eFoto 15 PRINT

Transkripcija

1 e-fotografija S kolesom in digitalcem po Juæni Afriki Ko za vabo pridivja ogromen morski pes z razprtim gobcem, se oddaje na Discovery channelu zazdijo kot risanka za otroke, tukaj gre pa zares. Revija za digitalno fotografsko izobraæevanje december - januar 2004/05 letnik 3/4 πt.15 IZVOD JE BREZPLA»EN! Tiskano izvodov Letoπnji december predstavlja pravi fotografski nakupovalni boom foto digitalne opreme. V Sloveniji bo letos prodano kar digitalnih foto kamer. tevilka, ki govori, da bo v letu 2004 prodano veë digitalnih kamer kot od leta 1998 do 2003 skupaj. In ker gre v nakup foto digitalne kamere vse veë novih πe neizkuπenih kupcev, tehnologija pa je za mnoge πe nova, πe enkrat prikazujem razrede kamer, njihov namen uporabe in njihove zmoænosti. e vsaj dve leti ne bo tako enostavno kupiti foto kamero kot smo to opravili v analognem foto svetu. PhotoShop delavnica XIV.del Osnove in tehnike fotografiranja V.del Pri fotografiranju portreta pazljivo nastavljajte izravnavo beline-wb, da bo ten koæe pravilen. ObiËajna avtomatska nastavitev pri dobrem portretu ne zadostuje; πe posebej pri moënih barvah v prostoru ali recimo v senci drevja (zelen ten). Kupujemo digitalca Izdelajmo si fotografije! In pride Ëas, ko spoznamo eno izmed najveëjih slabosti digitalne tehnike. Ni veë posnetih fotografij. Tega dejstva pa se zavemo πele Ëez Ëas, ko je mnogokrat æe prepozno. Marsikdo se je celo vpraπal ob stavku ni veë posnetih fotografij, kako ni, kaj s tem avtor misli! Preizkusili smo e-videografija Fotografovo æivljenje nad gozdno mejo? (II.del) Kameri v nekoliko drugaënem izrazoslovju reëemo tudi kamkorder, ker je hkrati v enem ohiπju zdruæen snemalni in zapisovalni del. Pred veë kot dvemi desetletji sta bila oba dela πe loëena in povezana s kablom, toda kmalu zatem so oboje zdruæili v isto ohiπje in miniaturizacija nam je z leti razvoja elektronike prinesla velikanski napredek. Sedaj je seveda popolnoma samoumevno, da ima kamera v istem ohiπju tudi snemalno enoto, ob tem pa je to hkrati tudi predvajalnik (player). Novice - Testi -»lanki - Forum - Foto Galerija Pri uporabi tehnike najveë pomenijo izkuπnje. V digitalni dobi je ta vaja silno poceni, saj ni stroπka, dokler ne æelite fotografij na papirju.

2 Sony je zaπëitena blagovna znamka korporacije Sony, Japonska.

3 Dobri Ëasi! Tudi pri nas se vse bolj pozna vpliv odprtega evropskega trga. e nekaj let nazaj so bile pri nas foto kamere tako drage, da je izlet preko Alp naredil vsak fotograf kateri si je æelel kupiti zrcalno refleksno kamero. Danes? VeËine digitalnih kamer se ne splaëa veë kupovati v tujini. Le redki uvozniki imajo tako slabe pogoje, da je cena njihovih kamer obëutno viπja kot v tujini. Zaradi vse veëje prodaje kamer, πe bolj pa zaradi dejstva, da bo po 15.decembru najveëje povpraπevanje po njih, sem v prvem Ëlanku ponovno razëlenil razrede digitalnih kamer. e vedno je najveë vaπih vpraπanj prav na to temo. Upam, da bo tako bralcu laæe izbrati sebi primerno kamero v letoπnjem ali naslednjem letu. Glavno temo pa namenjam novim trendom.»e vemo, da so digitalne foto kamere dejstvo in da se danes prodajajo same od sebe, pa se velika veëina uporabnikov digitalnih foto kamer sploh ne zaveda, da jih Ëaka v prihodnosti velika past. Videne fotografije na zaslonih kamere, TV in raëunalnika jim dajejo obëutek, da bodo tam tudi ostale in da so za vedno dobro shranjene. Æe po dveh, treh letih pa bodo fotografi spoznali, da njihovih fotografij in spominov ni veë. Bolj izkuπeni v uporabi raëunalnika, si vse fotografije prenesejo na CD/DVD enoto. Vendar ne misliti, da so s tem naëinom shranjevanja fotografije varne, da jih ne izgubimo. Zaenkrat edini naëin, da so fotografije za desetletja naprej ohranjene je fotografija izpisana na papirju. Æe v tem letu nas bodo podjetja na to spomnila. Prva z izdelavo fotografij po klasiënem postopku, druga z moænostjo izpisa doma preko tiskalnikov. V letu 2005, ki prihaja se bo na podroëju izpisa fotografij marsikaj spremenilo. Nekaj letno obdobje suhih krav za fotolaboratorije se bo poëasi zaëelo obraëati v drugo smer. V razvitem svetu se æe obëutno pozna, da je digitalni fotograf doumel pomen fotografije na papirju in da so æe spoznali moænost izdelave fotografij preko interneta. In zaradi novih moænosti, predvsem pa potrebe seznaniti uporabnike z njimi je padla tudi cena izdelane fotografije. 50SIT je tisti znesek, ki zagotavlja zadovoljstvo obojim. Tako fotografu kot Beseda urednika Digitalni avtoportret s trenutno najmanjπo in najcenejπo digitalno zrcalno refleksno kamero na trgu, Pentax *ist Ds. laborantu. Okoli te cene pa se bodo kmalu vrtele tudi izpisane fotografije na domaëem tiskalniku. In Ëe pogledamo kaj se bo v πtevilkah dogajalo v naslednjem letu. V svetu bo prodano za vsaj 20% veë digitalnih kamer, cca. 72 milijonov. V Sloveniji vsaj za 30%, cca. 110 do 120 tisoë. Med kamerami ne bo veë velika rast med kompakti, ampak med DSLR kamerami za cca. 100% naproti Trend izdelave fotografij v fotolaboratorijih iz filma bo πe vedno padal 10% na leto. Zato pa se poveëuje v veëji meri izdelava fotografij iz digitalnih medijev. Po nemπkem CeWe Color so æe to leto zaradi digitalnih datotek izdelali veë fotografij, kot v najboljπem letu Pri nas se je trend padanja izdelave fotografij priëel leto, dve kasneje. Torej lahko v naslednjih dveh letih æe priëakujemo po πtevilu izdelanih fotografij stare πtevilke. Seveda ne za vse. Tisti, ki so æe leto ali dve vlagali v digitalni razvoj in ponudbo, imajo veëjo prednost. In da bom zadnji letoπnji uvodnik zakljuëil s πe bolj optimistiëno napovedjo za veëino. Rasla bo prodaja digitalnih kamer in πe naprej se bodo niæale njihove cene. Vse veë bo fotografov, ki bodo æeleli imeti fotografije na papirju. Bliæajo se Ëasi, leto 2008, ko v svetu predvidevajo v skupni izdelavi fotografij iz filma in digitalnih datotek poveëanje za Spletne strani e-fotografija.com Vsi, ki si æelite izvedeti o foto digitalni tehniki πe veë, obiπëite spletne strani. Na njih deluje tudi forum, na katerem lahko sodelujete tako z vpraπanji, odgovori ali pa samo prebirate teme. Odprta je tudi tema MALI OGLASI, kjer si lahko ogledate ali ponudite foto opremo. Vabljeni na internetne strani: Kjer lahko dobite revijo tudi v pdf datoteki. Datoteke so v pdf zapisu. Torej morate imeti program AdobeAcrobarReader.»e ga πe nimate, ga lahko brezplaëno dobite na straneh proizvajalca Adobe. Datoteko e-fotografija si lahko tudi iztiskati. Naπ elektronski poπtni naslov: info@e-fotografija.com e-fotografija tudi po poπti! Vse veë vaπih telefonskih klicev in elektronske poπte prihaja s sporoëilom, da revije ni moæno dobiti v vaπem kraju. Oziroma, radi bi jo dobivali po poπti na domaëi naslov. Na spletnem naslovu digifot.com si lahko zagotovite izvod fotografije po poπti (plaëa se poπtnina). e-fotografija je revija za digitalno fotografsko izobraæevanje. Izdajatelj in zaloænik: Image DTP inæeniring d.o.o. BerËiËeva 8b, 1260 Lj - Polje. Tel.: , Fax: , info@e-fotografija.com Urednik: Matjaæ Intihar Tisk: Delo - Tisk Ëasopisov in revij d.d., Dunajska 5, Ljubljana. Tiskano: izvodov; izvod je brezplaëen. 100%. V vsem tem dobrem kar prinaπajo naslednja leta, pa bodo naπla svojo rast πe podjetja s tiskalniki. Tako bo tako, kot je bilo πe 10 let nazaj. Bila je hitra rast prodaje foto kamer, hitra rast mini labov in foto amater je imel lastno kakovostno temnico.v naslednjem letu in do leta 2008 pa bo πe vedno visoka rast prodaje kamer, velika rast izdelanih fotografij in moænost izdelave fotografij v domaëi digitalni temnici. In kot vedno rad poudarjam - Misli digitalno! Vsem bralcem revije e-fotografija in spletne strani æelim vesele praznike in sreëno ter uspeπno Novo leto In kot kaæe zadnja napoved v uvodniku je uspeπnost v fotografskem smislu æe zagotovljena. Nasvidenje v 2005 e-fotografija - december, januar 2004/05 3

4 Kupujemo digitalca»e so mnogi πe lani dvomili v popolno hitro prevlado digitalne tehnike, pa nam letoπnji prodajni rezultati zgovorno govorijo, da nas zanima samo πe digitalno. Tu je Ëas, ko se v meseënem povpreëju kupi najveë digitalnih kamer. Jih bomo letos v decembru kupili ? Izloæbe so polne opreme, trgovci samo Ëakajo, da pride kupec. Vendar dilema med kupci, kaj kupiti je πe vedno velika. Razen redkih internetnih strani skoraj ni moænosti izvedeti kaj bi bil za nas dober nakup. Tako si veëina pomaga z izkuπnjami prijateljev. In πe vedno je tak nasvet najbolj dobrodoπel. Je le priπel iz prakse. Vendar ali je nasvet prijatelja res najboljπi? Najbræ ne. Kajti kar æeli ali æe uporablja vaπ prijatelj ali prijateljica mogoëe ni najbolje za vas. Le zakaj, bi imeli veëjo kamero z velikim razponom goriπënic, Ëe bi pa vi potrebovali kamero za v srajëni æep. Oziroma lahko pa nasprotno. PriporoËajo vam cenejπo kamero, saj naredi zadovoljive fotografije. Vendar pa vaπi kolegi ne vedo, da potrebujete kamero, ki bo odliëno delovala tudi v svetlobno slabπih pogojih, predvsem pa delovala tudi pod roënimi nastavitvami, katerih cenejπe kamere nimajo. e najslabπe pa se vam lahko zgodi, Ëe vam priporoëajo kamero ki je ni veë ali pa je tik pred tem da gre iz prodajnih polic. In tako pridemo do tega, da se je najbolje kar sam spoznati z novo tehniko in nakupom prave kamere. Tudi tisti fotografi, ki so dobro poznali analogne kamere so lahko hitro v dilemi kaj kupiti, ko prestopajo v digitalni foto svet. Ponudbe na trgu je veliko. RazliËnih tipov kamer samo enega proizvajalca je toliko, da se kupec æe med njimi teæko znajde. Predvsem pa je cena tisti glavni dejavnik, ki nakup foto digitalne kamere postavlja na glavo. e nekaj Ëasa ne bo tako kot smo poznali v analognem svetu. Za doloëen denar doloëeno kakovost! V digitalnem svetu pa sta lahko dve cenovno enaki kameri povsem v drugaënem uporabniπkem razredu. Zato bom v tem Ëlanku πe enkrat, vendar na bolj neposreden naëin prikazal danaπnje razrede digitalnih foto kamer. Upam, da vam bo odloëitev o za vas pravem nakupu laæja. V analognem foto svetu smo zadnjih 15 let poznali, Tudi profesionalni fotografi se ne morejo izogniti digitalni tehniki. Jo imaπ, ali pa ostaneπ krepko zadaj. dva glavna razreda. Kompaktni in SLR (zrcalno refleksni). Pred tem smo sicer πe poznali nekaj pod razredov v kompaktnem svetu, kot pocket razred mini kamer, kamere s formatom 24x24mm, disk sistem in v nekaj zadnjih letih pred prihodom digitalnih kamer APS sistem. Toda vse skupaj je bilo bolj potreba industrije po prikazu neëesa novega. Ker pa je industrija filma znana æe iz leta 1888 in Leica 35mm format serijsko znan iz leta 1925, nam kakπnih velikih novosti niso mogli veë prodati. Tudi izdelovalci fotografij iz filmov so bili tako moëni, da so lahko dobesedno ustavili novi sistem, ki ga je pokazala velika industrija. Tako se je v sredini 90-tih letih zgodilo pri nas v Sloveniji s sistemom APS. Fotolaboranti ga enostavno niso sprejeli pa Ëeprav se je v razvitem svetu lepo prijel in sobival s 35mm razredom kompaktnih kamer. Priπel pa je digital. Beseda, ki πe danes pri nekaterih zveni zelo bogokletno. Vendar naj so si nekateri πe tako æeleli, da ta tehnologija kot nekdaj APS ne bi priπla med mnoæice je danes to æe dejstvo. Vse svetovne pa tudi naπe πtevilke govorijo v to, da se prodaja samo πe digitalna kamera. Analogna je na policah samo πe zaradi starih zalog. V naslednjem letu pa jih æe ne bomo veë videli. In Ëe mnogi trgovci niso v pravem Ëasu spoznali kaj prinaπa digitalna tehnika, je danes tu znano dejstvo, da vam πe vedno le redki znajo ponuditi pravo foto kamero. To pa predvsem zaradi dejstva ker so zopet zelo redke trgovine s πiroko paleto digitalnih kamer. Bolje zaloæene trgovine, oziroma tiste, ki zares æelijo ponuditi kupcu nekaj veë imajo na zalogi vsaj 50 modelov kamer. Nekateri preko 100. In πe te trgovine in trgovci v njih izhajajo v veëini iz raëunalniπkega sveta in ne iz fotografskega. Je kar je. Redki so posluπali pred leti, da je digitalna fotografija pred naπimi vrati in da jo je treba sprejeti za svojo in spoznati vsaj tako dobro kot analogno. In namesto, da bi v foto trgovini dobili odliëen nasvet, ga dobite preko spleta ali od prijateljev, ki digitalno kamero æe imajo. Da je situacija πe slabπa, se vam lahko dogodi, da vam v marsikateri trgovini v kamero katero æelite niti baterije in kartice ne vstavijo, da bi lahko naredili kakπen posnetek. Je to pravi nakup? Æe po vaπih telefonskih klicih v uredniπtvo ali po internetni poπti opaæam, da ste kupci vse bolj izobraæeni glede nakupa.»e je πe leto nazaj bilo prvo vpraπanje katero kamero naj kupim, ste se sedaj æe nauëili, da se je treba vpraπati za kaj jo Le kaj v mnoæici digitalnih kamer izbrati? potrebujem? Nato pogledati po spletu in bolje zaloæenih trgovinah izbiro in si vpraπanje postaviti glede prave izbire med dvema tremi kamerami. In to kar sem vam zadnje leto polagal v vaπe misli, je obrodilo sadove. Sedaj vam pomagam samo πe izbrati pravi model kamere. Ni veë potrebe razlagati vseh razredov in njihov namen. Veliko vas je to æe spoznalo in kupili ste si za nekaj Ëasa pravo kamero za vas. Letoπnje leto predstavlja pravi fotografski nakupovalni boom foto digitalne opreme. V Sloveniji bo letos prodano kar digitalnih foto kamer. tevilka, ki govori, da bo v letu 2004 prodano veë digitalnih kamer kot od leta 1998 do 2003 skupaj. In ker gre v nakup foto digitalne kamere vse veë novih πe neizkuπenih kupcev, tehnologija pa je za mnoge πe nova, πe enkrat prikazujem razrede kamer, njihov namen uporabe in njihove zmoænosti. Predvsem se je treba zavedati, da je mnoæica razredov med kompaktnimi kamerami produkt πe vedno visoke cene digitalnih kamer in moænost prodaje kamer z razliënimi tehniënimi podatki, pa Ëeprav nam v veëini primerov ne ponujajo veëjih razlik. e vsaj dve leti ne bo tako kot je bilo v analognem svetu. Kompaktne kamere so imele cene od samo nekaj tisoëakov pa najveë do SIT. Vsak ki je æelel od fotografije veë je preπel na zrcalno refleksno kamero, kjer pa so se cene gibale od danes skromnih SIT in za danes povpreënih SIT. tevilke nam pokaæejo, da smo pred leti za najboljπo tehnologijo odπteli toliko, kot danes za povsem povpreëno. 4 e-fotografija - december, januar 2004/05

5 Digitalne foto kamere prinaπajo nove trende. Fotografiranje postaja vse bolj tudi zabava. Razredi digitalnih kamer - niæji kompaktni razred (cena od do SIT, 2-3X-ni zoom, programska avtomatika, plastiëno ohiπje) - viπji kompaktni razred (cena od do SIT, 3-5X-ni zoom, programska in slikovna avtomatika, pol avtomatske funkcije nastavitve Ëasa, zaslonke, roëne nastavitve, moænost korekture osvetlitve in mnoæica nastavitev, plastiëno ali aluminij ohiπje) - mini kompaktne kamere s Ëvrstim ohiπjem (cena od do SIT, zelo majhne, 2-3X-ni zoom, programska avtomatika, slikovna avtomatika, nekatere tudi z moænostjo pol avtomatskih nastavitev, ohiπje iz aluminija) - kompaktne kamere z 8 do 12X-nim zoom-om (cena od do SIT, 8-12X-ni zoom, programska in slikovna avtomatika, pol avtomatske funkcije nastavitve Ëasa, zaslonke, roëne nastavitve, moænost korekture osvetlitve in mnoæica nastavitev, plastiëno ohiπje) - kompaktne kamere z moænostjo uporabe dodatnih prikljuëkov (cena od do SIT, 3-5X-ni zoom, programska in Dobra reklama proda marsikatero kamero!»e pa je bila izbira prava, pa spoznate kasneje. slikovna avtomatika, pol avtomatske funkcije nastavitve Ëasa, zaslonke, roëne nastavitve, moænost korekture osvetlitve in mnoæica nastavitev, ohiπje iz aluminija ali magnezija, moænost uporabe dodatne bliskavice). - hibridne kompaktne kamere (cena od do SIT, X-ni zoom, programska in slikovna avtomatika, pol avtomatske funkcije nastavitve Ëasa, zaslonke, roëne nastavitve, moænost korekture osvetlitve in mnoæica nastavitev, ohiπje iz aluminija ali magnezija, moænost uporabe dodatne bliskavice) - DSLR (zrcalno refleksne kamere) (cena od do SIT, programska in slikovna avtomatika, pol avtomatske funkcije nastavitve Ëasa, zaslonke, roëne nastavitve, moænost korekture osvetlitve in mnoæica nastavitev, ohiπje iz plastike ali magnezija, moænost uporabe dodatne bliskavice in objektivov) Kaj izbrati za naπ dober nakup Kot prvo se vedno pokaæe potreba po vpraπanju za kakπen naëin fotografiranja potrebujete foto kamero? In Ëe si znate sami odgovoriti na zastavljeno vpraπanje, potem je pot do pravilne izbire kamere zelo lahka. V nasprotnem primeru pa je potrebna pomoë izkuπenega trgovca, oziroma njega bom poizkusil predstavljati v tem zapisu. e preden se odloëite za obisk trgovine je treba vedeti sledeëe. Vsak razred kamer ima svoje pozitivne in negativne lastnosti. In kar je najpomembneje, da si zapomnite najboljπe kamere ni in je nikoli ne bo. Kdorkoli vam bo rekel, ta kamera je najboljπa, kupite jo, vedite, da gleda na kamero samo iz svojega kota. In ker sem kamere æe razdelil v skupine, se lahko v svoje skupine razdeli tudi fotografe, oziroma kupce kamer. - druæinski fotograf - popotniπki fotograf - poslovni fotograf - napredni fotograf - izrazni fotograf - profesionalni fotograf Po razdelitvi razredov kamer kot fotografov æe laæe spoznamo katera kamera za katerega uporabnika. Za vse razen izraznega in profesionalnega uporabnika so kompaktne kamere v veëini primerov zadovoljive. V specializiranih trgovinah s πiroko ponudbo vam æe znajo svetovati dober nakup. Naj vam trgovec πe toliko zatrjuje, da je to najboljπa kamera, ne verjemite mu. Najboljπa kamera ne obstaja! e-fotografija - december, januar 2004/05 5

6 RaËunalniπka tehnika je vse bolj prisotna tudi v domaëem okolju. Zato ne Ëudi, da je podjetje HP vse bolj prodorno tudi v foto svetu. Druæinski fotograf ima najπirπo izbiro. Lahko izbira med vsemi kamerami vseh razredov. e najveë je odvisno koliko je sploh pripravljen odπteti denarja za foto digitalno kamero. Vendar bodo le redki med njimi kupili drage in predvsem teæke DSLR kamere viπjega razreda namenjene profesionalnim uporabnikom. Zato se bo druæinski fotograf v veëini primerov odloëal za kompaktno kamero.»e je prvi pogoj nizka cena kamere, potem kaj veë kot v niæji kompaktni razred ne bo zaπel. In za druæinskega fotografa, ki bi rad fotografiral druæinske dogodke, izlete, na dopustu bodo kamere iz niæjega razreda povsem zadovoljive. Imajo æe zadostno πtevilo toëk, 3 do 4 M toëk, majhno kompaktno ohiπje, avtomatske programske in scenske nastavitve za pravilno osvetlitev in 3X-ni optiëni zoom. Te kamere so povsem zadovoljive za vse tiste, ki vedo da ne bodo fotografirali veliko in svojih fotografij nikoli ne poveëujejo v veëje poveëave kot 13 x 18 cm. Tudi vsi tisti fotografi, ki ste na film fotografirali s kompaktnimi kamerami boste najbræ æe zadovoljni s cenejπim razredom kompaktnih kamer. Ker pa so æelje po tehniki razliëne, prav tako tudi debeline denarnic in æelje po Ëem posebnem, nam proizvajalci ponujajo kamere iz viπjega kompaktnega razreda.»eprav nam te kamere ponujajo veëje πtevilo toëk, 5 do 7 M toëk, to ni najpomembnejπa pridobitev ob pogledu na viπji razred. Bolj pomembno je, da nam te kamere ponavadi ponujajo nekaj mm veë πirokega kota, trdnejπo ohiπje, veëji zaslon, poleg programskih πe pred nastavitev Ëasa, zaslonke, roëne izbire obeh itd. Tudi makro naëin fotografiranja je pri teh kamerah zelo dober. Prav tako nam ponujajo viπjo loëljivost, hitrost in dolæino snemanja video zapisa. Med temi kamerami je tudi veëja razlika glede tehniënih zmoænosti. Nekatere nam ponujajo zelo πiroki kot 28mm (ekv.35mm), kar nam pride zelo prav kadar veliko fotografiramo v notranjih prostorih. Druge kamere nam ponujajo mnoæico nastavitev, spet tretje v tem viπjem razredu kar 5X-ni optiëni zoom itd. Vendar sta niæji in viπji razred kompaktnih kamer nekaj podobnega kar smo poznali æe med film kamerami in samo en del foto digitalne S πe tako enostavno digitalno foto kamero lahko zajamete odliëne druæinske posnetke. Vsi ki zaënejo fotografirati z digitalno foto kamero takoj spoznajo njeno uporabnost in cenenost fotografiranja. S tem pa je hitrejπe samo uëenje kako fotografirati in predvsem, doma imamo vse veë odliënih druæinskih fotografij. Zaradi zaslona na zadnjem delu kamere in videnega motiva na njemu, skoraj nihëe veë v malih kompaktnih kamerah ne uporablja klasiënega iskala. Pazite, da s prsti ne prekrijete bliskavice in da trdno dræite kamero. ponudbe. Digitalno nam ponuja πe veë. Manjπe tipalo, kot je film nam omogoëa krepko manjπe goriπënice s tem pa moænost manjπih objektivov. Zaradi teh moænosti pa nam tudi med kompaktnimi kamerami lahko ponudijo dolge goriπënice, ne da bi bil objektiv kaj veëji in predvsem svetlobna moë objektiva πe vedno ostaja na zadovoljivi meji. Tako nam je digitalno prineslo razred kamer z veëjim razponom med goriπënicami, tudi do 12X in mini mini kompaktne kamere, ki so tako majhne in lahke, da jih lahko damo v vsak srajëni æep. Teh dveh razredov kamer med film kamerami nismo poznali, oziroma se jim je πe najbolj pribliæal Olympus s svojimi IS zrcalno refleksnimi kamerami brez moænosti menjave objektiva in kamerami serije mju, ki pa se za takratne razmere super kompaktnostjo z danaπnjimi mini kamerami ne more primerjati. In druæinski fotograf ima πe dve zanimivi moænosti izbire.»e si veëkrat æeli motiv moëno pribliæati potem bodo kamere iz razreda 8-12X-nim zoomom. Te kamere pa so zaradi svoje konstrukcije in predvsem objektiva veëje od niæjega in viπjega razreda digitalnih kamer. Ne moremo jih nositi v æepu ali za pasom. Torej za marsikoga, ki æeli imeti pripravljeno kamero vseskozi ob sebi niso najprimernejπe. Vendar se odliëno obnesejo tako na izletih, pohodih kot potovanjih. Kar naenkrat nam je motiv zelo blizu in s temi kamerami lahko zajamemo marsikaj, kar πe s prostim oëesom ne vidimo dobro. V primeru, da fotograf æeli imeti kamero z veliko moænostmi, dobro kakovostjo tako ohiπja kot slike in predvsem majhnih dimenzij in teæe pa lahko poseæe po mini kompaktnih kamerah, ki kar vse ponujajo πe izredno trdno in trpeæno ohiπje iz aluminija. Kljub svoji majhnosti premorejo veliko Druæinski fotograf kateri si æeli zmogljivo kakovostno kamero in odliëne fotografije ima zelo πiroko izbiro. Zmogljivejπe kamere imajo πe vedno zelo zasoljeno ceno cca SIT. Vendar nam ponujajo veliko tako v optiki (5X zoom), loëljivosti (7M toëk) kot sami uporabnosti in kakovosti slike. Ob nakupu najnovejπih kamer se tudi ni veë bati, da bi njena tehnika in kakovost kmalu izgubila na uporabnosti kamere. Danaπnje so æe tako dobre, da je doba same uporabnosti kamere je vse daljπa. πtevilo toëk od 3 do 5 M toëk, 3X-ni optiëni zoom, velik TFT zaslon in veëino nastavitev, katere ponujajo ostale kompaktne kamere. Te kamere so lahko vseskozi z nami, saj nas ne motijo niti v æepu srajce ali v posebni torbici pripete za pasom. Prav tako pa ne zasede veliko prostora v πe tako majhni æenski torbici. In ti πtirje razredi, niæji niæji, viπji viπji, 8-12X-ni zoom in mini mini so tisti, za katerimi druæinski fotograf najveë pogleduje in za katere se tu najveëkrat odloëi pri nakupu. Kaj izmed njih izbrati pa povedo æe naslovi razredov. In Ëe si æe tako razdelite kamere po vpraπanju za kakπen naëin fotografiranja potrebujete foto kamero, potem boste hitro naπli vaπ razred in med kamerami v njem izbrali pravo. Tu pa se ve kaj odloëa! Cena, prepoznavnost znamke, oblika, tehniëne Z uporabo raëunalnika in programov za obdelavo fotografij je uporabnost druæinske foto kamere πe veëja SIT cena je z DDV Dimage A200 - Efektivno 8.0 mega toëk - roëni premik goriπënice mm - najkrajπi Ëas osvetlitve 1/3200 sek. - Avtomatska ostritev - RoËno ostrenje - Snemanje videa (800 x 600 toëk) - Makro od 15cm - AS (anti shake) stabilizacija slike Dynax 7D SIT cena je z DDV (samo ohiπje) - Efektivno 6.1 mega toëk - ISO Spot merjenje svetlobe - RAW + JPEG zapis istoëasno - 2,5 TFT LCD zaslon - 14 consko TTL merjenje svetlobe -»asi osvetlitve, 30sek. - 1/4000 sek - Intervalno osvetljevanje NOVO - vgrajena bliskavica - AS (anti shake) stabilizacija slike (deluje z vsemi objektivi) Uradni zastopnik in uvoznik: 6 e-fotografija - december, januar 2004/05

