eFoto

Transkripcija

1 e-fotografija Revija za digitalno fotografsko izobraæevanje avgust - september 2006 letnik 5 πt.25 IZVOD JE BREZPLA»EN! Fotograf si kupi digitalno fotokamero, misleë, da mu bo ta s samodejnimi nastavitvami sama od sebe zagotovila dobro sliko. In nemalo fotografov, ki so v svet fotografije vstopili πele v digitalni dobi in ga spoznavajo prek interneta, vse bolj ugotavlja, da ni tako preprosto, oziroma da so fotokamere, za katere so odπteli toliko denarja, po njihovem mnenju povsem zanië. Obenem pa tudi fotograf, ki je æe fotografiral na film, spoznava, da "digitalno" ni veliko vredno. Fotografije s filma so bile za marsikoga kakovostnejπe. Predvsem pa, od fotokamere se danes zahteva vse tisto, kar analogne niti niso zmogle (pa je tehnika razen menjave filma za tipalo enaka). Je pa zato marsikaj zmogel in naredil fotolaborant. Tiskano izvodov Digitalna Akademija napovednik za teëaje in delavnice v letu 2006 Joj, slaba slika! Ko ti odpove trdi disk Osnove fotografije - zlati rez in kompozicija Grπki matematik Evklid je v svojih Elementih postavil problem, ki se glasi: Dano daljico razdeli na dva neenaka dela tako,da bo ploπëina pravokotnika, oërtanega nad celotno daljico z viπino manjπega dela daljice enaka ploπëini kvadrata oërtanega na veëjem delu daljice. PhotoShop CS2-uËilnica ZaËnimo z zanimivim dejstvom. ToËka (piksel) nima merske enote, oblike in ni narejena po nikakrπnem kalupu. Rodila se je v digitalnem svetu in je kot statiëen elektriëni naboj na vaπem telesu. V æivljenje prihaja πele z osvetlitvijo slikovnega tipala. ToËke, ki sestavljajo digitalno sliko, nimajo fiziëne dimenzije. So le skupek digitalnih vrednosti 0 in 1. Nikon Capture NX Preizkusili smo e-videografija Nikon je na trg poslal najnovejπi produkt za digital workflow Capture NX EISA nagrade za leto 2006 Medtem, ko so na zaëetku HDV formata vsi lansirali predvsem vrhunske modele, pa je sedaj priπel Ëas za srednji in ljubiteljski razred. S tem je zaëel pobudnik formata Sony, sledil je Canon, pred zimo pa priëakujemo πe ofenzivo JVC-ja. Toda: kljub vsem premikom je napoved iz prejπnje revije ostala nespremenjena: predstavljamo najmanjπega proti najmoëenjπem v HDV svetu! Sony HC3 izziva Canon XL H1! Novice - Testi -»lanki - Forum - Foto Galerija

2

3 Digitalni napredek Fotografija je za veëino samo beseda, ki pomeni slika iz dogodka v naπem fotoalbumu! Vendar pa se je v zadnjih πestih letih odkar smo k besedi fotografija dodali πe digitalna toliko spremenilo, da je vredno te velike spremembe tudi na kratko opisati. Leta 1998 so se v svetu kot tudi pri nas zaëele kupovati prve digitalne foto kamere. ZaËetki so bili skromni, a prve napovedi o konkurenënosti in uporabniπki vrednosti digitalne tehnike so fotografi æe lahko spoznali. Fotografska podjetja pa vse merijo samo v πtevilkah. In digitalna tehnika jim danes kaæe πtevilke, ki si jih pred πestimi leti niti zamiπljati niso mogli. In tudi svetovne korporacije so izdelovale razliëne analize in se preko njih uπtele ali napredovale. Leto 1998 je bilo za klasiëna fotografska podjetja rekordno. Prodalo se je kar 37 milijonov fotografskih kamer. PoslediËno to pomeni velike koliëine filmov in seveda πe veëje koliëine izdelanih fotografij. Toda æe naslednje leto, je prodaja kamer na film padla za veë kot dva milijona enot. Ko so πe sama foto podjetja menila, da se bo prodaja analognih fotokamer za nekaj let ustalila pri cca. 30 milijona enot, pa so vse svetovne analitske agencije leta 2003 pri analognih fotokamerah æe zapisala πtevilko 0 (nië). Tehnoloπka sprememba predvsem pa absorbcija trga nove digitalne tehnologije je bila tako velika, da so bila preseneëena vsa fotografska podjetja. V letu 2003 je bilo v svetu proizvedenih æe veë digitalnih (40 milijonov), kot analognih v enem letu (rekordnem 1998) kdajkoli. V letu 2006 bo proizvedenih æe 90 milijona digitalnih fotokamer. In trend se πe ni ustavil. PriËakuje se cca. 100 milijonov enot v naslednjem letu. In za foto industrijo niso pomembne samo te πtevilke. Najbolj jih veseli dejstvo, da se je cena na enoto (kamero) vsaj potrojila.»e je πe pred osmimi leti fotograf kupoval kamero v veëini primerov cenovnega razreda 80, pa je danes povpreëna vrednost kamere kar 300. PoslediËno pa je tudi proizvodnja objektivov zaostala za povpraπevanjem. Kot kaæejo analize so bila na ta tehnoloπki preskok najmanj pripravljena podjetja, ki so fotografu nudila filme in slike za v fotoalbum. Danes skoraj ni veë filmov in nekaj glavnih podjetij za njihovo izelavo, prav tako pa se premalo poudarja, kako pomembna je fotografija na papirju.»eprav so v tem delu predvsem internetni ponudniki zaslutili nove moænosti. Letoπnji najveëji fotografski sejem Photokina pa bo odgovoril tudi na to vpraπanje. Kako, kje in kdo nam bo v bodoëe shranjeval naπe fotografije. Digitalna tehnologija je prinesla industriji napredek, fotografom pa πe mnogo neodgovorjenih vpraπanj na trenutne teæave. Beseda urednika Fotografski nateëaji! Spletna galerija s pomoëjo slovenskih foto podjetij najavlja skozi vse leto veë nagradnih foto nateëajev. Na nateëaj z naslovom FOTOGRAFIJA Z BLISKAVICO, za katerega nagrade prispeva podjetje RT-TRI d.o.o. zastopnik baterij in baterijskih akumulatorjev ANSMANN, ste poslali preko 150 fotografij. Nekaj najboljπih fotografij je objavljeno na strani 28 in na Drugi nateëaj, je odprt æe od 1. julija 2006 (do 31.septembra) pa je namenjen druæinski/ popotniπki fotografiji. Podajte vaπe avtorske fotografije iz izleta, potovanja ali zgolj dopusta. Lahko nam poπljete razgledniπko fotografijo nekega kraja ali zgolj druæinski posnetek iz zanimivega dopustovanja. VeË o nateëaju na spletni strani Nagrade prispeva podjetje EUROFOTO iz Kranja 1. nagrada Samsung Digimax i6 Titanium Limited Edition 2. nagrada fotografij 10x15 3. nagrada fotografij 10x15 4. nagrada fotografij 10x15 5. nagrada - 50 fotografij 10x15 Vaπe fotografije narejene na fotografskem papirju pa lahko oddate v poslovalnicah FOTO TIVOLI in FOTO BOBNAR. Njihove lokacije najdete na spletni strani Poleg zgoraj opisanih nagrad za drugi nateëaj, pa vseh pet nagrajencev dobi tudi poveëavo svoje nagrajene fotografije v velikosti - 60x90cm. Digitalni avtoportret z rangefinder kamero Epson R-D1. Z nami na sejem Photokina. VeË na strani 10 e-fotografija tudi po poπti! Na spletnih naslovih in si lahko zagotovite brezplaëni izvod e-fotografije po poπti (plaëa se samo poπtnina). Od sedaj tudi preko telefona Digitalne Akademije e-fotografija je revija za digitalno fotografsko izobraæevanje. Izdajatelj in zaloænik: Image DTP inæeniring d.o.o. BerËiËeva 8b, 1260 Lj - Polje. Tel.: , Fax: , info@e-fotografija.com Urednik: Matjaæ Intihar Tisk: Delo - Tisk Ëasopisov in revij d.d., Dunajska 5, Ljubljana. Tiskano: izvodov; izvod je brezplaëen. e-fotografija - avgust, september

4 Misli digitalno - Shranjuj analogno! Kaj, ko ti odpove trdi disk Nasvet iz naslova je bil v naπi reviji in na spletni strani æe velikokrat objavljen. Prav tako vsi mogoëi zapleti glede arhiviranja in poznejπega iskanja fotografij. Posebna poglavja pa so bila namenjena vzrokom in nasvetom, kako ohraniti spomine za nekaj desetletij. V zapisih sem opisal praktiëne izkuπnje, ki sem si jih pridobil tudi pri profesionalnem delu v grafiëni industriji, kjer smo veëino danaπnjih tehnologij, ki jih zdaj poznamo tudi v fotografiji, s pridom uporabljali æe pred desetimi in veë leti. Fotografi pa veëino teæav spoznavate πele iz lastnih izkuπenj. In πele, ko pride do nekdaj æe opisane teæave, veëina zaëne o njih resneje razmiπljati. Æeljko BoæiÊ, urednik in prevajalec hrvaπkega dela spletne strani e-fotografija.com, je doæivel prav to. Pokvarjeni trdi disk mu ne omogoëa veë pregleda digitalnih fotografij, ki jih je zapisoval veë kot leto dni. Ni fotografij obiëajnih druæinskih dogodkov, ni fotografij s πolskih proslav, niti fotografij s poroke njegove sestre, kjer je bil zadolæen za fotografiranje. Predvsem pa ni fotografij nekega obdobja odraπëanja njegovih dveh hëera. Kaj si o njegovi digitalni fotografiji in njegovem precej dragem konjiëku misli njegova æena, ni æelel izdati (æe to pove veliko). Ker pa mu za izgubljene fotografije ni vseeno, nam je poslal Ëlanek o tem, kako si lahko pomagamo vsaj delno obnoviti podatke in reπiti, kar se πe da. Zdaj verjamem, da boste tako on kot marsikdo izmed vas zaradi take izkuπnje upoπtevali moj nasvet. Izdelajmo si fotografije! M.I. Kaj, ko ti odpove trdi disk? Vse leto pridno fotografiramo in fotografije shranjujemo na varno mesto. Vsi menimo, da je to prav trdi disk v raëunalniku. Vsake toliko Ëasa πe kaj shranimo na enoto CD/DVD in mislimo, da smo za veëno shranili svoje spomine. Toda Murphy je vedno tu, ko ga najmanj potrebujemo. PoËasi se mi je nabrala kar velika koliëina fotografij na trdem disku, in bil je æe Ëas za izdelavo kopije na CD/DVD (za vsak sluëaj). Po posnetih petih ali πestih CD-jih, kolikor sem jih imel trenutno doma, sem si rekel, da bom nadaljeval po nakupu novih v naslednjem tednu. Toda, kot sem dejal, Murphy nikoli ne spi. V nedeljo so otroci igrali raëunalniπke igrice in iz razloga, znanega samo gospodu Murphyju, se pokaæe znani "bluescreen". Brez kakrπne koli panike, kot æe tolikokrat prej, pritisnem znani gumb "Restart". A glej ga, zlomka, ne pomaga. Disk se ne pokaæe niti v BIOS-u. Krasno, ali sem na lepem ostal brez okoli 2 GB slik, ki sem jih leto in veë lepo arhiviral na trdem disku raëunalnika. Ker mi raëunalniπtvo ni tuje, sem vedel, da najbræ niti ne. Vpraπanje je le, za kolikπno ceno in koliko podatkov mi strokovnjaki za diske in njihovo obnavljanje lahko reπijo. Prek iskalnika ugotovim, da mi pokvarjenega diska niti ni treba nositi daleë v popravilo. V domaëem Zagrebu je podjetje, ki reπuje podatke s pokvarjenih pomnilniπkih kartic, CD-jev ali DVD-jev in trdih diskov. Po pregledu diska in oceni okvare (odpadel je mejnik pozicije glave, ki je nato πla prek meje in v povratku poπkodovala ploπëe diska) je bila kalkulacija reπevanja podatkov po dveh metodah razmeroma visoka, predvsem pa z nië jamstva o uspeπnosti vraëanja podatkov. NatanËneje, cena je bila visoka zame, saj so bili podatki na trdem disku predvsem slike, brez katerih lahko æivim. Za reπevanje pribl. 25 % podatkov je bila cena razmeroma ugodna (v rangu dveh novih diskov). Za poizkus reπevanja 85 % podatkov pa je bila cena zame πokantna. Res je, da so cene precej niæje kot drugje po Zahodni Evropi. Toda za to moænost reπevanja se odloëa samo tisti, ki je predvsem poslovno odvisen od podatkov na pokvarjenem trdem disku. Kakπne so cene reπevanja po svetu in Evropi, si lahko ogledate na spletnih straneh nam bliæjem Dunaju ali Rimu Vendar je treba poudariti, da nihëe ne more jamëiti, da vam bodo vrnili prav tiste podatke (slike), ki so za vas pomembni. Pomembno je, kje fiziëno so bili podatki zapisani. Da smo πe bolj v dvomih glede nujnosti reπevanja podatkov, naj opozorim, da sta oba naëina reπevanja destruktivna. To pomeni, da Ëe se danes odloëim za reπevanje po cenejπem postopku, a nisem dobil podatkov, ki jih æelim, naslednjië ne morem poizkusiti z drugo, draæjo metodo. Ena od metod reπevanja podatkov Trdi diski so mehanske naprave in so podvræeni okvaram. Ko se glava, ki bere in piπe podatke, dotakne ploπëe, ki se v veëini danaπnjih diskov vrti s hitrostjo 7200 obratov na minuto, deluje kot graverski noæ. Ko se glava, ki bere in piπe podatke, dotakne ploπëe, deluje kot graverski noæ.»e se odlomi glava na trdem disku, je lahko mnogo zapisanih podatkov uniëenih. Obnavljanje podatkov je lahko zelo drago. Tudi podatke s pokvarjene pomnilniπke enote MicroDrive lahko reπijo. Tudi vstop prahu v notranjost trdega diska lahko povzroëi izgubo podatkov. Blaga oblika poπkodbe ploπëe trdega diska ne pomeni, da je tudi cena obnovitve podatkov niæja. Eden od parametrov glede cene obnovitve podatkov je tudi koliëina MB, ki jih lahko programi preberejo. Posebej manj izkuπenim raëunalniπkim uporabnikom se lahko kaj hitro zgodi, da podatke po nesreëi izbriπejo z diska. 4 e-fotografija - avgust, september 2006 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

5 e-fotografija priporoëa - Izdelajte si fotografije»e imamo kopijo izbrisane datoteke na disku ali na drugih pomnilniπkih enotah, je reπitev takoj pri roki.»e ne, vedite, da podatki πe vedno niso izgubljeni. V tem primeru je pomembno samo to, da na disk niëesar ne zapisujete. Tudi po popolnem formatiranju trdega diska in celo participaciji na veë delov se podatke πe da obnoviti. Prav tako z izbrisanih ali celo formatiranih pomnilniπkih kartic digitalnih fotokamer. ZaπËitne kopije Sam sem ob lastni izkuπnji ugotovil, da lahko za neizdelavo zaπëitnih kopij plaëamo visoko ceno. Kolikor koli mi vse te fotografije pomenijo, bo njihovo ponovno vraëanje πe nekaj Ëasa poëakalo. Stroπki obnavljanja so zame danes previsoki. Tehnologija bo napredovala in cena obnavljanja podatkov s trdega diska po danaπnjih postopkih bo padla. Druga stvar je teæava profesionalnih fotografov. Predstavljajte si, da nekaj dni fotografirate na terenu in prenesete podatke s pomnilniπkih kartic v prenosni raëunalnik ali "Image tank". Na koncu pa uniëite disk, ker raëunalnik pade na tla ali iz kakrπnih koli drugih razlogov. Niti kraja ni izkljuëena. Brez podatkov lahko ostanete na tisoë in en naëin. Zato izdelava zaπëitnih kopij ni brez smisla. Konec koncev izdelava kopije podatkov prepolovi moænost njihove izgube. Da ne bi preveë zaπli, se bomo zadræali med nami, druæinskopopotniπkimi fotografi.»eprav tudi profesionalni fotografi niso imuni za izgubo slik, pa arhiviranje in izdelavo kopij obravnavajo resneje. Ne smemo si metati peska v oëi in misliti, da so trdi diski kot nosilci naπih podatkov veëni. Nasprotno, Kadar disk zaradi elektriëne prenapetosti ali udarca strele preneha delovati, dobra baza vseh modelov trdih diskov pohitri in poceni povratek podatkov. V Ëistih brezpraπnih prostorih se zamenjajo diskovne ploπëe in elektronika. Ëim hitrejπi so, tem manj Ëasa trajajo. Danes nam proizvajalci dajejo veëinoma tri leta garancije. V veëini primerov brez teæav toliko Ëasa tudi delujejo.»e se disk med garancijo pokvari, bomo dobili novega. Toda, kaj bo s podatki iz pokvarjenega? Teh ne bomo dobili nazaj, vsaj poceni ne. Zato je treba tudi v novem raëunalniku skrbeti za zaπëitne kopije. Najpreprosteje je kupiti zunanji disk USB in nanj posneti kopijo najpomembnejπih datotek. S tem zelo zmanjπamo tveganje izgube podatkov, saj je zelo malo moænosti, da bi oba istoëasno prenehala delovati. Lahko si naredimo tudi kopije na enote CD/DVD. Toda fotografije, ki jih æelite ohraniti za vnuke, si izdelajte na papir. Tako kot trdi disk niti optiëni medij (CD/DVD) ni veëen. Spreminja se tako tehnologija naprav kot medijev. Obstajajo mediji, ki so berljivi tudi πe po desetih letih, toda nekateri niso berljivi æe po letu dni. Vse, kar æelimo ohraniti za dalj Ëasa, je treba obëasno presneti na nove medije. Edini dokazani dolgoletni nosilec slike je dobri stari fotopapir. Proizvajalci trdijo, da se slika, ki jo natisnemo z danaπnjim tiskalnikom, ohrani prav toliko Ëasa ali πe dlje. Toda v praksi tega πe nihëe ne more dokazati. Vendar tudi ta naëin izpisa traja dlje kot zapisi na enotah CD/DVD, Ëe slike na papirju hranimo v fotoalbumih. KlasiËni dobro fiksirani fotopapir iz fotolaboratorijev pa nam bo brez teæav ohranil fotografije, da jih bomo lahko pokazali (pra)vnukom. Æeljko BoæiÊ Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: e-fotografija - avgust, september

6 Misli digitalno - Shranjuj analogno! TuristiËna fotografija - SLR ali kompakt? Prebrali smo Ëlanke v reviji in na e-fotografija.com o prednostih in slabostih kompaktnih kamer v primerjavi s fotokamerami SLR. Toda πe vedno ne vemo, kako se ta razlika pokaæe v praksi. Ko odidemo na potovanje ali samo izlet, se nam πe vedno postavlja vpraπanje, koliko bomo sploh izkoristili kompaktno fotokamero iz razreda "megazum" in koliko SLR kamero z vsemi njenimi zmoænostmi. Odgovor sem poiskal sam. ZabaviπËni park Gardaland je eno izmed zanimivih mest, kamor bomo odpeljali druæino in poizkusili naπe dogodke zabeleæiti s fotokamero. Tokrat kar z obema. Velika veëina "novodobnih" fotografov ne bere navodil in najveëkrat izkoriπëa samo popolno "zeleno" avtomatiko. Vpraπanje se mi je postavilo samo zase. Ali je kompaktna kamera z 12-kratnim zumom in "zeleno" avtomatiko lahko konkurenëna kameri SLR, pri kateri uporabljam prav tako popolno avtomatiko, ali pa v primerih, kadar je to potrebno, poseæem po dodatnih nastavitvah? Sam sem imel moænost opraviti ta praktiëni preizkus. Kompaktna kamera Sony H2 in funkcija "zelene" avtomatike v roki moje desetletne hëerke in moja KonicaMinolta Dynax 5D z objektivom Vivitar mm, f/3,5-5,6, ( mm, ekv. 35 mm). kamerah je moëna globinska ostrina povsem normalna in skoraj ne moremo vplivati nanjo.»eprav je bilo posneto v naëinu popolne avtomatike, kamera ni v stanju prepoznati, kaj slikamo. Toda mesto je zajeto v veë kot zadovoljivi kakovosti. Zanimivo je, da polna avtomatika pri H2 pod enakimi pogoji izbere do dve hitrosti hitrejπo ekspozicijo od Dynax. S tem se pridobita dve stvari. Neizkuπeni uporabnik (in ta v veëini primerov uporablja popolno avtomatiko) fotografira z iztegnjenima rokama s pogledom prek zaslona in ne prek iskala EVF, kar takoj poveëa moænost stresenosti posnetka, kljub uporabi uëinka stabilizacije slike. Z veëjo odprtino zaslonke pridobimo na nekoliko manjπi globinski ostrini, ki je je pri kompaktnih kamerah pri takih motivih vedno preveë. se mi je hëi s H2 pritoæevala, da so ji pobegnili vsi delfini. Samo eno edino od desetih je dobila ostro, pa πe pri tej fotografiji delfini niso bili na mestu, kjer si jih je æelela. Sony H2. Delfini so bili prehitri za kompaktno kamero in njeno popolno "zeleno" avtomatiko.»eprav H2 nima veliko zakasnitve proæenja, pa je je vseeno toliko, da jo je treba upoπtevati pri hitrih motivih. Uporabnik "zelene" avtomatike, kot veëina uporabnikov kompaktnih fotokamer, niti ne ve za problem izostritve in zakasnitve proæenja. V tem primeru bi to znanje lahko pomagalo. Tridnevni agencijski aranæma je prvi dan predvideval ogled Verone. Zgodaj popoldne sem iz istega mesta posnel identiëni motiv. Pri tem posnetku pa sem opazil æe prve razlike. Da bi iz kamere SLR dobil isto (ali malo viπjo) kakovost, bi bilo treba sliko πe dodatno popraviti v programu za obdelavo fotografij. Iz kamere Sony H2 je, kakrπna je. Ni potrebe po nadaljnji obdelavi (Ëeprav nima nikakrπne rezerve za moænost dodatnega popravljanja). Spet se lahko vpraπamo, ali s seboj nositi kamero, teæko pribl. 500 g ali SLR, ki tehta 1,5 kg. Slike so v primerljivi kakovosti, πe toliko bolj za nezahtevnega druæinsko-popotniπkega fotografa.»e bi fotografije iz obeh kamer gledali vsako posebej, niti ne bi opazili razlike. ele ko jih medsebojno pazljivo primerjamo na raëunalniπkem zaslonu, so te opazne. Na papirju v formatu 10 x 15 cm pa je to æe vpraπanje, kar lahko vidite tudi tu na tiskovini. Naslednja dva dni smo preæiveli v zabaviπënem parku. Spet smo fotografirali skupaj in zakljuëki so si moëno podobni. Dynax 5D. Kamera SLR se odziva veliko hitreje in mogoëe je ujeti vsak æeleni trenutek. Avtofokus je hiter in zadovoljivo sledi motivu tudi pri zaporednem naëinu fotografiranja. Sony H2. OdliËna slika brez potrebe po nadaljnji obdelavi. Dynax 5D. S kamero SLR lahko ujamemo vsak æeleni trenutek tudi brez predizostritve pri srednje hitrih motivih. Nekaj zanimivih motivov je v Gardalandu v notranjih prostorih. Svetlobe je zelo malo. Zelena avtomatika v kompaktni kameri v teh primerih odpove, medtem ko kamera SLR Dynax omogoëa πe stabilizacijo slike z vsemi objektivi. Tudi pri sliki konjenika je bilo treba pri kameri SLR dodatno obdelati fotografijo (kontrast, ostrino). Vidna je razlika v ostrini ozadja (globinska ostrina) med posnetkoma iz obeh kamer (Sony H2 zgoraj, KM 5D spodaj). Pri kompaktnih digitalnih Dynax 5D. Brez dodatne obdelave v raëunalniπkem programu pri kameri SLR ne gre. Slika iz H2 je vπeënejπa. In ko sem se æe resno zaëel spraπevati, zakaj sem s seboj vzel teæko kamero SLR, smo odπli na predstavo z delfini. In ko je bilo meni povsem obiëajno, da ujamem vsak æeleni trenutek, 6 e-fotografija - avgust, september 2006

