Skrivnosti Hermesa Trismegista: Corpus Hermeticum

Transkripcija

1 Skrivnosti Hermesa Trismegista: Corpus Hermeticum s posebnim poudarkom na petem traktatu: Hermesov pogovor s sinom Tatom: nevidni Bog je popolnoma viden

2 Hermes in hermetizem Hermes (Merkur), grški/rimski bog, znan kot sel bogov, s krilci na nogah in glasniško ter obenem čarobno palico kaducejem (srečali smo ga ţe na Botticellijevi Primaveri); velja tudi za boga trgovcev, varuha poti in popotnikov, vodnika duš v podzemlje ter boga pisave in skrivnih znanj. Njegov egipčanski ustreznik je bog Thoth. Hermetizem je v oţjem pomenu je skrivni nauk, ki ga uči zbirka filozofsko-teoloških traktatov s skupnim naslovom Corpus Hermeticum. Hermetizem v tem pomenu ni okultizem, tudi magija ni njegovo bistvo temveč je skrivni in obenem razodeti nauk o najvišjem Duhu, Umu, Bogu, ki ustvarja in preţema svet, vesolje. Hermetizem je vrsta gnoze (gr. gnosis = spoznanje), tj. celostnega spoznanja, ki vključuje védenje, videnje in občutje. Gnoza je širši pojem od zgodnjekrščanskega gnosticizma (hermetični spisi ne omenjajo Kristusa). Hermetizem je optimistična gnoza, ki v svetu/vesolju vidi boţje razodevanje, ne pa temno in zlo stvaritev padlih angelov, kot beremo v nekaterih drugih gnostičnih rokopisih. (Več o tem gl. M. Uršič, Gnostični eseji, 1994). Giambologna, Hermes (ali Merkur), 1564, bron, 117 cm, Bargello, Firence.

3 Corpus Hermeticum Corpus Hermeticum je zbirka (dob. telo ) 19 filozofskoteoloških rokopisov, tj. razprav (traktatov), ki jo je platonski filozof Marsilio Ficino prevedel leta 1464 iz grščine v latinščino po naročilu vladarja Firenc, očeta mesta Cosima de Medici. Zbirko je naslovil Pimander, gr. Pojmandres, pastir (duš), ki nastopa v I. traktatu kot utelešenje Uma najvišje moči. Celoten lat. naslov se glasi: Mercurii Trismegisti Pimander seu de potestate et sapientia Dei. Renesančniki so bili prepričani, da je v teh rokopisih zapisana davna egipčanska pristna modrost (prisca philosophia in/ali theologia), izročilo trikrat največjega (trismegista) boga Thotha-Hermesa. Do konca 15. st. je Corpus Hermeticum doţivel kar 16 izdaj. Na začetku 17. st. je jezuit Izak Casaubon s filološko analizo dokazal, da je Corpus Hermeticum nastal mnogo pozneje, kot so mislili renesančniki, namreč po Kristusu, saj vsebuje izraze, ki so nastali šele v pozni antiki. Prava datacija je nekje med 1. in 3. st. n. š. Corpus Hermeticum, naslovnica slovenske izdaje, prevod Pavel Češarek, spremna beseda Igor Škamperle, Hieron, Nova revija, Ljubljana, 2001.

4 Sestav spisov in nastopajoče osebe Torej, zbirko Corpus Hermeticum sestavlja 18 krajših, zgoščenih traktatov, deloma v obliki platonskih dialogov, h katerim je dodan daljši traktat Asklepij. Vplivi: platonizem, gnosticizem, solarni kulti in nasploh filozofsko-teološki monizem. Kristus ni nikjer omenjen, vendar beremo o svetleči besedi, ki je izšla iz Uma kot Boţji Sin. Osebe, ki nastopajo v Corpusu: 1. Hermes Trismegist, Trikrat Véliki Hermes oziroma Thoth, v XV. traktatu imenovan tudi modrec pred faraoni 2. Pojmandres, Um najvišje moči 3. Asklepij, Hermesov učenec (sicer gr. bog zdravilstva) 4. Tat, Hermesov sin in učenec 5. Amon, egipčanski kralj Spis Asklepij je bil znan na zahodu ţe v srednjem veku, predvsem ker ga je kritiziral sv. Avguštin (4. 5. st.), ki je ostro zavračal poglavje Človek kot oblikovalec bogov, češ da gre za malikovalstvo. Asklepija omenjata tudi Teodorik iz Chartresa (12. st.) in Albert Veliki (13. st.); verjetno ga je poznal tudi Nikolaj Kuzanski (15. st.). Hermetizem, zbornik, izšel v Poligrafih, 1996, ur. Igor Škamperle; med prev. besedili tudi: Govor na gori (XIII. traktat) in Tabula smaragdina.

