Diapozitiv 1
|
|
- Jani Vidovič
- pred 5 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 MLADI V EVROPSKIH GOZDOVIH(YPEF) Blaž Petelinek Ledinski, 1.D Seminarska naloga- Biologija Mentorica : Tatjana Đurasović
2 PROJEKT YPEF Kaj je YPEF? Je Mednarodno tekmovanje za Srednješolce, ki ga na mednarodni ravni organizira komisija YPEF, ustanovljena s stranithe State Forests National Forest Holding in poljske organizacije Forest Friends Association. Na nacionalni ravni pa ga organizirata Zveza Tabornikov Slovenije in Gozdarski Inštitut Slovenije.
3 Tematika tekmovanja so gozdovi. Potekalo je in sicer na regijski ravni. V Sloveniji so se tekmovanja lahko udeležile vse srednje šole, z eno tričlansko ekipo. Gradivo je zelo obsežno, in sicer s področja geografije, ohranjanja narave in poznavanja evropskih gozdov. Opisanih je večina evropskih držav, kot so : Slovenija, Anglija, Norveška, Finska, Madžarska, Italija, Nemčija, Avstrija in ostale. V skupini Biotehniške šole Maribor sem bil tudi jaz, tako da vam bom predstavil nekaj malega o gozdovih.
4 Ker smo bili trije tekmovalci, smo si gradivo razdelili na tri dele in ker sem imel 5 držav, vam jih bom na kratko predstavil. Te države so : Nemčija, Grčija, Madžarska, Litva ter Latvija. Poleg teh pa vam bom opisal tudi Slovenijo.
5 N E M Č I J A Nemčija prednjači pred ostalimi državami glede na površino gozdov. Geografično Nemčijo delimo na: nižine, nižji gorski pas, predgorja Alp ter Alpe. Različni pasovi rastišč so vzrok za tolikšno raznolikost gozdnih struktur. Naravno gozdno rastlinstvo so listopadna drevesa in mešan gozd z iglavci v nižjem gorskem pasu. Zaradi poseganja ljudi v gozd se je neokrnjena narava v zadnjih letih močno spremenila. Les že dolgo služi kot vir ( gradbeni material ali gorivo) in prav zaradi tega so se gozdovi razvili.
6 . Skupne površine gozda ima 11.1 milijon hektarjev, kar pomeni blizu 31% gozdnatost. Originalno rastlinstvo- listavci - znaša okoli 80% celotnega ozemlja. Nasplošno lahko delimo gozdove v nemčiji danes na 4 skupine: rodovitni borovci v severni Nemčiji listavci nizke gorske meje rodovitne smreke v južni Nemčiji obalno območje V Nemčiji danes najdemo 71 drevesnih vrst. Prevladujejo : bor ( pinus sylvestris), smreka( Picea abies), bukev ( Fagus sylvatica) in hrast ( Quercus ssp.). Posebna tradicija je Drevo leta. Vsako leto izberejo eno drevo. 20 let obstaja tudi fundacija BAUM DES JAHRES
7 Sesalci, ki danes živijo v nemških gozdovih so kuna, jelen lopatar, rdeči jelen, merjasci, risi, lisice, bober in ostali od leta 1998 so dokumentirali okoli volkov. Bavarski narodni park so označili leta 1970 kot prbi narodni park v Nemčiji. Danes imajo v Nemčiji 14 narodnih parkov. Površina vseh parkov šteje ha ( ca. 0,54 % državnega ozemlja ). 5% gozdov je označenih kot naravni rezervati. Oznaka je črna sova na rumeni podlagi. Dandanes je prav gozd idealen proctor za rekreacijo. To vključuje tudi določeno izobraževalne aktivnosti, naprimer šola v naravi ali pa vrtec v gozdu danes je gozdno izobraševanje ena glavnih nalog nemškega gozdarja
8 G R Č I J A Grčija zavzema 130,875 km2 južnega dela Balkanskega polotoka. Ima približno 10 milijonov prebivalcev, Povprečna letna temperatura niha med 14,55 c na severu in na najjužnejšem otoku Kreta 19.5 c. Minimalne temperature na severu lahko dosežejo tudi do -25 c. Poleti pa obžasno dosežejo c. Vpliv mediteranskega morja, ki obdaja državo s treh strani, pomaga uravnavat temperaturo zraka v določenih območjih. Mediteranski zimzeleni gozd. Na nizkih predelih prednjačijovrste zimzelenih dreves kot so : Ceratonia siliqua(rožič), Pistacia lenticus(mastika), olea uropaea(oliva), Arbutus(jagodno drevo) sp., Quercus coccifera(bodičast hrast), Quercus ilex(črnika) MAKIJA Izraz Makija uporabljamo za gosto, včasih neprehodno grmičasto rastlinje, visoko okoli m in spada med umirjene zimzelene rastline kot so črnika, jagodičevje, mastika, zelenika in podobni Makija vsebje nekatere listopadnje vrste grmov kot so Cercis Siliquastrum, Cotinus coggygria, Ostrya Carpinifolia in Pistacia terebnithus.
9 PRITLIKAVO GRMIČEVJE Pritlikavo grmičevje sestavljajo nizki, aromatični grmi blazinaste oblike z sivkastimi listi. Na otokih in nizkih gozdovih z zimzelenimi rastlinami ( vzrok za dolge in številčne požare) so območa prekrita z pritlikavim grmičevjem, kjer so prevladujoče vrste : Cistus sp., Sarcopoterium spinosum, Coridothymus capitatus, Euphorbia acanthothamnus, Saturejia sp., Anthyllis hermanniae in Micromeria Juliana. LISTOPADNI GOZDOVI Hrast je najbolj obsežna vrsta dreves v listopadnih gozdovih v nižjem gorskem pasu, kar pomeni med 300 in 800m nadmorske višine v celinskem delu države. Druge drevesne vrste v listopadnih gozdovih so razni grmi in ostala drevesa : Q. cerris, Ostrya carpinifolia, Carpinus sp., Fraxinus sp., Acer sp., etc. Razviti naravni gozdovi kostanjev so krajevni gozdovi v osrednji in severni Grčiji.