7 e-fotografija priporoëa - Izdelajte si fotografije (slika spodaj levo) Dynax 5D. 1/60 s, 800 ISO, f/3,5, 45 mm (ekv. 35 mm), uporabljena vgrajena bliskavica. Fotografirano iz vlakca med voænjo s polno vodne pare v zraku.»eprav je bilo malo svetlobe, je SLR kamera izostrila v pravem trenutku. Dynax 5D, 1/10 s, 800 ISO, f/3,5, 45 mm (ekv. 35 mm). Brez stabilizacije slike z 1/10 s z roko iz vlakca v gibanju ne bi πlo. Dynax 5D, 1/125 s, f/5,6, 1600 ISO, 200 mm (ekv. 35 mm). Fotografiran oddaljen neosvetljen motiv. Dynax je izostril s predbliskom zadovoljivo hitro. Motiv, ki je za kompaktno kamero neulovljiv. Da je treba najprej spoznati, kako se na kameri uporabljajo vsaj osnovne nastavitve, prikazujejo naslednje fotografije. - Dou you speak English? - Parlez-vous Francais? - Sprechen Sie deutsch? - Habla Espanol - Govorite slovensko? Novi modeli digitalnih fotokamer Olympus, se lahko pohvalijo z meniji za pomoë uporabnikom, navodili za uporabo ter programsko opremo v kar 25 jezikih. Med drugimi tudi v slovenskem. Seveda se znajo mnogi vsaj za silo sporazumevati v tem ali onem tujem jeziku, toda ko je potrebno res dobro razumeti, se veëina ljudi najbolj zanese na svoj lasten jezik, ki ga v celoti obvlada. Zato uporabnikom πtevilnih digitalnih fotokamer Olympus omogoëa, da izberejo tistega izmed 25 jezikov, ki jim najbolj ustreza. To ne velja le za menije in navodila za uporabo, ampak tudi za v digitalno fotokamero priloæeno programsko opremo! V preizkusu kamere mju 700 sem zapisal: Pri Olympus so med prvimi spoznali, da so mini kompaktne kamere namenjene manj SluËajno (med vstavljanjem ali izvzemanjem kamere iz torbice) se je gumb premaknil na naëin delovanja "prioriteta ekspozicije". Rezultat so preeksponirane slike, ker fotograf ni znal nastaviti korekcije osvetlitve. Sony H2. Neznanje in slaba kontrola. Kamera ni "kriva", da je napaëno nastavljena. Svetlobe je bilo povsem dovolj za "zeleno" avtomatiko, da bi slika bila povsem zadovoljiva. PriporoËamo, da po vsakem posnetku preverite sliko na zaslonu in ocenite pravilno osvetljenost. Sony H2 (levo). e naprej je bilo fotografirano brez kontrole slike na zaslonu v naëinu prioritete ekspozicije. Prav zaradi takih teæav je treba pogledati sliko na zaslonu. Misli digitalno! Ni treba Ëakati, da vam fotostudio razvije fotografije, in se Ëuditi nad slabim rezultatom. Dynax 5D (desno). Svetlobni pogoji so enaki kot pri prejπnji sliki, vendar so uporabljeni pravilni parametri. Navodil za uporabo kamere niso pisali, da bi bile doma v predalu. Treba jih je prebrati in pametno jih je nositi s seboj. Olympus vam olajπa uporabo, saj govori tudi vaπ jezik! zahtevnim uporabnikom, predvsem v domeni druæinske in poslovne fotografije. Temu so pri Olympus prilagodili tudi nastavitve v MENU-ju in jih zmanjπali na minimum. Sedaj velika mnoæica nastavitev nië veë ne bega priloænostnega fotografa, katero od mnoæice podnastavitev naj pri zajemu motiva izbere. Ko boste kamero vklopili, vas bodo napisi v slovenskem jeziku prepriëali, da uporaba digitalne kamere sploh ni teæavna. Olympus mju 700 je πe toliko prijaznejπa, ker nima veliko nastavitev preko MENU-ja, nudi pa opis delovanja funkcij pri uporabi scenskih nastavitev in vodië za πe boljπi zajem slike. Pod njim se skriva mnoæica samostojnih nastavitev, ki vam bodo pomagale v teæavah, ko se zaradi novih nepoznanih situacij ne boste znali sami odloëiti kako zajeti doloëen motiv. Olympus je kot prvi pri nas ponudil kupcem moænost, da je ZakljuËek In kaj reëi za konec? Pokazalo se je, da v primeru druæinskopopotniπke fotografije kompaktna kamera iz razreda "ultrazum" zelo dobro parira SLR kameri. Prav tako se vidi, da "zelena" avtomatika v kateri koli kameri ni vsemogoëna. Motivi, ki niso ujeti s kompaktno kamero, v veliko primerih niso neujeti prav zaradi neznanja fotografa in ne zaradi kamere. V veliko primerih bi predizostritev, raëunanje na zakasnitev proæenja ali roëni dvig obëutljivosti (ISO) dali moëno boljπe rezultate. Sony H2 ima celo 1000 ISO obëutljivosti, in verjetno bi fotografu z malo poznavanja tehnike in kamere v zaprtih prostorih uspelo zajeti motiv. MogoËe samo nekatere zaradi hitrosti gibanja ne bi izostril, a tudi brez njih se da preæiveti. NauËite se pogledati vsak motiv na zaslonu po ekspoziciji. Tako hitro izveste, ali je fotografija uspela, oziroma se nauëite popraviti ekspozicijo. Razlike v kakovosti slike pa so v veëini primerov vidne πele po obdelavi slike iz kamere SLR, kar pomeni, da imamo ob tem, ko nosimo s seboj kilogram veëjo teæo, ob povratku πe dodatno delo pri obdelavi slike, da bi dobili podoben rezultat, kot s kompaktno kamero. Viπje kakovosti pa tako ali tako ne potrebujemo, Ëe si izdelujemo fotografije do velikosti 13 x 18 cm. Prav tako pa je pomembno vedeti, da tisti, ki uporabljajo samo "zeleno" avtomatiko, v veëini primerov niti ne znajo izkoristiti programa za dodatno obdelavo slik in jih take, kakrπne so natisnejo z domaëim tiskalnikom, jih izpiπejo v fotolaboratoriju, presnamejo na CD/DVD ali pa πe tega ne. Pokaæejo jih samo na raëunalniπkem zaslonu. Dobili smo πe en dokaz, da je lahko kompaktna kamera uporabniku, ki je prebral navodila in ima nekaj fotografskega znanja, v veliko fotografskih primerih primerljiva s SLR kamero v domeni druæinske turistiëne fotografije. Za SLR fotokamero morate imeti voljo in veliko fotografske æelje, tudi za noπenje krepko teæje kamere, koriπëenje njenih funkcij in poznejπe skoraj obvezne obdelave fotografij. A to izkuπenemu SLR uporabniku ne predstavlja teæave. Ve, zakaj jo uporablja! Æeljko BoæiÊ digitalna kamera postala zelo prijazna do uporabnika. Priznanje za to pionirsko delo gre slovenskemu predstavniku Olympus Slovenija, ki je sam prevedel navodila za MENU za vse nove Olympus kamere. Matjaæ Intihar e-fotografija - avgust, september

8 S teëaji programa Photoshop zopet priëenjamo Adobe PhotoShop CS2 uëilnica V.del Æe v tej πtevilki revije sem hotel predstaviti moænost, kako naπo sliko odpremo, pogledamo glavne parametre (velikost, loëljivost) in naredimo izrez na æeleno velikost. Torej prve praktiëne korake dela s programom PhotoShop CS2. Toda na podlagi praktiënih izkuπenj iz teëajev programa sem se spomnil, da je treba najprej razloæiti teorijo o loëljivosti. Le tako se bodo lahko novi uporabniki programa in tudi tisti æe bolj izkuπeni na pravilen naëin spoznali, kaj, zakaj in kako deluje sprememba velikosti slike v razliënih izbranih podatkih. Fotografija mora v æeleni velikosti imeti predvsem zadostno koliëino toëk, da bo njen izpis zadovoljil naπ pogled na njo. Teorija loëljivosti pa temelji na zanimivem dejstvu. Naπe oko je v povpreëju sposobno razpoznati 10 linij na milimeter. In od tu naprej se zaëne v digitalnem svetu igra πtevilk za kakovosten pogled na sliko. KoliËina toëk katere potrebujemo na mersko enoto pa je odvisno od medija na katerem jo gledamo.»e razumete loëljivost in barvno globino, v digitalni tehniki razumete takorekoë vse. S tema pojmoma se v analogni fotografiji nismo sreëevali. 85 odstotkov fotografskega trga so predstavljali tako imenovani druæinski fotografi, ki svojih fotografij nikoli ne poveëujejo prek velikosti 10 x 15 centimetrov. PovpreËni filmi, fotografski papirji in objektivi so tako dobri, da krepko presegajo njihove zahteve. Samo majhen del naprednejπih fotografov in poklicni fotografi znajo uporabljati razliko med veëjo in manjπo loëljivostjo filma, med razliënimi barvnimi toni in njihovo zasiëenostjo. Vemo, da manj obëutljivi filmi prinaπajo boljπo loëljivost, veëji kontrastni razpon, poërnitev in zasiëenost z barvami. Poleg objektiva tako le πe film doloëa pojem loëljivosti v analogni fotografiji. Njegov kontrastni razpon in barve pa v celoti zadovoljujejo. V digitalnem svetu je drugaëe. LoËljivost in barvna globina tipal CCD in CMOS, raëunalniπkega zaslona, moænost spremembe V digitalni tehniki se postavlja veliko vpraπanj. Toda z malo matematike za vsa vpraπanja obstajajo odgovori. Vemo æe, da digitalno fotografijo sestavljajo posamezni piksli - toëke. VeË jih je, veëjo in bolj kakovostno fotografijo lahko naredimo. VeË podatkov o barvni globini vsebujejo, boljπa je fotografija glede tonskih vrednosti. Vsak Ëlen v verigi digitalne fotografije od zajema do iztisa deluje na svoj naëin. V tem poglavju se bomo spoznali z razlikami, ki obstajajo samo v πtevilkah, konëna ocena o kakovosti fotografije pa je videnje vsakega posameznika posebej. V praksi je vse zelo preprosto. Zajem fotografije z digitalno kamero in tipalom s 1600 x 1200 toëkami zadostuje za kakovostno poveëavo 13 x 10 cm (5 x 4 inëe ali palce). Skeniranje fotografije velikosti 5 x 4 z loëljivostjo 300 ppi zadostuje za kakovosten izpis v isti velikosti na vseh izpisovalnih enotah. enote, oblike in ni narejena po nikakrπnem kalupu. Rodila se je v digitalnem svetu in je kot statiëen elektriëni naboj na vaπem telesu. V æivljenje prihaja πele z osvetlitvijo slikovnega tipala. ToËke, ki sestavljajo digitalno sliko, nimajo fiziëne dimenzije. So le skupek digitalnih vrednosti 0 in 1. ToËka bo pokazala svojo obliko in velikost πele v napravah, ki projecirajo elektriëne signale. VeË toëk premore tipalo, veëjo fotografijo bomo lahko dovolj dobro prikazali. tevilo toëk na tipalu v kamerah lahko oznaëimo na dva naëina: z velikostjo tipala v πtevilu toëk po xy osi ali z najveëjim πtevilom toëk na tipalu. Na primer: x toëk po xy smeri ali pomnoæeno x toëk je 2,88 milijona toëk. KAKO IZRA»UNAMO TEVILO TO»K tipalo digitalne kamere loëljivosti v raëunalniπkem programu in razliëne zahteve tiskalnikov glede loëljivosti konënega izpisa fotografu postavljajo prva vpraπanja, kako pripraviti digitalno datoteko za kakovostno izdelane fotografije na razliënih enotah za izpis. Govorim o kakovostni fotografiji, zato bom vedno navajal vrednosti, ki jo zagotavljajo. VeËje loëljivosti, na primer, ne potrebujete, manjπa pa vsekakor prinaπa slabπo kakovost. Sami pa se na podlagi preizkusov odloëite, ali vam slabπa kakovost zadoπëa. Termosublimacijski tiskalniki in barvne osvetljevalne enote za kakovosten iztis/izpis potrebujejo loëljivost 300 ppi. KapljiËni tiskalniki in grafiëne osvetljevalne enote tiskajo na drugaëen naëin, zato za kakovosten iztis potrebujejo vsaj 2400 dpi loëljivosti - zaradi poltonskega rasterskega zapisa line per inch (linij na inë) lpi, ki mora vsako toëko zapisati z 256 tonskimi vrednostmi. Spoznali smo se z kraticami ppi, dpi in lpi. Njihove lastnosti bomo spoznali v nadaljevanju. πirina tipala (X) = pomnoæeno z viπino tipala (Y) = Skupaj toëk na sliki 1800 toëk 1600 toëk toëk Aritmetika velikosti slike in barvnega razpona (od zajema, prek obdelave do izpisa) Kaj pomeni loëljivost 1600 x 1200 toëk (pikslov) na CCD ali CMOS tipalu v digitalni kameri? Zakaj zadostujejo ploskovni skenerji s samo 600 ppi loëljivosti? Ali res 72 ppi za ekransko loëljivost? Kdaj 8 ali 12-bitna barvna globina (color depth) bpp. Zakaj je fotografija na zaslonu barvitejπa od iztiskane? Zakaj RGB in CMYK? Koliko dpi loëljivosti bitne fotografije za iztis? Zakaj sublimacijski tiskalniki tiskajo s samo 300 lpi in z odliëno foto-kakovostjo v primerjavi s kapljiënimi, ki premorejo 1440 ali veë dpi loëljivosti iztisa? LoËljivost od zajema (fotografiranje, skeniranje), izpis (osvetljevanje in tiskanje) Poleg osnovnega elementa (piksel/toëka) konëno kakovost fotografije krojijo πe loëljivost slike in slikovne toëke, loëljivost zaslona, Ëe fotografijo gledamo na njem, in loëljivost tiskalne enote, Ëe fotografijo tiskamo ali osvetljujemo. Vse pa se zaëne s toëko/pikslom na tipalu v digitalni kameri ali na skenerju. Piksel in ppi - pixel per inch (toëk na palec) Vse digitalne fotografije so sestavljene iz slikovnih elementov, imenovanih piksel, toëka. Vsaka toëka na tipalu ima svoj lasten zapis tako glede velikosti kot tonske vrednosti. ZaËnimo z zanimivim dejstvom. ToËka (piksel) nima merske Spoznajmo prave enote, PPI, DPI, LPI. Pri tonski obdelavi slike pa bomo spoznali πe enoto BPP (bit per pixel), ki oznaëuje πtevilo zapisanih bitov v enoti pixel. Zmotne so razlage, da je bitna slika iz naπih raëunalniπkih programov ali direktno iz foto kamere sestavljena iz enot DPI (dot per inch). Zato podajam zapis in razlago za laæje razumevanje kasnejπih razlag o razlikah med enotami. Datoteka zapisana iz naπe kamere je sestavljena iz enot PPI. Prav tako slika na naπem zaslonu ali osvetljevana preko fotolaboratorijske enote. KapljiËni tiskalniki in grafiëni tisk, pa morajo drugaëe zapisovati tone. O tem pa v Ëlanku Tisk fotografije in potrebna loëljivost. Ko sliko shranimo v tej velikosti, πe vedno nima oprijemljive mere ali oblike. ele naprava, ki sliko prikazuje, toëke zdruæi in prikaæe v veëjih ali manjπih toëkah kot sliko.»e so toëke v sliki prikazane v pravi loëljivosti, vidimo zadovoljivo ostro sliko. Slike na zaslonih z visoko loëljivostjo ali tiskalnikih so videti ostre samo, Ëe so toëke stisnjene v manjπe polje, in ne zato, ker ima slika veë toëk/pikslov. Zato moramo imeti pravilno razmerje toëk, med loëljivostjo slike in enote za izpis. Digitalna tehnika ima πe neko dobro lastnost. OmogoËa goljufanje. S programom za obdelavo fotografij lahko toëke tudi matematiëno dodajamo. ToËke dodajamo (ali odvzemamo) z matematiënim procesom, imenovanim interpolacija. Pri tem procesu vsaki novi toëki dodajamo tudi barvo, ki prevzema barvne vrednosti sosednih toëk. S tem nismo ustvarili veë detajlov na fotografiji, ampak samo veë toëk, ki so zato na zaslonu ali tiskovini manjπe in jih ne razloëimo veë. Pri veëji interpolaciji, 20% do 30%, se kakovost fotografije vidno slabπa. Izgubljajo se detajli in ostrina.»e sliko pomanjπujemo, se del toëk izbriπe, kar ne vpliva na kakovost v tolikπni meri kot poveëevanje πtevila toëk. Zajem digitalne slike MatematiËni algoritem fotografijo po ekspoziciji razdeli v matriëno mapo (bit-map). VeË pikslov, toëk, vsebuje fotografija, veë elektronskih zapisov je na pomnilni enoti. Tako je loëljivost posnete ali skenirane fotografije vedno odvisna od πtevila toëk na tipalu. Vemo æe, da digitalna kamera namesto filma uporablja ploskovno tipalo, πtevilo toëk po x in y osi pa pove, kolikπno loëljivost premore to tipalo. Na primer x toëk je skupaj 1.9 milijona toëk. Poglejmo si izraëun πe enkrat. Pixel per inch (toëk na palec), lahko reëemo tudi kvadrati na palec - veëje je πtevilo toëk na palec, veëjo loëljivost premore slika. V vsaki toëki posebej je zapisano tudi πtevilo tonskih vrednosti, ki jih je toëka zajela. Njihovo πtevilo je odvisno od loëljivosti toëke oziroma njene barvne globine in πuma, napake tipal. Podatek dot per inch (pik na palec) prikaæe najmanπo loëljivost, ki jo je sposobna zapisati tiskalna enota. VeË pik na palec lahko zapiπemo, z veëjo ostrino zapisujemo in veë tonov lahko zapiπemo. S pikami (dot) se zapiπe tonska vrednost piksla. Od tu razlika v potrebni loëljivosti 300ppi za osvetljevalne enote in 2540 za tiskalnike, za kakovosten izpis. Podatek line per inch (linij na palec) zdruæuje najmanjπe toëke dot v celoten poltonski zapis, ki ga πe zmore zapisati grafiëna tiskalna enota. Manj linij na palec zapisujemo, manj so opazne posamezne poltonske pike. Za najviπjo kakovost bi potrebovali zapis s 300 lpi. Revije in prospekti so tiskani s samo 150 lpi. ToËke v liniji (raster) zato lahko vidimo pri slikah ali podtonih tudi s prostim oëesom tudi v tej reviji. tipalo digitalne kamere s x toëkami πirina tipala (X) = toëk pomnoæeno z viπino tipala (Y) = toëk Skupaj toëk na sliki toëk 8 e-fotografija - avgust, september 2006

9 v septembru / veë na Za najbolj kakovosten zajem fotografije uporabimo najviπjo loëljivost. Sliko, posneto z najviπjo loëljivostjo, lahko vedno pomanjπamo ali naredimo delni izrez brez posledic za kakovost fotografije. Po drugi strani je treba vedeti, da je zaradi veëjega πtevila toëk datoteka veëja, s tem je daljπi prenos podatkov, daljπa je obdelava, poëasnejπe tiskanje in veë je podatkov za shranjevanje. Torej je zelo pomembno izbrati pravo velikost æe pri fotografiranju ali skeniranju. Predvsem moramo vedeti, kolikπno loëljivost slike potrebujemo; potrebna loëljivost za zaslon, tiskalnik ali napravo za osvetljevanje je razliëna. Boljπo kakovost in veëjo sliko æelimo, veëjo loëljivost slikovnega zapisa potrebujemo - seveda do neke razumljive meje. Zato je zelo pomembno, da poznamo pravila, ki jih narekujejo toëke in toëke na palec (pixel per inch = ppi).»e vemo, koliko toëk potrebujemo za kakovosten zapis, se bomo izognili slabemu izpisu fotografij tako na zaslonih kot na izpisovalnih napravah. V tem poglavju bomo predvsem teoretiëno spoznali, kolikπno loëljivost potrebujemo za posamezne naprave, na katerih zapiπemo fotografijo, in kolikπno, πe dovolj kakovostno poveëavo lahko naredimo z doloëenim πtevilom toëk iz digitalnega tipala.»e kamera omogoëa, lahko nastavimo tudi niæjo loëljivost zapisa, Ëe visoke loëljivosti ne potrebujemo. NiË ne izgubimo na barvni kakovosti, le πtevilo toëk je manjπe.»e bi æeleli takπno sliko poveëati s tem, da bi ohranili ustrezno kakovost, je moæna poveëava manjπa, kot Ëe bi æeleli poveëati podobno sliko z viπjo loëljivostjo. Pri skeniranju tipalo delujejo drugaëe. Tipalo je linijsko, zato ne dobimo πtevila toëk z izraëunom toëk na tipalu kot pri kameri, ampak s πtevilom toëk, ki smo jih doloëili na mersko dolæinsko enoto. Tipalo potuje, zato pravimo, da je zajem linijski. Njegova optiëna loëljivost (recimo 600 ppi) izraæa πtevilo zajetih toëk na palec po x osi. SreËali pa se boste tudi z zapisom loëljivosti xy, 600 x 1200 ppi. Toda viπja loëljivost po y osi ni realna, predstavlja loëljivost, ko tipalo poganja motorëek, le ta pa lahko bolj natanëno premika tipalo. Slike na zaslonih z visoko loëljivostjo ali tiskalnikih so videti ostre samo, Ëe so toëke stisnjene v manjπe polje, in ne zato, ker ima slika veë toëk/pikslov. Zato moramo imeti pravilno razmerje toëk, med loëljivostjo slike in enote za izpis. (Okoli 80 ppi za zaslone in 200 do 300 ppi za tisk). 1700x1200toËk 900x650toËk 450x320toÊk Za grafiëni tisk in fotolaboratorijske osvetljevalne enote potrebujemo za kakovesten izpis loëljivost datoteke 300 toëk na palec/ppi. Zgornja fotografija v velikosti 13x9cm (5x4palca) ima zadovoljive loëljivosti za kakovosten tisk, kar nam je æe povedal izraëun, toëk / 300 ppi = 5 palcev (13 cm) toëk / 300 ppi = 4 palce (10 cm) Primer:»e skeniramo fotografijo velikosti 10 x 13 centimetrov ali, ker je veëina mer zapisanih v palcih, 5 x 4 palce z loëljivostjo 300 toëk na palec (ppi), dobimo naslednji rezultat: IZRA»UN TEVILA TO»K, Ëe skeniramo z loëljivostjo 300 ppi: 300 ppi x 5 palcev (13 cm) = toëk 300 ppi x 4 palce (10 cm) = toëk x toëk = toëk Z loëljivostjo slike in delitvijo πtevila toëk, ki jih potrebujemo za izpis, lahko izraëunamo, kako veliko sliko bomo izpisali, recimo z barvno osvetljevalno napravo, ki za kakovosten zapis potrebuje 300 ppi loëljivosti. IZRA»UN VELIKOSTI IZPISANE SLIKE, Ëe za iztis potrebujemo 300 ppi loëljivosti: toëk / 300 ppi = 5 palcev (13 cm) toëk / 300 ppi = 4 palce (10 cm) 450x320toÊk 450x320toÊk V programu PhotoShop imamo v oknu ImageSize odliëno pomagalo za pregled loëljivosti in za dodatne popravke velikosti. Prav zaradi razumevanja delovanja tega okna, ki bo podrobno razloæen v prihodnej tudi ta teoretiëni del o loëljivosti. Skeniranje z razliëno loëljivostjo prinaπa veë ali manj slikovnih toëk, s tem pa tudi razliëno moænost kakovostne poveëave. Po zajemu svetlobe s tipalom v kameri ali v skenerju in po shranitvi elektriënih zapisov v pomnilnik lahko sliko prenesemo na raëunalniπki zaslon, na tiskalnik ali na napravo za osvetljevanje. Tu se pokaæejo prve razlike v zapisih loëljivosti slike. V nadaljevanju bomo spoznali, koliko toëk (pikslov) potrebujemo za kakovosten prikaz slike na zaslonu, na osvetljevalni enoti ali na tiskalniku. Ob vsaki napravi za prikaz bitne slike se bomo sreëevali z zapisi dot per inch/dpi, line per inch/lpi in z zelo pomembnim zapisom bit per pikxel/bpp (loëljivost posamezne toëke - piksla). V naslednji πtevilki pa Zaslon in njegova loëljivost. Matjaæ Intihar 450x320toÊk 450x320 toëk nam ne zadostuje za kakovosten izpis slike. Zaradi poveëave toëk so le te zelo dobro vidne in slika moëno izgubi na kakovosti. ele v velikosti slike Leica formata 36x24mm nam 450x320 toëk zadostuje za kakovosten izpis. ToËke pa lahko dodajamo (ali odvzemamo) z matematiënim procesom, imenovanim interpolacija. V oknu ImageSize samo vpiπite veëje πtevilo toëk. Pri tem procesu vsaki novi toëki dodajamo tudi barvo, ki prevzema barvne vrednosti sosednih toëk. S tem nismo ustvarili veë detajlov na fotografiji, ampak samo veë toëk, ki so zato na zaslonu ali tiskovini manjπe in jih ne razloëimo veë. Pri veëji interpolaciji, 20% do 30%, se kakovost fotografije vidno slabπa. Izgubljajo se detajli in ostrina. e-fotografija - avgust, september