7 Digitalna kamera pa ni namenjena samo golemu fotografiranju. Ker je za zajem fotografije zelo enostavna in se lahko uporablja na vsakem koraku, je industrija naπla nove moænosti. Foto kamera kot modni dodatek in uporabna vrednost vse bolj dobiva svoj pomen. Zato sama oblika kamere vse bolj pridobiva na pomenu. zmoænosti, nasvet prijatelja in na koncu tudi trgovca. Vendar, Ëetudi ne boste izbrali kamere, ki bi vam najbolje ustrezala, je mnogo pomembneje, da si pravilno izberete razred digitalnih kamer. Zato je treba druæinskemu fotografu predstaviti πe dva razreda kompaktnih kamer, ki pa poëasi zaradi vse cenejπih DSLR kamer vse bolj izgubljata veljavo. Sedaj pa sta namenjena izkuπenim fotografom katerim cena DSLR kamer πe ne omogoëa prestop v DSLR razred. To je viπji razred kompaktnih kamer z moænostjo uporabe mnoæice dodatne opreme in razred hibridnih hibridnih (all in one) kamer, katerih æe ime pove, da v enem ohiπju ponujajo skoraj vse. Kamere iz teh dveh razredov so velike, teæje od ostalih, z zelo kakovostno narejenim ohiπjem, med najdraæjimi v kompaktnem razredu in z zelo kakovostno sliko. In Ëe se druæinski fotograf æe odloëi, da bo kupil kamero iz najviπjega kompaktnega razreda potem je potrebno zapisati πe razlike med njimi. Prve so namenjene tistim druæinskim fotografom, ki si æelijo najviπjo kakovost slike in samo uporabnost kamere ter moænost uporabe dodatne bliskavice, Ëe veëkrat fotografiramo v temnih prostorih in dodatnih predleë. Poudarek pa je tudi na hitrosti delovanja in nenazadnje na kakovosti zajete fotografije. Hibridne kamere pa nam ponujajo πe nekaj veë. VeËji razpon goriπënic, med 5 do 7X-nim zoomom in mnoæico nastavitvenih gumbov na sami kameri. Zato so te kamere namenjene vsem, ki znajo in æelijo veëkrat prenastavljati razliëne naëine zajema fotografije in tako sami vplivati na e tako enostavna kamera nam bo pomagala zajeti najlepπe druæinske spomine. πe bolj kakovostno fotografijo. Edini problem predstavljajo samo majhne goriπënice in s tem povezana veëja globinska ostrina. Hibridne kamere so vrhunec kompaktnih kamer.»e ste druæinski fotograf in vas fotografija veseli ter æelite najboljπe fotografije, ki vam jih bo uspelo zajeti z vaπim znanjem, potem je klub visoki ceni taka Industrija je æe zelo zgodaj opazila, da vse veë predstavnic lepπega spola uporablja digitalno kamero. kamera pravi dolgoroëni nakup. Vsaj πe nekaj Ëasa, dokler cena DSLR kameram ne bo krepko padla, pa ni raëunati, da bi druæinski fotograf posegel po zrcalno refleksni kameri. Te kamere so namenjene povsem drugaëni uporabi kot je druæinska fotografija. Zato je za druæinskega fotografa ne bom opisoval. Kompaktne digitalne kamere nam nudijo izredno globinsko ostrino. So kot nalaπë za druæinsko ostrino. Kdor se ne æeli preveë ukvarjati z nastavitvami, izbere nastavitev P, poiπëe motiv in sproæi zajem slike. Digimax U-CA 505 -Efektivno 5.0 mega toëk -objektiv s fiksno goriπënico 35mm -16MB notranjega spomina -Zajem videa 640x 480 VGA -Macro od 6cm -5X 5X digitalni zoom NOVO SIT cena je z DDV Druæinskega fotograf, ki æeli posnetek tudi kontrolirati pa mora prestopiti v DSLR razred. Pogled na motiv skozi pravo iskalo in kontroliranje globinske ostrine so glavne prednosti DSLR kamer pred kompaktnimi. Digimax V SIT cena je z DDV -Efektivno 7.0 mega toëk -Objektiv Schneider Kreuznach (38-114mm) -2.0 vrtljiv TFT LCD zaslon -Zajem videa v MPEG-4 zapisu -Macro od 4cm -Moæna uporaba 9 razliënih tipov baterij Uradni zastopnik in uvoznik: e-fotografija - december, januar 2004/05 7

8 Popotniπki fotograf je naslednji v vrsti. S prihodom digitalnih kamer jih je vse veë. To so vsi tisti fotografi, ki veliko hodijo naokoli. Izleti, pohodi, ekskurzije, potovanja itd. in na njih fotografirajo kaj veë kot samo druæino ob znamenitosti kjer so bili. V Ëasu filma so le redki posneli kaj bolj resnega na vseh teh potovanjih. Male kompaktne kamere za kaj veë kot fotografiranje druæine v zanimivih krajih ali ob poti niso bile. Samo tisti najbolj zagnani fotografi pa so s seboj nosili veliko, teæko SLR kamero in objektive. Digitalna kamera pa nam prinaπa nove moænosti. Kompaktnost, veëjo svetlobno moë objektiva, spreminjanje ISO nastavitev, takojπen pregled posnetkov in nenazadnje brisanje tistih, kateri nam niso vπeëni. In zaradi vseh teh dobrih lastnosti se vse veë popotnikov odloëa vzeti s seboj foto kamero in posneti vse kar je zanimivega. NiË nenavadnega ni, Ëe fotograf iz zanimivejπega potovanja prinese razviti v fotolaboratorij 500 fotografij. To kar mu danes omogoëajo zajeti digitalne kamere, na film nikoli ni. Zato je tu tudi navduπenje nad novo tehniko zelo veliko. In Ëe smo izbrali pravo kamero, potem je zadovoljstvo πe toliko veëje. In kaj si lahko izbere popotni fotograf. Kot prvo je treba vedeti, da je popotniπka fotografija polna pasti. Teæa, energija, πiroki in ozki kot, veliko spomina so ene izmed zahtev, ki so samo po sebi umevne. NihËe s seboj ne æeli dlje Ëasa nositi velike teæe, Ëe le nima pravega razloga za to. Zato so male kompaktne kamere kot nalaπë za to. Vendar æeli popotniπki fotograf fotografirati tudi tisto, kar je drugim prikrito. Zato je daljπa goriπënica zelo æelena. In kot nalaπë so za te fotografe kompaktne kamere z 8-12X-nim zoom objektivom ali za one zahtevnejπe tako po funkcijah kot kakovosti slike ter z bolj globokim æepom zmogljivejπe hibridne kamere. Sama teæa in velikost teh kamer je πe vedno zadovoljivo majhna, da jih lahko cel dan nosimo s seboj. Prve imajo zadovoljivo πtevilo toëk, 3-4 M toëk, za kakovostne poveëave do 13 x 18 cm, hibridne pa 8M toëk in lahko naredimo iz tako velike datoteke velike poveëave kot dodatne izreze. Oba razreda kamer pa nam ponujata mnoæico nastavitev za laæje fotografiranje in kakovostno osvetlitev, Popotniπki fotograf si med digitalnimi foto kamerami v veëini primerov izbere kompaktne kamere. Za vse, ki radi fotografirajo veliko tudi oddaljene motive so kompaktne kamere z 8-12X-nim zoom-om zelo dobrodoπle. Na njih imamo tudi moænost uporabe dodatnih predleë. le da nam hibridne kamere omogoëajo hitrejπe nastavljanje, saj goriπëne razdalje vse do 420mm, pa so zelo skope v πirokem kotu, nam za doloëene lastnosti ni treba v meni kamere, ampak so saj ponujajo v povpreëju samo okoli 38mm. Zato je za popotniπkega nastavitveni gumbi æe na kameri sami. fotografa πirokokotna leëa obvezen nakup, Ëe le veë fotografira v Le redkim popotniπkim fotografom bi priporoëal, druge kompaktne notranjosti prostorov ali med ozkimi ulicami zanimivih mest. razrede. Pridobili bi samo na velikosti kamer, vendar izgubili velik Hibridne kamere pa nam omogoëajo pravi πiroki kot 28mm. So pa razpon med goriπënicami in pri nekaterih kamerah zelo æeleni sistem v tele obmoëju bolj skope, od 140 do 200mm. Vendar nam ponujajo za stabilizacijo slike, ki pride zelo prav v slabih svetlobnih pogojih. kar 8M toëk in si lahko pri poveëavah pomagamo z izrezom.»e je teæa teh kamer zadovoljiva tudi za celodnevno noπnjo okoli Spominske enote so vse zmogljivejπe in cenejπe. Popotniπki fotograf vratu ali v fotografski torbi, pa se kaæe popotniπkemu fotografu si naj kar dokupi vsaj 1GB spominsko kartico. Tisti, ki uporabljajo kot najveëja teæava prav zadostna koliëina energije. Digitalne hibridne kamere in fotografirajo v polni loëljivosti 8M toëk pa s samo kamere so z njo zelo poæreπne. In premik leë od ene do druge eno 1GB kartico nikakor ne bodo veliko posneli na veëdnevnem goriπëne razdalje je πe dodatni poæreπneπ. Prav tako tudi EVF iskala. potovanju. Pri fotografiranju s temi kamerami tudi priporoëam, da Zato je potrebno obvezno æe pri nakupu razmiπljati o rezervnih si dokupite hitrejπe kartice s vsaj 60X-no hitrostjo zapisa. Le zakaj baterijah. VËasih sta samo dve rezervni kar premalo. Postavlja se bi Ëakali da vam kamera zapiπe vse podatke, Ëe bi vi lahko med tudi vpraπanje naj ima kamera navadne AA baterije ali Li-Ion. Sam tem æe fotografirali. se bolj nagibam k Li-Ion baterijam. Je le manj kosov baterij.»e s Nenazadnje pa se zahtevnejπemu popotniπkemu fotografu lahko Fotografiranje na potovanjih zahteva nekaj posebnosti. Rezervne baterije in kartica z zmogljivim pomnilnikom mora biti vedno z vami. seboj nosite 3 komplete po 4 AA baterije je to 12 kosov baterij, ki se nam premikajo po foto torbi. Tudi teæe jih je dati v æep, da o tem, da polne in prazne laæe pomeπate med sabo niti ne govorim. Tudi izgovor, da imajo v vsaki trafiki te baterije ne vzdræi. Tiste, ki niso za polnit da, polnjivih in πe sploh æe polnih pa ne. e najbolje je, da imate vedno s seboj polnilec in ob naroëilu kave ali kosila Ëas izkoristite πe za polnjenje baterij.»e nam kamere z 8-12X-nim zoom objektivom omogoëajo daljπe Digitalna kamera je prinesla πe en napredek. Zaradi enostavnosti fotografiranja tudi z zmogljivejπimi vse veë fotografirajo æenske in otroci. priporoëa tudi DSLR kamero. Z kompaktnimi kamerami je teæko kontrolirati posnetek in jih je veëina dobrih samo za predstavitev prijateljem. Kdor pa æeli veë, bo posegel po DSLR kameri in lahko zajel kakovostnejπi posnetek, saj bo motiv veliko laæe kontroliral preko iskala in z razliënimi nastavitvami. Vendar pa s temi kamerami krepko pridobimo na teæi in marsikomu se ne da s seboj nekaj ur nositi nekaj kg opreme. Vendar Ëe æelite od posnetka veë, brez DSLR kamere in nekaj objektivov tudi na potovanjih ne bo πlo. Pri fotografiranju na film je popotnik le redko vzel v roke foto kamero. Enostavnost in predvsem fotografiranje brez stroπkov pa je tudi v popotniπko fotografijo prineslo nove trende in predvsem moænosti. Fotografira se na vsakem koraku. Kasneje pa izberemo samo najboljπe fotografije, ki jih nato lahko pokaæemo tudi drugim preko TV ali raëunalniπkega zaslona ali na papirju, Ëe so narejene po klasiënem foto postopku ali izpisane. 8 e-fotografija - december, januar 2004/05

9 Digitalna kamera in vrtljiv LCD zaslon nam prinaπata nove moænosti fotografiranja. Avtoportret in zanimiv dogodek ali ambient v ozadju je na tak naëin zelo enostavno zajeti. Fotografi odkrivajo nove in nove moænosti, katere ponuja digitalna kamera. Poslovni fotograf je med prvimi zaëel uporabljati digitalno kamero. Ko so pred leti podjetja spoznala, da jim digitalna kamera lahko olajπa ali poceni marsikatero delo ali projekt, smo zaëeli spoznavati nove vrste fotografov. Na delovnem mestu, na sejmih, druæabnih sreëanjih itd. so priloænostni fotografi v sluæbah prijeli za digitalno kamero in posneli vse kar je bilo v podjetju zanimivega. Kmalu so z izkuπnjami in novim znanjem zaëeli zamenjevati profesionalne fotografe in fotografirali kar sami za interna glasila, reklamne letake itd. Poslovni fotograf nima cilja posneti vrhunsko fotografijo nekega izdelka ali konkurenënega proizvoda na sejmu. Bistvo je v danem trenutku motiv zajeti in ga Ëimprej posredovati sodelavcem naprej preko elektronske poπte ali pa arhivirati. Zato je za mnoge poslovne fotografe povsem zadovoljiva æe kamera iz niæjega razreda. Te kamere so enostavne za uporabo in to je Mala kompaktna kamera HP R507 je kot nalaπë za poslovnega fotografa. Navodila so kar v meniju kamere in tako dostopna vsem, ki imajo med fotografiranjem problem s poznavanjem kamere. najpomembneje, Ëe z njo fotografira veë ljudi. Ena izmed teæav digitalnih kamer je tudi v tem, da si vsakdo nastavi svoje nastavitve ali pa samo preleti po meniju in kaj spremeni. In ker veëina poslovnih fotografov ni izkuπena, πe manj pa gledajo po pravilnosti nastavitev in Fotografiranje nove stavbe podjetja za arhiv ali Ëasopis podjetja lahko opravi vsakdo, ki ima v podjetju dostop do digitalne kamere in vsaj malo znanja o njeni uporabi. kamero samo vklopijo in ustrelijo, je kar prav, da je kamera Ëimbolj enostavna in da avtomatika poskrbi za vse. Poslovneæi si v veëini primerov izberejo mini kompaktno kamero saj jim za zajem zanimivih informacij povsem dovolj. Predvsem pa ne zasede veliko prostora v kovëku niti ni moteëa pri noπnji v æepu ali roki. Mini kompaktna kamera je lahko vedno pri roki in z njo lahko zaradi tega posnamemo marsikaj kar z veëjimi kamerami ne bi. V nekaterih podjetjih pa so æe spoznali, da lahko marsikateri motiv fotografirajo sami tudi za zahtevnejπe projekte, kot so letaki, prospekti, reklame. V vsaki skupini ljudi se vedno najde kdo, ki ga fotografiranje veseli in postane deklica za vse foto dogodke kot zahtevnejπa fotografiranja. Ti poslovni fotografi pa si æe izberejo kompaktne kamere iz viπjega razreda z moænostjo uporabe dodatnih prikljuëkov. Te kamere so æe zelo zmogljive in πe vedno Na obisk v vaπe podjetje pridejo glavni direktorji podjetja Bridgestone. Kompaktna kamera, nastavitev AUTO in fotografija za v Ëasopis je tu. Fotograf, ki tudi poklicno sodeluje v nekem delovnem procesu najbolje ve, kakπen motiv je treba izbrati in predvsem iz kje in kako ga zajeti. V podjetjih kar sami zaposleni fotografirajo delovni proces. enostaven za uporabo. Energija in spominske enote niso prevelika teæava za poslovne fotografe. Niti ne fotografirajo veliko naenkrat, oziroma se veë ali manj vedno gibljejo tam, kjer imajo moænost napolniti prazne baterije. e-fotografija - december, januar 2004/05 9

10 Napredni fotograf. Ime je prav tako priπlo z prihodom digitalnih kamer. Od fotografske tehnike in fotografije æeli veë, ne æeli pa se preveë poglabljati v izpovedno vrednost fotografije. Pomembno je, da uporablja za njemu πe dosegljivo fotografsko kamero in da svoje fotografije lahko pokaæe prijateljem ali na spletu.»e smo v filmski tehniki poznali druæinskega, izraznega, profesionalnega in delno tudi Vstop digitalne tehnike v fotografijo je prinesel nove in nove nakupe ter veliko pogovorov o tehniki sami. Napredek je izreden. Vendar pa samo tisti fotografi, ki jih tehnika osreëuje v novostih iπëejo svoje zadovoljstvo. Industrija pa iz meseca v mesec proizvaja nove in nove produkte. Fotografi pa hitro (eni bolj drugi manj) menjamo svojo æe zastarelo opremo. popotniπkega fotografa, pa sta tako poslovni kot napredni fotograf produkt digitalne tehnike in ne same fotografije. Napredni fotograf spremlja predvsem tehniko in na zaëetku manj fotografira. Vendar fotografira ravno toliko in spremlja poleg tehnike πe fotografijo, da æe zna svetovati drugim o razliënih kamerah in njihovih razlikah. Napredni fotograf pa se sëasoma zaëne deliti v dve skupini. Ali ga Ëez Ëas fotografija ne zanima veë v tako veliki meri ali pa zaëne rasti po lestvici navzgor in predvsem z nakupom nove in nove naprednejπe tehnike tudi fotografsko raste. Nekateri v izrazne spet drugi lahko tudi v poklicne fotografe. Napredni fotograf pa razrede kamer spozna kar sam. Kot prvo, veëina njih na spletu prebere mnoæico preizkusov, mnenj in se sam na podlagi πe dosegljivih sredstev odloëi za svojo kamero. In zaradi neizkuπenosti se zgodba ponavadi zaëne v niæjem razredu kamer in nato zaradi zaljubljenosti v tehniko poëasi po lestvici navzgor. VeËina naprednih fotografov je danes v viπjem razredu kamer z moænostjo dodajanja razliënih prikljuëkov ali hibridnih kamer. Naslednji korak pa so ali bodo DSLR kamere saj z njihovim tehniënim znanjem raste tudi fotografsko. Vse veë se tudi piπe in govori o DSLR tehniki in predvsem cene le tej se poëasi niæajo in postaja vse bolj dosegljiva. Naprednim fotografom lahko svetujem edino, da naj se tudi v DSLR tehniki ne zaletijo prehitro v doloëeno kamero. Kajti ko se enkrat odloëiπ za eno, si s tisto znamko v veëini primerov tudi poroëen vezan. DSLR kamere so sistemske kamere in ob njej si poëasi zaënemo graditi sistem od objektivov, bliskavice, filtrov itd. Tako, da je»e je naprednemu fotografu tehnika in s tem fotografska oprema zelo pomembna, pa izrazni fotograf do same tehnike sploh nima posebnih nagnjenj. Tehnika je samo zato da mu sluæi zajeti motiv. Vemo æe. Za zajem dobrega motiva v prvi vrsti ni pomembna kamera. Ampak tisti, ki zna motiv in predvsem igro svetlobe v njem tudi poiskati. Mnogi izrazni fotografi katerim fotografija ni profesionalna dejavnost πe vedno fotografirajo na film. lahko nepremiπljen nakup tudi dolgoroëno πkodljiv. Ali sistem ne omogoëa tistega kar fotografa zanima, ali je doloëen sistem enostavno predrag, oziroma pa se prepoëasi razvija. Izrazni fotograf je v veëini primerov tisti, ki je æe na najviπji fotografski stopnici. V veëini primerov je veëina njih æe prej delovala na filmu in imajo veliko fotografskih izkuπenj. Pri teh fotografih ni na prvem mestu tehnika. Tehnika mora biti samo toliko zmogljiva, da mu omogoëa fotografsko svobodo in izraæanje. Izrek, kamera je tako dobra, kolikor dober je fotograf ki za kamero stoji velja prav za te fotografe. Vsi izrazni fotografi, ki iz filma prehajajo na digitalno tehniko se na njo le poëasi navajajo. VeËina se z njo spoznava preko kompaktnih kamer vseh mogoëih razredov in za resnejπe projekte πe uporabljajo film. Vendar se DSLR kamere vse bolj cenijo, vse veë jih je in prav tako vse veë izraznih fotografov posega po njih saj lahko le s to tehniko kakovostno kontrolirajo sam posnetek. Profesionalni fotograf je pojem, ki si ga mnogi napaëno razlagajo. Naslov profesionalni fotograf ne pomeni samo tistega, ki fotografira za Ëasopise ali v studiu, oziroma je fotografiranje njegov poklic itd. Vendar je profesionalni fotograf vsakdo, ki s fotografijo sluæi pa Ëeprav to ni njegova primarna dejavnost. Prav tako se je pojem fotograf v profesionalni fotografiji moëno razπiril.»e so vëasih novinarji s seboj vedno imeli fotografa, se danes marsikdo od njih kar sam potrudi zajeti motiv.»e so πe pred nekaj leti samo poklicni fotografi fotografirali razliëne artikle za kataloge in prospekte, se tega plaëanega dela loti tudi marsikdo, ki je v fotografiji povsem ljubiteljsko. Tako v grafiënih kot oblikovnih studiih æe marsikateri raëunalnikar, grafik ali oblikovalec sam poprime za kamero fotografira in slike prenese v raëunalnik ter jih uporabi pri svojem nadaljnjemu delu. In tako pridemo do znanega Bor Dobrin je profesionalni fotograf. Fotografira tako bencinske πporte kot za revijo Playboy.»eprav pri svojem delu uporablja samo vrhunsko opremo pa z veseljem preizkusi tudi kamere namenjene πirπemu krogu uporabnikov. dejstva, da je tudi v fotografiji digitalna tehnika moëno zabrisala mejo med profesionalnim in amaterskim fotografom, predvsem pa besedo profesionalno postavila na pravo mesto. Profesionalno lahko tudi pomeni, da tisti ki fotografira tudi tako kot treba opravi svoje delo. In to πe najveë pomeni v profesionalni fotografiji. Dean DubokoviË je profesionalni fotograf. Vedno pa ne potrebuje vrhunskih foto kamer, da zajame posnetek za revijo. Mala kompaktna kamera, ki jo ima vedno s seboj zna narediti kakovostno fotografijo tudi za objavo. In Ëe je πe nekaj let nazaj veljalo, do so profesionalni fotografi uporabljali samo najdraæjo opremo, danes πe zdaleë ni tako. Tudi marsikatera kompaktna kamera dobro sluæi namenu, zajeti fotografijo za objavo. Nikon D2x, kamera katero nestrpno priëakujejo vsi profesionalni uporabniki Nikon sistema. Kadar pa mora fotograf naroëniku prinesti fotografije za katere bo plaëan, pa se ve. Uporabi se samo najkakovostnejπa oprema. NiËesar se ne prepuπëa nakljuëju. Samo najboljπe zagotavlja za profesionalca najpomembnejπe. To je zadovoljstvo naroënika in bralcev in tisto na koncu za profesionalca najpomembnejπe, plaëilo! Kamera Canon EOS 1Ds je postavila navzgor nove mejnike tako izdelovalcem foto kamer kot samim profesionalnim fotografom. Vendar se ve. Tistemu ki je fotografiranje primarna dejavnost, brez kakovostne opreme ne more. Zato se v veëini primerov za reportersko delo uporabljajo najboljπe DSLR kamere, v studiih pa celo strednjeformatne kamere z digitalnimi hrbti. In zakaj mora imeti pravi profesionalni fotograf najboljπo opremo? Le ta mu ne sme nikoli zatajiti. Ve se, vsaka tehnika lahko zataji, vendar boljπa bo kasneje. Spomnite se zapisa Veljka JukiËa, kako ga je kamera EOS 10D pustila na cedilu v trenutku, ko bi si resniëno najmanj æelel. Od takrat naprej je kamere za revne profesionalce zamenjal za pravi profesionalni digitalni fotografski STROJ. Tako, obdelali smo vse razrede kamer in fotografov. Upam, da se boste sedaj πe laæe odloëili za vaπo najboljπo kamero.»e pa nikakor ne gre, pa posredujte vpraπanje na Forum spletne strani e-fotografija.com. Mnogim smo æe pomagali razjasniti kaj si kupec æeli. Matjaæ Intihar 10 e-fotografija - december, januar 2004/05

11 Fotografija mimo raëunalnika... S tiskalniki serije CP si lahko doma izdelujemo najcenejπe fotografije v velikosti 10 x 15cm. Tiskalnik CP-220 PowerShot A400 Do odliëne fotografije... PowerShot G6 PowerShot A400 IXUS i 5 PowerShot A95...z novimi IXUS 30/40 produkti! PowerShot S70 Avtera d.o.o., martinska 106, 1000 Ljubljana

12 Izdelajmo si fotografije! Kje so vaπe fotografije? Digitalne prednosti so uporabnikom æe poznane. Tudi novi lastnik digitalne kamere se z njimi hitro spozna. Vse veë je zagovornikov fotografiranja, vse veë je fotografov in vse veë je fotografij. Vendar, Ëe vsi vemo, da se o fotografiji vse veë govori in da je vse veë fotografov, kje so potem vse te ogromne koliëine fotografij? Na spominskih karticah, trdih diskih v raëunalnikih in CD/DVDjih. In prav do tu smo æe vsi, ki uporabljamo digitalne kamere spoznali njihove velike prednosti. Na stotine ali celo tisoëe fotografij je shranjenih v digitalni obliki in stroπka razen nakupa opreme πe ni bilo. In pride Ëas, ko spoznamo eno izmed najveëjih slabosti digitalne tehnike. Ni veë posnetih fotografij. Tega dejstva pa se zavemo πele Ëez Ëas, ko je mnogokrat æe prepozno. Marsikdo se je celo vpraπal ob stavku ni veë posnetih fotografij, kako ni, kaj s tem avtor misli! Zaradi laæje razumljivosti pojdimo od zaëetka. Enostavno do fotografije V filmski fotografiji kupimo foto kamero in obvezno tudi film. Brez njegove pomoëi Naj se vam ne zgodi, da takega ulova nikoli veë ne bi mogli pokazati! posnetega motiva ne moremo shraniti. Torej nam je film kot medij tisti element, ki nam sluæi za shranjevanje slike. Vendar ko smo film posneli, fotografij πe nimamo v nam vidni obliki. ele po razvijanju se nam iz latentne (nevidne) slike ustvari vidna in, Ëe smo fotografirali na diapozitivni film so fotografije pripravljene za ogled. V primeru, da smo fotografirali na negativni film pa moramo narediti πe pozitivni prenos slike na foto papir in slika je vidna v pravih tonskih vrednostih in nam poznani obliki. Enostavno ne. Da iz pogleda film fotografa. Za digitalnega pa nekaj zelo zamudnega in za veëino fotografija na papirju nekaj nerazumljivega. Vendar vsi fotografi, kateri smo ali πe fotografirate analogno vemo nekaj, kar digitalni fotografi v veëini primerov πe ne poznajo. Naj bo diapozitiv ali fotografija na foto papirju, imamo jo. Prav to dejstvo, ima- mo jo je nekaj, kar mora veëina digitalnih fotografov πele spoznati. Dvom Zdajle vas kar nekaj bralcev dvomi in ne razume kaj æelim s Ëlankom povedati. Imamo fotografijo je lahko zelo raztegljiv pojem. Predvsem pa ali ne fotografiramo z digitalno kamero veë, ali nimamo Foto: Polona Javornik Vaπ otrok je glavna zvezda predstave v vrtcu. Mali Ëarovnik je igro odigral tako odliëno, da ste si dogodek zapomnili za vse æivljenje. Prav radi se pohvalite prijateljem, kako odliëno je bilo. Si lahko zamiπljate, da se vaπe fotografije iz tega nepozabnega dogodka izgubijo za vedno? e tako preprost in navaden druæinski dogodek bo Ëez nekaj let poln spominov. Vendar le, Ëe boste imeli fotografijo! vse fotografije lepo shranjene v digitalni obliki? Ja, res je. Vendar taka fotografija je samo latentna oblika fotografije, katero moramo πe razviti, da jo vidimo. Zato poskrbijo razni programi, da nam jo prikaæejo na zaslonu. Torej, kaj zdaj? Sliko imamo! Ja imate jo. Vendar se takoj postavi vpraπanje za koliko Ëasa? Gremo naprej, do novih spoznanj. Prva past Fotografiramo z digitalno kamero in posneti motiv se nam pokaæe takoj na TFT zaslonu kamere. Kar je πe bolj zanimivo, posneto fotografijo lahko takoj pokaæemo tudi drugim, πe celo tistim katere smo fotografirali. In ta velika prednost digitalne fotografije je tista tiha past katero spoznamo πele mnogo kasneje. Kasneje ko jo spoznamo, manj fotografij katere smo posneli pred leti ali meseci imamo. In zakaj? S prvim ogledom slike na malem TFT zaslonu zadovoljimo svojo notranjo potrebo po videnem, kaj smo posneli. Sliko smo videli in naπa osnovna Foto: Silvan Robba zahteva, kot jo poznamo pri filmu, da je treba v fotolaboratorij in izdelati fotografijo ni veë potrebna. In ker smo slike æe videli na malem zaslonu in jih preko njega pokazali tudi drugim, veëina uporabnikov digitalnih kamer datoteke iz spominske kartice samo πe prenese na raëunalnik. Tam si jih fotograf πe enkrat ogleda, mogoëe πe kdaj pokaæe prijateljem in znancem in Ëez teden ali dva na lepo urejene datoteke po direktorijih iz tedna v teden in meseca v mesec poëasi pozablja. In ker se raëunalnik in trdi disk kjer so fotografije shranjene uporablja πe za kaj drugega, kot za shranjevanje in pregled fotografij, poëasi zmanjkuje prostora na trdem disku. Po letu ali dveh se lahko æe zamenja raëunalnik, mogoëe celo preneha delovati trdi disk, ali vsaj na novo naloæimo vse programe. Razni virusi, Ërvi in ostala digitalna nadloga, ter nove in nove vgrajene komponente ter naloæeni vsi mogoëi programi naredijo svoje. Treba je formatirati disk. In tu so prikazane prve moænosti, da se Ëez Ëas zgodi, da ni veë fotografij. Mesece in mesece ali celo leta naπega fotografiranja t.j. datotek (fotografij) ni veë. To se analognemu fotografu skoraj ne more zgoditi. Lahko da fotografije nekam zaloæi, jih posodi v pregled drugemu in na njih pozabi. Toda Ëez Ëas se bodo naπle. Torej, analogni fotograf fotografijo vedno ima. Fotografija na papirju, stara 30let je æe precej obledela. S pomoëjo skeniranja in ponovne izdelave je ohranila kakovost. Predvsem pa imamo fotografijo in spomine. Druga past Ker pa se izkuπeni raëunalnikar spozna na moæne teæave s trdimi diski, virusi in na koncu nenadejanemu formatiranju diska, si datoteke s fotografijami lepo prepiπe na CD/DVD-je. Redoljubnih fotografov, ki bi to redno in predvsem naërtno poëeli pa je zelo, zelo malo. Zato se datoteke zapisujejo vsevprek, na veë enot in tako se sled za njimi poëasi izgublja. e teæe je imeti urejen arhiv, Ëe fotografiramo veliko. Nenazadnje 12 e-fotografija - december, januar 2004/05

