VLOGA FIKSIRANJA OBLAČILNIH DELOV

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Valerija BELCL IZBIRA MEDVLOG IN DOLOČITEV PARAMETROV FIKSIRANJA visokošolskega strokovnega študijskega programa Tekstilstvo Maribor, november 2009

2 IZBIRA MEDVLOG IN DOLOČITEV PARAMETROV FIKSIRANJA Študentka: Študijski program: Smer: Mentorica: Somentorica: Valerija BELCL Visokošolski strokovni študijski program Tekstilstvo Konfekcijska tehnologija red. prof. dr. Jelka GERŠAK red. prof. dr. Majda SFILIGOJ SMOLE Maribor, november 2009

3 IZJAVA Podpisana Valerija BELCL izjavljam, da - je bilo predloţeno diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom red. prof. dr. Jelke GERŠAK in somentorstvom red. prof. dr. Majde SFILIGOJ SMOLE; - predloţeno diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloţeno za pridobitev kakršnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi; - soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjiţnici tehnoloških fakultet Univerze v Mariboru. Maribor, november 2009 Podpis: -II-

4 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici prof. dr. Jelki GERŠAK in somentorici red. prof. dr. Majdi SFILIGOJ SMOLE ter asistentkam laboratorija za oblačilno inţenirstvo za vsestransko pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela ter za moţnost izvajanja meritev. Zahvaljujem se tudi vodstvu in ostalim zaposlenim podjetja Epas, d. o. o. za materialno in strokovno pomoč. Posebna zahvala velja staršem za njihovo potrpeţljivost. -III-

5 IZBIRA MEDVLOG IN DOLOČITEV PARAMETROV FIKSIRANJA Ključne besede: oblačilno inţenirstvo, medvloge, fiksiranje, parametri fiksiranja UDK: :677.3(043.2) POVZETEK temelji na raziskavi izbire medvlog in določitvi parametrov fiksiranja. V ta namen so bile analizirane različne osnovne tkanine v atlas vezavi in tkanine v vezavi aksamit, ki so se med seboj razlikovale po surovinski sestavi, gostoti niti, debelini in masi in izbrane ustrezne medvloge. Na podlagi izbranih medvlog so bili določeni parametri fiksiranja. Za vse uporabljene tkanine, medvloge in fiksirance so bile izvedene meritve mehanskih in fizikalnih lastnosti. Mehanske in fizikalne lastnosti tako osnovnih tkanin, lepljivih medvlog in fiksirancev so bile določene s pomočjo FAST merilnega sistema. Za fiksirance je bila izvedena tudi trdnost spoja s pomočjo dinamometera Textechno Statigraph M. V okviru mehanskih in fizikalnih lastnosti je bil proučen vpliv kompresijskih, upogibnih, striţnih in nateznih lastnosti analiziranih osnovnih tkanin in lepljivih medvlog na kakovost fiksiranca. Prav tako je bil proučen vpliv trdnosti spoja med osnovno tkanino in lepljivo medvlogo, ki vpliva na kakovost fiksiranca. Na podlagi analize rezultatov je ugotovljeno, da parametri mehanskih in fizikalnih lastnosti tkanin in medvlog pomembno vplivajo na kakovost fiksiranca, medtem ko izbira ustreznih parametrov fiksiranja vpliva na kakovost trdnosti spoja in s tem na končne lastnosti oblačilnih delov. -IV-

6 DIE EINLAGENSTOFFAUSWAHL UND DIE BESTIMMUNG DER FIXIERUNGSPARAMETER Schlüsselwörter: Kleidung-Ingenieurwesen, Einlagenstoffe, Fixierungen, Fixierungsparameter UDK: :677.3(043.2) ZUSAMMENFASSUNG Die Diplomarbeit basiert auf der Forschung der Einlagenstoffauswahl und auf der Bestimmung der Fixierungsparameter. Zu diesem Zwecke wurden verschiedene Grundgewebe in Atlasbindung und Gewebe in Aksamitbindung analysiert, die in Rohstoffbestand, Fadendichte, -stärke und -masse und in entsprechend ausgewählten Einlagenstoffen voneinander abwichen. Aufgrund der gewählten Einlagenstoffe wurden die Fixierungsparameter festgelegt. Für alle verwendete Gewebe, Einlagenstoffe und Fixierer wurden die Ausmessungen der mechanischen und physikalischen Eigenschaften durchgeführt. Die mechanischen und physikalischen Eigenschaften der Grundgewebe, klebriger Einlagenstoffe und Fixierer wurden mit Hilfe von FAST-Messsystem festgelegt. Für die Fixierer wurde auch die Verbindgungsfestigkeit mit Hilfe des Dinamometers Textechno Statigraph M ausgeführt. Im Rahmen der mechanischen und physikalischen Eigenschaften wurde der Einfluss der Kompressions-, Biege-, Schnur- und Spannmöglickeiten der analysierten Gewebe und klebrigen Einlagenstoffe auf die Qualität des Fixierers erforscht. Genauso wurde der Einfluss der Verbindungsfestigkeit zwischen dem Grundgewebe und dem klebrigen Einlagenstoff erforscht, der die Qualität des Fixierers beeinflusst. -V-

7 Aufgrund der Resultatenanalyse wurde festgestellt, dass die Parameter der mechanischen und physikalischen Eigenschaften der Gewebe und Einlagenstoffe bedeutend die Qualität des Fixierers beeinflussen, während die Auswahl der entsprechenden Fixierungsparameter die Qualität der Verbindungsfestigkeit und damit auch die endlichen Eigenschaften der Kleidungsteile beeinflusst. -VI-

8 KAZALO 1. UVOD 1 2. VLOGA FIKSIRANJA OBLAČILNIH DELOV MEDVLOGE NELEPLJIVE MEDVLOGE LEPLJIVE MEDVLOGE VRSTE IN LASTNOSTI TERMOPLASTOV IZBIRA LEPLJIVE MEDVLOGE TEHNOLOŠKI PROCES FIKSIRANJA PARAMERTI FIKSIRANJA TEMPERATURA FIKSIRANJA TLAK FIKSIRANJA ČAS FIKSIRANJA ČAS OHLAJANJA VREDNOTENJE KAKOVOSTI FIKSIRANIH DELOV OBLAČILA KAKOVOST FIKSIRANCA V ODVISNOSTI OD PARAMETROV FIKSIRANJA DOLOČITEV MERIL STABILIZIRANJA OBLAČILNIH DELOV OBJEKTIVNO VREDNOTENJE MEHANSKIH IN FIZIKALNIH LASTNOSTI STABILIZIRANIH DELOV TRDNOST SPOJA FIKSIRANCA STATISTIČNA OBDELAVA PODATKOV TRDNOSTI SPOJA METODIKA UPORABLJENI MATERIALI UPORABLJENI STROJI IN NAPRAVE FIKSIRNI STROJ MEYER RPS-QUAT (MULTI FLEX) MERILNI SISTEM FAST-1 MERILNA NAPRAVA ZA DOLOČANJE STISLJIVOSTI FAST-2 MERILNA NAPRAVA ZA DOLOČANJE UPOGIBNIH LASTNOSTI FAST-3 MERILNA NAPRAVA ZA DOLOČANJE RAZTEZKA FAST-4 TEST DIMENZIJSKE STABILNOSTI DINAMOMETER TEXTECHNO STATIGRAPH M MODEL RAZISKAVE PRIPRAVA TESTNIH PREIZKUŠANCEV ZA MERILNI SISTEM FAST PRIPRAVA PREIZKUŠANCEV ZA TRDNOST SPOJA DOLOČANJE MEHANSKIH IN FIZIKALNIH LASTNOSTI DOLOČANJE STISLJIVOSTI TKANIN DOLOČANJE UPOGIBNIH LASTNOSTI DOLOČANJE RAZTEZKA DOLOČANJE DIMENZIJSKE STABILNOSTI FAST KONTROLNI DIAGRAM DOLOČANJE TRDNOSTI SPOJA 41 -VII-

9 4. REZULTATI REZULTATI MEHANSKIH IN FIZIKALNIH LASTNOSTI UPORABLJENIH TKANIN, MEDVLOG IN FIKSIRANCEV REZULTATI TRDNOSTI SPOJA FIKSIRANCEV RAZPRAVA ANALIZA MEHANSKIH IN FIZIKALNIH LASTNOSTI UPORABLJENIH MATERIALOV ANALIZA TRDNOSTI SPOJA FIKSIRANCEV ANALIZA MEHANSKIH IN FIZIKALNIH LASTNOSTI FIKSIRANCEV ZAKLJUČEK LITERATURA 60 -VIII-

10 1. UVOD Vse večja konkurenca na trţišču in hitre spremembe modnih trendov zahtevajo celovito oblikovan izdelek. Zato je cilj proizvajalcev oblačil izdelati čim kakovostnejše oblačilo ter s tem zadovoljiti ţelje, zahteve in potrebe potrošnikov. Potrošnikov neko oblačilo ne zadovoljuje, če ne nudi funkcionalnih in estetskih lastnosti ter prijetnega občutka pri nošenju in enostavnega vzdrţevanja. Bistvenega pomena za doseganje kakovosti oblačila so vnaprej znane mehanske in fizikalne lastnosti uporabljenih materialov in njihovo obnašanje v izdelanem oblačilu. Pomembna sta tudi ustrezna izbira lepljivih medvlog in določitev ustreznih parametrov fiksiranja, kajti neustrezno izbrana medvloga in parametri fiksiranja lahko povzročijo deformacije oblačilnih delov. Vzroke deformacij oblačil je teţko analizirati, če ni raziskano celotno področje vplivov in vzrokov poškodb oblačil, ki izhajajo iz procesa izdelave tekstilnih materialov in oblačil. S predhodnim analiziranjem in vrednotenjem kakovosti fiksirancev se proizvajalci morebiti izognejo kasnejšim reklamacijam in proučevanju napak ter s tem nepotrebnim stroškom. Glede na problematiko je namen tega dela izbrati ustrezne medvloge za posamezne vrste tkanin in proučiti vliv mehanskih ter fizikalnih lastnosti osnovnih tkanin in lepljivih medvlog ter parametrov fiksiranja na kakovost fiksirancev

11 2. VLOGA FIKSIRANJA OBLAČILNIH DELOV Oblačilni deli oziroma oblačila so preteţno iz tekstilnega materiala, industrijsko ali ročno izdelani izdelki. Sestavljeni so iz osnovnega materiala, podloge, medvloge in ostalega pomoţnega materiala, kot so sukanec, zadrga, gumbi ipd. Osnovni material je lahko tkanina, pletenina ali netkana tekstilja. Najpogosteje se za vrhnja oblačila uporabljajo tkanine, ki se med seboj razlikujejo po surovinski sestavi, vezavi, finosti preje, gostoti, barvi in postopku plemenitenja. Medvloga je ploska tekstilja, ki se s pomočjo spajanja, tj. našivanja ali toplotne obdelave, fiksira na posamezne oblačilne dele. Medvloga ima velik vpliv na videz in uporabnost oblačila. Vloga stabiliziranja oblačilnih delov je prikazana na sliki 2.1. Oblačilo je kakovostno, če izpolnjuje estetske in funkcionalne zahteve, ima lep pad, ustrezno proţnost, stabilnost oblike in je odraz prijetnega počutja pri nošenju ter enostavne nege. Vse te pozitivne lastnosti ploskih tekstilij kot gradbenega elementa oblačila je mogoče doseči s fiksiranjem ustrezne medvloge, ki se fiksira na določen del oblačila. Za doseganje navedenih kakovostnih zahtev je potrebno poznati tekstilno-fizikalne in mehanske lastnosti osnovne tkanine in medvloge, konstrukcijo izdelanega oblačila in lastnosti veznega kompozita. Vloga stabiliziranja oblačilnih delov Zagotavljanje ustrezne oblike Stabiliziranja posameznih področij oblačila Povečanje trdnosti določenega dela in zmanjšanje elastičnosti Estetsko oblikovano oblačilo (tridimenzionalna oblika) Slika 2.1 Namen stabiliziranja oblačilnih delov - 2 -

12 2.1 MEDVLOGE Medvloge se nanašajo na notranjo stran oblačilnega dela ali med vrhnjo tkanino in podlogo. Glede na način spajanja ločimo: - nelepljive in - lepljive medvloge NELEPLJIVE MEDVLOGE Nelepljive medvloge se fiksirajo na osnovno plosko tekstilijo s pomočjo specialnih šivalnih strojev. V tem primeru spajanja sta ploska tekstilja in medvloga fiksirani točkovno s pomočjo sukanca. Nelepljive medvloge so primerne za uporabo na vseh vrstah osnovnih ploskih tekstilij. Najstarejša medvloga, ki se uporablja za teţka oblačila, kot so plašči in suknjiči, v prsnem delu in ramenih, je plak oz. ţima. Plak je na oblačilni del pritrjen s pikiranjem LEPLJIVE MEDVLOGE Lepljive medvloge so ploske tekstilije, na katerih je s posebnimi postopki naneseno in vezano termoplastično lepilo, imenovano termoplast [2]. V ta namen se uporabljajo kopolimeri, ki jih je moţno obdelati pri temperaturi od 120 C do 180 C. Glede na to morajo imeti ploske tekstilije kot nosilni material, ki je namenjen za medvloge, takšno surovinsko sestavo, da bodo prenesle obdelavo pri tako visokih temperaturah. Visoko temperaturno odporna pa so vsa naravna in kemijska vlakna, razen acetatnih, polivinilkloridnih in nekaterih kopolimernih, ki imajo točko mehčanja pri niţjih temperaturah. Glede na konstrukcijo tekstilne površine kot nosilnega materiala, so lahko medvloge: - tkane, - netkane in - pletene