10 Z e-fotografijo in Digitalno Akademijo na Photokino 2006 Gremo na sejem Photokina 2006 NajveËji svetovni fotografski sejem Photokina, ki se odvija vsaki dve leti, obraëa nov list v svoji zgodovini. Kljub æe dolgoletnemu digitalnemu trendu lahko reëem, da bodo πele letos tako podjetja kot obiskovalci povsem digitalno razmiπljujoëi. Leta 2004 so bila tako podjetja kot predvsem obiskovalci πe moëno v dvomih o tem, kako predstaviti in sploh razmiπljati digitalno. Letos je æe povsem drugaëe. Sejem Photokina je za slovenske razmere nekaj povsem nepojmljivega.»e si æelite ogledati prav vse, kar velike hale sejma oziroma razstavljavci nudijo, potrebujete vsaj tri dni intenzivnega ogleda in lahko tudi nekaj deset kilometrov hoje. e-fotografija oziroma Matjaæ Intihar vas v organizaciji Digitalne Akademije vabim na letoπnji sejem. Na tridnevni izobraæevalni ekskurziji (od od do 29.9.) si bomo v Ëetrtek in petek med obiskom sejma ogledali glavne zanimivosti. Z vsemi glavnimi podjetji, ki sodelujejo na letoπnjem sejmu, so æe dogovorjeni moæni obiski. Predstavniki podjetij vas bodo seznanili z novostmi in s prihodnjimi izdelki. Ne bomo se samo sprehodili mimo sejemskih stojnic, kjer se zaradi gneëe veëina komajda lahko ustavi, ampak si bomo v posebnih prostorih podjetij Projekt Digitalna Akademija, katerega vodita e-fotografija in Sting M M, vse bolj kaæe, da je æelja po fotografskem izobraæevanju in fotografskem druæenju velika in da je bil projekt æe na zaëetku odliëno sprejet. V enem letu delovanja je bilo æe izvedenih preko 50 teëajev, foto delavnic, predavanj in izletov. Vse skupaj pa z namenom hitrejπega in kakovostnejπega spoznavanja z digitalno fotografsko tehniko. K projektu so æe kot predavatelji pristopili odliëni slovenski fotografi in poznavalci fotografskih veπëin, Oskar Karel Dolenc, Arne HodaliË, Veljko JukiË, Dean DubokoviË, Sandi Remec, Bojan Radin, Matjaæ Intihar... Na razliënih izobraæevanjih je bilo prisotnih æe preko 500 sluπateljev. Mnogi se z veseljem vrnejo na nove delavnice. Samo na fotografski izlet v Benetke smo popeljali 200 slovenskih ljubiteljev fotografije. In namen je bil veë kot uspeπno doseæen. Tisto soboto najbræ ne bi fotografiralo niti 10% udeleæencev. Tako pa smo vsi uporabljali svoje kamere in preko æe pridobljenega znanja iskali najboljπe motive. Na spletni strani akademija.com so redno objavljene novosti, kot predstavljene dejavnosti v sliki in besedi lahko oddahnili in si predvsem ogledali novosti ter spoznali njihove predstavnike. In katere bodo letoπnje novosti in napovedi? Predvsem nam bodo vsa podjetja predstavila svoje novosti v vstopnem razredu SLR fotokamer. Zamenjala se bo veëina modelov fotokamer, prav tako pa bo πele nekaj dni pred sejmom odkrito, kaj nam bodo novega ponudili v profesionalnem razredu kamer. Nikakor ne bo πlo brez objektivov. Vsakdo bo imel moænost v æivo videti in na svoji kameri preizkusiti objektive, o katerih smo do zdaj samo sanjali (Canon EF 1200 mm, Leica, Zeiss, Nikon 200 mm, f/2.0...). Seveda pa bo veliko novega tudi na podroëju tiskalnikov, zaslonov, kalibracij za pravilen pogled in izpis slike itd. V prostem Ëasu pa bo lahko vsak naπel kaj zase. Toda glavni moto in prednost obiska sejma je, da spoznate nekaj zakulisja sejma. Kajti le malo obiskovalcev ima moænost potipati novosti in se z njimi seznaniti. Mi jih bomo lahko! Na sejem gremo z udobnim avtobusom v sredo 27. septembra v zgodnjih popoldanskih urah. Prespimo v hotelu blizu Kolna in se naslednji dan spoëiti odpravimo na sejem, kjer se v skupinah ustavljamo pri podjetjih. Seveda pa bo tudi Ëas za samostojen pregled sejma. V petek 29. septembra pa se v pozno popoldanskem Ëasu vraëamo proti domu. Cena prevoza in dveh noëitev, ter obisk sejma je SIT (371,81EURO) z DDV. (V ceno ni vraëunana vstopnina). Vse, ki vas obisk sejma zanima, se prosim prijavite v prijavnici na spletnem naslovu akademija.com/?pid=1&cid=63. tevilo udeleæencev je omejeno, æe sedaj ( pri Digitalna Akademija / novo πolsko leto iz æe konëanih teëajev, delavnic, predavanj ali izletov. Prav tako pa je napovednik objavljen na spletni strani V Galeriji spletne strani galerija/ pa lahko teëajniki dodajo svoje fotografije na ogled ali v oceno predavateljem. KonËan pa je æe prvi fotografski nateëaj Benetke Obdelava fotografij Vse veë je zanimanja tudi za teëaje programov s katerimi obdelujemo fotografije. Program Picasa2 je zaradi brezplaënosti in enostavnosti glede arhiviranja, iskanja fotografij, moænosti osnovnih korektur, priprave slik za pregled in poπiljanja slik preko spletne poπte zelo priljubljen. To kaæe tudi udeleæba na krajπih teëajih spoznavanja s tem programom, ki je sedaj tudi s pomoëjo Digitalne Akademije v slovenπëini. TeËaj programa PhotoShop CS2 pa je æeljan predvsem zaradi prikaza moænosti programa iz potreb zahtevnega fotografa. Program nam danes nudi digitalno temnico, kar pomeni, da je lahko vsak fotograf tudi v kasnejπi fazi tisti, ki je obdelal in izdelal svojo fotografijo. Predvsem tisti fotografi, ki uporabljajo SLR kamero brez uporabe in znanja delovanja s programom za obdelavo fotografij ne morejo veë. TeËaje smo razπirili na πtiri sklope. Osnovni v 4 urah, kjer vam predstavimo glavne odlike in zmoænosti programa. PS v 8 urah, kjer vam predavatelj na praktiënih primerih s pomoëjo raëunalnika in projekcije pokaæe delo s programom vse do spoznavanja dela s plastmi (lejerji). V 8 urni predstavitvi programa imajo lahko teëajniki s seboj tudi namizne raëunalnike in sodelujejo pri samem delu. Vsi teëajniki pa dobijo skripto z opravljenimi nalogami in s potjo kako do reπitve problema. Sledita pa πe oba æe znana klasiëna teëaja (osnovni, nadaljevalni), kjer so teëaji v raëunalniπki uëilnici. TeËaj osnove raëunalniπtva je namenjen vsem tistim, ki se z raëunalnikom πele spoznavajo in bi radi pridobili povsem osnovno znanje glede uporabe programov, interneta, elektronske poπte... Na sejmu lahko tudi sami preizkusimo marsikatero opremo. Zato vzemite s seboj svoje datoteke. zakljuëku revije) pa zasedena tretjina mest vas prosim, da se kar najhitreje prijavite. Po prijavi vam bomo poslali predraëun. Lahko pa se prijavite tudi na telefonsko πtevilko Digitalne Akademije M.I. Popeljali vas bomo skozi najbolj zanimive dele sejma. Obenem pa si vzeli Ëas za pregled in preizkus opreme, obisk naπih zastopnikov in tudi ogled nekaterih foto razstav. Foto delavnice Fotografski izleti in delavnice so æe ustaljena stalnica. Vse do sedaj naπe pridobljeno znanje zdruæimo na razliënih krajih in v prijetnem fotografskem vzduπju. V septembru gremo na OtoËec, kjer se bomo spoznali s portretno in makro fotografijo. Naslednji fotografski izleti bodo organizirani æe v oktobru. Bavarski gozd je namenjen ljubiteljem fotografiranja æivali v naravnem okolju. Sledi delta reke SoËe in arhitekturno zelo bogati Dunaj. Predstavitveni dan Vsak Ëetrtek ob 17h vam bomo predstavili doloëeno opremo, ki jo danes fotograf potrebuje pri svojem delu. Na ta naëin se boste laæje spoznali z opremo, ki jo boste v prihodnosti kupili. Foto Klub Digitalna Akademija V septembru pa æe z vso moëjo priëne delovati tudi Foto Klub Digitalne Akademije.»etrtek 7. septembra bo sestanek in na njemu odprta glavna tema za pripravo ustanovnega sestanka in izbor πirπega vodstva. M.I. TeËaji in fotodelavnice v letu 2006 SEPTEMBER // Delavnica Z Oskarjem... OtoËec // Delavnica... Z avtobusom Ptuj // Predstavitev Photoshop v 4 urah // TeËaj Photoshop v 8 urah // TeËaj Picasa v 4 urah // TeËaj Osnove raëunalnitva // Ekskurzija Photokina Koln OKTOBER // Delavnica... Z Oskarjem v Bavarski gozd (dvodnevna) // Delavnica... Z avtobusom delta SoËe // TeËaj Digitalna fotografija // TeËaj Photoshop nadaljevalni NOVEMBER // Delavnica... Z avtobusom Dunaj // Delavnica... Z avtobusom Bled, Bohinj, Vogel // TeËaj Photoshop v 8 urah // TeËaj Photoshop osnovni // TeËaj Osnove raëunalnitva DECEMBER // Delavnica Z avtobusom Praga (dvodnevna) // TeËaj Picasa v 4 urah // Delavnica novoletna fotografija Vsak Ëetrtek predstavitveni dan z zaëetkom ob 17h. VeË o aktivnostih, napovedih in o prijavah na spletni strani in 10 e-fotografija - avgust, september 2006

11

12 PhotoShop uëilnica / Barvno upravljanje v praksi II. del Danes si bomo ogledali kako barvno upravljanje poteka v praksi.»e ste si nastavili meni Colorsettings tako, kot sem to v prejπnji πtevilki opisal, potem se pri odpiranju datotek lahko zgodi naslednje. V najboljπem primeru se slika odpre brez da bi Photoshop dal kakrπnokoli pripombo. To se zgodi, Ëe sta profil (barvni prostor) slike in vaπ delovni prostor v Photoshopu enaka. Torej, Ëe odprete srgb datoteko in je vaπ delovni prostor tudi srgb, Photoshop to dejanje dopusti brez protesta. V naslednjem primeru predpostavimo, da poiskusite odpreti datoteko, ki ima pripet drugaëen profil. Ker Photoshop noëe prevzeti krivde za moæne posledice takπnega dejanja, vam namesto slike odpre pogovorno okno z grozeëim rumenim trkotnikom (slika1 slika1). V tem vas seznani z dejstvom, da profil slike in vaπ barvni prostor nista enaka. Ker je Photoshop pameten poba, vam ponudi kar tri opcije.»e kliknete na prvo opcijo, bo le ta prikazal sliko s pripetim profilom. S klikom na drugo opcijo bo sliko konvertiral v delovni prostor in Ëe kliknete na zadnjo opcijo, bo ignoriral vse profile in sliko odprl numeriëno kot njegovi daljni predniki, ki niso poznali barvnega upravljanja. Kaj storiti? Photoshop se je lepo izmazal in odloëitev poloæil v vaπe roke. Poglejmo si najprej kaj pomeni embedded profile. ICC profil je v bistvu majhna tabela s faktorji, ki definirajo pozicijo barv v RGB barvnem prostoru. Kot referenca sluæi æe veëkrat omenjeni Lab barvni prostor. Da Photoshop lahko zanesljivo prikaæe barve, uporabi le ta to tabelo za preraëunavanje iz Lab barvnega prostora. Embedded bi lahko prevedli kot biti vpet ali pripet. V tem primeru sta RGB datoteka in profil loëena v eni datoteki. Profil sluæi Photoshopu samo za pravilni prikaz barv, piksli v RGB datoteki pa ostanejo nespremenjeni. Poglejmo si to na primeru. Recimo, da sem vam jaz poslal RGB datoteko s pripetim srgb profilom (barvnim prostorom). Predpostavimo tudi da imamo vsi kalibrirane monitorje. Jaz sem to sliko obdeloval torej v srgb delovnem prostoru.»e hoëete sedaj videti enake barve, kot sem jih videl jaz na mojem monitorju, morate izbrati prvo opcijo, torej uporabi pripeti profil. V bistvu je to edina pametna izbira, Ëe hoëete sliko odpreti tako, kot jo je avtor shranil. Druge opcije, torej konvertiranja v delovni prostor preden ste sliko sploh videli, vam jaz ne bi priporoëal. Po mojem mnenju je boljπe, da si sliko ogledate s pripetim profilom in se po ogledu odloëite za nadaljne korake. Tretja opcija zavræe profil in odpre datoteko tako kot je. Tudi te funkcije jaz pri odpiranju datoteke ne bi uporabljal. Najprej si odprite sliko in Ëe imate obëutek, da pripeti profil naredi veë πkode kot koristi, ga odstranite s poveljem Assign profile (slika3 slika3). Poleg napaënega profila, pa lahko dobite tudi datoteke brez ICC profila.»e poiskusite te odpreti, bo Photoshop v tem primeru spet skoëil v zrak in hotel vedeti kaj naj poëne. Kot smo æe videli, ta program nikoli noëe prevzeti odgovornosti. Karkoli boste naredili, vedno boste vi vsega krivi. Pred vami je sedaj spet pogovorno okno, æe znani grozeëi rumeni trikotnik in tri opcije (slika2 slika2). Prva opcija pravi, da pustite vse kot je. Druga opcija hoëe, da pripnete profil delovnega prostora in tretja vam da na izbiro katerikoli profil iz Photoshopovega skladiπëa. Spet se morate sami odloëiti. Recimo, da je to vaπa slika, potem æe veste zakaj ni profila in jo odprete s prvo opcijo. Prvo opcijo bi jaz uporabil tudi, Ëe mi nekdo poπlje sliko brez profila. Preden bi zaëel karkoli popravljati, bi si najprej sliko pogledal v razliënih barvnih prostorih. Za to ima Photoshop v æepu funkcijo Assign profile (slika3 slika3). V Photoshopu 6 in 7 je ta spravljena v meniju Image - Mode - Assign Profile..., Convert to Profile..., v Photoshopu CS2 pa jih je Adobe namestil v meni Edit. Iz vseh mogoëih profilov bi si izbral tistega, ki mi bo sliko najbolje prikazal. V prejπnjih Ëlankih smo æe videli, da srgb profil sliko z Adobe RGB profilom prikaæe bolj medlo. Namesto, da bi se trudil in popravljal barve s color balance, hue saturation in morebiti πe s selektivnimi orodji, si z izbiro primernega barvnega prostora oziroma profila prihranim precej dela. Drugo opcijo uporabite, Ëe hoëete npr. vse datoteke obdelovati v vaπem barvnem prostoru. Ker Photoshop lahko prikaæe vsako odprto sliko v svojem barvnem prostoru, ne vem koliko je to smiselno. Meni se zdi izbira profila pri odprti sliki boljπa varianta.»e izberemo tretjo opcijo, Photoshop pripne izbrani profil in konvertira v delovni prostor. Malo sem razmiπljal, kdaj bi to rabil, pa mi ni priπlo nië na misel. Po mojem mnenju je vedno boljπe sliko najprej odpreti, si jo ogledati in se potem odloëiti za ta ali oni barvni prostor in naposled morebiti konvertirati v delovni prostor. Sedaj je bilo æe kar nekaj govora o konvertiranju. V bistvu imamo v barvnem upravljanju dve opciji. Enkrat dodelimo datoteki barvni prostor (Assign Profile), drugië pa preraëunamo datoteko iz enega barvnega prostora v drugega (Convert to Profile). V prvem sluëaju imamo pripet profil (Embeddet Profile). Kot je bilo govora malo nazaj v tem Ëlanku, ostanejo piksli nespremenjeni, barve pa se prikaæejo na osnovi pripetega profila (tabele). Ravno zaradi tega, ker piksli ostanejo nespremenjeni, se barve na monitorju v razliënih barvnih prostorih spremenijo. Pripeti profil jim kratkomalo doloëi novo pozicijo v barvnem prostoru. Profile lahko pripenjamo s funkcijo Assign Profile ali pa to naredi ob skeniranju (boljπi) skener oziroma digitalna kamera samodejno. Te profile tudi imenujemo Input Profiles. Za razliko od pripetih profilov, se pri konvertiranju vrednosti v datoteki spremenijo, barve na monitorju pa (skoraj) ne. To je tudi povsem logiëno, ker pri preraëunavanju, torej konvertiranju iz enega v drug barvni prostor ne sme biti bistvenih razlik. Izgubimo samo tiste barve, ki jih ciljni (manjπi) prostor nima, zato na monitorju skoraj ni videti razlike. Za konvertiranje pa potrebujemo najprej definiran barvni prostor ali drugaëe reëeno pripet profil (embeddet profile). Preden Photoshop lahko zaëne s preraëunavanjem, rabi le ta najprej pripeti profil, ki pa ni nië drugega, kot tabela. Brez pripetega profila nimamo kaj konvertirati. Nekaj dni nazaj sem malo brskal po Matjaæevem forumu in, Ëe se dobro spomnim je tam nekdo imel probleme s pripetim (embedded) profilom in laboratorijem, ki ni mogel izpisati pravih barv. Verjetno je bil to minilab. Zato tukaj πe enkrat Ëisto poëasi.»e nesete slike v izdelavo v minilab, morate vi kovertirati v srgb barvni prostor ali ICC profil stroja.»e oddate slike s pripetim profilom, minilab tega preprosto ne vidi in izpiπe sliko, kot Ëe bi v Photoshopu izbrali povelje Discard the Embedded Profile. Datoteke za te stroje morajo biti konvertirane torej preraëunane v srgb ali ICC profil stroja!!!!! (slika4 slika4). Color Management in s tem pripete profile podpirajo samo profesionalni Inkjet tiskalniki, ki izpisujejo preko RIP-a (Raster Image Processor) in nekatere profesionalne osvetljevalke velikega formata. Samo taki stroji imajo moænost internega konvertiranja in s tem moænost uporabe Input profilov. Minilabi pa so stroji za masovno izdelavo in prepustijo ves Color Management vam in vaπemu prijatelju Photoshopu. Pred kratkim sem naredil majhen eksperiment. Eni srgb datoteki sem pripel Wide Gamut barvni prostor, drugo pa konvertiral iz srgb v Wide Gamut. Potem sem dal vse tri datoteke, torej original srgb in ostali dve izpisat na minilab in na profesionalno osvetljevalko, ki podpira Color Management. Original srgb datoteka je bila v obeh primerih enaka, kar je tudi prav tako. Datoteka s pripetim Wide Gamut profilom je bila na profesionalni osvetljevalki ravno tako kot na mojem monitorju v koænih tonih moëno rdeëa, izpis na minilabu pa je bil isti kot z originalno srgb datoteko. To se pravi pripeti profil ali ne, na minilabu ni bilo razlike, kar je tudi po vsem tem povedanim prav. Poglejmo si πe, kaj se je zgodilo s konvertirano datoteko. Na profesionalni osvetljevalki je bil izpis spet enak prikazu na monitorju in skoraj enak izpisu srgb datoteke. Na izpisu iz minilaba pa je manjkalo barv, koæni toni so bili prej Ërno beli, kot barvni. Seveda se tudi ta rezultat pokriva z vsem do sedaj povedanim. V Wide Gamut barvnem prostoru so vse barve bistveno viπje opisane kot v srgb in zato pride do odstopanja. Minilab vidi paë samo srgb, profesionalna osvetljevalka pa si vsak barvni prostor konvertira v svojega. Za danes naj bi bilo to vse. Ves Color Management sploh ni tako komplicirana zadeva, Ëe si naredimo malo reda. Na tem mestu bi se strinjal z nemπkim Photoshop avtorjem Hennig Wargalla, ki je v svoji knjigi Farbkorrektur pribliæno takole zapisal: Ni tako vaæno, da si izberemo najboljπi ali najveëji barvni prostor, temveë da si ob vseh teh moænostih ustvarimo svoj osebni standard. Za nekoga bo srgb pravi barvni prostor za nekoga drugega morda Adobe RGB. Vaæno je, da veste kako se posamezne enote med seboj obnaπajo. Po testni fazi boste verjetno tako kot jaz, uporabljali samo dva ali tri profile in vaπim slikam ne bo Ëisto nië manjkalo. Pa vsem en lep pozdrav. Franci Müller 12 e-fotografija - avgust, september 2006

