradi tega mora medicinska sestra poznati tehniko varnega in učinkovitega dvigovanja bremen, kar ji pomaga pri vsakodnevnih aktivnostih pri izvajanju negovalnih intervencij. Težave s hrbtenico, kot so bolečine, zmanjšana gibljivost in nezmožnost obremenjevanja, so v urbanem svetu glavni vzroki prezgodnje delovne nesposobnosti. V poklicu medicinske sestre je še posebej prizadeta starostna skupina od 20 do 40 let. V tem starostnem obdobju se že kažejo težave s hrbtenico, kar pa vpliva tudi na delazmožnost. Poškodbe, ki nastanejo pri fizično napornem delu, posebno pri dvigovanju bremen, tvorijo skupno četrtino vseh registriranih profesionalnih poškodb s simptomi v ledvenem delu hrbtenice. Obremenitve, ki izhajajo z dela, so: ergonomske, biomehanske, energetske, senzorič - ne in psihične. Ergonomski pogoji, ki vplivajo na delovno sposobnost, so: Nefiziološke delovne razmere: delovni čas, tempo dela, ritem dela, intenzivnost, slaba organizacija dela, statične obremenitve, preobremenjenost posameznih organskih sistemov in organov. Škodljivi fizikalni dejavniki: mikroklima, mehanski vplivi, sevanja (rentgenski, svetlobni žarki, elektromagnetno valovanje), razsvetljava (umetna svetloba, močne operacijske luči, tema). Škodljivi kemični dejavniki: škodljivi plini in pare (razna razkužila, formaldehidne pare, anestetiki in narkotiki), aerosoli (dim) s svojimi učinki: toksičnimi, iritativnimi, alergogeninimi. Škodljivi biološki dejavniki: mikroorganizmi (virusi, bakterije, glivice). Škodljivi psihološki dejavniki: odgovornost, delo z ljudmi, časovni pritisk, nefiziološki ritem, nesocialni ritem (dežurstva, nadomeščanja). DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Ergonomija v zdravstvu

89 Medicinska sestra opravlja svoje delo najpogosteje v stoječem položaju, kar pomeni večjo obremenitev za spodnje okončine in tudi večjo energetsko porabo v primerjavi s sedečim delovnim položajem. Medicinska sestra se mora v takšnem stoječem položaju pogosto pripogniti v ledvenem delu hrbtenice, se skloniti v kolkih in tudi zasukati hrbtenico. Zelo pogosta je prisilna drža glave in vratu. V procesu dela se pojavljajo izometrične mišične obremenitve ramenskega obroča, nadlahti, podlahti in prstov rok pa tudi spodnjih udov. Stoja povzroča statično obremenitev. Pri dolgotrajnem stoječem delu se pojavijo težave z obtokom krvi, saj se kri zadržuje v nogah in tako pride do oteklin in krčnih žil. Stoja povzroča tudi obremenitev hrbtenice. Pri stoječem delu se pojavijo bolečine v nogah, golenih in ledjih. V začetku ne gre za patološke spremembe, toda dolgotrajna obremenitev lahko takšno stanje spremeni v bolezen. Poglejmo konkretni primer analize delovnega mesta reševalca, ki sta ga pripravila Marko MEGLIČ (Reševalec d.o.o. Ljubljana, Friškovec 4, Ljubljana, Slovenija) in Peter BOHINEC (Klinični Center Ljubljana, Zaloška 2, Ljubljana, Slovenija). Delo reševalca spada med tista delovna mesta, za katera obstajajo nevarnosti za poškodbe in nesreče pri delu oziroma je okolje tako imenovanega ergonomskega stresa. Danes se namenja veliko pozornosti psihičnemu stresu na delovnem mestu, pri tem pa ne smemo pozabiti na preventivo bolezni in poškodb hrbta in sklepov, le-ta pa je odvisna od uspešnosti skupnega dela medicine dela in ergonomije. Dvigovanje in prenašanje težkih bremen sta na drugih delovnih mestih zelo omejena in regulirana, česar pa v reševalni službi ne moremo doseči. Pri delu, tako na terenu pri reševanju ali v bolnišnicah pri premestitvah, ne moremo imeti restrikcije pri dvigovanju in prenašanju težkih pacientov. Tako pogosto dvigovanje vodi po daljšem obdobju v poškodbe in okvare. Teže pacientov z nosili skupaj hitro presegajo 100 kg, zato je pravilna uporaba ergonomskih nosil eden glavnih načinov za preprečevanje poškodb lokomotornega sistema. Najpogosteje obremenjeni deli telesa med delom reševalca Zaradi stereotipnih delovnih opravil, ki se pojavljajo skozi daljše obdobje zaradi prisiljene drže telesa in dolgotrajnega sedenja reševalcev v reševalnem vozilu, zaradi nenehnega dvigovanja in prenašanja težjih bremen, zaradi nepravilnih položajev pri delu in zaradi duševnih obremenitev ter stresa se povečuje pojavnost bolečin v hrbtenici. Opisane preobremenitve so pravzaprav prisotne pri vseh poklicih, ki jih srečamo v zdravstvu. Viri E. Stergar: Promocija zdravja Phare - izobraževanje za zdravo delo in življenje. M. Dodič Fikfak: Analiza zdravja delavcev Phare - izobraževanje za zdravo delo in življenje. T. Gazvoda: Ergonomski ukrepi na delovnem mestu. 2006, Phare - izobraževanje za zdravo delo in življenje. Mednarodno posvetovanje Ergonomija 2006, Ljubljana, Zbornik referatov. 88 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

90 Čustva v profesionalnem odnosu medicinske sestre v negovalnem timu Danica Korošec dipl. m. s. Dom starejših Ljutomer Uvod Profesionalni odnos Kaj je profesionalni odnos negovalnega tima v zdravstveni negi? Je odnos, ki je naravnan na jasno definirano vizijo ustanove, v kateri delamo za kakovost zdravstvene nege individualno usmerjene na potrebe bolnika. Le-te morajo biti podprte s strani bolnika s standardi zdravstvene nege, izdelanimi za hišo in sprejetimi na strokovnih svetih. V medsebojnem odnosu s pacientom moramo odigrati vlogo tujca, vlogo člana negovalnega tima kot vira informacij (resursov), vlogo učitelja voditelja, vlogo nadomestne osebe in vlogo svetovalca. K vsemu temu pa moramo dodati še naše žlahtne vrednote (zaupanje, doslednost, empatičnost, prijaznost, marljivost, lojalnost). Skratka, dati moramo tisto, kar od nas upravičeno pričakujejo bolniki kot tudi sodelavci in vodstvo. Naučiti se moramo dveh pomembnih stvari: postaviti jasne meje in se zaščititi pred nepotrebnim čustvenim nasiljem iz okolja ter biti prijazni in strpni do sebe in drugih. Človek kot edinstvena celota deluje na treh ravneh: 1. Kognitivna raven (racionalno razmišljanje) 2. Strukturna hierarhična raven 3. Čustvena raven Razlika med kognitivno in hierarhično ravnjo je moč, ki nam je dana, kjerkoli smo. Razmerje med močjo čustev in racionalno ravnjo je 9:1. V vsaki situaciji se čustva 18- krat bolj intenzivirajo kot racionalno razmišljanje. To preprosto pomeni, da razumsko dogajanje ni tako intenzivno kot spremljajoča čustva. In kaj so čustva? Poznamo 5 osnovnih emocij in okoli 1000 emocij, ki jih besedno ne moremo poimenovati. Središče čustev je v himbičnem sistemu v mandeljnih jedrih. Človek novo zaznavo veliko prej občuti, kot pa jo besedno izrazi. Čutiti pričnemo že kot fetus v 3. mesecu po spočetju. Že takrat se prične razvijati emocionalna inteligenca. Šele pri tretjem letu starosti otrok logično kognitivno misli in to tudi pove. Do 3 let nas vodi skozi otroštvo le čustvena inteligenca, ki traja vse do smrti. Tudi dementen človek DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Čustva v profesionalnem odnosu medicinske sestre v negovalnem timu

91 ima ohranjena čustva, le da jih drugače izraža. Žal pa dajemo v življenju prednost kognitivnemu (racionalnemu) razmišljanju, čustva pa potiskamo v ozadje. Nesmiselno je, da od otroka zahtevamo, da je suh, čist že pred 3. letom, svoje emocije ob nelagodju (sedenje na kahlici) mora potlačiti in kasneje v življenju zato nevrotično odreagira ali celo zboli. Drug primer: ko otrok sreča tujca, mu je po naravi nelagodno, starši pa zahtevajo, da ga pozdravi, mu da roko torej racionalno. Zaradi staršev mora to storiti, zanemarimo pa njegove negativne emocije. Žal se vedenje v današnjem materialističnem in storitveno naravnanem svetu ravna le po racionalnih socialnih merilih, ne pa po emocijah, ki so temelj duhovnega bogastva človeka. Antoimerno obolenje Šarpov sindrom nastane (znanstveno dokazano) zaradi dolgotrajnega tlačenja strahu in notranje agresije. Vsa revmatska obolenja imajo emocionalno težo pri teh ljudeh prevladujejo negativna čustva, ki jih ne znajo pokazati navzven. Destrukcija čustev vodi v patologijo. Prispodoba je ekonom lonec z ventilom. Če je ventil pokvarjen in para zaradi velike vročine ne more uhajati, bo zagotovo eksplodiral, če bo plošča žareča. Tako je z našimi čustvi in nami samimi, če jih ne izrazimo. Namesto eksplozije čustev lahko pride do impulzije vedno znova in daljše časovno obdobje ponotranjamo čustva, to sproži intenzivno kontuninuirano vzburjenje na emocinalni ravni in lahko zapademo v drugo skrajnost da čustveno otopimo. Če z našimi občutki ne znamo ravnati, nikoli ne bomo razumeli lastnega razmišljanja. Izražanje čustev je svojsko, individualno in tega nam nihče ne sme vzeti, kaj šele zahtevati, kako naj reagiramo v dani situaciji. Poznamo pet osnovnih čustev: 1. Jeza (patološko je sovraštvo) ni negativno čustvo. Ko se razjezimo, povemo, kje je naša začrtana meja bližine. Jeza je namenjena razmejitvi. Če se z nekom nikakor kljub večkratnim opozorilom ne zmorete pogovoriti, lahko udarite po mizi in rečete, da ste jezni in da imate tega dovolj. Pubertetniki v svojem obdobju postajajo agresivni, si postavljajo vse širši prostor, so jezni na svet brez izkazane jeze ni avtonomije, svobode odločanja, lastne odgovornosti. Tudi če se v dani situaciji ne odločimo, smo se zagotovo odločili v bistvu nevede. 2. Veselje (patološko je manija) je nujno za vzpostavitev odnosov. Sami ne moremo preživeti, potrebujemo občutek pripadnosti; preživimo vedno zaradi odnosov, ne srečanj. Veselje je sredstvo, da pridemo do ljubezni; občutek, da se nas je nekdo dotaknil (to se dogaja na nezavedni ravni). 3. Žalost je emocija, ki jo nujno rabimo, da nekaj pozabimo, predelamo. Če tega ne zmoremo, lahko pride do depresije to je preprosto povedano agresija, ki se kaže navznoter, nas oddalji od življenja, umaknemo se vase in potlačeno predelujemo. Pri bolnikih moramo biti previdni in vzpodbuditi žalovanje, se pogovoriti o teh občutkih, pomagati, da se zjočejo, pozabijo. Nismo žalostni, ker jočemo, ampak obratno. Travmatske dogodke je nujno izliti prvih 48 ur, sicer nastane nepopravljiva škoda. Kasneje se je treba z realnostjo sprijazniti, sicer pride do patologije. 4. Strah (patološko je grozavost) je čustvo, ki nas prisili, da nekaj naredimo, da postanemo bolj previdni. Naše življenje je ogroženo, ker smo zelo občutljivi; tako je tudi z našo dušo, je zelo ranljiva. Za ravnanje, ki nas ogroža, potrebujemo razum, občutki pa krmilijo naše ravnanje. Če smo jezni na nekoga, je vseeno, kaj bo storil, nič nam ne bo dobro, saj s čustvi uravnavamo to, kar želimo videti. Čustva so moto naših misli in dejanj. 5. Interes zavedanje sebe v prostoru je gonilo našega življenja. Znana psihoterapevtka Elizabet Kubler pravi, ko že dolgo časa ne zmoremo misliti, še vedno čutimo. Vzgoja in socialna pravila neke družbe učijo tlačenja občutkov, vse za boljše počutje, čustva vedno prevladajo razum. 90 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