13 Popotniπka fotografija, ki nam odkriva kaj vse smo doæiveli in preizkusili. Fotografirali smo digitalno, fotografije prinesli domov na pomnilni enoti, najbolj zanimive izbrali in jih preko interneta poslali v izdelavo. Foto: P.J. pa po nekaj letih hranjenja datotek na CD/DVDjih nië kaj veselo ugotovimo, da naπ novi Ëitalec ne bere starejπih æe zapisanih. Osebno imam s CD-ji precej izkuπenj, saj æe 12 let zapisujem vse raëunalniπko pripravljene revije z vsemi fotografijami na CD-je in zadnjih nekaj let na DVDje. Pred 12 leti zapisane CD-je z 2X-no hitrostjo bere samo moj najstarejπi Ëitalec kupljen pred cca. πestimi leti. Noben novi raëunalnik z novim sistemom Mac ali Windows in hitrimi Ëitalci mi ne omogoëa branja datotek iz starejπi CD-jev. Nekaj CD-jev celo obuditi veë ne morem. MogoËe je kriv slab izdelek, saj pri nakupu ne moremo vedeti kako dolgo naj bi nam CD omogoëal trajnost zapisa. Lahko se vpraπamo πe drugaëe. e veste, kje so datoteke, ki ste jih shranjevali na diskete. Æe te so med seboj pomeπane, kaj πele, da bi na njih naπli vse podatke. Vpraπanje je, Ëe diskete sploh πe hranite, oziroma ima πe vaπ novi raëunalnik sploh πe disketni pogon. Apple raëunalniki jih æe nekaj let nimajo veë. Tudi CD pogoni se vse bolj umikajo DVD pogonom. Res, da berejo tudi CD-je, vendar so s starejπimi æe veliki problemi. Torej, poëasi spoznavate, da je digitalni zapis moëno vpraπljiv iz pogleda trajnosti. V nasprotnem primeru pa imamo lahko πe vedno doma kje na steni ali v foto albumih fotografije naπih prababic ali pradedkov izpred 80 let in veë. Si sploh lahko zamiπljate, da boste v Ëasu hitrega napredka in vse hitrejπega menjavanja tehnologij Ëez 10 let πe uporabljali trdi disk, CD ali DVD? Kje so moji spomini? Zato je naslov Ëlanka izdelajmo si fotografije povsem na mestu. Fotografija na papirju bo obstala mnogo dlje, kot na digitalnem mediju. In tu je sedaj naslednje vpraπanje, kako do Dobili ste priloænost biti povsem blizu dogajanjem v enem izmed najprestiænejπih πportov. Toda ali mislite, da vam bodo Ëez nekaj let prijatelji verjeli, da ste bili prisotni v samem centru dogodka, Ëe ne boste imeli fotografij. fotografije na papirju. Vsi iz analogne fotografije zelo dobro poznamo fotolaboratorije. RaËunalniπki digitalni fotografi pa tiskalnike. In reπitev za ohranitev vaπih fotografij in predvsem spominov je tu. Zakaj spominov? Verjamem, da se marsikateri mlajπi fotograf te besede spominov spominov πe niti ne zaveda. Veselo fotografira vse dogodke, æivljenje okoli njega se vrti 100 na uro okoli njega in niti ne pomisli ne, oziroma niti ne ve, da Ëez toliko in toliko let za njim pridejo spomini. In spomini za nekdaj doæivetim so πe toliko slajπi, Ëe jih lahko tudi vizualno pokaæemo. Vendar kar nismo spravili na papir, ne bo nikoli πe kaj veë kot samo spomini. Ne bo veë videno, nikomur pokazano, bo samo nekaj Ëesar se spominjamo. Je to dovolj? Za mlajπe fotografe ali tiste, ki so πele vstopili v foto digitalni svet mogoëe da. Toda zamislite si, da nimate fotografij iz vaπe mature, poroke, prvih dni vaπih otrok in πe in πe spominov tako iz otroπtva kot kasneje. Vsaj danes kaj takega ni mogoëe. Preko slik na papirju se nam ohranjajo spomini tudi vizualno. Vendar kot æe do sedaj zapisano, ne se zanaπati, da bodo vaπe fotografije varno shranjene v digitalni obliki. Morali boste imeti veliko sreëo, oziroma stalno prepisovati vse vaπe datoteke na nove medije, da bodo zanamci πe videli kako je nekdaj bilo. In Ëe πe danes lahko vidim sliko na papirju tistih sorodnikov, katerih niti videl nisem v svojem æivljenju, vedite, da se niti samega sebe Ëez nekaj let ne boste videli, Ëe slike iz danaπnjih dni ne spravite na papir. Moj zelo enostaven predlog je. Iz vaπih zabav, rojstnih dnevov, praznovanj, piknikov, druæenj s prijatelji, izletov, potovanj, seveda vaπe poroke in nadaljnega æivljenja, od rojstva otrok in njihovega odraπëanja, si IZDELAJTE FOTOGRAFIJE. e-fotografija - december, januar 2004/05 13

14 Najnovejπi digitalni fotografski stroj za izdelavo fotografij Fuji Frontijer 570 nam omogoëa πe hitrejπo in kakovostnejπo izdelavo fotografij. Fotolaboratorijska izdelava fotografij je æe dolgo med nami. Tudi ob uporabi digitalnih kamer izkoristite to moænost. Naj se vam ne zgodi, da boste Ëez nekaj let ostali brez vaπih digitalno posnetih fotografij. Seveda ni potrebno izdelati vseh. Preglejte vse posnete, izberite najboljπe, dajte jih izdelati na foto papir v fotolaboratoriju ali jih izdelajte na domaëem tiskalniku. Tako bodo vaπi spomini ostali obstojni in v vsakem trenutku videni. SrËno upam, da si boste ta nasvet ohranili, zapomnili in ga zaëeli uporabljati æe danes. V nasprotnem primeru se zavedajte, da Ëez 10, 20 let vaπih spominov, razen shranjenih v vas samih, ne bo veë. Kako do fotografije na papirju? Zelo enostavni poti sta dve. Prva je vsem nam znani fotolaboratorij, druga tiskalniki. Pa kakovost?»e ste razumeli moj dobronamerni zapis v celoti, æe veste, da najboljπe poti ni in je ne bo nikoli tudi pri kakovosti izpisa. Vsaka tehnika pa nam nudi prednost kot slabost. Vendar ne v smislu kakovosti fotografije. Ta je æe tako dobro iz ene ali druge tehnike, da o kakovosti sploh ni treba veë razpravljati. Fotolaboratoriji Æe na zaëetku vam ponujajo tri dobre stvari. Prva je, da njihovo fotografijo na foto papirju in samo kakovost æe poznate. Fotolaboratoriji nas zadovoljujejo æe od leta Vedite, da so njihovi novi digitalni laboratorijski stroji zelo dragi. Kar pomeni za nas fotografe z digitalnimi datotekami, da so v teh strojih izredno kakovostni algoritmi za pretvorbo digitalnih datotek v signale, ki jih potrebuje stroj za osvetljevanje nam vsem znanega foto papirja. Torej, nas za kakovost slike iz fotolaboratorijev ne sme skrbeti? Ne moram pa vam povedati kateri so boljπi. Vse je odvisno od zaposlenih in njihovih tehnoloπkih zmoænosti. Vendar se ve. Za veliko veëino zahtev fotografov vam bodo izdelali zelo kakovostne fotografije. Druga dobra lastnost je poπiljanje datotek preko spleta o katerem smo v prejπnjih revijah æe podrobneje pisali. Vse veë fotografov spoznava nove moænosti, katere prinaπa digitalna tehnologija na vseh podroëjih. In poπiljanje fotografij preko spleta je ena izmed zelo uporabnih za vse, ki si æelijo fotografije na klasiënem foto papirju. In tretja dobra lastnost fotografij iz laboratorijev je obstojnost in manjπa obëutljivost za mehanske poπkodbe. VeËina fotografov ima fotografije iz fotolaboratorija, ko so πe fotografirali na film. In slike so πe vedno kakovostne. Pa naj bodo izpred 20 ali 30 let.»b fotografije naπih babic ali dedkov pa se πe tudi lepo vidijo. Kar pomeni, da vas tako v kakovost kot uporabnost fotografij iz fotolaboratorijev sploh ni treba prepriëevati. Bolj je odvisno, ali bodo oni sami znali prepriëati vse vas, ki doma πe nimate raëunalnika v njihovo kakovost in πe vedno uporabno moænost, da vam izdelajo fotografije. Tiskalniki Naslednjo moænost izpisa fotografij je kar za Zavedati se moramo, da je kakovost fotografije vedno stvar osebne presoje gledalca. Za nekatere je posnetek, narejen s povpreënim digitalnim tipalom, dovolj kakovosten, za bolj zahtevne pa je tudi z najboljπimi tipali in kamerami πe vedno nemogoë. Druæinskemu fotografu je pomembno, da se s fotografije razvidi, kje in kaj se je dogajalo na nekem kraju. Ni pomemben naëin izvedbe, ampak vπeënost barv in motiva za naπe oko. Tu lahko govorimo o kakovosti. Ko pa nastopi cena iztisa, oziroma raëun, pa je druga zgodba. V vsaki stvari spoznamo svoj razred. Kakovostni in cenovni. VeË imamo, veë si lahko privoπëimo! Ne prepriëujte pa druge kaj je kakovost.»e so vam vπeë tople barve, so lahko drugemu gledalcu nemogoëe. Vse se dogaja v receptorjih v naπem oëesu in glavi. Zato nekih zakonitosti v kakovsti gledanja na fotografijo ne moremo postaviti. Saj se spomnite iz mojih zapisov. Dobro je, za kogar je! Iz knjige e-fotografija / Matjaæ Intihar domaëo pisalno mizo na kateri imate domaëi raëunalnik. Preko manjπih tiskalnikov nam æe ponujajo moænost izpisa fotografije direktno iz foto kamere. Tiskalniki vse bolj postajajo domena foto izpisa. Samo v enem letu se je cena fotografije iz domaëega foto tiskalnika prepolovila. Za leto 2005 pa je æe vsesploπno znano, da je za podjetja, ki izdelujejo foto tiskalnike to tisto leto, ko bodo uporabnike digitalnih foto kamer kolikor bo le mogoëe poskuπala preusmeriti na iztis fotografij s tiskalniki. In njihova kakovost izpisa? Odvisno od gledalca. Enim je bolj vπeë fotografija iz tiskalnika, drugim iz fotolaboratorija. e nekaj Ëasa pa bosta ti dve tehniki izpisa sobivali skupaj in pripomogli, da se bodo naπi spomini ohranili tudi na papirju. Izbrati fotolaboratorij ali domaëi tiskalnik? Povsem stvar osebne izbire, okusa in nenazadnje moænosti uporabe. Kot prvo pa je treba dojeti pomen zapisa izdelajmo fotografijo. ele ko se tega dejstva zavedamo, se lahko spraπujemo katero tehniko izpisa izbrati. V razvitem svetu se æe kaæe trend naraπëanja izdelave fotografij iz digitalnih medijev v fotolaboratorijih. K temu je moëno pripomogla moænost poπiljanja datotek preko spleta. Nikakor se ni bati, da bojo v prihodnje domaëi tiskalniki prevzeli mesto fotolaboratorijem. Tiskalniki so samo dodatna zanimiva in kakovostna reπitev za vse, ki si æelijo fotografije izpisati takoj. In obe moænosti izpisa bosta v nadaljnih letih koliëinsko πle samo navzgor. Fotografov je z digitalnimi kamerami vse veë, prav tako se veliko veë fotografira. Vse veë fotografov je æe spoznalo, da si je treba tudi v digitalni dobi izpisati fotografije na papir. In tako bomo v prihodnje imeli tretjino fotografov, ki svojih fotografij v veëini primerov sploh ne bodo nikoli izdelovali, druga tretjina uporabnikov bo uporabljala fotolaboratorij in tretja domaëe tiskalnike. In seveda ni daleë Ëas, ko bo sama tehnika izpisa enaka. V fotolaboratorijih vam veëje poveëave æe izpiπejo s tiskalniki. V nekaj letih se bodo tudi klasiëni kemiëni stroji umaknili hitrim strojem, ki uporabljajo tehniko kapljiënega izpisa. O klasiënem fotolaboratoriju vemo skoraj vse. Oziroma o njihovi ponudbi in kakovosti se lahko prepriëamo kar v njih samih. Tiskalniki pa πe nimajo razπirjenega mnenja, kako uporabni in kakovostni so, ter kako kako kakovosten je izpis, obstojnost slike in mehanska obëutljivost le te. Zato bom v nadaljnem zapisu predstavil danaπnje moænosti tiskalnikov in dva danaπnja prava foto tiskalnika. V digitalnem svetu je moæno spremeniti tudi naroëanje in izdelavo slik, tako da uporabnik sedaj ni veë odvisen le od laboranta, ampak lahko v veliki meri sam vpliva na proces izdelave slik. FujiFilm je v ta namen razvil poseben terminal Order-it, ki uporabnika na prijazen naëin vodi skozi celoten postopek od izbire do naroëila slik. V osnovi je to prirejen osebni raëunalnik, ki zna prebrati slike iz razliënih formatov pomnilniπkih kartic in CD medijev. Vse operacije so vodene preko zaslona, obëutljivega na dotik. Or- der-it je zanimiv za vse, tudi za tiste, ki doma nimajo ali ne æelijo uporabljati osebnega raëunalnika za obdelavo slik. Slednje zna namreë iz pomnilniπkih kartic prenesti na zapisljiv CD, tako da te fotografije ostanejo zapisane. Ta moænost je zanimiva tudi za tiste, ki doma nimajo CD zapisovalnika, fotografije pa bi vseeno radi imeli varno shranjene. Order-it poleg naroëanja slik omogoëa tudi njihovo obdelavo, na primer doloëanje izrezov, popravljanje barv in odpravo rdeëih oëi. Fotografijam se lahko po æelji doda tudi okvirje ali iz njih naredi Ëestitko, kartico ali koledar. Terminali so tako zanimivi za oboje, uporabnike kot fotolaboratorije. Prvim omogoëa veëji nadzor in laæje delo, drugim pa omogoëa veëjo prilagodljivost in tudi podaljπa delovni Ëas. Order-it je lahko povezan z minilabom Frontier ali tiskalnikom PrintPix NC400. V prvem primeru lahko tiska na vse velikosti, ki jih omogoëa minilab, od 15 x 10 cm do 45 x 30 cm, v drugem pa 15 x 10 cm ali 21 x 15 cm. Terminal lahko deluje tudi samostojno, saj slike shrani na optiëno enoto, ki se jih potem prenese v fotolaboratorij in tam izpiπe. Glede na moænosti je zanimiv ne le za veëje, ampak tudi manjπe fotolaboratorije, ki tako lahko pridobijo nov krog strank. PR informacija FujiFilm Image&Information d.o.o. 14 e-fotografija - december, januar 2004/05

15 Cene izdelanih fotografij so vse niæje in niæje. Vendar so v fotolaboratorijih v posebnih akcijah æe dosegle svojo najniæjo stopnjo. Zanimivo je, da je fotografija iz fotolaboratorija, ki ima vrhunsko kakovost najcenejπa. Tudi s pisarniπkimi tiskalniki na navadni papir teh cen ne doseæete. Z najboljπimi foto tiskalniki, ki æe dosegajo foto kakovost πe nekaj Ëasa z originalnimi barvami in papirjem ne bomo dosegli cene izpisane fotografije 10x15cm, 50SIT. Zato predvidevam, da se bodo cene fotografij iz digitalnih datotek v fotolaboratorijih ustalile pri cca. 50SIT. Za to kakovost in dobro ceno pa se je æe vredno potruditi izbrati najboljπe fotografije iz druæinskega dogodka, izleta, potovanja in jih oddati njim v izdelavo. Le na tak naëin boste ohranili vaπe spomine tudi zabeleæene! / 2.8 DC EX Prodaja fotoaparatov EOS 300D, 20D, Nikon D70, Konica Minolta 7D, Sigma SD10, Pentax *ist Ds Infocona d.o.o., Borovec 2, Trzin Tiskalniki za izpis fotografij S prav vsakim tiskalnikom, lahko izpiπemo fotografijo. Vendar pa se kakovost izpisa med razliënimi modeli ali naëini izpisa moëno razlikuje. Kot pa sem æe veëkrat v reviji poudaril, je kakovost fotografije povsem subjektivna ocena vsakega gledalca posebej. In zato o nekem sploπnem mnenju, kaj je kakovost izpisa ne moremo zapisati. Poznamo kakovost fotolaboratorijev, njihove fotografije so si po kakovosti zelo podobne, Ëe jih gledamo iz pogleda moænosti, ki jih ponujajo tiskalniki. Cenejπi tiskalniki (do cca sit), ki so namenjeni barvnemu izpisu teksta, so pri izpisu fotografije daleë od kakovosti fotografij iz fotolaboratorijev. Pa bo marsikateri lastnik takega tiskalnika z izpisano fotografijo zelo zadovoljen. Nekdo drugi bo prisegal na kakovost fotografije iz manjπih sublimacijskih tiskalnikov ali kapljiënih tiskalnikov v cenovnem do cca SIT. Tisto pravo primerljivost in predvsem kakovost pa dobimo πele z draæjimi pravimi PHOTO tiskalniki. In seveda na koncu so πe tisti fotografi, ki jim æe sama misel na izpis iz tiskalnika nikakor ne odgovarja. Iz vseh naπtetih razlogov vidimo, da je kakovost izpisane fotografije teæko merljiva po nekih standardih. Sam pa kakovost gledam iz pogleda zahtevnega fotografa, zato sem si za preizkus tiskalnikov izbral dva iz viπjega razreda PHOTO tiskalnikov, Canon PIXMA ip8500 in HP PhotoSmart Vendar to πe ni tisti pravi zahtevnejπi preizkus tiskalnika v celoti, kakrπne bom naredil v prihodnjih revijah. Tokrat sem se povsem zadovoljil z nekaj 10 izpisi z razliënimi papirji in nastavitvami. Pri sami kakovosti izpisa je zelo pomembno, kako dobro pripravimo datoteko za izpis in kako kakovosten je papir na katerega izpisujemo. Predvsem pa je treba tudi tiskalnik sam preko æe doloëenih testov v sameh programu pravilno nastaviti.»e æelite najviπjo kakovost izpisa je najbolje uporabiti originalne barve kot najboljπi foto papir. Cenejπe kartuπe barv, kot papirja se obnaπajo povsem drugaëe. Zato je tudi kakovost izpisa v veliki veëini primerov opazno slabπa. Ponavadi pa so originalne kartuπe z barvami in sam foto papir draæji od neodvisnih izdelovalcev barv in cena zna marsikoga prepriëati, da je kakovost izpisana na ta naëin πe vedno zadovoljiva. Seveda je, vemo da je kakovost izpisa odvisna samo od vaπega pogleda na fotografijo. Zato je odloëitev za razliëne materiale povsem na vaπi strani. Sam vam æelim samo povedati, da boste najviπjo kakovost dosegli v veliki veëini primerov samo z najboljπim originalnim materialom. e-fotografija - december, januar 2004/05 15

16 HP PhotoSmart 8450 Tudi fotografu postaja ime HP vse bolj poznano. Na trgu imajo æe nekaj zelo dobrih kompaktnih kamer, fotografi vse bolj spoznavajo tako raëunalnike kot tiskalnike. Tiskalnike so veëino æe spoznali, saj jih lahko vidimo v skoraj vsaki pisarni. Oboje pa v vrhunskih razredih ponuja tudi HP.»e je veëina tiskalnikov namenjena v veëini primerov delovanju preko raëunalnika, pa nam HP PS 8450 ponuja moænost direktnega Tiskalnik nam omogoëa direktno tiskanje iz vseh pomnilnih kartic, vkljuëno z xd. Canon PIXMA ip8500 S svojo bubble jet tehnologijo tiska in loëenimi barvnimi kartuπami so æe dolgo prisotni med ponudniki tiskalnikov. Z novo serijo PIXMA pa naërtujejo priti na sam vrh med njihovimi ponudniki. In tiskalnik PIXMA ip8500 ima res kaj pokazati. Je prvi Canon tiskalnik z Chroma PLUS tehnologijo tiskanja z osmimi barvami. Poleg sedaj æe klasiëno osnovnih barv v Photo tiskalnikih, Cian, Magenta, Rumene,»rne in dodatnih svetle cian in magenta so dodali πe Zeleno in RdeËo barvo. S tem doseæejo πe πirπi tonski izpis in predvsem bolj zasiëene barve. Z PIXMA FINE (Full-photolithography Inkjet Nozzle Engineering) glavo tiskalnika so dosegli izredno hitrost tiskanja preko 6144 luknjic in velikostjo kapljice samo 2piko l. Velikost izpisa fotografije vstavljanja vseh danes najbolj uporabljenih pomnilnih kartic (CF I in II, SD/MMC, SM, MS in celo xd) in moænost iskanja slik, pogleda slike preko 2,5 inëa velikega TFT zaslona, izbire formata, πtevila slik na papirju, kakovost izpisa itd. Torej ta foto tiskalnik ponuja veliko moænosti. Lahko ga imate na pultu svoje poslovalnice, vstavite v tiskalnik pomnilno kartico iz katerikoli kamere, izberete fotografije in jih iztiskate. Tiskalnik ima prav tako moænost priklopa digitalnih kamer katere ponujajo PictBridge standard. Poleg tega pa imamo tudi moænost priklopa tiskalnika v mreæo in ga s tem lahko uporablja veë uporabnikov. Tiskalnik je namenjen pravemu foto tiskanju. Tiska z optimizirano razporejenimi 4800dpi loëljivosti po Photo REt PRO tehnologiji in lepo izraæenimi HP Vivera barvami posebej prirejene za HP Premium Plus Photo papir. HP ima barve razporejene na svoj naëin. HP 8450 uporablja tri razliëne A4, tiskalnik opravi v samo eni minuti. S pomoëjo programa Easy-PhotoPrint in Digital Photo Professional imamo moænost izkoristiti πirπi barvni AdobeRGB prostor, s katerim æe delujejo DSLR kamere. Tako dobimo s tiskalnikom ip8500 moænost zapisa πe veëih tonskih vrednosti. Preko USB vhoda na prednjem delu tiskalnika lahko direktno priklopimo digitalno kamero, ki ima PictBridge tehnologijo in tiskamo fotografije brez raëunalnika. VeËina danaπnjih novejπih kamer nam tehnologijo PictBrige æe ponuja. Seveda pa je ta standard vsesploπno razπirjen in na tiskalnik s to tehnologijo lahko priklopimo katerikoli znamko digitalne kamere ki jo tudi uporablja. Tiskalnik nam omogoëa vstavljanje papirja iz dveh strani. Od spredaj in od zgoraj. Tako imamo lahko v njemu dva razliëna tipa ali velikosti papirjev. Predvsem pa je zanimiva in dobrodoπla moænost tiskanja na obe strani papirja. Canon nam æe ponuja foto papir z moænostjo tiskanja na obe strani. S tem pocenimo konëno ceno izpisa. Vstavljanje barv je zelo enostavno in ostaja enako kot smo ga poznali pri prejπnjih tiskalnikih. Tudi kartuπe, razen RdeËe in Zelene so iste kot v prejπnjih foto tiskalnikih. Preko optiënega Dve barvni, sivinska in Ërna kartuπa. kartuπe. V prvi so skupaj osnovne barve Cian, Magenta in Rumena, v drugi, svetla Cian, svetla Magenta in»rna. Z njimi izpisuje barvne fotografije. V tretji nastavek za kartuπo pa lahko dodamo samo Ërno barvo za izpis teksta ali pa posebno kartuπo z Ërno in dvemi sivima barvama. S to tonsko kombinacijo iztiskamo vrhunsko»b fotografijo z obilico tonskih vrednosti. Torej je HP drugaëen od ostalih redkih ponudnikov pravih foto ponudnikov tudi v tem elementu. Inπtalacija programa HP Image Zone program je senzorja raëunalnik dobiva podatke o koliëi barve v kartuπi. Inπtalacija programa za kontrolo tiskanja je enostavna. Prav tako njegova uporaba in kontroliranje nastavitev tiskalnika. Vendar se v veëini primerov barvne in tonske korekture opravijo æe prej v drugih programih, recimo PhotoShop. Tudi preko programov za obdelavo fotografij lahko direktno tiskamo sliko. Tiskalnik sem uporabljal samo za foto naëin tiskanja z originalnim papirjem. Tak naëin je tudi vedno najboljπi. Da se uporabi papir istega proizvajalca kot so barve v tiskalniku. Kakovost izpisa, je vrhunska. Seveda, Ëe ste pravilno pripravili datoteko, nastavili parametre tiskalnika in uporabili najboljπe barve in papir. Za konec - Izdelajte si fotografijo! Naj bo vaπ izpis iz klasiënega fotolaboratorija ali tiskalnika. Fotografijo imate. Zapomnite si, da to v danaπnji zaëetni dobi digitalne foto tehnike πe najveë πteje. Brez izpisane fotografije ne bo veë videnih spominov. Zato le pot pod noge in v fotolaboratorij, ali poπljite vaπe fotografije v izdelavo preko spleta. Vsi ki vas pa bolj mika tiskalnik se morate zavedati πe enega dejstva. Trenutno je cena izpisa v fotolaboratoriju πe vedno cenejπa. Ta podatek je za marsikoga vreden veliko. Kajti Tiskalnik nam omogoëa takojπen pregled slike in pripravo za tisk z razliënimi nastavitvami. lahka tako na Mac ali Windows sistemu. NaËin izbire moænosti tiskanja, formatov, barvnih korektur, kakovosti tiskanja itd. je zelo enostaven. Tudi ta tiskalnik podpira AdobeRGB barvni prostor. Prav tako podpira ICC zapise. Ko naredite vse testne izpise in pravilno opravite korekturo slike je izpis iz tiskalnika HP PhotoSmart 8450 vrhunski. HP ima πe eno prednost, v izredno πirokem izboru papirjev. Od foto sijajnih, mat, do posebno strukturiranih, reliefnih itd. NajveËja prednost tiskalnika PIXMA ip8500 pa je poleg kakovosti, hitrost izpisa. A4 na foto papir v najviπji kakovosti izpisa brez belega okvirja opravi v manj kot dveh minutah. πkoda je kupiti drag tiskalnik, Ëe nato zaradi spoznanja, koliko draæji je iztis enostavno prenehate tiskati. Prav ti kupci tiskalnikov so potem najveëji promotorji idej, da se izpisanih fotografij sploh ne potrebuje in da tiskalnik ni tisto pravo. Zato pojdite v nakup foto tiskalnika ob pravem Ëasu. Za veëje, tudi meterske poveëave pa vam æe kar nekaj fotolaboratorijev ponuja izpis vaπih fotografij preko klasiënih foto strojev in tiskalnika. Simbioza dveh tehnologij je tu. Ali veste, katera bo edina v prihodnosti! Matjaæ Intihar 16 e-fotografija - december, januar 2004/05

17 INOVATIVNI FotoMladih in Razkaæi mi svet 2004 Velika nagrada FotoMladih Matjaæ TanËiË - Pijonirka. 1. nagrada FotoMladih tema mladi - Urπka Homan - Odprto okno v svet. Predstavljamo vam najbojπe fotografije razpisa FotoMladih - YouthPhoto 2004 in Razkaæi mi svet na razpisa je prispelo 2172 del 424 avtorjev s celega sveta. Razstavo sta organizirala OU v Ljubljani in KanalMladih pod pokroviteljstvom Zveze za fotografsko umetnost (FIAP), Fotografske zveze Slovenije (FZS) in Foto kluba Anton Aæbe iz kofje Loke. Nagrajena dela ste si lahko ogledali v izloæbah»opove in Nazorjeve ulice v Ljubljani. Najboljπa dela in veë o razstavi pa si oglejte na spletni strani fm2004 (5r). 1. nagrada Razkaæi mi svet Ciril Jazbec - Follow me. 1. slovenska pregledna razstava digitalne fotografije Fotografska zveza Slovenije in Foto klub Anton Aæbe kofja Loka razpisujeta 1. slovensko pregledno razstavo digitalne fotografije. Na njej lahko sodelujejo avtorji s po πtirimi digitalnimi fotografijami v dveh temah - prva tema so zaporedja, kolekcija, sekvenca, druga tema pa je prosta. Prejeta dela bo ocenila strokovna æirija: Vinko Skale (MFIAP), Matjaæ Intihar (e-fotografija.com) in Peter Pokorn ml. - 5r, KMF FZS in AFIAP. Dela organizatorji priëakujejo do 8. januarja 2005, odprtje razstave pa bo predvidoma 28. januarja. Razpis v celoti in prijavnico poiπëite na spletnih straneh: (5r) Novice, Ëlanki, testi, nasveti, e-fotografija forum, - december, foto album: januar /05 17