13 (NE) VARNOST Lithium Ion (LiIon) akumulatorjev, zgodovina in posebnosti Lithium Ion, v nadaljevanju LiIon, je trenutno vodilna tehnologija vgrajenih akumulatorjev v veëino modernih elektronskih napravah. S svojimi karakteristikami kot so visoka energijska gostota, visoka napetost, veliko πtevilo ciklov ter majhno samo praznjenje ob neuporabi ali skladiπëenju, so LiIon akumulatorji neobhodno potrebni za delovanje prenosnikov, digitalnih fotoaparatov, kamer, MP3 playerjev, ter vse bolj tudi za modelarske makete letal in avtomobilov. Ob omenjenih prednostih, pa ima LiION tudi slabosti oziroma pomanjkljivosti, na katere moramo biti pozorni, saj so posledice nespoπtovanja varnostih standardov pri sestavljanju in uporabi LiIon akumulatorjev lahko usodne. Zgodovina LiIon tehnologija je bila razvita in pripravljena za masovno uporabo okoli leta 1980, vendar so bile LiIon, takrat Lithium Metal, zaradi varnostnih razlogov hitro umaknjene s træiπëa. Razlog je bil predvsem v nenadzorovanem gretju celic pri polnjenju in uporabi. Pregretje celic je povzroëilo reakcijo z vnetljivim elektrolitom, kar je sproæilo eksplozijo. Rezultat zaëetnih eksplozij je bil popolni umik Lithium Metal celic iz træiπëa. Napolnljive LiIon celice so bile nato predstavljene in masovno uporabljene πele leta PraktiËno isti materiali in postopek, kot ga je Sony predstavil 1991, je v uporabi πe danes. Danes so se LiIon celice izkazale kot izredno varne, saj je prijavljenih le nekaj deset eksplozij, proizvedenih in uporabljenih pa je bilo æe veë sto milijonov celic. Polnjenje, praznjenje in æivljenjska doba: Standardna polnilna tehnika za polnjenje LiIon akumulatorjev je s konstantnim tokom in konstantno napetostjo, CC-CV (constant current - constant voltage). Polnilni tok za optimalno delovanje naj ne bi presegal 0,7 CmA, v kolikor æelimo LiIon polniti hitro, pa lahko napolnimo baterijo do pribliæno 80% v eni uri s polnilnim tokom 1C, kar je ekvivalentno kapaciteti celice. Npr. 1C polnilni tok pri kapaciteti akumulatorja 750mAh, je 750mA. Praznjenje LiIon je prav tako omejeno. Celice po veëini ne prenesejo trajnega praznilnega toka viπjega od 1,5C, kar je v kombinaciji z viπjo temperaturo okolice æe lahko povod za aktiviranje varnostnih zaπëit, ki prekinejo delovanje akumulatorja. So pa nekateri tipi LiIon akumulatorjev æe sposobni kratkotrajnega praznjenja do 50C in jih preteæno uporabljajo modelarji. Æivljenjska doba LiIon akumulatorjev je definirana v πtevilu ciklov polnjenje/praznjenje. TipiËno je definiranih najmanj 500 ciklov uporabe, kar pa je moëno odvisno od naprave, polnjenja in vplivov okolja. Nekateri uporabniki polnijo akumulatorje vsak dan, drugi pa npr. enkrat na mesec. Æivljenjska doba prvih bo torej dobro leto, drugi pa imajo lahko akumulator v zadovoljivem stanju tudi tri leta ali veë. Varnost pri uporabi LiIon akumulatorjev: Varnost je pri uporabi LiIon akumulatorjev kljuënega pomena. Spoπtovanje varnostnih standardov pri izdelavi in sestavljanju LiIon celic je pomembna, saj lahko neupoπtevanje standardov povzroëi eksplozijo, poπkodbe ali celo poæar. Verjetno ste æe kdaj prebrali Ëlanek o eksploziji mobilnega telefona ali polnilnika. Da bi bilo nesreë Ëim manj, so renomirani proizvajalci postavili visoke varnostne standarde. LiIon celica kot osnovna enota je neuporabna, v kolikor ni nanjo vezan PCB. PCB je kratica za printed safety board ali protection safety board. To je majhno tiskano vezje, ki nadzoruje delovanje LiIon akumulatorjev in omejuje delovanje izven meja dovoljenih okvirov. PCB prepreëuje prenapolnjenje (4,2V), preizpraznjenje (2,3V) in omejuje tokove polnjenja in praznjenja (ObiËajno 2C in s tem tudi kratki stik. PCB je kljuënega pomena za optimalno delovanje celotnega akumulatorja in skupaj z delom in testiranjem predstavlja kar 40% cene celotnega akumulatorja v ohiπju. Kvalitetni PCB se po vkljuëitvi kakrπne koli funkcije, po doloëenem Ëasu resetira in povrne v delujoëe stanje, medtem ko se nizko cenovni proizvodi izklopijo in ostanejo nedelujoëi in s tem tudi celotni akumulator. Proizvajalci, ki izdelujejo kvalitetne LiIon akumulatorje za GSM telefone, video kamere, digitalne fotoaparate ali notesnike imajo poveëini viπje cene, vendar je pri njih varnost prioriteta. Standard zahteva poseben naëin izdelave, sestavljanja in testiranje vsake izdelane baterije. Z vgrajenimi kvalitetnimi PCB-ji in spoπtovanjem varnostnih zahtev vam poznani proizvajalci zagotavljajo varnost in zadovoljstvo pri uporabi prenosnih naprav. V svetu se vse bolj izogibajo uporabi No Name baterij, poveëini Kitajskega ali Taiwanskega porekla, kjer poudarek ni na varnosti temveë na ceni. V kolikor pride do eksplozije take baterije, boste ostali prepuπëeni sami sebi, saj so ponavadi proizvajalci dvomljivega porekla in imuni na reklamacijske ali odπkodninske zahtevke. Vsa napisana dejstva veljajo predvsem za standardne LiIon akumulatorje za vsakdanje prenosne naprave. Vsakrπna odstopanja so naëeloma moæna za specifiëne potrebe uporabnika ali naprave. SpecifiËnim zahtevam (npr. viπji praznilni tokovi) se lahko pribliæamo z izdelavo posebnih PCBjev ali izbiro ustrezne druge LiIon kemije. Mitja Eræen Fotografski nateëaji / e-fotografija - avgust, september

14 Nikon Capture NX vse pa se nam kot sloji prikazujejo v Edit list orodju. Edit list je naπ seznam opravil, ki smo jih na fotografiji naredili. Kot prvo opravilo je v seznamu t.i. Base Adjustment sloj, ki omogoëa osnovne nastavitve fotografije, med drugim tudi vsebuje æe pripravljena orodja za nastavitve fotoaparata, RAW ter za svetlobo in barvne nastavitve. Ima tudi orodja za kontrolo detajlov ter odpravljanje napak, ki se pojavljajo pri leëah fotoaparata. Ostala orodja, ki so nekako v senci U Point tehnologije so: Ërna, bela in nevtralna kontrolna toëka, s katerimi kontroliramo dinamiëni razpon fotografije ter orodje, ki nam ta obomëja (Ërnine in beline) tudi prikaæe na fotografiji, z enostavnim premikanjem indikatorja na histogramu. Dodana so πe orodja za izbiro obmoëja (ËopiË, laso, poligon...) s katerimi lahko dodajamo oz. odvzememo dele fotografije, ki so podvræeni uëinkom filtrov, ki jih uporabljamo na fotografiji. Capture NX in U Point tehnologija v akciji. Nikon je na trg poslal najnovejπi produkt za digital workflow Capture NX, ki prinaπa kup novosti in izboljπav glede na prejπno verzijo - Nikon Capture 4. Glavne odlike programa so: U Point tehnologija za hitro in enostavno delo, nedestruktivno obdelovanje slike, orodij za odpravo optiënih napak leë, pregledovalnik raw slik ter moænost paketne (batch) obdelave slik. Ob prvem zagonu najprej preseneti nekoliko samosvoj programski vmesnik, ki nikakor ne spominja na tipiëno macovsko okolje (na CD-ju sta obe veziji programa MAC in PC), vendar æe po krajπem spoznavanju s programom obëutek izgine. Capture NX je zelo odziven, tudi hitrost nalaganja raw slike ter shranjevanje v jpeg je primerljiva s konkurenënim produkti. Delovna povrπina programa je razdeljena na 3 glavne sklope. Na levi strani je sklop, ki vsebuje orodja za nalaganje slik ter ordodji povezani z metapodatki fotografije. Centrani del, ki je rezerviran za fotografijo in U Point obdelave ter desni sklop orodij, za celoten ogled fotografije, sezanam korektur ter histogram. Na vrhu imamo πe zelo okrnjeni toolbar ter menujsko vrstico Sliko odpremo, najlaæje v brovserju. Na desni zgoraj lahko nastavimo velikost oken. ToËke so najveëja prednost tega programa, saj nam omogoëajo izbiro in obdelavo doloëenih delov fotografije, brez vpliva na ostalo. Orodna vrstica - toolbar Morda pomanjkanje orodij ter nastavitev na zaëetku nekoliko zavede, oz. zbuja skrb o zmogljivosti programa, vendar, ko se nam ob vsaki operaciji, ki ima moænost nastavljanja dodatnih parametrov prikaæe okno z parametri za izbrano orodje je vsaka skrb kmalu odveë. Delo je na ta naëin celo zelo prijetno in pregledno, saj na zaslonu nimamo nikoli vsebin, ki v danem trenutku niso potrebne, zato se lahko πe toliko bolj skoncentriramo na osnovno stvar programa - fotografijo. Program je v prvi vrsti namenjen obdelavi raw Nikon datotek (NEF) vendar brez problemov uvozimo tudi jpeg ali tiff datoteko (vendar nam potem niso na voljo vsa orodja). Za pregledovanje in nalaganje datotek imamo na volj dva ordja in sicer File Directory, ki nam v drevesni strukturi prikaæe direktorijsko strukturo diska ter Browser, ki sliæi za ogled in nalaganje fotografij. Ko naloæimo sliko v program imamo na levi strani moænost dostopa πe do dveh orodij in sicer Camera settings, ki nam predstavi EXIF podatke o fotografiji ter nam omogoëa spremembe vrednosti za Exposure, sharpening... ter orodje IPTC information za vpis podatkov o avtorju fotografije ter ostale metapodatke, ki so vkljuëeni v IPTC informacije. Glavno ordoje za obdelavo fotografije v Capture NX je U Point in omgoëa hitro in enostavo rokovanje. Ko na sliki identificirmao del, ki bi ga radi popravili (recimo da bi æeleli, da je barva cveta bolj rdeëa) postavimo kontrolno toëko na cvet, ter doloëimo njen doseg. Base Adjustments nastavitve Sledi spreminajnje parametrov toëke ter spremljanje uëinka na okolico. Za posamezno toëko lahko spreminjamo: Hue, Saturation in Brightness, kontrast ter toploto oz. vzrednosti za posamezne kanale RGB. Obstaja tudi moænost, da s klikom na paleto izberemo barvo, ki bi jo æeleli, da prevladuje na doloëenem obmoëju, nakar programa sam nastavi potrebne parametre, ki ustrezajo naπi izbrani barvi. Nam ostane le πe, da doloëimo radij oz. doseg efekta ter njegovo izhodiπëe. Seveda imamo lahko na fotografiji tudi veë U Point toëk, lahko jih tudi kloniramo, 14 e-fotografija - avgust, september Izbral sem barvno kontrolno toëko, ker bi rad nebu malo dodal barve (πt.3) Na zaslonëku kontrolne toëke se nam odprejo moænosti, pod advanced pa πe tri veë- najbolj uporabna je funkcija show selection, ki nam v realnem Ëasu prikazuje, kaj na fotografiji je zajeto (πt.4) Z veëanjem kroga se izbor poveëuje, s premikanjem toëke pa doloëimo fino selekcijo æeljenega dela. Ko nam uspe doloëiti meje, izklopimo masko in naredimo æeljene spremembe na tem delu (malo sem zmanjπal svetlost, dodal saturacijo in kontrast, drsnik hue sem po obëutku premaknil v desno, da je nebo postalo lepπe modro) (πt. 5). Nadaljujemo z izbiro ostalih delov na fotografiji (πt.6) Kanjo sem malo potemnil in dodal kontrast. Spremenil sem ji vrednosti v tonsko toplejπe vrednosti in dodal saturacijo (πt. 7). Sledi izrez, ki je podoben pri vseh programih za obdelavo (πt. 8).

15 Ena izmed dobrih lastnosti je tudi t.i. nedestruktivno obdelovanje slike, kar pomeni, da originalna fotografija ostane vedno nedotaknjena, ter da se vse korekture in filtri sproti izraëunavajo. V praksi to lahko pomeni, da se Capture NX iz zelo odzivne aplikacije, ob predpostavk, da imamo na posmezni fotografiji blizu 20 obdelav ali filtrov prevali v malo manj odzivno in tudi Mac G5 ob izdatni podpori 2 gb rama zaëne delati na vso moë. Primer... * korak 1: izvedena korektura Lens Adjustment/Vignette Control * korak 2: pove;anje dinami;nega razpona blac/white/neutral Control Point * korak 3: U Point kontrolna toëka za korekturo barve cveta * korak 4: U Point kontrolna toëka poenotenje ozadja - desno spodaj Da bi se uporabniki kar se da hitro navadili na nov program in nova orodja Nikon na spletnem naslovu global/products/software/capturenx/nxsp/tutorials.htm ponuja moænost ogledov tehnik za obdelavo fotografij. Sploπna ocena je, da je Nikon naredil velik korak naprej pri programski opremi za digital workflow, vendar je πe veliko prostora za izboljπave. V prid temu priëa tudi dejstvo, da je od izida verzije 1.0 bilo na voljo æe nekaj paketov popravkov. Blaæ Praper Nikon Capture NX v praksi V mesecu septembru bo na fotogaleriji spletne strani organiziran fotografski nateëaj samo za Nikon uporabnike. Tema nateëaja bo digitalna obdelava. Prva nagrada pa bo program Nikon Capture NX. VeË na 9. In na koncu ostrenje (πt.9). Fotografijo lahko shranimo v NEF, TIFF ali JPG formatu. Prilagam πe fotografijo pred in po obdelavi. Foto in obdelava: Robert Krajnc Predstavitveni dnevi fotografske opreme Vse veë fotografov in bodoëih kupcev digitalnih fotokamer viπjega cenovnega razreda ter ostale fotografske opreme (objektivi, stativi, foto torbe, raëunalniki, zasloni) se æeli pred nakupom z opremo tudi spoznati. ZaËetna ideja obeh ustanoviteljev Digitalne Akademije, Vinka Murka in Matjaæa Intiharja je bila, da bi vam ponudila moænost preizkusa v preizkusni sobi, kjer bi vam omogoëili preizkus opreme pred nakupom. Toda nekaj deset telefonskih klicev, elektronskih poπt in prihodov na sedeæ Digitalne Akademije z vaπimi æeljami, kaj vse in ob katerih urah bi opremo radi preizkusili nas je opozorilo, da na tak naëin ne bo πlo. Pridobivanje opreme in naπa stalna prisotnost bi bila glede na vaπe raznovrstne zahteve nemogoëa. Zato smo se odloëili, da vam bo Digitalna Akademija vsak Ëetrtek ob 17h omogoëila spoznati se z vnaprej izbrano opremo. Na spletni strani akademija.com in bo objavljena anketa v kateri boste lahko izbirali katero opremo bi si æeleli v naslednjem tednu ogledati, oziroma, da vam jo v prihodnje predstavimo. Za vsak teden pa bo tudi napovedano katero opremo vam bomo predstavili. Namen predstavitvenega dne (vsak Ëetrtek) Digitalne Akademije je, da se lahko kupci seznanijo z opremo, katero si æelijo kupiti. Vsaka od predstavljene opreme bo tudi preizkuπena od neodvisnih preizkuπevalcev. Na predstavitvi, oziroma sama Digitalna Akademija vam ne bo prodajala opreme. Za to bodo πe naprej skrbela fotografska podjetja. Zato so k sodelovanju in ponudbi opreme preko predstavitvenega dne vabljena vsa slovenska podjetja iz foto digitalnega podroëja. Predstavitveni dan je vsak Ëetrtek ob 17h, v prostorih Digitalne Akademije, martinska 106, Lj. Moænost, da predstavitveni dan izkoristijo za lastno samo predstavitev opreme pa bodo dobili tudi uvozniki ter trgovci sami. Seveda pa bo taka predstavitev oznaëena pod imenom PR dan. Matjaæ Intihar Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: e-fotografija - avgust, september

16 Celoten Ëlanek je objavljen na Pentax K100D Uporabnost kamere pridobijo na kakovosti slike. Kamera ima zelo Najprej je treba povedati, da je kamera v visoko vrednost za vse uporabnike Pentax mnogih lastnostih podobna kot vse *ist analognih SLR kamer. Tudi Pentax K100D predhodnice. Pentax K100D je πe vedno nam kot ostali Pentax *ist modeli, omogoëa ohranila kompaktnost. Naproti *ist D L, ki se uporabo vseh starejπih KA in K objektivov, tudi πe prodaja, je pridobila nekaj mm, vkljuëno z nastavki za objektive z navojem 129,5x92,5x70mm, kar pomeni, da jo πe laæje M42 ter objektivov iz srednje formatnih dræimo v roki. Teæa se je poveëala na 560g Pentax kamer. Pri vseh starejπih objektivih brez πtirih AA baterij katere uporablja (620g lahko uporabljamo avtomatiko zaslonke. e z baterijami).»rno ohiπje je iz trdne plastike veëja zanimivost in πiroka uporabnost Pentax in dobro leæi v roki. Na ohiπju je malo opreme je Pentax AF adapter, ki nam nastavitvenih gumbov in zelo so pregledni. omogoëa, da imamo avtomatsko ostrenje tudi VeËjemu πtevilu gumbov so se izognili z s starimi Pentax objektivi, s katerimi smo ostrili samo roëno. gumbom Fn (Function). Ko ga vklopimo se nam na zaslonu pokaæejo πtiri nastavitve, 1. Prav zaradi πiroke uporabnosti kamere z korekturo bele barve, 2. hitrost zajema, nastavitvami (opisane v nadaljevanju), katere delovanje samosproæilca, daljinskega proæilca konkurenca ponuja πele v viπjem cenovnem in avtomatski "bracketing", 3. ISO (200- razredu, moænosti uporabe starejπih 3200), 4. nastavitev delovanja bliskavice. objektivov, katere lahko dobimo iz druge roke Sami pa nimamo moænosti preko menija po zelo ugodnih cenah in nenazadnje zelo izbirati katere funkcije naj bodo omogoëene prijazna cena same kamere, zna Pentax K100D preko gumba Fn. *istd s to omogoëa. najti veë uporabnikov kot prejπnje, na zaëetku Glavne lastnosti ostajajo podobne kot smo jih prodaje precenjene *ist kamere. æe poznamo pri *istd s in *istd L. Tudi K100D uporablja SD (SecureDigital) pomnilne kartice. Tipalo je enako, CCD s 6.1M efektivnimi toëkami, zaklop z osvetlitvenimi Ëasi B, 30sek. do 1/4000sek., 1/180 je sinhronizacijski Ëas, ISO od 200 do 3200, vgrajena bliskavica, trije naëini merjenja svetlobe, vkljuëno s SPOT merjenjem. Ob uporabi samosproæilca pri 2sek. lahko uporabimo lastnost predproæenja zrcala Na gumbu je mnoæica moænosti s katerimi (veëja umiritev kamere med zajemom), nastavitvami æelimo zajeti motiv. zaporedno fotografiranje z 2,8 JPEG posnetka v sekundi in 5 v seriji pri polni loëljivosti do Æe tu lahko zapiπem, da je Pentax K100D zelo polnosti spomina, srgb in AdobeRGB barvni primerna kamera za vse uporabnike Pentax prostor, tonske korekture, korekturo 35mm SLR in srednjeformatnih kamer. Prav osvetlitve -+, "bracketing" in πe veliko tako za vse tiste, ki πele vstopajo v DSLR nastavitev, ki jih poznamo na DSLR kamerah. razred in bi radi za najniæjo ceno dobili kamero Zaradi mnoæice lastnosti, ki jih ponuja K100D z veëino lastnosti, katere tudi zahtevnejπi preko "SetUp" nastavitev pa lahko zatrdim, æelijo pri samem fotografiranju. Predvsem pa, da nam kamera ponuja zelo veliko za svojo Pentax DSLR kamere so zame osebno med ceno, tudi Ëe ne bi imela vgrajenega sistema najenostavnejπimi kamerami, Ëe ne kar stabilizacije slike SR (ShakeReduction). najenostavnejπa za rokovanje in uporabo. Seveda kamera nudi RAW zapis, s tem pa tisti, Dodatna uporabnost kamere ki znajo RAW zapis v programu za obdelavo K100D fotografij izkoristiti, lahko πe dodatno Pentax nam nudi kar nekaj dodatnih nastavkov za objektive. Na kamero lahko s pomoëjo obroëka nastavimo starejπe objektive z navojem M42, kot K in KA serijo. Pentax AF adapter pa nam omogoëa, da imamo avtomatsko ostrenje tudi s starimi Pentax objektivi, s katerimi smo ostrili samo roëno. Obenem pa nam sluæi tudi kot 1,7X-ni telekonverter. Torej Ëe boste v digitalni svet Zaslon je velikosti 2,5 palca in odliëne loëljivosti toëk. skoëili direktno iz vaπe 30 let stare kamere Praktica so vaπi objektivi na K100D πe vedno uporabni. Kakovost fotografije To poglavje je zelo odvisno od veë elementov. Zmotno je miπljenje, da k kakovosti fotografije najveë prispeva loëljivost. To je danes eden zadnjih elementov v dolgi verigi razliënih πe drugih, ki prispevajo k konëni kakovosti fotografije. Vendar pa je sama ocena kakovosti tako ali tako zelo subjektiven pojem vsakega gledalca posebej. Zakaj sem podal ta uvod. Kamera Pentax K100D je v elementih, ki sem jih opisoval do sedaj v marsiëem pokazala veliko veë kot draæje konkurenëne kamere. Edina tehniëno slabπa lastnost nasproti novejπim kameram, ki prihajajo poëasi na trg je samo 6,1M toëk. Toda kot æe vemo (vsaj pri nas v Sloveniji glede pomembnosti toëk). Velike plakate le redko kdo izdeluje s kamero iz vstopnega razreda SLR fotokamer. Te kamere so namenjene hobi fotografom, ki si v veëini æelijo samo prestopiti iz "trotel" kompaktnih kamer v uporabniπko viπji razred. Predvsem pa se kakovost slike primerja na izpisani fotografiji v velikostih kot jih izdelujete v veëini primerov. Nekajkratna poveëava na raëunalniπkem zaslonu nam nikoli ne kaæe pravih vrednosti. Zato bom zopet poudaril æe mnogokrat zapisano. Za doloëen denar, doloëena kakovost, ki pa je tudi pri K100D povsem zadovoljiva in konkurenëna. Za zahtevnejπe pa bom v oktobru, ko bodo na voljo vse nove kamere iz vstopnega SLR razreda pripravil primerjalni test. Verjamem, da med fotografijami, ki bodo izpisane na papirju v velikosti 30x45cm razlik med njimi v smislu koliëine toëk in ugotovitve iz katere kamere katera slika nihëe ne bo opazil. V velikih poveëavah na raëunalniπkem zaslonu pa se seveda razlika lahko opazi. Toda ta "pipetkarski" (kot pravimo na forumu e- fotografija) pogled, ni realen prikaz kaj kamera pokaæe v praksi. Kamera Pentax K100D nam za SIT/ 710 (ohiπje in kit objektiv) nudi zelo veliko v vseh elementih. Z objektivom 18-55mm f/ 3.5-5,6 AL sem dosegel dobro ostrino, barve so lepo zapisane. Z dodatnimi nastavitvami jih lahko πe bolj ali manj izrazimo. Svetloba je v normalnih svetlobnih pogojih pravilno izmerjena, v bolj problematiënih kot je nasprotna svetloba ali velika povrπina doloëenih tonskih vrednosti pa lahko opravimo korekturo. Ko primerjam "los" testne posnetke opazim, da so pri K100D izboljπali tudi kakovost fotografije. Fotograf ima dve moænosti, ki jih nastavi v prvi vrsti v meniju. Ali kamera æe takoj izkoristi svoje vrednosti tonskih korektur in korekture ostrine ali pa to naknadno popravimo v lastnem programu. Sam sem dosegel viπjo kakovost preko programa. Zakaj tako ste lahko brali æe v Ëlanku "Kompakt proti DSLR". Vendar mislim, da bo veliko lastnikov K100D, uporabilo prvo moænost in kameri prepustil popravek slike. VeËina uporabnikov DSLR kamer najniæjega razreda ne iπëe vrhunske kakovosti in tudi raje kameri sami prepusti, da popravi sliko za takojπnjo viπjo vπeënost in dober izpis na papir.»e bi pa æeleli πe veë, lahko uporabimo πe RAW zapis. Torej je Pentax tudi iz pogleda kakovosti fotografije naredil korak naprej. Konec koncev pa se morate o kakovosti prepriëati sami. K100D se od konkurenënih ne razlikuje po tonskem zapisu ali ostrini, ampak predvsem v moæni manjπi poveëavi ali izreza slike. In Ëe zaradi principov ali resne potrebe Na zadnjem delu kamere imamo gumb za vklop/ izklop funkcije stabilizacije slike (Shakereduction). V slabπih svetlobnih pogojih nam pride zelo prav. po veëjih poveëavah s samo 6M toëkami niste zadovoljni, potem kamera ni za vas. Treba pa bo v krepko viπji cenovni razred.»e pa veste, da plakatov ne boste izdelovali ni pomislekov. Za denar, ki ga je treba odπteti za Pentax K100D boljπe kakovosti kot kamere iz pogleda tehniënih lastnosti na trgovskih policah ni. Za vsaj 250EURO veë pa pri novih kamerah vstopnega razreda dobite samo 4M toëk veë. Oziroma πe to. Samo Sony Alpha se lahko pohvali s tehnologijo stabilizacije slike v samem ohiπju. In prav tu je velika prednost K100D naproti konkurenci, Canon, Nikon. Po mojem mnenju je danes sistem stabilizacije slike v ohiπju ena izmed najveëjih pridobitev za hobi fotografa. Veliko bolj uporabna od viπjega πtevila toëk in drugih tehniënih podatkov. e toliko veëjo prednost K100D pa lahko vidimo, Ëe konkurenëne kamere primerjamo med seboj glede cen. Matjaæ Intihar 16 e-fotografija - avgust, september 2006