92 Potrebe so nekaj, s čim se rodimo in so nujne za naš obstoj, to ni enako čustvom. Poznamo 5 osnovnih potreb in nekaj izpeljank. Osnovne potrebe (po Maslowu) so: fiziološke potrebe (kisik, hrana, voda, streha nad glavo, gibanje), psihološke potrebe (po ljubezni, spoštovanju, varnosti, bližini, čustvovanju), potrebe po samorealizaciji in samoizpolnjevanju in transpersonalne potrebe. In kaj so vrednote? So posplošena in relativno trajna pojmovanja o ciljih in pojavih, ki jih visoko cenimo, ki se nanašajo na široko kategorijo podrejenih objektov in odnosov in ki usmerjajo naše interese in naše vedenje kot življenjska vodila. Te niso prirojene in ne življenjsko nujne. To so: zaupanje, izobrazba, denar, družina, lojalnost, iskrenost, doslednost itd. V konfliktu gre vedno za neizpolnjene potrebe, mi pa zahtevamo strategijo, ne da bi prej govorili o vrednotah. Aktivno moramo prispevati za dobro psihoklimo, ponuditi podporo, pomagati, nakloniti pozornost in priznati tudi negativne lastnosti. Jezik potreb je najboljši jezik za reševanje konfliktov; ne govorimo pa ga dobro, saj se ga nismo naučili. Pri vrednotah smo ljudje različni, glede na potrebe in čustva pa smo vsi enaki. Čustvo, ki ga kažemo v danem trenutku, je znak, da manjka nekaj na ravni naših potreb. Čustva v kolektivu so zelo alarmantna, jasno nam govorijo, kaj manjka v timu. Treba jih je slišati, začutiti in potem mora slediti akcija za potešitev le-teh. Če smo venomer jezni, moramo to jasno pokazati navzven, sicer se nevede naš prostor meja manjša in pride do konflikta ali čustvenega stresa. Če se kdo spozabi, si dovoli kričati na nas, ga moramo ustaviti in mu povedati, da se bomo pogovarjali takrat, ko bo sposoben konstruktivnega pogovora, kajti v jezi lahko eksplodira in bo nastala nepopravljiva škoda. Emocionalni izbruhi ne ogrozijo odnosa in integriteta posameznika ni ogrožena. Treba ja drugemu povedati svoje potrebe, vrednote, če želimo, da bo odnos pravilen. V življenju obstajata jezik odnosov in jezik rezultatov. Za jezik odnosov rabimo le več ljudi, za jezik rezultatov pa zagotovljeno visoko kakovost dela, ki je posledica dobrega jezika odnosov. Jezik je zelo pomemben, moramo ga dobro uporabljati. Za uveljavitev ne delovnem mestu so torej nujni naslednji pogoji: argumenti razumljiv jezik pravi čas Problemi so zato, ker niso jasno dogovorjene meje. Res je, da meje nekdo lahko spoštuje le, če mu to mi sami pokažemo. Drugi ne more čutiti moje meje. Spoštovanje bo dokazano takrat, ko mi povemo svoje meje in drugi to upoštevajo. Tistemu, ki mu zaupamo svoje meje, s tem pokažemo, da mu zaupamo in ga zato tudi spoštujemo. Z bojem postaneš močan in si ustvariš ugled, spoštovanje. V službi nihče ni odgovoren, da smo srečni. Na naše vedenje, razumevanje vplivajo poleg čustev, potreb, vrednot tudi tri realnosti: preteklost, sedanjost in prihodnost. Ni naključje, koga izberemo za partnerja. Psihoterapevti supervizorji pravijo, da izberemo takega, ki bo dajal sol na naše rane. Zapomnimo si naslednjo misel in naj nas vodi v našem res izredno fizično in psihično napornem delu, a hkrati tako humanem, subtilnem, vrednem delu.»v službi nismo dolžni nikogar imeti radi in ne smemo pričakovati, da bo kdo imel rad nas.«to je dejstvo in najboljša preventiva sindroma izgorevanja! DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Čustva v profesionalnem odnosu medicinske sestre v negovalnem timu

93 Mladim kolegicam Ko si izbirala ta poklic, tedaj še nisi vedela, kaj je medicinska sestra, samo lepo uniformo si videla in kako boš tudi ti v njej delala ob posteljah bolnikov. Toda dobra medicinska sestra mora biti kakor sestra vsem, pomagati jim vselej in povsod, mnoge težave premagovati in še osebno srečo žrtvovati. Gledala boš trpljenje ljudi, vendar obupati ne smeš, če te bo presunila njih beda. Vse, kar izveš od njih in kar boš ob tem čutila, naj ostane skrito v tebi. Za delo boš rabila vse več znanja, toda bodi skromna in poštena, čeprav si s tem vsem obdarjena. (Helena Ravnič) 92 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

94 DRUŠTVENA DEJAVNOST

95 94 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

96 Skupno prehojenih 47 let rasti in razvoja DMSZT Pomurja in 80 let druženja slovenskih medicinskih sester Emilija Kavaš predsednica DMSZT Pomurja Začetki delovanja Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja segajo v leto Žal nimamo točnih podatkov, ker so se začetni dokumenti izgubili pri selitvi sedeža društva, kajti društvo ni imelo in še žal sedaj nima svojih lastnih prostorov. Po pripovedovanju starejših medicinskih sester je bila prva predsednica društva Helena Ravnič, prva ravnateljica zdravstvene šole in pozneje prva dobitnica priznanja»zlati znak«. Za njo je prevzela predsedniško mesto Cecilija Škraban, takrat glavna medicinska sestra bolnišnice Murska Sobota. Nadaljevale so predsednice Antonija Sedonja, Nada Pitz, Olga Banič-Lenart. Leta 1975 je bila izvoljena za predsednico društva Slavica Fekonja, ki je pozneje dobila priznanje»zlati znak«. Tega leta ( ) se je društvo z ustanovnim občnim zborom tudi redno registriralo. Društvo se je imenovalo:»društvo medicinskih sester Radenci-Murska Sobota.«Sprejeta so bila tudi pravila Društva medicinskih sester Murska Sobota. Od leta 1980 do 1984 je bila predsednica društva Erika Žilavec, od 1984 do 1988 Cvetka Steržaj, od 1988 do 1992 Emilija Makovec in od 1992 do 2007 Emilija Kavaš. Iz poročila o delu Društva medicinskih sester Murska Sobota od leta 1970 do 1973, ki ga je sestavila Nada Pitz, lahko razberemo, da se je vodstvo društva že takrat aktivno zavzemalo za strokovno izobraževanje medicinskih sester Pomurja in imelo dober program dela. V društvo so bile včlanjene medicinske sestre iz bolnišnice Murska Sobota, iz štirih zdravstvenih domov Murska Sobota, Lendava, Ljutomer in Gornja Radgona, zdravilišča Radenci, zdravstvene šole, Doma počitka Rakičan ter medicinske sestre otroške smeri, ki so bile zaposlene v vzgojno-varstvenih zavodih (vrtcih). V tem obdobju je bil program društva zasnovan na strokovnem izobraževanju v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami, z Zvezo društev medicinskih sester Slovenije ter s skrbjo za boljšo zdravstveno nego bolnika v vseh zdravstvenih institucijah. V pomurskih zdravstvenih ustanovah je bilo leta 1973 zaposlenih 260 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. V Splošni bolnišnici Murska Sobota je bilo na področju zdravstvene nege zaposlenih 133 medicinskih sester, v Zdravstvenem domu Murska Sobota 100 medicinskih sester, v Zdravstvenem domu Radenci 11 medicinskih sester, v Zdravstveni šoli Murska Sobota 8 medicinskih sester, v Domu starejših Rakičan in Lukavci 8 medicinskih sester. Od leta 1973 društvo redno sodeluje z Zvezo društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, po ustanovitvi zbornice pa tudi z Zbornico zdravstvene nege Slovenije. DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Skupno prehojenih 47 let rasti in razvoja DMSZT Pomurja in 80 let...