18 Celoten preizkus objavljen na Konica Minolta Dynax 7D Prvi vtisi potreb pa kot nekaj vrhunskega predstavlja 2,5 Æe na zaëetku lahko reëem.»e poznate Minolta inëa velik TFT zaslon z visoko loëljivostjo SLR kamere in imate Minolta A tip objektive, toëk. Zaslon deluje æe kot manjπi TV. OdliËen tako potem tu dileme ni veë. Dynax 7D je kamera, ki za pogled na razne πtevilke in napise na njem kot vas bo zadovoljila. To lahko trdim tako za ohiπje, za pregled posnetih fotografij. Zelo dobrodoπlo uporabnost kamere kot nenazadnje za kakovost je, da se informacije na zaslonu pokaæejo po viπini same fotografije. Res, da kamera na CCD tipalu zaslona, Ëe kamero dræite vertikalno. In ko kamero velikosti 23.5mm x 15.7mm premore samo obrnemo horizontalno se efektivnih 6.1M toëk. Vendar Dynax 7D ni obrnejo tudi zapisi na namenjena profesionalni uporabi, kjer se zaslonu. potrebujejo veëje poveëave. Za poveëave v Informacij na zaslonu je fotolaboratoriju ali na tiskalnikih bo πtevilo toëk kolikor æelite. Ob pregledu za format kakovostne slike 30 x 45cm povsem æe posnete fotografije zadoπëalo. Kamera premore odliëne algoritme za lahko poleg histograma preraëunavanje signalov iz tipala in zato se tudi dobimo πe informacije iz samo 6.1M toëk da narediti kakovostno v obliki utripanja glede poveëavo. pod ali nad osvetljenih delov na sliki. Sliko na zaslonu lahko pove- Ëamo 5X, tako da lahko zelo dobro preko velikega TFT zaslona ocenimo ostrino posnetka. O avtomatskem ostrenju ni treba izgubljati besed. Kot se za kamero in podjetje, ki je prvo predstavilo AF v SLR kameri spodobi, to deluje odliëno. Kamera nam omogoëa 9 ostritvenih toëk. NaËinov ostrenja imamo πtiri. Ohiπje in nastavitve Kdor pozna ohiπja foto SLR kamer in dræi Dynax 7D v roki ve. To je ohiπje iz magnezijeve zlitine, ergonomije in uporabne kakovosti ki ga v tem cenovnem DSLR razredu konkurenca πe nima. Velikost kamere je 150 x 106 x 77.5mm in teæa 800g z baterijo in spominsko kartico. Prava ergonomija in mnoæica funkcij na gumbih nam pomagata hitro prenastavljati naëin zajema motiva.»eprav je nastavitvenih gumbov na ohiπju veliko pa se jih uporabnik, ki veliko fotografira zelo hitro navadi. Poznavalci Minolta SLR ohiπij pa vse skupaj zelo hitro spoznajo. OdliËno dræalo, da πe dodaten obëutek vrednosti temu ohiπju. Nove komponente na kameri, plod digitalnih JIMTEK Vse za shranjevanje: LEXAR - spominske kartice CRUMPLER - foto torbe in nahrbtniki PELIKAN - barve za tiskalnike in papirji JIMTEK trgovsko podjetje d.o.o. martinska 106, Ljubljana Tel: , Fax: Kakovostna izdelava in velik 2,5 inëa velik zaslon kameri dajeta viπjo vrednost. Pomen uporabnosti AS sistema v kameri pa se bo pokazal πele Ëez Ëas. AF-S (single) za statiëne motive, AF-C (continius) za premikajoëe se motive, AF-A (automatic) kamera sama razpozna premikajoëe motive in nazadje M roëni naëin ostrenja. Premik med AF in M naëinom lahko opravimo tudi s pritiskom na gumb na zadnjem zgornjem delu kamere. Zaklop kamere deluje med 30 do 1/ 4000 sekunde in B. Sinhronizacijski Ëas zaklopa je 1/125 sekunde. Zanimivo, z uporabo AS lastnosti 1/160 sekunde. Iskalo je zelo svetlo, kaæe pa nam 95% zajetega motiva. (Za vse novodobne fotografe, ki ne poznajo SLR tehnike. Æe podatek o % videnega motiva preko iskala nam povedo v kateri razred sodi kamer). S kamero lahko zajamemo RAW+JPEG datoteko naenkrat. V hitrem naëinu snemanja nam kamera v RAW in RAW+JPEG naëinu lahko posname 3 posnetke v sekundi in 9 v zaporedni seriji. V JPEG naëinu in EXTRA Fine Ohiπje kot objektiv, ki je v kit kompletu delujeta zelo dobro tako po videzu kot uporabnosti. ObËutek dræanja kamere Dynax 7D v roki mi da vedeti, da je v tem cenovnem razredu korak pred konkurenco. kompresiji 12 in v Fine 15 v seriji. Nato se nam zapolni notranji spomin. Dobri algoritmi, hiter procesor Advanced LSI in tehnologija CxProcess III doprinesejo k hitremu procesiranju podatkov in k dobrim vrednostim ter zelo malo πuma tudi pri viπjih nastavitvah obëutljivosti. ObËutljivost lahko nastavljamo od 100ISO do 3200ISO. Kamera nam omogoëa vklopiti funkcijo NR, redukcijo πuma. Le ta se izvrπi ob ekspozicijah daljπih od 1 sekunde. Objektiv v kompletu je Konica Minolta AF 17-35mm f/2,8-4, ki se je dobro obnesel. Preizkusil pa sem tudi Tamron 90mm f/2,8 Macro in Sigma mm f/4-5,6. VeËina lastnosti, ki nam jih ponuja Dynax 7D je fotografom dobro poznana æe iz kamer serije Dimage A. Zato je o naëinih merjenja svetlobe, nastavitvah v meniju ali razpoznavanju doloëenih funkcij ali nastavitev namen drugaënih preizkusov. Oziroma zato obstajajo navodila. e nekaj besed o AS (AntiShake) sistemu stabilizacije slike. Konica Minolta nam je to lastnost æe pokazala v Kamerah Dimage A1, A2 in Z3. Æe v teh kompaktnih kamerah se je sistem zelo dobro obnesel. Primerjalni preizkus sem naredil tudi s Canon IS (ImageStabilizer) sistemom, ki pa je v objektivu. V funkciji delovanja so razlike. Pri Canonu IS sistem upravlja s sklopom leë. AS v Konica Minolta pa deluje na upravljanju CCD-ja. Vendar razlik v kakovosti popravljanja tresljajev nisem opazil. Razultati so bili zelo primerljivi. Se pa tipalo v kameri Dynax 7D premika po diagonali za celih 9mm. Kar nam æe da vedeti, da sistem ni prirejen za full frame 35mm tipala, saj potem ne bi zajemal celotne slike. Prav tako pri Konica Minolta ne morejo narediti objektivov prirejenih za manjπa tipala. Njihovi objektivi le morajo risati krepko veëji krog, kot objektivi prirejeni za manjπa tipala. Kateri sistem je boljπi? Glede na dejstvo, da je AS poznan æe iz kamere Dimage A1 in da vsa ta leta dobro deluje, kakπnih veëjih okvar zaradi veëje uporabe ni. Velika prednost tega sistema pa je, da deluje ne glede na objektiv. Kar enostavno pomeni, da ni treba kupovati posebnih objektivov. Kakovost delovanja je po mnogih preizkusih naproti IS povsem enakovredna. Predvsem pa je ta lastnost tista pika na i, da se uporabniki Minolta opreme æe lahko postavite v vrsto za konëno svojo DSLR kamero. Ostali fotografi, ki iπëejo svojo prvo pravo DSLR kamero pa imajo na prodajnih policah eno kamero veë, o kateri je vredno razmisliti. Predvsem pa! Vsi, ki πele vstopate v DSLR svet se morate zavedati, da se tu ne kupuje samo kamere kot v kompaktnem razredu. Sedaj se odloëate tudi za celoten sistem! Tu pa nam Konica Minolta za svoje DSLR kamere ponuja zelo veliko. Od izredno dobrega sistema dodatnih bliskavic, vkljuëno z makro bliskavicami, kot kompletom 40 objektivov. V ta sistem pa lahko πtejemo πe izredno veliko mnoæico raznih dodatkov in objektivov drugih neodvisnih proizvajalcev. Matjaæ intihar 18 e-fotografija - december, januar 2004/05

19 Celoten preizkus bo objavljen na Pentax *ist Ds Pentax nam æe vse od leta 1952 ponuja lahko sami izberemo v meniju. S tem je kamera kakovostne SLR kamere. Prvo digitalno SLR zelo pridobila na enostavnosti uporabe. kamero so nam pokazali æe leta 2000 na sejmu Glavne lastnosti ostajajo podobne kot smo jih Photokina, z takrat neverjetnih 6M toëk na CCD æe poznali pri predhodnici. e najprej opazimo, tipalu v polni velikosti 35mm formata. Kamera da kamera omogoëa samo uporabo SD pa ni bila namenjena proizvodnji. Stroπki izdelave spominskih kartic. Druge lastnosti, ki jih ponuja take kamere in vpraπljivo πtevilo moænih kupcev, kamera pa so: tipalo CCD z 6.1M toëkami, zaklop sta bili glavni zavori za njeno proizvodnjo. Vendar z osvetlitvenimi Ëasi B, 30sek. do 1/4000sek., ISO je Pentax pokazal, da znajo in bodo naredili DSLR od 200 do 3200, vgrajena bliskavica, tri naëine kamero. merjenja svetlobe, vkljuëno s Spot merjenjem. In leta 2003 so na trg ponudili kamero *istd. Ob uporabi samosproæilca pri 2sek. lahko Njena glavna prednost pred konkurenënimi je bila uporabimo lastnost predproæenja zrcala, predvsem v dejstvu, da je uporabnik na kameri zaporedno fotografiranje z 2,2 posnetka v lahko uporabljal vse Pentax objektive, vkljuëno sekundi in 10 v seriji pri polni loëljivosti, s starejπimi K objektivi in s pomoëjo posebnih AdobeRGB, tonske korekture, korekturo nastavkov objektive z navojem M42 ter objektive osvetlitve in πe mnoæico nastavitev, ki jih iz srednjeformatnih Pentax kamer. Cena kamere poznamo na DSLR kamerah. Æe zaradi mnoæice pa ni bila konkurenëna. Zato so jo tisti fotografi, lastnosti, ki jih ponuja kamera lahko zatrdim, da ki so si kupovali prvo DSLR kamero veëinoma nam kamera ponuja veliko za to ceno. Kamera spregledali. pa ima πe viπjo vrednost za vse uporabnike Pri Pentax-u so se odloëili prenoviti kamero. Nova Pentax analognih kamer. Tudi Pentax *istds nam kamera *istds nam sedaj ponuja prav to, kjer je omogoëa uporabo vseh starejπih KA in K bila do sedaj njena πibka toëka. To je cena. Za samo SIT æe dobimo ohiπje kamere in objektiv Sigma 18-50mm. Kamera Pentax *istds, je πe vedno ohranila majhnost. Velika je samo 125x92,5x66mm in teæka 505g brez πtirih AA baterij katere uporablja. Torej Pentax *istds πe vedno ostaja najmanjπa kamera v DSLR razredu. Kljub majhnosti pa nam Ërno ohiπje dobro leæi v roki. Predvsem pa, na ohiπju je malo nastavitvenih gumbov. Temu so se izognili z gumbom Fn (Function). Ko ga vklopimo se nam na zaslonu pokaæejo πtiri nastavitve, katere najveëkrat uporabljamo in jih objektivov, vkljuëno z nastavki objektive z navojem M42 ter objektivov iz srednjeformatnih Pentax kamer. Pri vseh starejπih objektivih lahko uporabljamo avtomatiko zaslonke. e veëja zanimivost pa je Pentax AF adapter, ki nam omogoëa, da imamo avtomatsko ostrenje tudi s starimi Pentax objektivi s katerimi smo ostrili samo roëno. Prav zaradi πiroke uporabnosti kamere z nastavitvami, katere konkurenca ponuja πele v viπjem cenovnem razredu, moænosti uporabe starejπih objektivov, katere lahko dobimo iz druge roke po zelo ugodnih cenah in nenazadnje zelo prijazna cena same kamere ( SIT) z kit objektivov Sigma ( SIT), zna Pentax *istds najti mnogo veë uporabnikov kot starejπa, krepko precenjena predhodnica Pentax *istd. Zato je Pentax *istds je zelo primerna kamera za vse, ki πele vstopajo v DSLR razred in bi radi za najniæjo ceno dobili kamero z veëino lastnosti, katere tudi zahtevnejπi æelijo pri samem fotografiranju. Matjaæ Intihar Pentax nam tudi na svojih digitalnih DSLR kamerah nudi moænost uporabe vseh svojih starejπih objetivov. Male obroëaste adapterje samo privijete na starejπe objektive M42 ali K bajoneta in æe so uporabni na kameri. Deluje tudi moænost AV avtomatike osvetlitve. Na starejπih Pentax objektivih deluje tudi AF adapter. Z njegovo pomoëjo lahko tudi z ne avtofokus Pentax objetivi dobimo moænost avtomatskega ostrenja. Prav zaradi vseh moænih dodatkov je istds zelo uporabna kamera. e-fotografija - december, januar 2004/05 19

20 Celoten preizkus bo objavljen na Olympus E-300 Olympus πiri svoj 4/3 sistem z novo zrcalno refleksno kamero. In kamera ni samo okrnjena verzija njihove prve DSLR 4/3 kamere E-1. Ampak so kot prvi razvili povsem nov koncept DSLR kamere, ki nam nudi menjavo objektivov. E-300 nima klasiëne prizme. Ko iz kamere odstanimo objektiv vidimo, kako jim je to uspelo. Refleksno zrcalo, katero odbija svetlobo v iskalo je vpeto navpiëno. Tako se ne dviguje kot klasiëno gor/dol, ampak se premika levo/desno. Svetloba iz zrcala pa se preko Porro stekel odbija v iskalo, ki je sedaj povsem na levem delu kamere. Kamero sem imel prvië v rokah v zaëetku septembra. Sama oblika, dræanje v roki in novi Medlica na kateri se ustvari slika je sedaj postavljena pokonci. Kmalu bomo spoznali kako se ta sistem obnaπa v praksi. Tudi glede oblike kamere bo πe prelito precej barve. koncept iskala ter funkcije kamere so mi æe takoj dale vedeti komu je namenjena. Vsem tistim uporabnikom, ki si æelijo iz boljπih kompaktnih in hibridnih kamer prestopiti v viπji DSLR razred. Moænost viπje kakovosti posnetka, menjava objektivov in kontroliranje posnetka je tisti motiv, ki bo v naslednjem letu marsikaterega fotografa pripravil v novi preskok. In æe napovedane πtevilke govorijo o tem. V letu 2005 se v svetu predvideva za vsaj 100% veëjo prodajo DSLR kamer. Pri podjetju Olympus pa so se prav zaradi uporabnikov kompaktnih kamer in pribliæanju SLR sistema verjetno odloëili za drugaëen pristop pri konstruiranju nove kamere. Predstavljena kamera πe ni polno delujoëa. Je ena izmed prvih za preizkuπanje. Na njej ni niti odtisnjenih proizvodnjih πtevilk. Vendar vse æe deluje in prvi vtisi razen konëne kakovosti fotografije so æe tu. Oblika je samosvoja. Ker ni prizme je v celoti πtirioglata. Vendar, ko kamero dobro preuëiπ v celoti spoznaπ, da je to kamera, ki je πe vedno najbolj podobna kompaktni kameri. In ne samo po obliki, ampak tudi samih moænostih uporabe. Predvsem pa. E-300 ponuja mnoæico nastavitev, katerih pri cenovno konkurenënih kamerah v Na prvi pogled kamera deluje kot boljπa kompaktna. Vendar pa nam E-300 nudi menjavo objektivov. V kompletu jo dobite z objektivom 14-45mm (28-90 ek.35mm). Nov je tudi mm in bliskavica FL-36. VeË pa po popolnem preizkusu na DSLR razredu zaenkrat πe nismo opazili. Tudi v tem elementu se vidi, da je kamera resen poizkus prepriëati uporabnika kompaktne kamere k laæjemu prestopu v DSLR svet. Iskalo je povsem na levi strani toda to ne moti. Je svetlo, z moænostjo nastavitve dioptrije. V notranjosti so na desni strani vse glavne informacije, v sredini pa tri toëke za ostrenje. Ko ostrimo se nam v iskalu pokaæe velika rdeëa pika, kjer smo nastavili med tremi toëkami moænost ostrenja. E-300 nam omogoëa tudi ostrenje v polnem polju vseh treh toëk naenkrat in kamera sama izbere mesto ostrenja. E-300 je zelo hitra od vklopa do proæenja. V tem elementu je prava DSLR kamera. Niste tako hitri od vklopa, pa do prenosa kamere k oëesu, da kamera ne bi bila pripravljena na zajem posnetka. Tudi v E-300 je kot v E-1 ultrasoniëni sistem za odstranitev prahu iz tipala. So pa pri E-300 na zgornjo stran kamere dodali diodo, ki uporabnika opozori, Ëe sistem zaradi okvare ne deluje. Avtomatsko ostrenje je hitro. Za kamero tega cenovnega razreda je zelo pozitivno, da nam omogoëa kljub avtomatski nastavitvi ostrenja πe direktno roëno korekturo. To lastnost nam pri drugih DSLR kamerah omogoëajo samo najdraæji objektivi. Tako nastavek na kameri kot na objektivu sta kovinska. Tudi sam novi kit objetiv 14-45mm je za ta razred kamere zelo kakovosten izdelek. Na objektivu sem opazil eno zanimivost. Zadnja leëa se ob spremembi goriπënice ne premika v notranjost objektiva kot se to zgodi pri ostalih objektivih. Na ta naëin je objektiv πe bolje zaπëiten pred prahom, ki v objektiv prihaja s ustvarjenim tlakom med premikom goriπënic. E-300 nam ponuja πe veliko uporabnih nastavitev. Vgrajeni bliskavici lahko nastavljamo moë bliska, v naëinu shranjevanja HQ in SQ pa lahko nastavljamo razliëne moænosti kompresije slike. E-300 nam nudi najkrajπi Ëas osvetlitve 1/4000 sek, ISO od , srgb in AdobeRGB, korekturo +-5, 10x-no poveëavo slike v pregledu na zaslonu, WB bracketing, 8M toëk in πe mnoæico raznih nastavitev. Podrobnejπi preizkus bom v celoti objavil na spletni strani S kamero E-300 je Olympus naredil zanimiv pristop v DSLR razredu. In Ëe bo cena prava bo kamera znala v januarju ko pride v prodajo pri nas pokazati zobe kamerama iz niæjega cenovnega razreda Canon EOS 300D in Pentax *ist Ds. Matjaæ Intihar PRAZNI»NO FOTO DARILO Ne Pred nami so novoletni prazniki.»as veëjih ali manjπih obdarovanj. Ker nam vedno primanjkuje idej, kaj kupiti za darilo, vam predstavljamo moæna darila, ki so fotografsko obarvana, vendar primerna skoraj za vsakogar. Trgovine s fotografsko opremo so v tem predprazniënem Ëasu bogato zaloæene in preseneëajo predvsem s posebnimi akcijskimi cenami. Vedno se spraπujemo, kaj kupiti najbliæjim za praznik. Malokdo se spomni, da bi teæavo hitro reπil, Ëe stopi v foto trgovino. Skoraj vsi se ukvarjamo vsaj z druæinsko fotografijo. Torej je moænosti nakupa daril veliko - od filma za 500 tolarjev, fotoalbuma, okvirëkov za diapozitive do cenejπih kompaktnih kamer, v katere πe vstavimo film, in draæjih modernejπih digitalnih.»e bodoëi obdarovanec digitalno kamero æe ima, mu lahko dokupimo dodatno baterijo, spominsko kartico ali predleëo. Idej je veliko. Zelo pomembno je, da njegovo opremo poznate, sicer bo moral v trgovino in zamenjati napaëno kartico ali drugo opremo. e najbolje je, da si kar sami postavite prospekt z obkroæeno æeljo pod smreëico ali pa svoje bliænje spomnite na foto darilo. pozabite, da uporabniku digitalne kamere lahko kupite πe veliko novih pripomoëkov, ki jih bo vesel. Tu so raëunalniki, tiskalniki, boljπi raëunalniπki zasloni.»e æe uporablja tiskalnik, mu kupite foto papir za tiskanje ali barvne kartuπe. Vsi, ki æe premorejo raëunalnik, bodo zelo veseli komponent, ki jih lahko prikljuëijo na njega: skener - optiëni bralnik, brezvrviëno miπko, CD zapisovalnik ali samo CD ploπëe, na katere bo lahko zapisoval svoje slike.»e ste veliko na spletu, si za darilo zaæelite ISDN ali ADSL linije. Hitrost pretoka poslanih fotografij bo obëutno hitrejπa. Tu je πe digitalna video oprema od samih kamer do dodatnih baterij, polnilcev baterij in zapisovalnih kaset. Tudi luëka za doosvetlitev je vedno dobrodoπla. Idej je veliko, samo Ëe vas nekdo spomni na njih in Ëe stopite v bolje zaloæeno foto trgovino.»e vsaj malo veste, kaj si obdarovanec æeli, vam bo strokovni trgovec vedno lahko pomagal. O vsem ne morem pisati, tudi spomnim se ne na vso moæno opremo. Zato bo tako meni kot vam nekaj fotografij na foto prazniënih straneh osveæilo spomin na moæno darilo. Predvsem pa na primeren naëin poizvedite, kakπne so obdarovanëeve æelje in kakπno opremo æe uporablja. Nakup bo tako veliko preseneëenje, predvsem pa zelo dobrodoπlo darilo. M.I. Artikle nam je za prikaz posodilo podjetje JIMTEK d.o.o. Komplet Ërnil s katerimi lahko polnite veëino kartuπ. Univerzalni USB nastavek za priklop veëine kamer ali tiskalnikov. Program IMAGE RESCUE, za reπevanje podatkov iz pomnilnih kartic.»italec kartic in USB pomnilni kljuë sta dve zelo æeleni darili. 20 e-fotografija - december, januar 2004/05

21 Celoten preizkus bo objavljen na Canon IXUS 30/40 Ime IXUS je v svetu foto kamer leta 1996 naredilo malo tehniëno revolucijo. Seveda ne samo ime. Kamere pod tem imenom so v takrat novem APS sistemu pokazale nove tehniëne reπitve, predvsem pa izredno kompaktnost in priroënost. Njihova majhnost, uporabnost, trdnost ohiπja in nenazadnje kakovost slike so bili vsi tisti elementi, ki so tako fotografe kot konkurenco prepriëali, da je Canon naredil nov velik korak med foto kamerami. Na trg so priπle nove mini kompaktne kamere tega razreda, toda nobena oziroma njeno ime se ni utrdilo tako kot IXUS. Tudi med digitalnimi foto kamerami je Canon ime IXUS obdræal za najmanjπe kompaktne z aluminijem obleëene kamere. Zadnja nova modela serije IXUS sta IXUS 30 in IXUS 40. Prva zamenjuje IXUS IIs, druga IXUS 430. Prav kamera IXUS 430 je πe najbolj odstopala od koncepta IXUS. Velikost in teæa kamere nista bili v ponos seriji IXUS. S kamerama IXUS 30/40 pa je spet vse na svojem mestu. Velikost, kakovostna izdelava in prijetna oblika dajejo tej seriji nov zagon. Razlika med kamerama IXUS 30/40 je v ohiπju, plastiëno (30), aluminij (40), loëljivosti, tri (30) in πtiri (40) M toëk, digitalnem zoomu (30) 3,2X, (40) 3,6X, hitrosti zaporednega fotografiranja v sekundi (30) 2,8 posnetka, (40) 2,4 posnetka in minimalni razliki v velikosti ter teæi kamere. Vse ostale lastnosti na kamerah pa so enake, tako da ostaja πe najveëja razlika zaradi loëljivosti in s tem poslediëno veëji poveëavi fotografije iz kamere IXUS 40. Ko kameri IXUS 30/40 primemo v roke, kljub majhnosti kamere (86x53x21mm) obëutimo prijeten hladen aluminij in zaradi neostrih robov zelo prijeten otip kamere. Vse gumbe na kameri lahko krmilimo s palcem in kazalcem. Na sprednji strani kamere so objektiv, z 3X-nim optiënim zoom-om (35-105mm ekv.35mm), na desnji zgornji strani bliskavica, levo pa odprtina optiënega iskala in luëka za doosvetlitev motiva v slabih svetlobnih pogojih. Na zgornji strani kamere sta manjπi gumb za vklop in izklop kamere, proæilec, poleg pa gumb za premik goriπënic objektiva. Gumb za vklop izklop kamere je zelo dobro umaknjen v ohiπje in za proæilcem, da ga teæko po nesreëi pritisnete in s te vklopite ali izklopite kamero, ko tega ne æelite. Zadnja stran kamere nam ponuja 2 inëa velik TFT zaslon z dobro loëljivostjo toëk. Nad zaslonom je iskalo, ki pa je tako kot pri veëini mini kamer samo delno uporabno. Na desni strani pa so vsi nastavitveni gumbi za krmiljenje razliënih funkcij. IXUS 30/40 nam ponujata tako kot veëina kompaktnih kamere dve deljeni moænosti krmiljenja kamere. MENU je prva in preko nje se nastavlja veëini funkcij, ki vplivajo na delovanje kamere, od formatiranja, nastavitve datuma, vklop digitalnega zooma, svetlost zaslona, Ëas delovanja samosproæilca in Ëas dolæine pregleda posnete slike na zaslonu in πe nekaj dodatnih funkcij. Preko Func. (Function) gumba pa nastavljamo vse lastnosti, ki vplivajo na samo kakovost slike. LoËljivost, ISO, WB, naëine programskih nastavitev osvetlitve, korekture slike in stopnjo kompresije. Nastavitev je zadovoljivo veliko, da lahko kontroliramo vse glavne funkcije kamere in moænost dobrega zajema motiva. Kakovost slike pri mini kompaktnih kamerah ni na najviπjem kompaktnem nivoju. Vendar se ve. Te kamere so namenjene fotografu, ki si æeli kamero za v æep in jo s seboj nesti ter fotografirati vsepovsod. Zadovoljivo kakovostne fotografije velikosti 10x15cm (30) in 13x18cm (40) pa vsekakor znajo narediti. M.I. Pentax Optio SV Pentax je v razredu manjπih kompaktnih kamer objektivu dvignjene v ohiπje. Vendar pa kamera med vodilnimi po πtevilu modelov. Med prvimi kljub majhnim dimenzijam ne spada v razred mini so dali na trg mini kompaktno kamero Optio S, kompaktnih kamer s trdnim ohiπjem iz aluminija. resniëno majhnih dimenzij 83 x 52 x 20 mm. Kot Ohiπje kamere je iz trdne matirane plastike, prav æe pri film kompaktnih kamerah pa nam Pentax prijetne za otip. Tudi sama izdelava kamera je zelo tudi pri digitalnih ponuja vse veëje razpone med kakovostna, za odliëen oprijem pa na zadnjem goriπënicami. Kamera Optio SV, nam kljub πe delu kamere poskrbi majhen kos izboëene trdne vedno zelo majhnim dimenzijam (91x56x28) nudi gume, ki se odliëno prilega palcu. Tudi vsi kar 5X-ni optiëni zoom. Od mm (ekv. nastavitveni gumbi na zadnjem delu kamere 35mm), kar tej kameri omogoëa predvsem so mu lahko dosegljivi, razen nastavitvenega posebna konstrukcija objektiva, kjer so v okroglega gumba za programe osvetlitve in ugasnjenem stanju kamere srednje leëe v MENU ter Fn (Function). Optio SV nam po pregledu tehniënih moænosti, 5X-ni zoom, 5M toëk, kopico nastavitev v MENU funkciji, moænost programske P in (PICT) slikovnih programskih osvetlitev (12X) ter roënih M, Tv, Av z moænostjo prednastavitve. Pripravimo si lahko lastno nastavitev (USER) iz mnoæice razliënih moænosti v funkciji MENU. Za hitri pregled in nastavitev glavnih funkcij pa nam kamera preko gumba Fn, ki je desno pod zaslonom omogoëa hitri vstop do spremembe loëljivosti, ISO, WB in naëina ostrenja. Optio SV je zaradi svoje kompaktnosti in majhne teæe ter mnoæice nastavitev ter odliënih tehniënih lastnosti zelo zanimiva kamera za zahtevnejπe fotografe, kateri pa si πe vedno æelijo predvsem kompaktnost kamere. In prav v tem je Pentax med vodilnimi. M.I. Dodatno vodilo z FireWire ali USB vhodi. Torbice razliënih velikosti. Malo za πalo, malo zares! USB masaæna krogla. Kartuπe za tiskalnike. Torba za shranjevanje CD/DVD-jev in adapterji CF za SD/MMC, MS in xd pomnilne kartice. Papirji za tiskalnike razliënih velikosti in kakovosti. USB kljuë in MP3 glasbeni predvajalnik. USB video kamera.»italci pomnilnih kartic z moænostjo vgradnje v raëunalnik. Spominske kartice Foto torbe Crumpler Izredena oblika in kakovost e-fotografija - december, januar 2004/05 21