13 Surovinska sestava tkanih medvlog sta najpogosteje bombaţ, viskoza ali njune mešanice. Pletene medvloge se uporabljajo predvsem za elastične materiale, kot so pletenine, ţameti in podobni tekstilni materiali. Veliko bolj mnoţična uporaba medvlog je uporaba netkanih medvlog, ki so primerne za vse vrste oblačil. Lepljive medvloge so sestavljene iz nosilnega materiala ali substrata in nanosa termoplasta. Termoplasti se na nosilni material ali substrat nanesejo na tri načine, slika 2.2: - v obliki granulatnega posipa, - točkastega nanosa v obliki prahu in - nanosa v obliki paste. Nanos granulata Nanos prahu Točkovni nanos Medvloga Medvloga Medvloga Slika 2.2 Nanosi termoplasta na nosilno tekstilno površino Glede na tehnologijo nanašanja termoplastov na substrat so danes znani štirje postopki nanašanja termoplastov: - trosilni postopek, - tiskanje termoplasta s pomočjo gravirnih valjev, - tiskanje termoplasta skozi šablono v obliki disperzije in - nanašanje termoplasta z raklom. Lepljive medvloge se uporabljajo za: - delno površinsko ali t. i. parcialno fiksiranje in - površinsko ali t. i. frontalno fiksiranje. Parcialno fiksiranje je fiksiranje manjših površin, medtem ko je frontalno fiksiranje fiksiranje večjih površin. Primer področij fiksiranja medvloge pri različnih vrstah oblačil je prikazan na slikah 2.3 in 2.4. Delitev medvlog glede na uporabnost je precej groba, saj ni več meje med medvlogami, ki so namenjene za parcialno in frontalno fiksiranje

14 Slika 2.3 Primeri uporabe lepljive medvloge pri ovratnikih, hlačah in krilih Slika 2.4 Primer uporabe lepljive medvloge pri suknjiču VRSTE IN LASTNOSTI TERMOPLASTOV Termoplast je pri sobni temperaturi trden in nelepljiv, medtem ko se pod vplivom delovanja toplote in tlaka zmehča in tako omogoči spoj medvloge z osnovno tkanino pri procesu toplotne obdelave oz. fiksiranja. Termoplasti, ki so najpogosteje uporabljeni v oblačilni industriji, so: - poliamidni, - poliesterni, - nizkotlačni polietilenski in - visokotlačni polietilenski termoplasti. Pomembnejše lastnosti posameznih termoplastov so prikazane v preglednici

15 Poliamidni termoplasti so najpomembnejša skupina termoplastov. Odporni so na kemično čiščenje in imajo ustrezne predelovalne in uporabne lastnosti. V oblačilni industriji se medvloge s poliamidnim termoplastom uporabljajo za delno površinsko ali t. i. parcialno fiksiranje in površinsko ali t. i. frontalno fiksiranje, poliamidi z niţjim tališčem pa se uporabljajo za usnjena oblačila in v industriji obutve. Poliesterni termoplasti se vse več uporabljajo za fiksiranje bluz (ovratniki, zapestniki ipd.) in drugih oblačil, ki se pogosto perejo. Odporni so na pranje pri višjih temperaturah kot poliamidni termoplasti, nekateri prenesejo celo pranje pri 95 C. Najpogosteje se na nosilni material nanašajo v obliki paste, medtem ko različni dodatki v pasti vplivajo na izboljšanje obstojnosti na kemično čiščenje. Polietilenski termoplasti se delijo v visokotlačne in nizkotlačne polietilene. Visokotlačni imajo niţjo gostoto in relativno nizko tališče (od 100 do 120 C), nizkotlačni polietileni pa imajo višjo gostoto in tališče (od 125 do 140 C). Visokotlačni polietilenski termoplasti se uporabljajo za medvloge, namenjene delno površinskemu ali t. i. parcialnemu fiksiranju in za trakove. Obstojni so na manjše število kemičnih čiščenj s perkloretilenom, pri pranju se delno odlepijo, vendar se z likanjem ponovno spojijo [6]. Visokotlačni termoplasti imajo nizko viskoznost, v staljenem stanju zelo hitro tečejo in imajo pri fiksiranju tendenco prehajanja na hrbtno stran medvloge [6]. Nanašajo se po trosilnem postopku. Nizkotlačni polietilenski termoplasti imajo zelo dobro obstojnost proti pranju pri visokih temperaturah in kemičnemu čiščenju. Uporabljajo se za fiksiranje srajčnih ovratnikov in zapestnikov. V primerjavi z visokotlačnimi termoplasti imajo nizek talilni indeks in visoko viskoznost. Vrsta termoplasta Preglednica 2.1 Lastnosti najpogosteje uporabljenih termoplastov Tališče T ta [ C] Talilni indeks [cm min] Temperatura T [ C] Parametri fiksiranja Čas t [s] Tlak p [bar] Pranje Obstojnost Kemično čiščenje Poliamidni ,3-0,5 do 40 C + Poliesterni ,5-1,5 do 95 C pogojno Nizkotlačni polietilenski Visokotlačni polietilenski do 95 C ,3-05 delno

16 Termoplasti, ki se uporabljajo za izdelavo lepljivih medvlog, morajo izpolnjevati naslednje pogoje [6]: - pri sobni temperaturi ne smejo biti lepljivi, sicer se sloji medvloge zlepijo, - ne smejo se starati, kar pomeni, da se med skladiščenjem in med uporabo ne smejo spreminjati njihove lastnosti, - biti morajo brez lastnega vonja in barve, - biti morajo odporni proti pranju in kemičnemu čiščenju, - osnovni tkanini ne smejo spremeniti tekstilnega otipa, - njihovo tališče mora biti v temperaturnem območju, primernem za tekstilije, - ne smejo poškodovati ploske tekstilije, - imeti morajo obliko, ki zagotovi zanesljivo in varno delo z njimi in - biti morajo ekološko in biološko neoporečni. Med najpomembnejše lastnosti termoplastov za lepljive medvloge, ki vplivajo na njihovo uporabnost, sodijo: - zmehčišče, - tališče, - talilni indeks, - viskoznost taline, - granulacija termoplasta, - odpornost termoplasta proti pranju in kemičnemu čiščenju. Zmehčišče je temperaturno območje, v katerem termoplast postane mehak, se zmehča, vendar še ni staljen. Zmehčišče in tališče sta lahko v enakem temperaturnem območju. Lahko pa se termoplast prične mehčati pri niţji temperaturi kot je njegovo tališče. Temperaturno območje zmehčišča in tališča je odvisno od kemične strukture termoplasta. Termoplast, ki se mehča pri niţji temperaturi, se lahko fiksira pri niţji temperaturi in je zato primeren za občutljivejše tkanine. Znano je, da višje kot je tališče, višje temperature so potrebne za kakovosten proces fiksiranja, kar pa je za nekatere tekstilije neugodno

17 Tališče je temperaturno območje, kjer termoplast prehaja iz trdnega v tekoče stanje. Šele v tekočem stanju lahko delci termoplasta prodirajo med vlakna medvloge in osnovne tkanine. Termoplast se po toplotni obdelati ohladi in istočasno strdi ter tako poveţe medvlogo z osnovno tkanino. Talilni indeks pove, kakšna je viskoznost staljenega termoplasta in je količina termoplasta izraţena v gramih, ki pri standardnih pogojih v določenem času in pri določeni temperaturi izteče iz odprtine s premerom 1 mm 2. Višji kot je talilni indeks, niţja je viskoznost taline, zaradi česar lahko termoplast hitreje in globlje prodira med stiskanjem v osnovno tkanino in medvlogo. Termoplasti z visoko viskoznostjo taline in nizkim talilnim indeksom zahtevajo višje temperature za predelavo kot termoplasti z nizko viskoznostjo taline in višjim talilnim indeksom [6]. Granulacija termoplasta oziroma velikost delcev termoplasta mora biti skladna s postopkom nanašanja termoplasta. Odpornost proti pranju in kemičnemu čiščenju je odvisna od vrste in kemične sestave termoplasta. Ta se mora prilagajati lastnostim in zahtevam osnovne tkanine, na katero je medvloga fiksirana IZBIRA LEPLJIVE MEDVLOGE Izbiro medvloge je potrebno prilagoditi modnim zahtevam osnovnih tekstilnih površin in konstrukcijskim zahtevam oblačil, saj je funkcija medvloge zagotoviti oblačilu ţeleno obliko, lep pad, voluminoznost in elastičnost [4]. Medvloga se izbira na podlagi lastnosti osnovnih tekstilnih površin, kot so: - surovinska sestava, - vezava, - površinska masa, - debelina, - krčenje, - upogibna togost, - trdnost, - 8 -

18 - razteznost, - propustnost za zrak in - obstojnost na pranje in/ali kemično čiščenje ter - barvna obstojnost. Za ustreznost medvlog glede na osnovno tekstilno površino je potrebno opraviti tudi raziskave o lastnostih lepljivih medvlog. Osnovne lastnosti se testirajo na fiksirancih po procesu fiksiranja in nato še po pranju ter kemičnem čiščenju. Parametri fiksiranja se določijo na podlagi priporočil proizvajalcev lepljivih medvlog. Če dobljena kakovost fiksiranca ustreza zahtevam določenega oblačila, je postopek raziskav zaključen, v nasprotnem primeru se postopki ponovijo. Shematski prikaz izbire medvloge glede na vrsto oblačila je podan na sliki 2.5. Testiranje kakovosti fiksiranca obsega preiskave: - trdnosti spoja, - togosti, - barvne obstojnosti, - dimenzijske stabilnosti in - subjektivne presoje kakovosti fiksiranca. Pri izbiri lepljive medvloge je pomembna usklajenost nateznih lastnosti in mokrega raztezanja osnovne tkanine in medvloge kot tudi usklajenost striţnih lastnosti osnovne tkanine in medvloge [4]

19 Vrsta oblačila Vrsta osnovne tekstilne površine Način vzdrţevanja Oblačilo Vrsta lepljive medvloge Vrsta oblačilnega dela Izbira lepljive medvloge DA DA Preizkušanje kakovostnih zahtev fiksirancev po procesu fiksiranja DA Preizkušanje kakovosti fiksirancev po pranju in/ali kemičnem čiščenju Izbira ustrezne lepljive medvloge in parametrov fiksiranja Določitev parametrov fiksiranja NE NE Analiza vzrokov napak Slika 2.5 Postopek izbire ustrezne lepljive medvloge glede na vrsto oblačila

20 2.2 TEHNOLOŠKI PROCES FIKSIRANJA Fiksiranje je tehnološki proces spajanja osnovnega materiala in lepljive medvloge ob učinkovanju toplote in tlaka, slika 2.6. Najpogosteje uporabljeni načini fiksiranja lepljivih medvlog so: - enojni postopek fiksiranja, - zunanji in notranji sendvič in - fiksiranje z dvema ali več medvlogami hkrati. Delovanje tlaka Delovanje tlaka Lepljiva medvloga Nanos termoplasta Osnovna tekstilna površina Lepljiva medvloga Nanos termoplasta Osnovna tekstilna površina Slika 2.6 Prikaz tehnološkega procesa fiksiranja PARAMERTI FIKSIRANJA Kakovost fiksiranca je odvisna od pravilne izbire medvloge glede na osnovno tkanino in izbranih parametrov fiksiranja ter od stalne kontrole procesa fiksiranja. Parametri fiksiranja so: - temperatura, - tlak, - čas fiksiranja in - čas ohlajanja

21 Na parametre fiksiranja neposredno vpliva: - vrsta in kakovost osnovnega materiala, - vrsta lepljive medvloge in termoplasta, - strojna oprema v procesu fiksiranja. Trdnost nastalega spoja, ki je rezultat adhezije termoplasta do tekstilne površine in kohezije znotraj termoplasta, je odvisna od izbire parametrov fiksiranja TEMPERATURA FIKSIRANJA Temperatura fiksiranja je v stopinjah Celzija izraţena toplotna vrednost, pri kateri se termoplast zmehča do določene viskoznosti in ob delovanju tlaka prodre v osnovno tkanino in medvlogo. V procesu fiksiranja ločimo dve temperaturi, to sta: - nastavljiva temperatura fiksirnega stroja in - dejanska temperatura oziroma vmesna temperatura med osnovno tkanino in medvlogo. Temperatura grelnih plošč v fiksirnem stroju je od 20 do 30 C višja od vmesne temperature zaradi toplotnih izgub in toplotne prevodnosti tekstilne površine. Vmesna temperatura je temperatura, pri kateri se termoplast prične taliti in prodirati v osnovno tkanino in medvlogo. To temperaturo je mogoče meriti s pomočjo termolističev, slika 2.7, ki jih pred procesom fiksiranja vstavimo med osnovno tkanino in medvlogo. Pri delovanju toplote termolistič potemni do izmerjene temperature. Pri fiksiranju je potrebno paziti, da temperatura ni previsoka, saj lahko povzroči spremembo barvnega tona, porumenelost osnovne tkanine kot tudi dimenzijske spremembe fiksirancev. V primeru prenizke temperature pa se termoplast ne zmehča dovolj in tako ne pride do spoja medvloge in osnovne tkanine. Slika 2.7 Termolistič

