Microsoft Word - Selinšek_Vesna_240117_final.docx

Transkripcija

1 IZRAČUN OGLJIČNEGA ODTISA IZDELKOV PODJETJA FLAŠKA D.D. IN PREDLOGI ZA NJEGOVO ZMANJŠANJE diplomsko delo Celje, 2016 Vesna Selinšek

2 IZRAČUN OGLJIČNEGA ODTISA IZDELKOV PODJETJA FLAŠKA D.D. IN PREDLOGI ZA NJEGOVO ZMANJŠANJE diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Kandidatka: Vesna Selinšek Mentor: izr. prof. dr. Andrej Lisec Somentorica: asist. Vaska Pejić, mag. inž. log. Celje, 2016

3 Mariborska cesta Celje, Slovenija IZJAVA O AVTORSTVU zaključnega dela Spodaj popisana VESNA SELINŠEK, študentka Fakultete za logistiko, univerzitetnega študijskega programa, z vpisno številko , sem avtorica zaključnega dela: Izračun ogljičnega odtisa izdelkov podjetja Flaška d.d. in predlogi za njegovo zmanjšanje. S svojim podpisom zagotavljam: da je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela; sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v zaključnem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem poskrbela, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del zaključnega dela in je zapisan v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem pridobila vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v zaključno delo in sem to tudi jasno zapisala v zaključnem delu; se zavedam, da je plagiatorstvo predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili; se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru; je zaključno delo jezikovno korektno in da je delo lektoriral Gregor Selinšek (GS Translations: Strokovne jezikovne storitve). V Celju, dne Podpis avtorice:

4 Zahvala Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Andreju Liscu in somentorici asist. Vaski Pejić za pomoč, usmerjanje in potrpežljivost pri opravljanju diplomskega dela. Prav tako mi je veliko pomagal gospod Anže Ulčar iz podjetja Flaška d.d., ki mi je omogočil vpogled v podatke in odgovoril na mnoga vprašanja. Zahvaljujem se tudi družini, ki me je podpirala in mi stala ob strani v času študija.

5 Izračun ogljičnega odtisa izdelkov podjetja Flaška d.d. in predlogi za njegovo zmanjšanje V diplomskem delu smo predstavili vpliv embalaže na okolje in s tem povezano tematiko ogljičnega odtisa na primeru podjetja Flaška d.d. V uvodnem delu smo se osredotočili na učinek tople grede, Kjotski protokol in sam termin ogljičnega odtisa kaj je ogljični odtis ter kako ga izračunamo. V drugem delu smo na podlagi spoznanega teoretičnega znanja in pridobljenih podatkov od podjetja Flaška d.d. analizirali ogljični odtis izdelkov Flaška Klasik in Flaška Neo. Ogljični odtis smo predstavili kot celoto in tudi po posameznih komponentah izdelka. Kasneje smo kot prenovo obstoječega sistema predlagali in analizirali možne izboljšave za zmanjšanje ogljičnega odtisa. V zaključnem delu smo podali predloge in možnosti za nadaljnjo raziskavo. Ključne besede: ogljični odtis, embalaža, Flaška, Kjotski protokol, toplogredni plin

6 Calculation of the carbon footprint for the products by the company Flaška d.d. and suggestions for its reduction This thesis presents the influence of packaging on the environment and the linked topic of carbon footprint using the company Flaška d.d. as the example. The introduction focuses on the greenhouse effect, Kyoto Protocol and the term carbon footprint what it is and how it is calculated. The second part features an analysis of the carbon footprint for the products Flaška Klasik and Flaška Neo on the basis of acquired theoretical knowledge and acquired data by the company Flaška d.d. Carbon footprint was presented as a whole and according to individual components of the product. As a redesign of the existing system, improvements for the reduction of carbon footprint were proposed and analysed. The conclusion states proposals and possibilities for further research. Keywords: carbon footprint, packaging, Flaška, the Kyoto protocol, greenhouse gas

7 Kazalo vsebine Uvod Teoretična izhodišča Učinek tople grede Kjotski protokol Pariška podnebna konferenca Conference of the Parties (COP21) Ogljični odtis Izračun ogljičnega odtisa Izračun ogljičnega odtisa izdelka Izračun ogljičnega odtisa organizacije Posnetek obstoječega stanja Podjetje Flaška d.d Izdelek Flaška Izračun ogljičnega odtisa Flaške Klasik in Flaške Neo Steklenica Nogavica Zamašek Etiketa Embalaža Dobava Ostale emisije Kritična analiza in primerjava rezultatov Delež emisij posameznih komponent Ogljični odtis na račun pitja vode Prenova obstoječega stanja Predlogi za zmanjševanje ogljičnega odtisa Flaške Graviranje na sedežu podjetja zmanjšanje VI

8 3.1.2 Tisk na sedežu podjetja Nabava večjih količin materiala za tisk Teža steklenice Optimizacija tiska Optimizacija poslovanja Analiza predlogov za zmanjševanje ogljičnega odtisa Flaške Zaključek Seznam literature in virov zmanjšanje VII

9 Kazalo slik Slika 1: Učinek tople grede... 6 Slika 2: Plini, ki zadržijo največ toplote... 8 Slika 3: Tip ogljičnega odtisa Slika 4: Pet korakov za izračun ogljičnega odtisa izdelka Slika 5: Postopek računanja ogljičnega odtisa organizacije Slika 6: Čisti prihodki od prodaje podjetja Flaška Slika 7: Izračun emisij za življenjski cikel steklenice Slika 8: Izračun ogljičnega odtisa za prevoz preje k izvajalcu Slika 9: Izračun ogljičnega odtisa za predenje nogavice Slika 10: Izračun ogljičnega odtisa za prevoz nogavic na sedež podjetja Flaška Slika 11: Izračun ogljičnega odtisa neoprena Slika 12: Izračun ogljičnega odtisa za transport Kitajska Koper Slika 13: Izračun ogljičnega odtisa za prevoz na relaciji Koper Begunje Slika 14: Izračun emisij za prevoz materiala za tisk Slika 15: Izračun emisij za prevoz neoprenskih nogavic v tisk in nazaj na sedež podjetja Slika 16: Izračun emisij za tisk neoprenske nogavice Slika 17: Izračun emisij za zamašek Slika 18: Izračun emisij za etiketo Slika 19: Izračun emisij za kartonasto embalažo Slika 20: Emisije za kartonasto embalažo Slika 21: Izračun emisij za plastični pokrovček Slika 22: Izračun emisij na račun porabljene električne energije Slika 23: Izračun emisij na račun ogrevanja Slika 24: Izračun emisij na račun prevoženih službenih poti zmanjšanje VIII

10 Slika 25: Emisije posameznih Flašk Slika 26: Delež emisij posameznih komponent za Flaško Klasik (kupljeno v trgovini) Slika 27: Delež emisij posameznih komponent za Flaško Klasik (naročeno na dom) Slika 28: Delež emisij posameznih komponent za Flaško Neo (kupljeno v trgovini) Slika 29: Delež emisij posameznih komponent za Flaško Neo (naročeno na dom) Slika 30: Emisije TGP na račun pitja vode Slika 31: Izračun ogljičnega odtisa za prevoz materiala na tisk Slika 32: Izračun ogljičnega odtisa za prevoz večje količine materiala na tisk Slika 33: Izračun ogljičnega odtisa za zmanjšano težo steklenice Slika 34: Izračun ogljičnega odtisa za večji izkoristek materiala za tisk Kazalo tabel Tabela 1: področja emisij Tabela 2: Primarni in sekundarni podatki za izračun ogljičnega odtisa Flaške Tabela 3: Emisije različnih modelov Flašk za obdobje štirih let Tabela 4: Emisije povprečnega Slovenca ob uporabi Flaške za obdobje 4 let Tabela 5: Rezultati izboljšav Tabela 6: Primerjava izboljšav glede na celoto za Flaško Neo in Flaško Klasik zmanjšanje IX