22 Celoten preizkus bo objavljen na FujiFilm FinePix 5500»e je bilo v Sloveniji katero podjetje, ki izdeluje skoraj vse kar foto tehnika potrebuje zapostavljeno, je to prav podjetje Fuji. Pri nas so v fotografiji moëno prepoznavni s svojimi fotolaboratorijskimi stroji Frontier, o filmih pa sploh ne kaæe izgubljati besed. Prav tako jih veëina studijskih fotografov pozna preko objektivov za srednje formatno kamero Hasselblad in po kameri Hasselblad xpan s formatom posnetka 24x68mm, katero prav tako izdeluje podjetje Fuji. Fuji je z izredno kakovostno optiko znan tudi v profesionalni video tehniki. Torej, Fuji je v fotografiji dobesedno povsod. In kje je med foto digitalnimi kamerami? Pri nas skoraj povsem na zaëetku. Kot, da bi do sedaj odliëne kamere tega proizvajalca sploh ne obstajale. Verjeli ali ne. V razvitem svetu so povsod na 3 do 5 mestu po prodaji digitalnih kamer. Trgovci na senëni strani Alp so bili dejstva, da teh kamer pri nas skoraj ni bilo v prodaji zelo veseli. Vendar stvari prehajajo na pravo mesto. KonËno imamo v Sloveniji tudi pravo ponudbo Fuji foto kamer. V razredu 10X-nega zoom-a je velika konkurenca. Vsako podjetje ima samosvoj pristop tako v obliki kamere kot samih tehniënih lastnostih. Kamera FinePix 5500 pa æe na prvi pogled kaæe, da je moëno drugaëna od drugih. S svojim matirano Ërnim ohiπjem in obliko, ki kamero postavlja kar med SLR kamere pa je πe toliko veëji magnet za kupca. Ko pa kamero primete v roko æe veste, da boljπega oprijema v tem razredu ni. Lahko reëem, da se kamera dobesedno zlije z vaπo roko. Naslednja dobra lastnost te kamere je teæa. Kamera tehta samo 340g, z πtirimi AA baterijami in Xd kartico pa 480g. Torej je kot nalaπë za popotnika, ki si kamero æeli vedno s seboj in z njo zajeti tudi bolj oddaljene motive. GoriπËne razdalje so klasiëne za ta razred. Od 37 do 370mm (ekv. 35mm). Svetlobna moë objektiva je zelo dobra. Od 2,8 v πirokem do 3,1 v ozkem kotu. Objektiv je v ugasnjenem stanju kamere odliëno zaπëiten za trdno plastiko, ki je del samega ohiπja. Æe v kompletu dobimo sonëno zaslonko katero lahko privijemo na objektiv. Tako je tudi v delovnem stanju objektiv popolnoma zaπëiten pred moænimi udarci. Obenem pa sonëna zaslonka sluæi tudi kot nastavek za predleëe s katerimi lahko zajamemo πirπi ali πe bolj ozki kot motiva. Ergonomija kamere je ena najboljπih, kar nam jih ponujajo kompaktne kamere. Ko kamero primemo v roke se kazalec popolnoma prilega proæilcu in ob njem gumbu za vklop kamere. Kazalec na zadnjem delu kamere pa je toëno na mestu kjer z dvema gumboma premikamo goriπënico. FinePix 5500 je zaradi moænosti fotografiranja z dolgimi goriπënicami, opremljena z EVF (elektronskim) iskalom, saj je skoraj nemogoëe preko TFT zaslona spremljati premikajoëi se motiv pri ozkem kotu. KlasiËno iskalo pa ni primerno za tako dolge goriπënice. Tudi pri ergonomiji EVF iskala so opravili zelo dobro delo. Kot bi k oëesu prislonil dobro oblikovano SLR kamero. In πe skoraj cm izven ohiπja je, kar doprinese k πe laæjemu pogledu. Iskalo je veliko, zaπëiteno z gumo z moænostjo nastavitve dioptrije. Ker so kamere z 10X-nim zoom-om opremljene z EVF iskalom in je pri daljπih goriπënicah zunanji TFT zaslon manj uporaben, me pri kameri ne moti majhnost zaslona. Velik je samo 1,5 inëa in z dobro loëljivostjo toëk. Vendar lahko tudi tu najdemo doloëene prednosti. Zaradi majhnosti zaslona nam toëk doprinese k zelo dobri loëljivosti. Ker nam kamera omogoëa 10X-no poveëavo æe posnete fotografije si jo lahko ogledamo zelo natan- Ëno, predvsem pa lahko dobro ocenimo samo tehniëno kakovost posnetka. Majhnost zaslona pa je moteëa pri pregledu æe posnetih fotografij in za vse tiste s slabπim vidom. Saj so ikone in zapisi na zaslonu zelo majhni. Tudi po tehniënih karakteristikah in nastavitvah preko gumbov je kamera povsem na vrhu tega zelo æelenega razreda kamer. Fuji FinePix 5500 ima CCD tipalo s 4M toëk. Kamera nam omogoëa tako RAW kot JPEG zapis, v M naëinu Ëase osvetlitve od 15sek. do 1/2000sek., nastavitev obëutljivosti od 64 do 400ISO, tri naëine merjenja svetlobe, TTL merjenje svetlobe po celotni povrπini v 64 poljih, po celotni povrπini AVERAGE in spot (toëkovno) merjenje. Nastavitveni gumbi so priroëni, vendar predvsem tisti na hrbtu kamere premajhni. Ko pa se Ëez Ëas s kamero dobro spoznamo to ni veë moteëe. Na vrhnjem delu kamere imamo okrogli gumb za nastavitev razliënih moænosti zajema slike. Od roëne nastavitve M, preko programskih nastavitev Ëasa in zaslonke Tv, Av, popolne avtomatike Auto, P, ali programskih slikovnih nastavitev (portret, πport) in video zapis. Zraven sta πe dva nastavitvena gumba. Levi nam omogoëa nastavitev hitrega zaporednega zajema motiva z tremi posnetki v sekundi in desni moænost korekture osvetlitve v +- nastavitev. Povsem na levem zgornjem delu pa je πe gumb, za vklop in izklop moænosti takojπnjega roënega ostrenja. Æe ta gumb kaæe, da so kamero namenili tudi zahtevnejπim uporabnikom. Vendar pa je roëno ostrenje preko TFT zaslona ali EVF iskala daleë od kakovosti ostrenja preko iskal kot jih poznamo v SLR kamerah. Zadnja stran kamere nam ponuja æe klasiëne nastavitve digitalnih kamer. tiri funkcijski gumb za premik v meniju. Sluæi nam tudi za nastavitev bliskavice, makro naëina snemanja in premik zaslonke, Ëasa in korekture osvetlitve. Kot kamere konkurenënih podjetij pa ima tudi Fuji nekaj svojih nastavitev. Funkcijski gumb F pomeni (PhotoMode). Z njim na zaslon prikliëemo moænosti hitre nastavitve glavnih funkcij zajema. LoËljivost, ISO, tonske korekture in v funkciji pregleda moænost DPOF nastavitev za izpis slike. Zelo dobrodoπel je πe spodnji gumb za veëjo osvetlitev zaslona, ki nam pri moëni svetlobi omogoëa boljπi pogled na motiv. Delovanje kamere je hitro. V πtirih sekundah od vklopa je pripravljena na zajem motiva. Zakasnitev od pritiska na proæilec do izostritve, izmere svetlobe do zajema slike je cca. 1/10 sekunde. Zumiranje je hitro in natanëno. Izredno hitro, skoraj v trenutku po zajemu slike se pokaæe slika na zaslonu in prav tako nove slike ob njihovem pregledu.»e se odloëate za nakup kamere razreda 10Xnega optiënega zoom-a, mimo kamere Fuji FinePix 5500 nikakor ne smete. Konkurenca je v tem razredu zelo moëna. Vendar ima ta kamera kar nekaj adutov, ki vas znajo prepriëati v nakup. Edino kar bi si pri tej kameri πe æelel je lastnost stabilizacije slike. Vendar pa kot æe zgoraj zapisano. FinePix 5500 nam zaradi odliënega oprijema in fotografiranja skozi iskalo omogoëa trden oprijem in manjπe tresenje kamere. Za denar za katerega nam ponujajo FinePix 5500, pa si lastnosti stabilizacije slike niti æeleti ne smemo! Matjaæ Intihar 22 e-fotografija - december, januar 2004/05

23 Celoten preizkus objavljen na Pentax Optio 750Z Pentax se ni izneveril svoji tradiciji. Po nekaj predstavljenih kamerah sodobnejπega izgleda nam je oblikovno vrnil kamero kakrπne poznamo πe iz analognega sveta. Prava retro kamera katero bi zlahka postavili v vitrino z analognimi kompaktnimi. Seveda tam kjer jih sploh πe dræijo. Vendar pa nam to za fotografa, ki je deloval æe v analognem svetu zanimivo ohiπje ponuja zelo veliko, mnogo veë kot zgolj elektroniko, Ëeprav na zunaj to niti ni opazno. V kameri se skriva tipalo s 7M toëk, objektiv s 5X-nim zoom-om, odliënim iskalom z moænostjo nastavitve dioptrije, vrtljiv TFT zaslon z moænostjo barvne oznaëitve presvetljenih in pretemno osvetljenih delov, πe in πe programskih moænosti upravljanja s kamero in πe eno zelo zanimivo lastnost. Digitalni Spot meter, toëkasto merjenje svetlobe s prikazom tako EV nastavitev, kot Ëasov in zaslonke. Mali Pentax 750Z nam tako lahko sluæi kot odliëni spot meter, saj se po pritisku na sproæilec izmerjene vrednosti kaæejo na TFT zaslonu v veëih naëinih zaslonk, Ëasov, EV, dokler jih ne izbriπemo. Marsikateri izkuπenejπi fotograf, zna s spot naëinom izmerjene svetlobe v veëih toëkah pravilno oceniti pravilno osvetlitev. Ergonomija Kamera ima moëno klasiëno obliko kompaktnih kamer.»e jo pogledamo samo od spredaj niti ne vemo, da je digitalna. Ko kamero primemo v roke zaëutimo manjπo izboklino na desni strani, da se prsti lepo oprimejo kamere.»rna guma na sprednji strani kamere moëno pripomore k boljπemu dræanju. Tudi za palec imamo dobro Oblika povsem spominja na boljπe kompaktne kamere izpred 10 let. Pentax je v kameri 750Z zdruæil vse svoje bogato znanje, kako mora kamera sluæiti uporabniku oporno mesto na zadnji strani in se postavi direktno na zoom gumb. Prav tako je sproæilec na pravi poziciji, tako da nam ni potrebno stegovati ali krëiti kazalca. Kamero lahko bolj spretni upravljamo tudi samo z eno roko, saj so vsi gumbi na dosegu prstov. Objektiv je kot se za kamere serije Optio popolnoma shranjen v kameri. Kdor πe vedno gleda motiv preko iskala, ga bo naπel na pravem mestu, levo zgoraj na zadnjem delu kamere. Ker nam kamera omogoëa dolge goriπënice nam pride njegova pozicija in dober pogled skozi njega zelo prav. S pogledom skozi iskalo kamero prislonimo k oëesu in jo s tem mnogo bolj umirimo, kot Ëe z iztegnjenimi rokami gledamo skozi TFT zaslon. Bliskavica je postavljena povsem v levi zgornji kot, tako da obstaja moænost da jo malce prekrijemo s sredincem, Ëe kamero dræimo z obema rokama in gledamo na motiv preko TFT zaslona. Vendar pa je nagnjeni nekaj mm dolg rob kamere dobro varovalo, saj s prsti kamero dræimo malo viπe na ravnem delu ohiπja. Zaslon je vrtljiv, kar πe izboljπa njegovo uporabnost in poslediëno tudi uporabnost same kamere. Veliko uporabnih moænosti Kamera Pentax Optio 750Z nam ponuja v razredu kompaktnih kamer veliko tako po zmogljivosti, kot po sami uporabnosti. Njena velikost in teæa nam πe vedno nudita, da gre v vsak malo veëji æep. Torej jo imamo lahko vedno pri roki. In pri digitalnih kamerah gre kompaktnost in zmogljivost πe vedno na raëun malo boljπe kakovosti konëne slike. Ker je ohiπje lahko in matirano, na prednji strani pa je guma niti ne obëutimo hladnosti aluminija. Zato pa je oprijem kljub temu da kamera nima nobenega veëjega dræala odliëen. Tudi vsi nastavitveni gumbi so dobro razporejeni po kameri tako, da se da s kamero rokovati tudi s samo eno roko. CCD tipalo je zelo zmogljivo po toëkah, programsko pa je loëljivost v vseh moænih nastavitvah moæna tudi v 3:2 formatu zapisa. Tako da tisti, ki si æelite fotografije klasiënih velikosti fotografirate v tej moæni nastavitvi. Programskih moænosti pa nam kamera nudi toliko, da je vse nemogoëe opisati pa Ëeprav sem vse zaradi obseænosti DIWA preizkusa tudi preizkusil. Vrtljiv LCD zaslon nam pride zelo prav kakdar æelimo fotografirati iz tal ali viπine. Vrtljiv zaslon je dodatna pozitivna toëka vsake kamere, ki ga nudi uporabniku. Tako imamo πe moænost treh USER lastnih nastavitev, kjer preko mnoæice lastnosti sami izberemo nastavitve za razliëne naëine fotografiranja. Od loëljivosti, ISO, WB, goriπënice, naëina osvetlitve, delovanja AF itd. Kamera nam omogoëa tudi fotografiranje sendvië fotografijo na fotografijo in jih nato zdruæi v eno, panoramskega zajema veëih fotografij in jih nato zdruæimo s programom in æe znano lastnost iz Pentax kompaktnih kamer, to je 3D fotografije. Æe posnetim fotografijam lahko spremenimo loëljivost in kompresijo, opravimo izrez in na ta naëin zmanjπamo koliëino podatkov na kartici. Tako ne potrebujemo raëunalniπke obdelave slik in na novo obdelane s pomoëjo lastnosti DPOF poπljemo direktno v tiskalnik. Moænosti katere nam ponuja kamera preko programskih lastnosti ni videti konca. Ko pa jih zmanjka v kameri imamo na voljo program ACDSee, ki ga dobimo v kompletu in nam lahko sluæi tako za obdelavo fotografij kot za pregled in arhiviranje.»e se boste odloëili za to odliëno kamero priporoëam, da dobro preberete navodila in skupaj z njimi spoznate vse funkcije ki jih kamera nudi. Saj je prav zaradi vseh teh moænosti korak pred drugimi. M.I. e-fotografija - december, januar 2004/05 23

24 Celoten preizkus objavljen na Sony CyberShot DSC-V3 FujiFilm FinePix F450 Tudi Fuji ima mini kompaktno kamero s trdnim ohiπjem iz aluminija. Res, da nam na prvi pogled ne deluje tako majhna (74,5x62x21mm) kot nekatere konkurenëne. Toda ko kamero bolje pogledamo, opazimo, da nam ponuja izredne tehniëne lastnosti in malo nastavitvenih gumbov ter samo osnovne nastavitve v meniju. Oblika kamere je povsem v novem trendu. Ni veë trdih ostrih linij in robov. Ohiπje iz aluminija je matirano. S tem je sam oprijem kamere boljπi, in tudi prstni odtisi niso veë tako moëno vidni. Teæa 165g z Li-Ion baterijo in Xd spominsko kartico je ravno pravπnja, da πe vemo, da v roki dræimo dragocenost. Na to nas æe spomni hladni obëutek v roki ohiπja iz aluminija. Prva tehniëna prednost te kamere je 3,4X-ni optiëni zoom. GoriπËnice imajo razmerje med 38 pa kar do 130mm, kar je za mini kompaktno kamero zelo veliko. Svetlobna moë objektiva je v povpreëju mini kamer. 2,8 v πirokem in samo 5,5 v ozkem kotu zajema. Vendar gre slabπa svetlobna moë predvsem v ozkem kotu pri teh kamerah na raëun kompaktnosti objektiva. F450 nam nudi CCD tipalo z 5,2M toëk. Kar pomeni, da boste lahko vaπe fotografije poveëali ali opravili izrez v πe zadovoljivi kakovosti. Kamera zapisuje datoteko samo v JPEG zapisu.»asi osvetljevanja so od 2 do 1/2000sek., obëutljivost tipala lahko nastavljamo med 80 do 400ISO, merjenje svetlobe je moæno samo po celotni povrπini na 64 poljih. Kamera nam omogoëa popolno avtomatsko (AUTO) izbiro naëina osvetljevanja, ali pet nastavljivih programskih nastavitev. S temi dobrimi lastnostmi je kamera kot nalaπë za poslovnega fotografa. S seboj jo lahko vzame kamor æeli, saj je πe zadosti majhna in zaradi kakovostnega ohiπja trpeæna, da jo lahko nosi v vsakem æepu ali v kovëku. Namenjena je tudi ostalim fotografom, ki si æelijo kompaktnost in dobre tehniëne zmogljivosti kamere s poudarkom na enostavnost uporabe ter delovanja. Prav to zadnje, enostavnost je za marsikoga velika prednost kamere. Ponuja nam vrhunske tehniëne lastnosti, kot loëljivost in razmerje goriπënic, v programskem delu pa nudi samo najosnovnejπe nastavitve. Kar pomeni, da jo lahko uporablja Æe v uvodu naj povem, da so kamere tega visokega kompaktnega razreda produkt kompromisa. Za zahtevnega fotografa je kakovost cenejπih in manj zmogljivih kompaktnih kamer preslaba, DSLR kamere pa so za marsikaterega πe predrage. Le zaradi teh dveh dejstev imajo Sony DSC-V3, Canon G-6, Nikon Coolpix 8400 in Olympus C-5060 πe svojo visoko vrednost in mnoæico potencialnih kupcev. Kamere tega naprednega razreda æelijo ugajati z zmogljivostjo in mnoæico nastavitev. V teh dveh elementih je DSC-V3 v samem vrhu. Tipalo z 7M toëk, 4X-ni optiëni zoom, 2,5 inëa velik TFT zaslon, moænost uporabe dveh spominskih kartic in dodatne zunanje bliskavice nam dajo vedeti, da je kamera dovolj zmogljiva, da sodi v visoki kompaktni razred. Mnoæica nastavitvenih gumbov na kameri in v meniju ter njihova uporabnost pa govori, da je kamera tudi v tem elementu namenjena vsem, ki æelijo z lastnimi nastavitvami od kamere iztisniti veë. Ko sem kamero prijel v roke sem se takoj spomnil na G6 in njenega vsaj cm veëjega dræala. Res, da je zaradi manjπega dræala DSC-V3 manjπa po globini. Vendar je prsti nikakor ne oprimejo v tolikπni meri, da bi bil oprijem odliëen. Zame tudi gumb proæilca ni povsem na pravem mestu. Dræanje kamere z desno roko je tako kompromis med relativno majhnostjo kamere in πe dobrim dræanje kamere z eno roko. Za levo roko se je treba na zaëetku kar malo potruditi, da najdemo pravilen oprijem. Vendar so mehke linije ohiπja prijetne, kovinski πëitnik objektiva, ki sluæi tudi kot navoj za dodatke pa daje odliëno oporo vsakdo, predvsem pa se s kamero in njenim delovanje lahko zelo hitro spoznamo. Ne priëakujte pa od kamere F450 velike hitrosti delovanja. V tem elementu je povsem povpreëna. Od vklopa do zajete fotografije je πe zadovoljivo hitra. Za to potrebuje samo malo veë kot dve sekundi. V pogledu ostrenja v slabπih svetlobnih pogojih, zapisa datoteke in pregledu slik pa je povsem v povpreëju mini kamer. Je pa treba vedeti, da zapis s 5,2M toëkami potrebuje veë Ëasa, prav tako je potrebno veë Ëasa pri pregledu fotografij s tako koliëino podatkov. Toda prednost kamere Fuji FinePix F450 je kot æe zapisano drugje. Je zelo prijazna za rokovanje.»e potrebujete majhno kompaktno kamero, bi radi svoje fotografije tudi poveëevali, ste predvsem uporabnik kamere za zajem slike in vas mnoæica veë ali manj uporabnih nastavitev ne zanima, potem vas bo F450 povsem zadovoljila. Vedite sredincu. DSC-V3 lahko kljub malo premajhnemu dræalu trdno dræimo z obema rokama in se s tem izognemo prehitre stresenosti posnetka. Pri oblikovanju kamere in razporeditvi delov in gumbov pa je oëitno zmanjkalo pravega mesta za iskalo. Na zadnjem delu kamere je povsem na sredini zgornjega dela. Dober pogled z levim oëesom je omogoëen samo v primeru, da umaknemo palec povsem na rob kamere. Sprednja odprtina iskala pa je preblizu dræala in zaradi tega s prsti zakrivamo iskalo. OËitno pa pri Sony dobro vedo, da se iskalo uporablja vse manj in da bo uporabnik kamere mnogo veë uporabljal TFT zaslon. Na kameri DSC-V3 je velik kar 2,5 inëa, loëljivosti toëk. Na majhne gumbe za nastavitev razliënih lastnosti se uporabnik navadi.»eprav bi po mojem mnenju lahko bili malo veëji ali pa bolj poudarjeno postavljeni iz ohiπja. Vendar kot sem zapisal je lahko ta vtis povsem subjektiven. MoteË in predvsem neroden pa je gumb za premik goriπënic objektiva. Je premajhen in na mestu, ki ne omogoëa palcu hitrega delovanja. Na objektivu pa, da mini kompaktne kamere ne ponujajo najviπjo kakovost slike v kompaktnem razredu. Njihova prednost je drugje. In prednost, kot majhnost je kompromis tudi na raëun kakovosti slike same.»e ste zelo zahtevni glede kakovosti slike iz kompaktnih kamer je dobro, da si pred nakupom mini kompaktne kamere, fotografije na papirju iz njih tudi ogledate. Matjaæ Intihar 24 e-fotografija - december, januar 2004/05

25 je znani napis Carl Zeiss z goriπënico 7 do 28mm, kar pri tipalu velikosti 1/1,8 inëa v ekv. z 35mm razredom pomeni mm.»as shranjevanja v JPEG zapisu je zelo hiter, cca. eno sekundo. Prav tako je zelo hiter sam pregled æe posnetih fotografij. Seveda pa je hitrost pogojena z hitrostjo spominske kartice. V vseh elementih zajema ali pregleda je kamera med najhitrejπimi tako v razredu naprednih kot hibridnih kompaktnih kamer. Zaradi prostora, pa so kameri dodali malo Li-Ion baterijo, ki jo poznamo æe iz kamer serije P. Vendar je v DSC-V3 premajhne kapacitete in boste s kamero le s teæavo posneli veë kot 200 fotografij kljub na zaëetku popolnoma polni bateriji. Samo nekaj veë pogledov na æe posnete fotografije in koliëina posnetih fotografij se hitro zniæa na polovico. Pri tej kameri je polna dodatna baterija obvezna dodatna oprema. Najbræ nam tudi zaradi varëevanja kamera ponuja samo avtomatski izklop po minuti mirovanja. Kar je vëasih prav moteëe. Kakovost fotografije V niæjih cenovnih razredih nisem toliko zahteven v oceni kakovosti fotografije. Kamere so namenjene manj zahtevnim fotografom, ki samo æelijo zajeti doloëen druæinski ali popotniπki motiv. Res je, da πe danes kar nekaj kupcev od kamer v cenovnem razredu do SIT priëakuje visoko kakovost slike. Vendar so kompaktne kamere vse bolj namenjene nezahtevnim fotografom. Draæja je kamera, πe ne pomeni, da ponuja viπjo kakovost slike, ampak predvsem veë toëk in lastnosti. ele kompaktna kamera viπjega cenovnega razreda nam zna pokazati tudi v tem elementu veë. In DSC-V3 me je v elementu kakovosti slike moëno presenetila. e toliko bolj, ker ima kamera oëitno enak objektiv kot kamera DSC-V1, ki ima 5M toëk tipalo. Vendar pa je objektiv oëitno kos tudi 7M toëk tipalu v DSC-V3. Ostrina slike je zelo dobra. uma je izredno malo tudi pri viπjih ISO, pri daljπih Ëasih od 1/6 sekunde pa k boljπi kakovosti doprinese avtomatska redukcija πuma. Tudi pri 2 sek. ekspoziciji je πum skoraj neopazen. Odmik barv na robu slike, kot kromatska aberacija sta zelo slabo izraæena. Avtomatska korektura bele barve dobro deluje. Osvetlitev posnetkov je dobra. Seveda pa si moramo v marsikaterem primeru pomagati tako z razliënim naëinom merjenja svetlobe kot uporabiti +- korekturo osvetlitve. Procesiranje slike in algoritmi za kompaktni razred zapiπejo dobro sliko. Da kamera le ne nudi povsem vrhunskega zapisa pa najlaæe opazimo v veliki povrπini zelene barve, ko zna priti do moëno zabrisane slike. Vendar se to opazi samo Ëe smo pozorni. Za uporabnika kompaktnih kamer tudi ni pomembno ali je zapis travnika ali listja v oddaljenem gozdu vrhunski. Ne priëakujte pa od kamere DSC-V3 preveë. Dobra je samo toliko kolikor ji ta visoki kompaktni razred omogoëa. Za vse druæinske, popotniπke ali poslovne fotografe, ki si æelijo boljπe kompaktne kamere in πe niso okusili dobrot DSLR kamer bo DSC-V3 znala odliëno sluæiti. Med domaëo konkurenco je postavljena med DSC-V1 in DSC-828. Naproti prvi DSC-V3 ponuja veë toëk in direktnih funkcij, naproti drugi je cenejπa in manjπa.»e gledamo samo iz pogleda Sony kamer, je odloëitev ali izbrati DSC-V3 zelo enostavna. V primerjavi s konkurenco pa ji dajejo prednost, hitrost od pritiska na proæilec, ostrenje in samo proæenje, Ërtkani halogram, ki moëno pomaga pri fotografiranju v slabih svetlobnih pogojih, velik 2,5 inëa zaslon in odliëna kakovost fotografije. M.I. Olympus Camedia C-370 Zoom C-370 Zoom je predstavnica malih lahkih kompaktnih kamer najniæjega cenovnega razreda. Toda kljub za digitalne kamere res nizki ceni nam ponuja veliko. 12MB notranjega spomina, 3,2 milijona toëk, objektiv z 3X-nim optiënim zoom ( mm), 4X-ni digitalni, 1,5 inëa velik LCD zaslon, AUTO nastavitev osvetljevanja in πtiri slikovne programe, zapis videa in PictBridge kompatibilnost. C-370 nam omogoëa tudi macro fotografiranje od samo 2cm naprej. Zanimiva in enostavna oblika kamere nam ponuja dobro ergonomijo nastvitvenih tipk. Tako kot enostavna oblika je zaradi malo nastavitvenih funkcij enostavno tudi rokovanje z njo. Zato kamero lahko uporabljajo vsi tisti, katerim so se do sedaj digitalne foto kamere zdele preveë bogate z nastavitvami. Z 3X-nim optiënim zoomom in zadovoljivim πtevilom toëk, boste zajeli zadovoljivo kakovostno fotografijo. Seveda pa od kakovosti fotografije iz kamere C-370 ne priëakujte preveë. Za ceno cca SIT pa je primerna za vse, ki πe ne poznajo digitalne foto tehnike, pa bi vseeno poizkusili fotografirati z digitalno kamero. Spodnja fotografija narejena v izrezu kot bi poveëali fotografijo na 10x15cm, pa pove veë kot 100 opisov.»e vas kakovost prikazane slike zadovoljuje, æelite dati Ëim manj za digitalno foto kamero ter imeti solidne slike za druæinski album, potem zaënete tako kamero iskati od C- 370 naprej. M.I. Na sliki lahko najdemo kar nekaj napak. Toda verjeli ali ne, nesostrino na robovih in povpreëen zapis nam ponuja tudi marsikatera 3X-draæja kamera. in πe nekaj. Na druæinski fotografiji bodo te napake opazili samo zahtevnejπi. Novice, Ëlanki, testi, nasveti, e-fotografija forum, - december, foto album: januar /05 25 e-fotografija - april, maj