22 Trdnost spoja F [s/n] Adhezija Temperatura fiksiranja je odvisna od vrste in debeline osnovne tkanine, vrste in lastnosti lepljive medvloge, od njunih toplotnih prevodnosti ter vrste termoplasta in časa fiksiranja. Vpliv temperature pri konstantnem tlaku in času fiksiranja na adhezijo termoplasta do osnovne tkanine in s tem na trdnost spoja je vidna na sliki 2.8. Krivulja prikazuje pribliţen potek spreminjanja adhezije za večino termoplastov, medtem ko je oblika krivulje odvisna od konkretne vrste termoplasta [8]. Z naraščajočo temperaturo se zmanjšuje viskoznost termoplasta, ko ta prehaja iz trdnega v tekoče agregatno stanje in prodira v notranjost osnovne tkanine in medvloge (področje med točkama A in B). Z višanjem temperature viskoznost termoplasta še naprej pada in doseţe optimalno vrednost med točkama B in C. Z nadaljnjim naraščanjem temperature viskoznost termoplasta še naprej pada, vse dokler ne pride do popolne stalitve (področje med točkama C in D). Znotraj teh točk leţita minimalna in maksimalna temperatura fiksiranja, ki označujeta maksimalno in minimalno trdnost spoja. Pri izbranih parametrih fiksiranja doseţemo maksimalno trdnost spoja pri temperaturi T 0, medtem ko še zadovoljiva trdnost spoja ustreza temperaturama T 3 in T 2, to sta tisti temperaturi, ki še omogočata zadostno trdnost spoja tudi po pranju in kemičnem čiščenju. Kakovostni spoj se tako doseţe v temperaturnem območju med temperaturama T 3 in T 2, če pa poteka proces fiksiranja pri temperaturah T 5 in T 6, ne bo doseţena zadovoljiva trdnost spoja [8]. Maksimum B C Minimum A D T 5 T 3 T 4 T 0 T 1 T 2 T 6 Temperatura fiksiranja [ C] Slika 2.8 Odvisnost adhezije glede na temperaturo fiksiranja

23 2.2.2 TLAK FIKSIRANJA Konstantno vzdrţevan tlak pospešuje prehod termoplasta s površine medvloge v osnovno tekstilno površino in medvlogo ter hkrati omogoča enakomernost spoja. Tlak se izraţa s silo, ki deluje na površino fiksiranca in je podana v N/cm 2. Tlak, ki je potreben za kakovosten spoj med lepljivo medvlogo in osnovno tekstilno površino, je odvisen od: - vrste osnovne tekstilne površine, - vrste medvloge in termoplasta ter - temperature fiksiranja. Kakovost fiksiranca v procesu fiksiranja je odvisna tudi od uporabljene strojne opreme. Med fiksiranjem učinkuje na fiksirnih stiskalnicah ploskovni tlak, pri kontinuiranih fiksirnih strojih pa linijski tlak ali kombinacija linijskega in ploskovnega tlaka hkrati. V večji meri se danes uporablja t. i. flexo tlačni sistem, ki je po konstrukciji podoben klasičnemu tlačnemu sistemu na kontinuiranih fiksirnih strojih, le da zadnji tlačni valj nadomešča pnevmatski valj. Tlačni valj je izdelan iz posebne vrste tehnične tkanine, ki na podlagi zračnega tlaka zagotovi enakomeren tlak v vsaki točki in se prilagaja kot zračna blazina debelini in obliki fiksiranca ČAS FIKSIRANJA Čas fiksiranja je čas, v katerem delujeta na fiksiranec toplota in tlak. Je čas, ki je potreben, da se termoplast zmehča do določene viskoznosti in prodre v osnovno tekstilno površino in medvlogo. Čas fiksiranja je odvisen od: - vrste, debeline in toplotne prevodnosti osnovne tekstilne površine in - vrste termoplasta. S podaljšanjem časa fiksiranja se viša tudi vmesna temperatura fiksiranja in s tem narašča tudi trdnost spoja. Proces fiksiranja traja toliko časa, dokler ni doseţen optimalen čas fiksiranja. S časovnim podaljševanjem tega procesa lahko nastopijo negativni učinki fiksiranja

24 ČAS OHLAJEVANJA Ohlajevanje fiksiranca neposredno vpliva na kakovost trdnosti spoja. V tem procesu se termoplast ohlaja in tako se iz tekočega agregatnega stanja postopoma spreminja v trdno stanje. Fiksirani oblačilni deli naj bi zato po fiksiranju mirovali vsaj 24 ur. To je čas, ki je potreben za ureditev molekul termoplasta oziroma za rekristalizacijo termoplasta. 2.3 VREDNOTENJE KAKOVOSTI FIKSIRANIH DELOV OBLAČILA Na kakovost fiksiranca vpliva pravilna izbira lepljive medvloge in parametrov fiksiranja. Kakovost fiksiranca je mogoče oceniti na podlagi mehanskih in fizikalnih lastnosti fiksiranca, trdnosti spoja, upogibne togosti in vizualnega ocenjevanja videza fiksiranca po procesu fiksiranja in kemičnega čiščenja. Pregled pomembnejših mehanskih in fizikalnih veličin kakovosti fiksiranca je podan v preglednici 2.2. Preglednica 2.2 Pregled mehansko-fizikalnih veličin vrednotenja kakovosti fiksiranca Mehansko-fizikalne lastnosti Način vrednotenja Ocena kakovosti stabiliziranja Trdnost spoja DIN Barvna obstojnost DIN , DIN Dimenzijska stabilnost DIN Upogibna togost DIN Dobra Zadovoljiva Nezadovoljiva / Krčenja ni Zadovoljiva Nezadovoljiva Dobra Zadovoljiva Nezadovoljiva

25 Poleg standardnih metod vrednotenja kakovosti spoja fiksiranca je pomembno tudi subjektivno vrednotenje kakovosti fiksiranca. Pregled pomembnejših vizualnih dejavnikov kakovosti je podan v preglednici 2.3. Preglednica 2.3 Pregled vizualnih dejavnikov vrednotenja kakovosti fiksiranca Vizualne lastnosti Preboj termoplasta Porazdelitev termoplasta Moare efekt Nemirna površina Način vrednotenja Subjektivna presoja Subjektivna presoja Subjektivna presoja Subjektivna presoja Ocena kakovosti stabiliziranja Termoplast ne prebija Termoplast prebija na lično stran tekstilne površine Termoplast prebija na lično stran medvloge Termoplast je enakomerno porazdeljen na površini stabilizirane tekstilne površine kot medvloge Večji deleţ termoplasta je porazdeljen na površini medvloge Večji deleţ termoplasta je porazdeljen na površini osnovne tekstilne površine Se ne pojavi Rahlo zaznan Vidno zaznan Gladka površina Rahlo nemirna površina Močno nemirna površina KAKOVOST FIKSIRANCA V ODVISNOSTI OD PARAMETROV FIKSIRANJA Pravilen izbor parametrov fiksiranja ob upoštevanju ustrezne izbire medvloge je osnovni pogoj za doseganje kakovostnih oblačilnih izdelkov. V primeru neupoštevanja posameznih dejavnikov se lahko pojavijo razne napake in/ali poškodbe: - nemirna površina ali pojav mehurčkov med osnovno tkanino in medvlogo, ki se lahko pojavi ţe med samim nošenjem ali po pranju in kemičnem čiščenju; - odlepljenje medvloge oziroma popustitev spoja zaradi slabe kakovosti nanosa termoplasta na medvlogo ali uporaba neustrezne medvloge glede na osnovno

26 tkanino in neprimerno izbrani parametri fiksiranja; vpliv na popustitev spoja ali slab spoj ima tudi vrsta apreture osnovne tkanine; - po pranju in/ali kemičnem čiščenju se lahko pojavi gubanje površine fiksiranca; vzrok za te napake, ki se kaţejo v obliki vzdolţnih prog, je neenakomerno skrčenje lepljive medvloge in osnovne tkanine po pranju in/ali kemičnem čiščenju; tovrstne napake je moţno preprečiti s predhodno obdelavo proti skrčenju tako osnovne tekstilne površine kot tudi medvloge; - na površino osnovne tekstilne površine se zrcali termoplast, ki se pojavi v primeru uporabe tankih in lahkih osnovnih tekstilnih površin; - zaradi previsoke temperature fiksiranja se spremeni barvni ton; sprememba barvnega tona je lahko tudi posledica neustrezne barvne obstojnosti osnovne tekstilne površine. Kljub najrazličnejšim obdelavam osnovnih tekstilnih površin in medvlog še vedno najpogosteje povzroča teţave neusklajeno skrčenje osnovne tekstilne površine in medvloge pri pranju in/ali kemičnem čiščenju. V primeru, če je krčenje medvloge večje kot krčenje osnovne tkanine, se pojavijo vzdolţne gube in valovi. Prav tako je pogosta teţava popustitev spoja zaradi neodpornosti termoplasta na organska topila pri kemičnem čiščenju, kar se kaţe kot nemirna površina ali celo v obliki mehurjev. Ţe najmanjše razlike v napetosti med osnovno tkanino in medvlogo se takoj pokaţejo v obliki nemirne površine. Glede na vse te teţave je osnovna naloga proizvajalcev oblačil, da pred procesom izdelave ugotovijo, kakšne so lastnosti fiksiranca v procesu nege DOLOČITEV MERIL STABILIZIRANJA OBLAČILNIH DELOV Stabiliziranje tekstilnih površin delov oblačil je fizikalno kemijski proces, s katerim se lahko preoblikuje oziroma stabilizira tekstilna površina oblačilnih delov [1] s pomočjo lepljive medvloge. Stabiliziranje se najpogosteje izvaja pri mehkih, elastičnih in nagubanih tekstilnih površinah. Pri togih in stabilnih tekstilnih površinah stabiliziranje običajno ni potrebno. Za izpolnjevanje kakovostnih zahtev so pomembna merila, kot so:

27 - cilj stabiliziranja, - časovno delovanje stabilizatorja, - intenzivnost stabiliziranja, - oblika stabiliziranja, - časovno izvajanje stabiliziranja in - metode stabiliziranja. S stabiliziranjem je potrebno zagotoviti ustrezno kakovost, tj. izboljšanje predelovalnih lastnosti tekstilnih površin v procesu izdelave oblačil in uporabnih ter negovalnih lastnosti. Učinek stabiliziranja je lahko trajen ali začasen. Trajno stabiliziranje se uporablja predvsem za izboljšanje estetskega videza in uporabnih lastnosti oblačil med nošenjem, medtem ko je časovno omejeno stabiliziranje namenjeno izboljšanju predelovalnih lastnosti tkanin v procesu izdelave oblačil. Na osnovi mehanskih lastnosti tkanin oziroma tekstilnih površin, kot so surovinska sestava, elastičnost, nagubanost, mehkost, togost ipd., se določi intenzivnost stabiliziranja. Predvsem se stabilizirajo mehke tekstilne površine. Toge tekstilne površine se v redkih primerih dodatno utrdijo. Upogibni kot, ki ga tekstilna površina obdrţi po procesu stabiliziranja, je merilo za intenzivnost stabiliziranja. Oblika stabiliziranja je odvisna od namembnosti stabiliziranja, ki se lahko izvaja kot linijsko, delno površinsko in površinsko stabiliziranje. Linijsko je namenjeno fiksiranju robov in sluţi za trajno zaščito robov, delno površinsko je namenjeno povečanju odpornosti tekstilnih površin pred zdrsom niti in premiku šiva na določenih delih oblačila, površinsko pa je namenjeno stabiliziranju celotne površine oblačilnega dela. Stabiliziranje oblačilnih delov se časovno izvaja pred, med ali po tehnološkem procesu krojenja ali celo med procesom šivanja. Glede na namen stabiliziranja se le-to izvede na podlagi različnih metod stabiliziranja. Tako stabiliziranje poteka z ustreznimi medvlogami ali pasto kot tudi s trakovi in posebnimi kemikalijami. Metoda stabiliziranja se izbere glede na tehnološki proces izdelave in končne zahtevane lastnosti oblačila

28 2.3.3 OBJEKTIVNO VREDNOTENJE MEHANSKIH IN FIZIKALNIH LASTNOSTI STABILIZIRANIH DELOV Na podlagi mehanskih in fizikalnih lastnosti tkanin se lahko v procesu izdelave oblačil (polaganje, krojenje, fiksiranje in šivanje) predvidijo in s tem tudi preprečijo morebitni problemi. Prav tako se lahko oceni ustreznost oblike, pad in udobnost oblačila kot tudi negovalne lastnosti. Značilne mehanske in fizikalne lastnosti je potrebno upoštevati ţe pri samem načrtovanju in oblikovanju oblačila, kakor tudi pri konstrukciji osnovnega kroja. Na podlagi poznavanja lastnosti oblikovalec oblačil izbere primerno tkanino in predvidi, ali bo izdelano oblačilo imelo ţelene lastnosti, kot so ustrezna oblika, pad, udobnost in videz. S konstrukcijskega vidika je poznavanje mehanskih in fizikalnih lastnosti tkanin, lepljivih medvlog in fiksiranca, kot nastalega veznega kompozita, pomembno za zagotovitev ustrezne konstrukcijske oblike oblačilnih delov, prilagajanje šivov in velikost oblačilnih delov. Predelovalne lastnosti tkanin, lepljivih medvlog in fiksiranca lahko vplivajo na ustrezno izbiro delovnih sredstev in šivalnih naprav ali celo na rokovanje s tkaninami pri tehnoloških procesih oziroma pri tehnoloških operacijah. Tako je objektivno vrednotenje mehanskih in fizikalnih lastnosti podlaga za: a) kontrolo kakovosti nakupa tkanin s strani proizvajalcev tkanin, b) določanje predelovalnih sposobnosti tkanin, kar omogoča: - preverjanje sposobnosti oblikovanja tkanine v 3D-obliko, - napovedovanje morebitnih problemov in teţav v procesu izdelave oblačil oziroma pri posameznih tehnoloških operacijah izdelave, - analizo vzroka napak pri izdelavi oblačil in - optimizacijo procesa izdelave oblačil, c) razvoj novih tkanin z vidika izboljšanja mehanskih in fizikalnih lastnosti in d) razvoj novih tehnologij in postopkov apretiranja, ki pogojujejo specifične mehanske in fizikalne ter površinske in dimenzijske lastnosti tkanin. Povezava med posameznimi lastnostmi tkanin in njihovimi predelovalnimi lastnostmi v procesu izdelave oblačil, estetskim videzom oblačila med nošenjem in otipom je podana v preglednici 2.4 [2]