11 Seznam okrajšav CO 2 LCA TPS CO 2 e ZDA TGP CH 4 SiO 2 l PAS GWP m 2 km g ogljikov dioksid Life Cycle Analysis (analiza življenskega cikla) tehnologija programiranja silicija ekvivalent ogljikovega dioksida Združene države Amerike toplogredni plin metan silicijev dioksid liter Public Available Specification global warming potential kvadratni meter kilometer gram zmanjšanje X

12 Uvod Menimo, da smo ljudje premalo ozaveščeni o problematiki onesnaževanja okolja in o tem, kakšne posledice za okolje pusti skoraj vsak naš korak in dejanje. Nekatere države sicer že nekaj časa sprejemajo različne ukrepe za zmanjševanje emisij, k temu so se zavezale s podpisom mednarodnega sporazuma, imenovanega Kjotski protokol. V našem delu se bomo osredotočili predvsem na ogljični odtis, ki ga za seboj pusti določen izdelek. Ne zavedamo se namreč, da skorajda ni stvari, ki nebi pustila ogljičnega odtisa, od kruha do elektronskih naprav. Čeprav zanemarjamo emisije na račun življenjskega cikla kruha, je treba razmisliti, katere sestavine pekarna potrebuje za izdelavo in kako jih pridobi, kako kruh prispe v trgovino ali pekarno ter potem do našega doma. Če bi tako razmišljali glede vsake stvari, ki jo izdelamo, bi videli, da veliko dejavnikov onesnažuje okolje. Pojem ogljični odtis lahko povežemo s konceptom zelene logistike, ki v bistvu preučuje pojave, ki nastanejo z onesnaževanjem in načine, kako zmanjšati njihov vpliv na okolje. Elementi, ki najbolj vplivajo na varstvo okolja, so embalaža, transport in skladiščenje (»Kaj je zelena logistika?«[laboratorij za informatiko], b.d.). Cilj zelene logistike je kar najbolj zmanjšati negativni vpliv logistike na okolje, kar pomeni, da je treba preoblikovati logistične procese v podjetjih in ustvariti takšne, ki so okolju prijaznejše. Podjetja, ki se odločijo izračunati svoj ogljični odtis, so na dobri poti k zavedanju, kako pomembna je zelena logistika in kakšne posledice ima negativen vpliv na okolje (»Definicije zelene logistike«[laboratorij za informatiko], b.d.). Na svetu in tudi v Sloveniji se na podlagi marketinških kampanj vse bolj zvišuje uporaba embalirane oziroma ustekleničene vode. Po podatkih Združenja polnilcev embaliranih vod Slovenije se za kar 86,2 % te vode uporablja plastična embalaža, ki pa predstavlja veliko okoljsko in hkrati tudi zdravstveno težavo (»Plastenke«[Flaška], b.d.). zmanjšanje 1

13 Že v proizvodnjo embalaže za vodo je vključenih več energetsko potratnih postopkov. Začnemo lahko pri nafti, ki se uporablja kot osnovni proizvodni material in nadaljujemo pri porabljeni energiji za izdelavo embalaže ter polnjenju. Tukaj gre po navadi prav tako za uporabo fosilnih goriv. Tretja potratna komponenta pa je prevoz embalirane vode, ki pa je na lokalni ravni manj izrazit. Vsi ti postopki povzročajo velik ogljični odtis. Rezultati analiz kažejo na podatek med 173 in 250 g CO 2 e 1 na litrsko plastenko vode. Gre za vrednost, ki je do 6000-krat večja, kot če pijemo vodo iz vodovoda (»Plastenke«[Flaška], b.d.). Prav tako je višja tudi cena po analizah je cena embalirane vode od 274 do 2695-krat višja od cene vode iz vodovoda. Kljub temu, da gre za enako dobrino, so za prodajo zaslužni predvsem marketinški oddelki podjetij (»Plastenke«[Flaška], b.d.). Poleg že omenjenega pa so velik problem tudi odpadki. Povprečen Slovenec namreč na leto popije okoli 56 l embalirane vode, kar pomeni 200 milijonov pollitrskih plastenk letno. Pri podatku, da jih okoli 30 % recikliramo, vidimo, da jih okoli 150 milijonov konča kot odpadek, kar pa predstavlja obremenitev za okolje (»Pitje vode in odpadki«[flaška], b.d.). Omenjene problematike se je možno lotiti na različne načine (»Plastenke«[Flaška], b.d.): bidoni za večkratno uporabo iz ostalih plastičnih materialov; aluminijasti in jekleni bidoni; steklenice. Bidoni iz ostalih plastičnih materialov so narejeni iz trdih plastik in tako v vodo ne spuščajo antimona. Ker spodbujajo uporabo vode iz vodovoda, do neke mere rešujejo problematiko embalirane vode, po drugi strani pa je ravno njihova proizvodnja zelo intenzivna. Prav tako je intenzivna proizvodnja aluminijastih in jeklenih bidonov, vendar so v nasprotju s plastičnimi okolju prijazni. Kovine namreč omogočajo ponovno uporabo in s tem manjše vplive na okolje. Predvsem aluminij ima veliko stopnjo recikliranja, na 1 ekvivalent ogljikovega dioksida univerzalna merska enota, s katero merimo emisije toplogrednih plinov zmanjšanje 2

14 kar v veliki meri vpliva njegova cena. Tudi s steklenicami lahko zmanjšamo problem embalirane vode. Steklo je namreč material, ki ga lahko 100 % recikliramo, hkrati pa omogoča redno uporabo za pitje vode iz vodovoda. Ker je steklo inerten material, ima z vodo minimalno interakcijo. Slabost steklenic pa je njihova krhkost, saj se lahko hitro razbijejo (»Plastenke«[Flaška], b.d.). V diplomski nalogi bomo podrobneje predstavili podjetje Flaška in njihov izdelek stekleničko Flaška. To je steklenička, ki je namenjena rednemu pitju vode iz vodovoda, saj steklo ne izloča nobenih škodljivih snovi, prav tako pa jo lahko kamorkoli vzamemo s seboj. Ima namreč tudi zaščitno nogavico, ki preprečuje poškodbe steklenice, hkrati pa ohranja temperaturo vode. Odločili smo se, da bomo analizirali ogljični odtis tega izdelka, vpliv izdelka na ogljični odtis na račun pitja vode in poskusili predlagati ukrepe za zmanjšanje emisij (»Plastenke«[Flaška], b.d.). Določitev ciljev, namena in poti za reševanje problema V diplomski nalogi bo naš cilj analizirati ogljični odtis Flaške. Prav tako bo naš cilj analizirati, kako uporaba steklenic Flaška vpliva na ogljični odtis na račun pitja vode. Poleg glavnih ciljev bomo težili tudi k naslednjim podciljem: predstaviti ogljični odtis; predstaviti in opisati delovanje Kjotskega protokola; predstaviti, kako lahko izračunamo ogljični odtis; predstaviti ogljični odtis izdelka; spoznati podjetje Flaška; analizirati ogljični odtis izdelka Flaška; ugotoviti, katere ukrepe je treba sprejeti za zmanjšanje ogljičnega odtisa izdelka Flaška; ugotoviti, ali lahko k zmanjševanju ogljičnega odtisa prispevamo tudi kot posamezniki. zmanjšanje 3