26 Test videokamer Canon Ko govorimo o amaterskih kamerah spodnjega in srednjega razreda predstavlja format mini DV zagotovo najboljπo reπitev, hkrati pa se lahko le Ëudimo kaj vse zmorejo sodobne video kamere v tem formatu in cenovnem razredu! Canon MV-750I Æe najmanja in najlaæja kamera iz Canonove ponudbe - model MV750i - je Ëudeæ tehnike in elektronike. Tipalo ima velikost le 1/6 palca, a premore kar pisklov! Zapis, ki ga kamera potrebuje za film je pikslov, vsi ostali pa se uporabljajo za tako imenovani elektronski stabilizator slike. Na podroëju stabilizacije slike (le-ta izloëi tresljaje ko snemamo iz roke ko gre za manjπe vibracije ali nemirno roko, sunkov kamere-denimo korakov, ko hodimo med snemanjem, kot so veëji sunki ne more nevtralizirati) pa je Canon tako ali tako vodilni proizvajalec pri razvoju te tehnologije, saj je leta vgrajena v vse njegove video modele kamer. Hkrati video kamera Canon MV750i omogoëa tudi snemanje fotografij z loëljivostjo pikslov kar zadoπëa za ogled fotografij na raëunalniku) v VGA kakovosti in loëljivosti 1024x768 pisklov) ali za njih tisk v nekoliko bolj skromni kvaliteti do formata 9x13 cm velikosti. MV750i ima 22-kratni zum (2,8-61,6 mm: zgornja meja bi pri preraëunavanju v leica format bila enakovredna kar 1100 mm dolgem objektivu, kar je idealno za denimo kakπne detektive ali prevarane æene ), a pri tem vsakod rabi dobro stojalo, sicer bo slika kljub stabilizatorju moëno (pre)tresena. Argument za soseda Po potrebi lahko vklopimo tudi digitalni zum, ki naredi poveëavo enakovredno vse do 440x zuma! Tega vam ne priporoëamo uporabljati prav pogosto, saj postane slika æe mnogo prej zelo obëutljiva na vsak tresljaj, razen tega pa pri veëjih digitalnih poveëavah naredi kamera le izrez in s tem poveëuje zrnatost posnetka. e najveëjo vrednost ima digitalni zum v rokah spretnega prodajalca da s tem argumentom prepriëa negotovo stranko, kupcu pa najbolj pride prav, da se s tem podatkom pohvali pred neukimi prijatelji kako straπna in naravnost Ëudeæna je njegova kamera... Pri tem ne smete pozabiti da ima najveëjo zaslonko 1,6 (vsi, ki imamo fotografske izkuπnje, smo na zaëetku video poti fascinirani nad optiënimi zmogljivostmi kamer in da ob pomoëi noëne snemalne funkcije snema vse do 0 Luxov! Ta funkcija seveda ne more narediti svetlobe tam kjer je ni, vednar so posnetki prepoznavni. Druga odliëna fukncija je moænost makro posnetkov vse do 10 cm bliæine, sicer pa ima objektiv spredaj navoj filtra premera 30,5 mm, kamor lahko privijemo filter (npr. polarizacijski) ali πirokokotno dodatno leëo. Na voljo imamo 10 tipiënih Canonovih avtomatiënih programov (avto, πport, portret, krajina, spot, pesek ali sneg, pri slabi luëi, v noëni nastavitvi itd). Namesto posnetka v razmerju Tv ekrana 4:3 lahko preklopimo tudi na 16:9 cinemascope, posnetek pa lahko nadzorujem skozi barvno iskalo ali preko 2,5 palca velikega zaslona s piskli. RoËno si lahko nastavimo tudi snemalni Ëas: vse od 1/6 do 1/2000 sekunde, kamera pa ima vgrajen celo fofografski samosproæilec na 10 sekund! Analogno-digitalni konverter!!! Foto posnetke lahko shranjujemo na SD ali MMC kartico, ko pa hoëemo slike spraviti v raëunalnik pa to lahko naredimo s priloæenim USB kablom, tako da se kamera prelevi tudi v Ëitelc kartic. Pri fotografiranju lahko izbiramo med tremi toëkami ostrenja. Digitalni del ima vgrajenih 18 razliënih efektov, sliko iz kamere pa lahko prenesemo preko analognih (ËinËi, za prenos na videorekorder ali TV) ali digitalnega prikljuëka (1394 firewire za prenos na PC), vrhunec vseh Ëudeæev v tem razredu pa je analogno-digitalni konverter, ki nam omogoëa digitalizacijo: pretvorbo starega analognega zapisa (VHS kaseta) v digitalni zapis (na mini DV kaseto) ali v raëunalnik. Na tak naëin lahko ljubitelji digitalnih zapisov vseh svoje stare posnetke preselijo v PC, od tam naprej pa denimo na DVD-je. Da pa se ne bi prehitro nehali Ëuditi πe ena malenkost: Ëe kamero priklopimo na canonove termosublimacijske (ali brizgalne tiskalnike) lahko neposredno iz kamere (brez PC-ja) tiskamo fotografije. Vse te funkcije so vgrajene v mini digitalno DV kamero, ki tehta 490 g in je velikosti veëje moπke dlani. Resda tipalo ne da tako dobre slike kot veëji in draæji modeli, ki imajo dosti veëja tipala ali celo tri tipala za trikanalni zajem slike, vendar takπne podrobnosti opazi le strokovnih primerjav navajeno oko, v druæinskem krogu pa le redko kdo. Canon MV750i je neverjetna kamera, ki ima kopico moænosti uporabe, kljub temu da po ceni (v novoletni akciji skupaj z izobraæevanjem na tkim. Canonovi Akademiji stane okroglih 150 tisoëakov, nekoliko oskubljena verzija 730i pa samo 135 tisoë tolarjev!) sodi Ëisto v zaëetniπki video razred. Seveda pa MV750i predstavlja komaj vstopnico v Canonov video svet, πele z vzponom pa lahko spoznavamo naslednje stopnice v ponudbi. Video kameri MVX 20i in MVX 25i nam ponujata v foto naëinu moænost zajema z 2M toëkami. Kakovost ki je bila πe na zaëetku letoπnjega leta domena cenejπih foto digitalnih kamer. S tema dvema video kamera boste æe posneli zadovoljivo kakovostno fotografijo. Canon MVX-250I Naslednji korak navzgor predstavlja model MVX- 250I, ki ima za razliko od modela 750 drugaëno obliko: medtem ko sodi 750-tak v miniaturni razred, pa je model 250 oblikovan v skladu z naëeli, ki smo jih vedno do sedaj bili vajeni za razred resnih kamer - v podolgovati obliki. Tako tudi neprimerno bolje leæi v roki, z njim veliko bolj stabilno snemamo (miniaturizacija je dobra za prenaπanje kamere okoli, a so mini kamere zelo obëutljive na tresljaje ali celo nemirno dihanje, kar se vse pozna na stresenih posnetkih). MVX-250I dosti bolje leæi v roki in nudi dober oprijem, izkuπenejπi snemalci, πe posebej pa tisti ki radi uporabljajo veë teleobjektiva, pa jo bodo zlahka podprli tudi z drugo roko: tako nekako kot se pravilno dræi piπtolo na strelskih tekmovanjih - z levo roko podpremo desno roko in tako kameri (in nemirnim slikam) nudimo boljπo oporo. Resda je tudi nekoliko veëja in teæja (625 g, MV-750 ima le 490 g), a se lahko pohvali z vrsto boljπimi znaëilnostmi! Najprej: tipalo je nekoliko veëje in ima 1 /4,5 palca premera, CCD pa ima kar 1,33 megapikslov, ki pridejo do izraza pri bolπi stabilizaciji slike, πe posebej pa pri snemanju druæinskih fotografij. K temu so dadali πe canononv preizkuπeni DIGIC procesor (izpopolnjenjo verzijo II uporabljajo tudi vsi neprimerno draæji fotoaparati iz druæine EOS Digital), ki v izvedbi za procesiranja DV videa zagotavlja slikam optimalno barvitost. Zum je nekoliko skromnejπi (18x) a zato realno uporaben, tudi stabilizator ne manjka, za nadzor slike pa je na voljo 2,5 palca velik barvni LCD ekranëek. MVX- 250I ima tudi tkim. Night Mode in celo Super Night Mode. S prvi lahko ulovimo posnetke tudi na meji vidljivosti (Ëeprav roko na srce zelo skromne kakovosti, pa vendar lahko) med tem ko nam pri drugi nastavitvi pomaga posebna LED dioda. DV in USB MVX-250I ima razen standardnega DV/firewire prikljuëka tudi USB izhod, tako da je kamera kompatibilna z obema standardoma. Za fotografe je pomemben podatek da omogoëa tudi zajem fotografij z mehanskim sproæilcem in medtem ko za video uporablja le pisklov (od 1,33 MP) pa je za fotografe na voljo 1.23 MP bogat posnetek, izbiramo pa lahko med SXGA zapisom (za uporabo na PC monitorjih) ali tkim.progresivnim zapisom (video posnetek je sestaljen iz 50 poloviënih slikic na sekundo, ki se med sabo prepletajo (od tod izraz interlaced ) in ustvarjajo boljπi vtis gibajoëe slike, za fotografijo pa mora programje zajeto sliko posneti v eni skupni sliki, kjer sta obe sliki med sabo zdruæeni v eno podobo (od tod beseda progressive ki pomeni postopnen zajem cele slike v enem postopku in ne v dveh loëenih, kot pri videu). Osvetlitveni Ëas je nastavljiv od _ do 1/ 2000 sekunde, avtomatika pa ima na voljo 10 moænosti, hkrati pa nam MVX-250 omogoëa tudi zaporedno snemanje 3-5 posnetkov na sekundo. Za video fotografe Mnogi ljubitelji so se utrudili med prenaπanjem nekaj kilogramov foto opreme, ob tem πe kakπnem kilogramu teæke video kamere in seveda prav skrbno iπëejo kamero, ki zmore solidne posnetke na obeh podroëjih. MVX-250 ima odliëen video del, hkrati pa tudi dovolj soliden foto del - za vse tiste, ki tu in tam æelijo narediti tudi kakπen foto spominëek srednje kakovosti. Fotografskih funkcij v video kameri (kar je sicer redkost) pa πe ni konec: lahko si nastavimo toëko ostrenja, pa tudi osvetlitev lahko ponavljamo v razliënih plus/minus stopnjah. Seveda kamkorder Video kamere æe za marsikoga ponujajo kakovosten zajem fotografije. Kamere fotografijo zapisujejo na SD pomnilne kartice. Preklop med razliënim naëinom snemanja opravimo s preklopom gumba SD/ DV trak, fotografijo pa zajamemo s pritiskom na poseben gumb PHOTO. 26 e-fotografija - december, januar 2004/05

27 Video kamera MVX 750i nam nudi toëk pri zajemu fotografije. Marsikateri zanimiv motiv nam bo uspelo fotografirati in si ga bomo v zadovoljivi kakovosti ogledali na TV ali raëunalniπkem zaslonu. podpira tudi canonovo neposredno tiskanje slik kar iz kamere ( direct print in pictbridge ). Premer filtra je nekoliko veëji (34 mm), zaslonka pa ima najveëjo vrednost 1,8, snemamo pa lahko do bliæine 10 milimetrov! Za vse tiste, ki nekaj dajo na digitalne efekte, pa jih ima MVX-250I na razpolago kar 17. Vrsta znaëilnostih, ki jih premore ta kamera smo pred leti zaman iskali tudi v kamerah dosti viπjega cenovnega razreda, hkrati pa so tudi foto funkcije (kot se za Canon spodobi) moëno izpopolnjene. Vse to je na voljo za 220 tolarskih tisoëakov, skromnejπa in varënejπa verzija MVX-200I pa stane SIT. Video πolanje vkljuëeno v ceni! Canon Adria je za dopolnitev k temu pripravil za vse svoje kupce, ki kupijo Canonov camcorder vse do 15.januarja 2005 tudi poseben brezplaëni kratki teëaj, ki so ga poimenovali Canon Akademija - smer: domaëi video. Tu se bodo vsi kupci lahko podrobneje spoznali z delovanje in uporabo kamkorderja in povezavo le tega z raëunalnikom. Poseben poudarek pa bo namenjen tudi osnovam raëunalniπke obdelave lastnih posnetkov. Canonovi kamkorderji bodo namreë imeli priloæeno tudi posebno kartico PCI-firewire/1394 za zajem videa v raëunalnik in ustrezen program Pinnacle Studio 9 Vsi kupci, ki kupijo Canonov camcorder vse do 15.januarja 2005 imajo na voljo tudi poseben brezplaëni kratki teëaj, ki so ga poimenovali Canon Akademija. (OEM), komplet opreme (kamera, kartica, program) pa omogoëa vstop v svet domaëega videa v enem koraku. Prednost programa Studio 9SE v tem paketu je namreë v tem, da lahko vse svoje posnetke zelo enostavno in dokaj hitro obdelamo, nato pa jih pretvorimo v ustrezno obliko - naredimo lastni DVD (ali v bolj komprimirani obliki tudi SV-CD SuperVideo CD) narejeni filmëek prekodiramo v obliko za predvajanje po internetu ali ga prenesemo - posnamemo nazaj na nov DV trak v zmontirani obliki. Canonovi kamkorderji imajo po novem dvosmerni DV out/in prikljuëek. Canon multimedia: DVD, internet ali DV film Prej smo na nekaterih cenejπih kamerah posnetke lahko le prenesli iz kamere v raëunalnik, snemalna funckija DV in pa je bila blokirana, sedaj pa lahko na kameri uporabljamo tudi snemalno funkcijo. Seveda lahko nato z zmontirani film (posnetega nazaj na DV trak) kamero znova uporabimo kot predvajalnik (ali v drugaëni vlogi celo kot analogni pretvornik) in snemalnik. Svoje nove digitalne video filme lahko predvajamo tudi z lastnega DVD-ja (najsi bo ta v raëunalniku ali kot samostojni DVD predvajalnik), jih poπljemo po elektronski poπti ali vgradimo na lastno spletno stran. Dosedaj so bile tako komplekse video operacije rezervirane za izbrane in posebej πolane strokovnjake, Canon pa æeli svojim strankam olajπati in omogoëiti prvi korak v svet digitalnega videa z lahkoto in opremo, ki je uglaπena na skupno akcijo. Vsekakor takπna akcija predstavlja revolucionarno potezo na podroëju videa tudi v svetovnih razmerah in ravno v Sloveniji smo med prvimi, ki bomo lahko izkoristili njene prednosti. Canon MVX-20I Ko æelimo zakoraki v viπji razred pa se najprej sreëamo z modeloma MVX-20I ( SIT) in nekoliko draæjim modelom MVX-25I, ki stane SIT). Za razliko od MVX-250I, ki πe sodi v zaëetniπki razred, pa je MVX20/25-æe nekoliko bolje oblikovana, izredno kompaktno in kvalitetneje zasnovana in tako tudi narejena. Vse podrobnosti so za stopniëko boljπe, seveda pa se osnova priëne pri dosti boljπem Ëipu: le-ta ima velikost 1/3,4 palca, vendar premore kar pikslov. Za snemanja videa jih uporablja 1,77 MP, medtem ko pri fotografiji pride do izraza okroglih 2MP. Ravno tu je odloëilni preskok v kakovosti iz zasilnega fotoaparata vgrajenega v video kamero do aparata, ki za amaterske potrebe æe zmore srednjo stopnjo kakovosti fotografije. Po Canonovih trditvah tipalo z 2MP nudi dovolj dober zapis za tisk slike velikosti do 15x21 cm, ob nekoliko manj strogih zahtevah morda tudi a kakπnen centimeter veëje slike, kar pa je odvisno predvsem od kakovosti posnetka - z natanënimi nastavitvami Ëasa osvetlitve, z dobro izbrano ostrino (MVX-20 omogoëa tudi roëno ostrenje) pa dobimo v tej kameri dosti boljπi fotografski del kot v obeh najcenejπih modelih. Recimo: z manjπim doplaëilom dobimo v odliëni in izredno uporabni kameri v tem razredu hkrati tudi dovolj solidno foto-funkcijo, ki nam bo zagotovo zadoπëala za veliko veëino naπih ljubiteljkih potreb, hkrati pa zmanjπala tovor iz dveh aparatov na enega. Seveda to ne velja za resne fotografe, kajti za njih vedno veljajo popolnoma drugi kriteriji, toda za vse tiste, ki iπëejo kompromis med video kamero in digitalnim fotoaparatom predstavlja MVX-20I prvo resnejπo reπitev ali boljπo alterantivo tistim, ki jim model MVX-250 ne ponuja dovolj. Dva loëena aparata ali ena video-in-foto-kamera? NatanËneje: MVX-20I zmore foto zapis velikosti 1632x1224 v jpegu, ima skoraj vse funkcije kot model MVX-250 (10 osvetlitvenih programov, 17 digitalnih efektov, snemanje do 0,9 luxa osvetlitve, barvno iskalo velikosti 1/3 palca in monitor z pikicami velikosti 2,5 palca, nastavljive Ëase osvetlitve od 1/2-1/2000 sek), zum zmore od 4,8 do 57,6 mm æariπënice pri zaslonki 1,8, premer filtra znaπa 34 mm, najbliæja toëka ostrenja pa prav tako znaπa 10 milimetrov. V ohiπju, ki tehta 585 gramov, se ob odliënem optiënem, video snemalnem in elektronskem delu skriva tudi soliden ljubiteljski digitalni fotoaparat, ki slike shranjuje neposredno na SD ali MMC kartico, ima moænost neposredne povezave in tiskanja brez PC-ja z canovimi tiskalniki, prikljuëka IEEE1394/firewire in USB ter πe mnogo drugih uporabnih podrobnosti. Canon v cenejπem in srednjem razredu tako nudi vrsto modelov, ki omogoëajo vsem tistim, ki se odloëijo vstopiti v svet videa, uporabo nove video kamere tudi kot aparata za hkratno fotografiranje spominov ali celo malo boljπega digitalnega fotoaparata - v enem ohiπju.»e k temu dodamo πe posebno ponudbo Canon akademije, ki razen kratkega πolanja vkljuëuje tudi program za obdelavo videa in izdelavo DVD-jev, video CD-jev ali filmëkov za distribucijo preko interneta, potem pomeni vstop v DV format je prevladujoëi standard Video snemanje se nam je zadrlo æe skoraj v vse pore æivljenja, pa najsi gre za obëasno snemanje druæinskih trenutkov, zahtevnejπe popotnike ali izletnike, pa vse do tistih, ki jim je to sluæba ali kruh. najnovejπe kamere æe imajo vgrajenih vrsto raznovrstnih funkcij, a so hkrati postale tudi dovolj solidni digitalni fotoaparati - kar nam prej analogna tehnika ni omogoëala: v skupnem ohiπju sta namreë zdruæena solidna kamera in dovolj uporaben fotoaparat. Na naπem preizkusu smo imeli kar πtiri razliëne Canonove modele kamkorderjev: vstopni model v svet amaterskega video snemanja predstavlja pri Canonu model MV750i, modela MVX20i in MVX250i sta namenjena malo bolj zahtevnim ljubiteljem, MVX3i pa se poskuπa uveljaviti v viπjem razredu! Kameri v nekoliko drugaënem izrazoslovju reëemo tudi kamkorder, ker je hkrati v enem ohiπju zdruæen snemalni in zapisovalni del. Pred veë kot dvemi desetletji sta bila oba dela πe loëena in povezana s kablom, toda kmalu zatem so oboje zdruæili v isto ohiπje in miniaturizacija nam je z leti razvoja elektronike prinesla velikanski napredek. Sedaj je seveda popolnoma samoumevno, da ima kamera v istem ohiπju tudi snemalno enoto, ob tem pa je to hkrati tudi predvajalnik (player). Sistem VHS je najuspeπnejπi in najbolj razπirjen dosedaj, star æe okrogla tri desetletja in Ëeprav o tem niti ne razmiπljamo je njegov naslednik - digitalni video - prisoten eno desetletje. Eden najveëjih korakov na tem podroëju je naredil Sony leta 1995, ko je predstavil prvi potroπniπki digitalni standard z oznako DV, kratica pa je pomenila: Digitalni Video. Le-ta se je v tem desetletju ostal praktiëno nespremenjen, hkrati pa se je neverjetno razπiril. V amaterskem, polprofesionalnem in v spodnjem profesionalnem razredu je izpodrinil vse ostale standarde zapisa. DV namreë predstavlja odliëno kvaliteto numeriënega zapisa ob dovolj ugodni ceni in precej uporabni robustnosti kasete. DV obstaja v dveh formatih: kot standardna kaseta, na katero spravimo do 3 ure zapisa ali kot tkim. mini DV - v pomanjπani kaseti, ki je le nekoliko veëja od πkatlice væigalic in je tista, ki je preteæno prisotna na trgu v dolæini 30 ali 60 minut, izjemoma tudi do 80 minut pri normalani hitrosti predvajanja. Nekateri lahko uporabijo tudi long play nastavitev, a na raëun pridobljenega Ëasa izgubimo kakokovost. Medtem ko je standardna velika DV kaseta namenjena le redkim profesionalnim uporabnikom ali snemalcem πportnih, gledaliπkih ali sorodnih dokumentarnih zapisov, pa tudi aparati, ki se uporaljajo z veliko DV kaseto, so zelo redki. Na osnovi DV formata so razvili nekaj profesionalnih izpeljank tega formata: Sony uporablja DVcam format, Panasonic pa DVpro format, ki med sabo nista kompatibilna, a uporabljata sorodna naëela zapisa signala in kompresije slike. Kako uporabne in zanesljive so mini DV kasete pa govori tudi dejstvo, da so le-te vzeli za osnovo za zapis pri razvoju HDV formata - High-definition Digital Video, ki ima v primerjavi s standardnim TV zapisom od 2x-3,7x bogatejπi zapis in kvaliteto slike. Da so lahko stlaëili toliko podatkov pa so namesto DV zapisa (s stopnjo kompresije 1:3x do 1:4,4x) uporabili format MPEG-2, ki brez velikih ali opaznih izgub lahko pretvori tudi veëji ali bolj podroben zapis s povpreëno stopnjo kompresije od 1:15 do 1:25. Vse to le potrjuje, da je izbor kamere v formatu DV in s kaseto mini DV zagotovo πe vedno najboljπa reπitev na veliki veëini podroëij uporabe sodobnega videa. Tisti specialisti, ki toëno poznajo prednosti viπjih formatov in to kvaliteto tudi potrebujejo pa takπnih nasvetov zagotovo ne potrebujejo. Zatrdimo po lahko: Ëe je VHS preæivel 30 let bo DV format po desetletju za nami imel πe vsaj 5-10 let pred sabo, πe posebej odkar so ga izbrali za nosilno osnovo tudi za podroëje HDV-ja. Zagotovo pa bo πel razvoj naprej dvosmerno: DV format (in mini DV kaseta) bosta πe naprej idealni naëin zapisa posnetega filmskega materiala, po prenosu na raëunalnik pa bo DV kaseta ostala kot idealni naëin arhiviranja - hranjena posnetka v originalni obliki, ne glede na prenos na DVD ploπëo, pa najsi bo to v osnovni (nezmontirani obliki) kot surovec (AVI zapis) ali obdelani obliki (kot MPEG-2). Canonov video svet hkrati tudi vstop v digitalnih multimedijev in nov oseben ali celo druæinski razvoj na tem podroëju. Canon je tako znova presegel sam sebe in ob odliënih izdelkih lansiral tudi nov trend v ponudbi na viπji ravni tudi na podroëju domaëega videa. Veljko JukiË Foto: Matjaæ Intihar in VJ e-fotografija - december, januar 2004/05 27

28 Test - SONY HDR-FX1E Sonyjeva video formula Fx1! e-fotografija je zopet ena izmed redkih revij na svetu, ki æe ima moænost opisati prvi preizkus prave prodajne HDV kamere Sony HDR-FX1E. Novi HDV standard je dobil odliëno popotnico: v kameri FX1 se skrivajo tri tipala (vsak z 1,07 MP), objektiv je Zeissov Sonar T, ki v premore razpon 32,5-390 mm in snema v formatu 16:9, po potrebi pa lahko tudi preklopimo na DV (format 4:3) ali enostavno HDV posnetek z vgrajenim Sonyjevim HD Codec Engine prekonvertiramo v DV standard. Sonyjevo prvo vrhunsko kamero HDV razreda nismo v kratkem preizkusu dodobra preizkusili le na testiranjih formule 1, paë pa tudi v vrsti drugih okoliπëin: snemanju v notranjosti ali pri snemanju portretov - intervjujev. Skoraj πtirikrat veëja loëljivost in nov preskok v kakovosti posnetka, zapisa in predvajanja bosta postavila vrsto izzivov pred vse zahtevne uporabnike tega medija! Na povabilo Bridgestona in ekipe formule 1 Minardi sem pred dnevi obiskal dirkaliπëe Misano Adriatico, kjer so potekale posebne voænje z dvosedeæno formulo 1! Boris KlemenËiË, uspeπni slovenski zastopnik te znamke pri nas, je imel Ëast peljati se kot sopotnik v kokpitu formule 1 - dosedaj je bila ta Ëast namenjena le smuëarki peli Pretnar in TV komentatorju Miranu AliπiËu! Voænja s formulo 1 pa je kljub dejstvu, da je minardi F1x2 morda za 10% poëasnejπi od prave formule, pa je bil KlemenËiË enako pretresen kot vseh ostalih 24 Ëastnih gostov iz cele Evrope. Formula 1 ob tako neposrednem sooëenju s pospeπki, zavornimi in boënimi silami postane krut muëilni stroj, ki si hitro prisluæi globoko spoπtovanje INOVATOR NA PODRO»JU STATIVOV Podjetje Velbon ima za seboj æe veë kot πtiridest let izkuπenj pri izdelovanju stativov. V teh letih so predstavili veliko originalnih oblik in reπitev (patentov), kar kaæe na orientiranost podjetja k visokokakovostnim produktom, in kar je πe bolj pomembno - po dostopni ceni. Podjetje Velbon je kot prvo predstavilo stative iz magnezijeve litine. Stativi iz te litine so bolj stabilni in laæji v primerjavi z aluminijastimi. Kombinacija magnezijeve litine in karbona je Velbonov odgovor kako narediti stativ, ki bo lahek, hkrati pa izjemno stabilen. Ostala podjetja so hitro sledila temu trendu. Podjetje Velbon je vedno spremljalo zahteve uporabnikov. Naj gre za nezahtevne amaterje ob vseh svoji silovitosti. Seveda je bil tak trenutek zame tudi odliëen trenutek, da na terenu preizkusim zmogljivosti ta hip najbolj vroëega vrhunskega izdelka iz najnovejπe video formule 1, ki sliπi na vse bolj popularno ime HDV! Sony je skozi zgodovino televizije in videa krojil formate in doloëal trende, pa najsi je πlo za uveljavitev beta ali DV formata, Ëe omenim le najbolj razprostranjena. Sony je bil znova pobudnik digitalne revolucije na prelomu minulega desetletja, ko je predstavil prvo digitalko VX-1000E in tokrat je znova na Ëelu digitalne video formule 1 tudi ko gre za predstavitev in razvoj novega formata in za ali profesionalce, uporabnike klasiënih 35mm kamer, kamer srednjega ali velikega formata, digitalnih foto kamer, video kamer, daljnogledov ali spektivov - vsak izmed njih si lahko v Velbonovem πirokem asortimanu stativov izbere ustreznega, od cenovno ugodnih do vrhunsko kakovostnih. e kot zanimivost: Gospod Herbert Keppler, urednik revije POPULAR PHOTOGRAPHY, ene najbolj branih revij na podroëju fotografije v ZDA, je iskal idealen stativ za popotovanja. Eden od problemov tedanjih kompaktnih stativov, ki uveljavitev svojih vrhunskih konstrukcij. Sony HDR-FX1E, kot se glasi poln naziv, æe ob prvem pogledu, stiku in objemu nudi odliëen obëutek. V primerjavi s svojimi digitalnimi predhodnicami (VX- 1000, VX-2100 ali PD-170) je nekoliko bolj polna, bolj obla in za las bolj masivna. Tudi ohiπje obroëa za ostrenje in zum obroëa je nekoliko veëje, a nam zato dober oprijem telesa kamere, odliëna lega v roki in majhen korak nastavitve omogoëa zelo natanëno ostrenje in zelo nataëen roëni nadzor zuma - Ëe to æelimo. V veliki veëini primerov samodejno ostrenje deluje zelo dobro, pri zumu pa se moramo odloëiti med roënim in motornim brezstopenjskim pogonom zuma, æal obojega med sabo ne moremo kombinirati. Ravno nasprotno pa pri ostrenju lahko prvi korak prepustimo kameri, Ëe pa je toëka ostrenja drugaëna pa lahko le-to popravimo roëno brez da bi morali izklopiti avtomatiko. Toda to niso edine impresivne podrobnosti najsodobnejπe video formule 1 FX1 formata HDV. Kamera zmore snemati, predvajati in konvertirati oba formata: HDV in DV, a lahko konvertira tudi analogne podatke v kateri koli digitalni format, le menije si moramo ustrezno nastaviti. Sprva je poloæaj novega monitorja nekoliko nenavaden, a se mu hitro privadimo: 3,5 palëni displej z toëkicami nam pomaga do odliënega nadzora snemanja, pregledovanja in nastvavitve menijev, nenavadnih kotov, a tudi odliëne vidnosti, ko tudi pri polni sonëni svetlobi brez teæav razpoznavamo posnetek. Monitor je vgrajen v stabilno in moëno nosilno roëko, ki se nadaljuje v mikrofon, na prednji levi strani pa ima vrsto znaëilnih gumbov, ki smo jih pri Sonyu æe vajeni iz predhodnic FX1. FX1 je zasnovana na osnovi treh tipal z 960x1080 toëk, vsako tipalo pa ima tako 1,07 MP. Potrebno πirino do standardnih 1440 x 1080 pikslov doseæe Sony z vertikalnim zamikom pikslov, ki so tako vzdolæno razvleëeni, nekoliko veëji in s tem bolj obëutljivi na svetlobo. Tipala imajo format 16:9, vsako pa meri 1/3 palca. Ravno zajem slike pa omogoëa skoraj 4x s podatki bolj bogat posnetek kot smo ga bili vajeni dosedaj pri dosedanjih TV zloæeni merijo okoli 45cm je bil, da so v popolnoma iztegnjenem poloæaju bili le na viπini od 115cm od 125cm. Opazko so pri podjetju Velbon vzeli resno. Z inovacijo (patent) Trunnion Shaft System, kjer so noge stativa enako dolge (ponavadi je vsaka naslednja iztegnjena noga pri stativu krajπa) so dobili stativ, ki je zloæen meril vsega 44cm, popolnoma iztegnjen pa kar 152cm (stativ MAXi-343E). Da Velbon ne spi na lovorikah je pokazala tudi nova serija ULTRA MAXi s kar petimi raztegljivimi nogami, kar trenutno predstavlja maksimum glede na razmerje sestavljen (zloæen) stativ proti raztegnjenemu (35cm : 155cm!). standardih. Svoj deleæ prispeva tudi objektiv Carl Zeiss Vario Sonar T+, ki v formatu 16:9 premore razpon 32,5-390 mm (milimerti so izraæeni s fotografskimi leica standardi), pri nastavitvi 4:3 pa se njegova zaëetna πirokokotnost nekoliko zmanjπa, a se poveëa tele doseg na: mm. Premer filtra je iz amaterskega standarda premera 58 mm narastel na profesionalnih 72 mm, spredaj pa je pritrjena posebno oblikovana zaπëitna in sonëna blenda, ki za posebnim vzvodom skriva tudi vgrajen pokrov objektiva. FX1 omogoëa roëno nastavitev zaslonke ali Ëas osvetlitve, nadzor nad belino, okrepitev signala, dvostopenjski sivi filter, samodejno ali roëno nastavitev tona, vrsto prednastavitev in vpliva na kvaliteto, barvitost in ostrino slike preko nastavitev v meniju. FX1 πe naprej uporablja uveljavljene akumulatorje NP-F, ki so postali nekoliko bolj vzdræljivi, a je hkrati tudi kamera - presenetljivo - elektriëno manj zahtevna od predhodnic in energetsko precej varëna! Najpomembnejπe: ob prikljuëku na velikoformatni TV sprejemnik (preko posebnih komponentnih prikljuëkov, ki so v kompletu s kamero: eden za luminanco (Y) in dva za krominanco (Pb in Pr) se kvaliteta slike prenese veëjo, a na oko impresivno in vidno bolj ostro sliko. Med prikljuëke sodijo tudi kompozitni in IEEE 1394/firewire: s prvim prikljuëimo klasiëne TV naprave (v niæji resoluciji - SD), z drugim pa prenesemo AV podatke v raëunalnik (V polni resoluciji HDV). Kljub temu, da bomo v kratkem razkrili tudi skrivnosti obdelave in montaæe HDV formata (preizkus prvega ustreznega programa, ki je æe na voljo tudi pri nas: Pinnaclovega Liquid Edition 6.0 Pro æe teëe ravno na osnovi posnetkov narejenih z FX1 na testiranjih F1) pa ima FX1 πe eno dragoceno funkcijo: vse posnetke narejena v HDV formatu lahko neposredno pretvorimo (z v kameri vgrajenim konverterjem HD Codec Engine ) v obiëajni DV signal in ga brez teæav v realnem Ëasu neposredno s kamere preko IEEE1394 prikljuëka prenesemo in zajamemo v raëunalnik v digitalnem SD zapisu. Sonyjevo prvo vrhunsko kamero HDV razreda nismo v kratkem preizkusu dodobra preizkusili le na testiranjih formule 1, paë pa tudi v vrsti drugih okoliπëin: snemanju v notranjosti ali pri snemanju portretov - intervjujev. K preizkusu sem zato povabil tudi Sebastjana Ramπaka, izkuπenega in uveljavljenega kamermana POP TV-ja, ki velja za enega najboljπih svoje stroke srednje generacije pri nas sploh (med drugim za POP TV πirom po svetu pokriva tudi dirke formule 1!), vendar o teh podrobnostih, o kakovosti, prednostih, a tudi o redkih slabostih kamere ali formata HDV pa veë v naslednji πtevilki e-fotografije! Veljko JUKI» 28 e-fotografija - december, januar 2004/05