97 Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja ima v svojem programu vsako leto planirano strokovno izobraževanje. S temi izobraževanji na neformalni ravni izobražuje medicinske sestre, zdravstvene tehnike ter vse izvajalce v zdravstveni negi ter tako pomaga pri kvaliteti storitev zdravstvenega varstva in varnosti za bolnike v Pomurju. K izobraževanju povabi tudi druge zdravstvene sodelavce in pri določenih področjih tudi bolnike. S širino svojega delovanja smo zaznavni v pomurskem prostoru. S svojimi aktivnostmi se lahko primerjamo tudi z ostalimi stanovskimi društvi v Sloveniji. Enakovredno z ostalimi društvi v Sloveniji soustvarjamo zgodovino razvoja slovenske stroke zdravstvene nege in poklicev v njej. Pomurske medicinske sestre so za svoje strokovno delo in angažiranost v strokovnih združenjih, lokalnih skupnostih in drugih humanitarnih društvih ter za doprinos k razvoju stroke zdravstvene nege in širše delovanje na strokovnem področju dobitnice najvišjega priznanja Zbornice-Zveze zdravstvene in babiške nege Slovenije»Zlatega znaka«.»zlati znak«so prejele: Helena Ravnič, vms Slavica Fekonja, vms Emilija Kavaš, vms Anica Benkovič, vms Vera Bogdan, vms Cvetka Meolic, vms Marija Hirci, vms Nada Pitz, vms Erika Žilavec, vms Genovefa Virag, dipl.m. s. IrenaŠumak, dipl. m. s. Pohvalo je prejela Katarina Vinčec, vms Jubilejno priznanje ob 80-letnici organiziranega delovanja medicinskih sester v Sloveniji je prejela Emilija Kavaš Po pravilniku o priznanjih od leta 2000 naprej podeljujemo tudi v Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja priznanja, zahvale in od leta 2006»Srebrni znak«. Ta priznanja so do sedaj prejeli: Dobitniki priznanj 2000: Marija Ana Kramarič, ZD Gornja Radgona Marija Hozjan, ZD Lendava Vera Bogdan, ZD Ljutomer Tilčka Šticl, Mirjana Časar, Evfemija Temlin, ZD Murska Sobota Milica Puhek, Zdravilišče Radenci Anica Vöröš, Zavod za zdravstveno varstvo Ema Kolmanko, Dom starejših Rakičan Metka Močnik, Dum Lukavci Marija Virag, Dom Lendava 96 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

98 Marjeta Gomboc, Cvetka Meolic, Erika Žilavec, Šarika Benko, Vera Horvat, Bolnišnica Murska Sobota Nada Flisar, Zdravilišče Moravske Toplice Nataša Varga, Zdravstveni dom Lendava in dosedanje predsednice društva: Helena Ravnič Cecilija Škraban Antonija Sedonja Olga Lenart Nada Pitz Slavica Fekonja Erika Žilavec Cvetka Steržaj Emilija Makovec Emilija Kavaš Zahvale so prejeli: ženski pevski zbor DMSZT Pomurja blagajničarka Marta Stepanovič zborovodkinja Anka Suhadolnik Dobitniki priznanj 2002: Marija Gobec, Marija Došen, Marija Kovač, Zdravstveni dom Murska Sobota Ida Puklavec, Zdravstveni dom Gornja Radgona Marija Horvat, Zdravstveni dom Lendava Marta Štaman, Zdravstveni dom Ljutomer Jožica Karas, Marija-Jana Balažic, Daniela Mörec, Jože Škalič, Majda Solar, Splošna bolnišnica Murska Sobota Marjana Grah, Dom starejših Rakičan Rozina Hanc, Dom starejših Lendava Vida Muhič, Dom Lukavci Kristina Kološa, Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota Simona Zrim (ZD MS), Metka Šemrl (Dom starejših Rakičan), Olga Flisar (SB MS), Matilda Magdič (upokojena med. sestra - SB MS), Katarina Tkalec Dobitniki priznanj 2004: Šarika Bukvič, Terezija Legen, Zdravstveni dom Murska Sobota Jožica Klajnščak, Zdravstveni dom Gornja Radgona Dragica Horvat, Zdravstveni dom Lendava Dragica Škerget, Zdravstveni dom Ljutomer Anica Cor Ferko, Katja Rajh, Zdenka Zrinski, Milena Holcman, Skupina za standarde, Nada Miholič, Splošna bolnišnica Murska Sobota Blanka Andrejek, Dom starejših Rakičan Marija Hozjan, Dom starejših Lendava DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Skupno prehojenih 47 let rasti in razvoja DMSZT Pomurja in 80 let...

99 Anica Kuzma, Dom Lukavci Rozika Pertoci, Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota Štefan Žalodec, Zdravilišče Radenci Gena Virag, Zdravstvena šola Brigita Mataič, Zasebno delo Dobitniki priznanj 2006: Dva»Srebrna znaka«: Irena Nerad, SBMS, Int. oddelek Intenzivna terapija Ivanka Vučak, SBMS, inštrumentarka CIS Pet priznanj: Majda Biro, SBMS Očesni oddelk Jožef Magdič, SBMS, KRG oddelek na delavnem mestu mavčarja Pavla Škerget, Dom starejših Rakičan Jožica Špindler, Zdravstvenem domu Ljutomer Marija Ternar, SBMS Oddelek za perioperativno medicino (Intenzivna terapija) Zahvalne listine: razred maturantk 4. b-letnik 1966 (zadnji letnik šolanja so delale na novo odprtem otroškem oddelku, ki je bil leta 1965 odprt in je primanjkovalo medicinskih sester) članice ženskega pevskega zbora DMSZT Pomurja, za izpolnjenih 10 let delovanja Poleg izobraževanja v domačem društvu in v Pomurju se naše medicinske sestre in zdravstveni tehniki aktivno in pasivno udeležujejo tudi raznih srečanj in izobraževanj, ki jih pripravljajo sekcije ter Zbornica Zveza in druge strokovne in izobraževalne organizacije. Strokovne novosti potem prenašajo ostalim kolegicam in kolegom v pomurski regiji. Udeležujejo se tudi izobraževanj in kongresov v zdravstveni negi v okviru Slovenije in izven naše države. Po letu 1981 imamo ohranjene zapiske sej izvršilnega odbora in s tem tudi programe in poročila o delu. Od leta 1990 imamo redno evidentirano članstvo z odtegljaji članarine. Od leta 1992 hranimo vso drugo dokumentacijo o delovanju društva, kar nam kaže, da delovanje društva daje viden delež in pečat v strokovnem razvoju in napredku zdravstvene nege in osebnega razvoja izvajalcev zdravstvene nege. Svoje aktivnosti imamo že od leta 2000 predstavljene na spletni strani društva Društvo je s svojim delovanjem aktivno vključeno v razvoj zdravstvenega varstva v pomurski regiji. Sodelujemo pri raznih projektih. Izobraževanje je bilo kontinuirano že ves čas delovanja. V društvu skrbimo za strokovni razvoj naših članov, istočasno pa za osebno rast in zavedanje stanovske pripadnosti. Že od leta 1993 smo udeležencem izobraževanj izdajali potrdila za predavanja, delavnice in seminarje ter tako omogočili zaposlenim na področju zdravstvene nege in drugim možnost napredovanja. V mandatnem obdobju je bilo 9 predavanj. Po letu 1988 je bilo v enem letu štiri ali pet predavanj. Izvedli smo tudi delavnice in tečaje. V mandatnem obdobju je bilo na leto 8 do 10 predavanj ali enodnevnih seminarjev in učnih de- 98 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

100 lavnic. V letih smo imeli dvodnevne delavnice, predavanja, seminarje ter tečaje, tako kot smo jih planirali v letnem planu dela. V začetku so predavali zdravniki naše regije, medicinske sestre iz Višje šole za zdravstvene delavce Ljubljana ter domače vodilne medicinske sestre. Sedaj predavajo različni strokovnjaki iz Slovenije, vedno več medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in naših članov iz pomurskih zavodov ter zdravniki in drugi zdravstveni sodelavci iz Pomurja. Ves čas se trudimo, da nam predavajo ali izvajajo seminarje strokovnjaki z različnih področij. Ponosna in vesela sem, da smo sposobni pripraviti v okviru društva tudi celodnevne seminarje, kjer predstavljamo strokovne dosežke, raziskave, analize in druge aktivnosti na področju zdravstvene dejavnosti v pomurskih zavodih. Večina domačih predavateljev predava brez plačila, za kar jim gre še posebna zahvala. Finančne stroške organizacije predavanj in drugih aktivnosti krije Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja. Vsa leta se pobira članarina, ki se deli med Zvezo Zbornico in društvom. Pri izvajanju programa nam ves čas pomagajo zdravstveni zavodi in ostali sponzorji ter donatorji v Pomurju. Poleg strokovnega izobraževanja in osebnostnega razvoja, ki je v delovanju društva ena bistvenih nalog, društvo skrbi tudi za organizacijo strokovnih ekskurzij. Na teh ekskurzijah so si člani in članice ogledali delo in življenje posameznih drugih zdravstvenih ustanov, zavodov in dejavnosti. Že leta 1971 se je 44 medicinskih sester udeležilo strokovne ekskurzije na Dunaj. Na ekskurzijah, ki jih je organiziralo društvo v času svojega delovanja, smo si ogledali: Porodniško-ginekološki oddelek Kranj, Inštitut za nuklearno medicino v Ljubljani, zdravilišča: Radenci, Moravske Toplice, Lipa Lendava, Rogaška Slatina, Zreče, Dolenjske toplice, Atomske toplice, Šmarjetske toplice, Dobrna, bolnišnice: Izola, Novo mesto, Maribor, Sežana, Valdoltra, Diagnostični center Bled Rehabilitacijski center Soča, Zavode: Debeli Rtič, Dornava, Zavod za usposabljanje mladine Kamnik, zdravilišče Hevis na Madžarskem, Hartmanspittal na Dunaju, osrednjo bolnišnico v Budimpešti in njihovo šolo za zdravstvene poklice, mestno bolnišnico Ingolstadt, zavod mladinsko okrevališče Rakitna, skupnost Srečanje Razbor bolnišnico v Luksemburgu komuno v Medžugorju, Majčino selo dom za otroke v Medžugorju Poleg strokovnih ogledov smo si vsepovsod ogledali tudi druge kulturne in naravne znamenitosti pokrajine ter si tako širili svoje obzorje. Društvo je organiziralo tudi izlet v Gardaland, Minimudus v Celovcu, Rim, kjer smo bile medicinske sestre na Petrovem trgu pri sprejemu papeža Janeza Pavla nagovorjene v slovenskem jeziku. Ogledali smo si Dunaj, Opatijo, Salzburg, Celovec, Prago, Luksemburg, Strasburg, Bruselj, Krakov, Katovice, Vadovice. DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Skupno prehojenih 47 let v rasti in razvoju DMSZT Pomurja in 80 let...

