Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, πt. 2, 29. junij 2007, letnik V Glavna tema 4 Oskrba z elektriëno energijo po 1. juliju 2007 Aktualno 8 Pr

Transkripcija

1 Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, πt. 2, 29. junij 2007, letnik V Glavna tema 4 Oskrba z elektriëno energijo po 1. juliju 2007 Aktualno 8 Problematika umeπëanja elektroenergetske infrastrukture v prostor Za vsakogar nekaj 34 Malezija

2 2 Kaæipot po vsebini 3 Beseda uprave Glavna tema 4 Oskrba z elektriëno energijo po 1. juliju 2007 Aktualno 8 Problematika umeπëanja elektroenergetske infrastrukture v prostor 10 Novosti po 1. juliju tudi pri zakonskih oblikah poslovanja 11 portno druπtvo Elektro Gorenjska 12 Tudi letos zanimivi inovacijski predlogi 14 Izvoljen nov svet delavcev 15 Delo sveta za ravnanje z okoljem 16 Nove registracijske kartice 17 Utrip poslovanja v letu OHSAS (Occupational Health and Safety Assessment Specification) 19 Odsev Ëetrtletja Iz Gorenjskih elektrarn 24 Zamenjava generatorja v HE Kranjska Gora 25 Razvoj in izdelava strojev za ËiπËenje turbinskih reπetk v Gorenjskih elektrarnah, d. o. o. Znanje je moë 26 Elektroenergetska inπpekcija: predstavitev in pooblastila Predstavljamo se 28 Predstavitev OE Izvajanje vzdræevanja in gradenj Elektro Gorenjska smo ljudje 30 Kadrovske novice Prvi vtisi novih sodelavcev Nominator 31 Portret upokojenke: Ljubica Benedik Za vsakogar nekaj 32 Druπtvo upokojencev Elektro Gorenjska 34 Sindikat SDE - Izvoljeni novi (stari) predstavniki vseh delavcev v svet delavcev Elektra Gorenjska, d. d. Sindikat EDS - Novice 35 Galerija Elektra: Razstava Triglavskega narodnega parka z naslovom Manj znani obrazi naπih gora 36 Fotogalerija: Pomladni Ëas izkoristili za postavitev treh razstav 37 Planinski pohod na»rno prst (1844 m) Sudoku 38 Malezija Elgo je poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska. t. 2, junij 2007; tekoëa πt. 15, leto V Glavni urednik: mag. Maja Fiπinger Odgovorna urednica: mag. Renata Kriænar Predsednik uredniπkega sveta: mag. Joæe Knavs»lani uredniπkega sveta: mag. Andrej uπterπië, Marjan Porenta, Alojzij Zupanc, Edvard Koπnjek, Aleπ Aæman, MBA, Rudolf Ogrinc, Ivanka Jelenc Uredniπtvo: Elektro Gorenjska, d. d., Elgo vestnik, Ul. Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj Telefon , faks e-poπta urednistvo.elgo@elektro-gorenjska.si Izdajatelj: Elektro Gorenjska, javno podjetje za distribucijo elektriëne energije, d. d. Za izdajatelja uprava druæbe: predsednik uprave mag. Joæe Knavs in Ëlan uprave mag. Andrej uπterπië Oglasno træenje: telefon , faks , e-poπta: info@elektro-gorenjska.si Lektoriranje: Svarog izobraæevalni zavod, Hiπa jezikov, oblikovanje in prelom: Nimbus, d. o. o., tisk: Littera picta, d. o. o. Naklada: 900 izvodov ISSN Fotografija na naslovnici: Milan Jezerπek Elgo vestnik izhaja πtirikrat na leto. BrezplaËno ga prejemajo zaposleni in upokojenci Elektra Gorenjska in Gorenjskih elektrarn, πtipendisti in poslovni partnerji. Naslednja πtevilka izide 28. septembra Spoπtovani! Naj bo vsaka naslednja πtevilka Elga πe bolj zanimiva za branje tudi z vaπo pomoëjo. V uredniπtvu Elgo vestnika se veselimo vaπih prispevkov, predlogov in idej, ki bodo obogatili naπe glasilo. Za naslednjo πtevilko jih sprejemamo do na elektronski naslov: urednistvo.elgo@elektro-gorenjska.si.

3 3 Beseda uprave... nedelja, 1. julij 2007 S 1. julijem se zaëenja novo poglavje na elektroenergetskem trgu. Vsi odjemalci, tudi gospodinjski, bodo lahko prosto izbirali dobavitelja elektriëne energije. Kaj nam bo prinesla prihodnost, bomo postopoma spoznavali. V podjetju se zavedamo in sledimo naslednjemu naëelu: vse za zadovoljstvo konënega odjemalca. V glavni temi Elga, ki ga imate pred seboj, vam zato posredujemo informacije o tem, kako bo z oskrbo elektriëne energije po 1. juliju 2007, kje lahko odjemalci dobijo podrobne informacije in predstavljamo dodatno ponudbo, ki jo nudimo svojim odjemalcem. Kot energetsko podjetje, ki se zaveda nevarnosti in sodobnih problemov okolja, vam z veseljem sporoëamo, da smo oblikovali novo blagovno znamko REENERGIJA, ki prinaπa energijo iz najëistejπih obnovljivih virov. Zakaj in kako smo jo oblikovali ter kaj naπim zaposlenim pomeni beseda REENERGIJA, pa si preberite sami. V nadaljevanju vam predstavljamo problematiko umeπëanja elektroenergetske strukture v prostor in s tem povezano gradnjo daljnovoda od Æeleznikov do Bohinja. Seznanili vas bomo o delu sveta za ravnanje z okoljem, spoznali boste, kdo bo vodil nov svet delavcev, zakaj je priπlo do zamenjave registracijskih kartic, kaj pomeni OHSAS Zaposleni v podjetju smo polni energije, ki jo æelimo na tak ali drugaëen naëin posredovati tudi vam. Ta se pretaka med Ëlanki in vsebinami, ki so aktualne in zanimive. Prihaja poletje, Ëas dopustov. Æeliva vam, da jih preæivite kar se da lepo in brez skrbi. Napolnite se z energijo, da bomo tudi v drugi polovici leta lahko posegali po odliënih rezultatih. Predsednik uprave mag. Joæe KNAVS»lan uprave mag. Andrej U TER I»

4 4 Glavna tema Oskrba z elektriëno energijo po 1. juliju 2007 Aleπ Aæman, MBA, Karmen mon, Mateja Purgar Podjetje Elektro Gorenjska je pred velikim izzivom in pomembno nalogo, ki jo predstavlja popolna liberalizacija trga z elektriëno energijo. VeË kot gospodinjstev na distribucijskem obmoëju Elektra Gorenjska bo imelo po 1. juliju 2007 moænost izbire najugodnejπega dobavitelja elektriëne energije. S kakovostnimi storitvami, hitro odzivnostjo ter zanesljivo in cenovno ugodno dobavo elektriëne energije bomo skuπali upraviëiti zaupanje vseh odjemalcev. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se podroëje energetike usklajuje z evropsko zakonodajo in se pripravlja na popolno odprtje trga z elektriëno energijo 1. julija 2007, ko bodo lahko vsi odjemalci, tudi gospodinjski, prosto izbrali svojega dobavitelja elektriëne energije. Gospodinjski odjemalci imajo do 1. julija 2007 status tarifnega odjemalca, elektriëno energijo pa jim dobavlja pristojni dobavitelj tarifnim odjemalcem, v naπem primeru Elektro Gorenjska. S 1. julijem 2007 bodo pridobili status upraviëenega odjemalca, kar pomeni, da se bodo lahko sami odloëili, kdo jim bo dobavljal elektriëno energijo. Ob vseh objavah v medijih, tako tiskanih kot elektronskih, se odjemalcem pogosto postavlja vpraπanje, Ëe bodo morali po 1. juliju podpisati novo pogodbo o dobavi elektriëne energije. Proces popolnega odprtja trga z elektriëno energijo za gospodinjske odjemalce je naravnan tako, da odjemalcu ne povzroëa dodatnih obveznosti. Gospodinjski odjemalci, ki bodo ostali lojalni obstojeëemu dobavitelju, bodo tudi po 1. juliju elektriëno energijo prejemali od svojega dolgoletnega dobavitelja, saj se privzame, da imajo z njim urejen pogodbeni odnos o dobavi elektriëne energije.»e pa se bodo odloëili za zamenjavo dobavitelja, bodo lahko podpisali pogodbo o dobavi z novim dobaviteljem, ki bo na podlagi njihovega pooblastila izvedel postopek zamenjave. Novi dobavitelj jim bo zaëel dobavljati elektriëno energijo prvega v mesecu, Ëe bo predpisana zahteva za zamenjavo dobavitelja prijavljena pri Sistemskemu operaterju distribucijskega omreæja (SODO) najkasneje do desetega dne v predhodnem mesecu. Ob zamenjavi dobavitelja bo SODO odëital πtevec. Odjemalcu brez izbranega dobavitelja elektriëne energije je SODO na njegovo zahtevo dolæan zagotavljati dobavo v okviru zasilne oskrbe po javno objavljenem ceniku. SODO mora zagotoviti zasilno oskrbo tudi v primeru nesolventnosti ali nelikvidnosti dobavitelja. Cene zasilne oskrbe ne smejo presegati primerljivih trænih cen za veë kot 25 %. Sploπni pogoji dobave elektriëne energije S 1. julijem 2007 stopijo v veljavo novi Sploπni pogoji za dobavo elektriëne energije gospodinjskim odjemalcem. Ti urejajo pogodbeno razmerje med dobaviteljem Elektro Gorenjska in posameznim gospodinjskim odjemalcem. V njih so natanëneje doloëeni pogoji dobave elektriëne energije ter medsebojne obveznosti in pravice pogodbenih strank. Po prvem juliju se bodo sklepale pogodbe z odjemalci ob prikljuëitvi, ob zamenjavi dobavitelja in ob spremembi uporabnika na merilnem mestu. Sploπni pogoji dobave so sestavni del vsake pogodbe o dobavi elektriëne energije. Objavljeni so na spletnem mestu Elektra Gorenjska na voljo pa so tudi na informacijskem pultu na sedeæu podjetja. Cenik osnovne oskrbe z elektriëno energijo KonËna cena elektriëne energije bo tudi po 1. juliju 2007 sestavljena iz cene za dobavljeno elektriëno energijo, cene za uporabo omreæij in troπarine. Od 1. julija 2007 bo podjetje Elektro Gorenjska svoje odjemalce oskrbovalo z elektriëno energijo po naslednjem ceniku: Dosedanja tarifna uvrstitev Cena osnovne oskrbe z elektriëno energijo v MeseËni prispevek (kw) VT (kwh) MT ( /kwh) ET (kwh) Cena osnovne oskrbe z elektriëno energijo v SIT MeseËni prispevek (kw) VT (kwh) MT (sit/kwh) ET (kwh) I. stopnja 3 kw II. stopnja 7 kw III. stopnja 10 kw 0, , ,73 18,346 0, , , , ,73 21,420 13,320 19,607 0, , , , ,73 21,439 13,320 19,626 Navedene cene so enake cenam, ki veljajo od Cene ne vsebujejo DDV.

5 5 Glavna tema ObveπËanje in osveπëanje V Elektru Gorenjska smo svoje odjemalce o popolnem odprtju obveπëali s prilogo k aprilskemu raëunu in na spletnem mestu kjer smo pripravili tudi interaktivni obrazec, na katerem nam odjemalci lahko posredujejo svoja vpraπanja. Odgovori na vpraπanja so prav tako objavljeni na spletnem mestu. Podrobnejπe informacije o sploπnih pogojih dobave elektriëne energije Elektra Gorenjska po 1. juliju 2007 in dodatna pojasnila odjemalcem ponujamo tudi po elektronski poπti za.gospodinjstva@elektro-gorenjska.si in na telefonski πtevilki klicnega centra (04) OdloËili smo se tudi za zabavnejπi naëin osveπëanja, in sicer v obliki spletnega nagradnega kviza. SPLETNI NAGRADNI KVIZ Na spletnem mestu smo pripravili nagradni kviz in pozvali odjemalce elektriëne energije, da preverijo, kako dobro poznajo novosti na podroëju popolnega odprtja trga z elektriëno energijo. Spletni nagradni kviz poteka od 1. junija 2007 do vkljuëno 27. julija Odjemalci, ki na vsa zastavljena vpraπanja odgovorijo pravilno, bodo z malo sreëe prejeli simpatiëne praktiëne nagrade. Ærebanje bo 30. julija 2007 na sedeæu druæbe Elektro Gorenjska, d. d., nagrade pa bomo izærebancem posredovali po poπti. In πe opozorilo: zaposleni in agencija, ki nam je pripravila spletni nagradni kviz, æal ne moremo sodelovati v ærebanju, lahko pa vseeno odgovorite na zastavljena vpraπanja. ODJEMALCI PRIDOBIVAJO PODROBNEJ E INFORMACIJE Podrobnejπe informacije o odpiranju trga odjemalci pridobivajo na naπem spletnem mestu in v klicnem centru. Od 23. aprila do 13. junija 2007 smo zabeleæili ogledov spletne strani, na kateri smo predstavili odprtje trga za gospodinjstva. V klicnem centru pa so od 23. aprila do 13. junija 2007 prejeli 122 klicev. ALI NAMERAVATE V VA EM GOSPODINJSTVU PO 1. JULIJU ZAMENJATI DOBAVITELJA ELEKTRI»NE ENERGIJE? Vpraπanje smo zastavili na vstopni strani spletnega mesta Elektra Gorenjska. Rezultati ankete so naslednji: ne, ker sem zadovoljen s svojim dobaviteljem Dodatna ponudba po 1. juliju 2007 Aleπ Aæman, MBA, Mateja Purgar Odprtje trga za gospodinjstva s 1. julijem 2007 predstavlja zaëetek novega obdobja za Elektro Gorenjska. S tem datumom bo podjetje izgubilo status javnega podjetja in postalo gospodarska druæba. Po naëelih trænega gospodarstva se bo moralo s svojo ponudbo vedno znova potegovati za odjemalce, za njihovo pozornost in zaupanje. Poleg kakovostnih storitev, hitre odzivnosti ter zanesljivosti smo v obdobju pred odprtjem intenzivno oblikovali tudi dodatno ponudbo in tako odjemalcem ponudili moænost izbire. S trajnikom do varëne sijalke V mesecu maju smo odjemalce zaëeli aktivneje spodbujati k odpiranju trajnikov za plaëevanje raëunov za elektriëno energijo. Vse odjemalce, ki se bodo odloëili za plaëilo meseënih obveznosti za elektriëno energijo prek trajnika, bomo nagradili z varëno sijalko. In zakaj bi se odjemalec odloëil za trajnik? PlaËevanje raëunov za elektriëno energijo prek trajnika je zelo preprosto, kljuëne prednosti pa so: je najcenejπi naëin plaëila, saj se stroπki, ki vam jih zaraëuna banka, gibljejo od 0,00 EUR do 0,29 EUR, za vplaëila na banënem okencu pa so ti stroπki najmanj 0,94 EUR, ni vam treba Ëakati v vrsti pred okenci v banki ali na poπti, ne morete izgubiti poloænice ali pozabiti na plaëilo ter prihrani vaπ Ëas in denar. Z uporabo varëne sijalke, ki jo odjemalcem podarimo, bodo hkrati privarëevali pri porabi elektriëne energije in tako prispevali k manjπi obremenitvi okolja. Pri plaëevanju raëunov za elektriëno energijo prek trajnika pooblastite banko, pri kateri imate odprt osebni raëun, da z vaπega osebnega raëuna 18. dan v mesecu poravna obveznosti do Elektra Gorenjska za porabljeno elektriëno energijo. Elektro Gorenjska vam poπilja obvestila o nameravani obremenitvi raëuna pred datumom plaëila. Tako imate moænost, da preverite pravilnost zneska. Da bi odjemalcem prihranili pot na banko, smo jih povabili, da pooblastilo za odprtje trajnika brez dodatnih stroπkov izpolnijo na informacijskem pultu na sedeæu druæbe v Kranju. e hitreje in brez Ëakanja pa si lahko na spletnem naslovu natisnejo pooblastilo, ga izpolnijo in poπljejo na sedeæ podjetja. Na Elektru Gorenjska bomo uredili vse ostale formalnosti, povezane z odprtjem trajnika. da ne vem 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% Na anketo je do 13. junija 2007 odgovorilo 46 obiskovalcev spletnega mesta. In kaj je varëna sijalka? Pogovorno je udomaëen izraz varëna æarnica, toda v stroki loëimo varëne æarnice in varëne sijalke. V nasprotju s klasiënimi æarnicami na æarilno nitko, varëne sijalke oddajajo svetlobo s sevanjem. V primerjavi s klasiënimi æarnicami so energetsko izredno uëinkovite, njihove bistvene prednosti pa so æivljenjska doba, ki znaπa od do ur (pri klasiënih æarnicah le ur), πtiri- do petkrat manjπa poraba elektriëne energije, proizvajajo pa tudi manj toplote. VarËne sijalke je priporoëljivo nameπëati v delovne ali stanovanjske prostore, kjer ni pogostega vklapljanja in izklapljanja, da neprekinjeno gorijo najmanj dve uri ali veë.

6 6 Glavna tema Samopostreæni terminali za plaëevanje poloænic Rast banënih provizij za plaëilo poloænic in ukinjanje blagajn v letu 2005 je moëno prizadelo cenovno obëutljive odjemalce. Tistim, ki se kljub naπi spodbudi ne bodo odloëili za plaëevanje raëunov za porabljeno elektriëno energijo prek trajnika, bomo v kratkem testno ponudili samopostreæni terminal, prek katerega bodo lahko raëun za elektriëno energijo poravnali brez provizije. Træne znamke so pomembne tudi za odjemalce. OmogoËijo jim, da se odgovorno odloëajo za nakup in da laæje izbirajo med πtevilnimi alternativami, ki so dostopne na træiπëu. Prav tako træne znamke bogatijo naπa æivljenja. V svetu, v katerem so naπe osnovne potrebe zadovoljene, lahko svojo identiteto in ugled gradimo tudi s pomoëjo trænih znamk. Træne znamke so sredstvo, s katerim gradimo odnos s svojimi odjemalci, z njimi se podjetje zasidra v odjemalëev percepcijski zemljevid. Prepoznavnost, jasne koristi za odjemalca in konsistentnost kakovosti storitve so πe toliko pomembnejπe v okolju, ki deluje po trænih naëelih. Reenergija ali energija iz najëistejπih obnovljivih virov Oglaπevalska agencija Publicis Tudi v oglaπevalski agenciji Publicis se zavedamo, da so lahko spremembe, ki jih povzroëa Ëlovek, velika groænja naπemu planetu. Ena izmed sprememb, ki je πe zdaleë ne smemo podcenjevati, je emisija plinov, ki zadræujejo sonëno toploto in s tem povzroëajo segrevanje zemeljske povrπine. Prav zato smo se z veseljem odzvali razpisu javnega podjetja Elektro Gorenjska, d. d., ki nas je marca 2007 povabilo na javni nateëaj za ime povsem nove blagovne znamke. Jeseni bo namreë to podjetje zaëelo træiti energijo, ki se bo Ërpala iz obnovljivih virov. Projekta smo se lotili strateπko in celostno, saj je na trgu æe kar nekaj novih energij, pridobljenih iz obnovljivih virov. Veseli nas, da smo vas, naroënika Elektro Gorenjska, d. d., prepriëali tako s predlaganim imenom nove znamke kot z njenim podpisom. Reenergija ima ime in potencial, da postane v prihodnje vredna svojega poslanstva. Reenergija - okolju prijazna energija tudi za gospodinjstva Kot energetsko podjetje se zavedamo vse veëjega pomena energetske oskrbe ter njenega vpliva na æivljenje ljudi in na okolje. Z vlaganjem v projekte uëinkovite rabe energije ter proizvodnje elektriëne energije iz obnovljivih virov æelimo odjemalcem ponuditi energijo, ki ne bo obremenjevala okolja in bo omogoëila trajnostni razvoj regije in tudi πirπega okolja. Jeseni bomo gospodinjskim odjemalcem ponudili moænost izbire Reenergije, elektriëne energije, proizvedene v malih hidroelektrarnah v lasti skupine Elektro Gorenjska ter v drugih kvalificiranih in nekvalificiranih elektrarnah na obmoëju Gorenjske, od katerih odkupujemo elektriëno energijo. Odjemalci, ki se bodo odloëili za Reenergijo, bodo plaëali dodatek k ceni elektriëne energije. Vsa zbrana sredstva iz nakupa Reenergije se bodo zbirala v Skladu Reenergija, ki jih bo namensko porabil za projekte na podroëju obnovljivih virov energije in racionalne rabe energije. Odjemalci Reenergije bodo tako pripomogli k varovanju okolja, zdravja in veëji zanesljivosti dobave elektriëne energije. OdloËitev za oblikovanje lastne træne znamke Reenergija ni bila teæka, saj za veëino podjetij njihove lastne træne znamke predstavljajo glavni vir konkurenëne prednosti in njihovo najdragocenejπe strateπko premoæenje. Brez trænih znamk bi æiveli v svetu dobrin, ki bi se prodajale izkljuëno po naëelih dobave in povpraπevanja. Træne znamke pa podjetjem omogoëajo, da aktivno vplivajo na povpraπevanje in spodbujajo odjemalce, da svoje nakupne odloëitve sprejmejo na podlagi dejavnikov, ki ne temeljijo izkljuëno na ceni. In kako smo utemeljili ime nove znamke? Po besedah naπih strategov, kreativcev in vodje projekta je poudarek na predponi "re" kljuënega pomena, saj jasno nakazuje, da gre za æivo energijo, ki ne bo nikoli usahnila, ker so njeni viri v nenehnem procesu regeneriranja, recikliranja in kroæenja. Obnovljivost ali neizërpnost virov reenergije je nakazana tudi s pomenljivo tipografsko intervencijo. Druga Ërka "e" v imenu reenergija je namreë zreducirana na tri Ërtice, ki jasno asociirajo z indikatorjem energijskega polnjenja. Z zeleno barvo in s podpisom nove blagovne znamke pa je zaobjet izvor produkta: reenergija sodi v sklop t. i. zelenih energij, prihaja pa iz osrëja Slovenije - z zelene Gorenjske.

7 7 Glavna tema Kaj pomeni beseda REENERGIJA nakljuëno izbranim anketirancem? Alenka Andolπek Iztok tular, OE DO Aleπ Aæman, izvrπni direktor OE NP Beseda ENERGIJA je ena izmed najpomembnejπih fizikalnih koliëin. Poznamo seveda veë vrst energij, ob besedi REENERGIJA pa sem najprej pomislil na naslednje: Reenergija kot obnovljivi vir energije oziroma kot energija, ki se obnavlja. Glede na to, da sem bil vkljuëen v projekt oblikovanja nove blagovne znamke za elektriëno energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov, in sem zato "okuæen" z informacijami, ki sem jih prejel med izvedbo projekta, sam zelo teæko podam objektivno mnenje o tem, na kaj pomislim ob besedi reenergija. Izbrano ime je v primerjavi z ostalimi blagovnimi znamkami za podobne produkte zelo izvirno in zelo dobro ponazarja namen te blagovne znamke, saj ime pomeni kroæenje oziroma ponovno "rojevanje" energije in se lepo ujema zlasti s proizvodnjo elektriëne energije v naπih malih HE, kjer voda, ki poganja turbine, kroæi in se obliki padavin spet vrne. Glede na globalne podnebne spremembe pridobiva proizvodnja energije, ki ne obremenjuje okolja, vse veëji pomen. Kot energetsko podjetje se moramo zavedati πirπe druæbene odgovornosti, hkrati pa je to tudi naπ prispevek k Ëistejπemu okolju in boljπi kvaliteti æivljenja. Janez Rozman, OE STS Besede REENERGIJA ne poznam, vendar ob tej besedi naprej pomislim na energijo, ki se obnavlja. Hkrati pa mi ta beseda vzpodbudi razmiπljanje o odgovorni uporabi energije. Irena Jekovec, OE IVG Gabrijela Remic, OE FES Ob besedi reenergija pomislim na obnovljive vire energije, kot so vetrna energija, sonëna energija, vodna energija in energija biogoriv. Znanstveniki in strokovnjaki se vse bolj ukvarjajo s tem, kako se boriti proti podnebnim spremembam in kako bodo le-te vplivale na svetovno gospodarstvo. Menim, da je vse veëji pritisk na posamezne dræave, da morajo varëevati z energijo, zaπëititi okolje pred onesnaæenostjo, varëevati z vodo. Upam pa, da se tudi sami zavedamo, kako pomembni so vsi ti naπteti dejavniki, in zadnji Ëas je, da tudi sami kaj naredimo na tem podroëju. Poznam veë vrst energije, za REENERGIJO pa πe nisem sliπala. Mislim, da beseda REENERGIJA izhaja iz besede reprodukcijska energija, kar pomeni, da je to energija, ki se na nek naëin obnavlja. Kako in na kakπen naëin naj bi se obnavljala, pa ne vem. Vladimir Savinπek, Gorenjske elektrarne, d. o. o. To besedo "REENERGIJA" sliπim prvië. Besedo energija vsaj pribliæno poznamo vsi, ki jo proizvajamo oz. sodelujemo pri njeni proizvodnji. Kaj naj bi pomenila beseda REENERGIJA, pa lahko le ugibam. Ali je to obnovljiva energija (elektriëna, toplotna, sonëna...) ali trajnostna energija ali pa se lahko povezuje z uëinkovito rabo energije?