10 GORSKI IGLASTI GOZDOVI. Prostran iglasti gozd, znan po črnem boru se razprostira po kopenskem delu Grčije ( 600 m 1800m). V srednje visoko ležečih predelih so gozdovi v katerih so brini in bori. SUBALPSKI IN ALPSKI PREDEL. Gozdna meja je nastala z bori in jelkami, v severni Grčiji z bukvijo in na Kreti s cipresami. Nad 2000m pa se začenja pritlikavo grmičevje z malo drugačnimi vrstami grmov kot so : Juniperus communis ssp., nana, Astragalus sp., Daphne oleoides, Acantholimon echinus, Arctostaphylos uva ursi, Vacinium sp., etc.
11 NIŽINE IN SKALNATO RASTLINJE Apnenčasto skalovje in ostalo skalovje ali silikatne skale, posebej v egejski regiji so velik botanični interes, z specializirano floro imenovano chasmophytes, ki je nasplošno dolgo živeča rastlina. ZNAČILNA FAVNA IN FLORA DREVESNIH VRST V GRČIJI Grčija zavzema 131, 975 km2 južnega dela Balkanskega polotoka. V grčiji je okoli 6900 različnih vrst, podvrst in divjie rastečih žilavih rastlin. Endemičnih vrst in podvrst je okoli endemične vrste so samo v določeni regiji in ne rastejo nikjer drugje na Balkanskem polotoku ali celo na svetu.
12 Bogata flora se kaže kot rezultat števil različnih pogojev, ki so najpomembnejši za rastline: stara flora zavzema veliko terciarnih vrst, ki so preživele ledeno dobo izolacija kopenske mase otokov, gorskih pasov, itd. Vpliv ljudi in rastlinojedih živali, ki uničujejo in spreminjajo naravno rastlinsko rast.
13 FAVNA Grčija je pomembna država v vzhodnem sredozemlju in ima zelo raznolik teren. Ima veliko različnih vrst živali. V gozdovih najdemo medvede, divje mačke, rjave veverice, lisice, jelene, rise in tudi tu pa tam kakšnja divja koza, katera živi v višjih predelih krete. Sesalcev je okoli 116 vrst, od katerih je 57 zaščitenih. Najdemo 422 vrst ptic in 2/3 od tega je ptic seljivk. V Grčiji je tudi okoli vrst žuželk.
14 M A D Ž A R S K A Madžarska leži v srednji Evropi. Značilne regije so : Severno in Trandonavsko srednje visoko gorovje in dve kotlini: Velika ravnina ter Mala ravnina. Gore prekrivajo predvsem gozdovi. Hrbtenica vodnih sistemov sta dve veliki reki: Donava in Tisa, njuna dolžina na Madžarskem pa je 417 in 600km. največja jezera so : Blatno jezero( 598km2) in jezero Fertő(322km2), ki leži na meji z Avstrijo, vendar samo 82km2 leži na Madžarskem.
15 TIPIČNA FLORA IN FAUNA GOZDOV NA MADŽARSKEM Bukev bukovi zozdovi se nahajajo nekje v srednje visokih predelih ( 600m ) nadmorske višine ter v nižje ležečih vendar hladnejših predelih Trandonavske regije. Danes predstavljajo poleg velike prostornine gozdov tudi pomembno naravno zaščito okolja. Hrast- je najznačilnejša drevesna vrsta na Madžarskem. Predvesem ga opazimo na Veliki ravnici. Beli gaber- pri njihovem značilnem dvoetažni krošnji v primerjavi z ostalimi drevesnimi vrstami ima baldahinasto spodnjo stran. Sesilni hrast- je najbolj razširjen na višini m. grmovje in zeliščnice v teh gozdovih so zelo bogato razviti, saj jim krošnje hrastov prepuščajo veliko svetlobe. Angleški hrast- raste okoli 200 m nadmorske višine. So posebne vrste hrasta z naravno prednostjo, saj so na madžarskem bili že pred posegom človeka v naravo. Vrbova ter topolova poplavna ravnica so primer nižje ležečih poplavnih predelov ravninskih rek. Značilne so za predele kjer voda letno stoji tudi po več mesecev.
16 DIVJINA Del gozda je tudi divjina svež zrak, ptiči, gobe, pisane rastline, skale ter izviri. ŽIVALI V GOZDU NA MADŽARSKEM Rdeči jelen, muflon, srne in merjasci. Te živali spadajo med večjo divjad. Primanjkuje pa zajcev in fazanov. V zadnjih letih se je prenaselila velika divjad, zato je manjših živali zelo malo in jih vidimo le redkokdaj. Na Madžarskem živijo tudi predatorske živali, kar pomeni, da jedo ostale, manjše vrste živali. Predatorske živali so najpogosteje volkovi, lisice, šakal, divje mačke ipd živijo predvsem v višje ležečih predelih, se pravi nad 600m nadmorske višine.
17 NATURA 2000 Madžarska ima 10 narodnih parkov, zaščitena območja, 9,6 % državnega ozemlja pa je pod spomeniškim varstvom. GOZDNA ORGANIZACIJA NA MADŽARSKEM 57% gozdov na Madžarskem je državnih, 43 % pa je zasebnih. Vodenje državnih gozdov je razdeljeno na 22 organizacij. Zasebni gozdovi so najbolj neokrnjeni. Posebnost pri vodenju zasebnih gozdov so ustanove, ki skrvijo za pravilen razvoj gozdov
18 LITVA Listopadna drevesa zasegajo ha oz. 56.3% gozdov, listavci z mehkim lesom zasedajo ha ; 39,6%, listavci z trdejšim lesom pa zasedajo ha ; 4.1% gozda. ZNAČILNA FAVNA IN FLORA V Litvi naravna flora zaseda tretjino državnega ozemlja. Skupaj 1795 rastlinskih vrst. večina jih raste v gozdu (713 vrst ). Najdemo tudi več kot 4000 vrst gliv. seveda pa lahko najdemo tudi 321 vrst ptičev, več kot 213 vrst pa jih uporabljajo za rejo. Najdemo tudi belo štorkljo, ki je seveda naroden ptič v Litvi. Litva je zelo pomembna za štorklje, saj imajo največjo gostoto gnezdenja ravno v Litvi. Rdeča knjiga je dokument, s pomočjo katerega so zaščitene ogrožene vrste rastlin, živali, gliv. V njej najdemo 767vrst živali, lišajev, rastlin in gliv.