101 Razne izlete organiziramo sami in s Sindikatom delavcev zdravstvene nege v bolnišnici. Ti izleti so bili na Veliko planino, na Peco in drugi. Udeležujemo se tudi drugih rekreacij, kot sta kolesarjenje in maraton. Na strokovnih ekskurzijah smo pomurske med. sestre in zdravstveni tehniki bili gostje posameznih regijskih društev in medicinskih sester izven naše države. Tako imamo stike tudi z medicinskimi sestrami izven Slovenije. Tudi naše društvo večkrat sprejme druga društva in kolegice iz tujine. Od ustanovitve Sindikata delavcev v zdravstveni negi dobro sodelujemo s sindikatom. Skupaj smo izpeljali razne akcije in dosegli vidne rezultate. Člani društva smo tudi aktivno pomagali pri organiziranosti sindikata v slovenskem in pomurskem prostoru. Sodelujemo tudi z ostalimi zdravstvenimi sindikati in drugimi društvi. Seveda pa naše vsestransko delovanje ne more funkcionirati zgolj s članarino. Za svoj program dobimo dotacije, in sicer od: zdravstvenih zavodov, zavoda za zdravstveno zavarovanje, posameznih občin ter od drugih podjetij in zasebnikov. Brez njih ne bi bilo mogoče izpeljati vseh aktivnosti. S svojimi programi kandidiramo tudi na razne razpise lokalnih skupnosti, Ministrstva za zdravje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Za finančno pomoč pri našem delovanju gre posebna zahvala vsem našim donatorjem. V 47-ih letih delovanja društva smo napredovali v organiziranosti, ki nam je lahko v ponos. Vendar ne smemo zaspati, ampak moramo graditi še naprej društvo in sodelovanje ter povezovanje tako, da bodo medicinske sestre in zdravstveni tehniki čutili pripadnost in imeli možnost strokovnega razvoja in uresničitev drugih potreb pravne pomoči in osebne rasti. Naša stroka ima prihodnost v druženju, v skupnem delu, ki vodi k večjemu strokovnemu in statusnemu razvoju ter posledično priznanju stroke zdravstvene nege v pomurskem in slovenskem prostoru. Zato je nujno sodelovanje vseh društev v Sloveniji z Zvezo in Zbornico, da s skupnimi močmi razvijamo stroko zdravstvene nege, poklice v njej in pridobivamo na strokovni rasti, ki vodi v kakovostno zdravstveno nego za varnost bolnika. Po podelitvi pooblastila, ki ga je Ministrstvo za zdravje dalo za nadzor Zbornici Zvezi, in vodenja registra ter podeljevanja koncesij smo dolžni še toliko bolj delati skupaj za stroko zdravstvene nege ter za vse izvajalce in poklice v njej. Želimo, da se društvo razvija še naprej, da raste in zadovoljuje potrebe članstva. Prav tako pa je naše delovanje usmerjeno v strokovni in občečloveški razvoj, ki bo prinesel kakovostno zdravstveno nego in njeno varno delovanje v prid bolnikom. Naša želja po 47-ih letih delovanja je, da dobi 925 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja svojo pravo vlogo in priznanje v zdravstvenem varstvu, zdravstveni dejavnosti ter v storitvah zdravstvenih zavodov v pokrajini ob Muri. Radi bi si uredili tudi svoje prostore, kjer lahko hranimo arhiv naših aktivnostih, se srečujemo in imamo uradne ure za naše članice in člane ter tako še izboljšamo strokovno delo in organiziranost. Želimo, da skupaj prispevamo k razvoju zdravstvenega varstva, h kakovosti in varnosti zdravstvenih storitev ter k čim boljši skrbi za zdravje pomurske populacije. Prizadevamo si, da naša znanja in veščine dopolnjujemo z izobraževanjem na formalni in neformalni ravni. Naša velika želja je, da poleg izobraževanja na srednji stopnji pripeljemo v pomurski prostor tudi visokošolsko izobraževanje. Prihodnost našega poklicnega delovanja in druženja je v naših rokah. Zato smo z aktivnim delom, krepitvijo odgovornosti, poudarjanjem svojih pravic in obveznosti ter 100 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

102 dobrimi človeškimi odnosi dolžni ohranjati in krepiti svoj ugled in status zdravstvene nege in poklicev v njej. Ceniti moramo preteklost, pošteno delati danes in z optimizmom zreti v prihodnost zdravstvene in babiške nege in poklicev v njej. Vsem medicinskim sestram, ki so bile predsednice, tajnice, blagajničarke in članice IO, nadzornih odborov, razsodišča in vsem dosedanjim članicam in članom društva se zahvaljujem za doprinos k dobremu delu Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja. V tem času smo v 47-ih letih prehodili skupno pot, na kateri smo se družili, se izobraževali, se povezovali in rasli strokovno in osebnostno, se letno udeležili predavanj, izletov, strokovnih ekskurzij in drugih aktivnosti, ki jih vsako leto znova organizira Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja. Posebej nas veseli, da se naših aktivnosti udeležujejo tudi predstavniki drugih zdravstvenih poklicev in druga lokalna javnost. Izvršilni odbor društva se sestaja letno 8 10 krat. Člani IO so predstavniki vseh zavodov v pomurski regiji, predstavnice upokojenih med. sester ter medicinskih sester v zasebni praksi. Tako imamo večjo kontinuiteto dela in stanovsko povezanost. Člani IO-ja prenašajo informacije ostalemu negovalnemu kadru in skrbijo za čim boljši pretok informacij. To jim posredujemo tudi z zapisniki in drugimi pisnimi gradivi ter preko spletne strani. Pri opravljanju svoje funkcije so člani IO vestni in imajo velike zasluge za delovanje društva. Vsako leto ima društvo redno letno ter že tradicionalno srečanje pomurskih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov ter občni zbor. Ta srečanja imajo 22 let dolgo tradicijo in so zelo dobro obiskana. Prav tako so zelo dobro obiskana strokovna predavanja in strokovne ekskurzije, ki jih društvo organizira vsako leto. V zdravstvenih zavodih je velika večina izvajalcev zdravstvene nege vključena v DMSZT Pomurja in v Zvezo Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije. Društvo šteje trenutno 925 članov. Poleg zaposlenih v zavodih so člani tudi upokojene medicinske sestre in tehniki ter medicinske sestre v zasebnem sektorju. Srečanj ter predavanj se udeležujejo tudi upokojene medicinske sestre. Člani društva delujejo tudi na drugih področjih, kot so Rdeči križ, Karitas, Društvo za boj proti raku, v raznih humanitarnih organizacijah ter v skupinah za samopomoč. Delo društva je vidno tudi v lokalnih skupnostih, pri raznih zdravstvenovzgojnih programih, predavanjih in projektih. Spomladi leta 1995 nam je po nekajletnih željah uspelo ustanoviti svoj pevski zbor. Po dvanajstletnem delovanju vidimo, da je bila to dobra zamisel, ki je rodila Ženski pevski zbor Žarek, ki s svojim lepim petjem navdušuje poslušalce in svoje sodelavce ter naše člane. Z delovanjem zbora smo odprli novo dimenzijo delovanja društva. Ob izvrstni in čuteči zborovodkinji gospe Anki Suhadolnik napreduje naših 22 medicinskih sester v lepem zborovskem petju in nas zastopa in predstavlja na različnih kulturnih prireditvah. Zbor dosega v pomurskem prostoru vidno mesto ter sodeluje tudi na različnih revijah pevskih zborov. Časovne prelomnice so najpogosteje praznovanja obletnic in obenem tudi priložnost za kratek zastoj koraka, ki je namenjen razmišljanju o prehojeni poti. Kot vse v življenju, je tudi čas relativen. Ko razmišljamo o stoletjih in tisočletjih, je 47 let DMSZT Pomurja skoraj pol stoletja in 80 let druženja slovenskih medicinskih sester približevanje stoletnici. V primerjavi s tisočletjem pa se naša starost močno zmanjša. Pa ven- DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Skupno prehojenih 47 let v rasti in razvoju DMSZT Pomurja in 80 let...

103 dar se vsakdo od nas ob takih dogodkih zave, da je 47 let in 80 let čas, ki ga, kdor koli že praznuje, zaznamujejo vzponi in padci, nekaj večjih in mnogo manjših uspehov in tudi kakšen neuspeh. Vse pa je obsijano z mavričnimi odsevi časa in prostora, v katerem človek in njegove organizacije živijo. Vsak izmed nas živi svojo umetnost življenja, ki pa istočasno vpliva na druga življenja in jih sooblikuje. Tako je naša skupaj prehojena pot druženja slovenskih medicinskih sester že 80 let ter pomurskih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov 47 let pot in istočasno umetnost, ki smo jo do sedaj prehodili za poklic in stroko ter skrb za človeka. Pot in umetnost življenja nista bili vedno navzgor, izpopolnjeni v lepoti in dovršenosti, bili so ovinki, ovire, vzponi in padci ter lepote druženja, prijateljstva, harmonije, strokovne rasti in družbenega priznanja. Skupaj se potrudimo, da bomo znali, želeli in uspeli peljati naprej našo pot in umetnost druženja in življenja, ki naj preko sodelovanja in povezovanja in sprejemanja sprememb vodi v strokovni razvoj in kvalitetno zdravstveno nego, namenjeno sočloveku. Posebna vrsta umetnost pa je povezovanje in druženje vsega članstva in stroke ter izvajalcev v njej. Naj ta umetnost prispeva h kakovosti, učinkovitosti in varnosti zdravstvene nege. Iskrene čestitke vsem nam za prehojeno skupno pot 47 in 80 let ter mnogo pozitivne energije za naprej. Ni bogat tisti, ki veliko ima, ampak tisti, ki veliko da. (Erich Froman) 102 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