8 8 Aktualno Problematika umeπëanja elektroenergetske infrastrukture v prostor Edvard Koπnjek Energija je osnovni vzvod naπega razvoja. Eden od temeljnih pogojev gospodarskega razvoja Slovenije je zanesljiva in kakovostna oskrba z energijo. Izgradnja novih proizvodnih zmogljivosti je potreben, ne pa zadosten pogoj za tovrstno oskrbo. Za prenos elektriëne energije do porabnikov je potrebna infrastruktura, ki jo sestavljajo elektroenergetski vodi razliënih izvedb, (razdelilno) transformatorske postaje... Ker je njihova gradnja dolgotrajna in draga, moramo pri naërtovanju ravnati Ëim bolj preudarno in gospodarno. Energetska infrastruktura potrebuje za svoj razvoj prostor. Republika Slovenija je dokaj gosto poseljena, ima razmeroma dobro negovano kulturno krajino, raznolike in relativno πtevilne habitate ter nekatera πe neokrnjena naravna obmoëja. UmeπËanje katerega koli veëjega objekta, posebej pa πe infrastrukture takih razseænosti in vplivov, kot je energetska, je proces, ki ga je treba izvajati premiπljeno, strpno in s Ëim manjπimi okoljskimi in prostorskimi posledicami. Umestitev elektroenergetske infrastrukture predstavlja velik poseg v prostor, saj zmanjπuje njegovo uporabnost za druge namene. Ob njihovi graditvi moramo pretehtati dobre in slabe lastnosti takih posegov in izbrati reπitve, ki bodo najmanj prizadele ostale uporabnike prostora. Strokovna javnost, tako energetska kot okoljska, mora vloæiti maksimalne napore v osveπëanje in izobraæevanje javnosti o nujnosti izgradnje energetske infrastrukture, ki bo v najveëji moæni meri upoπtevala tehnoloπke in okoljske standarde. Nasprotovanje javnosti je pogosto posledica slabe informiranosti in nezaupanja. S strokovnimi argumenti, predstavljenimi na poljuden, vsem razumljiv naëin, bomo na dolgi rok zagotovili veëjo naklonjenost javnosti. Samo tako bomo omilili negativen vpliv posameznikov, ki s strokovno nekorektnim nastopanjem v javnosti pogosto iπëejo le moænost za lastno promocijo in preboj iz anonimnosti. Najpogostejπe teæave nastajajo pri umeπëanju v prostor oziroma izboru in optimizaciji moænih variant tras novih DV 110 kv. Predvsem je moëno izraæen psihosocialni vidik (vpliv na videz v prostoru, razvrednotenje cene zemljiπë, neutemeljena bojazen pred vplivi elektromagnetnih polj itd.), ki moëno vpliva na podaljπanje vseh postopkov izdelave predlogov lokacijskih naërtov. Ker je razpoloæljivega prostora za gradnjo elektroenergetske infrastrukture vedno manj, bo v prihodnje potrebno maksimalno izkoriπëanje obstojeëih energetskih lokacij in zdruæevanje energetskih koridorjev ter, kjer je to mogoëe, tudi energetskih in prometnih koridorjev. Distribucijsko omreæje je zadnji Ëlen v verigi od proizvodnje do konënega porabnika. Le z doslednim uresniëevanjem nalog, ki so zapisane v razvojnih naërtih distribucijskih podjetij, distribucija ne bo postala najπibkejπi Ëlen. V Elektru Gorenjska se vsakodnevno sreëujemo s problematiko umeπëanja elektroenergetske infrastrukture v prostor. Pri iskanju najbolj optimalnih reπitev, ki bodo tehniëno ustrezne, ekonomsko upraviëene in sprejemljive za okolje, je kljuëno dobro sodelovanje med sluæbami za projektivo, razvoj in investicije, Ëemur v OE Distribucijsko omreæje posveëamo posebno pozornost. Pri iskanju soglasij s prizadetimi lastniki zemljiπë imajo kljuëno vlogo referenti za upravno dokumentacijo iz sluæbe za investicije. Lokalne razmere in lastnike zemljiπë najbolje poznajo zaposleni v krajevnih nadzorniπtvih. Brez njihovega odliënega sodelovanja in pomoëi na terenu bi bilo iskanje sprejemljivega kompromisa z lastniki zemljiπë marsikdaj nemogoëe. V Elektru Gorenjska poskuπamo krepiti sodelovanje s strokovnimi institucijami s podroëja varovanja okolja, kulturne in naravne dediπëine ter lokalnimi skupnostmi, da bi zmanjπali nezaupanje in odklonilni odnos do naπih posegov v okolje. Pri tem nam pomagajo tudi strokovnjaki s podroëja komuniciranja z javnostmi. Lep zgled je umeπëanje 110 kv daljnovoda Bohinj-Æelezniki in naërtovana izgradnja 110 kv daljnovoda Jesenice-Kranjska Gora. Daljnovod kv Od RTP 110/20 kv Æelezniki do RTP 110/20 kv Bohinj Anton Kos Elektro Gorenjska, d. d., gradi omreæje v skladu s πtudijami razvoja elektrodistribucijskega omreæja, ki jih je izdelal EIMV. Po vseh prizadevanjih za kvalitetno in zanesljivo dobavo elektriëne energije potroπnikom je πe vedno nekaj podroëij oziroma dolin z velikim πtevilom odjemalcev, ki so enostransko napajani. Dobava elektriëne energije potroπnikom v Bohinjski in Sevπki dolini ni zanesljiva in kakovostna, Ëe pride do izpada osnovnega 35 kv voda iz RTP Moste za Bohinjsko dolino in iz RTP kofje Loke za Selπko dolino. Zaradi moænih nepredvidenih izpadov osnovnih napajalnih 35 kv vodov, poveëane vsakoletne porabe elektriëne energije in veëjih zahtev industrijskih odjemalcev po kvalitetni elektriëni energiji moramo za obe dolini Ëim prej zagotoviti dvostransko napajanje. Zato Elektro Gorenjska æe od leta 1980 gradi visokonapetostno 110 kv daljnovodno zanko Gorenjske in z izgradnjo daljnovoda kv od RTP 110/20 kv Æelezniki do RTP 110/20 kv Bohinja bo le-to zakljuëila. NaËrtovana 110 kv daljnovodna zanka bo zagotovila zanesljivo dobavo elektriëne energije potroπnikom na obmoëju Bohinja, Selπke doline in kofje Loke. Z vkljuëitvijo RTP 110/20 kv kofje Loke v to zanko bomo izpolnili kriterij N-1 tudi za to RTP. V letu 2004 smo zaprosili MOPE Urad za prostorski razvoj, da priëne s postopkom dræavnega lokacijskega naërta za izgradnjo manjkajoëega dela visokonapetostne elektroenergetske 110 kv zanke Gorenjske med Bohinjsko in Selπko dolino s pripadajoëima RTP v Æeleznikih in Bohinjski Bistrici. Urad za prostorski razvoj naπe pobude ni sprejel in je predlagal, da pripravimo medobëinski lokacijski naërt na osnovi 79. Ëlena ZUreP-1. Pripravili smo idejne zasnove trase daljnovoda od

9 9 Aktualno Æeleznikov prek Sorπke planine do Bohinjske Bistrice v dolæini 20 km. Traso daljnovoda smo zaërtali prek obmoëij zaπëitene kulturne dediπëine pri Zg. Danjah, Zabrdu, Torki in PrtovËu. V sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediπëine in ostalimi soglasodajalci smo pripravili novo traso daljnovoda ter se v celoti izognili zavarovanim obmoëjem kulturne dediπëine, varovanim gozdovom, Naturi 2000 in naseljem. Trasa daljnovoda je naërtovana po zemljiπëih dveh obëin, Bohinj in Æelezniki, zato smo z obëinama sklenili dogovor za pripravo medobëinskega lokacijskega naërta za gradnjo dvosistemskega kv daljnovoda RTP Æelezniki-RTP Bohinj, RTP Æelezniki 110/20 kv moëi 2x20 MVA in RTP Bohinj 110/20 kv moëi 2x20 MVA. Za izdelovalca medobëinskega lokacijskega naërta smo izbrali DOMPLAN Kranj. NaËrtovana trasa daljnovoda v dolæini 20 km poteka od Æeleznikov prek Soriπke planine do Bohinjske Bistrice izven poseljenih obmoëij in kmetijskih zemljiπë prve kategorije. PrikljuËek daljnovoda v RTP Æeleznike in Bohinj naërtujemo z zemeljskim 110 in 20 kv kablom, ker ni prostora za daljnovodni koridor v naseljih Æelezniki in Bohinjska Bistrica. Za usklajeno traso daljnovoda s soglasodajalci smo pri podjetju IBE naroëili idejni projekt v dveh razliëicah. V prvi razliëici so projektanti uporabili stebre predalëne konstrukcije z donavo glavo, ker so niæji in se laæje prilagodijo zahtevi soglasodajalcev, da stebri ne smejo biti viπji, kot so drevesa ob trasi. V drugi razliëici pa so uporabljeni poligonalni stebri z jelka glavo. Z uporabo sodobnih tehnologij je projektant poskrbel za Ëimbolj neopazno umestitev daljnovoda v prostor in je v ta namen predvidel lomljenje trase z razliënimi koti na osi vzhod - zahod, razliëne πirine posekov na Trasa daljnovoda gozdnih obmoëjih in barvo stebrov prilagodil okolici (veëinoma je olivno zelena). Iz poroëila o priëakovanem elektromagnetnem sevanju v naravnem in æivljenjskem okolju za daljnovod RTP Æelezniki - RTP Bohinj, ki ga je izdelal EIMV, ki je pooblaπëen za izdelavo ocen elektromagnetnega sevanja elektroenergetskih vodov, je nedvoumovno razvidno, da bodo ta sevanja dosti niæja, kot jih predpisuje naπa zakonodaja. Po naπi zakonodaji so dopustna elektromagnetna sevanja v I. obmoëju, v naseljih, do 10-krat niæja, kot jih dopuπëa direktiva EU. Z naërtovano traso daljnovoda RTP Æelezniki - RTP Bohinj smo v mesecu januarju in v februarju 2007 seznanili krajane Nemπkega Rovta, Sorice, Sp. Danj, Rovt, PrtovËa in Podlonka. Na osnovi pripomb krajanov na naërtovano traso daljnovoda smo spremenili traso pri Podlonku in Nemπkem Rovtu. Projektant daljnovoda nam je izdelal nov idejni projekt, ki je osnova za predlog MLN in celostno presojo vplivov na okolje. Zaradi spremembe trase daljnovoda se je podaljπal Ëas za izdelavo predloga MLN daljnovoda in celostne presoje vplivov na okolje. Po zadnjem terminskem planu je predvideno, da obëinski sveti potrdijo lokacijski naërt v mesecu maju 2008, z izgradnjo daljnovoda pa priënemo sredi leta 2009 ter jo zakljuëimo v letu Foto: arhiv Elektro Gorenjska Javna predstavitev v Nemπkem Rovtu

10 10 Aktualno UËinkovito izvajanje projekta izgradnje daljnovoda od Æeleznikov do Bohinja Danijel Trstenjak, Informa Echo, d. o. o. Komunikacijska podpora je pri izvedbi projektov, pri katerih gre za umeπëanje objektov v prostor, kljuënega pomena. Ustrezni komunikacijski pristopi in skrbno pripravljene vsebine ciljnim skupinam omogoëajo razumeti, zakaj se aktivnosti naërtujejo, kako so zamiπljene in katere druæbene potrebe zadovoljujejo. Namen tovrstnega komuniciranja omogoëa podjetju ustvariti lokalno partnerstvo, usmerjeno v uresniëevanje skupnih interesov in trajnostnega razvoja. Bistveno pri naërtovanju komunikacijske podpore pa je, da se poskuπa najti ravnovesje med interesi in potrebami vseh vpletenih. Elektro Gorenjska, d. d., s projektom izgradnje visokonapetostnega daljnovoda med obëinama Æelezniki in Bohinj sledi poslanstvu zanesljivega oskrbovalca prebivalcev Gorenjske s kakovostno elektriëno energijo, ob tem pa si prizadeva, da bi bili posegi v okolje Ëim manj opazni in Ëim bolj sprejemljivi za lastnike zemljiπë. Pri projektu DV 110 kv RTP Æelezniki-RTP Bohinj je æe v zaëetni fazi bilo vzpostavljeno sodelovanje z lokalno skupnostjo. Projekt je bil predstavljen obëinski upravi obeh obëin, predsednikom krajevnih skupnosti in lokalnemu prebivalstvu, tako da je investitor pridobil predloge in mnenja krajanov. S projektom smo seznanili πe predstavnike razliënih interesnih skupin ter zanj pridobili tudi podporo lokalnih medijev. Odziv prebivalcev je bil v povpreëju pozitiven, nadaljnji koraki pri naërtovanju daljnovoda pa izvedeni tako, da so pripombe krajanov Ëim bolj dosledno upoπtevane. Prvo sodelovanje s podjetjem Elektro Gorenjska, d. d., je bilo z vidika agencije Informa konstruktivno, saj predstavniki projektne skupine razumejo pomen in vlogo komunikacijske podpore, ki omogoëa izgradnjo temeljev za vzpostavljanje vzajemnega spoπtovanja in sodelovanja z interesnimi skupinami. PrepriËani smo, da bomo s skupnimi moëmi uspeli izpeljati projekt v zadovoljstvo vseh, ki pri njem sodelujejo, vkljuëno s konënimi uporabniki elektriëne energije. Novosti po 1. juliju tudi pri zakonskih oblikah poslovanja mag. Maja Fiπinger Spremembe ob odprtju trga 1. julija ne bodo zanimive samo za konëne odjemalce, ki bodo pridobili moænost izbire dobavitelja, do sprememb bo priπlo tudi pri poslovanju distribucijskih podjetij, in sicer predvsem z zakonskega vidika, z vidika ustanavljanja novih druæb in spremenjenih statutov podjetij. Na sreëanjih posameznih organizacijskih enot smo vam na kratko æe predstavili nov naëin poslovanja. SODO, sistemski operater distribucijskega omreæja, je 15. marca ustanovila Vlada Republike Slovenije. Deloval bo kot druæba z omejeno odgovornostjo. Nekaj dni kasneje, natanëneje 22. marca, je vlada za vrπilca dolænosti direktorja novo ustanovljene druæbe imenovala mag. Milana Viæintina, ki v tem trenutku pripravlja in usklajuje aktivnosti za zaëetek delovanja druæbe. Druæba SODO, d. o. o., naj bi pridobila koncesijo za opravljanje dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omreæja, predhodno pa morajo distribucijska podjetja spremeniti svoje statute ter postati delniπke druæbe in ne veë javna podjetja. Naloge SODO so precej podobne nalogam, ki jih opravlja sistemski operater prenosnega omreæja, le da potekajo na drugi, niæji napetostni ravni.»as bo pokazal, katere naloge bi bilo πe potrebno dodati, kaj spremeniti in na katerih podroëjih razπiriti pristojnosti novo ustanovljene druæbe. V uredbi o naëinu izvajanja javne sluæbe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omreæja so naloge SODO jasno doloëene, in sicer bo skrbel za: distribucijo elektriëne energije, upravljanje in vodenje obratovanja distribucijskega omreæja, zagotavljanje vzdræevanja in razvoja omreæja, zagotavljanje dostopa do omreæja, varno in zanesljivo obratovanje distribucijskega omreæja, nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omreæja, odkup elektriëne energije od kvalificiranih proizvajalcev, izvajanje sistemskih obratovalnih navodil in pripravo sploπnih dobavnih pogojev, izvajanje sistemske zaπëite distribucijskega omreæja, izvajanje πtevënih in obratovalnih meritev v distribucijskem omreæju, izvajanje meritev in analiz na podroëju kakovosti oskrbe z elektriëno energijo ter za izvajanje zasilne oskrbe odjemalcev.

11 11 Aktualno portno druπtvo Elektro Gorenjska Vesna Kranjc port je odliëno zdravilo za premagovanje stresa in izboljπanje delovnih sposobnosti. Pa ne samo to, skozi πport spoznamo nove aktivnosti in πtevilne posameznike, s katerimi nimamo stika med svojim delovnim Ëasom. portno druπtvo spodbuja druæenje, zato je plan aktivnosti vsako leto pester in zanimiv za vse zaposlene in upokojence. Druπtvo uresniëuje svoje cilje z naslednjimi nalogami: vzbuja pri Ëlanih zaupanje v lastne moëi, podpira teænje in prizadevanje za rekreacijo in se zavzema za enakopravno uveljavljanje v druæbenem æivljenju, sodeluje v tekmovanjih razliënih πportnih zvez, distribucije in elektrogospodarstva, vzgaja svoj strokovni kader in zato organizira izpopolnjevanje svojih Ëlanov na πportnem in rekreacijskem podroëju z vadbo, s seminarji in teëaji, na obënih zborih in sestankih obravnava organizacijska vpraπanja in objavlja sklepe ter priporoëila. Foto: arhiv Elektro Gorenjska Na obënem zboru (29. maja) smo Ëlanom predstavili plan aktivnosti za leto 2007, ki ostaja podoben kot v preteklih letih. Vsi Ëlani se boste tudi v letoπnjem letu lahko vkljuëevali v πtevilne πporte, planinarjenje, kolesarjenje, tenis, badminton, odbojko, fitnes, streljanje, kegljanje ali pa se boste izpopolnjevali v fotografiji. Vabljeni ste tudi vi! Pridruæite se nam! portno druπtvo Elektro Gorenjska ima 199 Ëlanov, med njimi je 173 zaposlencev Elektra Gorenjska, d. d., 15 zaposlencev Gorenjskih elektrarn, d. o. o., in 11 upokojencev. Za tiste, ki πe niste, pa bi radi postali Ëlani πportnega druπtva Kdo je kdo v D? Predsednik: Marjan Porenta, tajnica: Vesna Kranjc, blagajniëarka: Romana Boænar, ostali Ëlani izvrπnega odbora: Iztok tern, Martin Koroπec, Æare trukelj in Janez Pπenica, hkrati pa delujejo tudi koordinatorji posameznih πportnih disciplin. Kako postanem Ëlan?»lan druπtva lahko postane vsak, ki je zaposlen v podjetju Elektro Gorenjska ali v Gorenjskih elektrarnah, vsak bivπi zaposleni ali upokojenec EG, ki se rekreativno ali aktivno ukvarja s πportom in je pripravljen delovati v okviru pravil druπtva ter redno plaëevati Ëlanarino. Izpolnite in oddajte pristopno izjavo, ki jo dobite pri tajnici Vesni Kranjc. Katere πportne sekcije delujejo?»lani delujejo v vseh πportnih disciplinah, predvsem pa v naslednjih: nogometu, streljanju, πahu, namiznem tenisu, tenisu, odbojki, kegljanju, balinanju, telovadbi, smuëanju, kolesarjenju, planinarjenju in fotografiranju.»lani druπtva lahko delujejo tudi v rekreativnih skupinah, ki zdruæujejo veë πportnih panog.

12 12 Aktualno Tudi letos zanimivi inovacijski predlogi mag. Renata Kriænar Komisija za inovacije se je v letoπnjem letu sestala 19. marca. Obravnavala je dva inovacijska predloga in ju nagradila. Oba predloga sta bila tako kot v lanskem letu posredovana ObmoËni zbornici za Gorenjsko. Na sestanku je komisija pregledala in ocenila dva prispela predloga: Sistem obratovalnih meritev v distribuciji elektriëne energije, kjer je komunikacijski del predlagal g. Edvard Koπnjek ter Rezervni center vodenja na podlagi daljinskega dostopa do lokalnih SCADA sistemov v RTP, ki sta ga predlagala g. Janez Smukavec in g. Edvard Koπnjek. Kot smo æe zapisali v odsevu Ëetrtletja, sistem obratovalnih meritev z integracijo razliënih naprav omogoëa enostavno zajemanje merilnih in ostalih obratovalnih podatkov in nadgrajuje funkcionalnosti obstojeëih merilnih naprav ter dodatno Rezervni center vodenja ima naslednje dobre lastnosti: alternativni naëin nadzora in upravljanja RTP v primeru havarije DCV, izvedba v najveëji meri izkoristi obstojeëo infrastrukturo, z izjemo opreme obstojeëega DCV, je tehniëno enostaven, s tem pa tudi robusten in cenovno sprejemljiv, lokacija RezCV ni kritiëna, izvajanje funkcij RezCV je mogoëe s katere koli lokacije, na kateri je omogoëen komunikacijski dostop do procesnega TK omreæja distribucije, sluæi tudi kot direkten vpogled deæurnim vzdræevalcem v stanje SCADA-sistema v posameznem RTP-ju, omogoëa nadzor nad delovanjem zaπëite v RTPju ter daljinsko parametriranje relejev ter branje oscilografij ter omogoëa neposredno primerjavo med zapisi DCVja in lokalne SCADE kot dodatno kontrolo proces nih podatkov. I. Uvod Bistveni element RezCV je uporaba daljinskega dostopa do raëunalnika (Computer Remote Access). Prek daljinskega dostopa do raëunalnikov za lokalno vodenje RTP, na katerih so nameπëeni SCADA sistemi za nadzor RTP, je mogoëe na enostaven naëin in z enega mesta nadzorovati dogajanje v posameznem RTP in (Ëe poznamo geslo za dostop!) tudi izvajati stikalne manipulacije. To pa so tudi najosnovnejπe in hkrati najnujnejπe funkcionalnosti DCV. poveëuje produktivnost in podporo obratovanju Elektra Gorenjska, rezervni center vodenja z uporabo sodobnih tehnologij pa zagotavlja optimalno podporo obratovanju elektroenergetskega omreæja Elektro Gorenjska v primeru odpovedi DCV v podjetju. Poleg inovativnosti in uporabnosti podanih predlogov se moramo zahvaliti za humanitarno gesto g. Edvarda Koπnjeka. Denarno nagrado, ki mu jo je komisija podelila za predlagana predloga bomo na njegovo æeljo donirali Centru za socialno delo Kranj, zavodu krlovec, dnevnemu centru za mlade in druæine, ki pomaga mladim iz takih in drugaënih razlogov, da vseeno skuπajo zaæiveti polno II. Zakaj potrebujemo RezCV V primeru veëje havarije v prostorih DCV izgubimo moænost daljinskega nadzora in upravljanja z energetskimi objekti in napravami (RTP, DVS). Strojna oprema DCV je sicer podvojena, s tem je zagotovljena redundanca v primeru izpada posameznega sklopa DCV. Problem nastopi v primeru poæara, potresa ali drugega vzroka, ki bi imel za posledico uniëenje ali nezmoænost uporabe osnovne in redundanëne opreme. Vsa oprema DCV se kljub podvojeni konfiguraciji nahaja v istih prostorih. Trenutno je alternativa daljinskemu vodenju RTP in DVS "æivi" nadzor nad napravami, kar pomeni 24-urno deæurstvo v vseh RTP. Elektro Gorenjska pa ne razpolaga z zadostnim πtevilom usposobljenih obratovalcev za izvajanje takπne naloge. III. Opredelitev RezCV A. Ideja in preizkus Ideja, kako Ëim enostavneje (z daljinskim nadzorom raëunalnikov za lokalno vodenje) realizirati daljinski nadzor nad RTP-ji, se je porodila v maju Do konca leta 2005 je bila ta ideja praktiëno preizkuπena v Sluæbi za tehniëne dejavnosti (OE UDO) z daljinskim dostopom do raëunalnikov za lokalno vodenje v RTP Bled, Bohinj, TræiË, Primskovo, Jesenice, Medvode in Radovljica. Ideja in praktiëni preizkus sta bila spomladi 2006 predstavljena podjetju Iskra Sistemi, ki je dobavitelj veëine lokalnih SCADA-sistemov v naπih æivljenje in odkrijejo iskrice in radosti, ki nam jih ponuja æivljenje. Predsednik uprave mag. Joæe Knavs je na sestanku komisije za inovacije na koncu posebej poudaril: "Ustvarjanje ustrezne inovacijske klime v podjetju je zelo pomembno," zato ste vabljeni vsi zaposleni s svojimi zamislimi za poenostavitve in posodobitve delovnih procesov in πe za mnogo drugega, kar bo lahko koristilo pri uëinkovitih delovnih procesih. To so lahko tehniëni predlogi, inovacije...posredujte jih naprej, komisija bo obravnavala vse prispele predloge. Vse podrobnosti boste naπli v Pravilniku o inovacijah in tehniënih izboljπavah (ident. πtev ). Rezervni center vodenja na podlagi daljinskega dostopa do lokalnih SCADA sistemov v RTP Edvard Koπnjek Predmet inovacijskega predloga (E. Koπnjek, J. Smukavec, 2006) je rezervni center vodenja (RezCV) na podlagi daljinskega dostopa do lokalnih SCADA sistemov v RTP. RTP-jih. Podjetje je po predstavitvi podalo svoje videnje dveh razliëic izvedbe RezCV ( ). Ti dve razliëici je poleg ostalih moænosti ovrednotil πe IBE v svojem idejnem projektu DCV Elektro Gorenjska decembra Na podlagi te πtudije smo v organizacijski enoti distribucijsko omreæje kot primerno izbrali v referatu opisano varianto, ki bo v letu 2007 tudi realizirana. DISPE»ER Ethernet komunikacija DISPE»ER DCV IEC IEC TK Omreæje serijska komunikacija SCADA rezcv, zrcalne do vseh RTU-jev po RTP-jih slike pos. lokalnih SCAD Ethernet komunikacija IEC IEC serijska komunikacija do DCV Ethernet komunikacija IEC SCADA Ethernet Komunik. Ethernet Komunikacija SCADA Komunik. raë. Komunikacija IEC raë. IEC Idejna zasnova komunikacij RezCV IEC serijska komunikacija do DCV IEC serijska komunikacija do DCV Ethernet komunikacija IEC SCADA Ethernet Komunik. raë. Komunikacija IEC B. Opis lokalnih SCADA-sistemov Daljinsko upravljanje razdelilnih transformatorskih postaj je v zadnjih letih zasnovano na okenski tehnologiji. Komunikacija s centrom πe vedno poteka po principu toëka - toëka z uporabo protokola IEC Upravljanje RTP je sestavljeno iz komunikacijskega raëunalnika in raëunalnika za lokalno vodenje, na katerem je nameπëena programska oprema SCADA. Komunikacijski raëunalnik skrbi za komunikacijo z