15 V diplomskem delu bomo primerjali dve vrsti Flaške, Flaško Klasik in Flaško Neo, ki sta sestavljeni iz različnih delov ter poskušali ovreči oziroma potrditi naslednji tezi: Teza 1: Ogljični odtis stekleničke je manjši od ogljičnega odtisa stekleničke z njenimi dodatki (nogavica, tisk, graviranje). Teza 2: Ogljični odtis med stekleničkama, ki imata različni nogavički se ne razlikuje. Predstavitev okolja V Sloveniji se vse bolj soočamo s problematiko emisij. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo smo se zavezali, da bomo vsako leto do 15. marca o emisijah poročali Evropski komisiji in do 15. aprila Sekretariatu UNFCCC. Slovenija je oktobra 1998 podpisala in julija 2002 ratificirala Kjotski protokol, ki ga bomo predstavili v nadaljevanju. Prav tako se je decembra 2015 udeležila podnebne konference v Parizu, na kateri je bil sprejet sporazum o nizkoogljični družbi na globalni ravni, ekstremnem zmanjšanju fosilnih goriv in zvišanju povprečne temperature za največ 2 C glede na predindustrijsko dobo. Dogovor bo v veljavo stopil leta 2020 (»Toplogredni plini«[agencija RS za okolje], b.d.). V diplomskem delu se bomo osredotočili na omenjeno problematiko v slovenskem podjetju Flaška d.d., ki ima sedež na Zgoši pri Begunjah na Gorenjskem. Podjetje trenutno zaposluje 10 oseb. Ustanovil ga je Maks Vrečko, ki se je pred iznajdbo Flaške več kot 10 let ukvarjal s pridelovanjem jagod. Ugotovil je, da obstaja postopek, s katerim je mogoče spremeniti strukturo vode in odločil ga je preizkusiti. Danes podjetje Flaška izdeluje steklenice za redno uživanje vode iz vodovoda, s tem pa uporabnik pripomore k zmanjšanju emisij (»O nas«[flaška], b.d.). Predpostavke in omejitve Predpostavljamo, da večina posameznikov in podjetij ni dovolj ozaveščenih o problemu onesnaževanja ter ogljičnega odtisa, ki ga puščamo za seboj. Ravno zato se v večji meri ne poslužujejo ukrepov za zmanjšanje emisij. zmanjšanje 4

16 Omejitve pri diplomskem delu bi nam lahko povzročalo to, da določenih podatkov zaradi poslovnih skrivnosti podjetje ne želi razkriti. Predvsem gre za delež energije, ki jo podjetje porabi za poslovanje (porabljena količina kurilnega olja, elektrike in število prevoženih kilometrov). Odsotnost teh podatkov za nas ne bo pretirana ovira, saj bomo razpolagali z že opravljenimi izračuni, ki so za nas bolj pomembni. Metode dela V diplomski nalogi bomo uporabili naslednje metode: metodo deskripcije, kjer bomo opisali naš predmet raziskovanja; metodo komparacije, kjer bomo med seboj primerjali dejstva; metodo kompilacije, kjer bomo povzemali rezultate tujih del; metoda študije primera podjetja Flaška; metodo analize, kjer bomo analizirali dejstva in jih skušali enostavneje pojasniti. Z metodo deskripcije bomo opisali naš predmet raziskovanja na podlagi dejstev in odnosov med njimi. Pri metodi komparacije bomo posplošili in med seboj primerjali dejstva. Prav tako bomo pridobili podatke drugih avtorjev in jih s pomočjo metode kompilacije povzeli. Ker bomo problematiko omejili na izdelek Flaška, bomo uporabili tudi metodo študije primera in metodo analize, s pomočjo katere bomo analizirali dejstva ter jih kasneje tudi pojasnili. zmanjšanje 5

17 1 Teoretična izhodišča V poglavju teoretična izhodišča bomo predstavili ključne pojme in termine, ki so povezani z našim diplomskim delom ter s tem omogočili lažje razumevanje. Predstavili bomo učinek tople grede, ki je tesno povezan z ogljičnim odtisom. V nadaljevanju bomo opisali mednarodni sporazum Kjotski protokol. Sledilo bo poglavje z opisom ogljičnega odtisa. V zadnjem podpoglavju pa bomo opisali postopek, s katerim izračunamo ogljični odtis. 1.1 Učinek tople grede Ko nekateri plini zadržujejo toploto v atmosferi, da ne bi ušla nazaj v vesolje, govorimo o učinku tople grede (Slika 1). Pomeni, da se je površje Zemlje zaradi emisij toplogrednih plinov otoplilo. To je tudi eden od vzrokov visoke temperature na Zemlji, posledica česar je razvoj življenja v takšni obliki, kot ga poznamo danes. Če učinka tople grede ne bi bilo, ljudje na Zemlji ne bi mogli živeti. Na drugi strani pa lahko pride do prekomernega povečanja učinka, kar bi pomenilo drastične spremembe v podnebju in življenju vseh živih organizmov (»Učinek tople grede«[obnovljivi viri in njihov vpliv na okolje], b.d.). Slika 1: Učinek tople grede Vir:»Educational Resources«[Hong Kong Observatory], b.d. zmanjšanje 6

18 Murray (2007, str. 14) je mnenja, da je vzrok za segrevanje Zemljine površine predvsem v povečevanju količine ogljikovega dioksida (CO 2 ) in metana (CH 4 ). Naravni učinek tople grede ustvarjajo toplogredni plini, brez katerih bi bila temperatura na našem planetu za okoli 30 C nižja, kar bi pomenilo neprimerne pogoje za življenje. Večja količina CO 2 v ozračju pomeni segrevanje površine Zemlje in posledica tega je taljenje ledu na tečajih. Led na teh območjih nato nadomestita voda ali kopno, ki odbijata manj žarkov oziroma vsrkata več sončnega sevanja, kar povzroči še intenzivnejše taljenje ledu. Študije so pokazale, da četudi se izpusti toplogrednih plinov ne bi povečevali, bi se temperatura ozračja zvišala za 0,5 do 1,0 C. Parker (2005, str. 14) predvideva, da ogljikov dioksid, ki nastaja pri vsakem gorenju, zadrži velik del toplote, zato se tudi dviguje njegova raven. Iz termoelektrarn se izločajo dušikovi oksidi, ozon pa nastaja predvsem v večjih mestih, ki so prekrita s smogom. Velik del predstavlja tudi metan, ki ga največ nastane ob razkrajanju in pri prebavi rastlinojedih živali. Plini, ki jih najdemo v hladilnih in klimatskih napravah ter se uporabljajo tudi kot potisni plin, se imenujejo klorofluoroogljikovodiki (CFC). Ti zadržijo kar krat več toplote kot CO 2. Slika 2 prikazuje pline, ki zadržijo največ toplote. Vidimo, da ogljikov dioksid zadrži kar 49 % toplote, sledi mu metan z 18 % zadržane toplote, klorofluoroogljikovi plini zadržijo 15 % toplote, ozon 12 %, najmanj toplote pa zadrži dušikov oksid (6 %). zmanjšanje 7