19 Drevesne vrste: Hrast zavzema 2% ozemlja, je simbol moči. Je zaščitena vrsta. Podiranje starih primerkov je prepovedano že od leta Stelmuški hrast je najdebelejši hrast v Litvi in eden najstarejših v Evropi. Star je 1500 let, v premer pa meri 3,5 metra, tako da ga lahko objame 8-9 odraslih moških. Najvišje drevo je macesen v botaničnem vrtu Degsne. Visok je 46m, star pa 150 let. Čarovniška smreka je najbolj obiskan naravni spomenik v Litvi. V preteklosti so ljudje verjeli, da jih drevo varuje pred čarovnicami in hudim duhom. V gozdu Dubrava je največji naravni spomenik v Litvi- Dubravška dvojčka. Gre za dve drevesi, ki predstavljata prijateljsko vez med hrastom in borom. V Litvi najdemo tudi veliko zanimivih živali, kot so naprimer Visenti ali evropejski bizon. Dandanes jih najdemo okoli 45 primerkov v Litvi. Najdemo pa seveda tudi srne. V Latviji po koncu 17 stoletja srnjadi ni bilo. Kasneje so jih l kupili od Češkoslovaške in Sovjetske Zveze ter naselili v divjino. Najdemo tudi bobre, ki so pomemben gradnik ekosistema.
20 Litva ima zaščitenih ha oz 15.6% celotnega ozemlja. Zaščitena območja za ohranitev gozdov Zaščitena območja za ekološko zaščito gozdov Zaščita za pridobitev gozdov. V Litvi je 49,1% državnega gozda, 38,4% zasebnih gozdov ter 12,2% okoliških gozdov.42 gozdov predstavlja 1 narodni park, ki ga lahko najdemo v Litvi, v podrejenosti ministrstva za okolje, ki vodi ha gozdov.
21 L A T V I J A Po podatkih statističnga popisa gozdov, gozdovi v Latviji zasedajo 3.22 milijonov ha površine. Drevesne vrste : Breza, Škotski bor in Norveška smreka skupaj zasedajo 73.8 % gozdov v Latviji, Breza ter Smreka pa zasedata 17 % površine gozdov. Polek so še jelša, hrast, ter ostale vrste.
22 Tipične živali, ki predstavljajo Latvijo: Jelen lopatar( največ primerkov na svetu ), rdeči jelen, srnjak, divji merjasec, bober, rjavi in gorski zajec, lisica, volk, rdeča lisica, kuna, jazbec in podlasica. Največ od the živali je večje divjadi. Od zaščitenih vrst so tukaj rakun, veverica ter brezna miš. Od plazilcev najdemo v Latviji peščenega kuščarja, slepič, Severni gad, v gozdovih najdemo travno kačo, redke so pa gladke kače in močvirska želva. Najdemo tudi 330 vrst ptic, od katerih je preko 100 vrst v gozdovih. Zaščiteni so : vrana, orel, golob, detel ter zeleni detel. Najdemo tudi več kot 200 vrst grmičevja, od katerih je 100 vrst avtohtonih, 100 pa tujih. Najdemo tudi 300 vrst lišajev, 300 vrst mahov ter 650 vrst žilnih rastlin. Glavne drevesne vrste so : Bor ( škotski, norveški), Breza ( srebrna, puhasta), črna jelša, hrast, bela vrba, gaber ter številne druge.
23 Naravni rezervati- v Latviji so 4 naravni rezervati- moricsala, Grini, krustkalni in Teiči. Nacionalni parki Tudi tukaj imamo 4 narodne parke : gauja, kemeri, slitere ter Razna.
24 S L O V E N I J A Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav(3 v EVROPI). Najpogostejše drevesne vrste so : Bukev, jelka ter hrast. V Sloveniji pokrivajo gozdovi ha površin. Lastništvo gozdov: 74%zasebna last, 26% pa javnih gozdov. Favna in Flora V Sloveniji. Za SLO je značilna velika naravna raznolikost in sicer: Bukev pokriva 44% površin, Jelka 15%, Hrast 11% ostale vrste pa 30%. V Sloveniji najdemo 71 drevesnih vrst
25 V Sloveniji najdemo tudi tri največje predatorje v Evropi: Rjavi medved, ris, volk. Najdemo pa tudi srnjad, jelene, divje svinje, zajce, fazane ter ostale divje živali. V Sloveniji se gozdovi uporabljajo za kmetijstvo. Gospodarski načrti vključujejo: Regionalne gozdnogodpodarske načrte, gozdnovzgojitvene načrte ter regionalne načrte lova. O gozdovih se lahko izobražujemo : Biotehniška fakulteta, oddelek za gozdarstvo, Slovenski inštitut za izobraževanje odraslih, Zavod Republike Slovenije ter ostale ustanove.
ENV _factsheet_bio_SL.indd
NARAVA IN BIOTSKA RAZNOVRSTNOST Kaj to pomeni za vas? Biotska raznovrstnost pomeni raznolikost življenja na našem planetu. Je temelj naše blaginje in gospodarstva. Pri preskrbi s hrano in vodo, pa tudi
Prikaži večUpravljanje gozdnih habitatnih tipov in vrst v izbranih območjih Natura 2000 ob Muri IZVEDENI VARSTVENI UKREPI Štefan Kovač Dr. Gregor Božič Zaključna
Upravljanje gozdnih habitatnih tipov in vrst v izbranih območjih Natura 2000 ob Muri Štefan Kovač Dr. Gregor Božič Zaključna konferenca, Radenci, 29. 11. 2016 CILJI IZVEDENIH VARSTVENIH UKREPOV A/Krepitev
Prikaži večVečna pot 2, SI-1000 Ljubljana VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! Gozdar
VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! je v zadnjih letih pridobil številne izkušnje in znanja za podporo privlačnejšemu vzgojnoizobraževalnemu
Prikaži večDiapozitiv 1
Toplotni pasovi in podnebni tipi Toplotni pasovi: so območja, ki se v obliki pasov raztezajo okrog zemeljske oble. Ločimo: Tropski pas Subtropski pas Zmerno topli pas Subpolarni pas Polarni pas Znotraj
Prikaži večPravilno podiranje drevesa. Ogromne količine lesa. (sliki iz: Spravilo lesa s pomočjo velikega tovornjaka. Veliki
Pravilno podiranje drevesa. Ogromne količine lesa. (sliki iz: http://www.ggsg.si/gozdarstvo.aspx) Spravilo lesa s pomočjo velikega tovornjaka. Veliki kompleksi gozda. Kaj je gozdarstvo... Gozdarstvo je
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Gozdnogospodarsko načrtovanje in NATURA 2000 Gospodarjenje z gozdovi NAMEN gospodarjenja z gozdovi ohranitev in trajnostni razvoj gozdov, to je zagotavljanje in vzdrževanje vseh ekoloških, socialnih in
Prikaži večPowerPoint Presentation
Izbira drevja za posek v mlajših enomernih sestojih (pretežno) ene drevesne vrste neposredno ob sečnji s strojem Mag. Živan Veselič Izbira drevja za posek Izbira drevja je zadnje dejanje v procesu določitve
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Tehnološki vidik pridobivanja lesa v varovalnih gozdovih pod Ljubeljem As. Matevž Mihelič Prof. Boštjan Košir 2012 Izhodišča Varovalni gozdovi, kjer razmišljamo o posegih, morajo zadovoljevati več pogojem.