13 13 Aktualno distribuiranimi enotami za zaπëito in vodenje ter DCV-jem in raëunalnikom za lokalno vodenje. Na raëunalniku za lokalno vodenje je poleg programske opreme SCADA nameπëenih tudi veë programov za parametriranje distribuiranih enot za zaπëito in vodenje, za branje oscilografij ob dogodkih itd. Daljinski dostop do raëunalnika za lokalno vodenje omogoëa dostop do vseh programov za parametriranje zaπëite in branje oscilografij distribuiranih enot ter upravljanje lokalnega vodenja na daljavo. Tako lahko opravljamo (osnovne) naloge dispeëerja v DCV na alternativen naëin. Rezervni center vodenja bi lahko prevzel osnovne funkcije DCV v primeru hujπe okvare v DCV, v Ëasu vzdræevanja ali nadgradenj DCV... Poleg tega bi RezCV omogoëal inæenirju za zaπëito daljinsko parametriranje zaπëitnih naprav v RTP zbiranje oscilografije ipd. Pri tem bi bila smiselna izdelava potrebnih aplikacij za avtomatsko zbiranje oscilografij in shranjevanje podatkov v podatkovno skladiπëe. Daljinski dostop do raëunalnika za lokalno vodenje in povezava s komunikacijskim raëunalnikom temeljita na ethernet tehnologiji (Sl. 1). S tem je omogoëen dostop do vsakega posameznega elementa (raëunalnik za lokalno vodenje, komunikacijski raëunalnik) lokalnega vodenja. RezCV bi lahko uporabili tudi za vzdræevanje vse programske opreme, nameπëene na komunikacijskem raëunalniku in raëunalniku za lokalno vodenje. Tako bi bilo mogoëe mnogo hitreje reπevati napake v delovanju programske opreme ali programsko opremo dopolnjevati. Iz vzdræevanja na daljavo pa so seveda izvzete okvare na strojni opremi, ki jih je potrebno reπevati na mestu samem. C. Strojna oprema Za vzpostavitev obravnavanega rezervnega centra je potrebna dokaj skromna strojna oprema. Predpogoj za izvedbo je ethernet omreæje v RTP-ju. Potrebujemo πe komunikacijski raëunalnik, ki komunicira s posameznimi komunikacijskimi raëunalniki po protokolu IEC , ter raëunalnik za vizualizacijo slik posameznih lokalnih sistemov SCADA. Ustrezna strojna oprema se z izjemo veëjega monitorja in nekaj komunikacijske opreme obiëajno nahaja v vsakem RTP-ju, zato je mogoëe rezervni center vzpostaviti v vsakem RTP-ju. D. Programska oprema Daljinski dostop do posameznih lokalnih sistemov SCADA je trenutno æe izveden, uporablja se program RealVNC. RealVNC je preprost za uporabo. OmogoËa pogled in varen nadzor nad oddaljenim namizjem, ne glede na operacijski sistem, ki je nameπëen na raëunalniku. VNC npr. omogoëa nadzor nad Windows Vista namizjem z oddaljene lokacije, kjer imamo nameπëen Linux ali operacijski sistem MAC. Potrebna je tudi aplikacija, ki zbira alarme posameznih lokalnih sistemov SCADA. Nabor alarmov mora biti seveda omejen. Glavna naloga aplikacije je operaterju poenostaviti in poenotiti pregled nad slikami posameznih sistemov SCADA. Tako je tudi laæje upravljati celotno distribucijsko omreæje. VeË o obravnavanem rezervnem centru vodenja najdete v referatu: E. Koπnjek, J. Smukavec, Rezervni center vodenja na podlagi daljinskega dostopa do lokalnih SCADA sistemov v RTP, Zbornik CIRED, 8. konferenca slovenskih elektroenergetikov,»ateæ, Sistem obratovalnih meritev v distribuciji elektriëne energije - komunikacijski del Edvard Koπnjek Predmet inovacijskega predloga (E. Koπnjek, 2006) je avtomatski prenos obratovalnih meritev s souporabo komunikacijskih poti za prenos obratovalnih in obraëunskih meritev ter celovito obvladovanje obratovalnih meritev za potrebe: obratovanja, vzdræevanja in vodenja SN/NN omreæja, razvoja omreæja, spremljanja kakovosti napetosti, kontrole odjema EE. I. Uvod Bistveni element tega inovacijskega predloga je souporaba komunikacijskih poti za prenos obratovalnih in obraëunskih meritev. Osnovna ideja je implementacija Ethernet omreæja v SN/NN TP in komuniciranje z razliënimi inteligentnimi merilnimi napravami in napravami za vodenje NNO (MI7150, MC760, koncentrator P2LPC...) po protokolu TCP/IP do razliënih merilnih centrov (obratovalnih meritev, obraëunskih meritev, meritev kakovosti, DCV...). II. Razlogi za vzpostavitev sistema obratovalnih meritev ObstojeËi informacijski sistem obratovalnih meritev omogoëa zajem podatkov do nivoja SN izvoda iz razdelilno transformatorske postaje (RTP). Merilniki obratovalnih meritev v RTP so prek komunikacijskih raëunalnikov povezani z distribucijskim centrom vodenja (DCV). Sistem za nadzor, vodenje in zajem podatkov (SCADA) v DCV med drugim zagotavlja daljinsko vodenje in nadzor RTP ter prikaz in arhiviranje merilnih podatkov. Za razπiritev informacijskega sistema obratovalnih meritev do nivoja TP SN/NN bi bilo potrebno vgraditi merilnike obratovalnih meritev v vse TP SN/NN in zagotoviti avtomatski prenos podatkov do merilnega centra obratovalnih meritev. Vsekakor je najpomembnejπe dejstvo, da se z razπiritvijo informacijskega sistema omogoëi nadzor nad obratovanjem celotnega SN omreæja v realnem Ëasu. S tem se obëutno skrajπa potreben Ëas za ugotavljanje vzroka in mesta okvare na omreæju in moænost natanënejπega informiranja in vodenja deæurnih ekip na terenu. Podjetje za distribucijo EE tako lahko πe bolje izpolnjuje svoje poslanstvo, to je zagotavljanje zanesljive in kakovostne oskrbe svojih odjemalcev z elektriëno energijo. Uporaba obratovalnih meritev za potrebe razvoja, obratovanja in vzdræevanja, kontrole kakovosti napetosti in kontrole odjema je na kratko povzeta v naslednjih πtirih razdelkih. A. Razvoj distribucijskega omreæja Rezultati obratovalnih meritev so nepogreπljivi pri naërtovanju distribucijskega omreæja, saj so osnova za izraëun pretokov moëi, koniënih obremenitev, zasedenosti transformacije, tehniënih izgub itd. Na podlagi teh in drugih parametrov se odloëa o potrebi in naëinu ojaëitve omreæja ali transformacije na doloëenem napajalnem obmoëju. Z izgradnjo informacijskega sistema obratovalnih meritev na nivoju TP bi bistveno izboljπali sedanje grobe ocene koniënih obremenitev TP. Za razvoj distribucijskega omreæja so zanimive koniëne obremenitve TP v Ëasu koniëne obremenitve napajalnega izvoda iz RTP in koniëne obremenitve TP v Ëasu koniëne obremenitve samega RTP. B. Obratovanje in vzdræevanje distribucijskega omreæja DCV kot osrednje informacijsko vozliπëe, namenjeno vodenju in vzdræevanju SN omreæja, ne razpolaga z informacijami o stanju in dogodkih na nivoju TP. Ugotavljanje dejanskega stanja je tako prepuπëeno deæurnemu osebju na terenu. Z razπiritvijo zajema obratovalnih meritev in dogodkov (alarmov) do nivoja TP bi dosegli: bistveno skrajπanje Ëasa za ugotavljanje vzroka in mesta okvare na omreæju, moænost natanënejπega informiranja in vodenja deæurnih ekip na terenu,

14 14 Aktualno natanënejπo statistiko dogodkov, natanënejπi izraëun kazalcev kakovosti, boljπo podporo delovanju klicnega centra. C. Kontrola odjema elektriëne energije Za distributerja EE je vsekakor zanimiva razlika med EE, ki jo TP oddaja v NN omreæje, in vsoto porabe vseh odjemalcev na NN omreæju (sistem za AMR - automatic meter reading). Ob upoπtevanju nekaterih pogojev nam razliko predstavljajo tehniëne izgube na NN omreæju in eventualni nekontrolirani odjem (kraja). Pogoji, ki jih moramo upoπtevati pri primerjavi porabe, so: vzpostavljen sistem avtomatskega odëitavanja πtevcev tarifnih odjemalcev (AMR), ustrezen razred toënosti merilnih naprav, enaki merilni metodi AMR sistema (15-minutna pov preëja) in sistema obratovalnih meritev, Ëasovna sinhronizacija merilnih naprav. D. Spremljanje kakovosti elektriëne energije Z informatizacijo TP SN/0.4kV in vgradnjo ustreznih naprav zagotovimo informacije za dve kategoriji kakovosti EE, tj. kakovost oskrbe (neprekinjenost dobave) in kakovost napetosti. Podatke za spremljanje in analizo neprekinjenosti dobave zagotovimo z vgradnjo ustrezne konëne postaje (RTU), medtem ko podatke o kakovosti napetosti zagotavlja npr. merilni enter MC 760 podjetja Iskra Mis. Network manegment strežnik RADIUS strežnik Distribucijsko podjetje požarni zid Aplikacijski strežnik Povezava med podjetjem in GPRS/UMTS operaterjem VPN, enkriptirana povezava GGSN Brezžična povezava GPRS/UMTS operater GPRS/UMTS usmerjevalnik RS232 Merilni center RTU Ethernet Nivo TP dodatni Ethernet priključki AMR koncentrator III. Souporaba komunikacijskih poti Sistemi AMR (Automated Meter Reading) temeljijo na zmogljivih merilnih napravah in na komunikacijskih poteh, ki zagotavljajo prenos merilnih podatkov v merilni center obraëunskih meritev. Del komunikacijskega sistema zagotavlja prenos podatkov med komunikacijskimi koncentratorji v TP in merilnim centrom obraëunskih meritev. Postavlja se vpraπanje, kako zagotoviti optimalni prenos podatkov obraëunskih in obratovalnih meritev do obeh merilnih centrov. Sodobna tehnologija komunikacij ponuja veliko moænosti. Eden od moænih naëinov je uporaba GPRS, to je tehnologije paketne obdelave in izmenjave podatkov v mobilnem omreæju. Podobno kot GPRS omreæja lahko za prenos podatkov uporabimo brezæiëna omreæja (WLAN). Zaradi vedno veëje popularnosti tehnologije Ethernet v merilnih sistemih in sistemih procesne avtomatike je smiselno uporabiti Ethernet / GPRS (WLAN) vmesnik za komunikacijo z vsemi (merilnimi) napravami v TP. Seveda pa morajo imeti naprave, s katerimi æelimo komunicirati, Ethernet prikljuëek. Komunikacija med merilnimi centri in merilnimi napravami v TP nato poteka po protokolu TCP/IP. Vzpostavitev Etherneta v TP poleg omenjenega prenosa razliënih merilnih podatkov na πiroko odpira vrata implementaciji razliënih sistemov za nadzor in vodenje Izvoljen nov svet delavcev Vesna Kranjc TP in tudi NN omreæja, kar bo vsekakor v prihodnosti vedno bolj aktualno. IV. Uvajanje inovacijskega predloga in ostale aktivnosti V sodelovanju z Iskro Sistemi izvajamo pilotni projekt, katerega namen je ovrednotiti in praktiëno preizkusiti souporabo komunikacijske poti za prenos obraëunskih in obratovalnih meritev prek GPRS in WLAN omreæja. Pilotni projekt se izvaja vzporedno s pilotnim projektom uvajanja sistema AMR. V oktobru 2006 je bila ideja, ki jo obravnava ta inovacijski predlog, predstavljena in pozitivno sprejeta na strokovni delavnici, ki jo je pod naslovom Sistemske reπitve merjenja EE organiziral SLOKO-CIRED. V dogovoru in v sodelovanju z Iskro Sistemi je bil pripravljen referat za evropsko strokovno sreëanje CIRED, ki je bilo od 21. do 24. maja 2007 na Dunaju. Referat je bil predstavljen tudi na slovenskem sreëanju CIRED-CIGRE, ki je bil meseca junija 2007 v»ateæu. Na podlagi rezultatov pilotnega projekta in glede na dinamiko uvajanja sistemov AMR se bomo odloëili o obsegu, tehnologiji in naëinu uvajanja v tem predlogu obravnavanih sistemov. VeË o obravnavani tematiki najdete v referatih: D. Gerbec, E. Koπnjek, J. Smukavec, Vzpostavitev Etherneta v TP SN/0.4 kv, Zbornik CIRED, 8. konferenca slovenskih elektroenergetikov,»ateæ, D. Gerbec, J. Curk, E. Koπnjek, J. Smukavec, Implementation of Ethernet in LV/MV transformer stations, International Conference on Electricity Distribution, Vienna, maja so bile volitve v svet delavcev, na katerih smo posebej volili predstavnike iz Æirovnice in posebej iz Kranja. Za obmoëje Æirovnice je kandidirala ena delavka, ki je bila tudi izvoljena. V Kranju smo imeli na izbiro veë kandidatov. Izmed 17 delavcev smo izvolili osem Ëlanov sveta delavcev. Volitev na obmoëju Æirovnice se je udeleæilo 79,2 odstotkov, na obmoëju Kranja pa 65 odstotkov delavcev, ki so imeli pravico voliti. Prva seja sveta delavcev je bila 24. maja Na njej so Ëlani izvolili predsednika in njegovega namestnika. Svet delavcev bo naslednja πtiri leta vodil Vojko Oman, njegov namestnik pa je postal Prva seja novega sveta delavcev Primoæ SokliË. Pristojnosti sveta delavcev so doloëene z zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Svet delavcev: skrbi za to, da se izvajajo zakoni in drugi predpisi, sprejete kolektivne pogodbe ter doseæeni dogovori med svetom delavcev in delodajalcem; predlaga ukrepe, ki koristijo delavcu; sprejema predloge in pobude delavcev in jih v primeru, da so upraviëeni, upoπteva pri dogovarjanju z delodajalcem; pomaga pri vkljuëevanju v delo invalidom, starejπim in drugim delavcem, ki jim je zagotovljeno posebno varstvo. Foto: Roman Bratun»lani sveta delavcev, izvoljeni 8. maja 2007: VoliπËe πt. 1 (ÆIROVNICA): Ime kandidata πtevilo glasov 1. DAMJANA PERNU 38 VoliπËe πt. 2 (KRANJ): Ime kandidata πtevilo glasov 1. SLAVKO HLEBI» VOJKO OMAN IZTOK TULAR BORUT JEREB PRIMOÆ SOKLI» LEOPOLD ZUPAN OLGA P ENICA ÆARKO TRUKELJ 70

15 15 Aktualno Delo sveta za ravnanje z okoljem Rudolf Ogrinc Vse veë je podjetij, ki si vse bolj prizadevajo za Ëim boljπi odnos do okolja, tako da obvladujejo svoje procese in dejavnosti v okviru svoje politike do okolja in okoljskih ciljev. In prav je tako. Ponosno lahko povemo, da smo tudi mi med temi "okoljevarstveniki". S svojim ravnanjem do okolja hoëemo spodbuditi πe veëje zanimanje in zaskrbljenost do sodobnih problemov okolja in pri tem skrbeti za uravnoteæeni razvoj podjetja. Da bi dosegali sodobne normative za ravnanje z okoljem ter nenehno uvajali izboljπave na tem podroëju, smo si v letu 2006 pridobili mednarodni standard ISO Naπ cilj je zmanjπevanje negativnih vplivov naπe dejavnosti na okolje. Za postavljene cilje smo v svetu pripravili tudi ustrezne programe za zmanjπanje teh vplivov. Prav z realizacijo teh programov in s stalnim spremljanjem in z ocenjevanjem okoljske uëinkovitosti sistema ravnanja z okoljem si bomo zagotovili nenehno izboljπevanje sistema. Da nam zastavljeni projekti uspejo, je zelo pomembno sodelovanje vseh zaposlenih. Naloga sveta za ravnanje z okoljem je, da zaposlene informiramo o okoljski politiki in njenih ciljih ter vzpodbudimo okoljsko zavezanost k naërtovanemu in sistematiënemu varovanju okolja. Proces okoljskega ozaveπëanja zaposlenih je dolgoroëen proces, saj je pogosto potrebna sprememba æivljenjske filozofije, s tem pa tudi naëin æivljenja. Proces je najuëinkovitejπi, Ëe iniciativa prihaja od vodstvenih delavcev, ki lahko pri gradnji procesov in komunikaciji vzbujajo odnos do okolja. Svet za ravnanje z okoljem je od zadnjega javljanja imel pet sej, na katerih je bil poudarek na naslednjih nalogah: usklajevanje in sprejem vseh potrebnih programov za ravnanje z okoljem, priprava finanënih in terminskih naërtov za realizacijo programov za ravnanje z okoljem, odprava neskladnosti in nepravilnosti iz poroëila o presoji ISO 14001, priprava prvega poroëila o ravnanju z okoljem v Elektru Gorenjska, obveπëanje delavcev Elektra Gorenjska in zunanjih izvajalcev o procesih ravnanja z odpadki, spremljanje in koordiniranje procesov ravnanja z odpadki, spremljanje izvajanja naërtovanih programov za ravnanje z okoljem, priprava letnega poroëila o nastajanju odpadkov v proizvodnji in storitveni dejavnosti za ministrstvo za okolje in prostor. Naj zakljuëim z naslednjo mislijo: dihati sveæ zrak, piti Ëisto vodo, se sprehajati po zelenih povrπinah, posluπati ævrgolenje ptic, gledati zdrave otroke... Do tega imamo pravico vsi. Vse to si lahko zagotovimo z odgovornim odnosom do okolja. To je vrednota, ki je preprosto ne smemo spregledati. Kaj pa je pomembnejπe od Ëistega okolja in zdravja? Dodatni koraki k Ëistemu okolju mag. Renata Kriænar Akcije zbiranja starega papirja»lani sveta za ravnanje z okoljem skrbimo, da se vsak odpadek, ki nastane v podjetju, ne samo prepozna, evidentira in ustrezno odstrani, paë pa smo ambasadorji, da vsi zaposleni lahko prepoznavamo ostale odpadke, ki nastajajo, jim definiramo proces evidentiranja in odvoza ter z doloëeno mero iznajdljivosti z njimi pomagamo tudi πirπi okolici. Eden izmed takih odpadkov je star papir. V pisarnah se dnevno kopiëijo Ëasopisi in revije, ki so aktualni le doloëeno obdobje. Svet za ravnanje z okoljem je zato sprejel sklep, da bomo organizirali akcije zbiranja starega papirja. Vsak zadnji petek v mesecu lahko poëistite svojo pisarno in prinesete stare Ëasopise in revije v zabojnik, ki bo parkiran na dvoriπëu od 13. ure dalje. Prva "zbiralna akcija" papirja je bila tako organizirana 29. junija 2007, in po odzivu sodeë bomo z njo nadaljevali tudi v prihodnosti. Naj bo to dodaten korak k Ëistemu okolju in dobremu delovnemu prostoru. Okoljsko poroëilo za leto 2006 V skladu z doloëili standarda ISO 14001/2004, ki opredeljuje odgovorno ravnanje z odpadki, smo v sklepni fazi priprave Okoljskega poroëila za leto 2006, v katerem bomo strnili poslanstvo, doseæke in rezultate, doseæene v letu 2006 na podroëju odgovornega ravnanja z odpadki. Okoljsko poroëilo ni samo merilo za pripravo novih poroëil, paë pa bo v prvi meri sluæilo za vse vas, zaposlene, da boste v njem naπli zanimive in uporabne informacije, spoznali in odkrili nove moænosti in ideje odgovornega ravnanja z odpadki. Ni samo Svet za ravnanje z okoljem tisti, ki prepoznava odpadke, tudi vaπi predlogi in opaæanja, ki nam jih boste posredovali, bodo dodatno pripomogli k res odgovornemu ravnanju podjetja do okolja. Pohvala svetu za ravnanje z okoljem Realizacija programov za ISO 14001/2004 Miha Zupan Na podlagi nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri uvedbi sistema ISO 14001/2004, smo v Elektru Gorenjska, d. d., napisali programe za odpravo le-teh. Tako smo v letu 2007 odpravili naslednje nepravilnosti in pomanjkljivosti: 1. Pripravljena so bila navodila za poslovne partnerje in delavce Elektra Gorenjska, d. d., za ravnanje z odpadki v naπem podjetju. 2. Izvedena so bila interna usposabljanja za delavce na temo loëenega zbiranja odpadkov. 3. Izvedeno je bilo usposabljanje voznikov za prevoz nevarnega blaga. 4. Nabavljena je bila naslednja delovna in ekoloπka oprema: prikolica za prevoz goriva, ki ustreza predpisom ADR, 12 ekoloπkih kontejnerjev za sanacijo izliva nevarnih tekoëin, 19 velikih ekoloπkih zabojnikov za teren, ki se nahajajo v delovnih vozilih, zloæljiv lovilec nevarnih tekoëin, 18 lovilnih posod za prepreëitev izliva nevarnih snovi, litrskih posod za loëeno zbiranje odpadkov (barve in laki, spreji, topila in razredëila, mastne krpe, æarnice) litrskih posod za loëeno zbiranje odpadkov, litrski lovilni posodi za prepreëitev izliva nevarnih snovi, antistatiëna protizdrsna rola, ki vpija izliv nevarnih snovi (olja, bencin). Pridobitev certifikata ISO 14001/2004, sistema za ravnanje z okoljem, je bila v letu 2006 pomemben doseæek za podjetje Elektro Gorenjska. Na kolegiju uprave je bilo zato posebej pohvaljeno delo Sveta za ravnanje z okoljem, saj dnevno lahko opaæamo nove ukrepe in aktivnosti, ki jih izvajamo v okviru zadanih programov, ki jih doloëa standard. Stalno spremljanje in evidentiranje odpadkov, uvajanje novih ukrepov in realizacija programov ter skrb za konstantno obveπëanje vseh zaposlenih, so aktivnosti, ki kaæejo odgovoren odnos podjetja do okolja.