19 Slika 2: Plini, ki zadržijo največ toplote Plini, ki zadržijo največ toplote 15% 18% 49% ogljikov dioksid (49 %) dušikov oksid (6 %) ozon (12 %) metan (18 %) 12% CFC-ji (15 %) 6% Vir: Parker, 2005, str Kjotski protokol Kjotski protokol je mednarodni sporazum, s katerim bi zmanjšali emisije ogljikovega dioksida in ostalih toplogrednih plinov. Sprejelo ga je 141 držav z namenom zaustavitve segrevanja ozračja. V veljavo je stopil 16. februarja 2005 z rusko ratifikacijo. Države, ki so ratificirale protokol, so si najprej zadale eno ciljno obdobje ( ), v katerem so skušale zmanjšati emisije v primerjavi z letom 1990 za najmanj 5 %, do leta 2010, bi to pomenilo kar 29 % znižanje (»O podnebnih spremembah«[agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo], b.d.). Največji podporniki protokola so Evropska unija, Organizacija združenih narodov in okoljevarstvene organizacije, vendar pa jim brez sodelovanja Združenih držav Amerike ne bo uspelo doseči želenih in potrebnih ciljev. ZDA so leta 1998 na pobudo podpredsednika Al Gora podpisale protokol, vendar ga je leta 2001 George Bush označil kot krivičnega in tako do ratifikacije ni prišlo. ZDA namreč proizvede kar 25 % toplogrednih plinov in brez njihovega sodelovanja so zastavljeni cilji skoraj nedosegljivi. zmanjšanje 8

20 Protokol poskuša omejiti emisije naslednjih toplogrednih plinov, ki jih s svojo dejavnostjo v ozračje sprošča človek: ogljikov dioksid, metan, didušikov oksid, hidrofluoroogljiki, perfluoroogljiki in žveplov heksaflourid. Brez teh plinov življenja na Zemlji ne bi bilo, saj bi se toplota razpršila v vesolje. Emisije držav, ki protokola niso sprejele namreč predstavljajo 61 % vseh globalnih emisij. V drugem ciljnem obdobju se je pridružila tudi Avstralija, ki se najprej ni hotela vključiti zaradi nesodelovanja ZDA. Iz njega pa so izstopile Rusija, Japonska, Nova Zelandija in Kanada. V drugem obdobju ( ) tako države, vključene v Kjotski protokol, predstavljajo le še okoli 15 % toplogrednih izpustov v ozračje (Kjotski protokol, b.d.). 1.3 Pariška podnebna konferenca Conference of the Parties (COP21) V začetku decembra 2015 je v Parizu potekala podnebna konferenca Združenih narodov. Na njej so se zbrali voditelji 195 držav, da bi skupaj dosegli podnebni sporazum. Po skoraj 14-dnevih pogajanj jim je uspel zgodovinski dogodek; vse države in EU so podpisale sporazum, ki bo v veljavo stopil leta 2020, po izteku Kjotskega protokola (»Sprejet podnebni sporazum«[infodrom], 13. december 2015). V novem sporazumu si prizadevajo za omejitev segrevanja ozračja pod 2 C do konca stoletja, kar bi bilo mogoče le ob zamenjavi fosilnih goriv z naravnimi oz. obnovljivimi viri energije. Po sedanjih ocenah bi se ozračje namreč lahko segrelo tudi za 4 stopinje, kar bi lahko imelo uničujoče posledice. Sporazum bo stopil v veljavo, ko ga bo sprejelo vsaj 55 držav, ki imajo skupaj vsaj 55 % delež izpustov TGP (»Dve stopinji?«[infodrom], 1. december 2015). 3. septembra 2016 sta na zgodovinski slovesnosti na Kitajskem, ZDA in Kitajska uradno pristopili k pariškem sporazumu (»In historic ceremony, UN chief hails China, US for formally joining Paris climate agreement «[UN News Centre], 3. september 2016). zmanjšanje 9

21 1.4 Ogljični odtis Ogljični odtis pomeni seštevek emisij toplogrednih plinov (TGP), med drugim tudi ogljikovega dioksida (CO 2 ), za katere so odgovorni tako posamezniki kot podjetja oziroma organizacije. Izračun ogljičnega odtisa je tako mogoče izdelati za posameznike, storitve, izdelke ali dejavnost (»Ogljični odtis«[umanotera, slovenska fundacija za trajnostni razvoj], b.d.). Kern (2009) je mnenja, da vse človeške dejavnosti povzročajo izpuste ogljikovega dioksida, od umivanja zob, uporabe računalnika, kuhanja do vožnje z avtomobilom. Vsak izdelek ali storitev posredno vpliva na izpuste CO 2, saj se pri njihovi proizvodnji in transportu ter tudi uničenju izločajo ti in drugi toplogredni plini, katerih posledica so podnebne spremembe. Murray (2007, str. 18) ugotavlja, da se je od leta 1750, ko je potekala industrijska revolucija, koncentracija ogljikovega dioksida povečala za 31 %, metana pa za 149 %. Okoli tri četrtine izpustov CO 2 je v zadnjih 20 letih nastalo z izgorevanjem fosilnih goriv kot posledica človeških dejavnosti, medtem ko so ostali izpusti posledica spremenjene rabe zemljišč, največkrat je to krčenje gozdov. Po predvidevanjih se bo količina CO 2 v ozračju še naprej povečevala, saj narašča raba fosilnih goriv. Naravna okolja, kot so oceani in gozdovi, porabljajo CO 2, vendar so zaradi onesnaževanja vse bolj degradirana, zato se količina ogljikovega dioksida v ozračju veča. Metan (CH 4 ) je osnovna sestavina zemeljskega plina, ki prehaja v ozračje pri biološki izdelavi plina in pri iztekanju iz plinovodov ter drugih stvari. Po zadnjih raziskavah bi se naj koncentracija metana v ozračju ustalila zaradi manjšega iztekanja pri skladiščenju in transportu plina. Poznamo dva različna tipa ogljičnega odtisa; ogljični odtis izdelka in ogljični odtis organizacije, ki ju bomo v nadaljevanju podrobneje predstavili (Slika 3). zmanjšanje 10

22 Slika 3: Tip ogljičnega odtisa Vir: Carbon Trust, 2012, str. 3 Ogljični odtis izdelka Ogljični odtis izdelka vključuje izračun vseh emisij TGP v celotni življenjski dobi določenega izdelka. Sem spadajo materiali za izdelavo, distribucija teh materialov, izdelava izdelka, njegova uporaba in morebitna ponovna uporaba, recikliranje ter odlaganje oz. uničenje izdelka. Ogljični odtis izdelka je uporaben pripomoček za vključevanje v proces zaposlenih, dobaviteljev, distributerjev in kupcev. Pomaga nam lahko prepoznati morebitno neuspešnost in prihranke v našem procesu ali pri dobavni verigi. Zaposlene lahko tudi motivira, da sprejmejo ukrepe za zmanjšanje emisij, povečajo prepoznavnost znamke in njegovo vrednost ter tudi podprejo ravnanje kupcev in dobaviteljev, ki bi pripomogli k zmanjšanju emisij (Carbon Trust, 2012, str. 12). Ogljični odtis organizacije Ogljični odtis organizacije vključuje emisije TGP vseh aktivnosti v organizaciji, vključno z energijo porabljeno v stavbi, industrijskimi procesi in službenimi vozili (Carbon Trust, 2012, str. 3). zmanjšanje 11