17

18 Celoten Ëlanek je objavljen na Olympus Zuiko Digital ED mm f/1:2.8 Nekateri Olympus Zuiko Digital objektivi (150mm f/2.0, 300mm f/2,8 in mm f/2,8-3,5 svojo prednost prilagodljivosti 4/ 3 sistema æe izkazujejo. Ta je predvsem glede na raëun manjπe velikosti in teæe glede na kote zajema pri klasiënih objektivih. Tudi svetlobna moë je lahko pri enakih vrednosti glede kota zajema, teæe in velikosti veëja. Zuiko Digital ED mm 1:2.8 Objektivi z ozkim kotom zajema (pod 10 stopinj po diagonali) in svetlobno moëni so najbolj razπirjeni prav med profesionalnimi fotografi. Pravzaprav imajo na razpolago optiëno res kakovostne, samo tiste s fiksnimi goriπënicami. Tele zoom objektivov, ki bi nam omogoëali zaslonke f/2,8 ni veliko. V veëini primerov pridemo z njimi najveë do goriπënice 200mm (Sigma 300mm), kar nam na krop DSLR kamerah, da kot zajema kot da fotografiramo v polnem 35 formatu s 300/320mm objektivom (Sigma 450/ 480mm). Olympus pa nam zaradi prilagodljivosti objektivov manjπemu tipalu nudi objektiv, ki ima kot zajema enak, kot da bi uporabili mm objektiv na klasiëni 35mm kameri in cca mm na krop kamerah. (Cca. Zato, ker ima veëina proizvajalcev faktor 1,5X, Canon pa 1,6X). Toda seveda, Zuiko mm nam nudi nekaj veë. OmogoËa nam kakovostno sliko in izredno svetlobno moë, katero poznamo pri klasiënih objektivih s podobnimi ozkimi koti zajema samo pri fiksnih objektivih. Dolæina objektiva Zuiko Digital ED mm 1:2.8 je 276mm, premer kar 124mm. Sestavljen je iz 17 leë v 12 skupinah. Tri leëe so posebno bruπene ED, ki pripomorejo k manjπi disperziji svetlobe. Najbolj zaprta zaslonka je 22, najbliæja oddaljenost in moænost ostrenja objektiva je od 2,5m. Objektiv se z levo roko dobro podpira. Na spodnjem delu objektiva je gumb s katerim doloëamo moænost ostrenja od neskonënosti do najbliæje moænosti 2,5m, ali pa nastavimo omejitev od neskonënosti do samo 8m, oziroma od samo 8m do 2,5m. Z nastavitvijo omejitve smo lahko pri ostrenju hitrejπi, saj kameri ni potreben tako dolg zasuk leë. Premik obroëa za goriπënice na sredini objektiva je velik in lahko vodljiv.»e delujete brez stojala in vas nastavek za stojalo na objektivu moti, ga lahko obrnete. Viπje je obroë za ostrenje. Tudi ta kot pri ostalih Olympus Digital objektivih je elektronsko voden in se ga je treba πe navaditi, Ëe smo vajeni objektivov drugih znamk, ki nam takega naëina premika obroëa za ostrenje ne nudijo. Na vrhnjem delu kamere so πe trije gumbi s katerimi zaklenemo trenutno nastavljeno ostritev. Na objektiv lahko dodamo tudi filter, ima pa premer kar 105mm. Sam objektiv pa je narejen izredno kakovostno in robustno. Je tudi zaπëiten proti vlagi, prahu in brez teæav tudi deænim kapljam. V praksi Objektiv sem preizkusil z njegovim slabπim Ëlenom. To je kamera E- 1. Verjamem, da bo æe tako solidna hitrost ostrenja z naslednico E-1 πe boljπa. Prav tako sama ostrina in kakovost slike. A kot sem zapisal æe pri preizkusu objektiva mm. Olympus si æeli izgraditi sistem objektivov in pridobiti z vstopnimi DSLR modeli veëjo bazo uporabnikov, saj je tu naproti konkurenci πe v ozadju. Toda veëina njihovih zoom objektivov je v viπjem kakovostnem razredu in razen na tele podroëju jih le redko katero podjetje lahko ponudi kaj veë. Objektiv Zuiko Digital ED mm 1:2.8 se je pri bliænjih in oddaljenih motivih izkazal bolje kot mm. Vsaj kar se tiëe razlike med zaslonkami od f/2,8 do f/11 je veliko bolj umirjen. Tudi ta objektiv pri odprti zaslonki f/2,8 ni tako oster, oziroma je mehkejπi kot kasneje pri f/5,6 ali f/8. Toda brez vseh zadrækov bi ga uporabljal pri najbolj odprti zaslonki.»e zakljuëim. Potreboval bi samo πe boljπi elektronski del v ohiπju (upam na skorajπnjo zamenjavo E-1) in bi me komplet kamere in tega objektiva povsem zadovoljil. Sedaj sem navduπen samo nad objektivom. A kamere se hitro menjajo, objektivi zelo poëasi. Zato je kar prav, da nam Olympus æe nudi tako kakovostno optiko. Z novejπimi kamerami se bo izkazala kot odliëna izbira. Cena objektiva (cca. 1.3M tolarjev) pa nam æe pove komu je objektiv namenjen. Le redki si ga bodo tudi privoπëili in uporabljali. To bodo samo profesionalni fotografi in ljubitelji z globljimi æepi. Ob naslednici E-1 pa bo najbræ tudi za ta objektiv veë zanimanja. Vsekakor pa nam s temi odliënimi objektivi Olympus nakazuje, da so kljub moëni konkurenci odloëni vztrajati in obstati v DSLR razredu. Sedaj Ëakam æe na njihov naslednji biser. To je Zuiko Digital ED 150mm 1:2.0. Za krajπi Ëas sem ga æe imel v rokah, a za resen test premalo. Zato Ëakam na πe eno priloænost. V veëini primerov razliënih preizkusov je nekako takole. Laboratorijski nam prinesejo mnoæico grafov in πtevilk. A ti nam zelo malo povedo kako se objektiv resniëno obnese v praksi. Kaj nam pove razlika v oceni kamere ali objektiva med 80 in 85. V πtevilkah veliko! A v praksi? (Kmalu bom objavil Ëlanek na temo izbire kamere po toëkah). Ko primerjaπ objektive med seboj ali pa objektiv preizkusiπ pod razliënimi nastavitvami, pa hitro opaziπ mnoæico razlik in napak. Le te pa lahko hitro izginejo, ko preizkusiπ objektiv v praksi pri svojih priljubljenih motivih. Lahko fotografiraπ s poceni objektivom, kateri se v laboratorijskih testih zelo slabo oceni, a na vaπih fotografijah in vaπem naëinu fotografiranja teh slabosti ne boste opazili. Le te se vam pokaæejo πele naproti boljπim objektivom, ko sami vidimo primerjavo. In tudi tu je πe ena varovalka. To je velikost, teæa in najveëja, cena objektiva. Lahko vidite πe tako oëitno razliko v kakovosti zapisa, Ëe je cena previsoka, se za menjavo ne boste nikoli odloëili. In prav zaradi odliënih lastnosti zoom objektiva Olympus Zuiko Digital ED mm 1:2.8, ki so vidne na spodnjih posnetkih narejenih predvsem pri zaslonki f/2,8 lahko trdim, da bo s πe boljπo kamero upraviëil svoj namen. e toliko bolj, ker bodo optiëno tako kakovostni 35mm objektivi za profesionalne uporabnike mnogo veëji in teæji. Le cena objektiva je tista, ki govori sama zase. Zaradi kakovosti in uporabniπke vrednosti si ga bo veliko Olympus uporabnikov æelelo. Toda cena je tisti element, ki æe sedaj pove, da ga bo v praksi uporabljalo le malo izmed teh fotografov.»e ste fotograf, ki uporablja Olympus DSLR kamero, si moëno æelim, da ga dobite v preizkus vsaj za eno celodnevno fotografiranje. Le tako boste sami spoznali njegovo pravo uporabniπko vrednost, kakovost in prednost 4/3 sistema pri objektivih z daljπimi goriπënicami. Matjaæ Intihar GoriπËnica 250mm in kot zajema enak kot nam ga nudijo objektivi 500mm na 35mm kamerah nam omogoëa veë globinske ostrine pri enakih zaslonkah. 18 e-fotografija - avgust, september 2006 Samo Olympus ima objektive popolnoma prilagojene digitalnemu sistemu. Zaradi manjπega tipala imajo njegovi objektivi za 2x oæji kot zajema kot objektivi za 35mm razred kamer. S tem pa moëno pridobijo na kompaktnosti.

19

20 »lanki o digitalnih foto teæavah na Joj, slaba slika! Je teæava v fotografu ali fotokameri? Digitalna fotografija je pripomogla k πe veëji razπirjenosti fotografije. Prvi mejnik je bil v fotografiji postavljen leta 1888, ko so tudi amaterski fotografi dobili moænost pritisniti na proæilec "box" kamere, ki je imela v notranjosti æe celuloidni film za 100 posnetkov. Ob proæenju je fotograf sliπal "ko-dak" (zato je ime znanega fotopodjetja Kodak) in osvetlil koπëek celuloidnega filma. Kamero s filmom je nato odnesel v fotolaboratorij, kjer so mu izdelali fotografije. Takrat se je zaëela doba fotoamaterjev. Naslednji mejnik razπirjenosti fotografije je med mnoæice priπel πele leta Ernst Leitz II. se je tega leta odloëil zaëeti mnoæiëno izdelovati kamero pod imenom Leica. OmogoËala je uporabo 35-milimetrskega formata filma. Fotografija se je πe hitreje πirila med fotoamaterje. Ko pa sta leta 1936 podjetji Agfa in Kodak predstavili prve barvne filme za 35-milimetrski format, je fotografija priπla æe tudi med druæinske fotografe. Vse od leta 1936 se v domeni hobi in druæinske fotografije ni veliko spremenilo. Fotograf je fotografiral na film, osvetljenega odnesel v fotolaboratorij in fotografije so bile æe v domaëem fotoalbumu, kjer po toliko letih πe vedno Ëakajo na ogled in obujanje spominov na nekdanje Ëase. Vsa ta leta se je v manjπi meri spreminjala tehnika kamer in predvsem s programskimi nastavitvami (te so se v kompaktnih kamerah pojavile æe sredi 60. let) sta se naëin in priroënost fotografiranja zelo pribliæala mnoæicam. V 70. letih je bila preprosta fotokamera na film æe v 50 odstotkih gospodinjstev. Lahko reëemo, da so nam bile osnove fotografije vse do prihoda digitalnega zapisa æe poloæene v zibelko. Vedelo se je, kdo v druæini uporablja fotokamero, kdaj in ob katerem dogodku se bo naredil posnetek ali dva, in predvsem, da je treba sliko izdelati v fotolaboratoriju. Fotografije so bile samoumevno shranjene v πkatlah ali pravih fotoalbumih. In velika veëina je bila s fotografijami iz svojih preprostih in cenenih fotokamer veë kot zadovoljna. Najpomembnejπe pa je bilo, da je fotolaborant vse fotografije videl in zahtevnejπim ali rednim strankam marsikdaj svetoval, kako fotografirati na naslednji film. S tem se je znanje fotografa ob uëenju iz lastnih napak in nasvetih fotolaboranta veëalo, in slabih fotografij je bilo vse manj. Obstajali so tudi teëaji fotografije, predvsem pa so fotolaboratorijski stroji omogoëali vse veëjo korekturo napak fotografa pri zajemu slike. Priπle so prve teæave Leta 1996 pride digitalna fotokamera tudi v ljubiteljsko fotografijo. Prihod digitalne tehnologije je pomenil predvsem za raëunalniπke poznavalce pravo radost in preprostost zajema slike. Toda na drugi strani so se digitalne fototehnike ogibali tako fotografi na film kot njihovi "mentorji" fotolaboranti. Danes, sredi leta 2006, pa je digitalna tehnika æe povsem "pometla" s filmsko (digitalna fotokamera je æe v veë kot 50 odstotkih slovenskih domov). Navidezna preprostost delovanja s kamero in takojπen pregled fotografij na zaslonu kamere sta mnogim namesto laæjega fotografiranja prinesla pravo prekletstvo. Vse veë fotografov je s svojimi digitalnimi fotokamerami nezadovoljnih. Teæavam ni ne konca ne kraja. Slike na papirju so slabe kakovosti, ni pravih barv, zasloni sploh ne prikaæejo realnih slik, digitalne SLR kamere so πe slabπe od kompaktnih, avtomatika sploh ne deluje pravilno in, poglej Ëudo nesreëno, ni datuma na slikah, nemogoëa teæava v zadnjem Ëasu pa je, da so na portretih rdeëe oëi! In kar prav imajo "novodobni" fotografi. Teæav digitalnega zajema slike je vse veë in veë. Ob vsakem pregledu slike odkrijejo kako novo slabost. Kot sem æe zapisal, smo se s filmom in z njegovimi teæavami ter reπitvami æe zelo hitro seznanili. Predvsem pa smo imeli v fotolaboratorijih prave reπitelje slabo zajetih fotografij in ob prevzemu slik tudi uëitelje. Danes pa? Fotograf si kupi digitalno fotokamero, misleë, da mu bo ta s samodejnimi nastavitvami sama od sebe zagotovila dobro sliko. In nemalo fotografov, ki so v svet fotografije vstopili πele v digitalni dobi in ga spoznavajo prek interneta, vse bolj ugotavlja, da ni tako preprosto, oziroma da so fotokamere, za katere so odπteli toliko denarja, po njihovem mnenju povsem zanië. Obenem pa tudi fotograf, ki je æe fotografiral na film, spoznava, da "digitalno" ni veliko vredno. Fotografije s filma so bile za marsikoga kakovostnejπe. Predvsem pa, od fotokamere se danes zahteva vse tisto, kar analogne niti niso zmogle (pa je tehnika razen menjave filma za tipalo enaka). Je pa zato marsikaj zmogel in naredil fotolaborant. Danes pa veëina misli, da tistega, ki nam bo dodatno popravil fotografije, sploh ne potrebujemo. Le zakaj, ko pa po mnenju mnogih digitalne kamere zmorejo vse! A razoëaranj po prvih videnih fotografijah ni malo. Le zakaj, ko pa imam tako dobro kamero? Komplet treh makro obroëkov Makro obroëki omogoëajo, da vaπ standardni objektiv lahko ostri na manjπo razdaljo. V kompletu so trije obroëki razliënih velikosti, s kombiniranjem lahko doseæemo razliëne dolæine. ObroËki omogoëajo prenos podatkov za zapiranje zaslonke, tako da je avtomatika osvetlitve ohranjena. Na voljo za fotoaparate Canon, Nikon, Minolta/Sony, Pentax in Samsung. Makro obroëke lahko dobite v vseh bolje zaloæenih foto trgovinah in pri spletnih foto ponudnikih. Cena z ddv: SIT (108,08 EUR) Infocona d.o.o. In kje je teæava danaπnjih digitalnih fotografov? V digitalni tehniki, digitalnih kamerah ali kje drugje? Menim, da v "nekje drugje". In ta drugje je v veëini primerov nezadovoljnih uporabnikov digitalnih fotokamer kar fotograf sam. Torej, naπe lastno neznanje, ne kamere, je tisti dejavnik, ki povzroëi slabo fotografijo in spodbudi fotografovo moëno kritiko digitalne fotokamere. To pomeni, da je najveëja teæava fotograf s prevelikimi priëakovanji, da njegova digitalna kamera zmore vse kar sama od sebe. In zakaj je tako? Omenil sem æe, da smo bili v filmskem amaterskem svetu hitro opozorjeni, naj portreta ne slikamo proti soncu, naj ne uporabljamo visokoobëutljivih filmov, da je Ëas osvetlitve v (desetinkah, stotinkah) lahko dolg samo toliko, kolikor je dolga goriπënica, kako moramo roëno ali samodejno ostriti, uporabljati roëno ali samodejno merjenje svetlobe, naj z bliskavico, vgrajeno v kameri, portretov ne fotografiramo v slabih svetlobnih pogojih, oziroma najpomembnejπe, da naj hobi fotograf uporablja negativni film, kajti v fotolaboratoriju tudi slabo osvetljene posnetke (za katere niti ni vedel) lahko popravijo. In prav to zadnje je najveëja teæava digitalne tehnike. Neizkuπeni uporabniki digitalne fotokamere priëakujejo, da bo kamera kar sama poskrbela pri vseh posnetkih za odliëen konëni izdelek. Ni res, niti mogoëe. To ni bilo izvedljivo niti v analogni niti danes v digitalni tehniki zajema. V fazi osvetlitve (tehnika je danes enaka kot v analognih kamerah) fotografije pride do mnoæice razliënih parametrov in vsa avtomatika ji ne more biti v celoti kos. V filmskem svetu je te teæave reπeval negativni film in nato v veliki meri fotolaborant. Danes pa so napake takoj vidne na TFT-zaslonu fotokamere in πe mnogo bolj na zaslonu raëunalnika. In pridemo do dejstva, da danes fotograf nima veë opore v nekom, ki napake osvetlitve njegovega motiva lahko popravi. VeËina si ne izdela fotografij na papir, da bi mu jih tisti, ki je veπë obdelave, slike tudi popravil. Ampak ve se! Slika gre v veëini primerov samo na raëunalniπki zaslon in tu nastane prvi vik in krik: "Fotokamera, ki sem jo kupil, je zanië!" Naslednji korak je jeza fotografa ter vraëilo kamere v trgovino ali na servis. In krog je sklenjen. Naj πe enkrat poudarim, da v veëini primerov za slabo kakovost fotografije ni kriva kamera, ampak tisti, ki je z njo fotografiral. In ker si danes fotograf ne æeli veë podpore nekoga, ki bi mu popravil slabo zajeto fotografijo (slike ostanejo po ogledu v raëunalniku), se morajo naëina popravljanja slike nauëiti fotografi sami, pa Ëe to æelijo ali ne. e enkrat ponavljam, da danes ni nië drugaëe kot pri fotografiranju na film. Vsak posnetek je treba pregledati, in Ëe z njegovo kakovostjo nismo zadovoljni, dodatno popraviti (to je na fotografijah s filma popravil fotolaborant). Kot nekdaj se mora vsak fotograf nauëiti in spoznati, da so primeri, kadar s kamero ne more kakovostno zajeti slike prek samodejnih nastavitev. Treba je veëkrat uporabiti drugaëne naëine osvetlitve, kot je pri veëini edino uporabljena popolna (t. i. zelena) avtomatika, znati pravilno uporabiti korekture osvetlitve in dodatne moænosti, ki nam jih kamere nudijo prek menija.»e pa seveda ne æelite uporabljati drugih nastavitev kot popolno (zeleno) avtomatiko, se zaradi kakovosti posnetka ne jezite nad kamero. Fotografije naj popravi tisti, ki to zna. Vedite, da so korekture v dobi filma opravili fotolaboranti, πe preden so sliko prenesli na fotopapir. To lahko zadovoljivo opravijo tudi danes. Nova vpraπanja Najbræ vas zdajle kar nekaj jezno dvomi in si misli svoje ob zapisanem dejstvu, da vam manjka fotografskega znanja in da se je treba pravilno nauëiti uporabljati kamero ter pozneje fotografijo tudi tonsko korigirati. Toda tudi voænje avtomobila, uporabe pralnega stroja, dela z raëunalnikom in s kosilnico se je za zadovoljive rezultate treba nauëiti.»eprav je sliπati malo nenavadno, morate najprej prebrati navodila za uporabo fotokamere. Boste videli, koliko reπitev za trenutne ali æe dolgoroëne teæave na konënih fotografijah se da reπiti kar s tem. Ker pa vemo, da v tem hitrem æivljenjskem tempu ni Ëasa za branje dolgih navodil, obisk fototeëajev ali fotodelavnic, vam bom v Ëlankih predstavljal najpogostejπe teæave, na katere 20 e-fotografija - avgust, september 2006 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