Prikaži večOhranjanje ekosistemov
Ohranjanje ekosistemov Osnovni načini varovanja in ohranjanja ekosistemov; Opredelitev habitatnih tipov; Varovanje habitatnih tipov; Osnovni načini varovanja in ohranjanja ekosistemov Izoblikovana ustrezna
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07250122* JESENSKI ROK GEOGRAFIJA Izpitna pola 2 Petek, 31. avgust 2007 / 80 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s seboj
Prikaži večŠtevilka:
Projektna naloga za KARTIRANJE NEGOZDNIH HABITATNIH TIPOV NA LIFE- IP NATURA.SI PROJEKTNIH OBMOČJIH SKLOP 1: Območje: SLOVENSKA ISTRA vzhod Območje: SLOVENSKA ISTRA zahod 1. UVOD SKLOP 2: Območje: VOLČEKE
Prikaži večFOTOVOLTAIKA
PRIMERJALNA ANALIZA TEHNOLOGIJ KONČNO POROČILO 1 Vsebina 1. Uvod... 3 1.1. Prva leta fotovoltaike v Italiji, Evropi in svetu... 4 1.1.1. Italija... 4 1.1.2. Svet... 8 1.1.3. Evropa... 10 2 1. Uvod Fotovoltaična
Prikaži večNa podlagi 7.a člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 odl. US, 96/08, 36/
Na podlagi 7.a člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 odl. US, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14 in 64/16) izdaja Vlada Republike
Prikaži večPriročnik za popis izbranih gozdnih habitatnih tipov 91E0 in 91F0 ob Muri dr. Kovač Marko, dr. Mali Boštjan, Žlogar Jure, mag. Planinšek Špela, Vochl
Priročnik za popis izbranih gozdnih habitatnih tipov 91E0 in 91F0 ob Muri dr. Kovač Marko, dr. Mali Boštjan, Žlogar Jure, mag. Planinšek Špela, Vochl Saša Ljubljana, maj 2015 Popisni obrazec SPLOŠNI PODATKI
Prikaži večuntitled
2. poglavje: Povprečni dosežki po področjih matematike PODPOGLAVJA 2.1 Kakšne so razlike v dosežkih po posameznih področjih matematike? 2.2 Razlike med učenci in učenkami v dosežkih po področjih matematike
Prikaži večENV2:
. Kazalo. KAZALO.... UVOD... 3. ANALIZA POPULACIJE DRŽAV EU...5 4. VSEBINSKE UGOTOVITVE...8 5. LITERATURA... . Uvod Vir podatkov za izdelavo statistične naloge je Eurostat ali Statistični urad Evropske
Prikaži večMicrosoft Word - Porgozd06a.doc
POROČILO ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE O GOZDOVIH ZA LETO 2006 Ljubljana, februar 2007 2 V S E B I N A POVZETEK... 5 1 POVRŠINA GOZDOV IN POSEGI V GOZDOVE... 8 1.1 Površina gozdov... 8 1.2 Posegi v gozdove.
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 14 IntrerspecifiOna razmerja .ppt
IV. POPULACIJSKA EKOLOGIJA 14. Interspecifična razmerja Št.l.: 2006/2007 1 1. INTERSPECIFIČNA RAZMERJA Osebki ene vrste so v odnosih z osebki drugih vrst, pri čemer so lahko ti odnosi: nevtralni (0), pozitivni
Prikaži večKodeks EFPIA o javni objavi Javne objave 2016 Shire Pharmaceuticals (vključno z družbo Baxalta US Inc.) 1
Kodeks EFPIA o javni objavi Javne objave 2016 Shire Pharmaceuticals (vključno z družbo Baxalta US Inc.) 1 Razdelek 1: Pristop poročanja za podatke iz leta 2016 Družba Shire je 3. junija 2016 prevzela družbo
Prikaži večDiapozitiv 1
Izvajanje ukrepov na območju Natura 2000 Jelovica Davor Krepfl, ZRSVN, Ljubljana, 6.5.2015 Kvalifikacijske vrste (SPA) sokol selec (Falco peregrinus) planinski orel (Aquila chrysaetos) črna žolna (Dryocopus
Prikaži večObrazec P1: Ponudbeni obrazec Formular P2: Angebot Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline in Zveza lastnikov gozdov Slovenije Licitacija vrednejše
Obrazec P1: Ponudbeni obrazec Forular P2: Angebot Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline in Zveza lastnikov gozdov Slovenije Licitacija vrednejšega lesa 2011 - Wertholzsubission 2011 esser c f 3 (EUR/3)
Prikaži večbb
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Logistično inženirstvo Modul: Poslovna logistika DIVJE ŽIVALI IN VARNOST V CESTNEM PROMETU Mentor: Ljubo Zajc, univ. dipl. prav. Kandidatka: Katarina Dolenec Lektorica:
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži večPrimer dobre prakse Milan Kalčič Društvo rejcev drobnice Zgornje Posočje
Primer dobre prakse Milan Kalčič Društvo rejcev drobnice Zgornje Posočje Vir: arhiv DRDZP Foto: Klavdija Kancler Društvo rejcev drobnice Zgornjega Posočja (DRDZP) ustanovljeno 1998. Namen: Združevanje
Prikaži večBioremediation of waste wood, overview of advantages and disadvantages
»PRAVILNA IZBIRA, OBDELAVA IN ZAŠČITA LESA«Miha Humar Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo Društvo Rigelj Ljubljana, 12. marec 2015 Vsebina Zaščita lesa Kateri les izbrati
Prikaži večmarec, 2010
Kosti Luske, ploščate, brez sklenine Škrge so prekrite s škržnim poklopcem Plavalni mehur Organi: zadnjična odprtina, sečni mehur, škržni lok, srce, jetra, pilorični žepki, črevesje, vranica, jajčnik ali
Prikaži večMicrosoft Word - INFORMACIJE NOVEMBER doc
INFORMACIJE NOVEMBER 2014 Spoštovani! Pošiljamo Vam informacije za november. Vlada pripravlja kup dokaj neugodnih ukrepov za podjetnike (povišan davek na bančne storitve, povišan davek na zavarovalniške
Prikaži večFunšterc, festival zasavske kulinarike 2013 Predstavitev projekta Organizator:
Funšterc, festival zasavske kulinarike 2013 Predstavitev projekta Organizator: O projektu Funšterc, festival zasavske kulinarike 2013, je nadaljevanje uspešne zgodbe, ki smo jo pričeli graditi v letu 2011.