23 1.5 Izračun ogljičnega odtisa Predstavili smo dva tipa ogljičnih odtisov: ogljični odtis izdelka in ogljični odtis organizacije. V nadaljevanju ju bomo podrobneje predstavili in pojasnili, zakaj sta pomembna ter kako ju izračunamo Izračun ogljičnega odtisa izdelka Trije najpogostejši razlogi, da se lotimo računanja ogljičnega odtisa izdelka ali storitve so (Carbon Trust, 2012, str. 14): vpeljemo spremembo in zmanjšamo stroške ter emisije v podjetju; povemo ljudem; vpeljemo večjo spremembo v dobavni verigi. Ko ugotovimo, na katerih področjih lahko zmanjšamo količino emisij TGP, bomo lahko zmanjšali stroške, na primer pri transportu, pakiranju in odpadkih. Najverjetneje bodo potrebne spremembe v poslovanju podjetja, in sicer zamenjava dobaviteljev, izbira drugih materialov, drugačni proizvodni procesi, oblikovanje izdelka. Motiviramo lahko tudi zaposlene in jih spodbudimo, da tudi sami pripomorejo k zmanjšanju emisij. Zaposleni, kupci in poslovni partnerji se vse bolj zavedajo vpliva na okolje pri uporabi storitev in izdelkov. Z izračunom ogljičnega odtisa se lahko tako razlikujemo od drugih, izboljšamo podobo svoje blagovne znamke in tako lahko pridobimo nove stranke (Carbon Trust, 2012, str. 14). Zelo pomembno je, da pregledamo celotno dobavno verigo in ne samo del, saj bomo lahko tako prepoznali vse priložnosti za zmanjšanje emisij. Posledično lahko tako izboljšamo odnose z dobavitelji, saj lahko tudi sami spoznajo neučinkovitosti v svojih delovnih procesih (Carbon Trust, 2012, str. 14). zmanjšanje 12

24 Leta 2008 je bil objavljen standard PAS 2050, s katerim izračunamo ogljični odtis izdelka (Carbon Trust, 2012, str. 14). Pred začetkom si je dobro zastaviti cilje (Carbon Trust, 2012, str. 14): zakaj računamo ogljični odtis; v kakšnem obsegu potrebujemo izračune; sredstva. PAS 2050 določa pet osnovnih korakov, po katerih se ravnamo (Slika 4) (Carbon Trust, 2012, str. 15): korak 1: Izdelamo mapo procesov; korak 2: Preverimo meje in določimo prioritete; korak 3: Zberemo podatke; korak 4: Izračunamo odtis; korak 5: Preverimo naš odtis. Slika 4: Pet korakov za izračun ogljičnega odtisa izdelka Vir: Carbon Trust, 2012, str Izračun ogljičnega odtisa organizacije Ogljični odtis organizacije je skupek posrednih in neposrednih emisij TGP, ki izhajajo iz vseh aktivnosti organizacije (Carbon Trust, 2012, str. 4). Za izračun ogljičnega odtisa organizacije poznamo dva glavna razloga (Carbon Trust, 2012, str. 6): naučimo se upravljati z emisijami TGP in jih poskušamo s časom zmanjšati; zmanjšanje 13

25 o ogljičnem odtisu organizacije lahko natančno poročamo še ostalim (kupcem, investitorjem, dobaviteljem). Protokol toplogrednih plinov (GHG Protokol) je najbolj uporabljeno orodje za vlade in vodje podjetij, ki jim pomaga razumeti, ovrednotiti in upravljati emisije TGP. Po dolgih letih sodelovanja sta ga leta 2011 zaradi potreb podjetij in organizacij po poročanju o emisijah skupaj ustvarili WBI in WBCSD (»About the GHG Protocol«[Greenhouse Gas Protocol], b.d.). Poznamo tri različna področja emisij, ki jih prikazuje Tabela 1. Tabela 1: področja emisij 1. področje Neposredne emisije Proizvodne emisije Izgorevanje goriva Službena vozila Ubežne emisije 2. področje Posredne emisije Dobava elektrike in toplote 3. področje Ostale emisije Službena pot Prevoz na delo Odlaganje odpadkov Poraba vode Transport produktov Uporaba produktov Najem franšiznih sredstev Proizvodnja kupljenih materialov Vir: Carbon Trust, 2012, str. 5 Vsi izračuni ogljičnega odtisa organizacije morajo vsebovati 1. in 2. področje, medtem ko je 3. področje bolj prilagodljivo, saj lahko izbiramo katere vrste emisij bomo računali, kar pa je odvisno od tega, za kaj bomo uporabili podatke ogljičnega odtisa (Carbon Trust, 2012, str. 5). Pri računanju ogljičnega odtisa organizacije se moramo držati nekaterih ključnih korakov (Slika 5) (Carbon Trust, 2012, str. 5): korak 1: Izberemo metodo, po katerih bomo opravili izračun; korak 2: Določimo organizacijske in operativne meje; korak 3: Zberemo podatke; zmanjšanje 14

26 korak 4: Uporabimo emisijske faktorje; korak 5: Preverimo rezultate (opcijsko); korak 6: Preverimo zmanjšanje emisij (opcijsko). Slika 5: Postopek računanja ogljičnega odtisa organizacije Vir: Carbon Trust, 2012, str. 5 Univerzalno mersko enoto, s katero merimo emisije TGP, imenujemo ekvivalent ogljikovega dioksida (CO 2 e). Ker imajo TGP različne potenciale, se količina vsakega plina pretvori v ekvivalente ogljikovega dioksida, da jih lahko skupaj združimo v eno številko (Evropsko računsko sodišče, 2014). Ta enota se nanaša na potencial globalnega segrevanja (ang. global warming potential GWP) vsakega TGP plina v primerjavi z ogljikovim dioksidom, po navadi v obdobju 100 let. To pomeni, da ena tona metana povzroči enako količino globalnega segrevanja kot 25 ton ogljikovega dioksida (What are CO 2 e and global warming potential (GWP)?, b.d.). zmanjšanje 15

27 2 Posnetek obstoječega stanja V pričujočem poglavju bomo naredili posnetek obstoječega stanja. Najprej bomo opisali podjetje Flaška in nato še izdelek Flaška. Po predstavitvi se bomo posvetili izračunu ogljičnega odtisa za izdelka Flaška Klasik in Flaška neo, pri čemer bomo življenjski cikel razdelili na komponente in naredili izračun za vsako posebej. Po izračunu ogljičnega odtisa bomo analizirali rezultate in jih primerjali za posamezne Flaške, na koncu pa bomo rezultate uporabili še za izračun ogljičnega odtisa na račun pitja vode z uporabo Flaške ter ga primerjali z pitjem embalirane vode, ki je v zadnjih letih v velikem porastu. 2.1 Podjetje Flaška d.d. Podjetje Flaška ima sedež v Begunjah na Gorenjskem in se ukvarja z izdelavo ter prodajo programiranih steklenic. S projektom so začeli avgusta Idejo o programirani steklenici je sedanji direktor Maks Vrečko dobil pri pridelovanju jagod. Ugotovil je namreč, da jagode, ki jih zaliva z vodo, ki ima spremenjeno strukturo uspevajo bolje, kot jagode, ki jih zaliva z običajno vodo (»Zgodba o Flaški in jagodah«[flaška], b.d.). Proti koncu leta 2009 je bila izdelana testna serija Flaške, na slovenski trg je vstopila 10. marca 2010 (»Zgodba o Flaški in jagodah«[flaška], b.d.). Podjetje trenutno zaposluje 10 ljudi. Osnovni kapital podjetja znaša EUR, letni prihodek podjetja pa znaša okrog EUR. Slika 6 prikazuje prihodke podjetja po letih od 2011 naprej. Vidimo, da so prihodki podjetja do leta 2013 padali in takrat znašali nekaj več kot EUR, kasneje pa se je stanje stabiliziralo in sedaj čisti prihodki podjetja rastejo (Flaška d.d. biotehnološko podjetje, b.d.). zmanjšanje 16