21 s kakovostjo fotografije iz vaπe foto kamere niste zadovoljni vedite, da lahko s pomoëjo drugaënih nastavitev na njej, ali od izkuπenih fotografov pridobimo na viπji kakovosti slike. Tako iz filma kot iz digitalnih podatkov iz naπih spominskih kartic vam bodo v fotolaboratoriju πe vedno izdelali kakovostne fotografije in na vaπo æeljo tudi opravili korekture. Predvsem pa vam bodo vedno dali tudi kakπen nasvet o uporabi kamere, nastavitvah na njej in kako v doloëenih svetlobnih situacijah izkoristiti svetlobo. Velika veëina fotokamer je veë kot odliëna za druæinsko/popotniπko fotografiranje. Brez teæav lahko s sodobnimi naredimo tudi veëje poveëave. Le znati je treba izkoristiti samo kamero in kasneje digitalni zapis (naπ posnetek). me opozarjajo trgovci in serviserji, in na njihove reπitve. Do danes smo æe razëistili z dilemami, ali kupiti kompaktno ali SLR-fotokamero, zakaj kompaktna kamera takoj po zajemu lahko naredi lepπo fotografijo od SLR-kamere in tudi, kaj je prah na tipalu. (»lanki so bili objavljeni v prejπnjih revijah, v celoti pa jih lahko preberete tudi na Pred dnevi pa sem bil opozorjen (tudi sam dobivam e-poπto z vpraπanji o tej problematiki), da je vse veë lastnikov fotokamer nezadovoljnih s posnetki, ki so slabπi kljub ceni fotokamere, hvali opravljenih testov ter zagotovilom trgovca in izdelovalca, da z njo do tako slabih portretov ne more priti. In najnovejπa teæava, ki je bila v filmskem svetu nekaj povsem obiëajnega, danes pa v digitalnem nekaj povsem lahko reπljivega, Ëe dovolj znate, se imenuje uëinek rdeëih oëi.»e mislite, da se je temu uëinku mogoëe izogniti na hitro in brez dodatnega znanja o uporabi kamere, ki vam ga lahko izkuπeni fotograf posreduje v nekaj minutah, vedite, da ni tako. To je povsem obiëajen naravni pojav, ki se mu danes Avtomatsko ostrenje deluje s pomoëjo iskanja najveëjega kontrasta. Fotograf to najlaæje spozna, ko æeli izostriti tonsko enakomerno povrπino (belo steno). Tudi v primeru dobro kontrastnega motiva, pa je avtomatsko ostrenje lahko povsem nezmoæno opraviti svoje delo. ToËke, kjer nam kamera ostri so v veëini primerov zmoæne ostriti samo v horizontalni smeri. In ob motivu ko ni kontrasta v veëih smereh, kamera nikakor ne more izostriti (slika1). Fotograf s pomoëjo zasuka kamere za 45 o omogoëi tipalu za ostrenje pridobiti dovolj podatkov za izostritev (slika2). Vseskozi dræimo proæilec na polovici, s tem imamo stalno zaklenjeno ostritev, ponovno obrnemo kamero in proæimo. Motiv je izostren tam kjer smo æeleli (slika3). M.I. Foto: Joæe ÆnidarπiË proizvajalci fotokamer æelijo izogniti z razliënimi tehniënimi pomagali, a v veëini primerov brez dodatnih nastavitev na kameri, dodatnih svetlobnih virov ter na koncu, Ëe ne gre drugaëe, brez raëunalniπke obdelave uëinka rdeëih oëi ne gre. Torej za slabo sliko z rdeëimi oëmi (vëasih smo o portretirancu na sliki rekli, da ima oëi kot "angora zajc", in takih slik iz analognega obdobja je v naπih fotoalbumih veliko) ni kriva kamera, ampak tisti, ki jo uporablja. Teæava je predvsem v neznanju fotografa, ker se ne zna πe pred osvetlitvijo portreta z vgrajeno bliskavico izogniti temu zanimivemu uëinku. Oziroma pozneje ob pregledu slike v raëunalniπkem programu ne zna z nekaj kliki z miπko preprosto odpraviti uëinka rdeëih oëi. Naj bo torej naslednja uëna ura (revija πt.26) namenjena uëinku rdeëih oëi in poizkusu nauëiti vas izognitve temu problemu æe v fazi fotografiranja ali pozneje s popravki v raëunalniπkih programih. Matjaæ Intihar Fototriki - Fototriki - Fototriki - Fototriki - Fototriki - Fototriki slika 1 slika 2 slika 3 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: e-fotografija - avgust, september

22 Celoten Ëlanek je objavljen na Canon S3 IS - Sony H5 - Panasonic FZ7 Posamezni preizkusi vseh treh fotokamer iz razreda 12- kratnega zuma, ki so na naπem trgu najbolj zaæelene (S3 IS, H5, FZ7), so bili æe predstavljeni. Tokrat pa vam predstavljam osebni pogled na vse tri kamere skupaj, oziroma za kakπen namen in katerega fotografa je posamezna kamera ustreznejπa. Vse tri imajo kar nekaj pomembnih podobnih tehniënih lastnosti. Enake velikosti tipal 1/2,5 palca, enaka razmerja med goriπënicami 36 do 432 mm (ekv. 35 mm), optiëno stabilizacijo slike, video zapis brez omejitve... VeËje razlike pa so opazne med loëljivostjo tipal, velikostjo in loëljivostjo zaslonov TFT, hitrostjo premikanja med goriπënicami, uporabo baterij in spominskih kartic, izbiro obëutljivosti ISO in kakovosti zapisa pri razliënih nastavitvah. Na zaëetku naj povem, da so te kamere namenjene predvsem druæinskim in popotniπkim fotografom, ki ne potrebujejo manjπih kompaktnih kamer za v æep niti zahtevnejπih kamer SLR, æelijo pa si zelo πiroko uporabno kompaktno kamero tudi z daljπimi goriπënimi razdaljami. In vse tri kamere jim omogoëajo prav te lastnosti. Seveda pa se kamere med seboj toliko razlikujejo, da lahko vsaka omogoëa nekaj drugaënega (torej za doloëenega fotografa veë) ali uporabnejπega od drugih dveh. Vemo æe, da najboljπe kamere ni. Prav tako ne moremo reëi, da je ena izmed treh predstavljenih najboljπa. Vsaka ima nekaj slabosti in prednosti, ki lahko kupca prepriëajo, da se za svoj naëin fotografiranja in æelje odloëi za zase najboljπo izbiro. Oziroma Ëe je za doloëenega kupca neka lastnost slabost kamere, je lahko za drugega prednost. Ne æelimo namreë vsi enako globoko seëi v æep, imeti vsi lahkih kamer ali tistih, za katere uporabljamo baterije AA, æelimo si izbiro med zasloni, hitrostjo ali funkcijami kamere. Eni si æelijo predvsem preprosto uporabo, spet drugi dodatne moænosti nastavitev za veë kreativnosti pri fotografiranju itd. Po nekajmeseënem "druæenju" z vsemi tremi kamerami podajam svoj pogled in primerjavo o uporabnosti kamer za posamezne fotografe. Canon PowerShot S3 IS Njene glavne prednosti pred konkurentkama so predvsem hitrost delovanja (vklop, ostrenje, merjenje svetlobe, proæenje) in zelo izraæena prednost v hitrosti premikanja med goriπënicami. Motor USM, ki tiho in hitro premika leëe v objektivu, poskrbi, da boste lahko v trenutku preπli s πirokega na ozki kot zajema.»e fotograf potrebuje vrtljiv zaslon, mora vedeti, da ga omogoëa samo S3 IS, prav tako makrofunkcijo, ki omogoëa fotografiranje predmeta na leëi objektiva. S3 IS omogoëa najveë dodatnih nastavitev prek nastavitev "Function" in "MENU". Sami lahko prednastavimo gumb, s katerim izberemo najbolj æeleno funkcijo, kot moænost prednastavitve (z gumbom C) lastnih funkcij zajema. Edina med kamerami omogoëa brezvrviëno dodatno bliskavico, veliko moænosti spreminjanja tonskega zapisa slike, snemanje video zapisa s stereo zvoënim zapisom in obenem tudi fotografiranja, uporabo πtirih baterij AA, ki lahko zagotavljajo daljπe delovanje. Toda nekatere od teh prednostih so lahko tudi slabosti. Vrtljiv zaslon zahteva posebno konstrukcijo in je zato najmanjπi med vsemi (samo 2 palca) in z zelo povpreëno loëljivostjo toëk. tiri baterije AA prispevajo k najveëji teæi kamere, πtevilni gumbi in funkcije na kameri pa so lahko za marsikoga tudi ovira, saj si æeli delovati s kamero samo v popolni avtomatiki in ga mnoæica dodatnih nastavitev samo bega. Najviπja, oziroma v najboljπem primeru, izenaëena (H5) cena kamere S3 IS med vsemi tremi pa je lahko æe na sploπno prva ovira. Sony DSC H5 Prednost kamere je æe njeno ime, ki lahko nepoznavalca fotoopreme hitro zapelje, saj je Sony moëno prisoten v domaëi avdio in video elektroniki in med temi kupci skoraj nima konkurence. Dodatno ime na objektivu (Carl Zeiss) je lahko druga uteæ na tehtnici pred odloëitvijo o kameri. Sledi tretja prednost, to je kar 3 palce velik zaslon TFT z loëljivostjo toëk.»etrta izrazita znaëilnost, pa Ëeprav v kompaktnem razredu bolj kot trgovski dejavnik, pa je najviπje πtevilo toëk (7,1 mio.). Sledijo πe moænost delovanja pri obëutljivosti 1000 ISO, moænost neprekinjenega video snemanja v kompresiranem zapisu MPEG 1 in æe vgrajenih 32 MB notranjega spomina. Obenem pa je kamera za neizkuπenega fotografa preprostejπa za upravljanje od S3 IS, saj ima precej manj nastavitev. Ime Sony pa je v svetu fotokamer lahko tudi slabost. Marsikateri "analogni" fotograf si πe vedno ne more predstavljati, da bi uporabljal fotokamero z imenom podjetja iz sveta elektronike. Izkuπenejπega tehniëno usmerjenega uporabnika lahko premalo nastavitev celo moti. Pri izrazito moëni svetlobi je lahko najkrajπi osvetlitveni Ëas 1/1000 sek. premalo. Prav tako je hitrost premika med goriπënicami povpreëna v primerjavi s S3 IS. Tudi velikost zaslona 3 palce je lahko ovira pri gledanju nanj pri moëni svetlobi. Kamera ne omogoëa zaporednega snemanja pri polni loëljivosti z veë kot enim posnetkom v sekundi. Video zapis MPEG 1 je v video svetu æe preæivet. Uporaba samo dveh baterij AA omogoëa premalo rezerve za dolgotrajno fotografiranje in jih je treba hitro zamenjati. Marsikoga pa od nakupa lahko odvrne tudi uporaba kartic Memory Stick Duo, ki so v primerjavi z najbolj razπirjenimi karticami SD πe vedno draæje. Panasonic Lumix DMC FZ7 Izrazitih prednosti v tehniënem smislu ta kamera nima. Je pa zelo zanimiva zaradi dejstva, da je precej cenejπa, in Ëe ste prebrali Ëlanek Kompaktne digitalne fotokamere so naπle svojo pot, lahko marsikomu prinese veliko. Prav tako je najlaæja - za 150 g laæja od H5 in za kar 170 g od S3 IS. Verjemite, da vam bo na potovanju, ko boste ves dan nosili s seboj kamero, obeπeno s πirokim pasom okrog vratu, ta πe kako hvaleæen. Na objektivu je za fotografa zelo cenjen zapis LEICA. FZ7 je tudi najpreprostejπa za rokovanje, saj ima najmanj razliënih nastavitev. Za napajanje uporablja baterijo Li-Ion, ki nima spominskega uëinka. OmogoËa zapis v formatu 16 : 9, edina tudi nekompresirani zapis TIFF in video zapis loëljivosti 848 x 480 toëk. Je pa FZ7 najpoëasnejπa v delovanju. Zaslon je sicer velik 2,5 palca, a je loëljivost toëk za to velikost slaba. Predvsem pa je njena slabost opazna pri uporabi viπje obëutljivosti tipala. Ne samo, da v polni loëljivosti lahko izkoristimo obëutljivost 400 ISO, tudi fotografija je æe pri obëutljivosti 200 ISO ob poveëavah vidno slabπega zapisa kot pri S3 IS ali H5. Res je, da FZ7 nima izrazite tehniëne prednosti in niti veliko izrazitih dobrih lastnosti. Vendar nima tudi izrazitih slabosti. Ena je le ta, da ni namenjena za izdelavo poveëav ali izrezov iz zanimivih slik. Toda prednost FZ7 je cena. In marsikdo jo bo znal izkoristiti, Ëe le od kamere ali posnetka ne æeli preveë. ZakljuËek S3 IS ima najveë dobrih tehniënih lastnosti, najviπjo kakovost slike, zato mi v naslovu preizkusa ni bilo teæko zapisati "kamera za zahtevne". Edina veëja slabost je majhnost zaslona TFT, a se ta odkupi z moænostjo spremembe naklona. Sploh pa je treba pri daljπih goriπënicah uporabljati iskalo EVF. H5 z najviπjo loëljivostjo tipala, moænostjo uporabe 1000 ISO, kar 3 palce velikim zaslonom in video zapisom MPEG 1 vidno izstopa. Vendar pa ji manjkata veëja hitrost delovanja in πe kakovostnejπa slika pri poveëavah, da bi jo sam uvrstil viπje kot ob bok S3 IS. Obe imata svoje lastnosti, ki pritegnejo razliëne kupce in uporabnike. Prav tako pa sta zelo primerljivi v ceni. FZ7 me je sicer razoëarala kot naslednica FZ5. PriËakoval sem veë. Toda Panasonic se je odloëil za drugaëno pot. Za krepko niæjo ceno na trgu ponuditi πe vedno dovolj konkurenëno kamero s sicer malo izstopajoëimi lastnostmi, toda πe vedno dovolj uporabno za ne prezahtevne druæinske/popotniπke fotografe. Vse tri kamere so me na potovanjih (S3 IS na Siciliji, H5 na Hrvaπkem in FZ7 v Rimu) v celoti zadovoljile glede na potrebe druæinsko-popotniπkega fotografa. Edina za moj naëin fotografiranja izraæena lastnost, ki me je motila, je bila pri FZ7 ta, da pri polni loëljivosti omogoëa samo 400 ISO obëutljivosti. V marsikaterem muzeju oziroma pri motivih s slabo osvetlitvijo, kot tudi ponoëi, ostanete brez kakovostnega posnetka. V vseh drugih elementih (razen v kakovosti zapisa pri veëjih poveëavah, kjer je FZ7 spet vidno slabπa) pa kamere medsebojno nimajo veëjih prednosti ali slabosti. Tudi hitrost pri S3 IS se izniëi po posnetku, saj kot pri drugih ne moremo spreminjati goriπënice, dokler se podatki ne zapiπejo na pomnilniπko kartico. Opozorilo Pri preizkusu enih izmed najbolj æelenih kompaktnih kamer iz viπjega cenovnega razreda sem spoznal, da me kot æe dolgoletnega uporabnika fotokamer SLR, preizkuπene kompaktne kamere πe ne zadovoljijo. Zakaj, lahko preberete v Ëlanku Izbrati kompaktno ali SLR kamero?. Da pa kamere SLR niso namenjene in uporabniπko "najboljπe" za vse, pa lahko preberete v Ëlanku Teæave digitalne tehnike/kompaktna kamera proti SLR. Pa dobro izbiro in nakup vam æelim! Matjaæ Intihar 22 e-fotografija - avgust, september 2006

23

24 Sony mini HDV: novi HC3 proti Canon maxi HDV: novi XL H-1 Spopad na podroëju HDV tehnologije: David proti Goliatu Neposredna primerjava uporabnosti, Neposredna primerjava uporabnosti, zmogljvosti ta hip najcenejπe in najmanjπe video kamere HDV formata Sonya HC 3 proti ta hip najboljπi, najmoënejπi in najbolj zmogljivi HDV kameri Canon XL H1. Posebej za video sladokusce - v tej πtevilku e- fotografije! Od izida prejπnje do te πtevilke se ni zgodila nobena video revolucija, pa vendar ni nië veë tako, kot je bilo pred dvema ali tremi meseci. Tedaj so bila razmerja na HDV trgu πe znana, toda v pripravah na jesensko in novoletno prodajno sezono so razmerja æe popolnoma nova. Prej je imel dominantno vlogo Sony s svojimi petimi modeli - od zahtevnega profi modela Z1, do najmanjπega vstopnega ljubiteljskega modela HC3. JVC je s svojim modelom HD-100 stavil predvsem na profi segment zahtevnih uporabnikov stare filmske πole, Canon pa je predstavljal tkim. high end reπitev z modelom XL H1, ki je predstavljala ta hip vrhunski in najbolj zmogljiv (a tudi daleë najdraæji) model kamere s HDV zapisom. Medtem je tudi Panasonic lansiral svoj prestiæni HD model HVX-200, ki DV format zapisuje na kasete, HD format pa na P2 spominske SD kartice. Med tem smo vsi Ëakali na novi DVD format pa sta veëna tekmeca Panasonic in Sony stopila skupaj in predstavila novi skupni format AVCHD, ki temelji na kodeku MPEG4, a je zamiπljen predvsem za HD zapis na obstojeëe mini-dvd ploπëe, tem formatu pa se bodo pridruæili tudi drugi proizvajalci. Toda HDV format ostaja πe naprej v srediπëu pozornosti vseh usmerjenih v ta hip resniëno fascinanto kakovostnega visokoloëljivostnega zapisa. Tako je πe pred jesenjo tudi Canon odigral tri HDV adute: dve kameri sta naslednici priljubljene XM2, v najmanjπem razredu pa je predstavil HDV naslednika dosedanjega modela MV4, ki postavlja nove mejnike. Medtem, ko so na zaëetku HDV formata vsi lansirali predvsem vrhunske modele, pa je sedaj priπel Ëas za srednji in ljubiteljski razred. S tem je zaëel pobudnik formata Sony, sledil je Canon, pred zimo pa priëakujemo πe ofenzivo JVC-ja. Toda: kljub vsem premikom je napoved iz prejπnje revije ostala nespremenjena: ker Canona in JVC-ja πe nekaj Ëasa ne bo na trgu, vam tokrat predstavljamo dva modela, ki sta æe nekaj mesecev dostopna vsem, ki æe sedaj stavijo na HDV zapis in format: dvoboj najmanjπega in najmlajπega proti najmoëenjπem v HDV svetu! Sony HC3 izziva Canon XL H1! Sony mini HDV: novi HC3 Pionir HDV2 formata Sony je po πtirih HDV modelih (dva za ljubitelje: FX1 in HC1 ter dveh namenjenih profijem: Z1 in A1) sedaj za ceno sit predstavil tudi najmanjπo in najnovejπo HDV kamero dosedaj: HC3. Le-ta je moëno poenostavljena, tako da bi le s teæavo lahko rekli, da gre za kamero z HD zapisom, Ëeprav gre le za nekoliko oskubljeno verzijo modela HC1 (kar je morda razvidno tudi po tipski πtevilki in ceni). Ob tem so HC3 dodali nekaj novih funkcij, pri Ëemer je daleë najboljπa funkcija poëasnega zpisa ( slow motion ): 3 sekunde dolgo akcijo spravi v interni pomnilnik, nato pa jo v 12 sekundah spravi (zapiπe) na DV trak! Tako dobimo 4x upoëasnjeno sliko, kar je naravnost idealno za vse trenerje, πportnike ali tekmovalce, ki pri svojem razvoju ali treningu rabijo moænosti podrobne analize posnetka. e veë kot to: v meniju si lahko nastavimo dve moænosti: 3 sekunde od trenutka proæenja, ali celo za nazaj: ko sproæimo, nam kamera iz RAMa zabeleæi 3 sekunde zapisa, ki se je zgodil v predhodnih 3 sekundah - torej za nazaj! Takπen poëasni posnetek je nado namesto v HC se odpira na zgornjem koncu, uporablja uveljavljene mini DV kasete, je zelo lahka (598 g) in zelo priroëna. HDV formatu narejen z obiëajno PAL loëljivostjo, a pomeni dragoceno moænost analize v poëasnem posnetku, Ëeprav zapis izgubi vso HDV kakovost in briljantnost, saj mu zaradi hitrosti zapisa le-ta poære pribliæno 2 zaslonki, tako da so slike v zaprtem prostoru precej temnejπe kot obiëajni HDV zapis. Sicer pa je HC3 zelo solidna in za to velikost neverjetno zmogljiva kamera: ima 10-kratni Carl Zeiss zum z razponom 5,1-51 mm, kar v fotografskem leica formatu znaπa mm. Za zapis skrbi najsodobnejπe CMOS tipalo z dvojnim zamikom pikslov za zeleno barvo - tako po viπini kot po πirini, HC3 pa tako za video zapis zmore okrogla 2 milijona toëk (kar je standard za HDV2 1080i format), v foto zapisu pa zmore celo 4 milijone toëk (2304x1728 pikslov), ki jih zapisuje na sonyjev memory stick. Za nadzor snemanja skrbi barvno iskalo z toëkami, monitor pa ima premer 2,7 palca ter toëk. Kot je to pri Sonyju æe navada ima ekranëek hkrati vgrajene vse komandne gume: 3 mehanske na robu (za start in dva za zumiranje) pa tudi ekran je obëultjiv na dotik, tako da ves meni uravnavamo kar tu. Dosedaj se je to izkazalo kot odliëna in zelo uporabna reπtev, z veliko globino nastavitev in moænosti. RoËnih nastavitev na HC3 ni prav veliko: dva miniaturna gumba ino kolesce, ki mu lahko doloëimo funkcijo, ponavadi pa bi ga lahko uporabljali za roëno ostrenje. Sicer se je bolje Ekran omogoëa upravljanje z meniji, ki jih krmarimo z dotikom, posebna funkcija HC3 pa je moænost 3 sekundnega poëasnega posnetka kar je idealno za trenerja in πportnike pri analizi πportnih tehnik v 4x upoëasnejnem posnetku zanesti na Sonyjev samodejni fokus, ki je ravno prav hiter in presenetljivo zanesljiv - vse to pa je pri visokoresolucijskem zapisu πe kako vaæno, kajti HC3 lahko neposredno prikljuëimo na HD TV in obëudujemo svoje posnetke v neverjetni kakovosti, Sony pa je pri HC3 πel πe korak dalje - vgrajen ima prikljuëek HDMI (digitalna verzija uveljavljenega SCART prikljuëka - High Definition Multimedia Interface), ki nadomesti vso kabelsko solato prikljuëkov. Seveda lahko HC3 prikljuëimo tudi analogno, na raëunalnik pa celo preko USB2.0 in ne le firewire IEEE vtiëa. HC3 tehta 598 gramov, je majhen, priroëen in v mirni roki neverjetno zmogljiv za takπno igraëo. Seveda ima serijsko vgrajeno funkcijo konverzije iz HDV zapisa v DV zapis - po potrebi pri prenosu v raëunalnik! Tako vedno snemamo v HDV formatu, posnetek pa nato po potrebi izvozimo iz kamere v standardnem (DV) ali visokoloëljivostnem (HDV) formatu. Minijaturizacija pa ima svojo ceno: na HC3 ne najdemo veë prikljuëkov za sluπalke ali zunanji mikrofon, lahko pa jo dogradimo s sonyjevim posebnim prostorskim mikrofonom. Odpravili so tudi vstavljanje kasete s Tudi pri uporabi v hitrogibajoëih se akcijah naredi dovolj dober in uporaben zapis ne glede na visoko stopnjo kompresije HDV formata (1:25), na sliki kolesarja lahko celo dovolj natanëno vidimo πpice na kolesu. spodnjega konca (nepraktiëno pri delu na stojalu) paë pa je vlaganje kasete v HC3 od zgoraj. Sony se je odloëil s poceni in zmogljivim modelom ponuditi zagrizenim ljubiteljem visokoloëljivostni model po ceni dostopni zagrizenim ljubiteljem, ki æelijo majhno, a zelo zmogljivo kamero, z odliëno foto funkcijo in posebnostjo: snemanju v poëasnem posnetku, kar bo zagotovo dragocen pripomoëek trenerjem pri analizi gibanja, kar je odliëno, Ëeprav je le-ta omejen le na 3- sekundne spote. Seveda bo za bolj zahtevne snemalce πe vedno na voljo veëja, draæja in bolj zmogljiva HC1, a bomo v bodoëe vse kamere v najcenejπem razredu sodili v primerjavi z HC3, ki je postavila kriterije vsem tekmecem, a hkrati æe predstavlja vrhunec vrhunec sonyjeve kakovosti izdelave, zasnove in uporabe v mini-hdv razredu. Ob nekaterih dodatkih (denimo ohiπje za uporabo v vodi) pa bo zagotovo naπla svojo uporabo tudi v rokah zahtevnih ljubiteljev vrhunskega videa - na jahtah, jadrnicah ali v bazenih pri snemanju prvih korakov naπih malëkov v vodi. Seveda pa hkrati nudi obe tehnologiji (DV in HDV), in zmore povezati obe generaciji zapisov v enem ohiπju, kar je ob univerzalni uporabnosti v æivljenju ljubitelja in majhnosti odlëno zagotovilo, da bo zelo pogosto naπla svoje mesto v æenski torbici ili na rami video snemalca moπkega spola. 24 e-fotografija - avgust, september 2006