104 Učinkovitost delovanja DMSZT Pomurja Marija Zrim podpredsednica DMSZT Pomurja Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja šteje 925 članov. V svoji več kot 40-letni zgodovini si prizadeva za aktivno vlogo pri razvoju stroke zdravstvene nege, aktivnem vključevanju pri prenosu znanja in stanovskemu druženju ter zastopanju interesov. Svoje delo je do sedaj sprotno ocenjevalo s pogovori članov in članic in hkrati s spremljanjem udeležbe na svojih prireditvah. Ker pa se v izvršnem odboru društva zavedamo, kaj pomeni zadovoljstvo članov, smo se lotili raziskave, ki nam daje okvirni vpogled o zadovoljstvu naših članov s pripravljenim programom. V decembru leta 2006 smo se odločili izvesti presečno študijo z anketnim vprašalnikom med naključno izbranimi člani društva. Predstavili bomo 6-letno spremljanje izobraževanja, ki ga je organiziralo društvo, in na osnovi rezultatov pripravili plan izobraževanja za leto Poleg tega bomo naredili strateški načrt za srednje dolgo obdobje ( ) vseh aktivnosti, po katerih naši člani povprašujejo. Statistični podatki za izvedena predavanja v letih Leto 2000 Delavnice: Spremljanje težko bolnih in umirajočih, ki je bila izvedena v ZD Gornja Radgona, v Domu Lukavci, v Splošni bolnišnici M. Sobota Predavanje: Dojenje, Splošna bolnišnica M. Sobota Predavanje: MRSA, Razkuževanje rok Predavanje: Kri rešuje življenje Transfuzijski odd. M. Sobota Predavanje: Pomen medsebojnih odnosov Seminar: Pomen negovanja medsebojnih odnosov, Skrb za lastno duševno in duhovno zdravje Predavanje: Nega in oskrba golenje razjede; Predstavitev in razlaga vlažnega zdravljenja Predavanje: Pomen negovanja medsebojnih odnosov, skrb za lastno duševno in duhovno zdravje Leto 2001 Predavanje: Humor in zdravje Predavanje: Komunikacija na delovnem mestu Predstavitev društva Srečanje in pričevanje članov skupnosti Srečanje DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Učinkovitost delovanja DMSZT Pomurja

105 Predavanje: Preprečevanje in zdravljenje osteoporoze Predstavitev knjige prim. dr. Zadravca Razvoj zgodovine zdravja v Pomurju Leto 2002 Seminar: Sodobna zdravstvena nega Medicinska sestra med pravili, navodili in etičnimi načeli Predavanje: Dokumentacija v zdravstveni negi Predavanje: Novosti v obravnavi in zdravljenju multiple skleroze Predavanje: Lastna skrb za negovanje medsebojnih odnosov v družini in na delovnem mestu Delavnica: S prehrano do zdravja Delavnica: Živeti do konca Leto 2003 Delavnica: Živeti do konca Seminar: S prehrano do zdravja Predavanje: Sla po ugodju in predstavitev projekta Živimo zdravo Seminar: Smiselnost dela, dobri medsebojni odnosi in osebnostna rast Tečaj: Spremljanje težko bolnih in umirajočih Leto 2004 Predavanje: Nega bolnika s kemoterapijo in Nega starostnika in dementnega bolnika Predavanje: Z gibanjem do zdravja Seminar: Predstavitev delavne skupine za nenasilje Nasilje v zdravstveni negi Predavanje: Zloraba in nasilje varovancev v posebno socialno-varstvenem zavodu z vidika dela medicinske sestre Predavanje: Prostovoljno socialno delo, Alkoholizem mladostnikov Predavanje: Zdravilišče Moravske Toplice od nekdaj do danes in ogled obnovljenega centra Thermalium Predavanje in predstavitev društva Hospic Leto 2005 Celodnevna delavnica: Proces zdravstvene nege Delavnica: Temeljni postopki oživljanja zdravstvene nege Predavanje: Neakutna obravnava bolnika negovalni oddelek Predavanje: Hepatitis C, Odkrivanje, zdravljenje in preprečevanje Hepatitisa C v Pomurju Predavanje: Pravice varovancev do informiranosti v procesu obravnave, Vpliv prvega srečanja med med. sestro in varovancem v procesu obravnave Predavanje: Kje je več prostora zame: doma ali v službi? Predavanje: Oskrba rane 104 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

106 Leto 2006 Predavanje: Prepoznavanje in zdravljenje odvisnosti Predavanje: Analitična psohologija po C.G. Jungu in struktura psihe Seminar: Zgodnje odkrivanje raka, izzivi za prihodnost Predavanje: Zagotavljanje kakovosti v zdravstvu Predavanje: Osteoporoza Predavanje: Psihodinamika odnosov v ZN Predavanje: Novosti na področju zdravljenja diabetesa Seminar: Transplantacijska dejavnost v Sloveniji, Rešujmo življenja Leto 2007 Predavanje: Akutna in kronična rana, RZP, diabetično stopalo Predavanje: Delovanje možganov po poškodbi, Duševne spremembe po možganski krvavitvi: Predavanje: Ko bolezen, starost, nesreča in smrt spremenijo življenje Predavanje: Preprečevanje okužb, higiena rok, osebna zaščita Seminar: Kakovostna zdravstvena nega za varnost pacientov Predavanje: Kronična bolečina v Sloveniji, Obravnava bolečine, Izkušnje v paliativni oskrbi bolnikov v pomurski regiji, Predstavitev društva bolnikov s kronično bolečino Strokovno srečanje: Depresija in stres kot posledice nezadovoljujočih odnosov v družini ali službi; Kaj narediti, da bom bolj varna/varen pred stresom ali depresijo?; Fizično in čustveno izgorevanje v družini ali na delavnem mestu; Depresija pri ženskah in moških; Zdravstvena nega bolnika s suicidalnim vedenjem; Predavanje, delavnica: Oskrba ob napredovali neozdravljivi bolezni: Paliativna oskrba Predavanje in delavnica: Varovanje zdravja na delavnem mestu: Naredimo si breme lažje REZULTATI Anketirali smo sto naključno izbranih članov DMSZT Pomurja. Od tega jih je 54 ankentirancev vrnilo ankete. Postavili smo si naslednji hipotezi: Člani DMSZT Pomurja si želijo več izobraževanja. Člani DMSZT Pomurja so zadovoljni z delovanjem društva DMSZT Pomurja. DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Učinkovitost delovanja DMSZT Pomurja

107 Spol Št. Moški 7 Ženska 47 Spol Izobrazbena struktura Št. SMS/ZT 30 VMS/DMS 24 Univerzitetna izobrazba 0 Izobrazbena struktura 106 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

108 Delovna institucija Št. Zdravstveni dom 13 Bolnišnica 21 Domovi za starejše 5 Posebni zavodi 4 Zdravilišča 2 Drugo (privatni sektor, srednja zdravstvena šola, upokojenci) 9 Delovna institucija Kdo vas obvešča o delovanju DMSZT Pomurja? Št. Člani IO 35 Stanovski kolegi 12 Preko Utripa 29 Preko spletne strani DMSZT Pomurja 9 Drugo 0 Kdo vas obvešča o delovanju DMSZT Pomurja? DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Učinkovitost delovanja DMSZT Pomurja

109 Ali dobite vedno obvestila, vabila na prireditve v vašo delavno organizacijo? Št. Da 43 Ne 10 Ali dobite vedno obvestila, vabila na prireditve v vašo delovno organizacijo? Ali poznate plan dela društva za tekoče leto? Št. Da 40 Ne 12 Ali poznate plan dela društva za tekoče leto? 108 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

110 Ali imate možnost predlagati svoje predloge, mnenja, pripombe preko vaših predstavnikov IO DMSZT Pomurja? Št. Da 44 Ne 8 Ali imate možnost predlagati svoje predloge, mnenja, pripombe preko vaših predstavnikov IO DMSZT Pomurja? Kako ocenjujete delovanje DMSZT Pomurja v letu 2006 Št. Zelo dobro 18 Dobro 34 Slabo 2 Kako ocenjujete delovanje DMSZT Pomurja v letu 2006? DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Učinkovitost delovanja DMSZT Pomurja

111 Kaj predlagate v bodoče? Št. Več izobraževanja 32 Več enodnevnih strokovnih izletov 25 Več športnih dogodkov 7 Več družabnih dogodkov 15 Drugo 2 Kaj predlagate v bodoče? Kakšne družabne dogodke si želite? Št. Literarni večeri s čajanko 6 Sofinanciranje gledališča 19 Piknik 4 Plesni večer z živo glasbo 5 Izleti v tujino 20 Alternativne metode 18 Drugo 1 Kakšne družabne dogodke si želite? 110 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

112 Kakšna izobraževanja si želite? Št. Več kratkih strokovnih predavanj 32 Celodnevna predavanja na predlagano temo 4 Predavanja z učnimi delavnicami 20 Okroglo mizo na aktualno problematiko v ZN 6 Kakšna izobraževanja si želite? Predlagajte vsaj eno temo strokovnih izobraževanj! Št. Medsebojni odnosi 10 Kako obvladovati stres na delovnem mestu 4 Nove metode v temeljnih postopkih oživljanja 2 Izgorevanje medicinskih sester 3 Etična načela v zdravstveni negi 4 Zdravstvena nega bolnega otroka 3 Bolezni sodobnega časa, obolenja dihal, gibal, srčna obolenja 5 Napredek kirurgije 2 Predavanja s področja psihiatrije 1 Drugo 11 Predlagajte vsaj eno temo strokovnih izobraževanj! DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Učinkovitost delovanja DMSZT Pomurja