29 Preglednica 2.4 Povezava med lastnostmi tkanin in njihovimi predelovalnimi lastnostmi, estetskim videzom med nošenjem in otipom Naziv lastnosti Pomemben vpliv subjektivnega vrednotenja Predelovalne lastnosti Mehanske lastnosti Estetski videz pri nošenju Značilnost otipa Natezne lastnosti Upogibne lastnosti Striţne lastnosti Kompresijske lastnosti Dimenzijska stabilnost Fizikalne lastnosti Relaksacijsko skrčenje Raztezek v mokrem Debelina Debelina površinskega sloja Površinske lastnosti Površinsko trenje Geometrijska hrapavost Ploskovna masa Optične lastnosti Lesk Uporabne lastnosti Piling Gubanje Površinska odrgnjenost Stabilnost tkanine Relaksirana debelina Relaksirana debelina površinskega sloja Ploskovno stabiliziranje

30 Subjektivna presoja je kljub klasičnim metodam preizkušanja pogosto teţavna. Za izključevanje subjektivnega ocenjevanja otipa tkanin sta danes v uporabi dva razvita sistema: - KES- FB (Kawabata Evaluation System) in - FAST (Fabric Assurance by Simple Testing) merilna sistema. Sistema temeljita na objektivnem vrednotenju mehanskih in fizikalnih lastnosti, ki opredeljujejo otip oz. kakovostne lastnosti tkanine TRDNOST SPOJA FIKSIRANCA Trdnost spoja fiksiranca je sila, izraţena v newtonih [N], ki je potrebna za ločitev osnovne tkanine in medvloge. Sila, potrebna za ločitev, naj ne bi bila manjša od 10 N/5cm. V primeru nizke trdnosti spoja lahko pride do poškodb fiksiranih delov oblačila ţe med samo uporabo, kakor tudi v procesu pranja in kemičnega čiščenja. Spoj med osnovno tkanino in lepljivo medvlogo mora biti tak, da je odporen na vse obremenitve med uporabo in vzdrţevanjem. Slab spoj lahko nastane tudi kot posledica previsokih parametrov fiksiranja ali pa tudi zaradi premajhne adhezije termoplasta do osnovne tkanine. Trdnost spoja fiksiranca je odvisna od izbire parametrov fiksiranja, ki se določijo na podlagi priporočil proizvajalca. A, glede na izkušnje je potrebno pred vsakim procesom fiksiranja izbrane parametre fiksiranja testirati za vsako uporabljeno osnovno tkanino in izbrano lepljivo medvlogo. Izbrani parametri fiksiranja so odvisni od konstrukcijskih lastnosti osnovnega materiala in lepljive medvloge, kakor tudi od vrste in lastnosti termoplasta ter tehnike fiksiranja. Določanje trdnosti spoja se izvaja na dinamometru za merjenje pretrţne sile, pri čemer se določa sila, ki je potrebna za ločitev medvloge od osnovne tekstilne površine

31 STATISTIČNA OBDELAVA PODATKOV TRDNOSTI SPOJA na podlagi: Statistična obdelava rezultatov izvedenih meritev trdnosti spoja fiksirancev je podana a) srednje vrednosti X podane po izrazu: X N i 1 N Xi (2.1) kjer je: X i - vrednost meritve trdnosti spoja N - število rezultatov meritev b) standardnega odklona σ, ki je podan po izrazu: Xi N 1 X 2 (2.2) c) variacijskega koeficienta CV, ki je podan z izrazom: CV 100% (2.3) X

32 3. METODIKA Glede na podane teoretične osnove so v okviru eksperimentalnega dela izbrane najustreznejše medvloge in določeni parametri fiksiranja za naključno izbrane tkanine za ţenska vrhnja oblačila. V ta namen je izvedeno objektivno vrednotenje mehanskih in fizikalnih lastnosti osnovnih tkanin, medvlog in fiksirancev ter izvedeno preizkušanje trdnosti spoja fiksirancev. Proces fiksiranja je bil izveden v podjetju EPAS, d. o. o. v Gornji Radgoni na podlagi predhodno določenih parametrov fiksiranja. 3.1 UPORABLJENI MATERIALI V raziskavo je bilo vključenih deset različnih tkanin, in sicer: - sedem svilenih tkanin, - tri vrste plišev in - tri vrste medvlog. Osnovne tkanine so namenjene za ţenska vrhnja oblačila in se med seboj razlikujejo v surovinski sestavi, vezavi, debelini in masi. Medvloge se med seboj razlikujejo po vrsti nanosa, surovinski sestavi nosilnega materiala in ploskovni masi. Pregled in osnovne lastnosti uporabljenih tkanin so podani v preglednici 3.1, medtem ko je pregled medvlog podan v preglednici 3.2. Vzorci uporabljenih tkanin so prikazani v prilogi 1, vzorci medvlog pa v prilogi

33 Preglednica 3.1 Pregled osnovnih tkanin in njihovih lastnosti Oznaka tkanine Surovinska sestava Vezava T R % svila Atlas T R % svila Atlas T R % svila Atlas T R % svila Atlas T R % svila Atlas T R % svila Atlas T R % svila Atlas T PC T PR T PM 65 % viskoza, 18 % bakro vlakna, 17 % bombaţ 65 % viskoza, 18 % bakro vlakna, 17 % bombaţ 65 % viskoza, 18 % bakro vlakna, 17 % bombaţ Aksamit Aksamit Aksamit Preglednica 3.2 Osnove značilnosti lepljivih medvlog Oznaka medvloge Vrsta medvloge Surovinska sestava Vrsta termoplasta Ploskovna masa [g/m 2 ] M 1 Tkana 100 % PES PowerDot 33 M 2 Tkana 100% PES PES 37 M 3 Netkana 100 % PES PowerDot UPORABLJENI STROJI IN NAPRAVE V okviru raziskave so bili uporabljeni naslednji stroji in naprave: - fiksirni stroj MEYER RPS-QUAT (MULTI FLEX) - FAST merilni sistem za objektivno vrednotenje mehanskih in fizikalnih lastnosti, - dinamometer Textechno Statigraph M. - tehtnica za določitev ploskovne mase, - okroglo sekalo

34 3.2.1 FIKSIRNI STROJ MEYER RPS-QUAT (MULTI FLEX) MEYER RPS je sodobni fiksirni stroj za kontinuirno fiksiranje, slika 3.1. Slika 3.1 Fiksirni stroj Meyer RPS Preglednica 3.3 Tehnični podatki fiksirnega stroja Tehnični podatki fiksirnega stroja Poraba električne energije 8 kw Maksimalna temperatura 200 C Dolţina segrevanja 1275 mm Moč segrevanja 23,4 kw Hitrost traku Od 1 m/min do 12 m/min Tlak fiksiranja Od 0 N/cm 2 do 50 N/cm 2 Dolţina stroja 3925 mm Širina stroja 1580 mm Višina stroja 1250 mm Teţa stroja 1400 kg MERILNI SISTEM FAST merilni sistem sestavljajo tri merilne naprave in testna metoda. To so: - FAST-1 merilna naprava za določanje stisljivosti, - FAST-2 merilna naprava za določanje upogibnih lastnosti,

35 - FAST-3 merilna naprava za določanje raztezka in - FAST-4 testna metoda za določanje dimenzijske stabilnosti. Na podlagi merilnih naprav in testne metode FAST sistem podaja t. i. kontrolni diagram z opozorilnimi vrednostmi. Mehanske in fizikalne lastnosti, dobljene s pomočjo FAST merilnega sistema s pripadajočimi oznakami so podane v preglednici 3.4. Parametri kompresijskih, upogibnih, in nateznih lastnosti ter sposobnost oblikovanja predstavljajo mehanske lastnosti, medtem ko je dimenzijska stabilnost fizikalna lastnost. Preglednica 3.4 Parametri mehanskih in fizikalnih lastnosti, določenih s pomočjo FAST merilnega sistema Naziv izmerjenih lastnosti Kompresijske lastnosti Upogibne lastnosti Natezne lastnosti Oznaka Karakteristični parametri Enota T 2 T 100 Debelina tkanine pri obremenitvi 0,196 kn/m 2 Debelina tkanine pri obremenitvi 9,807 kn/m 2 mm mm ST Debelina površinskega sloja mm STR Relaksirana debelina površinskega sloja mm c Dolţina upogiba mm B Upogibna togost μn/m ε 5 Raztezek pri obremenitvi 4,9 N/m % ε 20 Raztezek pri obremenitvi 19,62 N/m % ε 100 Raztezek pri obremenitvi 98,07 N/m % ε B5 Raztezek pod naklonom pri obremenitvi 4,9 N/m Striţne lastnosti G Striţna togost N/m Dimenzijska stabilnost RS Relaksacijsko skrčenje % HE Razteznost v mokrem % Izpeljana lastnost F Sposobnost oblikovanja mm 2 Masa W Ploskovna masa mg/m 2 % Merilne naprave so povezane z računalnikom, ki s pomočjo ustrezne programske opreme omogoča vrednotenje parametrov mehanskih in fizikalnih lastnosti, slika

36 Slika 3.2 Shematski prikaz povezave merilnih naprav z računalnikom FAST-1 MERILNA NAPRAVA ZA DOLOČANJE STISLJIVOSTI FAST-1 merilna naprava omogoča neposredno merjenje debeline tkanine in relaksirane debeline tkanine, iz česar se izračuna debelina površinskega sloja in relaksirana debelina površinskega sloja tkanine pri različnih obremenitvah, in sicer: - pri obremenitvi 0,196 kn/m 2 in - pri obremenitvi 9,81 kn/m 2. Relaksirana debelina površinskega sloja tkanine se meri po relaksaciji tkanine na likalnem stroju po 30 sekundah parjenja in 30 sekundah vakuumiranja in je merilo za površinsko potlačenost tkanine in stabilnost apreture. Značilnosti FAST-1 merilne naprave: - območje merjenja debeline je od 0 mm do 4 mm, - obremenitev pri 0,196 kn/m 2 in 9,81 kn/m 2, - odstopanje: 0,001 mm, - merilno področje: 10 cm

37 Slika 3.3 FAST-1 merilna naprava FAST-2 MERILNA NAPRAVA ZA DOLOČANJE UPOGIBNIH LASTNOSTI Merilna naprava omogoča merjenje dolţine upogiba, ki sluţi za določitev upogibne togosti. Dolţina upogiba je v tesni zvezi s sposobnostjo tkanine za nabiranje v gube, upogibna togost pa določa otip in lastnosti tkanine pri polaganju krojnih slojev v krojno plast. Dolţina upogiba tkanine se meri na preizkušancih, krojenih v smeri osnove in votka. Tkanina se pri merjenju upogiba z lastno teţo v merilno celico, dokler njen rob ne prekrije laserskega ţarka pod kotom 41,5, slika 3.4. Vodilo tkanine Aluminijasta plošča Tkanina Svetlobni detektor Izvor svetlobe a) b) Slika 3.4 FAST-2 merilna naprava za določanje upogibnih lastnosti a) upogib preizkušanca na FAST-2 merilni napravi b) princip delovanja FAST-2 merilne naprave

38 Naprava zabeleţi poloţaj roba preizkušanca, ko se pomakne preko merilne celice in, ko preizkušanec prekrije laserski ţarek. Značilnosti FAST-2 merilne naprave so: - maksimalna širina vzorca je 55 mm, - maksimalna dolţina upogiba je 100 mm, - odstopanje: 0,05 mm FAST-3 MERILNA NAPRAVA ZA DOLOČANJE RAZTEZKA Raztezek se meri v smeri osnove in votka pri obremenitvah 4,9 N/m in 19,6 N/m ter 98,1 N/m. Naprava za merjenje deluje po principu tehtnice. Zgornja priţema je fiksna, medtem ko je protiuteţni drog povezan s spodnjo pomično priţemo, slika 3.5. Naprava meri raztezek na 10 cm dolţine preizkušanca v milimetrih. Raztezek je izraţen v procentih, medtem ko se striţna togost izračuna iz vrednosti raztezka, merjenega na preizkušancih, krojenih pod kotom 45 in 135, in sicer pri obremenitvi 4,9 N/m. Značilnosti FAST-3 merilne naprave: - maksimalne obremenitve so: 4,9 N/m,19,6 N/m in 98,1 N/m, - merilna razdalja je 100 mm, - razpon raztezanja je od 0 do 20 % in - odstopanje je od 0 do 1 %. Števec pomika Fiksna priţema Uteţ Vrtišče droga Tkanina Pomična priţema a) b) Slika 3.5 FAST-3 merilna naprava za določanje raztezka a) FAST-3 merilna naprava za določanje raztezka b) princip delovanja FAST-3 merilne naprave