25

26 Sony mini HDV: novi HC3 proti Canon maxi HDV: novi XL H-1 Canon maxi HDV - novi XL H-1 Canonove kamere XL so v minulem desetleju dobile kultni status med vsemi zagrizenimi snemalci videa, ki so znali ceniti in izkoristiti njihovo zmogljivost. Modeli XL1, XL1s ter XL2 so predstavljali vzorec izredne veënameske uporabnosti - tako zaradi koncepta, moënega zuma, hitrega avtofokusa ali moænosti izmenljivih objektivov in uporabe vseh canovih supertele objektivov z neverjetnim dosegom: EF serija ima crop faktor 7,1 in tako denimo 300 mm postane veë kot 2000 mm... Canon XL H-1 je izredno zmogljiva kamera, a zahteva neæno roko in skrbno rokovanje. H-1 ima enako kot njene predhodnice XL1 in XL2 moænost snemanja πtirikanalnega tona, kar πe razπiri njeno uporabnost. Toda s korakom v svet HDV je Canon odigral vso svojo tehnologijo in naredil naslednji evolucijski korak in naredil najbolj zmogljivo HDV kamero ta hip. Enoletno Ëakanje, potem ko je Sony æe pobral smetano med vsemi nadebudnimi snemalci v formatu HDV, se je Canonovim konzervativcem izplaëalo. Canon je znova presegel vse tekmece - in sam sebe - ter naredil kamero, ki ne konkurira le vsem sonyjevim in JVCjevim modelom, paë pa neposredno tekmuje predvsem z kamerami viπjega (tehniënega in cenovnega) razreda, pa najsi bodo to sonyjve XDCAM kamere ali celo HD filmske kamere kot so CINEALTA ali VERICAM, ki zahtevajo 3x ali celo 10x viπje vloæke. Kljub temu, da je H-1 zasnovana na osnovi preizkuπenega ohiπja XL2, pa je njena vsebina v celoti prenovljena: od 20x zuma, ki sedaj brez teæav zmore izredno oster HD zapis, do foto funkcije (ki jo lahko uporabljamo kar medtem, ko kamera teëe) do novega procesorja slike DIGIC2 in vrste novih funkcij. Pri tem snemamo tudi fotografije s standardno HD video loëljivostjo - 2M toëk. H-1 ima tri CCD tipala, vsako z 1,67 M toëk in horizontalnim zamikom pikslov, od tega jih H-1 za zapis uporabi 1.56 M po tipalu. Iz te koliëine podatkov lahko procesor DIGIC2, ki ga poznamo æe iz vseh vrhunskim modelov fotoaparatov EOS-D, preraëuna izredno ostro in barvito sliko. Pri tem lahko izbiramo med tremi formati zapisa, kar preklopimo z enostavnim stikalom na ohiπju: HDV zapis (ki je vedno v 16:9 formatu) ter SD (loëljivost v tkim. PAL: standardna definicija) zapisom v DV formatu (najsi bo to v 16:9 ali 4:3 zapisu). Canon XL je bila ena redkih kamer, ki je zmogla zapis πtirikanalnega tona, kar HDV standard dosedaj ni omogoëal, a so pri H-1 obπli tudi to: XL H1 znova zmore zapis πtristeznega tona, kar je odliëna zmogljivost za vse producente glasbenih dogodkov. Seveda ne smemo pozabiti, da H-1 zapisuje v sonyjevem HDV2 1080i formatu in ne v JVC-jevem HDV1 720p formatu. Ob vseh dobrotah, ki so samoumevni sestavni del canonove H-1 torte, pa le-ta po potrebi zapisuje tudi v tkim. F25 - frame25 zapisu. Normalni TV zapis je vedno narejen v prepletenem TV formatu, medtem ko filmarji potrebujejo tako imenovani filmski polnoformatni zapis, ki je sicer bolj znaëilnost HDV1 standarda (a ob manjπi loëljivosti) in seveda kino-projekcij. Canon le-tega ne zmore narediti neposredno, a DIGIC2 procesor pri nastavitvi F25 s canonovim kodekom preraëunana (ameriπki filmarji so ga ocenili za najboljπega v celotnem HDV taboru) in ustvari sliko, ki jo bodo lahko zelo dobro izkoristli tudi filmski snemalci in producenti, katerih konëni cilj je po digitalni obdelavi namenjen za prenos na film in predvajanje na veliko platno in ne le za na HD TV. Seveda so prav za primere izredno zahtevnih HD uporabnikov - pa tudi za uporabo v resnih TV studijih - v H-1 vgradili tudi SDI prikljuëke, ki omogoëajo izvoz slike iz kamere v nekomprimirani obliki s polno barvno globino in loëljivostjo zapisa - idealno za HD studije in za filmsko produkcijo, le da mora biti tedaj kamera preko SDI kablov prikljuëena na meπalni pult (HD TV produkcije) ali na raëunalniπko grafiënovideo delovno postajo, ki zmore pogoltniti podatkovni tok 1.5 Mbps! H-1 zmore zlahka tudi vse normalno snemanje v katerem koli formatu neposredno na DV kaseto. Pri tem zapisuje konformno s standardom v MPEG2 zapisu z zelo visoko stopnjo kompresije zapisa: 1:25, vendar so ustvarjalci kodeka sedaj to æe v celoti obvladali. Kockice, ki kaæejo na teæave pri kompresiji slike, se zelo redko pojavijo, pozorni moramo biti le pri hitrih πvenkih, kateri pa se je treba na kreativni naëin izogniti. e nasvet: akcijski posnetki so ne glede na visoko stopnjo kompresije zelo dobri, le da svetujemo porabo krajπih osvetlitvenih Ëasov, saj H-1 sicer snema z 1/48 sekunde - kar je veëkrat razlog za razmazane posnetke kot pa je razlog za teæave iskati v MPEG2 kompresiji. Pravzaprav lahko skoraj popolnoma mirno pozabimo na zadræke do HDV formata, saj je sedaj le-ta v tretji generaciji kamer æe dosegel popolno zrelost in uporabnost: tako pri snemanju, kot pri obdelavi (za to rabimo le ustrezno moëne raëunalnike, vsi resni programi sedaj æe zmorejo obdelavo HDV zapisa brez resnih (programskih) teæav, nujno pa rabimo dva procesorja in vsaj 1GB, Ëe ne 2GB RAM-a. Navduπeni smo lahko tudi nad zmogljivostjo popolnoma prenovljenega zuma HD 20x L IS 5,4-108mm (s primeljivim leica formatom mm) in odliënim stabilizatorjem ter vgrajenim dvostopenjskim sivim (ND) filtrom. V kratkem pride na trg tudi novi πirokokotni HD objektiv razpona 24,5-147 mm, za ljubitelje roënih zumov (pri HD 20x zumu so vsi obroëi elektronsko uravnavani, a zato imajo nekaj fenomenalnih moænosti prednastavitev in celo ponavljanja zumiranja s popolnoma istimi nastavitvami) je πe vedno na voljo stari 16x zum, ki pa ne dosega take ostrine kot novih HD 20x zum, od Canona pa priëakujemo da bo po πirokokotnem 6x zumu v kakπne pol leta predstavil tudi najnovejπi HD-manuelni zum, saj je podobnega æe naredil za najbolj zahtevne uporabnike kamere JVC HD-100, torej je le vpraπanje Ëasa kdaj bo le-ta na voljo tudi s canonovim XL bajonetom. Na sreëo lahko πe naprej uporabljamo vrsto starih pripomoëkov (denimo konverter - extender 1,6x, pa daljinske komande ZR-1000 ali vse stare baterije, a so nove sedaj za 30% bolj zmogljive in dajejo (za pojme profi aku-packov) neverjetno dolge moæosti snemanja. ZakljuËek / Snemaj HD, uporabi SD! Marshal McLuhan, eden najveëjih mislecev na podroëju komuniciranja minulega stoletja, se je proslavil z besedami (o poslovnih in trænih strategijah): Misli globalno, ukrepaj lokalno! V Ëasu zadnje velike tranzicije v Ëasu naπega æivljenja (po politiëni in gospodarski tranziciji sta sedaj v teku na TV in video podroëju πe tranzicija iz analognega v digitalno ter prehod iz SD zapisov v svet HD ali visoke loëljivosti - to se je v fotografiji æe dokonëno zgodilo pred 2-3 leti!) pa tako lahko to naëelo prilagodimo naπem TV in video podroëju: SNEMAJMO HD(V), UPORABLJAJMO SD! Dokler se ne razplete boj med DVD formati (Blue Ray in HD- DVD) bo treba πe nekaj Ëasa poëakati, prav tako na na prihod HD TV na Slovensko, a bomo naπe HD(V) posnetke za sedanjo uporabo zlahka pretvorili v DV (ali SD PAL) zapis, jih zapekli na sedaj uvevljavljene DVD-je ali uporabili za TV produkcijo, a bomo imeli hkrati te iste posnetek πe vedno v originalu spravljene za ponovno obdelavo - v HD formatu - æe Ëez kako leto, ko bo zadnja velika tranzicija zakljuëena in bomo vsi æiveli v lepem novem HD svetu Ëudeænih barv in velikoformatnih slik. Ta svet pa je æe sedaj z nami, saj lahko tako najveëjo (in najdraæjo) kot najmanjπo (in ta hip najcenejπo) HDV kamero prikljuëimo na katerikoli HD ready tv sprejemnik ali visokoloëljivostni monitor in ta svet obëudujemo æe sedaj! Prvi Ëudeæ je naredil Sony, saj je naredil miniaturno, a izredno zmogljivo in uporabno kamero HC3, ki bo mnogim odprla okno v Ëudeæni novi svet, drugi Ëudeæ pa je naredil Canon, saj je z H- kamero naredil preskok v profesionalni razred, z Novi pa je daljinski kontroler ZR-2000, pa posebni program Console za zajemanje zapisa (neposredno na trdi disk raëunalnika) in nadzor nad kamero (nad nastavitvami). Iskalo je πe vedno enako kot pri XL2 in ima premer 2,4-palca in dvojno uporabnost: Ëe gledamo skozi kukalo je navadno iskalo, ko pa ga preklopimo - odpremo, pa dobimo pravi mali monitor, na katerega lahko gledamo tudi z razdalje 30 cm in πe vedno uspeπno zadenemo posnetek. Pri roënem ostrenju nam pomagata dva dodatna gumba - prvi poveëa sredino slike in nam omogoëa natanënejπe ostrenje, drugi pa kontrast na Monitor ima premer 2,4 palca in je dvojno uporaben: kot iskalo ali kot monitor (pri odprtem kukalu), sicer pa ga lahko uporabljamo kot barvni monitor ali (na æeljo zahtevnih pro snemalcev) tudi kot»b monitor. robovih. Pri HD zapisih je (πe toliko veëji) problem tudi mirna roka, zato je vedno potrebno posvetiti posebno pozornost delu s stojala, saj se vsi tresljaji (kljub odliënem delu stabilizatorja) πe kako odslikavajo pri predvajanju na velikih monitorjih. Canonova HDV kamera XL H-1 ima izreden spekter moænosti uporabe, saj je primerna tako za vsakodnevno reportersko uporabo, za snemalce πportnih dogodkov (avto fokus je zelo natanëen in presentljivo hiter), za snemalce dokumentacev ali avanturistiënih filmov, ob uporabi XL-adapterja pa nanjo lahko prikljuëimo tudi vse canonove EF objektive, kar naredi H-1 brez konkurence za naravoslovne posnetke (saj omogoëa razpon od cca milimetrov, denimo pri uporabi EF-300 ali EF-600 mm objektivov). Pri tem lahko izbiramo format, ki ga rabimo,vrhunec vsega pa je zmogljivost snemanja v nekomprimiranem HD zapisu preko SDI prikljuëkov, s Ëimer postane H-1 izredno resna in zmogljiva HD kamera. Toda: le Ëemu nam bo HD zapis, ko pa je vsa TV panoga πe vedno v dobrem starem SD (Standard Definition - PAL 720 x 576 toëk) zapisu in bo tako tudi πe nekaj Ëasa ostalo? neverjetno modularnostjo kamere pa si je zagotovil izredno πirok spekter uporabe in neverjetno prilagodljivost raznovrstnim uporabnikom in njihovim zadevam. Velike TV postaje se πe muëijo s kapitalskimi in tehniënimi zahtevami prihajajoëega novega HD vala, a imamo izredno uporabne reπitve æe kar nekaj Ëasa na prodajnih policah, v rokah in v praksi: vstop v svet vrhunske HDV produkcije potrebujete pri Canonu okrogla dva milijona SIT, ljubitelji pa lahko vstopijo v HDV svet æe za 360 tisoëakov. A pred vrati sta dva moëna konkurenta (Canon in JVC) in novi produkti in konkurenca bodo cene nove tehnologije zagotovo kmalu naredili πe bolj dostopne. Pa πe konëna ocena: obe kameri si - vsaka v svojem segmentu - zasluæita Ëisto petico. Veljko JukiË 26 e-fotografija - avgust, september 2006 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

27 Fotografija mimo raëunalnika... S tiskalniki serije SELPHY si lahko doma izdelujemo najcenejπe fotografije v velikosti 10 x 15cm. Tiskalnik SELPHY in Digital IXUS Wireless Tiskajte svoje fotografije na daljavo! Do odliëne fotografije... IXUS 800 IS PowerShot S3 IS A700 IXUS 65...s produkti! Avtera d.o.o., martinska 106, 1000 Ljubljana Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

28 Jesenske novosti ANSMANN V podjetju ANSMANN so za letoπnjo jesen pripravili vrsto novosti. Vsi izdelki, ki bodo dani v prodajo so razviti in narejeni z namenom laæjega in bolj uëinkovitega rokovanja z opremo, ki potrebuje za svoje delovanje baterijsko ali akumulatorsko napajanje. Vsi predstavljeni izdelki so vrhunske kvalitete, za kar proizvajalec jamëi z 2 ali 3 letno garancijo. Razπirjena in izpopolnjena ponudba LiION akumulatorjev za digitalne fotoaparate, kamere in GSM telefone, ter ipod MP3 predvajalnike, ki sledijo trendom prodaje na trgu. Vsi LiION akumulatorji, so pakirani v novo, prepoznavnejπo embalaæo za laæji izbor in nakup. Ansmann nudi æe veë kot 150 razliënih akumulatorjev in z njimi pokrije 85% naprav, prodanih na slovenskem trgu. Vsi ANSMANN LiION akumulatorji imajo vgrajeno varno elektronsko zaπëito znotraj ohiπja, ki prepreëuje napake in moænost eksplozije pri napaënem rokovanju. Posebnost vgrajenega zaπëitnega vezja je, da se v primeru prekinitve delovanja, po doloëenem Ëasu resetira in je akumulator pripravljen za nadaljnjo uporabo. PomoË: Nova, razπirjena linija NiMH akumulatorjev ter izboljπana najviπja kapaciteta v velikostih AA in AAA, Ansmann utrjuje med vodilnimi ponudniki klasiënih NiMH akumulatorjev. Nov koncept pakiranja in design embalaæe Vam pomaga pri izboru pravega akumulatorja. Modro/srebrna embalaæa je vodilo za akumulatorje najviπje kapacitete, zeleno/ srebrna je barva akumulatorjev za πirok krog uporabnikov, zeleno/rumena embalaæa pa je namenjena manj zahtevnim uporabnikom in napravam. Pri polnilnikih je Ansmann naredil revolucijo s predstavitvijo nove linije priljubljene serije PowerLine, ter z dvema popolnoma novima polnilnikoma Digi Charger plus in Pocket Power compact polnilnik. Digi Charger plus je prvi polnilnik, ki omogoëa polnjenje tako LiION akumulatorjev 3,6 in 7,2V, kot tudi NiMH in NiCd akumulatorjev velikosti AA in AAA. S pomoëjo priloæenih adapterjev lahko polnite veë kot 100 razliënih LiION akumulatorjev, ter 1-4 AA ali AAA NiMH akumulatorje. Polnilnik lahko prikljuëite na FOTO NATE»AJ ANSMANN Spletna Galerija e-fotografija.com in podjetje RT-TRI d.o.o. iz Kranja zastopnik za blagovno znamko ANSMANN sta v prejπnji reviji razpisala nagradni fotografski nateëaj na temo FOTOGRAFIJA Z BLISKAVICO, za vse registrirane uporabnike Galerije. Registrirani uporabniki Galerije so lahko na nateëaj oddali 10 (deset) fotografij. NateËaj je trajal od 13.junija do vkljuëno 31.julija (24.00h). Strokovna komisija iz vrst predavateljev Digitalne Akademije je izbrala 14 najboljπih fotografij, predstavniki podjetja RT-TRI pa bodo vseh 14 tudi nagradili. Bolgarski Kurent 1 avtor:helena LovinËiË Bajerski kaëji pastir omreæno napetost 230V ali na avto vtiënico, 12V. Za nadzor polnjenja skrbi vgrajen mikroprocesor. Druga novost med polnilniki pa je Pocket Power compact polnilnik, ki je dobitnik plus-x nagrade za uporabnost in inovativnost. Nosi laskavi naziv "najmanjπi" polnilnik na svetu. Elektronika za polnjenje se enostavno priklopi na PVC ohiπje, v katerem so hranjene akumulatorske celice. Ima vgrajen mikroprocesor za nadzor polnjenja, ki nadzoruje 1-4 AA ali AAA akumulatorje NiMH ali NiCd. Priklop je moæen tako na omreæje kot na avto napetost 12V, v setu pa so priloæeni πe worldwide adapterji za uporabo v drugih dræavah. Med adapterji in napajalniki pa se Ansmannov razvoj giblje v smeri univerzalnosti in uporabnosti. Novo v ponudbi so univerzalni adapterji za priklop prenosnikov in sicer ACPS in DCPS 2460, ki ju s priloæenimi adapterji lahko avtor:primoæ Ægavec uporabljamo za priklop veëine prenosnikov, ter univerzalni polnilnik 3v1 Mobile charger, ki je namenjen polnjenju razliënih mobilnih telefonov. 3v1 mobilni polnilnik lahko polni mobilnike Sony-Ericsson, Motorola, Samsung, Nokia in Siemens preko omreæne napetosti, avto prikljuëka ali preko USB prikljuëka na raëunalnikih. Namen vseh novih polnilnikov in napajalnikov je univerzalnost, saj z enim modelom pokrijemo veëino naprav doma ali pisarni. Najbolj vroëa novost iz hiπe ANSMANN pa je napoved vstopa med najveëje. Septembra bodo na trgu najnovejπe ALKALNE baterije Ansmann, Z novejπo, izboljπano tehnologijo ima Ansmann naërte preboja med klasiëne ponudnike alkalnih baterij, ki so na prodajnih mestih æe desetletja. Z novim, inovativnim pristopom in kvaliteto verjamemo, da jim bo uspelo. Ponudili bodo dva nivoja in sicer standard ter premium, s Ëimer bodo ustregli razliënim æeljam in potrebam potroπnikov. Mitja Eræen Zimska idila avtor:bogdan Bricelj Fantazija avtor:stanko Mravljak e par dni avtor:robert Krajnc Najboljπe fotografije in imena nagrajencev si lahko ogledate v Galeriji spletne strani Nagrajenci pa lahko nagrade dvignejo v poslovalnicah podjetja RT-TRI d.o.o. (Ljubljana BTC, Ljubljana»rnuËe, Merkur center Celje), katere so tudi objavljene na spletni strani Brzice avtor:mitja Voduπek 28 e-fotografija - avgust, september 2006