5 Asklepij (ali Sermo perfectus, Popoln govor ), nekaj citatov: (1) Vse je del enega ali eno je vse. (6) Zato, Asklepij, je človek velik čudeţ; bitje, ki zasluţi čaščenje in spoštovanje. Kajti človek prestopi v boţjo naravo, kakor da bi bil sam bog [ ] Vsem drugim bitjem, s katerimi človek prepoznava povezanost v nebeški urejenosti, se zaveţe z ljubeznijo; občudujoče gleda v nebo. Tako je poloţen v sredo, na srečnejše mesto, da ljubi bitja, ki so pod njim, in da njega ljubijo bitja, ki so nad njim. (8) Ker je [Bog] velik in dober, je hotel, da obstaja nekdo, ki bi lahko opazoval njega, ki ga je bil ustvaril iz sebe in takoj je ustvaril človeka, posnemovalca razuma in skrbnosti. (10) Gospodar večnosti je prvi bog, drugi je kozmos, tretji človek. (12) Snov [ ] ponuja izredno plodovito naročje za spočetje. (17) Duh pa giblje in vodi vse pojavne oblike v kozmosu (20) Očeta in Gospodarja vseh stvari se ne da imenovati z enim samim imenom, pa četudi je sestavljeno iz mnogih; je brez imen oziroma nosi vsa imena, ker je Edini in Vse, tako da se mora vse poimenovati z njegovim imenom ali pa moramo njega poimenovati z imenom vsega. (Vsi poudarki: M. U.) Leonardo da Vinci: Janez Krstnik, 1516, Louvre, Pariz.

6 Pimander, Hermesova vizija Uma Na začetku I. traktata, Pimandra, beremo: Ko sem se nekoč poglobil v premišljevanje o bivajočem in je moje razmišljanje šinilo v višine, je moje čutno zaznavanje oslabelo kakor pri ljudeh, ki se jih loteva zaspanost zaradi sitosti ali telesne utrujenosti; zazdelo se mi je, da se je pojavilo ogromno bitje neskončne velikosti, me poklicalo po imenu in mi reklo: Kaj ţeliš slišati in videti ter z umevanjem spoznati in zvedeti? Vprašal sem: Kdo si ti? Jaz, pravi, sem Pojmandres, Um najvišje moči; vem, kaj ţeliš in povsod ti stojim ob strani. [ ] Ko je to rekel, je spremenil podobo in v trenutku se mi je vse razodelo. Imel sem brezmejno videnje: vse je postalo svetloba, jasna in vesela, in ko sem jo gledal, sem jo vzljubil. Polagoma pa se je prikradla tema in silila navzdol William Blake: Nosilec luči, pred padcem, ok

7 Corpus Hermeticum, V. traktat Hermesov pogovor s sinom Tatom: nevidni Bog je popolnoma viden V tej kratki, a zelo zgoščeni in duhovno bogati razpravi gre za vprašanje vidnosti in spoznavnosti Boga: ali je Bog viden in tudi sam prisoten v svetu (kozmosu, stvarstvu) ali pa je onstran sveta in se v svetu razodeva kot stvarnik? Gre za staro, večno filozofsko-teološko dilemo, ali je resničen panteizem: Bog je v svetu ( imanentizem ) ali (mono)teizem: Bog je onstran sveta ( transcendentizem ). To ni samo neka teoretska dilema, ampak temeljno ţivljenjsko, eksistencialno vprašanje: kje je moje pravo domovanje, kaj je cilj, smisel, telos moje duše sem doma tu ali tam, v tem svetu, ţivljenju, ali v onem, po smrti, v onstranskem večnem ţivljenju? Najprej pa se moram seveda vprašati, ali je ta alternativa sploh nujna, je ali neizogibna? Hermes v V. traktatu niha med obema naukoma, nagiblje se k panteizmu, vendar se ne izreče povsem zanj. Bog/Duh je oboje: očiten in skrit, imanenten in transcendenten. Podobne teističnopanteistične poudarke najdemo tudi v XI., XII., XVI. traktatu in deloma, kot smo ţe videli, v Asklepiju. V knjigi O renesančni lepoti, poglavju z naslovom Vse je v tebi, vse izhaja po tebi obravnavam peti traktat glede na dilemo med teizmom in panteizmom (str ).