39 FAST-4 TEST DIMENZIJSKE STABILNOSTI S testom dimenzijske stabilnosti se določa sposobnost ohranjanja dimenzij tkanine v procesu izdelave oblačil in kasneje med nošenjem. Dimenzijske spremembe so lahko povzročene s spremembami temperature in vlaţnosti. Shematski prikaz diagrama spremembe dimenzij tkanine v odvisnosti od časa testiranja je podan na sliki 3.6 [2]. Slika 3.6 Shematski prikaz spremembe dimenzijske stabilnosti DINAMOMETER TEXTECHNO STATIGRAPH M Dinamometer za merjenje trdnosti spoja deluje na principu mehanskega merjenja sile pri konstantni hitrosti obremenitve. Opremljen je z dvema priţemama, od katerih je zgornja fiksna, spodnja pa se premika s konstantno hitrostjo. 3.3 MODEL RAZISKAVE Raziskava je potekala v treh delih. V prvem delu je potekala izbira optimalnih parametrov fiksiranja za izbrane lepljive medvloge. V drugem delu so bile raziskane mehanske in fizikalne lastnosti uporabljenih tkanin, medvlog in fiksirancev, v tretjem delu pa je bila izvedena analiza trdnosti spoja fiksirancev. Fiksiranje je bilo izvedeno za posamezne tkanine glede na izbrano medvlogo pri pogojih, navedenih v preglednici 3.6. Potek raziskave je prikazan na sliki

40 Tkanina Vrsta oblačila Lepljiva medvloga Konstrukcijski parametri Izbira medvloge Konstrukcijski parametri Fiksiranec Vrsta termoplasta Mehanske in fizikalne lastnosti Optimalni parametri fiksiranja Trdnost spoja fiksiranca Kompresijske lastnosti Temperatura fiksiranja Upogibne lastnosti Tlak fiksiranja Natezne lastnosti Čas fiksiranja Striţne lastnosti Čas ohlajanja Dimenzijska stabilnost Sposobnost oblikovanja Ploskovna masa Slika 3.7 Potek raziskave

41 Preglednica 3.5 Priporočeni parametri fiksiranja proizvajalca medvlog Vilene Vrsta parametra Priporočeni parametri fiksiranja proizvajalca medvlog Vilene Oznaka lepljive medvloge Temperatura fiksiranja [ C] M 1 M 2 M Tlak fiksiranja [bar] Čas fiksiranja [s] Preglednica 3.6 Izbrani parametri fiksiranja Oznaka tkanine Vrsta parametra Izbrani parametri fiksiranja Oznaka lepljive medvloge M 1 M 2 M 3 T R164-1 T R164-2 T R169-1 T R169-2 Temperatura fiksiranja [ C] Tlak fiksiranja [bar] T R853-1 T R853-2 T R853-3 Čas fiksiranja [s] T PC Temperatura fiksiranja [ C] Ni uporabljena T PR Tlak fiksiranja [bar] * * Ni uporabljena T PM Čas fiksiranja [s] Ni uporabljena Po procesu fiksiranja so bile izvedene raziskave mehanskih in fizikalnih lastnosti osnovnih tkanin, medvlog in fiksirancev s pomočjo FAST merilnega sistema ter dimenzijske stabilnosti tkanin, medvlog in fiksirancev. Meritve trdnosti spoja fiksiranca so bile izvedene na dinamometru. *Zaradi občutljivosti tkanine so bili pri procesu fiksiranja dvignjeni tlačni valji fiksirnega stroja

42 200 mm 300 mm 200 mm PRIPRAVA TESTNIH PREIZKUŠANCEV ZA MERILNI SISTEM FAST Za doseganje ponovljivosti rezultatov mora biti tkanina pred razrezom klimatizirana 24 ur pri standardnih pogojih: - temperatura 20 ± 2 C, - relativna vlaţnost 65 ± 2 %. Vzorci se krojijo vsaj 5 cm od roba tkanine. Za natančnejše krojenje testnih vzorcev je potrebno v smeri osnove in votka izvleči niti. Označijo se štirje kvadrati v velikosti mm. Na vzorcih se pred razrezom označi smer teka osnovnih niti. Iz prvih dveh kvadratov se skrojijo vzorci za določanje stisljivosti in raztezka. Krojeni so trije vzorci pod kotom 45 in trije vzorci pod kotom 135, v velikosti mm. Iz drugih dveh kvadratov se skrojijo trije vzorci v smeri osnove in trije v smeri votka v velikosti mm, in se uporabijo za izvajane meritev upogibnih lastnosti in raztezka. Označi se še kvadrat dimenzije mm, ki se uporabi za test dimenzijske stabilnosti. Na vzorcih se pred razrezom označi smer teka osnovne niti. Pregled posameznih preizkušancev je podan v preglednici mm 200 mm 300 mm 200 mm 200 mm Slika 3.8 Shematski prikaz priprave preizkušancev za FAST merilni sistem

43 Preglednica 3.7 Dimenzije in število preizkušancev, potrebnih za FAST meritve Oznaka merilne naprave Merjena veličina Velikost preizkušanca [mm] Potrebno število preizkušancev FAST-1 Debelina tkanine FAST-2 FAST-3 Dolţina upogiba v smeri osnove Dolţina upogiba v smeri votka Raztezek v smeri osnove Raztezek v smeri votka Raztezek pod naklonom PRIPRAVA PREIZKUŠANCEV ZA TRDNOST SPOJA Preizkušanci so bili pripravljeni glede na zahteve standarda DIN Skrojenih je bilo 5 preizkušancev v smeri osnove, dimenzije mm, za vsak fiksiranec. Da je pri izvajanju meritev preizkušanec moţno vpeti v priţeme dinamometra, je potrebno vstaviti na eni strani pred procesom fiksiranja trak papirja, širine 2 cm, ki prepreči zlepljenje medvloge in osnovne tkanine. Tako pripravljen preizkušanec se fiksira pri danih pogojih fiksiranja. Trak papirja Lepljiva medvloga Osnovna tekstilna površina Slika 3.9 Shematski prikaz priprave preizkušancev za določanje trdnosti spoja

44 3.3.3 DOLOČANJE MEHANSKIH IN FIZIKALNIH LASTNOSTI DOLOČANJE STISLJIVOSTI TKANIN Stisljivost tkanine se meri s FAST-1 merilno napravo, ki omogoča neposredno merjenje debeline tkanine pri določenih obremenitvah. Princip merjenja je izveden tako, da se preizkušanec tkanine poloţi ravno na merilno površino, slika Debelina tkanine se meri pri obremenitvi 0,196 kn/m 2 in nato še pri 9,81 kn/m 2. Obremenitvi se merita na istem mestu. Vrednosti debeline se izpišejo na zaslonu in prenesejo v računalnik. Izvaja se pet meritev za prvo obremenitev in pet za drugo obremenitev. Iz petih meritev debeline tkanine se izračuna srednja vrednost, iz katere se izračuna debelina površinskega sloja tkanine, slika Preizkušanec se nato 30 sekund pari na parilni mizi in nato 30 sekund vakuumira. Na podlagi tako pripravljenih preizkušancev se meri relaksirana debelina in nato relaksirana debelina površinskega sloja. Debelina površinskega sloja tkanine ST, izraţena v [mm] se izračuna: ST T 2 T 100 (3.1) kjer je: T 2 [mm] - povprečna debelina tkanine pri 0,196 kn/mm 2, T 100 [mm] - povprečna debelina tkanine pri 9,81 kn/mm 2. Relaksirana debelina površinskega sloja tkanine STR, izraţena v [mm]: STR T R T100R 2 (3.2) kjer je: T 2R [mm] - povprečna relaksirana debelina tkanine pri 0,196 kn/mm 2, T 100R [mm] - povprečna relaksirana debelina tkanine pri 9,81 kn/mm 2. Stabilnost apreture FS, ki je izraţena v [%]: ST FS 100 (3.3) STR

45 Obroč za obremenjevanje tkanine Uteţ Stekleni krog Tkanina Slika 3.10 Princip delovanja merilne naprave Debelina površinskega sloja tkanine Debelina tkanine Slika 3.11 Debelina tkanine in debelina površinskega sloja tkanine DOLOČANJE UPOGIBNIH LASTNOSTI Upogibe lastnosti tkanine se merijo neposredno s pomočjo FAST-2 merilne naprave. Za ta namen se meri dolţina upogiba v smeri osnove po lični in hrbtni strani in enako v votkovni smeri. Izvaja se šest meritev v smeri osnove in šest v smeri votka. Preizkušanec se pozicionira vzporedno z zgornjo površino merilne naprave. V merilno celico se s pomočjo aluminijaste plošče premika tisti rob preizkušanca, na katerem ni oznake za osnovo in votek. Tkanina se pri merjenju z lastno teţo upogiba v merilno celico, dokler njen rob ne prekrije laserskega ţarka pod kotom 41,5, slika 3.4. Dolţina upogiba se izpiše na zaslonu in se prenese v računalnik. Izračuna se srednja vrednost šestih meritev,

46 izvedenih v smeri osnove in votka. Iz dolţine upogiba se izračuna upogibna togost B po izrazu: 3 6 B Wc 9, (3.4) kjer je: W [g/cm 2 ] - ploskovna masa tkanine, c [mm] - dolţina upogiba DOLOČANJE RAZTEZKA Raztezek se meri na preizkušancih, skrojenih v smeri osnove in smeri votka pri obremenitvah 4,9 N/m, 19,6 N/m in 98,1 N/m, v diagonalni smeri pa le pri obremenitvi 4,9 N/m. Preizkušanec se vpne med dve priţemi, slika Naprava meri raztezek na 100 mm dolţine preizkušanca. Raztezek je povprečna vrednost treh meritev po osnovi in treh po votku, izraţena v odstotkih. Raztezek pod naklonom EB5 je povprečna vrednost šestih meritev preizkušancev, krojenih pod kotom. Iz vrednosti raztezka pod naklonom se izračuna striţna togost G. S pomočjo upogibne togosti iz FAST-2 lahko izračunamo sposobnost oblikovanja F. Striţna togost G je podana z izrazom v [N/m]: 123 G B5 (3.5) kjer je: ε B5 [%] - raztezek pod naklonom. Sposobnost oblikovanja F, izraţena v [mm 2 ]: ( ) 20 5 B F (3.6) 14,7 kjer je: ε 20 ε 5 [%] - raztezek pri obremenitvi 19,6 N/m, [%] - raztezek pri obremenitvi 4,9 N/m, B [μn/m] - upogibna togost

47 Raztezek Slika 3.12 Princip merjenja raztezka tkanine s FAST-3 merilno napravo DOLOČANJE DIMENZIJSKE STABILNOSTI Določanje dimenzijske stabilnosti po FAST-4 metodi temelji na merjenju sprememb dimenzij ploskih tekstilij, ki nastopijo, ko so te izpostavljene toplotni in mokri obdelavi. V ta namen se pripravi preizkušanec v velikosti 300 mm 300 mm in se označi smer osnove, slika Točke se označijo s pomočjo šablone. Točke so narazen za 250 mm v osnovni in votkovni smeri. Pike se označujejo s pomočjo bele konturne tekočine; nato se v sredini vsake bele pike označi še črna pika. A B C D E F G H Slika 3.13 Prikaz označevanja točk na vzorcu za določanje dimenzijske stabilnosti

48 Postopek preizkušanja dimenzijske stabilnosti ploskih tekstilij se izvede po naslednjem vrstnem redu: - preizkušanec se suši do suhe teţe pri temperaturi 105 C za eno uro; - po sušenju se v času 30 sekund na vzorcu izmerijo razdalje med oznakami; tako se pridobi dolţina suhega preizkušanca (dolţina L 1 ) v osnovni in votkovni smeri; - preizkušanec se nato namaka 30 minut v vodi pri temperaturi od 25 C do 30 C ob dodatku 0,1 % neionogenega omakalnega sredstva ali pribliţno 1 g omakalnega sredstva oz. pralnega praška na liter vode; - preizkušanec se poloţi na ravno površino, kjer se iz njega popivna odvečna voda z brisačo; izmerijo se dimenzije mokrega relaksiranega vzorca v smeri osnove in votka (dolţina L 2 - mokra dolţina); - preizkušanec se spet suši do suhe teţe pri 105 C eno uro; - nato se v času 30 sekund izmerijo dimenzije relaksiranega popolnoma suhega preizkušanca v smeri osnove in votka (dolţina L 3 ). Vse razdalje se merijo ročno z ravnilom in vnesejo v računalnik, ki izračuna srednje vrednosti meritev, ki sluţijo za izračun relaksacijskega skrčenja RS [%]: L1 L3 RS 100 (3.7) L 1 in raztezka v mokrem HE [%]: L2 L3 HE 100 (3.8) L 3 kjer je: L 1 [mm] L 2 [mm] L 3 [mm] - dolţina vzorca po toplotni obdelavi, - dolţina vzorca po mokri obdelavi pred sušenjem, - dolţina vzorca po mokri obdelavi in sušenju

49 FAST KONTROLNI DIAGRAM Predelovalne lastnosti tkanin in predvideni morebitni problemi se napovedo na podlagi mejnih vrednosti, tj. minimuma in maksimuma, slika Mejne vrednosti lastnosti tkanin ali t. i.»kontrolna območja«imajo dve funkciji. Meja med minimalno in maksimalno vrednostjo določa območje, v katerem ne bo prihajalo do problemov pri konstrukciji oblačil, ali pa določa pričakovane morebitne probleme v procesu izdelave oblačil, če vrednosti padejo izven mej oz. v osenčeno območje. Proizvajalcu oblačil mejna območja pomagajo pri izdelavi in kontroli končnih lastnosti oblačil. Sistem na koncu diagrama izpiše opozorila, ki segajo izven meje in s tem opozori na morebitne probleme, ki se nanašajo na kakovost tekstilne površine in s tem tudi na kakovost končnega izdelka. Slika 3.14 FAST kontrolni diagram