28 Slika 6: Čisti prihodki od prodaje podjetja Flaška Čisti prihodki od prodaje podjetja Flaška (v EUR) Čisti prihodki od prodaje podjetja Flaška (v ) Vir: Flaška d.d. biotehnološko podjetje, b.d. V podjetju Flaška se ravnajo po naslednjih vrednotah: poštenost, rast, uspešnost, zdravje, pomoč drugim in gibljivost ter želijo s pomočjo Flaške ohraniti naravo in izboljšati kakovost življenja ljudi. Njihova vizija je, da bi do leta 2015 Flaško uporabljal vsaj 1 % prebivalstva v najmanj 15 državah, ki imajo pitno vodo iz pipe (»O nas«[flaška], b.d.). 2.2 Izdelek Flaška Flaška je programirana steklenica za pitje vode. Programirana je s pomočjo postopka tehnologije programiranja silicija (TPS), ki spreminja vibracijsko strukturo vode. Na voljo je v treh velikostih (0,33l, 0,5l in 0,75l). Ker je Flaška steklena, jo lahko zaščitimo pred nezaželenimi trki ali padci z zaščitnimi nogavicami iz različnih materialov (neopren, silikon, pluta, bombaž), za katere obstajajo različni modeli in dizajni. Steklenica ni samo prijetna na pogled, ampak nam tudi pomaga skrbeti za zdravje in okolje (»Programirana steklenica za vodo Flaška Vaš osebni izvir vode!«[flaška], b.d.). zmanjšanje 17

29 Steklenica je programirana s pomočjo postopka TPS in tako spreminja strukturo vode. S tem postopkom vibracijsko strukturo vode približajo strukturi izvirske vode. Voda namreč teče na poti po raznih ceveh, snovi s katerimi je v stiku pa imajo vibracijski vpliv. Podobno se dogaja z vodo, ki je skladiščena v plastenkah ali vodnih balonih (»Strukturiranje vode«[flaška], b.d.). TPS je sestavljena iz več faz (»Strukturiranje vode«[flaška], b.d.): graviranje treh simbolov; čiščenje starih vibracij; programiranje z orgonskimi topovi. Najprej tako v Flaško gravirajo 3 simbole. Gre za oznako serije, ki omogoča kontrolo kakovosti in sledenje, kozmogram, okrogle oblike, ki ščiti vibracijski program v steklu in simbol ORO, ki je pravokotne oblike in skrbi za učinkovitejše strukturiranje vode. Nato se s čiščenjem starih vibracij poveča učinkovitost zapisa programa v steklo. V zadnji fazi, pri programiranju z orgonskimi topovi v steklo vtisnejo silicijev dioksid (SiO 2 ), ki potem vsebuje okrog 71 % SiO 2. Postopek traja 90 minut (»Strukturiranje vode«[flaška], b.d.). 2.3 Izračun ogljičnega odtisa Flaške Klasik in Flaške Neo Pod drobnogled smo vzeli dva izdelka podjetja Flaška, in sicer Flaška Klasik in Flaška Neo. Od podjetja smo pridobili uradne izračune ogljičnega odtisa, ki so bili izračunani po standardu PAS 2050 (Public Available Specification 2050). Izračuni izdelkov so bili narejeni za življenjsko dobo, ki znaša 4 leta, izdelani pa so iz primarnih in sekundarnih podatkov. Primarne podatke predloži organizacija, ki izračuna ogljični odtis oziroma kateri koli subjekt v dobavni verigi. Sekundarni podatki so podatki, ki se ne nanašajo na izdelek, ampak so povprečni oziroma posplošeni rezultati za opredelitev izdelkov, postopkov ali materialov. Z drugimi besedami gre za različne raziskave (nacionalne, akademske, študije panoge), analize ali rezultate drugih izračunov ogljičnega odtisa (Ekogenca, 2011, str. 12). zmanjšanje 18

30 Spodaj (Tabela 2) so predstavljeni primarni in sekundarni podatki, ki so bili upoštevani pri izračunu ogljičnega odtisa Flaške (Ekogenca, 2011, str. 12). Tabela 2: Primarni in sekundarni podatki za izračun ogljičnega odtisa Flaške Primarni podatki Obratovanje podjetja Graviranje Tisk neoprenske nogavice Proizvodnja neoprenske nogavice Predenje bombažne nogavice Dobava Flašk na dom in v trgovine Sekundarni podatki Življenjski cikel steklenice Proizvodnja neoprena Življenjski cikel bombažne preje Proizvodnja zamaška Proizvodnja kartonaste embalaže Proizvodnja plastičnega pokrovčka Vir: Ekogenca, 2011, str. 12 Življenjski cikel etikete Steklenica Ogljični odtis steklenice bomo predstavili na podlagi dveh komponent. Prva je proizvodnja steklenice, pri drugi pa gre za graviranje na steklenico, ko je ta že izdelana. Proizvodnja steklenice Steklenica je osnovni element Flaške. Za izračun ogljičnega odtisa so bili uporabljeni podatki analize The FEVE Life Cycle Assessment for container flass, ki jo je opravilo Evropsko združenje steklene embalaže (FEVE The European Container Glass Federation). Analiza upošteva celoten življenjski cikel od pridobivanja surovine, proizvodnje steklenice, transporta steklenice do odpada med posameznimi fazami. Po podatkih analize 1 kg težka steklenica v svojem življenjskem ciklu povzroči 827 CO 2 e. Preračunano glede na težo pol litrske steklenice, ki znaša 430 g ugotovimo, da slednja povzroči 357 CO 2 e (Ekogenca, 2011, str.13). zmanjšanje 19

31 Slika 7: Izračun emisij za življenjski cikel steklenice Vir: Ekogenca, 2011 Graviranje steklenice Graviranje steklenica se izvaja v manjšem zasebnem podjetju, do katerega je treba dostaviti steklenice. Zato so bile pri izračunu ogljičnega odtisa za graviranje steklenic bile upoštevane 3 faze, in sicer prevoz steklenice na graviranje, graviranje ter prevoz steklenic z graviranja. Izračun je bil narejen na podlagi primarnih podatkov, in sicer izpolnjenih vprašalnikov. Večina emisij za izvedbo graviranja nastane s prevozom na graviranje in z graviranja ter skupaj znašajo 15 g CO 2 e, medtem ko so emisije dejanskega graviranja manjše kot 1 g, in sicer znašajo zgolj 0,13 g CO 2 e (Ekogenca, 2011, str. 14) Nogavica Ker smo pod drobnogled vzeli izdelka Flaška Klasik in Flaška Neo, smo potrebovali tudi ogljična odtisa za neoprensko (Flaška Neo) in bombažno nogavico (Flaška Klasik). Bombažna nogavica Izračun za bombažno nogavico je sestavljen iz dveh faz iz proizvodnje bombažne preje in predenja nogavice. Za izračun ogljičnega odtisa proizvodnje preje so bili uporabljeni sekundarni podatki raziskave 'Life Cycle Assessment of a 100 % Australian-Cotton T-Shirt', inštituta Institute for Sustainable Resources Queensland University of Technology. Ker gre za raziskavo proizvodnje majic, so bile upoštevane le emisije do zadnje faze proizvodnje preje (Ekogenca, 2011, str. 14). zmanjšanje 20