16 16 Aktualno Nove registracijske kartice Dominik OvniËek Elektro Gorenjska, d. d., se je zaradi tehnoloπke zastarelosti obstojeëega registracijskega sistema odloëila za menjavo registracijskih kartic. Izbran ponudnik za zamenjavo kartic oziroma za vzpostavitev novega registrirnega sistema je bilo podjetje»etrta pot, avtomatska identifikacija, raëunalniπtvo in informatika, d. o. o. Osnovne teæave dosedanjega registracijskega sistema so bile: starost naprav (sedem let in veë), program T&S je omejen zgolj na registracijo delovnega Ëasa in pristopne kontrole, naprednejπih programskih reπitev za obvladovanje delovnega Ëasa nima, ostale procese (malice, recepcija), ki so povezani z identifikacijskimi karticami, obvladujemo v loëenih programskih okoljih, kar povzroëa nepovezljivo razdrobljenost programskih reπitev in nepotrebne stroπke vzdræevanja razliënih programov, meseëno administriranje pri zakljuëevanju stanja in prenos podatkov (plaëe, malice) je povezano z nepotrebnim administrativnim delom in dodatnimi stroπki, program T&S deluje v konfiguraciji odjemalec-streænik, kar pomeni, da je pri vsaki spremembi nastavitev (ali okvari raëunalnika) potrebna nova namestitev odjemalskih programov na vseh pripadajoëih delovnih mestih, kar je povezano z nepotrebnimi stroπki in izgubo Ëasa, za izdelavo poroëil je potrebna instalacija programa, kar je moteëe, saj ni mogoëe administriranje podatkov kjer koli v omreæju, razpoloæljivost poroëil je omejena na programsko opremo in s tem vzdræevalno pogodbo, ocenjujemo tudi, da je kvarljivost obstojeëih ID-kartic skoraj 17 odstotkov (od 300 zaposlenih pribliæno 50 kosov letno) in presega sprejemljivo kvarljivost kakovostnih ID-kartic, ki znaπa od tri do pet odstotkov, glede na starost in æivljenjsko dobo obstojeëe strojne opreme ocenjujemo, da bodo potrebne postopne zamenjave posameznih komponent, zaradi Ëesar bodo stroπki vzdræevanja obstojeëega sistema v naslednjih letih πe naraπëali. na vsehdelovnih mestih ter kjer koli v omreæju (prihranek Ëasa in stroπkov nameπëanja odjemalskih programov in administriranja podatkov), programska oprema mora biti povezljiva z drugimi procesi (obraëun plaë) na nivoju programskih vmesnikov, ki omogoëajo prenos podatkov brez vmesnih preraëunov in roënih vnosov (prihranek Ëasa, zmanjπanje πtevila moænih administrativnih napak), kompleksnejπe obvladovanje delovnega Ëasa z elektronsko dovolilnico in naërtovanjem odsotnosti, kar omogoëa ukinitev papirnih dovolilnic z elektronsko najavo in odobritvijo odsotnosti ter sledljivost celotnega procesa (dvig kakovosti procesa, razbremenitev in prihranek Ëasa tajnic pri vnosu odsotnosti), prilagodljiv sistem za poroëanje, ki bo omogoëal samostojno nastavitev rednih meseënih poroëil in po potrebi hitro pripravo t. i. ad hoc poroëil (zniæanje stroπkov, prihranek Ëasa, dvig kakovosti procesa), moænost integracije obstojeëega sistema (baza podatkov...), kvarljivost ID-kartic do najveë 5 % letno (zniæanje stroπkov in prihranek Ëasa pri zamenjavi kartic), lahko integracijo z ostalimi sistemi, ki πe niso prisotni (sledenje...). Po izbiri ponudnika v zaëetku letoπnjega leta je sledila zamenjava in namestitev novega sistema, ki smo jo s pomoëjo sluæbe za marketing izvedli brez veëjih teæav 5. in 6. maja Izvedba sistema je zajela postavitev registrirnega sistema v krajevnih nadzorniπtvih in vseh poslovnih stavbah v okviru Elektro Gorenjske, d. d., in Gorenjskih elektrarn, d. o. o. Celotna ocena uvajanja in prilagajanja zahtevam uporabnikom po pribliæno enem mesecu je dobra. S strani uporabnikov smo prejeli predloge za nove funkcionalnosti sistema. Po skoraj enomeseënem delovanju sistema in upoπtevanju skoraj vseh predlogov uporabnikov ugotavljamo, da registrirni sistem in sistem registracije malic po priëakovanju deluje stabilno. Foto: Roman Bratun Poleg preventivne zamenjave registrirnega sistema smo æeleli ponuditi tudi dodatne funkcionalnosti. Predvsem naërtujemo dograditev sistema avtomatiënega zaklepanja ob izhodu iz krajevnih nadzorniπtev in morebitno uporabo registrirnih kartic ob uvedbi sistema sledenja motornih vozil. Na podlagi opisanih teæav, ki predstavljajo neudobno uporabo, izgubo Ëasa pri administriranju in vzdræevanju s pripadajoëimi materialnimi in nematerialnimi stroπki, smo se konec leta 2006 odloëili, da sistem zamenjamo. Poiskali smo celovitejπo sistemsko reπitev, ki ustreza vsem zahtevam podjetja: ustrezna reπitev predstavlja vkljuëevanje procesov, ki so povezani z uporabo identifikacijskih kartic, in sicer registracija delovnega Ëasa, pristopna kontrola, malice, recepcija, integracija registriranih ur v tabelo, obdelava plaë (za ljudi, ki imajo eno vrsto dela in en DN), celovita programska reπitev, programska oprema mora delovati v spletni konfiguraciji, kar pomeni, da se na strani odjemalcev uporablja zgolj spletni brskalnik, s Ëimer bomo zagotovili, da so vse sistemske spremembe istoëasno in takoj dostopne Registracijski terminal Foto: Roman Bratun

17 17 Aktualno Utrip poslovanja v letu 2006 Joæe Gorenc KljuËni podatki na dan v SIT v EUR Sredstva Kapital Prihodek »isti dobiëek (po obdavëitvi) BilanËni dobiëek (o delitvi odloëa skupπëina) Knjigovodska vrednost delnice 1.744,42 SIT 7,28 EUR Podjetje Elektro Gorenjska je leto 2006 zakljuëilo z dobiëkom pred obdavëitvijo v viπini tisoë SIT, kar je v primerjavi z letom 2005 za 25,2 % manj zaradi viπjih stroπkov nakupa elektriëne energije. Energetski zakon zahteva spremljanje rezultatov po dejavnostih. V nadaljevanju prikazujemo izide poslovanja posameznih dejavnosti, ki se opravljajo v okviru Elektra Gorenjska, za leti 2006 in KoliËinski obseg poslovanja Po omreæju Elektra Gorenjska je bilo v letu 2006 distribuirane MWh elektriëne energije oziroma 4,3 % veë kot v letu Za potrebe svojih odjemalcev in za pokrivanje izgub v omreæju smo v letu 2006 od svojih dobaviteljev elektriëne energije kupili MWh elektriëne energije (0,4 % veë kot v letu 2005). VeËino elektriëne energije, in sicer 90,4 %, smo kupili od HSE, 9,5 % od kvalificiranih proizvajalcev in 0,1 % od nekvalificiranih proizvajalcev. v mio SIT SODO DTO DUO TRG Druæba Elektro Gorenjska je v letu 2006 prodajala elektriëno energijo odjemalcev in jim skupno prodala MWh elektriëne energije (deleæ tarifnih odjemalcev znaπa 34,4 %). Vrednostni obseg poslovanja Celotni prihodki Elektra Gorenjska so bili v letu 2006 v viπini tisoë SIT (3,5 % veë kot v letu 2005). Vzdræevanje Vlaganje sredstev v vzdræevanje elektroenergetskih objektov je nujno za doseganje nemotene oskrbe z elektriëno energijo in kvalitetno obratovanje naprav. UËinki teh vlaganj so dolgoroëni in se kaæejo predvsem v manjπem πtevilu okvar in manjπih stroπkih tekoëega (kurativnega) vzdræevanja. V letu 2006 smo za vzdræevanje namenili tisoë SIT (54,9 % manj kot leta 2002). Graf: Struktura prihodkov v letu % 8 % 1 % 52 % Prodaja EE Prihodki od uporabe omreæja Prihodki od prodaje proiz. in stor. Ostali prihodki v 000 SIT Celotni odhodki Elektra Gorenjska so v letu 2006 znaπali tisoë SIT, kar je 4,4 % veë kot v letu poprej. Graf: Struktura odhodkov v letu % 13 % 10 % 9 % 1 % 56 % Nakup EE Stroπki dostopa do omreæja MSO Amortizacija Stroπki dela Ostali stroπki Gibanje stroπkov vzdræevanja od leta 2002 do leta 2006 Naloæbe Za leto 2006 smo naërtovali tisoë SIT investicij. Poraba je v letu 2006 znaπala tisoë SIT, kar je 98,9 % vseh naërtovanih sredstev za leto Pomembnejπe investicije v letu 2006 so bile naslednje: RTP 110/20 kv Moste, RTP Primskovo 110/20 kv, RTP 110/20 kv TræiË, RTP Bohinj /20 kv, zakljuëili smo prehod z 10 kv na 20 kv nivo (najpomembnejπi doseæek), nadomestili smo daljnovod Podkuæe - Gozd Martuljek v dolæini 9 km, zgrajenih je bilo 14 novih in obnovljenih 65 transformatorskih postaj, zgrajenih je bilo 14 km 20 kv kabelskih vodov, izgrajen je bil sistem za kakovost elektriëne energije in dokonëana je bila izgradnja distribucijskega centra vodenja.

18 18 Aktualno Zaposleni V Elektru Gorenjska je bilo zaposlenih 320 delavcev. Po stopnji izobrazbe je bila povpreëna struktura v skupini naslednja: NajveËjih deset lastnikov je imelo na dan skupaj 94,12 % deleæ druæbe. Na zadnji dan leta 2006 je imela druæba 318 delniëarjev. 98,9 % delnic druæbe je bilo na zadnji dan leta 2006 v lasti pravnih oseb, ki predstavljajo 8,49 % vseh delniëarjev. 0,3 % 1,4 % 26,3 % 2,0 % 23,2 % 36,1 % 10,6 % Visoke πole Viπje πole Srednje πole Delovodske πole in VK Srednje πole - 3 letne Ostale Magisterij PovpreËna starost zaposlenih v Elektru Gorenjska je bila 41,2 leti, povpreëna delovna doba pa je znaπala 21 let. V povpreëju je bila posamezna zaposlena oseba zaradi bolezni odsotna 4,9 dni. V letu 2006 je v Elektru Gorenjska na druga delovna mesta napredovalo 48 delavcev, kar znaπa 15 odstotkov vseh zaposlenih. Na vodstvena delovna mesta je v letu 2006 napredovalo 16 naπih zaposlenih in le za dve vodstveni delovni mesti smo iskali sodelavca zunaj podjetja. Lastniπka struktura Po stanju na dan je najveëji delniëar Republika Slovenija z 79,50 % deleæem. Delitev dobiëka V poslovnem letu 2006 je bil ugotovljen Ëisti dobiëek v viπini tisoë SIT. DobiËek je bil v Ëasu sestave zakljuënega raëuna v skladu z doloëili Zakona o gospodarskih druæbah po sklepu uprave razporejen tako, da je bilo tisoë SIT oz. 50 odstotkov Ëistega dobiëka razporejenega v druge rezerve iz dobiëka. Razliko predstavlja bilanëni dobiëek. Uprava predlaga, da se bilanëni dobiëek razporedi v dividende viπini tisoë SIT, kar pomeni 2,396 SIT oz. 0,01 evra na delnico, razlika v viπini tisoë SIT pa se prenese v druge rezerve iz dobiëka, saj je v interesu druæbe, da se ga nameni za nadaljnji razvoj in rast druæbe. Kako naprej? Za energetiko je leto 2007 prelomno leto. V letoπnjem letu bosta prvega julija uresniëena dva velika energetska cilja, in sicer: odprl se bo trg z elektriëno energijo za gospodinjske odjemalce, naloge sistemskega operaterja distribucijskega omreæja se bodo upravljale v loëeni pravni osebi, ki jo je ustanovila Vlada RS. Elektro Gorenjska se na oba projekta æe dlje Ëasa aktivno pripravlja. Pri tem sodeluje z vsemi akterji, ki so povezani z omenjenimi projekti. Æivimo torej v izredno dinamiënih Ëasih. Edina stalnica so nenehne spremembe. Vsi, ki smo zaposleni v podjetju, se moramo nenehno izobraæevati in izpopolnjevati na vseh podroëjih, saj bomo le tako zagotovili, da se bo druæba kot celota uspeπno prilagodila spremembam, ki potekajo v letu OHSAS (Occupational Health and Safety Assessment Specification) Miha Zupan, mag. Renata Kriænar V letoπnjem letu smo v Elektru Gorenjska oblikovali Svet za varstvo pri delu z namenom pridobiti Sistem vodenja poklicnega zdravja in varnosti OHSAS 18001, ki bo skupaj z æe pridobljenima certifikatoma - Sistem vodenja kakovosti in Sistem ravnanja z okoljem - dodatno okrepil vrednote podjetja. Z vzpostavitvijo Sistema vodenja poklicnega zdravja in varnosti pri delu bomo namreë uëinkovito obvladovali podroëje, ki je bistvenega pomena za zdravje in varnost vseh zaposlenih. Organizacije vseh vrst namenjajo vedno veë pozornosti doseganju in izkazovanju uëinkovitosti vodenja zdravja in varnosti z upravljanjem tveganj in izboljπevanjem uëinkov svojih dejavnosti, proizvodov in storitev - svojim lastnikom, zaposlenim, odjemalcem in drugim zainteresiranim strankam. Za izboljπanje poklicnega zdravja in varnosti ter v sploπno korist se uporabljajo razliëni ukrepi: vse stroæji predpisi, razvoj ekonomske politike, upravljanje s Ëloveπkimi viri in drugi. Porast zanimanja lastnikov in drugih zainteresiranih strank zahteva jasno zavezanost sistemu vodenja zdravja in varnosti; zavezanost, ki vodi do trajnostnega razvoja, nenehnega izboljπevanja in novih izzivov, ki jih postavlja globalizacija. Njegove glavne koristi so: Izboljπanje varnostne kulture. PoveËanje uëinkovitosti ter poslediëno zmanjπanje πtevila nezgod in izpadov proizvodnega Ëasa. PoveËanje nadzora nad nevarnostmi in zniæanje tveganj z zastavljanjem okvirnih in izvedbenih ciljev ter zmanjπevanjem potencialne odgovornosti. Izkazana skladnost z zakonodajo. Izboljπana javna podoba v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu. Zniæevanje zavarovalnih premij. VkljuËenost v strategijo trajnostnega razvoja. Izkazana zavezanost varovanju zaposlenih, lastnine in podjetja. Spodbuda uëinkovitejπi notranji in zunanji komunikaciji. Podrobneje vas bomo z delom Sveta za varstvo pri delu seznanili v septembrski πtevilki glasila Elgo. Prvi koraki so æe narejeni: Svet za varstvo pri delu se je sestal aprila, ko so se podrobneje seznanili z doloëili in zahtevami ter zaëeli z opredeljevanjem nevarnosti. Trenutno se za OHSAS pripravlja sledeëe: Revizija izjave o varnosti z oceno tveganja, register delovnih mest s poveëano nevarnostjo, prepoznavanje zakonodaje s podroëja varnosti in zdravja pri delu ter poæarne varnosti in vnos le-te v sistem ISO 9001, opravljen je bil tudi predhodni pregled delovnih skupin in krajevnih nadzorniπtev. Dodatne informacije nam je posredoval strokovnjak za pridobivanje Sistema varnosti in zdravja pri delu ter poæarne varnosti Mihajlo Zozolly.

19 19 Odsev Ëetrtletja Komisija za inovacije obravnavala dva predloga Marjan Jerele 19. marca - Komisija za inovacije je s prisotnimi Ëlani: predsednikom uprave mag. Joæetom Knavsom, Vesno Kranjc, Ireno Osredkar, Petrom Fleiπerjem in Marjanom Jereletom 19. marca 2007 skrbno preuëila dva inovacijska predloga. Inovacijski predlog za rezervni center vodenja (Rez DCV) sta podala Edvard Koπnjek in Janez Smukavec, predlog sistema obratovalnih meritev v distribuciji EE - komunikacijski del pa Edvard Koπnjek. Komisija za inovacije je za oba predloga predlagala ustrezno nagrado v skladu s pravilnikom o inovacijah. Inovacijski predlog rezervnega centra vodenja z uporabo sodobnih tehnologij, ki zagotavlja optimalno podporo obratovanju elektroenergetskega omreæja EG v primeru odpovedi DCV, je bil nagrajen v neto vrednosti evrov, inovacijski predlog sistema obratovalnih meritev z integracijo razliënih naprav, ki omogoëa enostavno zajemanje merilnih in ostalih obratovalnih podatkov in nadgrajuje funkcionalnosti obstojeëih merilnih naprav ter dodatno poveëuje produktivnost in podporo obratovanju EG, pa je bil nagrajen s evri. Oba inovacijska predloga vam podrobneje predstavljamo na strani 12. ZakljuËni raëun Irena Osredkar 31. marca Poslovno leto 2006 smo v Elektru Gorenjska, d. d., in v hëerinski druæbi Gorenjske elektrarne, d. o. o., obraëunsko zakljuëili v marcu Rok za predloæitev raëunovodskih izkazov Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) za tako imenovano dræavno statistiko je bil Pri tem smo upoπtevali novo metodoloπko navodilo, objavljeno na spletnem portalu AJPES, in objavljene novosti: raëunovodskih izkazov, posredovanih AJPES, nismo posebej predloæili πe DavËni upravi Republike Slovenije, AJPES smo predloæili zakljuëni raëun 2006 na novih obrazcih raëunovodskih izkazov, v raëunovodskih izkazih smo, ne glede na uvedbo nove valute, vse zneske navedli v tolarski valuti. RaËunovodske izkaze smo predloæili v elektronski obliki prek spletnega portala AJPES: 9. SreËanje energetskih managerjev Slovenije - Portoroæ 2007 Drago Papler 2. in 3. aprila - Na nateëaj energetske uëinkovitosti 2007 so se odzvale tudi Gorenjske elektrarne, d. o. o., in prijavile energetsko uëinkovit projekt Vgradnja toplotne Ërpalke za ogrevanje upravne stavbe in delavnic ter se uvrstile v finale 14 najboljπih projektov iz 12 podjetij. Toplotna Ërpalka, za katero so se odloëile Gorenjske elektrarne, izkoriπëa toploto vode reke Save. Zajema se iz jezu HE Sava in se vanjo vraëa πe pred vstopom v elektrarno. Zajeto vodo po izoliranih ceveh vodijo skozi πtiri prenosnike toplote, v katerih voda odda toplotno energijo mediju toplotne Ërpalke, ki se pri tem upari. Pri tem ohladijo uporabljeno vodo reke Save za najveë dve stopinji Celzija. Ogreti medij toplotne Ërpalke skozi kompresor vodijo v toplotno Ërpalko, kjer pri kondenzaciji odda toploto ogrevalnemu mediju. Delovanje toplotne Ërpalke je bivalentno vzporedno: toplotni Ërpalki delujeta nepretrgano, po potrebi pa se zaradi veëjih toplotnih potreb vkljuëi πe toplovodni kotel na kurilno olje. V prvi sezoni ogrevanja s toplotno Ërpalko je bilo pridobljeno 94,85 MWh toplote, za kar je bilo porabljeno 31,9 MWh elektriëne energije, v drugi sezoni ogrevanja pa je bilo pridobljeno 141,54 MWh toplote. Z ogrevanjem s toplotno Ërpalko je bilo porabljeno pribliæno 60 odstotkov kurilnega olja manj, kot Ëe bi ogrevali samo s kotlom na kurilno olje. Z vgradnjo toplotne Ërpalke so bile zmanjπane emisije CO2 za 17,92 ton letno. Na 9. sreëanju energetskih menedæerjev Slovenije v Portoroæu 2. in 3. aprila 2007 v organizaciji Ëasnika Finance, ministrstva za okolje in prostor in Instituta Joæefa tefana so æe enajstië podelili nagrade za energetsko uëinkovitost. Energetsko uëinkovito podjetje leta 2007 je postala Predilnica Litija, za kar so zasluæni njihovi energetski managerji Tomaæ Damjan, Stane»rne in Edo BuËar. Nagrado za energetsko uëinkovit projekt 2007 pa je prejelo podjetje Livar skupaj z Inπtitutom za energetsko svetovanje Enekom. Nagrado energetski menedæer 2007 je prejel Tomaæ Trobiπ iz Livarja, nagrado energetski projektant 2007 pa Bogomil Kandus iz Enekoma. Konferenca energetskih managerjev 2007 je poudarila energetsko uëinkovitost in s tem izrazito usmeritev v trajnostno energetiko, uëinkovito rabo energije v podjetjih, energetsko uëinkovite tehnologije, tehnologije za izrabo obnovljivih virov energije in energetski menedæment v praksi. Energija ponovno postaja strateπki dejavnik, Ëesar se zavedajo in temu dajejo vse veëji pomen tako v Evropski uniji kot v Sloveniji. Janez Podobnik, minister za okolje in prostor, je na Dnevih energetikov dejal, da energetika postaja Pripravil: D. Papler ena kljuënih razvojnih tem s poudarkom na klimatskih spremembah. 10. januarja 2007 je Evropska komisija izdala energetski paket, v katerem je akcijski naërt za energetsko uëinkovitost. Med novostmi je obravnava podroëja prometa, ukrepi za izboljπevanje uëinkovitosti novih in obstojeëih proizvodnih zmogljivosti in ukrepi za zmanjπevanje izgub pri prenosu in distribuciji. Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo, je povedal, da je cilj EU in tudi Slovenije zniæati porabo energije in poveëati izrabo obnovljivih virov energije. Podjetja danes razmiπljajo tudi okoljsko in ne le veë strogo ekonomsko. Izpostavil je vlogo dræave pri spodbujanju obnovljivih virov energije, predvsem prek tako imenovanih feedin tarif, ki so v okviru gospodarskega ministrstva ena najpomembnejπih spodbud za veëjo uporabo obnovljivih energetskih virov. K zavesti glede ravnanja z energijo najveë prispevajo cene energije, ki se bodo zdaj, s popolnim odprtjem trga z elektriëno energijo, tudi za gospodinjstva oblikovale træno. Tim Simmons, britanski veleposlanik, je dejal, da je najveëji potencialni vir neizrabljena, zavræena energija. Velika Britanija æeli biti vodilna pri prehodu na gospodarstvo z nizkimi emisijami. To ni le izziv, temveë zaveza, velike priloænosti pa bodo energetsko uëinkovita obnova in trajnostna gradnja stanovanjskih in drugih stavb, sodobni sistemi za proizvodnjo toplote, hladu in elektriëne energije, ukrepi za zmanjπanje porabe elektrike v industriji, javnem sektorju in gospodinjstvih, infrastruktura za vodikovo ekonomijo in vozila nove generacije. Hinko olinc iz ministrstva za okolje in prostor je povedal, da je trajnostna energija in ekonomija vodika eno od pomembnih podroëij resolucije o nacionalnih razvojnih projektih RS za obdobje od leta 2007 do Glavna podroëja spodbujanja obnovljivih virov energije v okviru tega projekta bodo proizvodnja toplote in elektriëne energije iz lesne biomase, izkoriπëanje geotermalne in sonëne energije ter bioplina za proizvodnjo toplote in elektriëne energije. Vrednost v tisoë Graf Leto Leto Kumulativni skupni donos Donos Odhodki Iz grafa 1 Skupni denarni tok in likvidnost projekta je razvidno, da je vsota donosov in odhodkov vedno pozitivna oziroma v Ëasu gradnje enaka nië, kar zagotavlja likvidnost projekta.