50 3.3.4 DOLOČANJE TRDNOSTI SPOJA Trdnost spoja lepljive medvloge z osnovno tkanino kot sila, potrebna za ločitev lepljive medvloge od osnovne tkanine, je določena pri standardnih pogojih po procesu fiksiranja. Pred postopkom preizkušanja trdnosti spoja je potrebno ročno ločiti medvlogo od tkanine toliko, da je moţno preizkušanec vpeti v priţemi merilne naprave. Ko je preizkušanec vpet med priţemi, se vključi program za krmiljenje merilne naprave in zajemanje podatkov. Spodnja priţema se giblje navzdol s hitrostjo 100 mm/min. Ko se priţemi oddaljita 200 mm, se naprava ustavi. Sledi dekodiranje podatkov iz binomskega zapisa v desetiški zapis in shranjevanje podatkov v računalnik. Podatki se ovrednotijo in izračuna se trdnost spoja, ki je izraţena kot srednja vrednost vseh meritev, standardna deviacija in variacijski koeficient

51 4. REZULTATI Rezultati raziskave vpliva vrste medvlog, parametrov fiksiranja in vpliva mehanskih ter fizikalnih lastnosti medvlog in osnovnih tkanin na kakovost fiksiranca ter s tem povezano kakovost končnega izdelka so podani v obliki: a) rezultatov meritev mehanskih in fizikalnih lastnosti osnovnih tkanin, medvlog in fiksirancev, b) rezultatov meritev trdnosti spoja fiksirancev. 4.1 REZULTATI MEHANSKIH IN FIZIKALNIH LASTNOSTI UPORABLJENIH TKANIN, MEDVLOG IN FIKSIRANCEV Dobljeni rezultati vrednotenja mehanskih in fizikalnih lastnosti uporabljenih osnovnih tkanin so podani v preglednicah od 4.1 do 4.4, medtem ko so v preglednicah 4.5 in 4.6 podani rezultati mehanskih in fizikalnih lastnosti analiziranih medvlog. Rezultati mehanskih in fizikalnih lastnosti posameznih fiksirancev kot veznih kompozitov so prikazani v preglednicah od 4.7 do Kontrolni diagrami, dobljeni s pomočjo FAST sistema za posamezne medvloge, so prikazani v prilogi 4, medtem ko so kontrolni diagrami osnovnih tkanin in fiksirancev prikazani v prilogi

52 Preglednica 4.1 Rezultati dimenzijske stabilnosti in sposobnosti oblikovanja uporabljenih tkanin Oznaka uporabljenih tkanin Relaksacijsko skrčenje RS [%] Dimenzijska stabilnost Razteznost v mokrem HE [%] Sposobnost oblikovanja F [mm 2 ] Osnova Votek Osnova Votek Osnova Votek T R ,3-0,5 2,9 1,8 0,17 0,10 T R ,7-0,6 2,5 1,3 0,15 0,10 T R ,1 0,9 2,3 2,1 0,18 0,16 T R ,9 1,5 2,4 1,7 0,13 0,23 T R ,3 4,1 3,3 1,8 0,90 0,33 T R ,0 2,8 3,4 2,4 0,54 0,51 T R ,3 3,2 2,8 2,6 0,43 0,35 T PC 0,0 0,3-1,4 0,1 0,06 0,12 T PR 2,6 0,4 1,8-0,3 0,15 0,16 T PM 3,2 0,1 2,1-0,1 0,18 0,12 Preglednica 4.2 Rezultati nateznih lastnosti uporabljenih tkanin Oznaka uporabljenih tkanin Raztezek pri obremenitvi 4,9 N/m Natezne lastnosti Raztezek pri obremenitvi 19,6 N/m Raztezek pri obremenitvi 98,16 N/m Raztezek pri obremenitvi 4,9 N/m ε 5 [%] ε 20 [%] ε 100 [%] ε B5 [%] Osnova Votek Osnova Votek Osnova Votek Diagonalno T R ,2 0,5 0,8 1,6 2,0 4,5 7,1 T R ,2 0,4 0,6 1,3 1,5 4,4 6,8 T R ,2 0,8 0,6 2,4 1,5 7,3 6,9 T R ,4 1,4 0,9 3,8 1,8 8,9 8,3 T R ,7 0,5 1,7 1,4 3,0 4,4 6,3 T R ,0 1,4 1,8 4,2 3,0 8,2 8,3 T R ,6 1,1 1,2 3,1 2,3 7,0 7,3 T PC 0,3 0,2 0,4 0,7 0,9 2,0 4,5 T PR 0,3 0,2 0,5 0,8 1,0 1,8 5,2 T PM 0,2 0,4 0,4 0,9 0,9 2,1 4,5-43 -

53 Preglednica 4.3 Rezultati upogibnih in striţnih lastnosti uporabljenih tkanin Oznaka uporabljenih tkanin Dolţina upogiba c [mm] Upogibne lastnosti Upogibna togost B [μn/m] Osnova Votek Osnova Votek Striţne lastnosti Striţna togost G [N/m] T R ,0 12,4 4,3 1,4 17 T R ,7 13,2 5,4 1,6 18,0 T R ,2 12,5 6,2 1,5 17,9 T R ,7 12,2 3,6 1,4 14,7 T R ,6 14,2 12,8 4,9 19,5 T R ,7 11,5 10,0 2,7 14,8 T R ,0 11,4 10,0 2,6 16,8 T PC 14,4 11,6 6,6 3,4 27,4 T PR 17,0 12,2 10,8 4,0 23,8 T PM 16,5 12,1 9,9 3,9 27,1 Preglednica 4.4 Rezultati kompresijskih lastnosti in ploskovna masa uporabljenih tkanin Oznaka tkanin Debelina tkanine T 2 [mm] T 100 [mm] Kompresijske lastnosti Debelina površinskega sloja ST [mm] Relaksirana debelina tkanine T 2R [mm] T 100R [mm] Relaksirana debelina površinskega sloja STR [mm] Ploskovna masa W [g/m 2 ] T R ,147 0,118 0,029 0,163 0,128 0, T R ,131 0,103 0,028 0,150 0,116 0, T R ,166 0,134 0,032 0,181 0,143 0, T R ,184 0,142 0,042 0,210 0,160 0, T R ,396 0,333 0,063 0,416 0,356 0, T R ,397 0,332 0,064 0,423 0,358 0, T R ,383 0,323 0,060 0,404 0,346 0, T PC 1,463 0,698 0,764 1,456 0,656 0, T PR 1,411 0,710 0,702 1,428 0,676 0, T PM 1,375 0,699 0,676 1,365 0,660 0,

54 Dobljeni rezultati mehanskih in fizikalnih lastnosti uporabljenih lepljivih medvlog se nanašajo na rezultate nateznih, upogibnih, striţnih in kompresijskih lastnosti ter dimenzijske stabilnosti. Preglednica 4.5 Rezultati mehanskih in fizikalnih lastnosti uporabljenih lepljivih medvlog Vrsta analiziranega parametra Oznaka Smer Dimenzijska stabilnost Natezne lastnosti Upogibne lastnosti Relaksacijsko skrčenje Razteznost v mokrem RS [%] HE[%] Sposobnost oblikovanja F [mm 2 ] Raztezek pri obremenitvi 4,9 N/m Raztezek pri obremenitvi 19,6 N/m Raztezek pri obremenitvi 98,16 N/m Raztezek pod naklonom pri obremenitvi 4,9 N/m ε 5 [%] ε 20 [%] ε 100 [%] Dolţina upogiba c [mm 2 ] Upogibna togost Oznaka medvloge M 1 M 2 M 3 Osnova 0,7 0,5 0,3 Votek 0,3 0,4-0,1 Osnova 0,6 0,4 0,4 Votek 0,2 0,4-0,2 Osnova 0,07 0,08 0,23 Votek 0,05 0,11 0,61 Osnova 1,0 0,9 0,6 Votek 0,9 1,3 4,5 Osnova 2,2 2,1 1,5 Votek 2,2 2,9 11,7 Osnova 5,4 5,1 5,2 Votek 5,4 6,9 0,0 ε B5 [%] Diagonalno 7,5 6,7 1,3 B [μn/m] Osnova 14,0 13,6 21,1 Votek 12,1 13,2 14,7 Osnova 0,8 1,1 3,7 Votek 0,5 1,0 1,3-45 -

55 Kompresijske lastnosti Preglednica 4.6 Rezultati mehanskih in fizikalnih lastnosti uporabljenih lepljivih medvlog Striţne lastnosti Vrsta analiziranega parametra Oznaka Oznaka medvloge M 1 M 2 M 3 Striţna togost G (N/m) 16,4 18,4 92,2 Debelina tkanine pri obremenitvi 0,196 kn/mm 2 T 2 [mm] 0,214 0,253 0,454 Debelina tkanine pri obremenitvi 9,81 kn/mm 2 T 100 [mm] 0,158 0,182 0,208 Debelina površinskega sloja ST [mm] 0,056 0,071 0,247 Relaksirana debelina tkanine pri obremenitvi 0,196 kn/mm 2 T 2R [mm] 0,225 0,262 0,591 Relaksirana debelina tkanine pri obremenitvi 9,81 kn/mm 2 Relaksirana debelina površinskega sloja T 100R [mm] 0,149 0,162 0,202 STR [mm] 0,076 0,101 0,388 Ploskovna masa W [g/m 2 ]

56 Rezultati izmerjenih in izračunanih mehanskih in fizikalnih lastnosti fiksirancev so podani v preglednicah 4.7 do 4.9. Preglednica 4.7 Rezultati dimenzijske stabilnosti in sposobnosti oblikovanja fiksirancev Oznaka analiziranega fiksiranca Relaksacijsko skrčenje RS [%] Dimenzijska stabilnost Razteznost v mokrem HE [%] Sposobnost oblikovanja F [mm 2 ] Osnova Votek Osnova Votek Osnova Votek F R ,7 0,5 2,4 1,9 0,42 0,22 F R ,8 0,5 2,2 1,9 0,66 0,37 F R ,9-0,6 0,7 0,6 0,53 0,31 F R ,5 0,7 2,0 0,9 0,40 0,31 F R ,1 0,6 1,6 0,8 0,72 0,44 F R ,2 0,3 0,5 1,4 0,91 0,34 F R ,4 1,5 2,2 1,0 1,28 0,96 F R ,0 1,2 1,6 1,0 1,49 1,13 F R ,5 2,9 0,6 1,9 0,63 0,77 F PC-1 3,2 0,3 2,6 0,1 0,17 0,38 F PC-2 3,1 0,3 2,6 0,1 0,00 0,56 F PR-1 2,3 0,5 2,2 0,3 0,23 0,45 F PR-2 2,0 0,5 1,8 0,3 0,43 0,65 F PM-1 2,4 0,4 2,3 0,3 0,40 0,55 F PM-2 2,6 0,3 2,3 0,2 0,20 0,

57 Preglednica 4.8 Rezultati nateznih lastnosti fiksirancev Oznaka analiziranega fiksiranca Raztezek pri obremenitvi 4,9 N/m Natezne lastnosti Raztezek pri obremenitvi 19,6N/m Raztezek pri obremenitvi 98,16N/m Raztezek pri obremenitvi 4,9N/m ε 5 [%] ε 20 [%] ε 100 [%] ε B5 [%] Osnova Votek Osnova Votek Osnova Votek D F R ,7 0,3 1,1 1,0 2,6 3,2 2,6 F R ,2 0,3 0,7 1,0 2,2 3,0 2,6 F R ,1 0,7 0,3 1,6 1,1 4,4 0,4 F R ,8 0,5 1,4 1,6 2,7 4,7 3,3 F R ,9 0,5 1,7 1,8 3,5 5,0 3,5 F R ,5 0,3 0,8 1,3 1,4 4,9 0,5 F R ,3 0,5 1,1 1,7 2,7 4,7 3,0 F R ,3 0,5 1,1 1,8 3,1 5,4 3,5 F R ,2 0,3 0,4 1,1 1,1 3,6 0,6 F PC-1 0,0 0,4 0,1 0,9 0,6 2,1 2,7 F PC-2 0,0 0,0 0,0 0,4 0,4 1,6 2,4 F PR-1 0,1 0,1 0,2 0,6 0,7 1,8 2,6 F PR-2 0,1 0,2 0,3 0,7 0,8 1,8 2,6 F PM-1 0,1 0,2 0,3 0,7 0,8 2,0 2,9 F PM-2 0,0 0,0 0,1 0,3 0,7 1,5 3,2-48 -

58 Preglednica 4.9 Rezultati upogibnih in striţnih lastnosti fiksirancev Oznaka analiziranega fiksiranca Dolţina upogiba c [mm] Upogibne lastnosti Upogibna togost B [μn/m] Osnova Votek Osnova Votek Striţne lastnosti Striţna togost G [N/m] F R ,0 17,2 14,1 5,2 47,6 F R ,6 18,9 19,3 7,8 47,6 F R ,2 16,4 38,7 4,7 307,5 F R ,2 15,6 10,3 4,1 37,3 F R ,2 16,1 13,3 5,1 35,3 F R ,1 16,7 44,6 5,2 223,6 F R ,2 17,9 25,7 11,7 40,5 F R ,8 18,2 26,3 13,4 35,5 F R ,0 19,2 46,2 14,8 217,1 F PC-1 21,5 16,5 24,8 11,2 45,0 F PC-2 21,7 20,4 27,0 22,6 50,2 F PR-1 21,8 18,3 25,7 15,2 47,9 F PR-2 22,9 19,8 31,4 20,4 46,4 F PM-1 21,8 18,8 25,4 16,1 41,7 F PM-2 22,7 20,6 29,9 22,4 38,8-49 -