113 S pomočjo anketnega vprašalnika smo potrdili obe zastavljeni hipotezi, saj si 39% anketiranih članov želi več izobraževanja, 96 % anketiranih pa je zadovoljnih z delovanjem društva. Z anketo smo izvedeli, da si člani društva želijo predvsem drugačnost pri izvedbi družabnih dogodkov, več enodnevnih izletov in družabnih večerov. Vsi pridobljeni podatki nam bodo služili za izdelavo plana dela v prihodnjem letu. Izvedena presečna študija nam je dala motivacijo za nadaljnje raziskovanje v sklopu delovanja DMSZT Pomurja. Zavedamo se, da v danih okoliščinah ne moremo pristopiti k znanstvenemu raziskovanju, vendar pa si bomo z imenovanjem raziskovalne skupine znotraj društva pridobili potrebna strokovna znanja o samem raziskovanju, spoznali kvantitativno in kvalitativno znanstveno paradigmo in raziskovanje pozneje izvedli s pomočjo strokovnjakov. Položaj medicinskih sester v očeh uporabnikov zdravstvenih storitev (torej hierarhična medpoklicna razporeditev) v Pomurski regiji je izziv, ki ga raziskovalna skupina v sklopu DMSZT Pomurja želi opredeliti v svoji prihodnji raziskavi. NAČRTOVANJE IN SNOVANJE (srednjedolgi strateški načrt za leto ) INOVIRANJE PROIZVAJANJE IZVAJANJE TRŽENJE MENJAVANJE DMSZT POMURJA NAČRTOVANJE IN SNOVANJE 1. Vključitev v nacionalni koncept izvajanja zdravja za vse do leta Nova vloga v poklicu MS (razširitev dela) 3.»Pokrajinska svetovalna vloga«4. Večja motiviranost za vključitev v društvo 5. Širitev stanovske zavesti 6. Povezovalna vloga znotraj društva 7. Izzivi za nova dela v poklicu MS 1. Prenos znanja preventivne na druge poklicne skupine 2. Izdelava zdravstveno-vzgojnega materiala 3. Aktivna izvedba celodnevnih delavnic 4. Pridobivanje članstva 5. Družabni dogodki 6. Iskanje sponzorjev 7. Povezovanje z regionalnimi agencijami 8. Povezovanje z lokalno skupnostjo 9. Izdelava skupnih interesov, ki zaznamujejo regijo 10. Aktivna vloga v zbornici 1. Aktiviranje MS z obsežnim znanjem v drugem okolju 2. Motiviacija brezposelnih in upokojenih MS 3. Krepitev samozavesti 4. Družbenokoristno delo 5. Vir dohodka 6. Lobiranje v smislu preprečevanja centralizacije 7. Motiviranje članov 8. Aktivna vloga v lokalni skupnosti 9. Prepoznavnost stroke v lokalni skupnosti 10. Podpora pri izdajanju gradiva Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov si želi aktivnega in konstruktivnega sodelovanja članov, predvsem pa želi biti vidno in slišno v regiji kot stanovska organizacija. 112 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

114 7. april: Svetovni dan zdravja z motom Vlagajmo v zdravje in gradimo varno prihodnost za vse tradicionalni pohod na otok ljubezni Svetovni dan zdravja 7. aprila 2007 je imel moto Vlagajmo v zdravje in gradimo varno prihodnost za vse. Že nekaj let se v pomurskem prostoru odvijata tradicionalni pohod in kolesarjenje na otok ljubezni, ki ju organizirajo Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota, Zdravstveni domovi Murska Sobota, Gornja Radgona, Ljutomer, Lendava, Splošna bolnišnica Murska Sobota, Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja, Območna združenja Rdečega križa v Pomurju, Pomursko društvo za boj proti raku, Občina Beltinci in drugi. Ta tradicionalni pohod in kolesarjenje na otok ljubezni se je odvijal v nedeljo 15. aprila. Peš hoja je potekala iz Beltinec, Spodnjega Krapja, Veržeja, Odranec. Kolesarilo se je iz Murske Sobote ter Velike Polane. Udeležencev srečanja je bilo okrog 400. Poleg kulturnega programa in telovadbe, ki jo že vrsto let vodi naša sodelavka fizioterapevtka Metka Vlaj, so ižakovske članice skupine za samopomoč Lan pripravile pogostitev, ki je bila pripravljena v stilu zdrave prehrane. Posebna hvala Metki Vlaj za njeno vsakoletno strokovno pomoč v tej akciji. DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK april: Svetovni dan zdravja in tradicionalni pohod na otok ljubezni Emilija Kavaš

115 Bil je čudovit sončen dan za tako akcijo. Hvala vsem, ki se te tradicionalne prireditve udeležujejo že vrsto let. Škoda, da nas ni bilo več iz bolnišnice. Poleg skrbi za lastno zdravje je pomembno tudi druženje in nabiranje pozitivne energije. Vsem, ki že vrsto let prispevajo s svojo strokovno udeležbo in udeležbo prireditve, se najlepše zahvaljujem. 114 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

116 Koncert ženskega pevskega zbora DMSZT Pomurja Žarek Emilija Kavaš Spomladi leta 1995 nam je v Društvu medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja po nekajletnih željah uspelo ustanoviti svoj pevski zbor. Po dvanajstletnem delovanju vidimo, da je to bila dobra zamisel, ki je rodila Ženski pevski zbor Žarek, ki s svojim lepim petjem navdušuje poslušalce in svoje sodelavce ter naše člane. Z delovanjem zbora smo odprli novo dimenzijo delovanja društva. Ob izvrstni in čuteči zborovodkinji gospe Anki Suhadolnik napreduje naših 22 pevk v lepem zborovskem petju in nas zastopa in predstavlja na različnih kulturnih prireditvah. Zbor dosega v pomurskem prostoru vidno mesto ter sodeluje tudi na različnih revijah pevskih zborov. Pevke smo lansko leto in letos pod vodstvom zborovodkinje Anke Suhadolnik pridno vadile ter izdale zgoščenko Medicinske sestre pojejo, ki smo jo predstavile 9. maja 2007 ob 19. uri na koncertu v Galeriji Murska Sobota. Koncert je bil tudi posvečen 12. maju mednarodnemu dnevu medicinskih sester. V naše veliko zadovoljstvo smo imele več kot 250 poslušalcev, ki smo jim s srcem ter vso ljubeznijo predstavile naš repertoar pesmi, ki je na zgoščenki. Slavnostni govornik je bil župan Mestne občine Murska Sobota, Anton Štihec. Program je povezova- DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Koncert ženskega pevskega zbora DMSZT Pomurja Žarek

117 la gospa Melita Hašaj. Odmor je popestril Dani Kolarič, cimbalist, študent gradbeništva, član Mlade beltinske bande. Izkrena hvala vsem za njihov doprinos k lepemu večeru. Prav posebna hvala pa vsem pevkam in zborovodkinji, ki jim je uspelo pripraviti lep, čuteč in harmoničen nastop, ki je navdušil udeležence. Po besedah mnogih poslušalcev je bil večer čudovit. Ob izdaji zgoščenke in po 12 letih delovanja pevke so povedale:»v zboru se nas je pred 12 leti zbralo 22 pevk, ki imamo rade svoj poklic medicinske sestre in lepo petje. Trenutno nas poje v zboru 22 pevk. Po dvanajstih letih druženja nas vežejo vezi prijateljstva. Petje in druženje nam dajeta elan za poklicno in družinsko življenje. Vsestransko nas skozi labirint vsakdana, službenih in družinskih ter drugih obveznosti vse do pevskih dosežkov spretno vodi zborovodkinja in glasbena pedagoginja Anka Suhadolnik. Kot dolgoletna uspešna zborovodkinja otroških in mladinskih zborov tudi nas vedno znova navdušuje z odkrivanjem novih pesmi. Največ prepevamo slovenske ljudske in umetne pesmi različnih vsebin in občutij, lotevamo pa se tudi tuje zborovske literature. Ljubezen do petja in poklica, lepi trenutki našega druženja in prijateljske vezi so torej razlogi, da pojemo že dvanajsto leto, nastopamo ob različnih priložnostih in smo se odločile posneti del našega repertoarja na zgoščenki Medicinske sestre pojejo, ki Vam je na voljo.«116 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

118 Kongres zdravstvene in babiške nege Slovenije, 12. maj mednarodni dan medicinskih sester Emilija Kavaš Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica-Zveza) je 10. in 11. maja 2007 ob mednarodnem dnevu medicinskih sester organizirala 6. mednarodni kongres zdravstvene in babiške nege, istočasno pa je bilo praznovanje 80. obletnice organiziranega delovanja in združevanja medicinskih sester v Sloveniji in 40. obletnica izhajanja strokovne revije, ki se danes imenuje Obzornik zdravstvene nege. Osrednja republiška slovesnost je bila 10. maja 2007 ob v kongresnem centru Domina v Ljubljani. Kongres je potekal pod motom»zdravstvena in babiška nega kakovostna, učinkovita in varna«. Na kongresu je bilo predstavljenih več kot 120 prispevkov s področja prakse zdravstvene in babiške nege, izobraževanja, teorije in raziskovanja, zdravstvene vzgoje, organizacije ter kakovosti in varnosti pacientov. Svoje dosežke pa so izvajalci zdravstvene in babiške nege predstavili tudi na 20 posterjih. Uvodna govornica na kongresu je bila izvršilna direktorica Mednarodnega sveta medicinskih sester gospa Judith Oulton, ki je spregovorila na temo»kakovost šteje za paciente in za izvajalce«. Moto 6. mednarodnega kongresa se ujema z motom Mednarodnega sveta medicinskih sester Okolje pozitivne prakse kakovostna delovna mesta kakovostna zdravstvena nega pacientov. Mednarodni svet medicinskih sester 2007 opozarja na to, da je možno zagotoviti kakovostno zdravstveno nego le z zadovoljstvom zaposlenih na delovnem mestu, ustreznim zaposlovanjem, primernim razmerjem med številom medicinskih sester in številom pacientov in s tem delovno obremenitvijo, timskim delom, preventivo poškodb, preprečevanjem nasilja na delovnem mestu, vodenjem in možnostmi kontinuiranega strokovnega izpopolnjevanja. Za doseganje tega Mednarodni svet priporoča promocijo vloge in nalog medicinskih sester, jasne kompetence med izvajalci, raziskovanje in zbiranje podatkov o primerih dobre prakse, razvoj timskega dela že v času izobraževanja ter sodelovanje medicinskih sester z drugimi strokovnjaki pri pripravi kriterijev za varno delovno okolje. Predsednica Zbornice - Zveze mag. Bojana Filej je povedala, da so po več kot enoletnem usklajevanju z Ministrstvom za zdravje uspeli dogovoriti vsebine pravilnikov za izvajanje javnih pooblastil na področju vodenja registra izvajalcev v dejavnosti zdravstvene in babiške nege, podeljevanja licenc in strokovnega nadzora, ki so bili objavljeni v Uradnem listu. Z ozirom na roke, ki so določeni v pravilnikih, bodo vsi izvajalci zdravstvene in babiške nege, torej tudi zdravstveni tehniki, vpisani v register do konca decembra, ko bodo prejeli tudi licenco za samostojno opravljanje dela. DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Kongres zdravstvene in babiške nege Slovenije,...