29

30 Osnove in tehnike fotografije V. del FOTOGRAFIRANJE LJUDI portret v naravi, portret v ateljeju, life portret Ena od zanimivih zvrsti fotografije je gotovo portret in fotografiranje ljudi na sploπno. Poleg narave je to najpogostejπi motiv fotoamaterjev in ljubiteljev fotografije. Seveda se tudi profesionalci vsakodnevno sreëujejo z nalogami, ki vkljuëujejo tudi portret; pa naj bo to slika za dokument, portret pri raznih promocijah znanih ljudi, ali kot del dogodka, kjer je potrebno predstaviti posamezne akterje. LoËimo tri vrste portretov. Dvojni portret ujet na ulici v Koelnu. Canon EOS 3 in objektiv IS. Prvi je klasiëen portret s svojimi zakonitostmi, ki ji æe upoπteva tudi poseben program v sodobnih kamerah, pa naj bo to enookarefleksna ali boljπa kompaktna kamera, analognega ali digitalnega tipa. Je lahko Ëisti portret ali portret v okolju, ki πe bolj poudari dejavnost portretiranca, naj gre za njegov hobi ali njegov poklic. tudijski portret je lahko posnet v studiu z razliënimi ozadji in razliënimi osvetlitvami, ali pa postavimo zaëasen studio kar v delovni sobi, ateljeju, delavnici ali v okolju, ki je znaëilno za doloëeno osebo. Tu s posebnimi svetlobnimi uëinki poudarimo karakter osebe. Lahko kombiniramo tudi priloænostno svetlobo (okno, obstojeëe luëi) z doosvetljevanjem s studijskimi reflektorji ali odbojniki. Spontani portret ali life-portret snemamo vsepovsod, kjer se kaj dogaja; od æivljenja na ulici, na vasi, na trænici, na raznih sreëanjih, zborovanjih, tekmovanjih in seveda potovanjih, kjer se sreëujemo z razliënimi narodi, rasami in obiëaji. Life-portret je tudi sestavni del vsake dobre reportaæe. Za snemanje portreta lahko uporabljamo vse vrste objektivov od πirokokotnega, portretnega do teleobjektiva. Vse je odvisno od poloæaja in od vsebine, ki jo æelimo vtisniti doloëenemu portretu. Zelo dobro moramo premisliti, kateri objektiv bomo uporabili za doloëeno osebo ali za doloëen ciklus portretov. Zavedati se moramo, da πirokokotni objektiv osebo popaëi ali vkljuëi v sliko πe veliko okolja in daje veliko globinsko ostrino. Nasprotno teleobjektiv osebo izluπëi iz okolja in poudari predvsem sam obraz, izraz in podrobnosti. V tem primeru je æe treba paziti na napake na koæi, gube, akne in drugo. Zato je pri Ëistem portretu potreben dober make-up, πe posebej pri osebah v mlajπih in srednjih letih. Pri starejπih osebah make-up ni potreben ali je celo neprimeren. Zamislimo si, da bi oëancu, kateremu je æivljenje zarisalo globoke karakterne gube, s πminkami in pudri retuπirali te brazde Ëasa. e huje je to, kar danes poëno sodobni raëunalnikarji, ki mislijo, da so tudi dobri fotografi, ker obvladujejo photoshop. Osebo lahko tako spremenijo, da skoraj ni prepoznavna. To obvladujejo samo izπolani make-upisti, ki poznajo strukturo koæe in prepoznajo tudi karakter Ëloveka, katerega morajo pripraviti za portretiranje. Drugo poglavje so igralci, pevci in na sploπno osebe, ki stalno nastopajo na odrih ali televiziji pod moënimi reflektorji. Ti bi zaradi stalne uporabe make-upa, brez uporabe liëil, bili na fotografiji naravnost obupni. Objektivi so neusmiljeni in pokaæejo vsako drobno napako. Stalna uporaba pudra, ki pokrije znoj, sëasoma naëenja koæo. Takπne napake lahko delno reπimo s posebnimi portretnimi objektivi, ki so sestavljeni tako, da riπejo mehko in na ta naëin optiëno retuπirajo. Pomagamo si lahko tudi s posebnimi predleëami-mehkorisci in softarji, kar je precej ceneje od dragih portretnih objektivov. Tudi filmi so pomebni. Drobno zrnati filmi so ponavadi pretrdi in preostri za portret. Zato raje uporabjamamo srednje in moëno obëutljive filme z bolj grobim zrnom, kar tudi pripomore pri odpravljanju napak koæe. Ti filmi so æe sami po sebi mehkejπe gradacije in poskrbijo za lepπe prehajanje tonov pri Ërnobeli fotografiji. Pri digitalni fotografiji tudi pazimo na ustrezno nastavitev ISO in primernega kontrasta v sami kameri, da dobimo dobre reπitve, vendar brez prevelikega πuma. Neprimerna nastavitev kontrasta lahko tako pokvari portret, da ga tudi v raëunalniku ne moremo veë dobro Portret πtudentke je nastal v Tivoliju, kjer sem izkoristil njen klepet s kolegi in lepo difuzno svetlobo. Kamera Pentaco six in objektiv 150 mm. Portret lovca posnet v revirju po jutranjem lovu. Tudi tu sem izkoristil njegov klepet s kolegi. Portret deklice na praznovanju 1.maja na Roæniku. Olympus OM 4 in teleobjektiv 200 mm. uravnati, in slika je zgubljena. Veliko nam pomaga svetloba; vpliva na znaëaj Na otvoritvi fotografske razstave v Kranju sem ujej ta karakterni portret obiskovalke, ki sem ga potem kar precej razstavljal. Slike se je prijel vzdevek Galerija z gospo. 30 e-fotografija - december, januar 2004/05

31 portreta. S pravilnim postavljanjem luëi in odbojnikov razsvetlimo sence in skrijemo ali poudarimo doloëene poteze ali celo gube na obrazu. Pri barvnem portretu pa imamo opravka πe barvami okolice, oziroma svtlobe, ki se odbija od te okolice. Ni vseeno kakπne barve so stene prostora, kjer snemamo portret, ker laho barve na posnetku Ëisto popaëijo. Neonska svetloba, πe posebej v kakπni dvorani s starimi luëmi, sliko dobesedno umaæe, kar je tudi v naknadni obdelavi teæko popraviti.»e pa slikamo na barvni diapozitiv, pa korektura stane veë, kot je vse skupaj vredno, ali pa je ta praktiëno nemogoëa. Zato pri digitalni fotografiji pazljivo nastavljajte izravnavo beline-wb, da bo ten koæe pravilen. ObiËajna avtomatska nastavitev pri dobrem portretu ne zadostuje; πe posebej pri moënih barvah v prostoru ali recimo v senci drevja( zelen ten). Perspektiva je naslednji pomembni dejavnik pri snemanju, kajti tudi kot snemanja spremeni karakter obraza. Nekatere osebe so od spredaj zelo neizrazite, zato jih je bolje slikati iz profila; ali obratno. Ponavadi najveë povemo, Ëe vzamemo polprofil. Vse je odvisno od vsake osebe posebej, zato je vedno bolje narediti veë razliënih portretov in izbrati tistega, ki naπemu portretirancu najbolj ustreza. To ima πe eno prednost. Pri seriji veëjega πtevila posnetkov se naπ Karakterni portret gospe Marlenke Stupica v LOW-KEY tehniki-temno v temnem.poudarjen je samo obraz in roke s knjigo. Portret v studiu. Hasselblad in objektiv 150 mm. portretiranec sprosti in na ta naëin imamo veë moænosti za dober posnetek. To v Ëasu digitalne fotografije niti ne predstavlja veëjih stroπkov. Pri life-portretu seveda osebe ne postavljamo, paë pa izberemo pravi trenutek, ko oseba niti ne ve, da jo fotografiramo, ali pa ji s pogovorom odvrnemo pozornost od naπega dela. Tudi tu Portret domaëina ujet pred njegovim domom. Z rezom klobuka sem πe poudaril obraz in diagonalo med roko in glavo. velja pravilo veëjega πtevila posnetkov. Preden gremo k posameznim primerom, vas moram opozoriti πe na zelo vaæno dejstvo. Brez dovoljenja lahko fotografiramo samo osebe javnega æivljenja, kot so politiki, igralci, umetniki, pevci in drugi. Posnetki ne smejo biti æaljivi, lahko pa nam snemanje tudi prepovejo. Ob koëljivih posnetkih si pred objavo raje priskrbite dobrega odvetnika in tistega, ki bo postopek tudi plaëal. Seveda lahko fotografirate æivljenje, vendar s tem vsi ne bodo zadovoljni. Zato vedno presodite ali s fotografiranjem lahko koga prizadenete. Kadar ste v dvomih, je bolje vpraπati, kot kasneje reπevati nastali poloæaj. Delna reπitev so tudi moënejπi teleobjektivi. Kaj boste potem objavili, je spet vaπa stvar. VËasih zadostuje lepa beseda in pojasnilo, drugië je potreben manjπi honorar ali æe znani bakπiπ ; vëasih je bolje, da se umaknete in ne snemate. Doæivel sem æe vse mogoëe, od groæenj do prijaznega nasmeha. Na koncu πe eno nikakor ne zanemarljivo dejstvo. Nekateri portreti ali celo veëina njih, so v Ërnobeli tehniki dosti bolj karakterni, kot v barvah. Pri slikovitih ljudstvih, kjer so izrazita tudi oblaëila, pa je vsekakor zanimivejπi barvni portret. Æal Ërnobele portrete delajo le πe izpovedni fotografi, ker obiëajno uredniki tudi od reporterjev zahtevajo barve. Danaπnji digitalni fotoamaterji pa æe kmalu ne bodo vedeli kaj je prava Ërnobela fotografija, in jih v glavnem zanima le koliko miljonov toëk ima njihova kamera. Oskar Karel Dolenc Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: e-fotografija - december, januar 2004/05 31

32 Kakπno je fotografovo æivljenje nad gozdno mejo? (2.del) Nadaljevanje iz 14.πtevike Kompaktna fotografija Imate nov, novcat kompakt. Naj ima med 2 in 5 MP z optiko, ki je sposobna nahraniti te MP. Zraven ste seveda nabavili πe polarizacijski filter (obstaja reπitev, ki se privijaëi na navoj za stojalo, a to ni pravo) in priroëno stojalce. Ako imate πe kakπnega daljinca, imate skoraj vse. Mnogi kompakti (kaj mnogi? skoraj vsi!) imajo od 3 do 12-kratni optiëni razpon goriπënice. Vsi imajo πe nekaj digitalnega poveëevanja, a nanj, razen v redkih primerih, raje pozabite. Neprimerno bolje boste storili, ako s svojim hiπnim abakom in programsko opremo lastnoroëno izvedete digitalni zoom z izrezom. Tudi sposoben fotostudijo vam isto stori. Koliko je dovolj zooma? Tukaj ni neke mere. Z mogoënim zoomom, kateri ni podkrepljen s kvalitetnim leëovjem in po moænosti sistemom proti tresljajem, ne boste dobili jasnih rezultatov. Skratka, izogibajte se cenenim aparatom z mogoënim razponom goriπënice. Seveda se tudi vpraπajte, koliko velik razpon zooma sploh potrebujete? Koliko MP je dovolj? Zadostujeta æe 2 MP za druæinski album, a za internetno prikazovanje je ta meja æe vrh glave dovoljπnja. Vse, kar je veë, naj bo podkrepljeno s kvalitetnejπo optiko. Ako πe nimate aparata, ne kupujte ËimveË MP za Ëim manj denarja. Verjemite, nekje boste plaëali ceno za te marketinπke podatke. Uravnoteæite razpon goriπënice, kvaliteto optike, MP in ceno. Skoraj nujno je, da ima aparat program za sestavljanje panoram. Seveda preverite, katere nastavitve vam omogoëa nadzorovati, da ne boste ob pogledu na digitalni πum bridko zajokali. Program panorama vam mora omogoëati vsaj nadzor nad ISO obëutljivostjo. Ostale nastavitve niso tako potrebne. S kompaktno tehniko na terenu smo razpucali. Kako pa beleæenje priloænostnih fotonëkov izgleda v praksi? Ako vam veliko pomeni maksimalna kvaliteta, katero lahko izvleëete iz aparata, se boste morali malce posvetiti prednastavljanju. Æe v dolini si prednastavite ISO obëutljivost in izravnavo bele barve. ISO nastavite na najniæjo vrednost, katero aparat dopuπëa, a izravnava beline naj bo na avtomatsko. Samo v primeru, da ne zaupate avtomatiki, se sproti odloëajte. A naj vas opozorim, da aparati fotografskih podjetij lepo delujejo v avtomatskem reæimu. Namestite si polarizacijski ali UV filter in preverite, s kakπnimi svetlobnimi pogoji boste imeli opraviti. Aparat nastavite na P. Vse ostale funkcije so bolj ali manj nepotrebne in vam bodo samo kradle Ëas. Raje se posvetite uæivanju v naravnem okolju, kot pa ukvarjanju s tehniko. S tem ste si prihranili nekaj Ëasa in vas kasneje Ëakajo samo drobne nastavitve. V primeru, da se noëete muëiti s tehniko in æelite na koncu samo iz kartice dobiti prgiπëe posnetkov 14x10 cm, potem so uporabni scenski naëini. NajveËkrat boste uporabili programe pokrajina, portret, panorama in tudi makro. Tehnika bo sama nastavila parametre aparata in vi boste samo vklopili aparat, nastavili program (hvaleæni ste, ker ste kupili aparat, ki ima scenske naëine na koleπëku) in klikali. Seveda je cena udobja nekaj kompromisov pri kvaliteti, a za domaëi album ne bo krize. Makro posnetek cveta in prisklednikov, kateri ga obletavajo. Ponovno je potreben pravi pogled skozi optiëno iskalo SLR aparata za dosego primernega uëinka. Kompaktni aparati imajo nekaj, Ëesar DSLR aparati nimajo. To je moænost komponiranja panoramskih posnetkov s samim aparatom kar na terenu. Gorski svet naravnost kliëe po uporabi te funkcije. Spodoben kompakt ima to funkcijo med scenskimi naëini. Samo preklopite nanj in na LCD zaslonu se vam pokaæejo pomagala za sestavljanje. NaËeloma pomagala omogoëajo udobno poravnavo linije brez stojala. Samo posnetek se mora za 1/3 pokriti s predhodnim. Vse potrebne nastavitve izravnave beline, ISO obëutljivosti, goriπënice in kompenzacije osvetlitve opravite PRED zaëetkom zajema. NajveËkrat ni najbolje imeti najkrajπe moæne goriπënice, saj imajo nekateri objektivi malce popaëenj na robovih. Le ta ne motijo v obiëajnem reæimu dela, a pri panoramah zmeπajo program za lepljenje. Pri shranjevanju se posnetki posebej oznaëujejo (nekaj takπnega, kot 1001A, 1001B, 1001C, ). Avtomatika aparata poskrbi, da so vsi posnetki panorame tonsko izenaëeni. Med zajemom panorame NE SPREMINJAJTE goriπënice ali katere od drugih nastavitev. Samo merite in streljajte. Kakor hitro ste zakljuëili s panoramo, aparat preklopite nazaj na P ali æelen scenski naëin. S programsko opremo zatem doma te posnetke lepo zloæite. Spodobna pomagala so vam omogoëila, da imate tudi pri slikanju iz roke malo odreza (deli slike, ki so izven zakljuëenega pravokotnika). Za prikaz celotne razgledne panorame je ta naëin fotografije res odliëen. Æe kompakt za manj kot sit vam omogoëa ta naëin fotografije. Motive, kjer potrebujete daljπo goriπënico, poskrbite, da vam roka ne bo plesala levo - desno. Vedno trdno objemite aparat, pa naj bo πe tako lahek in majhen. Poskrbite za najkrajπi moæni Ëas osvetlitve, a pri tem dobro premislite, kaj izgubite z viπanjem ISO obëutljivosti. Do ISO 200 πe gre v dobrih pogojih. Viπja ISO obëutljivost pa veëkrat æe prinese opazen πum tudi na posnetkih formata 14 x 10 cm, ki je obiëajen papirnati format kompaktnih aparatov. Sami morate ugotoviti, do kam lahko zviπujete ISO obëutljivost. Pravilo iz analogne fotografije za razmerje med goriπënico in Ëasom osvetlitve vedno ne velja, zato se nanj ne zanaπajte. V primeru, da vam moënejπe pribliæevanje veliko pomeni, kupite aparat s stabilizatorjem slike. Trenutno imajo ta sistem vgrajeni Canon PS 1s IS, Minolta A1 in A2, Panasonic Lumix DMC-FZ10 (teh se spomnim) in mogoëe πe kdo. Minolta ima veë funkcij, veë MP, a Canon ima veëji razpon goriπënice in niæjo ceno, a Panasonic ima veëji razpon goriπënice. Samo od vaπih potreb je odvisno, kaj si lahko privoπëite, oz. kaj potrebujete. Vsi ostali (kolikor je meni znano ta hip) nimajo teh sistemov in ste odvisni od mirne roke in / ali stojala. Drobno stojalce vam v tem primeru lahko sluæi, a boste morali malce potrpeti zaradi lege aparata. Obstajajo kompaktna, enostavno zloæljiva stojala z raztegljivimi nogami. Znajo vam polepπati fotografsko æivljenje. Seveda od teh stojal ne priëakujte Ëuda nastavitev, saj temu niso namenjena. NE POZABITE NA POLARIZACIJSKI FILTER IN NJEGOVO URAVNAVANJE! Praksa DSLR tehnike Tudi pri tem poglavju se bom posvetil samo specifiënim vsebinam, znaëilnimi za to tehniko. Pri izboru opreme za gorsko fotografiranje morate biti silno pozorni na vsak gram teæe. Najbræ boste dali prednost kompaktnosti pred brezpogojno kvaliteto. V nahrbtnik sodi generiëni objektiv in πe dodatne objektive, izbor katerih je odvisen od tega, kakπne motive æelite kakovostno zajemati. Verjetno bo z vami romalo πe stojalo, a pri njem dajte prednost kompaktnosti. V gorah najveëkrat ne potrebujete doktorirati iz nastavljanja glav stojala. Saj vam tega ne branim, a boste dodatne kg bridko obëutili po kakπnih desetih urah hoje. Dodatne bliskavice, razen v izjemnih primerih ( razen Ëe vaπ aparat nima vgrajene), ne boste potrebovali. Kakπna majhna satelitska bliskavica zna poleg vgrajene dobro sluæiti med fotografiranjem v planinski koëi in tudi slikanju ljudi. Glede kvalitete zajema se odloëite glede na potrebe in moænosti. Obvezno pred objektiv privijaëite polarizacijski filter. Ako vaπi objektivi nimajo enakega premera, ne pozabite na obroëke.»e ste pri denarju, za vsak premer kupite svoj filter. Aparat najbræ ne boste predhodno nastavljali, saj vsak motiv zahteva svoje nastavitve. Pri zlaganju opreme v nahrbtnik pazite, da tehnika ni Ëisto na dnu. Naj se vam ne zgodi, da z njo udarjate po tleh, ko odlagate nahrbtnik. V primeru, da ste reveæ mojega kalibra in ste komaj nakraspali cekin za DSLR in nekaj opreme in (πe) nimate Alpski kozliëek je simpatiëna gorska æivalca. Lep primerek fotografiranja majhnih æivali. Za primeren uëinek je treba imeti kar nekaj potrpljenja. kompakta, pa aparat predhodno nastavite na P. Scenskih naëinov ne potrebujete. Na terenu boste veëkrat menjavali objektive. Ravno menjavanje optike je blagor in prekletstvo SLR tehnike. Preden se lotite tega poëetja, se prepriëajte, da imate stabilno stojiπëe in da niste izpostavljeni padajoëemu kamenju. Prahu na tipalu se lahko izognete s hitrostjo menjave in dræanju aparata navzdol. Na objektivih imejte polarizacijski in / ali UV filter. Idealno je, da ima vsak objektiv svoj filter, a najbræ vaπa denarnica tega ne prenese. A naj se vam ne zgodi, da na objektivu nimate filtra. O nastavitvah SLR tehnike vam ne mislim modrovati, saj imate mnogi od lastnikov SLR tehnike æe analogne izkuπnje, ki so v digitalni dobi enako uporabne. Kaj fotografirati v gorah? Vsekakor neobiëajno vpraπanje. Gorski svet je silno bogat z motivi. Mnoge od njih je moë uspeπno zajeti æe z enostavnim kompaktom, a nekateri v polnem sijaju zaæivijo samo ob zahtevnem nastavljanju SLR tehnike. Vsekakor se ne smete preveë ukvarjati s tehnikalijami, temveë kako izkoristiti tehniko, katero imate. ObiËajni motivi v gorah so: - Pokrajina (gore, koëe, panorame gorskih skupin) - Ljudje - Æivali (gamsi, kozorogi, svizci ipd.) - Rastline (posebej planike, kranjske lilije in kljuëavnice so hvaleæni cilj) - Portreti skupin ali posameznikov znotraj postojank ali na prostem To so samo najobiëajnejπi motivi. Vsak od njih zahteva svoj pristop in drobni triki veëkrat bistveno izboljπajo rezultat. Pokrajina Pokrajina v gorah je silno raznolika in priëakuje vas silno raznolika paleta pogojev zajema. Najatraktivnejπa oblika zajema pokrajinskih posnetkov je panorama, ki zajame celo gorsko skupino. Lastniki kompaktov imate ustrezen scenski naëin, a lastniki DSLR tehnike morate zaupati mirni roki ali πe bolje stojalu. PriporoËam manjπe Tudi ta bodeëa neæa je nastala s pomoëjo nadzora nad globinsko ostrino. ObmoËje cveta je ostro, a ozadje primerno zamegljeno. Posnetek je roëno ostren, saj mi je avtomatika malce nagajala. Lastniki SLR aparatov ste pri takπnih motivih v prednosti, saj je optiëni pogled skozi objektiv nepogreπljiv za kvaliteten nadzor. Za ilustracijo dajem podatke o fotografiranju: ISO 400, f 9.0, osvetlitev 1/160', EF-S goriπënica 55 mm. 32 e-fotografija - december, januar 2004/05