20 20 Odsev Ëetrtletja Prijava na tekmovanje za najboljπe slovensko interno glasilo Papirus mag. Renata Kriænar 10. aprila - Rok za oddajo prijave za tekmovanje za NAJBOLJ E SLOVENSKO INTERNO GLASILO Papirus je bil v torek, 10. aprila Tudi letos se je Elektro Gorenjska s svojim internim glasilom odloëila sodelovati na tem prestiænem tekmovanju. Sekcija internih komunikatorjev, ki deluje v okviru Slovenskega druπtva za odnose z javnostmi, bo nagrado Papirus 2007 podelila na 11. Slovenski konferenci za odnose z javnostmi, ki bo 17. in 18. oktobra 2007 v PodËetrtku. Kot zanimivost: za nagrado Papirus lahko kandidirajo vsa tiskana in elektronska glasila, ki so namenjena obveπëanju zaposlenih oziroma komuniciranju z zaposlenimi v podjetjih, zavodih in organizacijah Republike Slovenije. Predstavitev moænostih za izgradnjo bioplinske naprave foto: Drago Papler 16. aprila - Gorenjske elektrarne, d. o. o., so v Strahinju v sodelovanju s Srednjo biotehniπko πolo Kranj in ObËino Naklo pripravile v ponedeljek, 16. aprila 2007, predstavitev moænosti izvedbe soproizvodnje toplotne in elektriëne energije na lokaciji BiotehniËnega centra Naklo. Direktor Gorenjskih elektrarn Marko»arman je orisal obseg in pomen 15 malih elektrarn in treh sonënih elektrarn ter naërtovane naloæbe v obnovljive vire energije. Ravnatelj srednje biotehniπke πole mag. Marijan PogaËnik je izrazil zadovoljstvo nad predlogom, da bi bodoëe investicije, razvoj Gorenjskih elektrarn in potencialno izgradnjo obnovljivih virov povezovali tudi z izobraæevalnimi ustanovami, da bi se poznavanje alternativnih moænosti za energetsko oskrbo prenaπala v obliki pilotskih projektov na generacije, ki se izobraæujejo. Predlog za prvi ekoloπki projekt je πtudija za izgradnjo bio-plinske naprave, zato so bili na predstavitev povabljeni kmetje iz Strahinja, Æej in Dupelj. Delovanje bioplinskih naprav in moænosti sodelovanja sta predstavila Duπan Jug iz IREET in Matej KovaË iz C&G, d. o. o. Namen proizvodnje bioplina je zmanjπanje emisij toplogrednih plinov in smradu, neodvisnost energetske oskrbe, zmanjπanje uporabe mineralnih gnojil, izraba opuπëenih in mirujoëih kmetijskih povrπin in poveëanje zaposlovanja. Kmetovalci, farme in kmetijska podjetja imajo moænost zasluæka iz naslova prodaje energetskih rastlin in gnojil, proizvodnje zelene elektrike in izrabe proizvedene toplote. Kmetijske zadruge imajo ugodnosti iz naslova logistike. Proizvajalci energije pa imajo zagotovljene rezervne vire energije na lokaciji in moænost zasluæka od proizvodnje zelene elektrike. Lokalna skupnost dobi priloænost za novo zaposlovanje, nove lokalne aktivnosti, daje moænost okoljskim izboljπavam in zmanjπuje tudi πirjenje smradu v okolje. Uporaba bioplina prispeva k nacionalnim okoljskim ciljem, zmanjπuje koliëine emisij toplogrednih plinov, kar poudarja Kjotski protokol, odpira pa tudi nova delovna mesta na podroëju kmetijstva in nove aktivnosti v kmetijskem sektorju. Pri bioplinski napravi je potrebno partnersko sodelovanje udeleæencev: imetnikov substratov (gnojila in pridelava energetskih rastlin, npr. koruze), imetnikov æivalskih proizvodov (klavnice), zbiralcev bio odpadkov, zadrug, porabnikov toplote, proizvajalcev energije in lokalne skupnosti. Izgradnja bioplinske naprave ponuja priloænosti za dodatna delovna mesta, omogoëa ekoloπki naëin ogrevanja, povezuje lokalne akterje in skrbi za razvoj kmetijstva. Na lokaciji Biotehniπkega centra Naklo obstaja zanimanje za bioplinsko napravo. Dogovarjajo se o partnerskem sodelovanju pri izdelavi analize razpoloæljivih substratov in kosubstratov, ki bi doloëala koliëine æivinskih gnojil na kmetijah in potencialne kmetijske povrπine, na katerih bi se pridelovale energetske rastline ter razpoloæljive kmetijske povrπine, ki bi bile na voljo za gnojenje s fermentiranim gnojilom iz bioplinske naprave. Udeleæenci na predstavitvi moænosti izvedbe soproizvodnje toplotne in elektriëne energije z bioplinsko napravo v Strahinju pri Naklem. Aktualnosti na industrijskem sejmu v Hannovru 2007 foto: Ludvik Kralj Od 16. aprila do 18. aprila - Partnerska dræava na letoπnjem industrijskem sejmu v Hannovru, ki sem ga obiskal med 16. in 18. aprilom 2007, je bila TurËija. Turki so to priloænost dobro izkoristili za promocijo svojega gospodarstva, saj so v ta namen uporabili opazen del razstavnega prostora. Na podlagi turπko-nemπkega sodelovanja je bilo organiziranih veë prireditev. Sicer pa je bilo mogoëe tako med razstavljalci kot med obiskovalci opaziti veliko πtevilo udeleæencev iz hitro razvijajoëih in razvitih azijskih dræav, kot so Kitajska, Tajvan, Japonska, Koreja pa tudi Indija. Za energetsko stroko so bila zanimiva predvsem razstaviπëa v halah 11, 12 in 13. V zvezi z nadaljnjim razvojem energetike, oskrbe z energijo in zmanjπanjem onesnaæevanja okolja pri proizvodnji energije in transportu je bil na letoπnjem sejmu poudarek predvsem na koriπëenju obnovljivih virov energije. V prvi vrsti so bile predstavljene naprave za izkoriπëanje sonëne energije, energije vetra in izkoriπëanje in uporaba biomase v energetske namene. Poudarjena je bila tudi racionalna poraba elektriëne energije, predvsem pri elektriënih aparatih v gospodinjstvu. Sorazmerno malo pa je bilo predstavitev o izkoriπëanju vodnih potencialov in izgradnji hidroelektrarn. IzkoriπËanje energije sonca tudi v Evropi zavzema vse veëji obseg.»eprav je pridobivanje energije na ta naëin πe sorazmerno drago, je to eden najëistejπih virov energije. Vsekakor pa se æe obëuti podpora vladnih organizacij in Evropske skupnosti. Uporaba te tehnologije se æe πiri tudi v manjπe zasebne objekte, predvsem ponuja velike moænosti kmetijskim objektom. NaËrtujejo se tudi vse veëji in moënejπi energetski objekti za izkoriπëanje energije sonca. Na sejmu je bila predstavljena druæba Geosol iz Berlina, ki je v paniji zgradila prvi dve andaluzijski sonëni elektrarni, od katerih ima vsaka moë 1 MWp. Zaradi ugodnejπih klimatskih razmer in ostalih pogojev je druæba v paniji ustanovila hëerinsko podjetje Geosol Iberica s 15 zaposlenimi delavci. ele sodelovanje banke je omogoëilo financiranje 17 milijonov evrov vredne investicije. Lastnega kapitala je bilo namreë samo 25 odstotkov, ostalo je bil kredit banke s 17-letnim rokom odplaëila. Obe sonëni elektrarni sta postavljeni na prostem na povrπini dvakrat 10 ha, na nadmorski viπini skoraj 1000 m, kjer so sonëni æarki intenzivnejπi, zrak Ëistejπi, piha pa rahel hladen veter. Zagotovljenih je veë kot 300 sonënih dni na leto, naërtujejo letno proizvodnjo 4,13 milijonov kwh. Elektrarni sta priëeli obratovati februarja 2007, v naërtih imajo πe 30 lokacij. Na sejmu se je predstavilo veë proizvajalcev opreme za vetrne elektrarne. Na tem podroëju vla-

21 21 Odsev Ëetrtletja da trenutno veliko povpraπevanje, gradijo se vedno veëji objekti. Viπina stolpov presega tudi 100 m, premer rotorja je 90 m, dosega pa moë 2500 kw. Ena sama taka naprava lahko oskrbuje s Ëisto elektriko 1800 πtiriëlanskih druæin. Zelo zanimiv je bil filmski prikaz montaæe vetrne elektrarne na terenu. Ena od πtudij predvideva TurËijo kot najbolj perspektivno bodoëe træiπëe za vetrne elektrarne. Danes pridobi ta dræava 41,3 % elektriëne energije iz uvoæenega plina, 30,6 % iz hidroelektrarn, 22,9 % iz premoga in 5,1 % iz nafte pri instaliranih kapacitetah slabih 39 GW (stanje leta 2005). Do zdaj zgrajene vetrne elektrarne na petih lokacijah v TurËiji s skupno moëjo 50,4 MW predstavljajo namreë zanemarljivo majhno izrabo energije vetra, ki po omenjeni πtudiji omogoëa v tej dræavi teoretiëni potencial MW. TurËija predstavlja s svojimi nenaseljenimi visokimi planotami in 8000 km obale skoraj idealno lokacijo za izkoriπëanje vetrne energije. Slovenija na æalost takih naravnih danosti nima, moænost postavitve vetrnih elektrarn obstaja samo na nekaterih obmoëjih. Veliko moænost pri gospodarjenju z energijo predstavlja tudi racionalna raba elektriëne energije. Na sejmu je bila predstavljena tudi informacijska lista posebno varënih elektriënih gospodinjskih aparatov. Tovrstne raziskave v NemËiji podpirajo tudi deæelna ministrstva in zveza potroπnikov energije. Na podlagi tega seznama je razvidno, da Gorenje iz Velenja na podroëju energijsko varënih hladilnikov in zamrzovalnikov enakovredno tekmuje z renomiranimi svetovnimi proizvajalci. Proizvajalci s podroëja strojniπtva in elektrotehnike so predstavili πtevilne tehniëne novosti. Predstavljali so nove konstrukcijske reπitve, materiale in izboljπave na podroëju tesnilne in leæajne tehnike ter sklopk. Predstavnik proizvajalca iz Velike Britanije je na primer predstavljal leæaje iz kompozitnih materialov, ki pa se zaenkrat uporabljajo samo v ladjedelniπtvu. Foto: Roman Bratun Predstavniπtvo TÜV je predstavilo certificiranje naravi prijaznih obnovljivih virov energije. Certifikat izdajajo proizvajalcem, ki pridobivajo elektriëno energijo v hidroelektrarnah, iz energije vetra, sonca, biomase, bioplina in iz geotermalne energije ter izkazuje sledljivost iz obnovljivih virov pridobljene elektriëne energije. Njihov predstavnik je izrazil interes za sodelovanje z Gorenjskimi elektrarnami. Manj znani obrazi naπih gora mag. Renata Kriænar 18. aprila - V Galeriji Elektra je bila 18. aprila 2007 otvoritev razstave z naslovom Manj znani obrazi naπih gora. Fotografije fotografskega druπtva Triglavski narodni park so bile πirπi javnosti in nam zaposlenim na ogled do konca maja. Julijske Alpe so nas z drugaënim pogledom, ki so ga predstavljali fotografi, ponovno prepriëale, da nas vsak njihov obisk napolni z novo energijo in z novimi spoznanji. Oddana vloga za poslovno odliënost mag. Renata Kriænar 25. aprila - Dopolnjeno in posodobljeno vlogo za poslovno odliënost v letu 2007 smo oddali 25. aprila PriporoËila, ki smo jih prejeli ob pregledu lanskoletne vloge za poslovno odliënost, smo uvedli v delovne procese, izpopolnili segmente in podroëja dela, ki jih bomo v drugi polovici leta 2007 predstavljali komisiji, ki nas bo obiskala. Revizorsko mnenje Joæe Gorenc 3. maja Revizijska druæba KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje, d. o. o., je revidirala raëunovodske izkaze druæbe Elektro Gorenjska, d. d., in skupine Elektro Gorenjska, ki jih sestavljajo bilanca stanja na dan ter izkaz poslovnega izida, izkaz finanënega izida, izkaz gibanja kapitala, izkaz denarnih tokov za tedaj konëano leto, povzetek pomembnih raëunovodskih usmeritev in druge pojasnjevalne opombe. Po mnenju revizorja so oboji raëunovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih poπtena predstavitev finanënega stanja Elektra Gorenjska, d. d., in skupine Elektro Gorenjska na dan , njenega poslovnega izida in denarnih tokov v tedaj konëanem letu v skladu s slovenskimi raëunovodskimi standardi. Prav tako revizor meni, da je poslovno poroëilo skladno z revidiranimi raëunovodskimi izkazi. Strokovno predavanje o fotonapetostnih sistemih za dijake T C Miha Flegar 5. maja - V sredo, 5. maja 2007, so dijaki Tehniπkega πolskega centra Kranj izvedli akcijo Moja πola - lepa in gostoljubna, v okviru katere so uredili okolico πolskega centra in πportne dvorane. Poleg spremljajoëih aktivnosti so organizirali tudi strokovna predavanja. V sklopu predavanj so Gorenjske elektrarne, pripravile strokovni predavanji o fotonapetostnih sistemih. Predavanje je obsegalo predstavitev samostojnih in omreænih fotonapetostnih sistemov ter delovanje njihovih glavnih sestavnih delov: fotonapetostnih modulov, polnilnih regulatorjev, akumulatorjev, razsmernikov ter meritve in nadzor. Del predavanja je bil namenjen tudi ekonomski strukturi fotonapetostnih sistemov ter predstavitvi fotonapetostnih elektrarn pri nas in v svetu. Obeh predavanj se je skupaj udeleæilo okoli 120 dijakov, ki so pokazali veliko zanimanja za obnovljive vire energije, nova spoznanja pa bodo zagotovo prenesli tudi v raziskovalno dejavnost. Dijakom Tehniπkega πolskega centra Kranj je Miha Flegar iz Gorenjskih elektrarn, d. o. o., pripravil strokovni predavanji o fotonapetostnih sistemih. Pogonski agregat vetrne elektrarne na razstaviπëu. Foto: Drago Papler

22 22 Foto: Roman Bratun Odsev Ëetrtletja 15. seja nadzornega sveta Alenka Andolπek 7. maja - Na 15. seji 7. maja 2007 je nadzorni svet obravnaval gradivo in predloge sklepov za 10. skupπëino delniπke druæbe po priloæenem sklicu skupπëine. Hkrati se je nadzorni svet seznanil z revidiranim letnim poroëilom za leto Volitve v svet delavcev Vesna Kranjc 8. maja - Volitve v svet delavcev so potekale 8. maja Posebej se je volilo predstavnike iz Æirovnice in posebej iz Kranja. V Kranju smo izmed 17 delavcev izvolili osem Ëlanov sveta delavcev, v Æirovnici pa je kandidirala le ena delavka. Na obmoëju Æirovnice se je volitev udeleæilo 79,2 % delavcev, na obmoëju Kranja pa 65 %. tetje glasov Omarice za prvo pomoë Miha Zupan 15. maja - Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoë na delovnem mestu (Ur. l. RS, πt. 136/2006) je zaëel veljati Na podlagi tega smo se odloëili, da zamenjamo in dokupimo omarice za prvo pomoë. Omarice se nahajajo v tajniπtvih OE, avtomehaniëni delavnici, skladiπëih, delavnicah delovnih skupin, DCV, krajevnih nadzorniπtvih in delovnih vozilih. Omarice so nameπëene na lahko dostopnih mestih in so vedno na razpolago. Vsebino omaric sproti dopolnjujemo z veljavnim sanitetnim materialom. Vsako porabo sanitetnega materiala je potrebno zapisati in voditi evidenco. Za dopolnjevanje omaric za prvo pomoë in vodenje evidence so zadolæene odgovorne osebe, navedene v dopisu z identifikacijsko πtevilko Dopolnilni sanitetni material lahko dobite v sluæbi za varnost in zdravje pri delu. 10. redna skupπëina druæbe Elektra Gorenjska, d. d. mag. Maja Fiπinger 8. junija - Na sedeæu Elektra Gorenjska, javnega podjetja za distribucijo elektriëne energije, d. d., Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj, je 8. junija ob 12. uri zasedala skupπëina druæbe Elektra Gorenjska in obravnavala spremembe firme ter spremembe in dopolnitve statuta druûbe. Uprava Elektra Gorenjska je sklicala skupπëino druæbe zaradi zagotavljanja izpolnjevanja Direktive 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z elektriëno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES, ki v 15. Ëlenu opredeljuje zahtevo po pravni in funkcionalni loëitvi upravljavcev distribucijskega omreæja. Rok, ki je doloëen za izpolnjevanje te obveznosti je 1. julij SkupπËina je na seji z ustrezno veëino potrdila spremembo firme in sprejela spremembe in dopolnitve statuta, ki se nanaπajo na prilagoditev vsebine novim pogojem poslovanja in s tem uskladitve z veljavnimi predpisi. Osnovna pravila prve pomoëi so: 1. Vsakdo je dolæan po svojih zmoænostih pomagati 2. Ukrepati je potrebno takoj. 3. Nuditi moramo prvo pomoë. 4. Poklicati moramo pomoë in reπevalno sluæbo (tudi za morebiten prevoz v bolniπnico). 5. Odpeljati moramo poπkodovanca v bolniπnico z vsemi previdnostnimi ukrepi z usposobljenim osebjem (samo izjemoma to storimo sami). Cilji prve pomoëi so: ohraniti æivljenje poπkodovanim, nenadno obolelim ali akutno zastrupljenim delavcem prepreëiti poslabπanje zdravstvenega stanja in poskrbeti za strokovno medicinsko pomoë. Na omarici za prvo pomoë so napisani naslednji podatki: 1. Telefonska πtevilka centra za obveπëanje(112). 2. Naslov in telefonska πtevilka pooblaπëenega zdravnika. 3. Naslov in telefonska πtevilka najbliæjega zdravstvenega zavoda. 4. Ime in delovno mesto delavca, usposobljenega za izvajanje prve pomoëi. Foto: Roman Bratun Foto: Roman Bratun Omarica za prvo pomoë Foto: Roman Bratun Vsako spremembo podatkov, ki so napisani na omarici, je potrebno sporoëiti Mihu Zupanu. V dopisu (identifikacijska πtevilka ) smo vsem zaposlenim poslali tudi seznam delavcev, ki so v Elektro Gorenjska, d. d., usposobljeni za izvajanje ukrepov prve pomoëi.

23 23 Odsev Ëetrtletja Ponudba poëitniπkih objektov tudi na spletni strani Alenka Andolπek 12. junija - Na naπi spletni strani je od 12. junija 2007 objavljena nova spletna stran PoËitniπke kapacitete. Na enostaven in pregleden naëin so predstavljeni poëitniπki objekti, s katerimi razpolagamo. Obiskovalec spletne strani si lahko posamezen apartma ogleda na fotografijah, si prebere njegov podroben opis ter si ogleda proste termine. Upamo, da bo obiskovalce naπa ponudba poëitniπkih objektov navduπila. V prihodnje æelimo, da bi obiskovalci lahko na spletni strani izpolnili tudi elektronski obrazec za prijavo. Z omenjeno spletno stranjo æelimo predstaviti razpoloæljive poëitniπke objekte tudi πirπi javnosti in s tem poveëati zasedenost apartmajev. Spletno stran je oblikovalo podjetje Creatim Ræiπnik Perc. Novinarska konferenca ob odprtju trga mag. Renata Kriænar 13. junija - V Galeriji Elektra smo 13. junija organizirali novinarsko konferenco, ki so se je udeleæili πtevilni medijski predstavniki. 1. julija se namreë odpira trg elektriëne energije, s prehodom na odprti trg pa se bo tudi Slovenija vpisala v krog tistih dræav, ki so elektriëno energijo v celoti sprejele za træno blago. Vsekakor bo konëni odjemalec dobil moænost izbire, potrebno pa je bilo reorganizirati distribucijo in prilagoditi zakonodajo novi situaciji na trgu. Na konferenci smo predstavili tudi novosti in spremembe, ki jih lahko priëakujejo konëni odjemalci: spremenjeno poimenovanje paketov; po Foto: Roman Bratun novem se bodo imenovali osnovni paket 1, osnovni paket 2 in osnovni paket 3, poenostavljen naëin plaëevanja preko trajnika, kjer jih dodatno nagradimo z varëno sijalko. irπi javnosti pa smo se predstavili tudi kot druæbeno odgovorno podjetje, ki skrbi za okolje, saj smo medije seznanili z novo blagovno znamko elektriëne energije, Reenergijo, ki je pridobljena izkljuëno iz obnovljivih virov energije. Razstava Lojzeta Spacala mag. Renata Kriænar 1. junija avgusta - Ob 100 obletnici rojstva priznanega slovenskega slikarja in grafika, Preπernovega nagrajenca, Lojzeta Spacala, podjetje Elektro Gorenjska v sodelovanju z Mestno obëino Kranj, Galerijo Preπernovih nagrajencev za likovno umestnost, Gorenjskim muzejem, Zavarovalnico Triglav, Obalnim galerijam in πe s πtevilnimi drugimi slovenskimi umetniπkimi ustanovami, od junija dalje gosti v Galeriji Elektra slikarska dela njegovega opusa z naslovom "Dela na papirju". To je prvi tako obseæen projekt, ki sta ga idejno in programsko pripravila vnuk Lojzeta Spacala, Martin Spacal in programski vodja Galerije Preπernovih nagrajencev za likovno umetnost v Kranju, prof. Marko Arneæ. Zbrala sta vsa njegova dela, tako iz galerij po Sloveniji, v Italiji ter iz zasebnih zbirk, opusa del Lojzeta Spacala, ki vkljuëuje tako risbe, grafike, kipe, tapiserije, fotografije, itd. Njegova dela si lahko ogledate na vseh omenjenih lokacijah. Lojze Spacal in njegova dela bodo na ogled v Galeriji Elektra do konca avgusta. Celoten njegov opus si lahko ogledate tudi v elektronski obliki, in sicer na spletnem naslovu: na naπi spletni strani v rubriki Galerija Elektra pa si lahko ogledate dela, ki jih predstavljamo na razstavi. Foto: Roman Bratun Foto: Roman Bratun Foto: Roman Bratun Foto: Roman Bratun

24 24 Iz Gorenjskih elektrarn Zamenjava generatorja v HE Kranjska Gora foto: Simon Peternel Kompenzacijo jalove energije reπujemo v malih elektrarnah z namestitvijo kondenzatorjev ali pa s postavitvijo sinhronskih generatorjev. V HE Kranjska Gora smo se odloëili za slednjo moænost. Ob zadnji rekonstrukciji elektrarne leta 1987 sta bila zamenjana tudi oba generatorja. MoËnejπi je kot generator sluæil asinhronski motor moëi 130 kw in vrtilne hitrosti 1500 vrtljajev v minuti. Ker so leta 2006 pri proizvodnji elektriëne energije za doseganje cosf priëele veljati nove zahteve, smo se v Gorenjskih elektrarnah morali prilagoditi novim pogojem. V πtirih elektrarnah, kjer ravno tako obratujejo asinhronski generatorji, smo se odloëili za kompenzacijo jalove energije z namestitvijo variabilnih kompenzacijskih sistemov; v HE Kranjska Gora pa smo se po tehtnemu premisleku odloëili za zamenjavo asinhronskega generatorja s sinhronskim. Ta reπitev je sicer najdraæja, je pa tudi najboljπa, saj omogoëa kvalitetno regulacijo jalove energije. Da je taka zamenjava dobra reπitev, je pokazala veriga medsebojno povezanih dejavnikov. Prenos moëi s turbine na generator je jermenski. Stari generator je deloval z vrtilno hitrostjo 1500 vrtljajev v minuti. Zaradi tega in pa zaradi nepravilne oblike jermenice na generatorju se je pogonski jermen hitro obrabil in potrebno ga je bilo pogosto menjati, kar tudi ni poceni. Zaradi veëje vrtilne hitrosti so se hitreje obrabili tudi leæaji. Pri tem je potrebno povedati πe, da sta z novim generatorjem zaradi ukinitve transmisijskega dela na generatorski strani odpadla kar dva leæaja in sklopka. Novi generator je namreë dimenzioniran tako, da je jermenica nasajena direktno na generatorsko os. Vse navedeno skupaj s stroπki izdelave kompenzacijske naprave ob morebitni ohranitvi starega generatorja in pa to, da bomo tudi za stari generator "nekaj dobili", je pripomoglo k odloëitvi. Ob tem je potrebno povedati πe, da smo veëino pripravljalnih del opravili sami. Podstavek generatorja je projektiral Janez Basej, univ. dipl. inæ. str., izdelali so ga v naπi strojni delavnici pod vodstvom Nikolaja Ruparja in ga v elektrarni skupaj z generatorjem tudi montirali. Elektro dela je, tako kot æe zamenjavo upravljalnega sistema pred kratkim, izvedlo podjetje Elprim iz Kranja. Po nekaj mesecih obratovanja ugotavljamo, da je novi generator izpolnil naπa priëakovanja. Tek generatorja je izjemno miren, skoraj neverjetno v primerjavi s prejπnjim, izkoristek pa je zaradi novih tehnologij boljπi, kar se pozna tudi na proizvodnji. Nov generator