59 Preglednica 4.10 Rezultati kompresijskih lastnosti in ploskovne mase fiksirancev Kompresijske lastnosti Oznaka fiksiranca T 2 [mm] Debelina tkanine T 100 [mm] Debelina površinskega sloja ST [mm] Relaksirana debelina tkanine T 2R [mm] T 100R [mm] Relaksirana debelina površinskega sloja STR [mm] Ploskovna masa W [g/m 2 ] F R ,292 0,232 0,059 0,309 0,242 0, F R ,330 0,267 0,063 0,347 0,281 0, F R ,403 0,292 0,111 0,416 0,292 0, F R ,324 0,255 0,069 0,362 0,280 0, F R ,373 0,300 0,073 0,402 0,317 0, F R ,456 0,325 0,131 0,500 0,344 0, F R ,530 0,450 0,080 0,553 0,471 0, F R ,589 0,499 0,090 0,605 0,515 0, F R ,695 0,541 0,154 0,734 0,561 0, F PC-1 1,462 0,782 0,680 1,484 0,746 0, F PC-2 1,509 0,807 0,702 1,522 0,769 0, F PR-1 1,424 0,755 0,669 1,455 0,710 0, F PR-2 1,452 0,804 0,648 1,487 0,758 0, F PM-1 1,478 0,811 0,667 1,483 0,744 0, F PM-2 1,400 0,759 0,640 1,489 0,741 0,

60 4.2 REZULTATI TRDNOSTI SPOJA FIKSIRANCEV Dobljeni rezultati izračunanih srednjih vrednosti trdnosti spoja s pripadajočim standardnim odklonom in variacijskim koeficientom za analizirane fiksirance po tehnološkem procesu fiksiranja so podani v preglednici Trdnost spoja posameznih fiksirancev je prikazana na slikah 4.1 in 4.2. Preglednica 4.11 Rezultati trdnosti spoja analiziranih fiksirancev Oznaka fiksiranca Oznaka medvloge Povprečna trdnost spoja fiksiranca Standardni odklon Variacijski koeficient F [N/5cm] σ [N] CV [%] F R M 1 3,89 0,17 4,41 F R M 2 8,12 0,14 1,71 F R M 3 4,59 1,01 22,06 F R M 1 3,93 0,22 5,62 F R M 2 7,90 0,18 2,31 F R M 3 3,50 0,64 18,28 F R M 1 4,95 0,21 4,34 F R M 2 9,44 0,32 3,41 F R M 3 16,71 3,59 21,53 F PC-1 M 1 1,46 0,25 16,83 F PC-2 M 2 1,40 0,15 10,50 F PR-1 M 1 1,24 0,12 9,71 F PR-2 M 2 1,22 0,17 13,66 F PM-1 M 1 1,47 0,14 9,68 F PM-2 M 2 1,05 0,10 9,

61 Trdnost spoja FR z M1 Trdnost spoja FR z M2 N/5cm 4,95 5 3,89 3, FR FR FR Fiksiranec N/5cm 10 8,12 7,9 9, FR FR FR Fiksiranec Trdnost spoja FR z M3 N/5cm 20 16, ,59 3,5 Fiksiranec 0 FR FR FR Slika 4.1 Trdnost spoja fiksirancev z oznako F R Trdnost spoja FP z M1 Trdnost spoja FP z M2 N/5cm 1,5 1,45 1,4 1,35 1,3 1,25 1,2 1,15 1,1 1,46 1,24 1,47 FPC-1 FPR-1 FPM-1 Fiksiranec N/5cm 1,6 1,4 1,2 1 0,8 0,6 0,4 0,2 0 1,4 1,22 1,05 FPC-2 FPR-2 FPM-2 Fiksiranec Slika 4.2Trdnost spoja fiksirancev z oznako F P

62 5. RAZPRAVA Analiza rezultatov proučevanja vpliva mehanskih in fizikalnih lastnosti tkanin in medvlog na lastnosti in kakovost fiksiranca kaţe, da ima poleg mehanskih in fizikalnih lastnosti osnovne tkanine in medvloge pomemben vpliv na kakovost fiksiranca kot veznega kompozita tudi trdnost spoja. Ta je odvisna tako od pravilne izbire medvloge kot od izbire ustreznih parametrov fiksiranja. Da bo zagotovljena ustrezna kakovost načrtovanega oblačila, morajo imeti v oblačilo vgrajeni materiali ustrezne mehanske in fizikalne lastnosti in morajo zagotavljati ustrezno kakovost spoja fiksiranih površin. V nadaljevanju je glede na namen dela prikazan vpliv mehanskih in fizikalnih lastnosti uporabljenih tkanin ter parametrov fiksiranja na kakovost fiksiranca. 5.1 ANALIZA MEHANSKIH IN FIZIKALNIH LASTNOSTI UPORABLJENIH MATERIALOV Raziskava izbire ustrezne medvloge in določitve parametrov fiksiranja je bila izvedena za deset različnih osnovnih tkanin in tri medvloge. Osnovne tkanine je sestavljala skupina tkanin, izdelanih iz 100 % svile v atlas vezavi ter skupina tkanin, mešanic 65 % viskoznih vlaken, 18 % bakrenih in 17 % bombaţnih vlaken v aksamit vezavi. V skupini svilenih tkanin so štiri tkanine, to so tkanine z oznako T R164-1 do T R169-2, preglednica 3.1, izkazovale manjšo ploskovno maso, ki se je gibala od 72 do 79 g/m 2, medtem ko so imele ostale tri tkanine, to so tkanine z oznako T R853-1 do T R853-3, bistveno višje vrednosti ploskovne mase, ki je znašala od 174 do 182 g/m 2, preglednica 4.4. Tkanine v drugi skupini so izkazovale bistveno višje vrednosti ploskovne mase, ki je znašala okoli 225 g/m 2. Uporabljene tkanine so imele različne mehanske in fizikalne lastnosti. Tako so pri prvih štirih tkaninah iz skupine svilenih tkanin (tkanine z oznako T R164-1 do T R169-2 ) ugotovljene izredno nizke vrednosti sposobnosti oblikovanja, in to tako v smeri osnove kot votka (vrednosti so manjše od 0,25 mm 2 ), kar kaţe na nestabilnost tkanin in potrebo po stabiliziranju. Izredno nizke vrednosti sposobnosti oblikovanja so dobljene tudi pri drugi skupini tkanin, to so pliš tkanine, mešanice viskoznih, bakrenih in bombaţnih vlaken v aksamit vezavi, ki kljub višji površinski masi izkazujejo izredno nizke vrednosti

63 spodobnosti oblikovanja, saj znašajo te v smeri osnove od 0,06 mm 2 do 0,18 mm 2, v smeri votka pa od 0,12 mm 2 do 0,16 mm 2, preglednica 4.1, kar ponovno kaţe na izredno nestabilne materiale in potrebo po površinskem stabiliziranju. Dalje je na podlagi analize mehanskih in fizikalnih lastnosti analiziranih tkanin ugotovljeno, da te izkazujejo različno dimenzijsko stabilnost. V skupini svilenih tkanin izstopajo tkanina z oznako T R169-2, ki ima v smeri osnove 1,9 % relaksacijsko krčenje, tkanina z oznako T R853-1, ki ima v smeri votka celo 4,1 % relaksacijsko krčenje, tkanina z oznako T R853-2, ki ima v smeri osnove 2,0 % in v smeri votka 2,8 % relaksacijsko krčenje. Visoki vrednosti relaksacijskega krčenja izkazujeta tudi tkanini druge skupine in sicer tkanina z oznako T PR, ki ima relaksacijsko krčenje v smeri osnove 2,6 % in tkanina z oznako T PM, ki izkazuje 3,2 % relaksacijsko krčenje v smeri osnove. Navedene vrednosti relaksacijskega krčenja so visoke, zaradi česar se pričakuje, da bodo tovrstne tkanine med procesom fiksiranja povzročile določene teţave, ki bodo vplivale na kakovost trdnosti spoja. Dalje je ugotovljeno, da analizirane tkanine izkazujejo tudi visoke vrednosti raztezanja v mokrem, ki se pri svilenih tkaninah gibljejo od 2,3 % do 3,4 % v smeri osnove in od 1,3 % do 2,6 % v smeri votka. Visoke vrednosti raztezanja v vlaţnem bodo negativno vplivale na kakovost fiksiranca, preglednica 4.1. Glede na priporočila je bilo izvedeno fiksiranje analiziranih tkanin s tremi različnimi medvlogami, in sicer so bile za fiksiranje svilenih tkanin uporabljene vse tri medvloge, medtem ko je bilo fiksiranje pliš tkanin, tj. tkanin, mešanice viskoznih, bakrenih in bombaţnih vlaken v aksamit vezavi, izvedeno z medvlogama z oznako M 1 in M 2, in sicer pri zelo obzirno izbranih parametrih fiksiranja, to je pri temperaturi 110 C in času fiksiranja 16 s brez učinkovanja tlaka. 5.2 ANALIZA TRDNOSTI SPOJA FIKSIRANCEV Po procesu fiksiranja je bila izvedena analiza trdnosti spoja fiksirancev. Na podlagi dobljenih rezultatov trdnosti spoja med osnovno tkanino in lepljivo medvlogo je ugotovljeno, da posamezne tkanine izkazujejo različno trdnost spoja

64 Tako fiksiranci tkanine z oznako T R164 v dveh različnih dezenih, ki je bila fiksirana s tremi različnimi medvlogami (medvloge z oznako M 1, M 2, in M 3 ), izkazujejo različne vrednosti trdnosti spoja. Najvišja trdost spoja je bila doseţena pri fiksirancu z lepljivo medvlogo z oznako M 2, ki znaša 8,12 N/5 cm. Fiksiranci tkanine z oznako T R169 v dveh različnih dezenih, ki je bila fiksirana ravno tako s tremi različnimi medvlogami (medvloge z oznako M 1, M 2 in M 3 ), izkazujejo nizke vrednosti spoja. Pri teh fiksirancih je znašala najvišja trdnost spoja 7,90 N/5 cm in je bila doseţena z lepljivo medvlogo z oznako M 2. Fiksiranci tkanine z oznako T R853, ki je bila v dveh različnih dezenih fiksirana s tremi različnimi medvlogami, in sicer z medvlogo z oznako M 1, M 2 in M 3, izkazujejo različne vrednosti trdnosti spoja. Najvišja vrednost trdnosti spoja je bila doseţena z lepljivo medvlogo z oznako M 3 in znaša 16,71 N/5 cm. Dalje je na podlagi analize kakovosti trdnosti spoja fiksirancev pri pliš tkaninah ugotovljeno, da fiksiranci iz pliš tkanine z oznako T P, ki je bila v treh različnih dezenih fiksirana z dvema različnima medvlogama, in sicer z medvlogo z oznako M 1 in M 2, kaţejo različne trdnosti spoja. Pri vseh fiksirancih so ugotovljene izredno nizke vrednosti trdnosti spoja med osnovno tkanino in lepljivo medvlogo. Najvišja vrednost trdnosti spoja je znašala 1,47 N/5 cm, in sicer pri uporabi lepljive medvloge z oznako M 1. Nizke vrednosti trdnosti spoja so posledica sorazmerno nizke temperature fiksiranja in neučinkovanja tlaka, saj so bili tlačni valji fiksirnega stroja zaradi občutljivosti tkanin dvignjeni, to pomeni, da je bilo fiksiranje izvedeno brez delovanja tlaka. 5.3 ANALIZA MEHANSKIH IN FIZIKALNIH LASTNOSTI FIKSIRANCEV Na podlagi analize mehanskih in fizikalnih lastnosti osnovnih tkanin in fiksirancev je vidno, da se je fiksirancu kot veznemu kompozitu osnovne tkanine z oznako T R164-1 in lepljive medvloge z oznako M 1 zmanjšalo relaksacijsko krčenje. Vrednost relaksacijskega skrčenja fiksiranca znaša v smeri osnove 1,7 % in v smeri votka 0,5 %, kar še vedno kaţe na visoko vrednost krčenja v smeri osnove. Sposobnost oblikovanja se je v smeri votka s

65 fiksiranjem medvloge povečala, vendar je še vedno nizka. V smeri osnove znaša 0,42 mm 2, v smeri votka pa 0,22 mm 2. Nizka vrednost sposobnosti oblikovanja v smeri votka bo verjetno povzročila nagubanje šiva, kar bo negativno vplivalo na kakovost videza izdelanega oblačila. Fiksiranci, dobljeni pri fiksiranju osnovne tkanine z oznako T R164-1 z lepljivo medvlogo z oznako M 2, kaţejo ustrezne mehanske lastnosti, ki so potrebne za kakovostno izdelavo oblačilnega izdelka. Pri fiksirancih, dobljenih pri fiksiranju tkanine z oznako T R164-2 z lepljivo medvlogo z oznako M 3, se zniţa vrednost relaksacijskega krčenja v smeri osnove iz 1,7 % na 0,9 %, v smeri votka pa vrednost ostane nespremenjena in znaša 0,6 %. Prav tako so se spremenile vrednosti razteznosti v mokrem, vendar so še v dovoljenem območju. Izboljšala se je vrednost sposobnosti oblikovanja. Osnovna tkanina, ki je imela sposobnost oblikovanja v smeri osnove 0,15 mm 2 in v smeri votka 0,10 mm 2, zavzema po izvedenem fiksiranju v smeri osnove vrednost 0,53 mm 2 in v smeri votka 0,31 mm 2. To sta vrednosti, ki zagotavljata ustrezno kakovost oblačila. Upogibna togost fiksiranca je v smeri osnove zelo visoka, 38,7 μn/m, kar pomeni, da je fiksiranec sorazmerno zelo tog in bo prihajalo do teţav pri oblikovanju in končnem likanju, medtem ko je v smeri votka le-ta nizka in znaša 4,7 μn/m. Pri fiksirancih, dobljenih pri fiksiranju tkanine z oznako T R169-2 z lepljivo medvlogo z oznako M 1, so dobljene nizke vrednosti upogibne togosti v smeri votka (vrednost 4,1 μn/m), v smeri osnove pa so te vrednosti zadovoljive. Z uporabo lepljive medvloge z oznako M 1 so se mehanske in fizikalne lastnosti osnovnih tkanin v večini primerov izboljšale. Pri fiksirancih, dobljenih pri fiksiranju tkanine z oznako T R169-2 z lepljivo medvlogo z oznako M 2, so se lastnosti fiksiranih površin znatno izboljšale, medtem ko so se pri fiksirancih, dobljenih pri fiksiranju tkanine z oznako T R169-1 z lepljivo medvlogo z oznako M 3, izboljšale le vrednosti upogibne togosti in sposobnosti oblikovanja. Pri fiksirancih, dobljenih pri fiksiranju tkanine z oznako T R853-3 z lepljivo medvlogo z oznako M 1, so se mehanske in fizikalne lastnosti ravno tako izboljšale. Vrednosti izmerjenih mehanskih in fizikalnih lastnosti so izven osenčenih območij na kontrolnem diagramu, kar pomeni, da pri procesu izdelave oblačil ni pričakovati teţav