32 Raziskava kaže, da proizvodnja 1 kg bombažne preje povzroči kar 15,7 kg CO 2 e. Večina teh emisij nastane zaradi pridelovalnih procesov in transporta, saj pri dejanski pridelavi bombaža emisije znašajo 3,3 kg CO 2 e, kar predstavlja okoli 21 % skupnih emisij (Ekogenca, 2011, str. 14). Pri predpostavki, da uporabniki po koncu življenjskega cikla nogavico zavržejo med ostale odpadke ogljični odtis znaša 0 g, saj je v bombažu vezan biogeni ogljik, ki ga je rastlina vezala med rastjo in tako ne povzroča emisij TGP (Ekogenca, 2011, str. 14). Za proizvodnjo ene nogavice potrebujemo 15 g preje, kar pomeni, da skupne emisije za proizvodnjo preje, potrebne za eno nogavico, znašajo 236 g CO 2 e. Predenje nogavic poteka v eksternem podjetju, zato je treba upoštevati vse faze prevoz preje do izvajalca, predenje nogavice in prevoz nogavic na sedež Flaške d.d. Podatke so posredovali izvajalci (Ekogenca, 2011, str. 14). Za prevoz preje k izvajalcu so bile upoštevane emisije za dizelski kombi in razdalja 40 km. Povprečna masa preje na prevoz tovora znaša 50 kg (3233 nogavic), kar predstavlja 10 % delež tovora. Na podlagi teh parametrov je bilo ugotovljeno, da emisije prevoza preje za eno nogavico znašajo 0,37 g CO 2 e (Slika 8) (Ekogenca, 2011). Slika 8: Izračun ogljičnega odtisa za prevoz preje k izvajalcu Vir: Ekogenca, 2011 Glede samega predenja nogavice podatki za moč predilnega stroja niso bili na voljo, zato vrednosti emisij ni mogoče določiti (Slika 9). Po realni oceni pa je ta nižja od 1 % skupnih emisij Flaške, zato v nadaljnjih izračunih ni upoštevana (Ekogenca, 2011, str. 15). zmanjšanje 21

33 Slika 9: Izračun ogljičnega odtisa za predenje nogavice Vir: Ekogenca, 2011 Tako kot za prevoz preje je bil za izračun ogljičnega odtisa za prevoz nogavic na sedež podjetja Flaška upoštevan prevoz z dizelskim kombijem, ki prevozi razdaljo 10 km. Glede na povprečen tovor, ki znaša 800 nogavic, lahko izračunamo, da emisije prevoza za eno nogavico znašajo 2,72 g CO 2 e (Slika 10) (Ekogenca, 2011). Slika 10: Izračun ogljičnega odtisa za prevoz nogavic na sedež podjetja Flaška Vir: Ekogenca, 2011 Pri teh predpostavkah emisije za predenje 1 nogavice znašajo 3,09 g CO 2 e, kar pomeni, da so skupne emisije za bombažno nogavico 239,09 g CO 2 e (Ekogenca, 2011). Neoprenska nogavica Izračun emisij za neoprensko nogavico je sestavljen iz dveh delov proizvodnja neoprenske nogavice in tisk neoprenske nogavice. Izračun ogljičnega odtisa za proizvodnjo neoprenske nogavice je sestavljen iz ogljičnega odtisa neoprena, proizvodnje nogavice iz neoprena in prevoza nogavic na relaciji zmanjšanje 22

34 Kitajska Koper sedež podjetja Flaška v Begunjah. Podatek o emisiji neoprena je bil pridobljen s spletne baze podatkov Ecocoasts database in vključuje emisije TGP v celotnem življenjskem ciklu izdelka. Vrednost za 1 g neoprena znaša 4,68 g CO 2 e, kar pomeni da za količino 30 g neoprena, potrebnega za izdelavo 1 nogavice, dobimo vrednost 145,8 g CO 2 e (Slika 11). Pri tem je treba poudariti, da zaradi pomanjkanja informacij o sami izdelavi nogavice (šivanje, lepljenje, izdelava robov) ti podatki niso vključeni v izračun (Ekogenca, 2011, str. 15). Slika 11: Izračun ogljičnega odtisa neoprena Vir: Ekogenca, 2011 Izračun za emisije transporta je razdeljen na dva dela. Prvi del, ki predstavlja emisije za transport na relaciji Kitajska Koper (Slika 12) in drugi del, ki predstavlja pot od Kopra do sedeža podjetja Flaška (Slika 13). Emisije za prevoz iz Kitajske znašajo 11 g CO 2 e, medtem ko emisije za veliko krajšo pot od Kopra do Begunj znašajo 6 g CO 2 e. Skupna vrednost emisij za prevoz torej znaša 17 g CO 2 e (Ekogenca, 2011). Slika 12: Izračun ogljičnega odtisa za transport Kitajska Koper Vir: Ekogenca, 2011 zmanjšanje 23

35 Slika 13: Izračun ogljičnega odtisa za prevoz na relaciji Koper Begunje Vir: Ekogenca, 2011 Če povzamemo vse komponente za izračun ogljičnega odtisa proizvodnje neoprenske nogavice, ugotovimo, da emisije TGP za proizvodnjo ene neoprenske nogavice znašajo 162,8 g CO 2 e (Ekogenca, 2011). Na neoprenski nogavici izdelka Flaška NEO so natisnjeni razni motivi. Izračun ogljičnega odtisa za tisk nogavice je sestavljen iz: prevoza materiala na tisk; prevoza neoprenskih nogavic iz sedeža podjetja na tisk; tiskanja neoprenskih nogavic; prevoza potiskanih nogavic nazaj na sedež podjetja. Od izvajalca tiskanja smo pridobili podatke glede dobave materiala za tisk. Gre za prevoženo razdaljo 50 km. Material se dobavi z bencinskim avtomobilom, pri čemer gre za 100 % delež materiala v tovoru, ki povprečno meri 1 m 2 (skupaj z odpadom), kar zadostuje za 236 nogavic. Ob upoštevanju teh faktorjev znašajo emisije za tisk posamezne Flaške 43,43 g CO 2 e (Slika 14) (Ekogenca, 2011). Slika 14: Izračun emisij za prevoz materiala za tisk Vir: Ekogenca, 2011 zmanjšanje 24

36 Prevoz nogavic v tisk in nazaj na sedež podjetja je bil izračunan za prevoz 100 nogavic pri predpostavki, da te predstavljajo 20 % delež materiala v tovoru. Prevoz se opravi z dizelskim avtomobilom za razdalji 25 km v eno smer. Na podlagi teh podatkov emisije za prevoz znašajo 10,87 g CO 2 e v eno smer oziroma 21,74 g CO 2 e za celoten prevoz v obe smeri (Slika 15) (Ekogenca, 2011). Slika 15: Izračun emisij za prevoz neoprenskih nogavic v tisk in nazaj na sedež podjetja Vir: Ekogenca, 2011 Samo tiskanje neoprenske nogavice je v glavni meri odvisno od moči tiskalnega stroja, ki znaša 1600 W in časa tiskanja 1 nogavice, ki v povprečju znaša 72 sekund. Na podlagi teh podatkov in koeficienta emisije na 1 kwh, znaša vrednost emisij tiskanja za eno Flaško 13,8 g CO 2 e (Slika 16) (Ekogenca, 2011). Slika 16: Izračun emisij za tisk neoprenske nogavice Vir: Ekogenca, 2011 Emisije za tisk posamezne Flaške skupaj znašajo 78,97 g CO 2 e (Ekogenca, 2011). zmanjšanje 25