25 25 Iz Gorenjskih elektrarn Razvoj in izdelava strojev za ËiπËenje turbinskih reπetk v Gorenjskih elektrarnah, d. o. o. Ludvik Kralj Z izgradnjo veëjih elektroenergetskih objektov je realna cena elektriëne energije v Sloveniji po drugi svetovni vojni stalno padala, nasprotno pa so se plaëe poëasi izboljπevale. V tedanjem podjetju Elektro Kranj - proizvodna enota (danaπnje Gorenjske elektrarne) posamezni elektrarniπki obrati niso bili avtomatizirani, zato je bila zaradi nadzora naprav in pogostih izpadov prisotnost stikalca potrebna ves Ëas obratovanja elektrarne. To je povzroëalo velike stroπke in nerentabilnost obratovanja manjπih elektrarn. Prvi ukrep je bil zaustavljanje manjπih obratov ob sobotah in nedeljah, vendar je bilo æe takrat jasno, da zmanjπanje stroπkov lahko doseæemo samo z avtomatizacijo, ki bi zagotovila obratovanje brez stalnega nadzora. Po letu 1971 se je v manjπih obratih uvajala tako imenovana mala avtomatizacija, kar je pomenilo, da se je elektrarniπkim napravam prigradila zaπëitna oprema, ki je v primeru kakrπne koli motnje ali napake sproæila zaustavitev obratovanja, ponovni zagon obratovanja pa je roëno izvedel deæurni stikalec pri rednem obhodu, potem ko je napako odpravil. ele v drugi fazi avtomatizacije se je prigradila oprema za ponovni avtomatski zagon. Seveda pa je avtomatsko obratovanje zahtevalo tudi mehanizacijo ËiπËenja turbinskih reπetk, ki so jih do tedaj roëno Ëistili deæurni obratovalci. Do leta 1967 sta sicer HE Cerklje in HE Rudno imeli primitivno Ëistilno napravo v obliki mlinskega kolesa, ki je s silo dotekajoëe vode Ëistilo manjπe loëne reπetke pred vtokom v cevovod. Bolj izpopolnjena starejπa Ëistilna naprava je æe tedaj obstajala v HE Kokra, kjer sta dva zobnika na koncih grabelj prek lestev gnala grablje gor in dol ob vertikalni reπetki in jo tako Ëistila. Takπna konstrukcija, obnovljena in ojaëana z dodatno prigrajenim izplakovalnim koritom za naplavine, v HE Kokra deluje πe danes. Vendar pa tovrstne konstrukcijske reπitve niso zadostovale za ËiπËenje 20 m πirokih in 4,7 m globokih turbinskih reπetk v HE Sava, ki jih je v jesenskem Ëasu moralo roëno Ëistiti tudi veë delavcev naenkrat. Zato smo intenzivno iskali kvalitetnejπe konstrukcijske reπitve, ki bi nam omogoëile zadovoljivo ËiπËenje brez pogostih strojelomov zaradi veëjih naplavin. V tistem Ëasu smo dobili ponudbo za dobavo veriænega Ëistilnega stroja od tovarne Voith iz NemËije, ki je po izvedbi ustrezal naπim zahtevam. Nabava naprave iz tujine pa ni bila moæna zaradi pomanjkanja konvertibilnih deviznih sredstev. Na sreëo smo tedaj imeli moëne lastne vzdræevalne delavnice z izkuπenim strokovnim kadrom. Konstrukcijo Ëistilne naprave smo prilagodili tako, da jo je bilo moæno v celoti izdelati v lastnih delavnicah. Tako smo leta 1972 v HE Pristava montirali prvi veriæni Ëistilni stroj za turbinske reπetke v takratni Jugoslaviji. Stroj ima na vsaki strani po πtiri veriæna kolesa, prek katerih teëe po ena brezkonëna veriga, med njima je horizontalno vpet 5 m πirok zajemalec. Gonilna veriænika na obeh straneh sta montirana na isti gonilni gredi, zato obe verigi sinhronizirano kroæno potujeta. Med verigi vpet zajemalec potuje navzdol, odmaknjen od reπetke, v spodnjem poloæaju se pritisne nanjo in potuje navzgor, pritisnjen na reπetko, in tako posnema naplavine. V zgornjem poloæaju se zajemalec, voden med veriæniki, obrne za 90 stopinj in strese naplavine v korito iz ploëevine, od tam pa naplavine izplakne vodna Ërpalka. Ker je prva Ëistilna naprava odliëno delovala, smo se lotili izdelave nove πirine 8 m za HE Sava. Zaradi pomanjkanja finanënih sredstev smo leta 1973 montirali samo eno, ki je oëistila samo polovico πirine reπetk, drugo Ëistilno napravo pa smo montirali kasneje. Za manjπe elektrarne je bila prvotna konstrukcija Ëistilnega stroja predraga in preveë masivna, zato smo projektirali enostavnejπo, laæjo in cenejπo konstrukcijo s po dvema veriænikoma na vsaki strani. Prvi Ëistilni stroj laæje izvedbe je bil montiran leta 1976 v HE Savica, drugi pa kasneje v HE kofja Loka. V naslednjih letih smo doma projektirali in izdelali Ëistilne stroje razliënih izvedb za preostale naπe elektrarne: HE Soteska, HE Standard, HE Kranjska Gora, HE DavËa, HE Rudno, HE Sorica, HE Jelendol, HE Mojstrana in HE LomπËica. Leta 2004 je bil v Gorenjskih elektrarnah projektiran nov Ëistilni stroj za HE Soteska 2, ki je bil montiran namesto neustrezne Ëistilne naprave tujega dobavitelja. Vsi elektrarniπki obrati Gorenjskih elektrarn so danes opremljeni s Ëistilnimi stroji, ki so izdelani na podlagi lastne dokumentacije in znanja. V letu 2007 izdelujemo πe dodatni Ëistilni stroj za HE LomπËica, ki bo montiran na rekonstruiranem vtoënem objektu. Sluæba za investicije in razvoj Gorenjskih elektrarn je predlagala, da Ëistilni stroj za HE LomπËica izdelamo sami in tako na nove generacije prenesemo znanja in izkuπnje. Zaradi kvalitetne izvedbe naπih Ëistilnih strojev po njih povpraπujejo tudi tuji naroëniki. Prvotno smo bili edini proizvajalec teh naprav v Jugoslaviji, naπe delavnice pa so bile organizirane zgolj za vzdræevanje lastnih elektrarn. Zato smo veliko interesentov za nakup naπe opreme takrat morali odkloniti. Klub temu smo projektirali in montirali Ëistilne stroje za Elektro Ljubljana (HE Zagradec, HE Tacen), za Soπke elektrarne (HE Moænica, HE Planina), Dravske elektrarne (HE Melje) in za HE Niko v Æeleznikih. NajveËji Ëistilni stroj πirine 9 m pa smo montirali leta 1983 v HE Glava Zete v»rni gori. Stroj za ËiπËenje turbinskih reπetk v HE Sava Kranj - montiran leta Foto: Milan Jezerπek

26 26 Znanje je moë Elektroenergetska inπpekcija: predstavitev in pooblastila Marjan Kern, univ. dipl. inæ. el., elektroenergetski inπpektor Zametki inπpekcijskega nadzorstva v FNR Jugoslaviji in v Sloveniji segajo v prva leta po koncu druge svetovne vojne leta Predstavitev Dostopni podatki kaæejo, da je ustanovitev inπpekcijskih sluæb v Republiki Sloveniji na podroëju rudarstva in elektroenergetike v letu 1949 pospeπila rudarska nesreëa v rudniku lignita v Velenju, ki je bila posledica slabih elektriënih naprav oziroma iskrenja elektriënega aparata. Ta je povzroëil iskro z dovolj veliko energijo, da je vægala eksplozivno zmes in s tem povzroëila eksplozijo v rudniπki jami, kjer je æal umrlo veëje πtevilo rudarjev. V Sloveniji je bil tedaj izdan dekret o organiziranosti dræavnega nadzorstva nad varstvom v zaprtih delovnih prostorih, rudnikih in v naravi z ustanovitvijo inπpekcijskih organov, med drugim tudi z elektro podroëja, s podroëja parnih kotlov in rudarstva. Zvezni in republiπki politiëni organi v teh letih pospeπeno organizirajo in imenujejo inπpekcije z razliënih podroëij ter posamezne strokovne institucije za varovanje zdravja, æivljenja prebivalstva, prometa in objektov, med drugim tudi na podroëju elektroenergetike, parnih kotlov in rudarstva. Imenovani inπpekcijski organi se kasneje v sekretariatu za energetiko preoblikujejo v tri samostojne inπpektorate: Republiπki elektroenergetski inπpektorat (REI) Republiπki rudarski inπpektorat (RRI) in Republiπki inπpektorat za parne kotle (RIPK). Do leta 1960 je bil sedeæ navedenih inπpektoratov na razliënih lokacijah v Ljubljani, vmes tudi na GregorËiËevi ulici, nato pa se je v letu 1982 preselil na Parmovo 33 v Beæigrad. V letu 1982 sta se v ministrstvu za energetiko (ME) zdruæila Republiπki elektroenergetski inπpektorat in Republiπki inπpektorat za parne kotle. Nastal je novi organ v sestavi ministrstva za energetiko - Republiπki energetski inπpektorat (REI) s sedeæem na Parmovi 33 v Ljubljani. V svoji sestavi ima REI tri (3) inπpekcije: elektroenergetsko inπpekcijo z dvajsetimi inπpektorji, inπpekcijo za jedrsko varnost z dvema inπpektorjema, inπpekcijo parnih kotlov s petnajstimi inπpektorji. V letu 1988 je v ministrstvu za energetiko (ME) na novo ustanovljen Inπpektorat RS za jedrsko varnost (IRSJV). Inπpektorja za jedrsko varnost se preselita v novi organ s sedeæem v poslovnih prostorih starega Smelta za Beæigradom. Do leta 1989 Republiπki energetski inπpektorat (REI) deluje kot organ v sestavu ministrstva za industrijo in gradbeniπtvo (MIG) z dvema inπpekcijama (elektroenergetsko inπpekcijo in inπpekcijo parnih kotlov), po novi organiziranosti ministrstev v tem letu pa nadaljuje svoje nadzorstvo v ministrstvu za gospodarske dejavnosti (MGD) s sedeæem na Parmovi 33 v Ljubljani. Republiπki energetski inπpektorat (REI) v predstavljeni organiziranosti deluje vse do leta 2001, ko ponovno pride do reorganizacije ministrstev in organov v njihovi sestavi ter ukinitve nekaterih ministrstev in inπpektoratov. Kot elektroenergetski inπpektor za Gorenjsko v Upravi inπpekcijskih sluæb za Gorenjsko (UISG) v Kranju na podlagi dveletnih izkuπenj prevzamem leta 1985, po predhodnem imenovanju skupπëine SRS in takratnega ministrstva za energetiko, dela in naloge pomoënika glavnega inπpektorja REI in s tem vodenje elektroenergetske inπpekcije v Sloveniji. Ta dela opravljam vse do leta Vlada RS me leta 1997 imenuje za glavnega inπpektorja republiπkega energetskega inπpektorata. Kot glavni inπpektor vodim dve inπpekciji: elektroenergetsko inπpekcijo in inπpekcijo parnih kotlov s 40 zaposlenimi vse do njegove ukinitve in zdruæitve z IRSOP po odloëitvi Vlade RS, to je do maja Veliko strokovno pomoë pri odloëanju v posameznih zadevah s podroëja elektroenergetike inπpektorjem nudi Elektroinπtitut Milan Vidmar Ljubljana (EIMV), predvsem oddelek za visoke napetosti, ki ga dolga leta uspeπno vodi Boæo Strnad. Spremembe organizacije ministrstev in organov v njihovi sestavi v letu 2001 povzroëijo premestitev sluæb Sekretariata za energetiko iz MG (Ministrstvo za gospodarstvo) v MOP (Ministrstvo za okolje in prostor) ter ukinitve treh inπpektoratov v MGD: Republiπkega gradbenega inπpektorata, Republiπkega energetskega inπpektorata in Republiπkega rudarskega inπpektorata. Republiπki energetski inπpektorat in Republiπki rudarski inπpektorat se zdruæita z Inπpektoratom za okolje in prostor (IRSOP) v Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) in tako nastane novi organ: Inπpektorat za energetiko, okolje in prostor (IRSEOP) z naslednjimi inπpekcijami: geodetska inπpekcija, urbanistiëna inπpekcija, gradbena inπpekcija, inπpekcija za okolje, elektroenergetska inπpekcija, inπpekcija za strojno energetiko (parnokotlovska inπpekcija) in rudarska inπpekcija. Na podlagi politiëne odloëitve in odloëitve Vlade RS se po πtirih letih, aprila 2005, sprememeni organizacija ministrstev in organov v njihovi sestavi na podroëju energetike. Direktorat za energetiko je prestavljen v Ministrstvo za gospodarstvo, s tem pa tudi inπpekcijski organi s podroëja energetike in rudarstva. Inπpekcija za elektroenergetiko, inπpekcija za strojno energetiko ter rudarska inπpekcija se zaradi nove organiziranosti organov v sestavi ministrstev z majem 2005 prestavijo z Ministrstva za okolje, prostor in energetiko (MOPE) na Ministrstvo za gospodarstvo (MG). Pooblastila in naloge, ki so jih izvajali inπpektorji vseh treh inπpekcij, so prenesene v novi organ: Inπpektorat Republike Slovenije za energetiko in rudarstvo (IRSER). Trenutno Inπpektorat RS za energetiko in rudarstvo (IRSER) zaposluje v upravi v Zagorju in v obmoënih enotah (inπpekcijskih pisarnah) naslednje πtevilo inπpektorjev: Urad IRSER s sedeæem v Zagorju: glavni inπpektor, dva direktorja inπpekcij, dva inπpektorja za elektroenergetiko, trije inπpektorji za termoenergetiko in trije rudarski inπpektorji; Enota Ljubljana: dva inπpektorja za elektroenergetiko, dva inπpektorja za termoenergetiko in eden v administraciji; Enota Kranj: dva inπpektorja za elektroenergetiko in en rudarski inπpektor; Enota Celje: inπpektor za elektroenergetiko in rudarski inπpektor; Enota»rnomelj: inπpektor za elektroenergetiko, inπpektor za rudarstvo in inπpektor za termoenergetiko; Enota Maribor: dva inπpektorja za elektroenergetiko in dva inπpektorja za termoenergetiko; Enota Murska Sobota: inπpektor za elektroenergetiko in inπpektor za termoenergetiko; Enota Koper: dva inπpektorja za elektroenergetiko in en inπpektor za termoenergetiko; Enota Nova Gorica: inπpektor za elektroenergetiko in inπpektor za termoenergetiko; 27. maja 2005 v Uradnem listu RS πt. 52 izide UREDBA o spremembah in dopolnitvah Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Ur. l. RS, πt. 58/03, 45/04, 138/04, 52/05, 82/05, 17/06, 76/06 in 132/06), ki zajame navedene spremembe tako, da sta na Ministrstvu za gospodarstvo imenovana nova inπpekcijska organa: Inπpektorat RS za elektronske komunikacije, elektronsko podpisovanje in poπto, ki opravlja naloge inπpekcijskega nadzora nad izvrπevanjem zakonov, drugih predpisov in sploπnih aktov na podroëju elektronskih komunikacij in poπte ter naloge inπpekcijskega nadzora v skladu z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis, in

27 27 Znanje je moë Inπpektorat RS za energetiko in rudarstvo, ki opravlja naloge inπpekcijskega nadzora nad izvrπevanjem predpisov in sploπnih aktov, ki urejajo energetiko in termoenergetiko ter naloge inπpekcijskega nadzora nad izvajanjem doloëil zakona, ki ureja rudarstvo in na njegovi podlagi izdanih predpisov, tehniënih predpisov in predpisov s podroëja varnosti in zdravja pri delu ter drugih predpisov pri raziskovanju in izkoriπëanju mineralnih surovin ter pri izvajanju drugih rudarskih del. Po Uredbi o spremembah in dopolnitvah Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Ur. l. RS, πt. 58/03, 45/04, 86/04, 138/04 in 52/05) opravljajo ministrstva in upravni organi ter upravne organizacije v njihovi sestavi na delovnih podroëjih upravne in strokovne naloge ter druge naloge, doloëene z zakoni in drugimi predpisi. V Ministrstvu za gospodarstvo so naslednji inπpektorati: Mikroorganizacijska shema inπpektorata IRSER in inπpekcij: IN PEKTORAT RS ZA ENERGETIKO IN RUDARSTVO (IRSER) - URAD GLAVNEGA IN PEKTORJA Grajska ulica 2, Zagorje ob Savi TRI IN PEKCIJE - IN PEKCIJA ZA ELEKTRO ENERGETIKO, - IN PEKCIJA ZA STROJNO ENERGETIKO in - RUDARSKA IN PEKCIJA DVA DIREKTORJA IN PEKCIJ za - ELEKTRO IN STROJNO ENERGETIKO ter - RUDARSKO IN PEKCIJO Grajska ulica 2, Zagorje ob Savi Træni inπpektorat RS (TIRS), Inπpektorat RS za energetiko in rudarstvo (IRSER) in Inπpektorat RS za elektronske komunikacije, elektronsko podpisovanje in poπto (IRSEKEPP). Poleg tega pa so v okviru ministrstva πe direktorati in agencije: Direktorat za podjetniπtvo in konkurenënost, Direktorat za ekonomske odnose s tujino, Direktorat za notranji trg, Direktorat za turizem, Direktorat za energijo, Direktorat za elektronske komunikacije, Agencija za elektroenergetiko itd. ObmoËna enota Ljubljana Vilharjeva 33 in Zagorje ob Savi Grajska ulica 2 ObmoËna enota Maribor Ul. Heroja TomπiËa 2 ObmoËna enota Kranj Slovenski trg 1 ObmoËna enota Celje Krekov trg 9 ObmoËna enota Koper Trg Brolo 12 in pisarna v Seæani Partizanska 4 ObmoËna enota Nova Goriva Trg Edvarda Kardelja ObmoËna enota Murska Sobota Kardoπeva 2 ObmoËna enota»rnomelj Kaniæarica 41 Pooblastila Sploπna pooblastila, ki jih imamo inπpektorji pri svojem delu, izhajajo iz ZAKONA O IN PEKCIJSKEM NADZORU (Ur. l. RS, πt. 56/2002, ). Z letom 2005 smo inπpektorji postali tudi prekrπkovni organi in smo prevzeli dela in naloge sodnikov za prekrπke pristojnih sodiπë. ZAKON O PREKR KIH (Ur. l. RS, πt. 55/05, 40/06 in 115/06) doloëa: sploπne pogoje za predpisovanje prekrπkov in sankcij zanje, sploπne pogoje za odgovornost za prekrπke, za izrekanje in za izvrπitev sankcij za prekrπke, postopek za prekrπke ter organe in sodiπëa za odloëanje o prekrπkih. Obseg inπpekcijskega nadzorstva elektroenergetskih inπpektorjev ter pooblastila za njihovo ukrepanje so podrobneje navedena v ENERGETSKEM ZAKONU - EZ (Ur. l. RS, πt. 26/2005 in 118/2006), ki je za nas MATERIALNI ZAKON. Pravno podlago za veljavnost in pravilno uporabo zakonskih in podzakonskih aktov (tehniπke regulative - predpisov in instandardov JUS) doloëa 4. Ëlen Ustavnega zakona za izvedbo temeljne Ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS (Ur. l. RS, πt. 1/1991-I), ki pravi, da se do izdaje novih tehniënih predpisov smiselno uporabljajo obstojeëi predpisi bivπe SFRJ. Energetski zakon - EZ v poglavju XIII. - Inπpekcijski nadzor in varnost obratovanja natanëneje obravnava podroëje inπpekcijskega nadzorstva energetske inπpekcije za podroëje elektroenergetike. Temeljna naloga energetske inπpekcije za podroëje elektroenergetike je zagotoviti varno in zanesljivo obratovanje elektronergetskih naprav, napeljav in postrojenj. IRSER - energetska inπpekcija za podroëje elektroenergetike nadzoruje gradnjo, obratovanje in uporabo objektov, postrojev, vodov, naprav in napeljav, ki so namenjeni proizvodnji, prenosu, distribuciji, merjenju, zaπëiti, vodenju in lastni porabi elektriëne energije, in sicer: pri napravah za proizvodnjo elektriëne energije v elektrarnah in toplarnah, pri napravah za prenos in distribucijo elektriëne energije v okviru razdelilnih postaj, transformatorskih postaj, centrov vodenja ter elektroenergetskih omreæij in napeljav v objektih; pri izpolnjevanju tehniënih pogojev za dobavo elektriëne energije, πe posebej glede prekinitev, omejitev v dobavi in kakovosti napetosti; pri uëinkoviti rabi elektriëne energije v objektih in postrojih iz inπpekcijske pristojnosti; nad upoπtevanjem doloëil obratovalnih navodil omreæij, objektov, postrojev ter posameznih sklopov in sistemskih obratovalnih navodil; nad izvajanjem predpisov, ki urejajo omejevanje obteæb in porabo elektriëne energije; nad tehniënimi in drugimi pogoji iz izdanih soglasij za prikljuëitev elektroenergetskih objektov; nad strokovnostjo in usposobljenostjo delavcev, ki delajo z elektroenergetskimi napravami v okviru zagotovitve varnosti in zanesljivosti obratovanja ter uëinkovite rabe energije.

28 28 Predstavljamo se Predstavitev OE Izvajanje vzdræevanja in gradenj Rudolf Ogrinc OE IVG je mlada enota, ki je nastala kot odgovor na spreminjajoëe se razmere na elektroenergetskem trgu. Za nami sta dve leti uvajanja in nabiranja izkuπenj. Svoje in skupne poslovne cilje smo uspeπno dosegli. Kljub temu pa æelimo v prihodnje delati πe bolje in πe uspeπneje, predvsem na zunanjem trgu. Do sedaj smo se osredotoëali predvsem na lastne investicije in vzdræevanje elektroenergetskih naprav in objektov. Na vrata nam trka popolna liberalizacija distribucijskih sistemov. S 1. julijem 2007 bo naπe podjetje πe bolj izpostavljeno konkurenënemu okolju. Podjetje se bo moralo hitro in uëinkovito prilagajati zakonitostim trga, konkurence, glavno besedo pa bo imel konëni odjemalec. Naπe poslanstvo ne bo veë javno podjetje za distribucijo elektriëne energije, temveë bomo postali gospodarska druæba, ki bo posle sklepala s pogodbami. Prav zaradi nastale situacije je πe pomembneje, da podjetje zgrabi vsako træno priloænost za pridobitev dodatnega prihodka. Prav diverzifikacija poslovanja podjetja lahko v prihodnosti odloëilno vpliva na rezultate podjetja. Naπa træna prednost je, da prvi prihajamo do strank in s tem lahko tudi prvi ponujamo povpraπevane storitve. Strategija poveëanja trænega deleæa na izvajanju del za tuji trg kot celostnega inæeniringa bo v prihodnosti eden od glavnih ciljev in nalog OE IVG. Æe v preteklem obdobju smo se zavzemali, da bi dosegli ta cilj. Veliko pozornosti poskuπamo nameniti prepoznavnosti. Oblikovali smo zgibanko, v kateri se predstavljamo. Prisotni smo na internetni strani. Stranke tudi z vljudnostnimi pismi nagovarjamo k sodelovanju pri projektih. Prve korake smo naredili, ostale, na nivoju celotnega podjetja, pa bomo delali tudi v prihodnje. V preteklosti smo se predstavili kot enota, ki bi rada v celoti obvladovala izvajalne procese v stalno spreminjajoëih se razmerah; to je naπ cilj tudi v prihodnje. Zmoænost hitrega prilagajanja spremenjenim razmeram na trgu, ki bo podprto z znanjem, bo dobra popotnica za razvoj podjetja. Delo v OE IVG πe vedno poteka v dveh sluæbah, to sta: Sluæba za naërtovanje in komercialo (SNK) in Sluæba za izvajanje gradenj (SIG). SNK si prizadeva za Ëim boljπo pripravo del, izvajanje celostnega izvajalnega inæeniringa ter uvajanje træenjskih konceptov tako za izvajanje lastnih investicij kot tudi za dela na tujem trgu. SIG pa ima nalogo, da z dobrimi organizacijskimi pristopi doseæe dobro uëinkovitost, hkrati pa ima cilj s stalnim izpopolnjevanjem obstojeëega znanja na izvajalnem delu dosegati vrhunsko kakovost. ZadnjiË sem pri branju knjige zasledil naslednje zanimive misli avtorja D. Carnegieja: "Bodite odprti za spremembe. Veselite se jih. Prizadevajte si zanje. Napredujete lahko samo z razëlenjevanjem in s ponovnim tehtanjem svojih nadzorov in zamisli." To so misli, ki vodijo naπo enoto, naj vodijo tudi vas. 1 OE IVG Rudolf Ogrinc tevilo zaposlenih 1 TAJNI TVO Irena Jekovec SNK (Sluæba za naërtovanje in komercialo) 1 Leopold Zupan 1 SIG (Sluæba za izvajanje gradenj) Damjan Peric 6 NA»RTOVANJE IN NADZIRANJE IZVAJANJA STORITEV SIG I (skupina za izvajanje) Aljoπa Bec SIG II (skupina za izvajanje) Lojze Æumer SIG III (skupina za izvajanje) Aleπ Nagode PO»ITNI KE KAPACITETE Andrej KavËiË V OE IVG nas je 72 zaposlenih, od tega veëina moπkih. Sluæba za naërtovanje in komercialo (SNK) pripravlja in naërtuje vsa vzdræevalna in investicijska dela za regulirano dejavnost in tuja naroëila (træni del). Sluæbo za izvajanje gradenj (SIG) sestavljajo tri delovne skupine, ki izvajajo elektromontaæna dela. Osnovna naloga sluæbe je opravljanje del na podroëju MKN, redno in plansko vzdræevanje, odprava okvar, izvajanje investicij ter tuja naroëila. V letu 2007 smo prevzeli vzdræevalna dela na poëitniπkih kapacitetah. Da delo poteka nemoteno, nam poleg jasnih ciljev in dobro postavljenih nalog, ki so vodene s pomoëjo programov in z zavzetostjo vsakega posameznika, vsakodnevno asistira tajnica Irena, ki nas s svojim veselim znaëajem in sladkimi preseneëenji dodatno razvaja in spravlja v dobro voljo. Vsi smo po duπi avanturisti, v prostem Ëasu se ukvarjamo s πtevilnimi aktivnostmi: nekateri prisegajo na πport, drugi so pravi raëunalniπki "friki", ki razvijajo nove aplikacije, vsem pa nam je skupno naslednje: doseëi cilj, ki smo si ga zadali. Aljoπa Bec pa goji posebno strast do motorjev. VeË preberite na naslednji strani.