Prikaži večBC Naklo Strahinj Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA
BC Naklo Strahinj 99 4292 Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA Datum meritve Lokacija meritve Merjenje temperatur 19.2.2014 20.2.2014 21.2.2014 22.2.2014 23.2.2014 46.292418 SGŠ
Prikaži večProblemi sodobnega sveta Srednja šola Črnomelj KIDRIČEVA 18/a 8340 Črnomelj PROBLEMI SODOBNEGA SVETA (Seminarska naloga) 1
Srednja šola Črnomelj KIDRIČEVA 18/a 8340 Črnomelj PROBLEMI SODOBNEGA SVETA (Seminarska naloga) 1 UVOD V tej seminarski nalogi vam bom opisal probleme, ki se trenutno dogajajo po vsem svetu, tudi pri nas,
Prikaži več1
2 PRIKAZ STANJA PROSTORA 2.1 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA 2.1.1 MAKROLOKACIJA Območje OPPN PSC Mačkovec-2 v velikosti cca 4,5 ha je del gospodarske cone GC Mačkovec in se nahaja na skrajnem SV delu Novega mesta
Prikaži večMicrosoft Word - Porgozd10_Solc1.doc
POROČILO ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE O GOZDOVIH ZA LETO 2010 Ljubljana, februar 2011 2 V S E B I N A POVZETEK......... 5 1 POVRŠINA GOZDOV IN POSEGI V GOZDOVE...... 8 1.1 Površina gozdov.... 8 1.2 Posegi
Prikaži večNAVODILA AVTORJEM PRISPEVKOV
Predmetna komisija za nižji izobrazbeni standard Naravoslovje Opisi dosežkov učencev 9. razreda pri NPZ-ju Slika: Porazdelitev točk pri naravoslovju (NIS), 9. razred 1 ZELENO OBMOČJE V zeleno območje spadajo
Prikaži večINFORMACIJE MAREC 2017
INFORMACIJE MAREC 2017 NOVICE Zakon o pokojninsko invalidskem zavarovanju STATISTIČNI PODATKI Spoštovani! V februarju 2017 ni bilo veliko novosti na področju davkov, financ in računovodstva, na nekaj sprememb
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - \310as je za delavske pla\350e.pptx)
ČAS JE ZA NAŠE PLAČE Mag. Andreja Poje, izvršna sekretarka Ljubljana, 16. 2. 217 KRIZE JE ZA NEKATERE KONEC RastBDP, rastzaposlenosti, izboljšujese poslovanjegd, netočistidobički, povečuje se pruktivnost,
Prikaži večPotenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv
Dr. Nike KRAJNC Potenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv Dejanski tržni potenciali lesa slabše kakovosti Podatki na nivoju občin so dostopni na: http://wcm.gozdis.si/ocene-potencialov-okroglega-lesa
Prikaži večPovracila-stroskov-julij-2011
POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM IN DRUGI PREJEMKI Povračila stroškov in druge prejemke v dejavnosti trgovine urejajo: Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije in Tarifna priloga h Kolektivni
Prikaži večESTONIJA
ESTONIJA GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI Estonija je najsevernejša od treh majhnih republik, ima samo dve sosedi, Latvijo na jugu in Rusijo na vzhodu. Na drugi strani Baltskega morja, ki predstavlja Estoniji naravno
Prikaži večMicrosoft Word - PRINT gozdno r.
Osnovna šola Vojnik Prušnikova 14 3212 Vojnik GOZDNO RASTLINSTVO IN NJEGOVE FUNKCIJE (GEOGRAFIJA) Mentorica: Nataša Jager, prof. geog. in soc. Lektorica: Barbara Ojsteršek Bliznac, prof. slov. in soc.
Prikaži večOBRAZLOŽITEV TOČKE DNEVNEGA REDA OBRAZEC ŠT
12./redna/seja občinskega sveta December 2016 OCENA POŽARNE OGROŽENOSTI V OBČINI LENDAVA GRADIVO PRIPRAVILI: BALVEPT d.o.o. in NOE za medobčinsko upravo, inšpektorat in redarstvo PREDLAGATELJ: Župan -
Prikaži večOcena stanja za območje Natura 2000 na porečju Voglajne
Ocena stanja za območje Natura 2000 na porečju Voglajne končno poročilo Miklavž na Dravskem polju junij 2014 Projekt: Ocena stanja za območje Natura 2000 na porečju Voglajne končno poročilo Naročnik: Ministrstvo
Prikaži večDiapozitiv 1
Pridelava in poraba žita v Sloveniji, Svetu in EU Marjeta Bizjak Direktorat za kmetijstvo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ljubljana, 25. 11. 2015 Vsebina Splošni podatki o kmetijstvu
Prikaži večMicrosoft Word - Letni_naÄ“rt_2019.doc
Naslov Arh. Novaka 17, 9000 Murska Sobota Tel.: 02 53 49 500 E naslov: oemurskasobota@zgs.si LETNI NAČRT za VIII. POMURSKO LOVSKO UPRAVLJAVSKO OBMOČJE za LETO 2019 KAZALO VSEBINE 1 UVOD... 1 2 OPIS LUO
Prikaži večILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 30. aprila 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 3. aprila 219 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 3.43 (1.35) ilegalnih prehodov državne meje. Število
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Primož KOVAČ RAZVOJ IN GOJENJE SESTOJEV RDEČEGA BORA (Pinus
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Primož KOVAČ RAZVOJ IN GOJENJE SESTOJEV RDEČEGA BORA (Pinus sylvestris L.) NA OBMOČJU SENOŽETI IN VOLNJAKA MAGISTRSKO
Prikaži več(Microsoft Word - 39_Vklju\350enost odraslihv formalno izobra\236evanje)