8 Hermes o vidnem in nevidnem planet Neptun Solza Neba (na Zemlji) Odlomek iz 1. pogl. V. traktata Hermes Trismegist govori sinu Tatu: to, kar se večini zdi nevidno, bo tebi postalo povsem vidno. Ne bi namreč večno obstajalo, če ne bi bilo nevidno. Kajti vse, kar se je pojavilo, je nastalo, ker je pač nekoč postalo vidno. Nevidno pa je večno [ ] čeprav je sámo nevidno, ker je večno, vse druge stvari napravi vidne. Kar druge stvari napravi vidne, se sámo ne pokaţe [ ] ni predmet predstave, vendar napravi vse drugo predstavljivo.

9 Umevanje vidi nevidno, kakor v zrcalu Odlomek iz 2. pogl. V. traktata: Hermes: Zgolj umevanje namreč vidi nevidno, ker je tudi sámo nevidno. Če boš zmogel, se bo pokazalo očem uma, Tat; kajti Gospod se dareţljivo pojavlja po vsem kozmosu. Ali zmoreš videti svoje mišljenje in ga zgrabiti z rokami? Ali zmoreš zreti boţjo podobo? Če pa je zate nevidno celó to, kar je v tebi, kako bi potem lahko s svojimi očmi videl njega? Zvezdni prah, posnet skozi teleskop Hubble Naše oči lahko vidijo Sonce le skozi zatemnjene leče pri zrenju Boga pa so duhovne leče sanje, onstranska videnja, spremenjena stanja zavesti

10 Kdo ohranja urejenost kozmosa? Odlomek iz 3. pogl. V. traktata: Hermes: Če hočeš videti Boga, opazuj Sonce, opazuj gibanje Lune, opazuj urejenost zvezd. Kdo je, ki ohranja urejenost? Kdo je, ki je vsaki zvezdi določil način in obseg njene tirnice? Odlomek iz 20. pogl. XII. traktata: Hermes: Bog, ki je delovanje in moč, je okrog vsega in vse preveva. In nič teţavnega ni prepoznati Boga, sin moj. Če pa ga hočeš preučevati, opazuj urejenost kozmosa in lepoto urejenosti. Planet Saturn (zgoraj) in njegova luna Diona (spodaj), posnetki sonde Voyager

11 Stvarstvo podrejeno Stvarniku? Odlomek iz 4. poglavja V. traktata: Hermes: Ozvezdje Medvedke, ki se obrača okoli sebe in s sabo vrti ves kozmos kdo ima to orodje? Kdo je postavil meje morju? Kdo je postavil Zemljo na njeno mesto? Je namreč nekdo, Tat, ki je Stvarnik in Gospodar vsega tega. Odlomek iz XIV. traktata: Hermes piše Asklepiju: Stvarnik ne more obstajati brez stvarstva. Vsak izmed njiju je isti pojav. Zato tudi ne moreta biti ločena drug od drugega, saj bi bila ločena od sebe. [ ] Ustvarjajoči Bog je tisti, ki je prvi, nastajajoče tisto, kar sledi, karkoli je ţe. [ ] Njemu v slavo samo eno: to, da ustvarja; in stvarjenje je za Boga kot telo. Stebri stvarjenja, rojevanje zvezd v Orlovi meglici (6500 svetlobnih let daleč); spodaj sta detajl in panorama meglice (v infrardeči svetlobi, rdeča je dodana), vir: teleskop Hubble, v orbiti nad Zemljo

12 Ugledati vse to v enem samem hipu Odlomek iz 5. poglavja V. traktata: Hermes: O, če bi ti lahko zrasla krila, da bi poletel v zrak in med zemljo in nebom videl trdno gmoto zemlje, širna vodovja morja, veletoke rek, prosto gibanje zraka, predirajočo moč ognja, zvezdne tirnice, hitrost nebesnega svoda in njegovo vrtenje okoli iste osi! Kakšno blaţeno zrenje, sin moj, ugledati vse to v enem samem hipu, negibno v gibanju in nevidno s tem, kar ustvarja v vidnem! To je urejenost kozmosa in to je kozmos urejenosti. Skrinjica draguljev : kopica svetlih zvezd, oddaljena pribliţno 8000 SL (svetlobnih let)

13 Kdo je očrtal oči? Odlomek iz 6. pogl. V. traktata: Hermes: Če ţeliš doţiveti zrenje tudi skozi umrljiva bitja na zemlji in v globočinah, pomisli, sin moj, da je človek ustvarjen v materinem telesu, natančno preišči umetnost stvaritve in spoznaj, kdo je, ki je ustvaril to lepo in boţjo podobo človeka. Kdo je očrtal oči? Kdo je napravil luknje za nosnici in ušesa? Kdo je odprl usta?... Leonardo da Vinci: Angelovo oko, detajl s slike Marija v skalni votlini, 1508, Narodna galerija, London. dve Leonardovi anatomski risbi