29 29 Predstavljamo se Sluæba za izvajanje gradenj Damjan Peric Za uspeπno opravljeno delo delovnih skupin je potrebna priprava plana, iz katerega je razviden obseg del. Na podlagi tega se doloëi πtevilo monterjev in rok izvedbe del. Za naπo sluæbo, ki je preteæno terenska in zelo πtevilëna, kar za nas predstavlja veliko usklajevanja in prilagajanja, so usklajeni plani, informacije o razpoloæljivosti resursov in terminska opredelitev del izrednega pomena za nemoteno izvajanje gradenj. Tokrat bi vam rad predstavil osnovne aplikacije (programe), ki jih uporabljajo tri delovne skupine (SIG 1, SIG 2, SIG 3), ki nam omogoëajo odliëno organiziranje in spremljanje izvajanja del. Naj se pohvalimo: razvili in oblikovali smo jih sami, na osnovi lastnega znanja in v prostem Ëasu z namenom, da postane naπe delo in naërtovanje dela uëinkovitejπe. In to nam zelo dobro uspeva. Aplikacija PLANSIG - razpoloæljivost Ëloveπkih virov Aplikacija omogoëa zbiranje podatkov o razpoloæljivosti Ëloveπkih virov (dopust, bolniπka, koriπëenje PD», izobraæevanje...). Te razpoloæljive podatke uporablja tudi sluæba SNK za planiranje investicij in tujih storitev. Omenjen program nam pomaga tudi pri razporejanju delavcev za odbiranje elektriënih πtevcev in merilno-krmilnih naprav, in sicer na podlagi normativov. Na koncu se na podlagi vseh zbranih podatkov opravi analiza o uëinkovitosti in zasedenosti delovnih skupin. Sluæba za naërtovanje in komercialo Leopold Zupan V druæbi z najboljπimi Aljoπa Bec Dolgo je æe tega, ko se je zaëela moja zgodba. Sega tja v rano mladost, ko sem iz dveh starih motorjev znamke Tomos (trojka) sestavil enega komajda voznega.»ez kakπno leto sem kupil Tomos APN6S in se z njim vozil kar nekaj let, preden sem opravil vozniπko dovoljenje, kasneje pa sem se spoznal s teæjimi motorji. Zdaj se je moja veëna æelja po tekmovanju poëasi zaëela uresniëevati. S prijatelji smo se veëkrat podali v hrvaπko Reko na dirkaliπëe Grobnik in se tam preizkuπali na stezi. Po pribliæno desetih letih so me prijatelji seznanili s tekmovanjem v SUPERMOTU. Poiskal sem klub z dirkaπko πportno licenco, opravil zdravniπki pregled in se prijavil na dræavno prvenstvo Slovenije, ki ga razpisuje predsedstvo AMZS. SUPERMOTO je relativno mlada dirkaπka disciplina, ki se je zaëela v Ameriki in kasneje v Evropi. Dirke se odvijajo na poligonih avtoπol, v industrijskih conah ali na stezah za karting, saj se tako ta πport kar najbolj pribliæa mnoæicam. Proga je sestavljena iz asfaltnega in makadamskega cestiπëa. Za to priloænost so izdelali posebne kros motorje s cestnimi pnevmatikami. Tehnika voænje je povsem specifiëna z obilo drsenja.»eprav ta πport pri nas ni zelo poznan, imamo tudi mi odliëne voznike, ki se merijo ne samo v dræavnem, temveë tudi evropskem in svetovnem pokalu ter zasedajo prva mesta. Med njimi so: Aleπ Hlad, Beno tern, Uroπ Nastran in drugi. Aplikacija NaroËanje rednih vzdræevalnih del To je program za naroëanje rednih vzdræevalnih del s strani STV. Na podlagi naroëenega se dela delegirajo po posameznih delovnih skupinah, glede na vrsto del in glede na zasedenost delovnih skupin. Aplikacija Sestavnica Program sluæi za sestavo sestavnic, ki so osnova za naroëilo elektromontaænih in gradbenih del za podroëje rednega vzdræevanja elektroenergetskih naprav. Ta program uporabljajo delovne skupine z namenom, da na podlagi naloge, ki jo morajo opraviti, pripravijo sestavnico. Sestavnica vsebuje vrsto del, izvajalca, delovni nalog ter vrednost naroëila. Ob tem bi rad omenil, da so bili vsi izvajalci izbrani prek javnih naroëil kot najugodnejπi izvajalci. Kot korak naprej k πe boljπemu in hitrejπemu spremljanju in evidentiranju del v bliænji prihodnosti naërtujem, v sodelovanju s sodelavci, izdelavo dveh aplikacij. S prvo aplikacijo bo mogoëe z uporabo dlanënikov (PC pocket) na terenu spremljati dela na objektih v SIG, druga pa bo omogoëala izvajanje analiz o zasedenosti skupin. Sluæba za naërtovanje in komercialo je del, ki sestavlja mozaik organizacijske enote IVG. Enoto sestavlja sedem zaposlenih, najdete nas v prvem nadstopju poslovne stavbe na ulici Mirka Vadnova 3 v Kranju. Naπa naloga je predvsem priprava in organiziranje del za izvajalske skupine, in sicer za vzdræevanje naprav in razπiritev - investicije Elektra Gorenjska. Zavedamo se, da je æe zdaj in bo tudi v prihodnosti pomemben vsak dodaten prihodek za dober rezultat Elektra Gorenjska kot gospodarske druæbe. Foto: arhiv Od ustanovitve naπe sluæbe upoπtevamo træne zakonitosti. Pozornost dajemo raziskavi, naërtovanju in promoviranju na trgu. Svojim naroënikom poskuπamo ponuditi celovit izdelek - hitro in najceneje do izvedbe elektroenergetskega objekta. Træne zakonitosti nas silijo k nenehnem razvoju in sodobnemu organiziranju, zato vidimo svojo prihodnost samo v obliki organiziranja, ki bo fleksibilna, ekonomiëna in bo nudila naroënikom veë kot konkurenca. Dræavno prvenstvo v Supermotu, Ptuj - Hajdoπe, Aljoπa s πtevilko 33. Z ekipo smo kmalu ugotovili, da nismo najbolje opremljeni in pripravljeni na razmere, ki nas Ëakajo, k temu pa je pripomoglo πe slabo vreme, ki zahteva dodatno menjavo pnevmatik. Pozitivna stran moπtev pa je, da si tudi med seboj pomagajo in izposojajo razne priprave, ki ti olajπajo delo in jih v takih razmerah nujno potrebujeπ. Zjutraj smo najprej opravili tehniëni pregled motorja, ki ga opravi posebna komisija, sledita treninga, eden brez merjenja Ëasa, drugi z merjenjem Ëasa, ki πteje kot osvojeno πtartno mesto. Dirka poteka v dveh delih po minimalno deset kilometrov. Kljub vsem teæavam sem svojo prvo dirko konëal na desetem mestu. Podobno so se odvijale tudi vse preostale in na koncu sezone sem zasedel skupno 13. mesto v dræavnem prvenstvu, od tega pa sem izpustil dve dirki. Pri izpolnitvi moje velike æelje mi je pomagalo kar nekaj ljudi in tudi podjetje Elektro Gorenjska, zato poskuπajmo tudi mi pomagati drugim, bliænjim, da se njihove æelje Ëimprej uresniëijo.

30 30 Elektro Gorenjska smo ljudje Prvi vtisi novih sodelavcev Alenka Andolπek Katarina Prevodnik Za govorjenje o prvih vtisih o podjetju je malo prepozno, saj v podjetju obëasno delam æe pribliæno sedem let. Lahko pa reëem, da se s sodelavci zelo dobro razumem, da so prijazni in vedno pripravljeni pomagati. Dobri odnosi s sodelavci pa so zame najpomembnejπi. Foto: Roman Bratun Nadja Uπlakar V podjetju Elektro Gorenjska sem zaëela delati prek πtudentskega servisa pribliæno pred dvema letoma. Prvi vtisi so bili pozitivni v vseh pogledih. Sedaj sem zaposlena v drugi organizacijski enoti, vendar pa je delo v obeh enotah razgibano, kar mi je vπeë. Zdravko Dobravec V podjetju Elektro Gorenjska sem æe bil zaposlen, dvanajst let sem namreë delal v KN Bohinj. Po sedmih letih odsotnosti sem se vrnil v podjetje in najbolj me je presenetila opremljenost in organiziranost skupine (OE IVG SIG 3), znotraj katere je moje novo delovno mesto. Vesel sem, da sem ponovno del kolektiva. Foto: Aleπ Nagode Foto: Roman Bratun Kadrovske novice mag. Mateja Nadiæar Elektro Gorenjska, d. d. ZAPOSLITVE V mesecu marcu 2007 se je v podjetju na novo zaposlila: KATARINA PREVODNIK - pripravnica - OE sploπne in tehniëne storitve. V mesecu aprilu 2007 se je na novo zaposlila: NADJA U LAKAR -pripravnica - OE nakup in prodaja. V mesecu maju 2007 se je v podjetju na novo zaposlil: ZDRAVKO DOBRAVEC - elektromonter - OE izvajanje vzdræevanja in gradenj. ODHODI V mesecu marcu 2007 ni bilo odhodov delavcev iz podjetja. V mesecu aprilu 2007 je iz podjetja odπla: JASNA LEVC UR I» - Vodja pravne sluæbe - OE sploπne in tehniëne storitve. V mesecu maju 2007 ni bilo odhodov delavcev iz podjetja. Gorenjske elektrarne, d. o. o. ZAPOSLITVE V mesecu marcu 2007 v podjetju ni bilo novih zaposlitev. Nominator mag. Renata Kriænar Nominator je nova podrubrika, ki bo predstavila tiste, za katere mislite, da si zasluæijo pohvalo, nagrado za svojo prizadevnost, za delovni zagon, za energijo, ki vam jo dajejo vsak dan, za tiste, ki vam pomagajo in vas navduπujejo s svojim znanjem in strokovnostjo. Ozrite se okrog sebe in s kratkim pojasnilom predlagajte osebo ali delovno skupino Elektra Gorenjska ali Gorenjskih elektrarn, ki si po vaπem mnenju zasluæi nominacijo. Vse vaπe predloge bomo zbirali do 30. avgusta - oddate jih lahko v posebno πkatlo v recepciji ali v sluæbi za marketing, lahko pa jih poπljete tudi po elektronski poπti na naslov: urednistvo.elgo@elektro-gorenjska.si. V septembrski πtevilki Elga bomo predstavili vse predlagane osebe in skupine, za katere boste lahko glasovali do konca novembra. Zmagovalce bomo razglasili na novoletni zabavi za zaposlene in jih seveda primerno nagradili. Zdaj ste na vrsti vi, v uredniπtvu pa smo se odloëili, da vam æe predstavimo prvi nominaciji: ekipo IC kot skupino in Damjana Perica kot posameznika. V mesecu aprilu 2007 se je zaposlil: FRANC SODJA - HE poreëja Save Bohinjke. V mesecu maju 2007 v podjetju ni bilo novih zaposlitev. ODHODI V mesecu marcu 2007 ni bilo odhodov delavcev iz podjetja. V mesecu aprilu 2007 ni bilo odhodov delavcev iz podjetja. V mesecu maju 2007 ni bilo odhodov delavcev iz podjetja. Upokojenci so praznovali mag. Rozalija Sabo V mesecu marcu so svoj okrogli æivljenjski jubilej praznovali: ANTON ROM EK - 70 let IVKO BLENKU - 70 let JOÆEF GOGALA - 60 let. V mesecu aprilu je svoj okrogli æivljenjski jubilej praznoval: BOÆIDAR OMAN - 70 let Ob jubileju vam iskreno Ëestitamo in æelimo πe vrsto zdravih in sreënih let. Nominirana skupina: OE STS, sluæba za informatiko, po domaëe kar IC Skupina prizadevnih fantov in deklet pod vodstvom Dominika OvniËka, brez katerih si skoraj ne predstavljamo delovnega dne. Zaradi njih lahko opravljamo delo na raëunalniku, pomagajo nam in stalno nadgrajujejo razliëne programe. S svojo prizadevnostjo in pripravljenostjo pomagati so si zasluæili, da jih nominiramo kot naj skupino. Nominirani posameznik: Damjan Peric Med posamezniki na lestvico nominirancev dajemo prvi predlog, in sicer Damjana Perica. Opravlja delo v OE Izvajanje vzdræevanja in gradenj in je vodja sluæbe za izvajanje gradenj. Glede na πtevilo zaposlenih v posamezni sluæbi je vodja ene izmed najveëjih sluæb v podjetju. Ker koordinira delo treh skupin, kar pomeni 63 zaposlenih, so v sluæbi z lastnim znanjem in v prostem Ëasu razvili πtevilne programe, ki jim omogoëajo laæje in uëinkovitejπe naërtovanje dela.

31 31 Elektro Gorenjska smo ljudje Ljubica Benedik Alenka Andolπek Najin pogovor zaëne z besedami: "Bila sem inventar Elektra Gorenjska." "Kakπen inventar?" jo vpraπam. "Ja, v Elektro Gorenjska sem bila zaposlena kar 31 let, od leta 1967, ko sem se prvië zaposlila, pa do leta 1998, ko sem se upokojila. Tukaj sem zaëela in konëala svojo sluæbeno pot." Zagotovo je ena izmed redkih upokojenih sodelavcev, ki je Elektru Gorenjska ostala zvesta vse do upokojitve in ves ta Ëas tudi ostala na istem delovnem mestu. Doma je bila na Slovenskem Javorniku pri Jesenicah, zato je bila vesela, da se je leta 1967 lahko zaposlila v Elektru Æirovnica. Dve leti je delala v projektivnem biroju, kjer sta bila dva zaposlena. Leto po njeni zaposlitvi se je zaëela pripravljati reorganizacija in nakljuëje je hotelo, da so ji ponudili sluæbo v Elektru Kranj, ki jo je z veseljem sprejela, saj je ravno v tistem Ëasu spoznala sedanjega moæa, ki je bil doma iz Kranja. Leta 1969 je bila premeπëena v Kranj, ostala je πe vedno v projektivnem biroju in na delovnem mestu tehniënega risarja vse do svoje upokojitve leta Leta 1969 se je tudi poroëila in si v Kranju ustvarila dom in druæino. Prvih dveh let zaposlitve v Elektro Æirovnica se zelo rada spominja. Odnosi med zaposlenimi so bili tedaj mnogo bolj sproπëeni, prijateljski, z obëutkom velike pripadnosti podjetju. Prav na podlagi takega vzduπja jim je uspelo za organizacijo dneva podjetja pripraviti nepozaben kulturni program, pri katerem so sodelovali prav vsi zaposleni, vkljuëno z direktorjem. Pokojnemu Slavku Meæku je uspelo na oder postaviti odlomek Finægarjevega romana Pod svobodnim soncem, kar je do danes edina uprizoritev tega romana. Ob spominih na te dogodke se zave, da so skozi πalo in smeh ustvarili nekaj, kar jo navdaja s ponosom in z zavestjo, da je bila kultura tista nit, ki je povezovala vse njeno æivljenje. Od otroπkega vrtca naprej je æe igrala in plesala pri folklori. Je tudi pravi knjiæni zbiratelj, kar so sodelavci v projektivnem biroju praktiëno izkoristili, saj so vse prodajalce knjig najprej usmerili k njej, sami pa so imeli mir pred njimi. jo toliko stvari in navduπuje jo toliko konjiëkov, da ji je vsak dan prekratek. Ko se je upokojila, se je vpisala na univerzo za tretje æivljenjsko obdobje. VkljuËila se je k zgodovini, kjer so na zelo zanimiv naëin spoznavali zgodovino Kranja in hodili na razliëne izlete. Obiskovala jo je pet let. Obiskuje tudi teëaj risanja. To je tisto za "duπo", tisto, kar jo je navduπevalo, ko je πe hodila v sluæbo, pa takrat ni bilo Ëasa. Pravi, da ni zelo nadarjena, nima ambicij po uspehu, se pa zelo razveseli, Ëe ji kaj uspe. Od upokojitve je tudi Ëlanica Druπtva Exlibris Slovenije, druπtva ljubiteljev male grafike. Svoj grafiëni znak bi si rada izdelala sama, zato se je spomladi vpisala πe v teëaj grafike pri slikarju Zmagu Puharju, ker se s to tehniko πe ni sreëala. Njena velika strast so tudi knjige in najraje prebira poezijo. Rada posluπa glasbo, skratka navduπena je nad vsem, kar je povezano z umetnostjo in lepoto ustvarjanja. Rada je ustvarjalna, enoliënega dela ne mara, delo ji mora predstavljati izziv. Æe vse æivljenje, od ranega otroπtva, ko jo je v svet najrazliënejπih oblik roënega dela popeljala njena mama, je pletenje, πivanje, kvaëkanje in raznoliko vezenje nepogreπljiv del njenega vsakdana. Tako ni nikoli v zadregi, kadar potrebuje primerno darilo. Poleg vseh konjiëkov ji dan zapolnijo πe gospodinjska dela, vrt in trije vnuëki. Pred Ëasom, ko jo je eden od vnukov povabil v vrtec na ustvarjalno delavnico, se je vabilu odzvala in z veseljem sodelovala pri ustvarjanju lutk iz blaga. Svoj poklic je z veseljem opravljala. Poleg tehniënega risanja je vodila πe administrativna dela za projektivni biro. Glede na naravo dela je imela zelo malo stikov z drugimi zaposlenimi. Vsa leta je delala z moπkimi in se je med sodelavci zelo dobro poëutila. Bili so mladi, imeli so enake zahteve, probleme, zanimanja, kar jih je povezalo in vplivalo na dobre medsebojne odnose. Ko se je zaposlila, je bila povpreëna starost zaposlenih 32 oziroma 33 let. Da je Ljubica Benedik opravljala poklic tehniëne risarke, je kriv splet okoliπëin. Ker je prekinila πolanje na srednji gradbeni πoli, je v Ljubljani na Zavodu za tehniëno izobraæevanje opravila izpit za tehniënega risarja. Sicer si je æelela, da bi kasneje s πolanjem nadaljevala, vendar si je relativno mlada ustvarila druæino in æivljenje se je zasukalo tako, da se ji æelja ni uresniëila. Vendar, ko danes pogleda nazaj, ji ni æal in pravi, da je bilo mogoëe tako vseeno prav. Upokojitve je ni bilo strah, odπla je z zadovoljstvom in veseljem, saj je zadnjih nekaj let pred upokojitvijo zaëela opaæati, da je med sodelavci zaëelo nastajati neko napeto vzduπje. Sicer pa pravi, da besede dolgëas, kljub temu da je upokojena, ne pozna. Zanima Ljubica Benedik: Portret neëakove hëerkice

32 32 Za vsakogar nekaj Izletniπko priljubljena marna gora Janez PotoËnik Po rednem zboru druπtva je bila druga aktivnost v letu 2007 izlet na marno goro. Tudi v tem letu so izbrani dnevi za naπe aktivnosti srede. 14. marca 2007 smo se zbrali na Primskovem in se nato odpeljali do Spodnjih PirniË, kjer smo pustili avtomobile in se odpravili po poti Ëez Peske na marno goro. To je le ena izmed 17 poti, ki vodijo na priljubljeno marno goro. Po pribliæno pol ure hoje smo prispeli na vrh. Vreme je bilo sonëno, tako da je bil razgled na okolico izredno lep. Pod nami proti severu je bil lep razgled na zasneæene Kamniπko-Savinjske Alpe. Tik pod nami pa je bila vidna tudi vas Zavrh, ki je rojstni kraj "triglavskega æupnika" Jakoba Aljaæa. Na drugi strani nam je pogled segal prek Ljubljane na Krim, medtem ko je bil Sneænik zavit v meglo. Proti zahodu je bilo pred nami kofjeloπko pogorje, v daljavi pa so se v soncu bleπëali vrhovi Julijskih Alp. Po razgledu okolice smo si ogledali tudi romarsko cerkvico, ki je bila leta 1729 posveëena Materi boæji. Tega leta je bila cerkev zgrajena v takem obsegu, kot je vidna danes. Verska romanja na marno goro so se sicer priëela æe v 13. stoletju. Poslikava v cerkvi je delo znanega slovenskega slikarja Matevæa Langusa. Na eni izmed slik naj bi slikar upodobil celo mladega pesnika Franceta Preπerna. Pesnik je menda rad zahajal na marno goro, saj je v obdobju med letoma 1830 in 1837 tam maπeval njegov stric Jakob, ki je tudi pokopan na marni gori. marna gora je znana tudi iz Ëasov turπkih obleganj slovenskih krajev. Sosednji vrh je v tem Ëasu dobil ime Grmada, saj so na njem kurili kresove in s tem oznanjali prihod Turkov. V spomin na te dogodke se je ohranil spomenik v obliki podkve. Med drugim smo si ogledali tudi zvonik, v katerem so πtirje zvonovi. Izlet v Selπko dolino Prvi postanek je bil na Laborah, kjer smo si ogledali sonëno elektrarno. Predstavniki Gorenjskih elektrarn so nam natanëno predstavili znaëilnosti in delovanje elektrarne. Podatki kaæejo, da elektrarna deluje v projektiranih parametrih. Po ogledu elektrarne smo se odpravili proti Selπki dolini. Prvi postanek je bil v Dolenji vasi, kjer smo si ogledali PleËnikov spomenik, ki so ga krajevne organizacije postavile v spomin ærtvam druge svetovne vojne. Po ogledu spomenika smo pot nadaljevali v DavËo, kjer smo si ogledali malo hidroelektrarno, ki je bila zgrajena v 80. letih v okviru takratnih razmiπljanj o naëinu sploπnega ljudskega odpora v primeru agresije na dræavo. Zaradi tega je bila elektrarna zgrajena, da bi v primeru razpada sistema obratovala otoëno. Vendar se ta naëin v Ëasu obratovanja ni najbolje izkazal, tako da je bila elektrarna med tem Ëasom temeljito obnovljena in sedaj obratuje v okviru projektiranih parametrov. Za obe predstavitvi se predstavnikom Gorenjskih elektrarn lepo zahvaljujemo. Pot smo nadaljevali do smuëarskega centra Cerkno. Po kratkem in lepem razgledu okolice DavËe smo se odpravili v Æeleznike. V muzeju smo si ogledali razvoj in nastanek fuæinarstva v Æeleznikih. Zemljiπki gospodje, freisinπki πkofje, so leta 1277 dobili od cesarja Otona II. pravico izkoriπëati rudo na svojih posestvih. V krajih so naselili fuæinarje iz Furlanije, kasneje pa so se priseljevali πe kovaëi iz Krope, Trbiæa in Borovelj. Zaradi tujega æivlja so okoliëani Æeleznike πe v 19. stoletju imenovali Lahovπe. Fuæinarstvo je v Æeleznikih zamrlo v zaëetku 20. stoletja. Æelezniki so danes obëinsko srediπëe z okoli 3000 prebivalci, pred kratkim so bili preimenovani v mesto. V spomin na turπke vpade zvonijo "poldan" æe ob Po povratku v dolino smo se ustavili tudi pod Turncem, kjer slovenski alpinisti opravljajo prve korake v plezalnih veπëinah.»e si torej zaæeliπ, greπ lahko na marno goro tudi po plezalni poti prek Grmade. S tem smo ta dan zakljuëili v prijetnem vzduπju. Prisotni udeleæenci izleta Janez PotoËnik Po programu nas je letoπnja druga pot vodila v Selπko dolino. Tudi tokrat smo se zbrali na Primskovem, tokrat se nas je zbralo 24. znaëilnosti del slikarja Ivana Groharja. Poleg njegovih slikarskih del je v hiπi tudi etnoloπka zbirka kmeëkega in obrtniπkega orodja, ki so ga krajani uporabljali pri opravljanju vsakodnevnih opravil. Sledilo je πe preseneëenje: v kraju imajo namreë najveëji orkester tolkal, na katerih smo se preizkusili tudi sami. Izleta smo zakljuëili v gostilni pri Zalogarju ob prijetnem klepetu. Izleta so se udeleæili Bernard BalantiË, Francka BalantiË, Zdenka Stanonik, Franko tefan, Olga kofic, Rudi kofic, Franc Cvek, Slavka Cvek, Matija Kenda, Janez Pekolj, Angela Pekolj, Tonka Zadnikar, Majda RoksandiË, Franc Sorπek, Marija Sorπek, Brane Ramuπ, Boæena Ramuπ, Janez PotoËnik, Marija Ogrin, Franc Kræiπnik, Boæo Æerovec, Edo ilar, Rus Marija in Danica Tepina. Foto: Mitja Kenda Po ogledu Æeleznikov smo pot nadaljevali v eno najlepπih vasi v Sloveniji - Sorice. Ogledali smo si spominsko zbirko znanega slovenskega slikarja Ivana Groharja, ki je bil rojen v Sorici. Upravitelj zbirke nam je predstavil osnovne Ogled HE DivaËa Foto: Mitja Kenda