Andragoški center Slovenije 39. Statistični podatki: Vključenost odraslih v formalno izobraževanje Opomba: Informacijo o vključenosti odraslih v formalno izobraževanje (glej informacijo številka 38) nadgrajujemo
Prikaži večNovo, certificirano izobraževanje "Fit for Export" Strateško in ciljno vstopiti na nemško govoreče trge regije DACH! Nič ni bolj razburljivo, kot spoz
Novo, certificirano izobraževanje "Fit for Export" Strateško in ciljno vstopiti na nemško govoreče trge regije DACH! Nič ni bolj razburljivo, kot spoznavanje sebe: na začetku izobraževanja boste najprej
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Predlogi načrtovalskih rešitev PUN2000 za gozdove Dragan Matijašić, ZGS Ljubljana, 6.5.2015 Maribor, 7.5.2015 Namen predstavitve Dopolnitve Priročnika o izdelavi GGN GGE Ekocelice Pregled stanja Izločanje
Prikaži večZbornik predavanj in referatov 13. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo Rimske Toplice, marec 2017 ZDRAVJE SLOVENSKI
ZDRAVJE SLOVENSKIH GOZDOV TRETJE LETO PO ŽLEDOLOMU V LETU 2014 Marija KOLŠEK 1 ZGS, Zavod za gozdove Slovenije, Ljubljana 230 IZVLEČEK Posledice katastrofalnega žledoloma, ki je v letu 2014 prizadel več
Prikaži večStrokovni izobraževalni center Ljubljana, Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad PRIPRAVE NA PISNI DEL IZPITA IZ MATEMATIKE 2. letnik nižjega pok
Strokovni izobraževalni center Ljubljana, Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad PRIPRAVE NA PISNI DEL IZPITA IZ MATEMATIKE 2. letnik nižjega poklicnega izobraževanja NAVODILA: Izpit iz matematike
Prikaži večMicrosoft Word - veter&nalivi_11maj2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 3. 6. 1 Močan veter in nalivi med prehodom hladne fronte 11. maja 1 Splošna vremenska slika Dne 11. maja se je nad severozahodnim in deloma osrednjim, severnim
Prikaži večMEDNARODNA FIZIKALNA OLIMPIJADA - BANGKOK 2011 Od 10. do 18. julija je v Bangkoku na Tajskem potekala 42. mednarodna fizikalna olimpijada. Slovenijo s
MEDNARODNA FIZIKALNA OLIMPIJADA - BANGKOK 2011 Od 10. do 18. julija je v Bangkoku na Tajskem potekala 42. mednarodna fizikalna olimpijada. Slovenijo sta skupaj z dvema dijakoma iz Gimnazije Bežigrad in
Prikaži večLeto mednarodno leto gozdov
DREVO GOZD BIOTSKA RAZNOVRSTNOST Ivan Božičko»glasba se med drevjem pretaka, gozd je življenja tok, ki nenehno obnavlja življenja krog« Leto 2011 mednarodno leto gozdov, pregledni članek Avtor: mag. Ivan
Prikaži več##8,ZAŠTITA NA RADU,STRANO,SLOVE Mirko MEDVED Boštjan KOŠIR VARNO DELO PRI SEČNJI ZVEZA GOZDARSKIH. DRUŠTEV SLOVENIJE ZAVOD ZA GOZDOVE GOZDARSKI NASVE
##8,ZAŠTITA NA RADU,STRANO,SLOVE Mirko MEDVED Boštjan KOŠIR VARNO DELO PRI SEČNJI ZVEZA GOZDARSKIH. DRUŠTEV SLOVENIJE ZAVOD ZA GOZDOVE GOZDARSKI NASVETI SVEŽA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE GOZDARSKA ZALOŽBA
Prikaži večSI057 OK KAPITAL Period SI057 NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D. (NLB d.d.) Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastnišk
SI57 OK 1. KAPITAL Period SI57 Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastniški kapital pred odbitnimi postavkami (Temeljni kapital brez hibridnih instrumentov in državnih ukrepov pomoči,
Prikaži večPRILOGA 1 A ZAVEZANEC: Številka izdaje: Priloga 1 B ZADEVA: OBRAZEC B1 ZA IZRAČUN NAJVIŠJE DOVOLJENE CENE ZDRAVILA NA DEBELO Lauer-Taxe (spletni vir ali elektronska izdaja) C ABDA Datenbank D Vidal (spletni
Prikaži večOGLED FAMILYPARKA IN MALO NAOKOLI NEŽIDERSKEGA JEZERA števec : 6602km V popoldanski uri smo se odpeljali izpred doma
OGLED FAMILYPARKA IN MALO NAOKOLI NEŽIDERSKEGA JEZERA 22.6.- 25.6.2012 22.6.2012 števec : 6602km V popoldanski uri 16.30 smo se odpeljali izpred doma proti Mariboru, mimo Gradca (A) in naprej skozi mesto
Prikaži večVARUHI GORSKE NARAVE SEMINARSKA NALOGA TULI PANOVEC Mentor: Dušan Klenovšek Avtor: Katja Žagar AVGUST 2018
VARUHI GORSKE NARAVE SEMINARSKA NALOGA TULI PANOVEC Mentor: Dušan Klenovšek Avtor: Katja Žagar AVGUST 2018 Kazalo Uvod..2 Gozd Panovec.3 Krajinske in ekološke značilnosti...4 Rastlinstvo.....4,5 Glive...6
Prikaži več-Leži med Pacifikom in Atlantikom -Zahodno od Afrike -večina njene površine je na južni polobli
-Leži med Pacifikom in Atlantikom -Zahodno od Afrike -večina njene površine je na južni polobli bivalstva: približno 371.000.000 sto Sáo Paulo, Brazilija - 17,711,000 prebivalcev ajrevnejša država Južne
Prikaži večMale vetrne elektrarne
Možnosti izgradnje malih vetrnih elektrarn ENERGO MAKS, energija d.o.o. dr. Ksenija Golob Predstavitev Ksenija Golob Naziv, ime in priimek: dr. Ksenija Golob, univ. dipl. gosp. inž. Delovna področja: 1.