14 Vesoljna Mati Odlomek iz 7. pogl. V. traktata: Hermes: Poglej, koliko veščin je bilo potrebnih za eno samo snov, koliko dela vloţenega v en sam osnutek, toda vse je čudovito in sorazmerno, čeprav se razlikuje med seboj. Kdo je vse to naredil? Katera mati, kateri oče, če ne ravno nevidni Bog, ki je vse ustvaril po svoji volji. Leonardo da Vinci, Marija v skalni votlini, 1508, Narodna galerija, London, izrez.

15 Stvaritev in stvarnik Zvezdna ( planetarna ) meglica Eskimo Einsteinov kriţ : četverna slika istega kvazarja zaradi gravitacije galaksije v sredini Odlomek iz 8. pogl. V. traktata: Hermes: Nihče ne trdi, da bi kak kip ali slika nastala brez kiparja ali slikarja; ta stvaritev pa naj bi nastala brez svojega ustvarjalca? Kakšna velika slepota, kakšna velika brezboţnost, kakšna velika nespamet!

16 Ničesar ni, kar ni on sam Odlomek iz 9. poglavja V. traktata: Hermes: Če me siliš, naj rečem še kaj drznejšega: njegovo [boţje] bistvo je, da vse oplaja in rojeva. In kakor ni mogoče, da brez povzročitelja kaj nastane, tako je tudi on lahko večen samo tedaj, če v večnosti ustvarja vse na nebu, v zraku, na zemlji, v globočini, v vsakem delu kozmosa, v vsakem delu vsega, v bivajočem in nebivajočem. V vsem kozmosu namreč ni ničesar, kar ni on sam. On sam je bivajoče in nebivajoče. Kajti bivajoče je storil vidno, nebivajoče pa nosi v sebi. Zvezdna meglica Mačje oko (skozi teleskop Hubble)

17 Vse je v tebi, vse izhaja po tebi Odlomek iz 10. pogl. V. traktata: Hermes: On je Bog, vzvišen nad vsakim imenom, je neviden in popolnoma viden. Tega Boga, ki se ga ne da videti z očmi, se lahko doume z umom; je brez telesa in ima veliko teles, ali bolje: ima vsa telesa. Ničesar ni, kar ni on; kajti vse, kar je, je tudi on, in zato ima vsa imena, ker vse izvira iz enega Očeta; in zato nima nobenega imena, ker je oče vsemu. Kako te torej hvaliti, naj govorim o tebi ali s tabo? In kam naj pogledam, ko te slavim: gor, dol, noter, ven? Kar zadeva tebe, ni nobene smeri, nobenega kraja, nobenega drugega bitja. Vse je v tebi, vse izhaja po tebi. Vse daješ in nič ne dobivaš. Vse imaš in ničesar ni, česar nimaš. Zvezdno oko, meglica Spirala (Helix nebula, NGC 7293), oddaljena pribliţno 400 SL

18 Ti si, kar sem jaz Odlomek iz zadnjega, 11. poglavja V. traktata v zbirki Corpus Hermeticum: Hermes: Kdaj naj te opevam? Pri tebi ni moč najti nobene ure in nobenega časa. In čemú bi te opeval? Zaradi tistega, kar si ustvaril, ali zaradi tistega, česar nisi? Zaradi tistega, kar si storil vidno, ali zaradi tistega, kar si pustil prikrito? In zakaj naj te opevam? Zato, ker sem sam svoj ali ker imam nekaj samosvojega ali ker sem nekaj drugega kot ti? Kajti ti si, kar sem jaz, ti si, kar jaz počnem, ti si, kar jaz govorim. Ti si vse, nič drugega ni; česar ni, to si ti. Ti si vse, kar je nastalo, ti si vse, kar ni nastalo; ti si Um, ki vse druge giblješ v umu; ti si Oče, ki ustvarjaš; ti si Bog, ki deluješ; ti si Dobro, ki vse povzročaš. Yves Klein: Monochrome I.

19 »KAR JE NIŢJE, JE ENAKO VIŠJEMU, IN KAR JE VIŠJE, JE ENAKO NIŢJEMU, ZAKAJ IZ ENEGA IZHAJAJO VSA ČUDESA.«(iz hermetičnega besedila Tabula smaragdina)