33 Panorama Stolove skupine z BegunjπËice takoj po nevihti. Zaradi moëne beline megel in oblakov sem serijo posnetkov, kateri so zlepljeni, podosvetlil za 2/3 zaslonke. Tako sem dobil ravnoteæje med svetlimi in temnimi deli slike. Za takπne lepljenke uporabite teleobmoëje vaπega objektiva. podosvetljevanje visokogorskih motivov iznad gozdne meje. Za 1/ 3 do 2/3 zaslonke zmanjπajte osvetlitev in dobili boste lepe rezultate. Samo pri slikanju v gozdu je potrebno vëasih malce presvetliti (do 1/2 zaslonke bi moralo zadostovati). V primeru, da vaπ aparat omogoëa toëkovno (po domaëe: spot) merjenje svetlobe, naciljajte meritev tam, kjer je najveë svetlobe. Presvetljena gorska pokrajina ni nië kaj oëarljiva na pogled. Posebno detajli snega se hitro izgubijo. Nikarte se zanaπati na raëunalniπko obdelavo, saj KoËna je bila fotografirana z veliko goriπëno razdaljo z DobrËe. Zaradi svetlobe sem posnetek presvetlil, da so v senënih predelih vidne podrobnosti. V primeru, da bi sonce padalo na goro pod drugaënim kotom, bi moral podosvetliti. Zatorej, pri slikanju gor, kjer se meπata sneg in kamen, dobro ocenite, kakπno kompenzacijo osvetlitve boste naredili (najbræ jo boste vedno naredili, saj tako enostavno poudarite razliko med skalo in kamnom). izgubljenih podrobnosti ne more vrniti nobena Photoshop Ëarovnija. Bele skale in πe bolj bel sneg so najlepπi, ako se zaradi rahle podosvetlitve prepozna struktura snega. Skale so v tem primeru temnejπe in dajejo prijeten kontrast snegu. Morebiti prisotna zelena podroëja bodo temnejπa vsled podosvetlitve. Zelene trate, macesnove gaje in podobno lahko fotografirate brez korekcije osvetlitve samo v primeru, da ni prisotnih veëjih obmoëij belih skal in / ali snega. Zategadelj pri zajemu dobro ocenite svetlobne pogoje. Tudi tu prav pride toëkovno merjenje svetlobe, a je treba znati naciljati toëko meritve. Kako ostriti? Vedno ostrite dovolj daleë, da vas globinska ostrina ne pusti na cedilu. Za pridobitev dodatne globinske ostrine zaprite zaslonko, kolikor vam paë to dopuπëajo svetlobne razmere. Pri pokrajini so pomembna veëja podroëja in nas bliænji motivi ne zanimajo, zatorej jim ne posveëajte pozornosti. RoËnega ostrenja ne potrebujete, saj ni potrebe po nadzoru globinske ostrine. Æivali, posamezni objekti ipd. Æivali, posamezna drevesa, morebiti kakπni planπarski stanovi, ipd. motivi so lahko tudi precej oddaljeni od vas. Ako æelite fotografirate æivalski svet v gorah, vam predlagam uporabo veëjih goriπënic in stojalo ali stabilizator slike. Osrednji objekt motiva je obiëajno razliëno oddaljen od vas, zatorej æe morate raëunati na globinsko ostrino in predvsem toëke ostrenja. Spot merjenje svetlobe, po moænosti sparjeno s toëkovnim ostrenjem (ako ga imate), je nepogreπljivo. Posebno gamsi ali kozorogi na beli skalni in / ali sneæni podlagi zahtevajo kompenzacijo osvetlitve, saj belina skal prevara svetlomer. Æival je izpade brez korekcije pretemna. Sedaj ni osrednji motiv pokrajina, temveë recimo gams na meliπëu. Nujno je potrebno uporabiti dovolj presvetlitve, da je ta gams pravilno osvetljen, a morebitno okolje brez detajlov ni tako moteëe. Pravzaprav je πe ugodneje, da nam pritegne æival in ne okolje. PriporoËam odpiranje zaslonke vse do meje minimalnega Ëasa zaklopa. Presvetlitev za 1/2 zaslonke zna biti pravπnja za gamse in kozoroge ter ostale temne objekte na svetlih podlagah. Kaj pa fotografija temnega objekta na temnem ozadju? Ostane vam samo pravilno naciljanje na osrednji motiv in primerna presvetlitev. Tam, kjer v naravi ni kontrasta, ga tudi tehnika ne more naëarati. Ostrite toëkovno, nikoli ne uporabite veë kot ene ostritvene toëke. Uporabite manjπo globinsko ostrino πiroko razprtih oëi v poljubnem teleobmoëju vaπega aparata za loëevanje osrednjega objekta od oklice. Cenejπi kompakti so pri tem opravilu precej omejeni, a na svoj raëun boste priπli lastniki SLR tehnike. VeËja, kot je fiziëna goriπëna razdalja, manjπa je globinska ostrina. Svoje naredi πe fiziëni premer objektiva. VËasih je potrebno celo roëno ostrenje, saj avtomatika veëkrat dela to, kar njej paπe in ne to, kar vi æelite. S preverjanjem globinske ostrine ugotovite, kaj bo na sliki ostro in kaj ne. Seveda pa lastniki aparatov z manj moænostmi pribliæevanja nimajo Ëasa za telovadbo z nastavitvami. Æivali se premikajo in v primeru, da ste precej blizu, je velika verjetnost, da ste jih zmotili in zajet motiv ne bo to, kar æelite. V primerih, ko je treba hitro zgrabiti bika za roge, je zimzelena P nastavitev in presvetlitev to, kar potrebujete. Rezultat bo dovolj dober in morebiti zna kvaliteten motiv zasenëiti manjπe tehniëne nedoslednosti. Pazite samo, da ostrite na objekt in ne ozadje! Portret Ljudje hodimo v hribe in imamo radi spomin na naπe potepanje. Mi slikamo druge in drugi slikajo nas. Nadalje vëasih slikamo veëje ali manjπe skupine. Fotografija nastane na razliënih lokacijah, tudi v notranjosti planinskih postojank. Pri zajemu ljudi, ne glede na svetlobo, ne morete zgreπiti, Ëe uporabite bliskavico. Odprite zaslonko in goriπënica naj bo v rahlem teleobmoëju (ako vam zorni kot motiva to dopuπëa). Tako boste imeli primerno globinsko ostrino (saj slikate ljudeke, ne ozadja). Kakπno svetlobo potrebujete za uspeπno slikanju ljudi? Za portret naj bo kar se da mehka svetloba. Izogibajte se ostrim sencam ali slikanju proti soncu. Seveda se vedno tega ne da storiti, zato poskusite maksimalno omehëati sence. Prej omenjena uporaba bliskavice je v tem primeru prva stvar, ki pomaga. V posameznih primerih uporabite kompenzacijo osvetlitve. Kako pa je z mnoæicami? Najbræ boste izbrali najπirπi kot zajema, da se lahko maksimalno pribliæate fotografirancem. MogoËe boste lahko uporabili tudi bliskavico, saj bo v primeru pravπnje oddaljenosti od ljudi omehëala svetlobo.»e imate stojalo, ga le uporabite. VËasih boste æeleli narediti avtoportret. Poskrbite, da bo aparat v viπini vaπih oëi. Postavite ga na trdno podlago. S stojalom ste na konju! Uporabite bliskavico! Poskusite biti Ëim manj skrëeni, saj iz izkuπenj vem, da je avtoportretiranec velikokrat Ëudno skljuëen. Slikanje ljudi v akciji je malce drugaëno, kot portreti. Ujeti æelite akcijo, trenutek bivanja. V plezalni poti, med sestopom po meliπëu ali kaj podobnega so zanimivi motivi, na katere je vredno preæati. Za akcijske posnetke vam bo najbræ bolje sluæil priroëen kompakt, kot glomazna SLR omara. Ko ste v steni in so ljudje pred in za vami, paë nimate Ëasa telovaditi s tehniko, temveë samo namerite in kliknete. Ponovno vam polagam na srce - uporabite bliskavico. Naj se vam ne zgodi, kot se je meni in sem drugaëe dober motiv zaπuπtral z neuporabo bliskavico. SLR tehniko uporabite samo tam, kjer imate varno stojiπëe in pri tem ne ovirate drugih. Uporabite tudi kompenzacijo osvetlitve! Kako nastavite ostrenje? Ostrite na osrednjem motivu. Pri portretu in nasploh slikanju ljudi je pomembno, da so poudarjeni, a ozadje je naj bo zamegljeno. Seveda so izjeme! VËasih æelite»ostrega«ëloveka in ostro ozadje! SonËni zahod v Bavπici. Zadnji sonëni æarki boæajo Bavπki Grintavec. Posnetek je nastal z znatno podosvetlitvijo in naknadno obdelavo v Photoshop Elementih 2.0. Z malce eksperimentiranja se da doseëi silno zanimive rezultate. V tem primeru zapirajte zaslonko in tudi kakπen kompromis med kotom zajema in poudarkom Ëloveka / ljudi v srediπëu motiva boste morali skleniti. Za portrete in fotografiranje veëjih ali manjπih mnoæic se ne obremenjevati s tehniko. Vsak kompakt lahko ob spretni rabi prinese dober rezultat. Skratka, fotografiranje ljudi vam nudi obilo moænosti in tudi z enostavnim aparatom ste lahko ob spretni izrabi okoliπëin izredno uspeπni. ZakljuËek Vsaka zgodba ima svoj konec. Gorska fotografija v letnih razmerah je silno obπirno in zanimivo podroëje, katerega je nemogoëe zaobjeti v enem samem Ëlanku. A naj vas opomnim, da se posvetite predvsem gorskemu okolju in uæivajte v neokrnjeni naravi visokogorja. Tehnika naj vam samo pomaga, da lepe spomine odnesete s sabo v dolino jih ob ogledu slik podoæivite sami ali v druæbi prijateljev ali druæine. Za morebitna vpraπanja, komentarje ipd. vam dajem elektronski naslov, kamor mi lahko piπete: gornistvo@hotmail.com. Bojan Ekselenski Utrinki gorske fotografije na spletu: Na spletnih naslovih pdgrmada in se nahajajo razliëni planinski posnetki. Seveda imejte malce tolerance do tehniëne kvalitete slik, saj so precej stisnjene vsled usmiljenja do modemskih uporabnikov. e-fotografija - december, januar 2004/05 33

34 Za nevajeno oko je ta slika Ëisto dovolj lepa. ResniËno pa moti bela majhna pikica pod oëesom brez panike. Vzel sem Healing Brush Tool in pozdravil to napakico in πe ostale ostanke pubertete (mozoljëke). Nato sem se πe malo poigral z Levels, da je slika postala bolj kontrastna. Bolje. Vendar bi πe potrebovala malo barvne PS delavnica / Digitalni make up korekture. Z desne strani je osvetljena z modro svetlobo, zato sem jo zmanjπal z krivuljami (Curves), celotna slikica pa je πe imela preveë rdeëe, zato sem jo zmanjπal z Color Balance in πe kot lepotni dodatek porjavel njeno koæo. Ker se πe vseeno vidijo pore in ostale moteëe podrobnosti, sem jih skril z filtrom Paint dabus vseeno bi rad imel nekaj podrobnosti originalne slike. Zato sem s pomoëjo Blending option doloëil koliko se bo Paint dabus zlil s originalno sliko. Za oëi, obrvi in ostale podrobnosti, ki jih sploh nisem hotel izgubiti pa sem uporabil Layer mask. e zadnji korekturni dodatek. UËke sem pobarval na modro. Ponovno sem uporabljal Layer mask in Adjustment layer. Razen uporabe Healing Brush je celotni dokument zgrajen tako, da ni originalna slikica nië spremenjena. Vse te korekture sem dal vsako v svojo mapo, tako da se lahko kasneje odloëam, kaj bo vidno in kaj ne. Jaz sem pa samo hotel odstraniti tisto majhno belo pikico pod oëesom ;)»rt LopatiË Originalna fotografija na zaslonu Zacetek retuπe Barvanje koæe Glajenje koæe Izrez oëi Barvanje oëi 34 e-fotografija - december, januar 2004/05

35 Original KonËana obdelava SLIKA NE LAÆE - VERJAMETE? Mnogi starejπi fotografi, pa tudi vsi tisti, ki πe delajo z analogno fotografijo, vedo, koliko truda, Ëasa in potrpljenja je potrebno, da naredimo kakπen fotografski trik. In kot so izginili stari, dobri pisalni stroji, kot izginjajo pisma z znamkami, pogovori med ljudmi, tako je delo v temnici nadomestil raëunalnik. Pa pravzaprav on sam ni nië kriv, krivi so programerji, ki so nam, navajenim delati v potu svojega obraza, odvzeli vso to breme in nam omogoëili, da sedaj naredimo fotografijo uspelo, pa Ëe je πe tako slaba. V nekaj naslednjih πtevilkah bomo bralcem prikazali samo nekaj moænosti, trikov ali kot je uëeno fitrov, vtiënikov itd. s katerimi trditev, da slika ne laæe, zavræemo. Tako kot na sodiπëu ni veë dokazni predmet posnetek govora, tako tudi fotografija ni veë dokaz, da ste bili n.pr.v Avstraliji, da ste se rokovali z Bin Ladnom ali da ste noë preæiveli s Severino. Ne verjamete? Na prvem posnetku je mlada πtudentka, ki se zjutraj pripravlja na naporne ure πtudija. Obkroæena je s potrebno literaturo, pa tudi s prepotrebno kavico. In vse, ki nas to moti, lahko ozadje enostavno izbriπemo. Naj zapiπem, da so vsi naπi poskusi in triki izvedeni v programu Photoshop, kar pa ne pomeni, da jih ne morete izvesti tudi v drugih foto programih, nekatere celo dobite brezplaëno na internetu. Fotografijo najprej oëistimo raznih manjπih nepravilnosti, po navadi kar s peëatom, nato pa z magnetnim lasom obkroæimo osebo tako, da je na koncu dela obkroæena s Ërticami. Ker bomo menjali ozadje, kliknemo na Select, nato Inverse in izberemo Filter - v naπem primeru Blur, Motion blur, kjer si nastavimo motnost in kot, pod katerim zamegljujemo ozadje. Vsako spremembo vidite sproti na sliëici, izberete pa lahko tudi drugi tip filtra - n.pr. zoom, pa veter, vrtince itd. moænosti je /pre/ veë. Nato potrdimo O.K. kliknemo Select in Deselect in naloga je opravljena. Kaj mi pomaga sedaj teorija o veliki zaslonki, ki da zamegli ozadje? Ali pa nakup soft teleobjektiva za portretno fotografijo? Novodobni amaterji sploh tega ne vedo æal. Ker z ozadjem nismo zadovoljni, ponovimo postopek, le da namesto Filtra, uporabimo naπo drugo fotografijo, ki smo si jo pripravili za ozadje - v naπem primeru zahajajoëe sonce. Postopkov za zamenjavo osebe in ozadja (ali uradno plasti) med seboj je veë. Starejπi Photoshop ni dovoljeval direktnega premikanja iz ene v drugo sliko, novejπa razliëica pa to æe dovoli, prav tako tudi drugi programi (n.pr.ulead). Na monitorju imamo tako dve sliki, ponovno izreæemo naπo osebo, kliknemo orodje za premikanje in jo enostavno prenesemo v drugo fotografijo (ozadje) ter jo ustrezno namestimo, kjer jo æelimo imeti. Ta plast je oznaëena in na vogalih jo lahko poljubno zmanjπamo ali poveëamo, pa tudi zasukati se da. Kliknemo Aply in naloga je gotova. Nekaj lepotnih popravkov je sicer vseeno potrebnih, predvsem tam, kjer nam je magnetni laso odrezal lase, zato se v takπnih primerih posluæujemo ukaza Extrakt (o tem drugië), kjer te bojazni ni. No, sedaj je naπa πtudentka lepo na terasi in pije veëerno kavico. Na internetu najdemo veliko dodatkov-vtiënikov za naπe foto programe.najveëkrat se obraëamo na firme Jasc, Flaming Pear, Alien Skin, Ulead in seveda neprekosljivi Photoshop, mi smo jih pregledali preko dvesto in πe vsak ima po deset ali veë dodatnih efektov ampak rezime je, da jih je le polovica uporabnih za navdne uporabnike, saj imajo programi sami æe veliko filtrov, obëasno pa jih πe nadgradite ( o tem drugië). In ker smo v kuhinji imeli smolo ter nas je poplavilo, smo to tudi fotografirali. poglejte sliko, ta ne laæe Æal, laæe. Uporabili smo samo efekt Flood, filtra Flaming Pear, izbrali izmed sto variant prikazano in - konec. In kje so sedaj moje urice dela v temnici, ko sem pokrival fotografijo in delal vodo in valove? Da pa bo mera polna, smo naπo pridno, πtudirajoëo in utapljajoëo πtudentko zalotili πe v Sidneyu. Ne verjamete? Fotka ne laæe. Vse gornje postopke smo zdruæili enega za drugim, nato kliknili Filter, Render-Lighting Effect, izbrali Spotlight in nastavitve in O.K. Tako, pa smo dokazali, da ste lahko tudi v Avstraliji. In πe nekaj. Ne pozabite pred shranjevanjem nastaviti velikosti fotografije - Image, Image size, vsaj 200 pixels/inch in velikost slike 30 x 22,5 /ali veë-poljubno/ da zagotovite oster in lep izdelek. Sedaj pa na delo. Marjan VraniËar e-fotografija - december, januar 2004/05 35

36 S kolesom in digitalcem po Afriki fotografije shranim direktno s spominskih kartic. Vse skupaj je varno spravljeno v Lowepro DryZone nahrbtnik, ki je povsem nepremoëljiv, kar sem æe preizkusil med celodnevnim kolesarjenjem po deæju, baje pa na vodi tudi plava, Ëesar pa zaenkrat πe ne nameravam preizkusiti. Prvotno sem nameraval do vznoæja Kilimandæara prikolesariti okrog boæiëa, pot pa naj bi me vodila predvsem po obali Indijskega oceana Ëez Juænoafriπko republiko in Mozambik, nato pa ob jezeru Malavi do Tanzanije. Kmalu sem naërt spremenil in se odloëil obiskati dræavico Lesotho, nato pa po bolj celinski poti proti Kilimandæaru nadaljevati Ëez Zimbabve. Pri Viktorijinih slapovih me Ëaka svojevrstno boæiëno darilo, saj se mi bo ravno na boæiëni dan pridruæila Monika in skupaj bova kolesarila naprej proti najviπji gori Ërne celine, na katero se nameravava povzpeti v februarju. Pri afriπkih trnih makro funkcija ni potrebna Kolesarska potovanja so me æe dodobra zasvojila. Pred letom in pol sem nesreëno zakljuëil enoletno kolesarsko potovanje okrog Sredozemlja (skrivnost zakljuëka in ostale podrobnosti s potovanja si lahko preberete v knjigi Kilometri Sredozemlja), poleti sva z Moniko v enem mesecu prekolesarila dobrπen del Balkana, v zaëetku oktobra pa sem poletel v Cape Town in se namenil v smeri sever, severovzhod. Cilj: Kilimandæaro. Na vseh kolesarskih potovanjih me spremlja tudi Olympusov digitalni fotoaparat. Sredozemlje sem poslikal z malim c-1, ki je bil darilo ljubljanskega Fotoformata in ki je z 1,3 megatoëkami zadostoval za precej fotografij v moji knjigi. Kasneje sem priëel sodelovati direktno z Olympusom in za na Balkan so mi posodili c-60, majhen a izredno zmogljiv aparat, za potovanje po Afriki pa so mi namenili πe bolj resen model, c-5060 Wide Zoom, z zavidljivim milimetrskim zoomom. Zraven so mi posodili kopico dodatne opreme: podvodno ohiπje, πirokokotni in tele konverter, ter na potovanju nadvse pomembno rezervno baterijo. Poleg digitalnega imam s seboj tudi klasiëni fotoaparat z dia filmi, Garminovo GPS napravo, prenosni raëunalnik in image tank z zmogljivostjo 40Mb, na katerega lahko Juæna Afrika V Cape Townu sem sestavil kolo, prikljuëil prikolico in priëel s kolesarjenjem. Najprej sem si ogledal celotni Rt dobre nade, ki se razteza kakπnih 70 kilometrov juæno od Cape Towna, nato pa sem zaëel zmanjπevati πtevilo kilometrov, ki me πe loëijo od Kilimandæara. Prvih tisoë kilometrov sem potoval po obali Indijskega oceana, kjer se nizajo lepi in zanimivi kraji, kjer imajo izredno pestro ponudbo razno-raznih adrenalinskih πportov, od skokov s padalom v tandemu, kanjoninga, gorskega kolesarjenja, pa do najviπjega skoka z gumico (bungee) na svetu. Peljal sem Ëez most nad reko Bloukrans, z 216 metri najviπji most Afrike in eden najviπjih mostov na svetu. Naslednji dan sem se iz kraja Storms River v avtu vrnil na most in skoëil z njega. Z vgrajenim mm zoomom lahko z iste toëke doseæemo razliëne perspektive Cape Town in Table Mountain To je najviπji skok z gumico na svetu: padaπ pribliæno 160 metrov in v sedmih sekundah doseæeπ hitrost 130km/h. Sledijo πe trije omembe vredni odboji, nato pa obvisiπ na gumici in poëakaπ, da pote pride reπevalec, medtem, ko ti adrenalin kar vre iz uπes. Neverjetna in nepopisljiva izkuπnja. V kraju Port Elizabeth sem zavil v notranjost in se podal proti mali dræavici Lesotho, kjer sem se sreëal s tisto pravo Afriko. Pred tem sem prevozil dolge stotine kilometrov province Eastern Cape, kjer leæi le nekaj ogromnih farm, vsa zemlja pa je, tako kot drugje v Juæni Afriki, ograjena. Ker se s ceste ne da zaviti v grmovje, je izredno teæko taboriti na divje, saj se med cesto in ograjo iz bodeëe æice le steæka najde dovolj grmovja, da se vanj skrije πotor. Dvakrat sem se zatekel na ogromne kmetije ob cesti. Na vrhu prvega viπjega, 1438 metrov visokega prelaza Nico Malan, me je farmer Trevor kar sam povabil, naj prespim v njegovi hiπi in delim veëerjo z njegovo druæino. DrugiË sem zavil na kmetijo ob cesti in vpraπal, Ëe na njihovi zemlji lahko postavim πotor. Burski farmer me je nastanil v hiπo za goste in mi postregel s koristnim nasvetom: na potovanju po Afriki potrebujeπ le dve stvari, biblijo in sliko Nelsona Mandele! S kolesom po Afriki Mobilna pisarna Z Lowepro DryZone nahrbtnikom se tudi ob bazenu ni treba bati za fotografsko opremo 36 e-fotografija - december, januar 2004/05

37 Veni (slika na naslovnici) vidi Bliænja sreëanja mokre vrste V mestecu Hermanus je napoëil Ëas za prvo testiranje podvodnega ohiπja. OdloËil sem se namreë za sooëenje z velikimi belimi morskimi psi. Na Olympusu so mi zabiëali, da moram pred vsakim potopom ohiπje najprej stestirati prazno in bazen mladinskega hotela je bil v zgodnjih jutranjih urah, ko sem Ëakal na prevoz, kot nalaπë za to. Tesnila sem namazal s silikonsko mastjo in ko sem ohiπje potopil v bazen, me je kar malo stisnilo ob misli, da ga bo voda premagala. Ampak bojazen je bila odveë in ohiπje je brez teæav prestalo test in nato πe resnejπo preizkuπnjo v morju. vici Kombi nas je Ëetverico pobral ob 6:15 in nas odpeljal v pol ure oddaljeni Gansbaai, svetovno prestolnico velikih belih morskih psov. Sredi zaliva leæi Seal Island, otok, na katerem æivi 50 tisoë tjulnov, ki so poglavitni vir prehrane velikih morskih psov. Pred vkrcanjem na ladjo moraπ seveda podpisati formular, ki organizatorja odreπi vsakrπne odgovornosti v primeru kakrπnekoli nesreëe. Æe takrat se je kapitan naπe ladje Frank zapiëil v mojo rdeëo kapo. Si to kupil v Juæni Afriki? Ja, saj sem vedel, da ne, takih kap se pri nas ne dobi. Izkazalo se je, da je zagrizen navijaë Ferrarija in kar s teækim srcem sem mu Pavijani so ena glavnih neprijetnosti afriπkih cest zaupal, da mi ni kaj dosti do formule 1 in da sem kapo dobil od Olympusa, ki je postal Ferrarijev sponzor. Izpluli smo v zaliv, se zasidrali na kraju, kjer je Frank ocenil, da imamo dobre moænosti za sreëanje z morskimi velikani, in njegovi trije pomoëniki so v vodo zaëeli metati zmleta ribja jetra, ki naj bi privabila morske pse. S Frankom sva stala na ograjeni strehi ladje in vpraπal sem ga, kako jih bomo opazili, bomo videli plavuti? Zasmejal se je in odgovoril, da je to le v Hollywoodu, da bomo videli senco v vodi, saj morski psi plavajo tik pod gladino. Zaupal mi je, da so najveëji, Ëez 4 metre dolgi morski psi preveë izkuπeni in nezaupljivi, da bi Uvoz in distribucija: Comtron d.o.o., Træaπka cesta 21, 2000 Maribor Izdelke Transcend lahko kupite v trgovinah Comshop in Comtron. e-fotografija - oktober, november

38 Tele konverter je v Afriki πe posebno dobrodoπel pri sreëanjih z divjimi æivalmi priπli blizu ladje, najmanjπi zaradi majhne velikosti niso zanimivi, torej preostanejo morski psi srednje velikosti, ki so ravno prav veliki in πe vedno dovolj radovedni, da se veselo poigravajo z nastavljeno vabo. Nastavili smo vabo, nataknili maske, se vrgli v vodo, ki je bila s 14 stopinjami ledena, in Ëakali, da nam je kapitan dal znak, da se potopimo in gledamo v smeri boje z vabo. V kletki je prostora za 4 ljudi in tik preden sem skoëil vanjo, mi je Frank priπepnil: Postavi se Ëisto na desno in ne spraπuj zakaj! Ko za vabo pridivja ogromen morski pes z razprtim gobcem, se oddaje na Discovery channelu zazdijo kot risanka za otroke, tukaj gre pa zares. Ko je priπel najveëji izmed radovedneæev, je Frank vabo vodil tako, da je z gobcem zavil tik pred kletko, s telesom pa je treπëil obnjo, v desni kot! ObËutek ob tako bliænjem sreëanju je bil nepopisljiv, in predvsem prehiter za neizkuπenega podvodnega fotografa. Ko sem se kasneje Franku zahvalil za nasvet, se je zasmejal in odgovoril, da ribari za mojo kapo. Bil je zelo trdovraten in na koncu sem mu obljubil, da mu jo bom po konëanem potovanju poslal iz Nairobija. Makro fotografija: Kaktus V oblaëno, deæevnem vremenu sem se odpravil fotografirati detajle domaëega kaktusa, ker sem æelel izkoristiti deæne kaplje in ustrezajoëo sonëno svetlobo (kolikor jo je πe bilo) za nastanek zanimivih posnetkov. Fotografiral sem z digitalnim kompaktnim aparatom Olympus Camedia Skozi moje veëletne izkuπnje z njim, sem ugotovil, da je izvrsten za makro posnetke, saj se je mogoëe objektu zelo Na cesti Ronnie s Sex Shop Med predajo fotoaparata mi je Olympusov Miha svetoval, verjetno v πali, da Ëe mi zmanjka silikonske masti za podvodno ohiπje, jo zlahka nabavim v vsakem sex shopu. Ker poleg ohiπja dobiπ le simboliëno tubico osmih gramov masti, sem se æe po kopanju z morskimi psi zasekiral, da mi bo masti zmanjkalo. Ko sem v mestecu Swellendam na steni mladinskega hotela med lokalnimi znamenitostmi videl napis Ronnie s Sex Shop, sem se spomnil Mihovih besed in menedæerja Bruca hitro vpraπal, kje se le-ta nahaja. Pribliæno 40 kilometrov proti severu, torej izven moje smeri, mi je odgovoril, nato pa mi je povedal πe zgodbico o njem. Ronnie je lastnik majhne trgovinice in obcestnega bara sredi divjine in nekega dne se je prijatelju pritoæeval, da mu posel ne cveti ravno. Prijatelj, ne-bodi-ga-len, je v roke vzel sprej z rdeëo barvo in poleg napisa Ronnie s Shop enostavno dopisal Sex. Ronnie s Sex Shop je hitro prerasel v lokalno legendo in v sedaj kultni bar se vozijo motoristi iz cele province Western Cape, pa tudi tuji turisti so ga izvohali in ga pridno obiskujejo. Torej ne bo nië s silikonsko mastjo, sem rekel Brucu, nakar mi je z zaigrano zgroæenostjo zatrdil, da ga pribljiæati (do 3 cm) in s pomoëjo Flip-up LCD zaslona natanëno opazovati objekt. Na kameri sem nastavil funkcijo Super makro in s pomoëjo stativa ter daljinskega proæilca slikal. Uporablja sem ISO 80, ker sem hotel dobiti fino zrno tudi v detajlih. Z manualnim naëinom sem za veëino posnetkov izbral zaslonko 3.2 in ekspozicijo 1/15 sec. Format zapisa sem uporabil JPEG (3264x2448). Po poznejπem pregledu fotografij na raëunalniku sem bil Sopotnik v Lesothu podrobnosti sploh ne zanimajo. Na obisk pravega sex shopa sem Ëakal vse do kraja Mossel Bay na obali Indijskega oceana. Ko sem vstopil, sem prodajalcu povedal, da potrebujem tubo silikonske masti. Silikonske masti? Zakaj pa to potrebujete? Ja, za lubrikacijo, sem mu odgovoril. Zmajal je z glavo in rekel, da nima nobene silikonske masti. Kaj pa tile lubrikanti, sem pokazal na polno polico za njim? Ne, ne, vsi so na vodni osnovi, mi je zatrdil. Aha, sem si mislil, hvala Miha! DogodivπËine z moje enoletne kolesarske odisejade po Sredozemlju si lahko preberete v knjigi Kilometri Sredozemlja, ki na 232 straneh vsebuje tudi 278 fotografij. Po 4999 SIT je naprodaj v vseh knjigarnah, boljπih kolesarskih in fotografskih trgovinah, po posebni ceni pa jo je s plaëilom po povzetju mogoëe naroëiti tudi na spletni strani ali po telefonu (Monika). Moje dogodivπëine s kolesarjenja od Cape Towna do Kilimandæara lahko v obliki SMS dnevnika in tedenske reportaæe spremljate na moji spletni strani. Besedilo in fotografije: Gregor Födransperg - Fedr Srednja πola za oblikovanje in fotografijo prijetno preseneëen nad Ëistostjo in nasiëenostjo barv posnetkov. Na koncu sem slike, kolikor je bilo potrebno, barvno in kontrastno uredil, ter jim doloëil ustrezen format v programu Photoshopu CS. PrepriËan sem, da bom podobno snemanje πe mnogokrat ponovil saj me nedostopen bljiæinski svet πe posebej navduπuje s svojo skrivnostnostjo. Klemen Jeke Mentorja: Joæe Bitenc in Marko Gorenc FOTO GO AJDOV»INA LAVRI»EV TRG 8 AJDOV»INA tel.: 05/ fotogo@siol.net Foto atelje PavπiË Zavadlav Metod Zavadlav s.p. Ob parku 1, 5250 Solkan tel.:05/ foto.pavsic.z@siol.net FOTO STUDIO MATKOVI» LEVI»NIKOVA ul. 14A, LJ tel.: 01/ e.mail: foto.matkovic@siol.net FOTO BELVEDERE»EVLJARSKA 23 KOPER tel.: 05/ e-fotografija - december, januar 2004/05

39

40