Prikaži večPOHIŠTVO IZ MASIVNEGA LESA KO SPANJE IN BIVANJE POSTANETA UŽITEK
POHIŠTVO IZ MASIVNEGA www.lip-bled.si LESA KO SPANJE IN BIVANJE POSTANETA UŽITEK 2 4 22 30 4 TARA 22 VIVA+ 30 SANA 36 BELLA 44 MONTANA 46 MAESTRAL 54 XENIA 36 44 46 54 Najvišji estetski in kakovostni standardi
Prikaži večPROGRAM DELA_vsebina_finance_2019
PROGRAM DELA 2019 TEKMOVANJA 2019 ODBOJKA TEKOČA TEKMOVANJA, SEZONA 2018/2019 DRŽAVNO PRVENSTVO IN POKALNO TEKMOVANJE MOŠKI ŽENSKE POKAL SLOVENIJE POKAL SLOVENIJE 1. DOL 1A. DOL 2. DOL 1B. DOL 3. DOL VZHOD
Prikaži večReško jezero pri Kočevski Reki
PODVODNI ATLAS SLOVENIJE. POPISNI LIST ŠT. 105 Ime lokacije Reško jezero pri Kočevski Reki Tip Zahtevnost Nočni potop Zemljevid / skica JEZERO P1 opomba: umetno jezero na ponikalnici Reka (Reškem potoku).
Prikaži večPowerPoint Presentation
Ornitološka opazovalnica Tomaž Jančar, DOPPS Posvet ZRSVN: Objekti za obiskovalce varovane narave Ljubljana, 21. november 2018 Ornitološka opazovalnica Kakšna je dobra opazovalnica Kako priti do dobre
Prikaži večPriloga 1: Konservatorski načrt za prenovo 1 Naslovna stran konservatorskega načrta za prenovo KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO naročnik: ime in priime
Priloga 1: Konservatorski načrt za prenovo 1 Naslovna stran konservatorskega načrta za prenovo KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO naročnik: ime in priimek ter naslov naročnika oziroma firma in sedež naročnika
Prikaži večPredloga za diplomsko nalogo BF
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Dejan KALIGARO VPLIV OBJEDANJA NA NARAVNO POMLAJEVANJE PO VETROLOMU V TRNOVSKEM GOZDU DIPLOMSKO DELO Visokošolski
Prikaži večILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 31. maja 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 4.
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 31. maja 219 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 4.313 (2.59) ilegalnih prehodov državne meje. Število
Prikaži večMicrosoft Word - Matevz_TRIPLAT.doc
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Matevž TRIPLAT PRIMERJAVA RAZLIČNIH NAČINOV REDČENJA V BUKOVIH DROGOVNJAKIH DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij
Prikaži večJunij2018
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 30. junija 2018 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 3.427 ilegalnih prehodov državne meje. Lani so obravnavali
Prikaži večKATALOG ROCAJI.CDR
Pohištveni roèaji POHIŠTVENI ROČAJI leseni 01-05 kovinski 06-23 plastièni 24-28 aktivno kazalo plastika + les 28 kovina + les 29 kovina + plastika 42-45 kovina + usnje 46 kliknite z miško na skupino (
Prikaži večTerenski ucni listi, 2. in 3. triada b
Gozdna in arheološka učna pot Rimski zid Rakitna, terenski učni listi, www.rakitna.si/delovni 1 ZGODOVINA RAKITNE Iz besedila na tablah o zgodovini Rakitne si najprej izpiši tri za tebe najbolj presenetljive
Prikaži več(Microsoft Word - Pirls poro\350ilo o raziskavi_lektorirano)
78 5. Šolski viri za poučevanje branja Šola je prostor, kjer opismenjevanje poteka sistematično in kjer poučujejo formalno usposobljeni strokovnjaki učiteljice in učitelji. Učenec ne more vsega v zvezi
Prikaži večLOGO
DAVČNE IDENTIFIKACIJSKE ŠTEVILKE (TIN) Davčna številka po vsebini: 1. AT Avstrija https://www.bmf.gv.at/steuern/_start.htm ni na voljo 2. BE Belgija http://www.ibz.rrn.fgov.be/fr/registre-national/ https://www.checkdoc.be/checkdoc/homepage.do
Prikaži večMicrosoft Word - 501_GEO_.doc
SPLOŠNA MATURA IZ GEOGRAFIJE V LETU 2011 Poročilo DPK SM za geografijo VSEBINA 1 Splošni podatki 1.1 Število in struktura kandidatov po izobraževalnem programu in statusu 1.2 Potek zunanjega ocenjevanja
Prikaži večSLO wintherwax
O projektu Naslov projekta: WINTHERWAX Celoten naslov projekta: WINdow based on THERmally modified wood with high performance WAX coating Številka projekta: 666206 Razpis: H2020-SMEINST-2-2014 Datum začetka
Prikaži večMicrosoft Word - podnebne razmere slovenije71_00_internet.doc
PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI (OBDOBJE -2) 2 1 21 3 2 1 - -1 Ljubljana, november 26 1 PODNEBJE SLOVENIJE Podnebje v Sloveniji določajo številni dejavniki, najpomembnejši so njena geografska lega, razgiban
Prikaži večPODNEBNE SPREMEMBE Kako vplivajo na Alpe in kaj lahko storimo?