33 33 Za vsakogar nekaj 14. pohod prijateljstva in spomina - Udin borπt 2007 foto: Matija Kenda Pohod je organiziralo ObmoËno zdruæenje borcev NOB Kranj. Pred odhodom Na podlagi razgovora z Bojanom Luskovcem in predsednikom DU Elektro Gorenjska Matijem Kendo o trenutno aktualnem in posebej za starejπe upokojence zanimivem prehodu in zakljuëku na 20 kv razdelilnem omreæju je bil za Ëlane naπega druπtva organiziran skupinski strokovni ogled RTP Primskovo in RTP Labore. Ta dan smo se ob 9. uri zbrali pred RTP Primskovo, kjer sta nas priëakala in vljudno sprejela strokovnjaka Bojan Luskovec in Viljem BonËa, ki sta nam tako v RTP Primskovo kot tudi v RTP Labore nazorno in na razumljiv naëin opisala vse v zadnjem Ëasu opravljene spremembe na 110, 10 in 20 kv mreæi. Æal predvsem starejπi upokojenci, ki so prej upravljali s temi napravami, niso pokazali zanimanja za sedaj modernizirani naëin delovanja 110 in 20 kv mreæe. Po ogledu in prijetnem razgovoru z Bojanom Luskovcem in Viljemom BonËo smo se poslovili z namenom, da v bodoëe opravimo πe kakπen podoben ogled, morda v sklopu turistiënega izleta. Ogleda so se udeleæili Janez PotoËnik, Majda RoksandiË in Matija Kenda, ki so se strokovnim usluæbencem lepo zahvalili za prijazno sodelovanje. Pohod, ki je bil doloëen tudi s planom aktivnosti za leto 2007, je bil 27. aprila Vodnika na pohodu sta bila Matija Kenda in Albin Arzenπek. Vzorna organizacija pohoda in Ëudovito sonëno vreme sta poleg koristne rekreacije in sproπëenega gibanja v naravi omogoëila tudi prijetno druæenje in tovariπko vzduπje, ki so ga popestrili izvajalci kulturnega programa pred trgovskim centrom Mercator na Kokrici. Po pohodu smo se po okusni malici in prijateljskem kramljanju z znanimi pohodniki razπli s prijetnimi vtisi in z æeljo, da se, Ëe bo le mogoëe, spominskega pohoda na Kokrici naslednje leto ponovno udeleæimo. Udeleæenci pohoda: 1. Albin Arzenπek 2. Ivanka Arzenπek 3. Matija Kenda 4. Janez PotoËnik 5. Franc Sorπek 6. Marija Sorπek 7. Franc Kræiπnik in 8. tefan Franko. Strokovni ogled 110 in 20 kv naprav v Elektru Gorenjska foto: Matija Kenda Strokovni ogled 110 in 20 kv naprav Elektra Gorenjska je bil v sredo, 9. maja Strokovni ogled 110 in 20 kv naprav z Bojanom Luskovcem

34 34 Za vsakogar nekaj Sindikat podjetja Elektro Gorenjska Izvoljeni novi (stari) predstavniki vseh delavcev v svet delavcev Elektra Gorenjska Leopold Zupan Regres izplaëan v dogovorjenem znesku in roku Æe v mesecu marcu smo zaëeli z aktivnostmi o izplaëilu regresa za letni dopust po naëelu "kdor hitro da, dvakrat da". Po veëkratnih pogajanjih z upravo smo se dogovorili, da se regres izplaëa v viπini (bruto). Vsak zaposleni je dobil izplaëilo v neto viπini; bruto znesek je bil zmanjπan za predpisane dajatve. Usklajevanje plaë e vedno potekajo aktivnosti za uskladitev plaë. PlaËna politika, Ëeprav je ena kljuënih socialnih sporazumov, πe ni natanëno doloëena. Za uskladitvena zneska (Aneks ,00 SIT in Aneks ,00 SIT) πe vedno velja dogovor, da veljata do sklenitve novega sporazuma. Reorganizacija, ki nam jo prinaπa nova zakonodaja Projektna skupina SODO, v kateri je sodeloval tudi naπ predstavnik, je pripravila zahtevane dokumente, ki jih je posredovala skupπëina GIZ, skupπëina pa kot predlog distribucijskih podjetij na ministrstvo za gospodarstvo. Na podlagi teh dokumentov so se æe izvedle doloëene aktivnosti. Ustanovljena je bila gospodarska javna sluæba SODO, ki ji je bila po sklepu vlade podeljena koncesija za opravljanje dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omreæja. Dosedanja distribucijska podjetja se preoblikujejo v gospodarske druæbe, ki bodo na podlagi pogodb opravljale posamezne storitve za dejavnosti SODO, hkrati pa ostanejo tudi lastniki omreæja, ki ga bo moral SODO najeti z najemno pogodbo. Preoblikovanje dosedanjih javnih podjetij za distribucijo elektriëne energije v Ëiste gospodarske druæbe se mora konëati do Ko bo podjetje Elektro Gorenjska po preoblikovano, bomo takoj poskuπali uveljaviti æe dogovorjene bonitete o viπini malice in odpravnin. Izvoljeni novi (stari) predstavniki v svet delavcev S preoblikovanjem (reorganizacijo) Elektra Gorenjska v gospodarsko druæbo se priëakujejo doloëene spremembe, ki jih bomo obëutili (pozitivno ali negativno) tudi zaposleni v Elektru Gorenjska, ki bomo svoje pobude lahko uveljavljali le prek naπih predstavnikov v sindikatu, svetu delavcev in nadzornem svetu. Sindikat elektrodistribucije Slovenije Novice Milan Pristavnik 26. aprila 2007 smo imeli sestanek z upravo. Seznanjeni smo bili, da se je ustanovil SODO, zato bo vseh pet elektrodistribucijskih podjetij moralo podpisati pogodbo s SODO o izvajanju del, ki se opravljajo v elektrodistribuciji. 7. maja 2007 se je sestal nadzorni svet Elektra Gorenjska ter sprejel sklep o sklicu 10. skupπëine delniëarjev druæbe. Sedanji naziv Elektro Gorenjska, javno podjetje za distribucijo elektriëne energije, se spremeni v Elektro Gorenjska, podjetje za distribucijo elektriëne energije, d. d. SkupπËina Elektra Gorenjska je bila 8. junija 2007 ob 12. uri. Kot vsako leto se je sindikat tudi letos pogajal z upravo o viπini regresa za letni dopust za leto Upam, da so se pogajanja iztekla v zadovoljstvo vseh, æal tudi za zaposlene, ki niso v sindikatu. Sporazum o viπini regresa je bil podpisan 5. aprila Zasedala je komisija za preventivno okrevanje. Komisija je prejela enajst prijav. Na podlagi prijav je komisija v sestavi predsednika Iztoka Jenka in Ëlanov Zdravka Udirja in Irene Kociper ugotovila, da se napotijo na preventivno okrevanje naslednji prosilci: Mileva Koπuta, Drago Papler, Miha Æumer, Ida Zupan in Miran Capuder. Izbrani Ëlani prispevajo samo dopust, tretjino prispeva sindikalni sklad, tretjino prispeva naπ sindikat, tretjino pa je prispevala uprava. Ob tej priloænosti bi se rad ponovno zahvalil upravi za denarno pomoë. Hvala. Udeleæencem æelimo, da si naberejo moëi za nove delovne zmage. 8. maja 2007 so potekale volitve za Ëlane sveta delavcev. Predlagali smo devet kandidatov naπega sindikata, izvoljeni pa so bili naslednji kandidati: Slavko HlebiË, ki je dobil najveë glasov, Iztok tular, Borut Jereb in Æarko trukelj. Izvoljenim Ëestitamo. Nekateri Ëlani naπega sindikata so se udeleæili tradicionalnega sreëanja Joπt aprila 2007 je bil veëerni ognjemet. Za zabavo je skrbel ansambel Pop design. Prvega maja je bil slavnostni govornik Polde BibiË. Za zabavo je poskrbel Vlado Kreslin z Malimi bogovi in ansambel Anabela. Lepo vreme je pripomoglo, da se je zbralo veliko πtevilo ljudi. Delavski praznik je minil sproπëeno in zabavno. 26. maja 2007 je sindikat organiziral izlet. Izlet smo poimenovali Kraπko potepanje. Obiskali smo Predjamski grad, ogledali smo si kobilarno Lipica in prπutarno Kobjeglava. Ogledali smo si tudi slikovito kraπko naselje tanjel. Izlet smo zakljuëili blizu Kuma. Bliæajo se Ëasi dopustov, zato æelim vsem zaposlenim, da dopust preæivijo Ëim lepπe. Veliko morskih uæitkov! Prav zato potrebujemo dobre predstavnike v organih delavskega soupravljanja. Po tehtnem razmisleku smo predlagali zaupanja vredne in strokovno dobro podkovane predstavnike, ki niso bili izbrani samo iz vrst naπega sindikata, da bodo korektno zastopali vse zaposlene. Svojo voljo ste zaposleni izkazali z veliko udeleæbo na volitvah in izbrali najboljπe. Vsem izvoljenim Ëestitam. Bliæa se Ëas dopustov in Ëas za nabiranje novih moëi, zato vsem æelim πe prijetno dopustovanje. Porabite regres prav v ta namen... Obisk Predjamskega gradu Foto: Ida Zupan

35 35 Za vsakogar nekaj Galerija Elektra Razstava Triglavskga narodnega parka z naslovom Manj znani obrazi naπih gora Alenka Andolπek V Galeriji Elektra, na Ulici Mirka Vadnova 3a v Kranju, smo 18. aprila ob 14. uri odprli fotografsko razstavo fotokluba Triglavski narodni park z naslovom Manj znani obrazi naπih gora. Podjetje Elektro Gorenjska, d. d., se zaveda svoje druæbene povezanosti z okoljem in z lokalno skupnostjo. Z organizacijo tovrstnih fotografskih razstav omogoëamo predstavitev ne samo avtorjev fotografij, paë pa tudi drugaëen pogled na izbrane objekte. Razstavo smo gostili na pobudo fotografske sekcije Elektra Gorenjska. Govora sta imela predsednik fotokluba TNP mag. Martin olar in Marjan Jerele, predsednik fotografske sekcije Elektra Gorenjska, ki je ob razstavi povedal: "Do sodelovanja s fotografi fotokluba TNP je priπlo po nakljuëju in danes se z njimi na razstavi sreëujemo prvië. Verjamem, da je to πele zaëetek in da bomo tudi v prihodnje naπli skupna zanimanja, ki nas bodo povezovala tudi v naprej.»e si o razstavljenih fotografijah lahko dovolim osebno mnenje, sem prepriëan, da je pred nami odliëna fotografska razstava, ki ne nastane tako, da enostavno Predstavitev fotokluba Triglavski narodni park mag. Martin olar, predsednik fotokluba TNP Foto: Roman Bratun Fotoklub Triglavski narodni park deluje kot druπtvo in je Ëlan Fotografske zveze Slovenije in Zveze kulturnih druπtev obëin Bled, Bohinj in Radovljica. V letu 2007 je v fotoklubu TNP 45 Ëlanov. gremo v hribe. Vsaka fotografija odraæa prav poseben trenutek, ki jim obiëajni planinci skoraj ne morejo biti priëa. Prikazani izbor zanesljivo predstavlja veëletno delo Ëlanov sekcije. Prikazani motivi resniëno ustrezajo naslovu razstave in nas na poseben naëin vabijo v naravo, ljubiteljem fotografije pa ponujajo sveæe ideje za nove ustvarjalne izzive. Lahko reëem, da se fotografi ne samo pri iskanju, doloëanju in fotografiranju izbranih motivov, temveë tudi v vsakodnevnem æivljenju sreëujemo s prav posebno vrsto ustvarjalne napetosti, ki pa se na trenutke spremeni v zadovoljstvo ob potrditvi kvalitete naπih fotografij na razliënih razstavah in nateëajih. Upam, da danes to podobno zadovoljstvo obëutite tudi ustvarjalci fotokluba Triglavski narodni park. Ob tej priloænosti vam æelimo πe veliko uæitkov in fotografskih uspehov." Foto: Roman Bratun Fotoklub TNP je na nek naëin "otrok" Triglavskega narodnega parka. TNP je bil ustanovljen zaradi skupnega interesa po varstvu in ohranjanju tistega najlepπega, kar premorejo Julijske Alpe. Skupina fotografov, navduπencev, predvsem pa privræencev Triglavskega narodnega parka je æe leta 1985, kmalu po ustanovitvi TNP, ustanovila fotoklub Triglavski narodni park. Cilji delovanja fotokluba TNP so predvsem fotografsko dokumentiranje naravne in kulturne dediπëine ter æivljenja ljudi v parku. S svojim delom, predvsem pa z razstavami in s promocijo, je fotoklub TNP med najveëjimi podporniki in ambasadorji Triglavskega narodnega parka. Razstava Manj znani obrazi naπih gora, klubska tekmovalna razstava fotokluba TNP v letu 2006 je bila doslej razstavljena le na upravi TNP na Bledu ob koncu leta Avtorji predstavljajo drugaëne poglede na naπe gore in hkrati predstavljajo tudi gore, ki niso vsakdanji fotografski motiv. Posebna vrednost razstave so tudi fotografije v Ërno-beli tehniki. Foto: Roman Bratun

36 36 Za vsakogar nekaj Pomladni Ëas izkoristili za postavitev treh razstav Marjan Jerele Fotografska sekcija v skladu z letoπnjim programom nadaljuje z aktivnim delom. Redna meseëna sreëanja izkoriπëamo za predstavitev svojih del, za komentarje in oceno pa πe vedno skrbi naπ mentor ing. arh. Peter Pokorn. Brez pretirane samohvale je mogoëe ugotoviti, da dobro delamo, saj je napredek Ëlanov oëiten. Zagotovo ste v prejπnji πtevilki Elga tudi sami opazili odliëne fotografije Romana Bratuna, Damjana Praπnikarja in Marka Vilfana, ki so obeleæili zimske πportne igre v RateËah. Kakovost pa dodatno potrjujejo tudi uvrstitve naπih fotografij na razliënih nateëajih, kamor smo priëeli poπiljati svoja dela. Pomladni Ëas smo izkoristili za postavitev treh razstav. Zagotovo je bila najodmevnejπa postavitev v avli poslovne stavbe Elektro Celje, saj povabilo, ki smo ga dobili tudi za prihodnje leto, zagotovo potrjuje kakovost prikazanih fotografij. Izkoristili smo priloænost in dela razstavili πe v lokalu Stara poπta v Kranju in na gradu v kofji Loki. V Galeriji Elektra smo v aprilu odprli razstavo Fotografskega kluba Triglavski narodni park, ki je s predstavljeno temo in kvaliteto razstavljenih del popestril razstavni prostor. Razstava v Celju Foto: Marjan Jerele Foto: Marko Vilfan Foto: Aleπ Gosar Foto: Mateja Purgar Foto: Milan Jezerπek Foto: Roman Bratun Foto: Damjan Praπnikar

37 37 Za vsakogar nekaj Planinski pohod na»rno prst (1844 m) foto: Janez Pπenica V soboto, 26. maja 2007, smo se podali na prvi letoπnji planinski pohod. V Bohinjski Bistrici se nas je v hladnem, a lepem jutru zbralo πest planincev. Odpeljali smo se proti smuëiπëu Kobla na Ravnah. e preden smo se pripeljali do Raven, je s stranske ceste pridrvel domaëin in po levi strani kar moëno poπkodoval Agatin avto. Po napisanem evropskem poroëilu in prestanem strahu se je Agata z otrokoma raje vrnila v Kranj, da uredi vse potrebno za popravilo avtomobila. Pohodnika Janez Pπenica in mag. Drago tefe Sudoku Ostali smo le πe trije nekdanji sodelavci: mag. Drago, Majda in jaz. O Elektru Gorenjska, bivπih sodelavcih in πportnem druπtvu smo imeli v mislih same prijetne spomine in prav tak, lep in prijeten, je bil tudi naπ pohodniπki dan. Pot nas je vodila po gozdu, skozi praprot in nazadnje smo po kamenju priπli od vrha»rne prsti. Na poti smo videli veliko lepega planinskega cvetja. KoËa Zorka JelinËiËa na vrhu»rne prsti je bila odprta, saj so praznovali 50. obletnico prvega prihoda na vrh s konji. V spomin na ta dogodek so tudi na ta dan hrano in pijaëo prinesli s konji. KoËo danes oskrbujejo s tovorno æiënico. Letos bo zaëela delovati v mesecu juniju. Po Ëaju in razgledu med meglicami proti Baπki grapi in Bohinjskemu kotu s Triglavom smo se odpravili nazaj po drugi poti, nekaj metrov tudi po sneæiπëu do nove Oroænove koëe na planini Za Liscem, ki so jo Bohinjci odprli lani. Od koëe nam je ostala πe dobra ura hoje po gozdu in æe smo bili pri avtomobilih. Preæiveli smo lep planinski dan. Na prihodnjem pohodu priëakujem veëjo udeleæbo. O julijskem pohodu na Mont Blanc pa πe potekajo dogovori. Majda KovaËiË in mag. Drago tefe pred Oroænovo koëo Tudi v tokratni πtevilki vam ponujamo dve miselni igri SUDOKU. Ena je laæja, vendar nekoliko drugaëna, druga malo teæja. Æelimo vam obilo uæitkov ob reπevanju! Reπitev: Reπitev:

38 38 Za vsakogar nekaj Malezija foto: Teja Leban Malezija je ena izmed najmodernejπih in najbogatejπih dræav jugovzhodne Azije. Prav zato pa je tudi ena izmed najdraæjih dræav tega dela sveta. Sestavljata jo dva loëena dela, med katerima je Juæno Kitajsko morje. To sta polotoπka Malezija na Malezijskem polotoku, ki na severu meji na Tajsko in na jugu na Singapur, ter severni del otoka Borneo, imenovan Vzhodna Malezija, ki na jugu meji na Indonezijo in na severu popolnoma obkroæa Brunej. Skupaj pokriva kvadratnih kilometrov. Podnebje je vroëe in vlaæno s temperaturami okoli 30 stopinj Celzija skozi vse leto. Uradni jezik je malajπëina, vendar pa zaradi poslovnega sveta pogosto uporabljajo angleπëino. V Maleziji æivi okoli 22 milijonov etniëno raznovrstnih prebivalcev. Glavne etniëne skupine so Malajci, Kitajci, Indijci in plemena domorodcev, ki æivijo v glavnem v dæunglah v notranjosti Malajskega polotoka in na otoku Borneo. Malajci so veëinsko ljudstvo Malezije.»eprav jih je po uradnih podatkih le nekaj veë kot 55 odstotkov, dræijo v rokah celotno politiko in s tem posredno zakonodajo in izobraæevalni sistem. Malajci pripadajo islamski veri, ki pa ni tako brezpogojna kot islam v arabskih dræavah. Kitajci in Indijci so zaradi politiëne usmerjenosti malezijske vlade drugorazredni dræavljani in nimajo enakih moænosti kot Malajci, niti pri izobraæevanju niti pri zaposlitvah. V Maleziji πe vedno æivi relativno majhen odstotek prvotnih Georgetown ostala velika srediπëa trdno in samozavestno stopajo moderni prihodnosti naproti. Sicer malezijsko gospodarstvo temelji na sestavljanju elektronskih izdelkov in avtomobilov. Malezija je eden izmed najveëjih svetovnih proizvajalcev kavëuka, cinka, palmovega olja, stavbnega lesa, popra in nafte. V zadnjem Ëasu se bliskovito razvija turizem, ki bo v prihodnosti verjetno postal ena izmed glavnih gospodarskih panog. Najino 14-dnevno potovanje se je priëelo na Tajskem. Po dobrih desetih urah sva priletela v Bangkok (glavno mesto Tajske), nato pa pot nadaljevala proti jugu Tajske in naprej v Malezijo. Takoj po preëkanju meje s Tajsko sva zaëutila drugaënost dræave, ki je bolj urejena, razvitejπa in mirnejπa, za razliko od njene severne sosede, ki se utaplja v masovnem turizmu. Najin prvi postanek je bil brezcarinski otok Langkawi, ki leæi na zahodni obali malezijskega polotoka, v bliæini tajske meje, v sklopu 99 otoëkov. Otok ima razgibano pokrajino, veliko palmovih gozdov, slapov in pravljiënih plaæ. Obdajajo ga koralni grebeni in πtevilno raznoliko rastlinstvo in æivalstvo. Naslednja postaja je bil otok Penang, takoj ob Langkaviju. Eno noë sva preæivela v glavnem mestu Georgetown, kjer æivijo v veëini kitajski priseljenci, katerih obrtniπka dejavnost deluje kar na ulicah v pritliënih prostorih hiπ. Mesto diha in odseva kitajsko kulturo, arhitekturo in njihov naëin æivljenja. S kitajsko kulturo se predvsem meπata πe indijska in malezijska. Rikπe Otok Langkawi prebivalcev, tako imenovanih malezijskih aboriginov ali orang asli. Æal so tudi orang asli s strani malezijske vlade izrazito zapostavljeni, Ëeprav bi morali biti skladno z uradno politiko deleæni enakih ugodnosti kot Malajci. Ekonomski kazalci kaæejo na bliskovit razvoj in Ëeprav se v nekaterih, predvsem islamskih predelih zdi, da se je Ëas ustavil pred najmanj petdesetimi leti, na drugi strani milijonski Kuala Lumpur in OtoËje Perhentian

39 39 Za vsakogar nekaj velemesto, kamor vedno znova prihajajo vizionarski poslovneæi, da bi ustvarili astronomske dobiëke. Kuala Lumpur je mesto, kjer se ustvarja malezijsko bogastvo. Kljub vrtoglavemu razvoju Kuala Lumpur v labirintu hrupnih ulic skriva veliko πarma. Prav v srediπëu velemesta πe vedno ponosno stojijo πtevilne kolonialne zgradbe. Kitajska Ëetrt je ena izmed najbolj barvitih v jugovzhodni Aziji, kaotiëna in hrupna in vedno zaznamovana z nepopisno gneëo. Po mestu so raztresene pisane, vedno æivahne dnevne in noëne trænice ter bazarji. V primerjavi s smogom in prometnimi zamaπki tajskega Bangkoka je Kuala Lumpur prijetno mesto s πtevilnimi drevesi, parki, zelenicami... KL Tower - viπina "piëlih" 421 metrov se v primerjavi s Petronas Twin Towers morda ne zdi nië posebnega, a ker KL Tower stoji na Ananasovem hribu, se z nejga na mesto odpira lep panoramski pogled. KL Tower je najviπji telekomunikacijski stolp v Aziji in Ëetrti najviπji na svetu. OtoËje Perhentian S Penanga sva se odpravila proti rajskim otoëkom Perhentian. Po zelo dolgih osmih urah in pol voænje z avtobusom, za katerega sem prepriëana, da bi bil po evropskih standardih æe deset let na odpadu, smo le prispeli na drugo stran dræave. Prvi pogled z ladjice na turkizne barve morja, na s palmami in tropskim rastlinjem poraπëen otok in na zalivëke ter lepe peπëene plaæe je bil edinstven in vse nevπeënosti so bile takoj pozabljene. OtoËje je v notranjosti poraslo z deæevnim pragozdom, bananovci in papajevci ter nudi æivljenje πtevilnim raznolikim æivalskim vrstam. OtoËje Perhentian je sinonim za tropski paradiæ, kjer pridejo na svoj raëun ljubitelji sonca, mehkih, sneæno belih peπëenih plaæ, palm, toplega in kristalno Ëistega morja, ljubitelji snorkljanja in potapljaëi. Le nekaj metrov od obale se zaëne Ëudoviti podvodni svet, kjer smo lahko obëudovali raznobarvne tropske ribe, korale, morske pse, æelve... OtoËje Perhentian je sestavljeno iz dveh otokov, ki sta razglaπena za morski nacionalni park, zaradi Ëesar je graditev hotelov na obeh otokih prepovedana. PrenoËevati je mogoëe samo v bungalovih, ki morajo biti skriti med tropskim zelenjem. Cest in avtomobilov na otoku ni. Edino prevozno sredstvo je Ëoln. Rajsko podobo otoka so nama nekoliko skazili nenapovedani noëni obiskovalci. Pajki, mravlje ter kuπëarji razliënih velikosti in oblik so skozi πpranje lesenega bungalova neovirano prihajali v notranjost in zlasti meni kratili spanec. Malezija je Ëudovita deæela, ki je vsekakor vredna ogleda, ampak kot pravi pregovor: Povsod je lepo, a doma je najlepπe. Petronas Twin Towers sta bila do zgraditve nebotiënika Taipei 101 najviπji stavbi na svetu. e vedno pa ohranjata rekord najviπjih dvojëkov. 88-nadstropna, raketam podobna stolpa, sta zgrajena po navdihu petih stebrov islama in segata vrtoglavih 452 metrov visoko. BleπËeËa se dvojëka sta glavna znamenitost bogate poslovne Ëetrti. Po povratku na celino sva iz mesta Kota Bharu, prestolnice najbolj islamske in konzervativne zvezne dræave v Maleziji, nadaljevala pot z noënim spalnim vlakom proti malezijskemu glavnem mestu Kuala Lampur, ki je v svetu dobro poznan tudi po dirkah formule 1. Kuala Lampur je v 130 letih svojega obstoja zrasel iz nepomembne vasi v hrupno velemesto z veë milijoni prebivalci. Panoramski pogled na mesto odseva cvetoëe malezijsko gospodarstvo. K viπku poganjajo vedno nove, visoke, bleπëeëe poslovne zgradbe. Kualalumpurski ponos, Petronas Twin Towers, je bil s 452 metri do nedavnega najviπja zgradba na svetu. Kuala Lumpr, kot ga imenujejo, je moderno

40