119 Na svečani prireditvi, ki je bila v kongresnem centru Domina, je prejelo 10 članov Zbornice - Zveze najvišje priznanje»zlati znak«za uspešno poklicno delo, za kakovostno in učinkovito organizacijsko delo, za prispevek k uresničevanju programov zdravstvene nege in zdravstvenega varstva, za prispevek k humanizaciji odnosov med uporabniki in izvajalci, za uspehe pri doseganju ciljev, uresničevanju ter uveljavljanju nalog Zbornice - Zveze, za prispevek k izboljšanju zdravstvenega stanja prebivalstva ter za raziskovalno in publicistično delo: Zlati znak so prejeli: Andrej Fink, dr. Silvestra Hoyer, Jožica Jošt, Irena Keršič Ramšak, Nevenka Marinšek, Jožica Mikec, dr. Majda Pajnkihar, dr. Brigita Skela Savič, Vesna Šlajpah in Irena Šumak. Podeljena pa so bila tudi jubilejna priznanja predsednicam, ki že več kot deset let uspešno vodijo regijska društva in strokovne sekcije: Magdi Brložnik, Mirjani Čalić, Ireni Buček Hajdarevič, Emiliji Kavaš, Darinki Klemenc, Stanki Popovič, Mariji Špelič, Marjani Vengušt in Fakulteti za organizacijske vede Kranj, Univerze v Mariboru, ki je prva, pred več kot tridesetimi leti, omogočila podiplomsko izobraževanje medicinskim sestram. Otvoritvi kongresa se je pridružil tudi minister za zdravje gospod Andrej Bručan, ki je udeležence kongresa nagovoril ter poudaril pomen timskega dela in vloge zdravstevne nege v zdravstvenem varstvu. 118 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

120 Kongresa, ki je potekal dva dni, smo se udeležili tudi zaposleni v naši bolnišnici. Aktivno udeležbo s predavanji so imeli: Tanja Kukovec s prispevkom Pomen zagotavljanja kakovosti v zdravstvu; Milena Milenkovič, Metka Vlaj, Zdenka Gomboc s prispevkom Učne delavnice kot oblika dela z ženskami, ki imajo težave z nehotenim uhajanjem urina; Zdenka Gomboc s prispevkom Promocija zdravja na delavnem mestu; Marija Zrim s prispevkom Vloga srednjega menedžmenta zdravstvene nege pri uvajanju in spremljanju kazalcev kakovosti v praksi; Metka Lipič Baligač s prispevkom Izkušnje na področju vodenja za zagotavljanje kakovosti in učinkovitosti v praksi zdravstvene nege; Dušan Dumic, Jasmina Kamenčič s prispevkom Zagotavljanje varnosti pacientov na globalni ravni; Marija Kohek, Emilija Kavaš, Zdenka Zrinski s prispevkom Dobra in kakovostna organiziranost neakutne bolnišnične obravnave zagotavlja varnost in kakovost; Marija Kohek, Emilija Kavaš, Metka Vlaj, Zdenka Gomboc, Ludvik Kepe so pripravili poster Multidisciplinarni pristop zagotavlja kakovost in varnost; Marija Zrim in Emilija Kavaš pa sta pripravili poster Učinkovitost delovanja DMSZT Pomurja. Teme in posterji so bile pripravljeni ter predstavljeni strokovno in zelo dobro. S svojimi prispevki smo dostojno predstavili Splošno bolnišnico Murska Sobota ter naša prizadevanja za varnost, kakovost in učinkovitost. Pohvaljeni smo bili tudi od slušateljev kongresa. Aktivno udeležbo na kongresu je imel tudi Zdravstveni dom Murska Sobota (Viktor Zrim in Martina Horvat). Vsem avtorjem in aktivnim udeležencem na kongresu se iskreno zahvaljujem. Vesela sem, da smo s temi temami dobro predstavili Splošno bolnišnico Murska Sobota, dejavnost zdravstene nege, timski in multidisciplinarni pristop. V okviru kongresa se je zvečer odvijala slavnostna prireditev, na kateri so bili podeljeni Zlati znaki in jubilejna priznanja. Med nagrajenci Zlatega znaka je bila tudi naša kolegica Irena Šumak, diplomirana medicinska sestra, profesorica na srednji zdavstveni šoli in učiteljica praktičnega pouka na otroškem in ifekcijskem oddelku. Priznanja Zlati znak, ki ga je prejela Irena Šumak, smo vsi veseli. Ponosni smo, da je to najvišje priznanje prejela letos Irena Šumak in jih iz srca čestitamo. Predlagatelji so zapisali: Želja pomagati sočloveku, humani čut do bližnjega, širitev znanja in pridobivanje širokega horizonta spoznanj je Ireno Šumak pripeljala k odločitvi, da postane medicinska sestra. Delo v različnih zdravstvenih ustanovah ji je prineslo bogate strokovne izkušnje. Z leti je čutila, da mora svoje široko strokovno znanje dograditi ter ga deliti med mlade, zato je sprejela izziv in postala profesorica na zdravstveni šoli. Znanje je prelila na papir. Napisala je tudi strokovne članke in učbenik Zdravstvena nega infekcijskega bolnika za srednje zdravstvene šole za program tehnik zdravstvene nege pri predmetu zdravstvena nega in prva pomoč zdravstvena nega infekcijskega bolnika v 4. letniku, ki ga je izdala let Tako je pustila trajen pečat na strokovnem področju, kjer je strokovna literatura še kako pomembna pri razvoju stroke zdravstvene nege in kakovosti dela ter varnosti za bolnika. DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Kongres zdravstvene in babiške nege Slovenije,...

121 Poleg razvoja stroke zdravstvene nege, dobrega strokovnega dela ter raziskav je Irena Šumak učiteljica in mentorica ter medicinska sestra, ki goji topel človeški odnos do sodelavcev, bolnikov in dijakov. S svojim delom na področju prostovoljstva pa Irena Šumak prenaša vrednote srčne kulture in ljubezni do bližnjega. Irena Šumak je človek z velikim srcem, ki nosi v sebi vrednote strokovne preciznosti, humanosti, empatije in optimizma, s katerim zre s svetlim pogledom v prihodnost na vseh področjih svojega dela. Irena Šumak je medicinska sestra, ki ljubi svoj poklic, uživa v svojem delu ter to prenaša na ljudi, ki so v njeni bližini. Energijo črpa iz svoje družine, ki ji pomeni prvo vrednoto, ter iz prostovoljstva in globoke duhovne razsežnosti, dobrote in spoštovanja. Kadar se s svojim bolnikom smejemo in ga imamo radi, povzdigujemo najvišjo stopnjo zdravljenja, to je notranji mir. (Leslie Gibson) 120 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

122 Izlet društva na Poljsko s koncertom ženskega pevskega zbora Žarek Emilija Kavaš V okviru DMSZT Pomurja smo izvedli izlet na Poljsko. V programu smo imeli tudi koncert ženskega pevskega zbora Žarek. Izlet je trajal štiri dni, od 20. do Udeleženci izleta so bile članice pevskega zbora, člani DMSZT Pomurja, nekateri sodelavci v bolnišnici, upokojene članice društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja in nekateri svojci. Prvi dan smo se ustavili v Wadovicah - rojstnem mestu pokojnega papeža Janeza Pavla II. Ogledali smo si njegovo rojstno hišo, ki je sedaj muzej, in katedralo. Potem smo se odpravili v Krakov, kjer smo si ogledali utrdbo Barbukon in katedralo. Prenočevali smo v mesto Katovice. Drugi dan smo imeli sprejem na Gimnaziji II. v mestu Czerwionka Leszczyny, ki sodeluje z Osnovno šolo II. v Murski Soboti. Poleg ravnateljice šole nas je sprejel in pozdravil tudi župan občine Leszczyny. Dijaki šole in njihovi profesorji so nam pripravili kulturni program. Po sprejemu in pogostitvi ter ogledu gimnazije smo si ogledali osrednje romarsko Marijino svetišče Czestochova. Zvečer ob 19. uri je pevski zbor Žarek imel koncert v mestu Wodzislaw Slanski v cerkvi Svetega Huberta. Poslušalci so bili navdušeni nad izvedbo koncerta. Po koncertu smo bili sprejeti in pogoščeni s posebno poljsko gostoljubnostjo. Tretji dan smo si ogledali še znamenitosti Krakova: znamenito tržnico Sukenica, Marijino katedralo s 500 let starim oltarjem, staro univerzo, škofijsko palačo, kjer je bil škof tudi Karel Wojtila, poznejši papež Janez Pavel II. Ogledali smo si tudi rudnik soli v Wieliczki. Ta naravna znamenitost nas je poleg 300 km rovov, kjer so pridelovali sol, navdušila z umetninami, ki so narejene iz soli. Vsi smo bili izredno navdu- DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Izlet društva na Poljsko s koncertom ženskega pevskega zbora Žarek

123 šeni nad ogledom naravnih znamenitosti ter iz soli izklesanih podob, figur in drugih umetnin. Ob poti nazaj v Katovice smo si še ogledali cerkev Jezusovega usmiljenja in samostan ter staro cerkev, kjer je živela redovnica Faustina Kowalska, sedaj posvečena sveta Faustina. Četrti dan smo se ustavili v taborišču Auscwitz. Ob ogledu taborišča ni bilo človeka, ki se ga ne bi dotaknile grozote in trpljenje v tem taborišču. Ob vodenju vodičke smo vsi prisotni začutili, kako pomembno je pozitivno delo; kako pomembno je, da gradimo vrednote spoštovanja, ljubezni, miru, strpnosti, tolerance in da smo ljudje, ki spoštujemo drug drugega in nosimo v sebi dobroto, plemenitost in ljubezen. Poleg ogleda znamenitosti kulturne in naravne dediščine ter spoznavanja poljske tradicije in Poljakov, s katerimi smo imeli stike, smo udeleženci delili štiri dni skupnega druženja, ki je spletlo poleg fizične prisotnosti še duhovne dimenzije ter drobne vezi osebnega kontakta in pogovora, ki je za kvaliteto življenja vsakega posameznika zelo pomembno. Imeli smo srečo, da nas je vodil vodič, ki je imel veliko znanja in čut za svoje poslanstvo in vlogo. Hvala lepa vsem za skupno druženje ter doživljanje kulturnih in naravnih znamenitosti Poljske. Še posebna zahvala profesorici Barbari Marcol, ki nam je pomagala pri organizaciji koncerta zbora ter pri povezavi Osnovne šole II. Murska Sobota z Gimnazijo II. v Leszczyny. 122 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