PODNEBNE SPREMEMBE Kako vplivajo na Alpe in kaj lahko storimo? Alpe so izpostavljene podnebnim spremembam V Alpah živi približno 14 milijonov ljudi, 30.000 živalskih in 13.000 rastlinskih vrst. V Alpah
Prikaži večMočan veter od 2. do 4. januarja
Močan veter od 2. do 4. januarja 2019 1 Splošna vremenska slika Nad severovzhodno Evropo je bilo 2. januarja globoko ciklonsko območje, nad zahodno Evropo pa je vztrajalo obsežno območje visokega zračnega
Prikaži večNAVODILA IN UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM Občina je ob razglašeni veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti na svojem območju dolžna organizirati opazo
Občina je ob razglašeni veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti na svojem območju dolžna organizirati opazovanje in obveščanje o nevarnosti požarov, ter izvajati druge ukrepe za varstvo pred požarom
Prikaži več3 Matematični dosežki v vsebinskih in kognitivnih področjih Kot je opisano v izhodiščih raziskave TIMSS 2007, smo s preizkusi znanja preverjali znanje
3 Matematični dosežki v vsebinskih in kognitivnih področjih Kot je opisano v izhodiščih raziskave, smo s preizkusi znanja preverjali znanje različnih matematičnih vsebin na več kognitivnih področjih. Naloge
Prikaži večKodeks EFPIA o javni objavi Javne objave 2017 Shire Pharmaceuticals (vključno z družbo Baxalta US Inc.) 1
Kodeks EFPIA o javni objavi Javne objave 2017 Shire Pharmaceuticals (vključno z družbo Baxalta US Inc.) 1 Razdelek 1: Pristop za poročanje o podatkih iz leta 2017 Družba Shire je 3. junija 2016 prevzela
Prikaži večLASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM
LASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM Jože Prah, prah.joze@volja.net 041 657 560 Glavne smeri razvoja generirajo Turizem Gozd, les in voda Hrana Nacionalni gozdni program je osnovni strateški dokument
Prikaži večNaročnik: Občina Horjul Občinski trg Horjul Naloga: OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OB
Naročnik: Občina Horjul Občinski trg 1 1354 Horjul Naloga: OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE HORJUL št. 4 (predlog) Projektna skupina: Odgovorni
Prikaži večMicrosoft Word Okolju prijazno vrtnarstvo
Naziv programske enote Okolju prijazno vrtnarstvo Program Vrtnarstvo Področje KMETIJSTVO SPLOŠNI DEL Utemeljenost Program usposabljanja za odrasle osebe s področja Vrtnarstva je zasnovan na podlagi povpraševanja
Prikaži večMoja reka.si - Superjunak Moja reka si 2013 Glavni namen projekta Moja reka si je osveščanje javnosti o pomembnosti slovenskih rek in vlogi vsakega po
Moja reka.si - Superjunak Moja reka si 2013 Glavni namen projekta Moja reka si je osveščanje javnosti o pomembnosti slovenskih rek in vlogi vsakega posameznika pri njihovem ohranjanju in varovanju. Vsako
Prikaži večILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 28. februarja 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnava
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 28. februarja 19 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 611 (453) ilegalnih prehodov državne meje. Število
Prikaži večMicrosoft Word - Podnebje_februar_2014-koncna.doc
KRATEK PREGLED PODNEBNIH RAZMER ISSN 2350-5729 Glavne značilnosti po svetu Arktični in antarktični led Nekaj izbranih dogodkov po svetu Podnebne razmere pri nas in v naši okolici februar 2014 Mojca Dolinar
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Benjamin BERNARD PRESOJA ORGANIZACIJE GOSPODARJENJA V GOZDO
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Benjamin BERNARD PRESOJA ORGANIZACIJE GOSPODARJENJA V GOZDOVIH URBARIALNIH SKUPNOSTI NA OBMOČJU MURSKE SOBOTE
Prikaži večIme predpisa:
Ime predpisa: Zakon o spremembah Zakona o varstvu okolja Št. zadeve: 007-188/2015 Datum objave: 9. 6. 2015 Rok za sprejem mnenj in pripomb: 23. 6. 2015 Ime odgovorne osebe in e-naslov: Dušan Pichler, gp.mop@gov.si
Prikaži večPasma:
Biotehniška fakulteta Oddelek za zootehniko Groblje 3 SI-1230 DOMŽALE Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Dunajska 22 SI-1000 LJUBLJANA Rodica, 30.1.2019 Spremljanje izvajanja potrjenega rejskega
Prikaži večNOVOLETNA.indd :31:24 3
NOVOLETNA.indd 3 18.7.2017 14:31:24 3 4 DUO ROKOVNIKI 800133 Dnevnik v rjavi barvi 5,79 800132 Poslovnik v rjavi barvi 6,86 DUO 800131 Planer v sivi barvi 126 strani 9,5 x 14,7 cm 3,43 800130 Dnevnik v
Prikaži večFolie 1
PREDSTAVITEV PROJEKTA mobile2020 11.12.2013 Andrej Klemenc, Regionalni center za okolje Pisarna Ljubljana Klemen Gostič, Prometni institut Ljubljana d.o.o. Povod za projekt mobile2020 Medtem ko je v Skandinaviji
Prikaži večDiploma
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Tina ŽUNIČ RAZVOJ GOZDNEGA SESTOJA NA RAZISKOVALNIH PLOSKVAH V ALPSKEM GOZDU SMREKE NA POKLJUKI DIPLOMSKO DELO
Prikaži večUntitled-1
-$-... 1 100 95 75 25 5 0...... -$- -$web slo prospekt KOLOFON 9. december 2016 18:29:46 Narodna galerija Narodna galerija v Ljubljani, s stoletno tradicijo, utrjuje položaj najodličnejše slovenske kulturne
Prikaži večPredloga za diplomsko nalogo BF
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Jurij TURK ANALIZA UČINKOVITOSTI APLIKACIJ ZA PAMETNE TELEFONE PRI MERJENJU SESTOJNIH PARAMETROV DIPLOMSKO DELO
Prikaži večMicrosoft Word - 5_28_Odlok o NR Zelenci.doc
PRISTOJNOST: PREDLAGATELJ: POROČEVALEC: OBČINSKI SVET OBČINE KRANJSKA GORA ŽUPAN OBČINE KRANJSKA GORA Služba za gospodarstvo in gospodarske javne službe PREDLOG ODLOKA O NARAVNEM REZERVATU ZELENCI II.
Prikaži večKratka predstavitev EU
OŠ Dr. Aleš Bebler Primož, Hrvatini Evropska Unija Možnosti in priložnosti mladih Seminarska naloga pri predmetu geografija Kolomban, 25.11.2007 Mentorica: Verica Peterle Grahonja Izdelal: Saško Lončina,
Prikaži večeko projet in ostali za spletno stran
VODA KOT ŽIVLJENJSKA VREDNOTA N Rozina Kramar Daniela Huber Tkalec, Gizela Vidak Cilji: -razumevanje pomena vode za živa bitja, -spodbujati otroke k razmišljanju o pomenu vode, -iskati izvirne ideje za
Prikaži večNaziv programa Področje Predlagatelj programa (ime šole in imena pripravljalcev programa) Kratek opis programa (max. 150 besed) ARBORISTIČNI PRAKTIKUM
Naziv programa Področje Predlagatelj programa (ime šole in imena pripravljalcev programa) Kratek opis programa (max. 150 besed) ARBORISTIČNI PRAKTIKUM 2. DEL BIOTEHNIKA BIOTEHNIŠKI CENTER NAKLO Peter Ribič,
Prikaži večMicrosoft Word - ODGOVOR + priloge.doc
SI5000007 Banjšice SI5000007 Banjšice Tip e Spremembe varovanih vrst V območje sta bili dodani vrsti planinski orel in beloglavi jastreb. Banjšice, ki ležijo na selitvenem koridorji med furlansko in kvarnersko
Prikaži več