66 Dalje je vidno, da so se pri fiksirancih, dobljenih pri fiksiranju tkanine z oznako T R853-2 z lepljivo medvlogo z oznako M 2, zniţale natezne lastnosti v smeri votka. Tako vrednost raztezka, ki znaša pri osnovni tkanini 8,2 %, znaša pri fiksirancih le 5,4 % in je v dovoljenem območju. Upogibna togost osnovne tkanine v smeri osnove je v dovoljenem območju, medtem ko je v smeri votka izven tega območja. Fiksirancu pa se vrednosti spremenijo. V smeri osnove vrednost naraste na 26,3 μn/m in v smeri votka na 13,4 μn/m. S tem se bodo pojavile teţave pri oblikovanju in končnem likanju. Pri fiksirancih, dobljenih pri fiksiranju tkanine z oznako T R853-1 z lepljivo medvlogo z oznako M 3, je bila vrednost relaksacijskega krčenja v smeri osnove -0,5 %, medtem ko je bila pri osnovni tkanini v dovoljenem območju, 1,3 %. V smeri votka je vrednost relaksacijskega skrčenja v območju dovoljenih vrednosti. Pri uporabi te medvloge je prihajalo do teţav v procesu fiksiranja. V smeri osnove so nizke vrednosti nateznih lastnosti, ki bodo v procesu izdelave povzročale teţave pri oblikovanju oblačila v 3Dobliko. Upogibna togost je v smeri osnove visoka in znaša 46,2 μn/m, v smeri votka pa 14,8 μn/m. Visoka togost tkanin povzroča teţave pri oblikovanju okroglin in pri končnem likanju. Pri fiksirancih tkanine z oznako T PC, fiksirane z lepljivo medvlogo z oznako M 1, je zaznana visoka vrednost relaksacijskega krčenja v smeri osnove, kar bo negativno vplivalo na kakovost trdnosti spoja fiksiranca. V smeri votka je ta v dovoljenem območju. Sposobnost oblikovanja se je glede na osnovno tkanino, ki ima vrednost 0,06 mm 2 v smeri osnove in 0,12 mm 2 v smeri votka, izboljšala. V smeri osnove se je povečala vrednost na 0,17 mm 2 in je še vedno prenizka. V smeri votka pa znaša 0,38 mm 2. Zaradi nizke vrednosti sposobnosti oblikovanja v smeri osnove je pričakovati teţave pri vstavljanju delov in pri nabiranju šivov. Natezne lastnosti so v osnovni smeri nizke, 0,6 %, kar bo povzročalo teţave pri oblikovanju oblačila v 3D-obliko. Fiksiranci, dobljeni pri fiksiranju tkanine z oznako T PC z lepljivo medvlogo z oznako M 2, kaţejo visoke vrednosti relaksacijskega krčenja v smeri osnove, ki znaša 3,1 % in bo negativno vplivalo na kakovost trdnosti spoja. Sposobnost oblikovanja, ki je bila ţe izredno nizka, se je v smeri osnove še zniţala, in sicer z vrednosti 0,06 mm 2 na vrednost 0,00 mm 2. Vrednost sposobnosti oblikovanja v smeri votka, ki je pri osnovni tkanini znašala 0,12 mm 2, se je pri fiksirancu povečala na 0,56 mm 2. Natezne lastnosti se s

67 procesom fiksiranja niso spremenile. Vrednosti so nizke, in sicer v smeri osnove znaša vrednost raztezka 0,4 % in v smeri votka 1,6 %, kar lahko povzroči teţave pri oblikovanju oblačila. Upogibna togost je visoka v smeri osnove in znaša 27,0 μn/m, v smeri votka pa 22,6 μn/m, kar lahko povzroči dodatne teţave pri oblikovanju okroglin. Pri fiksirancih, dobljenih pri fiksiranju tkanine z oznako T PR z lepljivo medvlogo z oznako M 1, je zaznana nizka vrednost sposobnosti oblikovanja v smeri osnove, ki znaša 0,23 mm 2, medtem ko se je v smeri votka znatno izboljšala. Nizka vrednost sposobnosti oblikovanja bo negativno vplivala na zagotavljanje videza oblačila. Pri fiksirancih iste tkanine, tj. tkanine z oznako T PR z lepljivo medvlogo z oznako M 2, so zaznane zelo nizke vrednosti raztezka v smeri osnove in votka. Zaradi te lastnosti so predvidene teţave pri oblikovanju oblačila v 3D-obliko. Upogibna togost osnovne tkanine je v smeri osnove v dovoljenem območju, v smeri votka je pa nizka. S fiksiranjem se upogibna togost zelo poveča. Striţne lastnosti so se s fiksiranjem izboljšale in so v dovoljenem območju. Pri fiksirancih, dobljenih pri fiksiranju tkanine z oznako T PM z lepljivo medvlogo z oznako M 1, so ugotovljene nizke vrednosti raztezka in sorazmerno visoke vrednosti striţne togosti. Nizke vrednosti raztezka bodo negativno vplivale na oblikovanje oblačila v 3Dobliko. Pri fiksirancih, dobljenih pri fiksiranju tkanine z oznako T PM z lepljivo medvlogo z oznako M 2, se je povečala vrednost sposobnosti oblikovanja v smeri votka, medtem ko je le-ta v smeri osnove še vedno nizka. Fiksiranci izkazujejo tudi nizko vrednost raztezka in visoko vrednost upogibne togosti tako v smeri osnove kot votka

68 6. ZAKLJUČEK Glede na zahteve osnovnih tkanin in lepljivih medvlog predstavlja fiksiranje ob pravilni izbiri parametrov fiksiranja in ob uporabi sodobnih fiksirnih strojev zelo zahteven tehnološki proces. Z vidika načrtovanja ţelenih lastnosti oziroma doseganja ustrezne kakovosti oblačil ter ugoditve potrebam in ţeljam potrošnikov postajajo objektivno vrednotenje kakovosti fiksiranja in analiza trdnosti spoja nujnost. Kakovost trdnosti spoja je pogosto odraz ustrezne izbire medvloge in parametrov fiksiranja. Namen raziskave je bil v okviru tega dela proučiti vpliv mehanskih in fizikalnih lastnosti osnovnih tkanin in lepljivih medvlog na kakovost fiksirancev ter proučiti vpliv parametrov fiksiranja na trdnost spoja. Na osnovi rezultatov meritev je bila izvedena analiza mehanskih in fizikalnih lastnosti osnovnih tkanin in fiksirancev ter trdnosti spoja fiksirancev kot veznih kompozitov. Glede na dobljene rezultate mehanskih lastnosti uporabljenih tkanin je ugotovljeno, da večina analiziranih tkanin izkazuje izredno nizke vrednosti sposobnosti oblikovanja. Analizirane tkanine so dimenzijsko nestabilne, tako z vidika relaksacijskega krčenja kot raztezanja v mokrem. Zaznana dimenzijska nestabilnost neposredno vpliva na kakovost spoja fiksirancev. Dobljeni rezultati so pokazali, da so izbrane lepljive medvloge različno vplivale na lastnosti fiksirancev. V večini primerov se je pokazalo, da so izbrani parametri fiksiranja neustrezni, kar negativno vpliva na lastnosti fiksirancev oziroma na njihovo kakovost. Dalje je ob upoštevanju izvedenih analiz ugotovljeno, da v vseh primerih niso izbrane ustrezne lepljive medvloge, kot tudi, da je potrebno določiti ustrezne parametre fiksiranja glede na lastnosti uporabljenih tkanin. Vidno valovanje na lični strani fiksirancev pliš tkanine (tkanine z oznako T P ) po procesu fiksiranja se lahko pripiše dimenzijski nestabilnosti osnovnih tkanin. Tovrstne tkanine zahtevajo glede na površinsko strukturo ustreznejše medvloge, ki bodo zagotavljale kvalitetno fiksiranje ob minimalnem tlaku ali celo v primeru brez učinkovanja tlaka

69 7. LITERATURA [1] Geršak, J., Šarič, A.: Pomen mehanskih in fizikalnih lastnosti tkanin v procesu izdelave oblačil in njihovo objektivno vrednotenje. Metode vrednotenja tehničnih in tehnoloških parametrov v procesu izdelave oblačil. Zbornik predavanj. Prvi natis. Maribor: Zaloţniško tiskarska dejavnost TF, Maribor, 1996, str [2] Geršak, J., Šarič, A.: FAST- ugotavljanje lastnosti tkanin z enostavnim preizkušanjem. Metode vrednotenja tehničnih in tehnoloških parametrov v procesu izdelave oblačil. Zbornik predavanj. Prvi natis. Maribor: Zaloţniško tiskarska dejavnost TF, Maribor, 1996, str [3] Geršak, J.: Objektivno vrednotenje stabiliziranih delov oblačil. Metode vrednotenja tehničnih in tehnoloških parametrov v procesu izdelave oblačil. Zbornik predavanj. Prvi natis. Maribor: Zaloţniško tiskarska dejavnost TF, Maribor, 1996, str [4] Geršak, J., Jevšnik, S.: Izbira medvlog in določitev parametrov frontalnega fiksiranja. Metode vrednotenja tehničnih in tehnoloških parametrov v procesu izdelave oblačil. Zbornik predavanj. Prvi natis. Maribor: Zaloţniško tiskarska dejavnost TF, Maribor, 1996,str [5] Geršak, J.: Mehanske in fizikalne lastnosti tekstilnih materialov. Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, Tiskarna Tehniških fakultet, Maribor, 2006 [6] Poličar, M.: Lastnosti termoplastov in uporabnost medvlog. Mednarodna konferenca IMCEP '94, Inoviranje in modeliranje procesov oblačilnega inţenirstvo. Zbornik referatov. Prvi natis. Maribor: Zaloţniško tiskarska dejavnost TF, Maribor, 1994, str [7] Štuhec, N.: Primerjava med manuelno in standardno metodo določanja trdnosti spoja fiksiranca,. Fakulteta za strojništvo Maribor, 2002 [8] Vraz, S.: Študij odnosa med sposobnostjo oblikovanja in drapiranjem tkanin,.: Fakulteta za strojništvo Maribor, 2003 [9] ISO Textiles- Woven fabrics- Determination of mass per unit length and mass per unit area. ISO, 1977 [10] DIN Trennung von fixiertem Einlagestoff vom Oberstoff,

70 Priloga P R I L O G A PRILOGA 1 Vzorci osnovnih tkanin PRILOGA 2 Vzorci lepljivih medvlog PRILOGA 3 Vzorec prikaza porazdelitve termoplasta PRILOGA 4 FAST kontrolni diagrami za lepljive medvloge PRILOGA 5 FAST kontrolni diagrami za osnovne tkanine in fiksirance

71 Priloga PRILOGA 1 Vzorci osnovnih tkanin T R164-1 T R164-2 T R169-1 T R169-2 T R853-1 T R853-2 T R853-3 T PC T PM T PR

72 Priloga PRILOGA 2 Vzorci lepljivih medvlog M 1 M 2 M

73 Priloga PRILOGA 3 Vzorec prikaza porazdelitve termoplasta

74 Priloga PRILOGA 4 FAST kontrolni diagrami za lepljive medvloge Slika P4.1 Kontrolni diagram za medvlogo Slika P4.2 Kontrolni diagram za medvlogo z oznako M 1 z oznako M 2 Slika P4.3 Kontrolni diagram za medvlogo z oznako M

75 Priloga PRILOGA 5 FAST kontrolni diagrami za osnovne tkanine in fiksirance Slika P5.1 Osnovna tkanina z oznako T R164-1 Slika P5.2 Fiksiranec z oznako F R Slika P5.3 Fiksiranec z oznako F R Slika P5.4 Fiksiranec z oznako F R

76 Priloga Slika P5.5 Osnovna tkanina z oznako T R169-1 Slika P5.6 Fiksiranec z oznako F R Slika P5.7 Fiksiranec z oznako F R Slika P5.8 Fiksiranec z oznako F R

77 Priloga Slika P5.9 Osnovna tkanina z oznako T R853-2 Slika P5.10 Fiksiranec z oznako F R Slika P5.11 Fiksiranec z oznako F R Slika P5.12 Fiksiranec z oznako F R

78 Priloga Slika P5.13 Osnovna tkanina z oznako T PC Slika P5.14 Fiksiranec z oznako F PC-1 Slika P5.15 Fiksiranec z oznako F PC

79 Priloga Slika P5.16 Osnovna tkanina z oznako T PR Slika P5.17 Fiksiranec z oznako F PR-1 Slika P5.18 Fiksiranec z oznako F PR