37 2.3.3 Zamašek Za izračun emisij življenjskega cikla zamaška so bili uporabljeni sekundarni podatki raziskave PricewaterhouseCoopers in ECOBILAN Evaluation of the environmental impacts of Cork Stoppers versus Aluminium and Plastic Closures. Na podlagi omenjene raziskave ti znašajo 2,42 g CO 2 e. Ker zamašek Flaške tehta 6 g, so njegove emisije 15 g CO 2 e (Slika 17) (Ekogenca, 2011, str. 16). Slika 17: Izračun emisij za zamašek Vir: Ekogenca, Etiketa Vrednost ogljičnega odtisa za življenjski cikel etikete glede na podatke Združenja papirniške industrije (Confederation of Paper Industries) znaša 1,4 g CO 2 e/g. Preračunano glede na težo etikete Flaške (3 grame), emisije etikete znašajo 4,2 g CO 2 e (Slika 18) (Ekogenca, 2011, str. 16). Slika 18: Izračun emisij za etiketo Vir: Ekogenca, 2011 zmanjšanje 26

38 2.3.5 Embalaža Kartonska embalaža Izračun za emisije kartonaste embalaže so razdeljene na 4 dele (Slika 19) (Ekogenca, 2011): embalaža za Flaško Klasik (pošiljanje po pošti); embalaža za Flaško Klasik (kupljena v trgovini); embalaža za Flaško Neo (pošiljanje po pošti); embalaža za Flaško Neo (kupljena v trgovini). Slika 19: Izračun emisij za kartonasto embalažo Vir: Ekogenca, 2011 Pridobljeni so bili sekundarni podatki na podlagi poročila 'Corrugated Packaging Life-cycle Assessment Summary Report'. Podatki zajemajo celoten življenjski cikel, torej tudi odlaganje oziroma recikliranje. Pričakovano se rezultati med seboj razlikujejo (Slika 20). Vidimo, da največ emisij povzroči kartonasta embalaža za Flaško Neo, če jo pošljemo po pošti (174 g CO 2 e), sledi ji embalaža za pošiljanje po pošti za Flaško Klasik (124 g CO 2 e), emisije za Flaški, kupljeni v trgovini pa so nižje in znašajo 45 g CO 2 e za Flaško Klasik in 56 g CO 2 e za Flaško Neo (Ekogenca, 2011). zmanjšanje 27

39 Slika 20: Emisije za kartonasto embalažo Flaška Klasik (pošta) 124 g CO2e Emisije embalaže (g CO2e ) Flaška Klasik (trgovina) 45 g CO2e Flaška NEO (pošta) 174 g CO2e Flaška NEO (trgovina) 56 g CO2e Emisije embalaže (g CO2e ) Vir: Ekogenca, 2011 Plastični pokrovček Emisije za plastični pokrovček so bile izračunane na podlagi raziskave za polietilen (Environmental Product Declarations of the Europeaen Plastics Manufacturer, Low density polyethylene (LDPE), Plastics Europe). Preračunano na maso pokrovčka, ki znaša 8 g, emisije znašajo 17,04 g CO 2 e (Slika 21) (Ekogenca, 2011, str. 17). Slika 21: Izračun emisij za plastični pokrovček Vir: Ekogenca, 2011 zmanjšanje 28

40 2.3.6 Dobava Ker dobava izdelkov poteka neodvisno od poslovanja podjetja Flaška je izračun emisij dokaj kompleksen. Na podlagi scenarija in pridobljenih podatkov od dobavitelja je bilo mogoče izračunati emisije TGP, in sicer za primer dobave v trgovini in dostave na dom (Ekogenca, 2011, str. 18). V prvem primeru gre za prevoz od sedeža podjetja v Begunjah in baze prevoznika v Ljubljani ter za prevoz od baze do posamezne trgovine, pri čemer so bile razdalje ustrezno ovrednotene glede na število trgovin na posameznem območju. Tako za Flaško Neo kot za Flaško Klasik emisije za dobavo v trgovino znašajo 13 g CO 2 e (Ekogenca, 2011, str. 18). V drugem primeru pa gre za prevoz med sedežem podjetja v Begunjah in bazo prevoznika v Ljubljani ter za kasnejši prevoz po regijah, pri čemer so bile slednje povezave ustrezno obtežene glede na prodajo v posamezni regiji. Emisije TGP znašajo 15 g CO 2 e za dostavo Flaške Klasik na dom oziroma 17 g CO 2 e za dostavo Flaške Neo (Ekogenca, 2011, str. 18) Ostale emisije Pod ostale emisije uvršamo dejavnosti poslovanja podjetja Flaška. Tukaj gre za emisije na račun porabljene električne energije, emisije na račun ogrevanja in emisije na račun službenih poti (Ekogenca, 2011, str. 17). Slika 22: Izračun emisij na račun porabljene električne energije Vir: Ekogenca, 2011 zmanjšanje 29

41 Slika 23: Izračun emisij na račun ogrevanja Vir: Ekogenca, 2011 Slika 24: Izračun emisij na račun prevoženih službenih poti Vir: Ekogenca, 2011 Emisije na račun porabe električne energije za eno Flaško znašajo 58 g CO 2 e (Slika 22), emisije na račun ogrevanja za eno Flaško znašajo 118 g CO 2 e (Slika 23), emisije službenih poti pa 193 g CO 2 e (Slika 24). Torej pri proizvodnji ene Flaške nastane dodatnih 369 g CO 2 e emisij (Ekogenca, 2011). 2.4 Kritična analiza in primerjava rezultatov Na podlagi pridobljenih izračunov od podjetja smo lahko produkta med sabo primerjali. Za izračun ogljičnega odtisa so se v podjetju Flaška odločili iz dveh razlogov: da bi izmerili emisije TGP v življenjskem obdobju Flaške Klasik in Flaške Neo in ugotovili, kateri so najpomembnejši viri emisij; da bi primerjali emisije TGP, ki nastanejo zaradi pitja embalirane vode in s pitjem vode iz vodovoda iz Flaške. Izmerjene so bile emisije različnih modelov Flašk za obdobje štirih let in različni načini dobave. zmanjšanje 30

42 Tabela 3: Emisije različnih modelov Flašk za obdobje štirih let Flaška Klasik Flaška Neo Flaško kupimo v trgovini g CO 2 e g CO 2 e Flaško naročimo na dom g CO 2 e g CO 2 e Vir: Ekogenca, 2011 Kot lahko vidimo (Tabela 3), najmanj emisij TGP ustvarja Flaška Neo, ki jo kupimo v trgovini. Velika razlika med obema Flaškama nastane zaradi uporabe različnih zaščitnih nogavic, ki je pri modelu Neo neoprenska in jo lahko uporabljamo vsa štiri leta, pri modelu Klasik pa bombažna, za katero je predvideno vsakoletno menjavanje. Razlike v emisijah so prikazane tudi grafično (Slika 25) (Ekogenca, 2011, str. 20). Slika 25: Emisije posameznih Flašk 2500 Emisije (g CO2e ) Flaška Klasik (pošta) 1933 g CO2e Flaška Klasik (trgovina) 1818 g CO2e Flaška NEO (pošta) 1271 g CO2e Flaška NEO (trgovina) 1115 g CO2e Emisije (g CO2e ) Vir: Ekogenca, 2011, str Delež emisij posameznih komponent V tem podpoglavju bomo analizirali ogljični odtis posameznih komponent in ga opredelili glede na skupne emisije v celotnem življenjskem ciklu. zmanjšanje 31