124 Paliativna oskrba dejavnosti v SBMS Emilija Kavaš Paliativna oskrba bolnikov je relativno nov termin v medicini in posledično tudi v zdravstveni negi. V slovenskem prostoru pridobiva na veljavi predvsem zaradi povečanja števila starajočega se prebivalstva. Zahodnoevropske države imajo paliativno zdravstveno oskrbo priznano kot posebno vejo medicine in plačano s strani financerja. Domači strokovnjaki s tega področja seznanjajo širšo javnost s pomenom in uvrstitvijo paliative v sekundarno zdravstveno varstvo. Javni zdravstveni zavodi čutimo porast tovrstnih bolnikov na vseh možnih oddelkih. Trudimo se dokazati pomembnost paliativne oskrbe bolnika kot samostojne panoge. Splošna bolnišnica Murska Sobota je ustanovila interdisciplinarni paliativni tim, ki si je zadal jasne cilje. Osrednji cilj je ustanovitev paliativnega oddelka in izdelava klinične poti o paliativni oskrbi bolnika. Izdelava projektnega elaborata in pridobitev nekaj finančnih sredstev s pomočjo kandidature na javni razpis ZZZS nam je dala novih zagonskih moči in idej. Skupaj z DMSZT Pomurja osveščamo zdravstvene delavce in sodelavce o paliativni zdravstveni oskrbi bolnika. DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Paliativna oskrba dejavnosti v SBMS

125 V torek, 2. oktobra 2007, od 13. do 15. ure je Splošna bolnišnica Murska Sobota skupaj z DMSZT Pomurja organizirala predavanje Oskrba ob napredovali neozdravljivi bolezni Paliativna oskrba. Predavanje je izvedla znana strokovnjakinja na tem področju asist. Urška Lunder, dr. med., iz Zavoda za razvoj paliativne oskrbe, Ljubljana. V svojem izvajanju je poudarila, da predstavlja oskrba bolnikov ob koncu življenja in kroničnih boleznih v terminalni fazi velik osebni in strokovni izziv. Dostikrat se sprašujemo: Imamo dovolj znanja in veščin za dobre klinične odločitve ob umirajočem? Kako se odločimo za prehod iz aktivnega zdravljenja k čim bolj temeljiti paliativni oskrbi? Kateri so osnovni potrebni koraki za zagotavljanje dobre paliativne oskrbe? Katera znanja in veščine komuniciranja so najbolj primerna? Skozi ta vprašanja nas je dr. Urška Lunder vodila na predavanju, ki je bilo za vseh 205 udeležencev zanimivo za strokovni in osebni razvoj ter odnos v primeru težke neozdravljive bolezni. Namen predavanja je bil pridobiti osebno zavedanje o pomenu paliativne oskrbe in osnovne principe dobre paliativne oskrbe. Predavanja so se udeležili zdravstveni delavci in sodelavci ter drugi zainteresirani iz bolnišnice in drugih zavodov v Pomurju. Popoldan smo nadaljevali z učno delavnico za vse člane paliativnega tima. Naslov delavnice je bil Paliativna oskrba in timska obravnava ob koncu življenja. Namen delavnice je bil pridobiti nekatera temeljna znanja in veščine za pravilno ukrepanje in najboljše klinične odločitve v timski paliativni oskrbi. Teme v delavnici so bile: Osnove timske obravnave v paliativni oskrbi, vloge članov tima Zdravljenje bolečine, oteženega dihanja, delirija in slabosti 124 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

126 Preprečevanje najpogostejših motečih znakov ob umiranju Psihosocilna in duhovna podpora Sodelovanje s svojci in z zdravstveno oskrbo na domu Komunikacijske veščine Veliko časa smo posvetili komunikacijskim veščinam, ki so pomembne v paliativni oskrbi kakor tudi vsak dan na delovnem mestu. Predavateljica je izpostavila pomen timskega dela in multidisciplinarnega pristopa na področju paliativne oskrbe. Z aktivnim sodelovanjem v prikazu konkretnih primerov ter situacij so bili udeleženci spodbujeni k izkustvenemu učenju odločanja in sodelovanja v timski oskrbi ob koncu življenja. Delavnic se je udeležilo 37 članov paliativnega tima, kjer so bili prisotni predstavniki različnih poklicev in strokovnih področij. Drugi dan smo člani paliativnega tima nadaljevali z učno delavnico: Racionalno klinično odločanje v paliativni oskrbi. Namen delavnice je pridobiti nekatera temeljna znanja in veščine za pravilno ukrepanje in najboljše klinične odločitve v paliativni oskrbi. Teme: Nekatera pomagala za postavljanje prognoze Zdravljenje bolečine, oteženega dihanja, delirija in slabosti Preprečevanje najpogostješih motečih znakov ob umiranju Odločanje o hranjenju in nadomeščanju tekočin ob koncu življenja Komunikacijske veščine Ob konkretnih primerih dobre prakse se prisotni na osnovi znanstvenih dokazov in novejših raziskav odločali o najbolj racionalnih strokovnih odločitvah v paliativni medicini. Delavnice so se udeležili zdravniki. Predavanje in delavnice so bile izvedene v okviru projekta Paliativna oskrba. Projekt Paliativne oskrbe je na podlagi javnega razpisa (Uradni list RS, št. 26/2007 z dne ) sofinanciran s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in javnega razpisa Mestne občine Murska Sobota. Starost je doba v štirih rečeh: staro drevo najbolje gori, staro vino je najbolje piti, starim prijateljem zaupati in stare pisce brati. (Bacon) DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Paliativna oskrba dejavnosti v SBMS

127 Srečanje upokojenih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja Doris Kiraly Gal, Emilija Kavaš V torek, , ob 17. uri smo se v Splošni bolnišnici Murska Sobota v prostorih bolnišnične prehrane in dietoterapije srečali člani izvršilnega odbora društva in upokojene medicinske sestre in zdravstveni tehniki. Naše srečanje je s svojim petjem popestril pevski zbor društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja Žarek, otroci Osnovne šole Kuzma s svojimi skeči ter skupina za samopomoč, ljudske pevke Večernice iz Beltinec z ljudskim petjem. Srečanja se je udeležilo 100 upokojenih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. Druženje upokojenih članov je bilo sedaj že četrto leto. Na srečanju smo si vzeli čas 126 ZBORNIK 2007 DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA

128 za druženje in klepet. Imeli smo se čudovito. Uživali smo v pogovoru na stare čase in se spominjali vseh lepih trenutkov. Lepo je bilo s kolegicami, ki so bile z nami v službi oziroma nekatere so upokojene že več let, kot pa imamo nekateri delovne dobe. Srečanje daje veselje in pozitivno energijo nam zaposlenim in našim upokojenim članicam. Hvaležni smo jim za njihove korenine v stroki zdravstvene nege. Na trdih temeljih in dobrih koreninah lahko skupaj gradimo stroko zdravstvene nege in pripadnost poklicu medicinske sestre, ki naj daje varnost in kakovostno oskrbo človeka v pokrajini ob Muri. Srečanja upokojenih medicinskih sester, ki ga vsako leto organizira DMSZT Pomurja, se je tudi letos udeležila medicinska sestra Irena Kleiderman iz Lendave, ki je že upokojena 29 let. Vedra gospa, ki je zelo zgovorna in vitalna, skrbi za svojo psihofizično kondicijo z gospodinjskimi opravili, z delom na domačem vrtu, udeležuje se družabnih srečanj, najraje pa še vedno šiva gobeline, ki krasijo stene njenega stanovanja v družinski hiši. Irena Kleiderman se je rodila Po končani osnovni šoli je po nekaj letih izobraževanje nadaljevala na Madžarskem v Budimpešti na očesni kliniki. Do leta 1945 je delala v t.i. mobilnih ambulantah na Madžarskem. Leta 1945 je prišla v Mursko Soboto, kjer je svoje znanje in izkušnje prenašala na mlajše kolegice. Ker je bila vedno dinamična in prilagodljiva, je v nadaljnjih petnajstih letih terenskega dela spoznala velik del Prekmurja (Ižakovci, Dokležovje, Melinci, Gomilice...). Povedala nam je:»na terenu smo delali vse, velikokrat brez zdravnika. Vozila sem se s kolesom ali mopedom. Na tiste čase imam lepe spomine." Leta 1961 se je zaposlila v Zdravstvenem domu v Lendavi, novih pet let terenskega dela (glavkomska ambulanta) je opravljala do zadnjega delovnega mesta v sterilizaciji. Po 35 letih in 6 mesecih delovne dobe se je upokojila. Svojih delovnih let se spominja kot uspešnih, svoje znanje in poslanstvo je delila s številnimi bolniki, sodelavci in ostalimi ljudmi, s katerimi je bila obdana. Zase pravi, da je za svojih 86 let zelo zdrava, zadovoljna in še aktivna in zna uživati v življenju. Kolegici Ireni Kleiderman in vsem ostalim želimo še na mnoga zdrava leta in ponovno druženje z nami. Še bi lahko naštevali naše kolegice, ki so klub težjim časom znale ljubiti svoj poklic in dati bolnikom delček svojega srca in svoje znanje. Marsikaj bi se lahko naučili od njih. Predvsem pa to, kako si moramo polepšati naš vsakdan in najti lepoto v jeseni življenja. DRUŠTVO MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA ZBORNIK Srečanje upokojenih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja

129 Vzemi si čas Vzemi si čas za delo, to je cena uspeha. Vzemi si čas za premišljevanje, to je vir moči. Vzemi si čas za prijaznost, to je pot k sreči. Vzemi si čas za sanje, one te ponesejo k zvezdam. Vzemi si čas za ljubezen in biti ljubljen, to je predpravica bogov. Vzemi si čas za opazovanje, to ti odžene sebičnost. Vzemi si čas za smeh, to je melodija duše. (Stara Irska želja)

130 Utrinki

131 Utrinki