29

30 Osnove fotografije / Zlati rez in kompozicija UVOD Precej Ëasa je, kar sem se zaëel ukvarjati s fotografijo. Takrat smo v foto klubih spoznavali uporabo temnice, razvijanje filmov in izdelavo fotografij. Za namen druæinskega fotografa, ki je upodobil nekaj znanih domaëih obrazov in nekaj popotniπkih fotografij z dopusta, je bilo to dovolj. Sedaj sem v tretjem æivljenjskem obdobju in sem zaëel iskati sebi primerno dejavnost, ki bi me razvedrila in seveda omogoëila nekaj kreativnega dela. Tako sem med Ëakanjem fotografij z zadnjega rojstnega dne, pri fotografu ugledal revijo e-fotografija. Njena velika prednost je bila, da je bila brezplaëna in mi jo je fotograf dovolil vzeti s sabo. Prebiranje revije me je navduπilo za prve poskuse v digitalni fotografiji. Rezultati, ki sem jih dobil s sposojeno kamero, so me navduπili, predvsem zato, ker sem rezultate svojega poëetja takoj tudi videl. Poleg tega pa se je pojavil πe ekonomski vidik, saj sem pri fotografiranju z dragimi filmi moral vedno paziti na πtevilo posnetkov, ceno razvijanja in izdelave, kakor tudi kasnejπe ugotavljanje neuspelih fotografij. Med nadaljnjim prebiranjem omenjene revije, sem spoznal, da se nekateri ukvarjajo s to zvrstjo zelo profesionalno in imajo drugaëen pristop do fotografiranja. Volja po izpolnitvi svojih æelja me je pripeljala do vkljuëitve v klub Digitalna akademija, kjer sem se takoj prijavil na prvo moæno predavanje o kompoziciji. Po predavanju je sledila delavnica po stari Ljubljani in seveda ocena naπega dela. Predavatelji in nekateri drugi Ëlani kluba, so pri pregledovanju in ocenjevanju naπih posnetkov uporabljali neke izraze kot npr.: ta pa je upoπteval diagonale; oni drugi je lepo uporabil tretjine, pa tretji komentira, da je izbral vse v pravem zlatem rezu; v tem pogovoru sem opazi moje pomanjkljivo znanje. Od vsega povedanega sem se iz gimnazijskih let spomnil le zlatega reza a ostalo nië. Ponos in sram, da bi vpraπal koga od prisotnih sta bila prevelika, za to sem precej urno odπel domov in se s svojim intimnim prijateljem Googlom urno podal na medmreæje. Na medmreæju sem naπel veliko raznih Ëlankov, πtudij in zapisov na iskano temo. Pri intenzivnem prebiranju, sem ugotovil, da mogoëe nisem edini, ki tega ni vedel in da bi pomagal πe komu, ki ima podobne teæave sem se odloëil napisati nekaj svojih misli o tem.»e bo ta Ëlanek komu odveë naj ga preskoëi, ostalim pa naj bo v pomoë in pogum. OPREDELITEV POJMOV Pri opazovanju narave in pri prenaπanju te iste v nek drug prostor, kar pomeni skiciranje ali slikanje ali pa fotografiranje, æelimo opazovane objekte prenesti Ëim bolj enako kot so v naravi. Z raznimi metodami si pomagamo, da prenesemo elemente opazovanja v nekem razmerju. Razmerja so torej odnosi med velikostmi znotraj neke oblike ter odnosi med velikostmi veë oblik v kompoziciji, katere smo dojeli s primerjanjem velikosti dimenzij po obëutku. Vsakrπen prenos je bil odraz naπe æelje po Ëim bolj avtentiënem preslikavanju, kar je pomenilo, da vsi iπëemo neko obliko, ki najbolj ustreza videnemu. Razglabljanje o prenaπanju na intuitivni naëin, pa ni zadovoljilo enega najveëjih antiënih matematikov in predvsem geometrov Evklida. Zato si bomo za nekatere oblike pojmovanja in konstruiranja zlatega reza izposodili razlage o matematiënem dokazovanju zlatega reza iz Wikipedije proste enciklopedije. Slika 1 - Evklidova definicija Evklid je v svojih Elementih postavil problem, ki se glasi: Dano daljico razdeli na dva neenaka dela tako, da bo ploπëina pravokotnika, oërtanega nad celotno daljico z viπino manjπega dela daljice enaka ploπëini kvadrata oërtanega na veëjem delu daljice. Njegova konstrukcijska reπitev privede do delitve daljice v razmerju zlatega reza kot odnosa med posameznimi deli daljice, prav tako pa tudi odnosa posameznih delov daljice proti celotni daljici. Evklid je dano daljico razdelil na dva dela in ju poimenoval major (veëji del - M) in minor (manjπi del - m) tako, da je veljalo naslednje sorazmerje: Zlati rez na daljici Iz sorazmerja (1) pridemo po ureditvi do Pitagorovega izreka, ki je osnova za klasiëno konstrukcijo zlatega reza na daljici: Slika 2 - KlasiËna konstrukcija zlatega reza na daljici ToËko C imenujemo zlata toëka, ki deli daljico AB v zlatem rezu. Konstrukcijsko gledano je zlati rez konstrukcijski postopek delitve daljice na dva neenaka dela tako, da je krajπi del proti daljπemu v enakem razmerju kot daljπi del proti celotni dolæini daljice. Po reπitvi (3) se izkaæe, da je razmerje M:m vedno enako 0, tevilo imenujemo πtevilo zlatega reza. Delitev daljice po metodi zlatega reza drugaëe imenujemo tudi metoda neprekinjene delitve, ker so vsi omenjeni deli daljice po parih (M - m, m; m, M; M, m+m) v stalnem sorazmerju. Poenostavljeni primer πiritve ali krëitve daljice prikazuje Slika 3, s katero lahko definiramo zunanji in notranji zlati rez. Slika 3 - Zunanji in notranji zlati rez O notranjem zlatem rezu govorimo, ko moramo daljico razdeliti v zlatem rezu (na minor m in na major M). Zunanji zlati rez pa je dopolnitev oziroma razπiritev daljice, ki naj ustreza majorju do daljice, katere dopolnjeni odsek tvori s prejπnjim zlato razmerje. Zlato razmerje Zlato razmerje je iracionalno πtevilo oblike Definiramo ga lahko tudi kot razmerje stranic pravokotnika, ki mu po izrezu najveëjega kvadrata ostane pravokotnik z enakim razmerjem stranic. Pravokotniku s stranicami v zlatem razmerju pravimo zlati pravokotnik. Slika 4 - Zlati pravokotnik Po Sliki 4 velja sorazmerje ali Ëe izrazimo stranici a in b z majorjem M = a in minorjem m = b Zlati pravokotnik Iz Wikipedije, proste enciklopedije Zlati pravokotnik je pravokotnik, katerega osnovnica a z viπino b tvori zlato razmerje: Alternativni konstrukciji zlatih pravokotnikov prikazuje Slika 1: Slika 1 - Konstrukciji zlatih pravokotnikov Za konstrukcijo zlatega pravokotnika moramo imeti podano eno izmed stranic; na Sliki 1 je to osnovnica a = AB, ki predstavlja daljπo stranico, major M. Na stranico AB oërtamo zlati pravokotnik ABIJ po klasiëni konstrukciji zlatega reza na stranici AB. V primeru, da stranica AB predstavlja krajπo stranico pravokotnika, minor m, poseæemo po konstrukciji razπiritve daljice v zlatem rezu in dobimo zlati pravokotnik AFGH. Zlata spirala Iz Wikipedije, proste enciklopedije Zlata spirala je ravninska krivulja, ki jo v polarnem koordinatnem sistemu (r, ) opiπemo z enaëbo: kjer sta πtevilo zlatega reza (zlato razmerje) in Ludolfovo πtevilo. Konstrukcijo zlate spirale pribliæno izvedemo v zlatem 30 e-fotografija - avgust, september 2006

31 pravokotniku s pomoëjo Ëetrtinskih lokov vërtanih kroænic v posamezna polja zlatega pravokotnika. VËrtavanje Ëetrtinskih lokov kroænic znotraj zlatoreznih polj kaæe Slika 2: Slika 2:VËrtavanje Ëetrtinskih lokov kroænic Poleg EnaËbe 1 je za zlato spiralo izpeljanih πe veë enaëb, med njimi je zelo uporabna Sharpova: kjer je Pravilo tretjin Na medmreæju sem naπel veliko avtorjev ki se ukvarjajo z razlago uporabe tretjin. Med najbolj primernimi razlagami mi je bila razlaga Jima Altengartena, katerega Ëlanek bom najpogosteje uporabljal za opredelitev pojma tretjin. Ne moremo mimo nekaj pravil kompozicije. Ko se oblaëimo, liëimo ali ko snujemo sliko, fotografijo pa tudi objekt, si vedno æelimo pritegniti pozornost gledalca. Seveda pa moramo osvojiti tudi gledalëev interes, kar pomeni da moramo ustvariti mehanizme za doseganje teh ciljev. V prejπnjih poglavjih smo nekako naπli pravo obliko, ki je vπeëna naπim oëem to je zlati pravokotnik. Sedaj moramo najprej opredeliti nekatere elemente komponiranja - GledalËeve oëi vedno iπëejo nek element v okvirju, ki pritegne njegovo pozornost - V vsako kompozicijo moramo postaviti nek glavni element. - Poleg tega elementa moramo najti nekaj pomembnega okolja - Vse skupaj je lahko v neki simetrija ali pa kakor koli drugaëe urejeno. Vse to nas vodi k razmiπljanju, kjer ugotavljamo, da vsak glavni element mora imeti nek prostor, ki ni v centru okvirja naπe kompozicije, ker prehitro izgubimo gledalëevo pozornost. V æelji, da bi dosegli pravo ravnoteæje elementov v sliki so se æe davno tega zaëeli ukvarjati, katera toëka v okvirju je tista prava, kamor bi postavili glavni element. Razdelimo zlati pravokotnik po pravilih zlatega reza z upoπtevanjem razmerja 5:8 ter vriπemo horizontalne in vertikalne linije na vsakem petem razdelku in to ponovimo πe z druge strani, dobimo naslednjo sliko Modre Ërte so deljeno polje na tretjine, Ërne pa zlatega reza. Razlika je oëitna. Kako pa je videti fotografija razdeljena v tretjine, poglejmo spodaj: Zlati trikotniki ali diagonale Drugi naëin, kako polje zlatega pravokotnika uporabimo za najuëinkovitejπe razporejanje elementov je zlati trikotnik.»e si zamislimo diagonalo v tem pravokotniku s katere koli strani, dobimo dva trikotnika, ki sta oba s zlatem sorazmerju. Vendar to nam πe ni dovolj. S dejanjem nismo naπli prave toëke za postavitev naπega elementa, zato poskusimo narediti πe en korak. Iz nasprotnih ogliπë potegnimo na diagonalo novo linijo, ki naj diagonalo seka pravokotno. Slika 4: Zlata spirala ToËka, ki predstavlja zaëetek zlate spirale (bolje reëeno njeno stekaliπëe), ima koordinati kjer je e poljubno izbrana enota za viπino zlati spirali oërtanega zlatega pravokotnika. tevilo zlatega reza Iz Wikipedije, proste enciklopedije tevilo zlatega reza ali zlato πtevilo je matematiëna konstanta, po navadi oznaëena z veliko grπko Ërko (fi) (ali t (tau)), katere vrednost je enaka: To πtevilo, imenovano πtevilo zlatega reza (ali tudi zlato πtevilo), v dobi renesanse pa kar boæansko razmerje ali zlato razmerje, velja za eno najlepπih in najzanimivejπih πtevil na svetu. Tesno je povezano tudi s Fibonaccijevim zaporedjem (0,1,1,2,3,5,8,13,21,...), saj koliënik dveh zaporednih Ëlenov tega zaporedja (1/1=1, 2/1=2, 3/2=1.5, 5/3=1.666, 8/5= /8= 1.625, 21/13= ,...) konvergira ravno k. Kljub navidez skrivnostnemu matematiënemu izvoru pa je resniëno osupljiva prav njegova vloga enega temeljnih razmerij v naravi, saj se tako pri rastlinah in æivalih kot tudi pri ljudeh pogosto pojavljajo ravno razmerja, ki s strah zbujajoëo natanënostjo spominjajo toëno na razmerje zlatega reza. Vsako od preseëiπë nam predstavlja neko tiëko, ki jo imenujemo kot glavno toëko, kamor lahko postavljamo naπ glavni element. VeËina naπih fotoaparatov nima take mreæe v iskalu, za to nekatere stvari poenostavimo in okvir slike razdelimo v nam obiëajnem razmerju tretjin, kar seveda predstavlja teoretsko napako (slika 2). Kljub temu pa postavitev glavnega elementa ne bo zato pretirano skazila ravnoteæja slike. Uporaba tretjin je zelo pomembna, ko slikamo ali fotografiramo pokrajine, kjer sliko delimo zgolj horizontalno in v polje 1. postavljamo ospredje, v 2. postavljamo osrednji del slike in v 3. ponavadi postavljamo ozadje ali nebo. Seveda odvisno kje je poudarek. S tem prispevkom lahko dokaæemo, da se Ëlan fotokluba Digitalne Akademije Aleπ ni trudil zaman, ko je dokazoval,da tretjine in zlati rez ni isto, kar je narisal na naslednjo sliko: Morda πe grafiëni dodatek polemiki ali so tretjine isto kot zlati rez: S tem smo zopet dobili toëko, kamor lahko postavimo naπ glavni element. Z vsako novo diagonalo dobimo novo moænost. Na pokrajinskih posnetkih je lahko veë diagonal in tako smo dopolnili naπe znanje o kompoziciji. ZakljuËek V tem sestavku sem æelel poudariti mojo osebno dilemo, glede pomena in naëina uporabe posameznih izrazov. Nimam namena pisati o kompoziciji, kar so æe pred tem naredili naπi kolegi Ëlani kluba, ki imajo mnogo veëje znanje in strokovne usposobljenosti. Naslov mogoëe malo zavaja, a je meni ta problem nastopil prav s komponiranjem mojih slik. Boris alej e-fotografija - avgust, september

32 HP PhotoSmart R967 HP je predstavil izredno kompakten digitalni fotoaparat HP PhotoSmart R967 z velikim, 7,6-centimetrskim zaslonom LCD s πirokim, 170-stopinjskim kotom gledanja, ki olajπa ogled fotografij s prijatelji. S fotoaparatom je mogoëe posneti Ëudovite fotografije v loëljivosti 10 milijonov toëk in z zmogljivo 30- kratno skupno poveëavo. Za prepreëevanje neostrih slik skrbi naëin za blaæenje tresenja. Najnovejπe funkcije, kot so vodilne tehnologije za samodejno odpravo rdeëih oëi ter HP Design Gallery in HP Real Life, uporabnikom omogoëajo posneti popolne digitalne fotografije za tisk in izmenjavo. KljuËne znaëilnosti in prednosti: -10 milijonov toëk za izredno loëljivost, primerno za tisk in poveëevanje na velikost posterjev -NaËin za ublaæitev tresenja, ki prepreëi zamegljenost fotografij -Velik, 7,6-centimetrski zaslon z izredno πirokim kotom gledanja, primernim za fotografiranje znotraj stavb in na prostem -32 MB notranjega pomnilnika za shranjevanje fotografij v fotoaparatu -Snemanje videov VGA visoke kakovosti z zvokom pri 24 posnetkih na minuto -Izredno kompaktno in odporno kovinsko ohiπje s srebrno prevleko Dodatne funkcije -Tehnologije HP Real Life odpravljajo morebitne teæave pri digitalnem fotografiranju ter omogoëajo enostavno izdelavo odliënih, ostrih in realistiënih fotografij. Tehnologije HP Real Life vkljuëujejo: -Vodilno vgrajeno samodejno odstranjevanje rdeëih oëi -Funkcijo HP Design Gallery, ki v samem fotoaparatu omogoëa dodajanje umetniπkih uëinkov in robov, vkljuëno s funkcijo za zmanjπanje velikosti datoteke -Funkcija istoëasne uporabe razliënih nastavitev osvetlitve omogoëa uporabnikom prilagajanje izredno kontrastnih fotografij za poudarjanje obrazov v sencah in podrobnosti iz ozadja, ob tem pa samodejno zajema tri razliëice istega kadra - z izkljuëeno prilagojeno osvetlitvijo, z nizko vrednostjo prilagojene osvetlitve in z visoko vrednostjo prilagojene osvetlitve -Vgrajeno panoramsko preklapljanje omogoëa uporabnikom prilagajanje, zajemanje in ogledovanje panoramske fotografije na fotoaparatu in zdruæevanje do petih fotografij ter shranjevanje ene fotografije za enostavno tiskanje pred prenosom na raëunalnik Samsung New vision V danaπnjem izredno konkurenënem svetu proizvajalcev digitalnih fotokamer je zelo pomembno, da si tudi kot podjetje tako veliko in dobiëkonosno, da lahko pokrivaπ zelo drage razvoje in nenehno spreminjanje modelov fotokamer (Samsung samo v letoπnjem letu 20). In podjetje Samsung vsekakor je. V celoti so tako moëno razpoznavno podjetje, da v svetu po podatkih revije BusinessWeek zasedajo odliëno 20 mesto glede na moë in vrednost njihovega imena. Tako Sony (28) kot Canon (35) sta za njim. Kodak je πele na 62 mestu, Panasonic na In danaπnji trendi æe kaæejo, da se v fotografskem svetu moëno spreminja prav med ponudniki foto opreme. KlasiËna foto podjetja razen Canon-a izgubljajo pozicije, na zgornja mesta pa vse hitreje prihajajo podjetja poznano bolj iz sveta elektronike. In eno izmed njih je prav podjetje Samsung. Na nekaterih razvitih svetovnih trgih so æe tako moëni, da dosegajo celo tretje mesto po πtevilu prodanih fotokamer. Njihovi cilji pa so πe viπji. V nekaj letih æelijo biti eden glavnih ponudnikov fotokamer in to v vseh segmentih. Njihova odloëilna prednost oziroma moænost, da se prikljuëijo na vodilnih mestih Canon-u in Sonyju je v tem, da v celotnem koncernu sami razvijajo in izdelujejo veliko veëino delov, potrebnih za sestavo celotne digitalne fotokamere. Samsung pa v klasiënem fotografskem svetu ni neznano podjetje. Æe v analognem svetu so nudili svoje kompaktne kamere, ki so se na trgu zelo dobro prijele. Med drugim tudi v Sloveniji. Zato so njihove æelje tudi uresniëljive, saj znajo z dobro marketinπko podporo in z æe moëno prepoznavnim imenom Samsung iti po poti, ki jo je v digitalnem foto svetu na hitro prehodil Sony. MogoËe πe toliko laæje, saj Sony razen med video kamerami ni bil prisoten v svetu zapisovanja slike. Samsung nam je za drugo polovico leta æe pokazal tri nove modele kompaktnih fotokamer. Vse tri so v svojem kompaktnem razredu. s 3X-nim optiënim razponom med goriπënicami dodali πe 7.2M toëkovno tipalo, 2,5 placa velik zaslon z loëljivostjo toëk. Za stabilizacijo slike kamera uporablja elektronski naëin ASR. Kamera NV3 nam omogoëa πiroki video zapis (720x480 toëk) v kompresiranem MPEG4 formatu, moænost predvajanja MP3 glazbenih datotek, predvajanja filmov, snemanja zvoënega zapisa kot snemalnik in lahko nam sluæi kot zunanji disk. Samsung NV7 nam v prav tako majhnem kompaktnem ohiπju nudi 7.2M toëkovno tipalo, 2,5 palëni zaslon loëljivosti toëk in njen poseben del, zelo kompakten Schneider- Kreuznatch objektiv s kar 7X-nim optiënim razponom med goriπënicami (38-270mm)f/2,8-3,7, odliëno svetlobno moëjo in optiëno stabilizacijo slike OPS. Premik funkcij preko zaslona je olajπan z novostjo Smart Touch. Samsung NV10 nam v lepo oblikovanem majhnem in lahkem ohiπju nudi novi trend med kompaktnimi kamerami. Tipalo v kameri ima kar 10.1M toëk in bo pravi magnet za vse mega toëk æeljne kupce. Ob 3X-nem optiënem zoom-u imamo na voljo πe zapis MPEG4 video zapisa, elektronsko stabilizacijo slike ASR, 2,5 plaëni zaslon in med drugim posebno Photo Gallery funkcijo za enostavnejπi ogled fotografij na zaslonih. Samsung NV3 je majhna lahka in tanka kamera z objektivom s spreminjanjem goriπënice z leëami v samem ohiπju. S tem kamera ohranja kompaktnost tudi med samim fotografiranjem. Ohiπje je iz aluminija v njega pa so poleg objektiva Novi modeli temeljijo predvsem na sodobni obliki, visoki loëljivosti, razliënih uporabniπkih zahtev glede uporabnosti kamere, visoki obëutljivosti do 1000ISO, izboljπanem procesiranju signalov, MPEG4 video zapisu, moænosti uporabe kamer kot zvoëni snemalnik, predvajanju filmov... Samsung pa bo vse moënejπi tudi v SLR svetu. Zaenkrat samo za steklom, nova SLR kamero, ki bo najbræ ugledala luë sveta na Photokini. Samsung se je z novimi kamerami πe bolj spustil v boj za πe veëji træni deleæ. Vsekakor so vsi novi trije modeli opazni in moëno konkurenëni. Kmalu jih lahko priëakujemo na trgovskih policah, takrat pa æe tudi zapise o njihovi praktiëni uporabnosti in sami kakovosti. Matjaæ Intihar 32 e-fotografija - avgust, september 2006

33 Nikon Europa je predstavila svojo do sedaj najnaprednejπo amatersko DSLR fotokamero: D-80 je visokozmogljiva fotokamera z izmenljivimi objektivi, ki vkljuëuje najnovejπe digitalne in fotografske tehnologije iz Nikonove profesionalne zrcalno refleksne druæine. D-80 vkljuëuje avtomatske in napredne funkcije, ki so namenjene, da pomagajo amaterskim uporabnikom izpolniti æeljo po kreiranju fotografij in ohranjanju posebnih trenutkov. D-80 ima novi CCD slikovni senzor z 10.2 MtoËk. Zdruæitev senzorja formata DX in F bajoneta objektiva, zagotavlja πiroko kompatibilnost tako z AF kot DX Nikkor objektivi, ki so zasnovani izkljuëno za Nikonove digitalne zrcalno refleksne fotokamere. Ena glavnih prednosti, ki je bila razvita za D- 80 je Nikonov lasten slikovni procesor visoke loëljivosti, ki preoblikuje barve neodvisno od analognih pred-pogojev in 12 bitni digitalni algoritmi procesiranja. Vse to pa omogoëi posnetke naravnega izgleda vernih barv in tonske reprodukcije. Namenski visoko zmogljivi procesor zelo pospeπi delovanje, obenem pa porabi manj energije, kar omogoëa doseganje veëjega πtevila posnetkov z enim polnjenjem baterije. Nikonovo ekskluzivno 3D barvno matriëno merjenje II zagotavlja natanëen nadzor avtomatske osvetlitve tudi v najteæjih Prihaja - Nikon D80 svetlobnih pogojih; to doseæe z uporabo vgrajene podatkovne baze veë kot motivov resniënih posnetkov, ki jih uporablja za izraëun konëne vrednosti osvetlitve. Prefinjen sistem avtomatskega ostrenja na 11 AF poljih zagotavlja dosledno hitro in natanëno ostrenje tudi v spremenljivih pogojih fotografiranja, s Ëimer je poveëano zaupanje, da bo æeleni posnetek uspel. D-80 omogoëa trenutno odzivanje med Nikon je predstavil tudi novi objektiv mm s stabilizacijo slike. fotografiranjem saj je pripravljen v 0,18 sekunde po vklopu in ima najmanjπi moæni zamik sproæilca pribl. 80 milisekund. Posnetki se sprocesirajo v trenutku in zapiπejo na SD spominsko kartico, prikaz v naëinu predogleda je takorekoë trenuten. Z zaporednim fotografiranjem s 3 posnetki v sekundi v seriji do 100 JPEG posnetkov (velikosti FINE- M ali manjπa) postane πportna fotografija resniënost. Velikost kamere, zasnova in delovanje vseh gumbov in kontrol, so naërtovani za najveëjo enostavnost uporabe. Veliko in svetlo iskalo z 0,94 kratno poveëavo zagotavlja jasen pogled, kar omogoëa natanëno kompozicijo. Velik, novi 6,3cm toëkovni LCD zaslon visoke loëljivosti nudi kotno vidljivost 170 O iz vseh smeri. Nikonov sistem Total Digital Imaging zdruæuje vrsto elementov, vkljuëno s celotno paleto vrhunskih izmenljivih AF in DX Nikkor objektivov in Nikonovim kreativnim sistemom osvetlitve (Nikon s Creative Lighting System), ki nudijo prednosti kot je i-ttl nadzor bliskavice, Napredno breæziëno osvetlitev (Advanced Wireless Lighting) in izjemno natanëno fotografijo z bliskavicami SB-800, SB-600 in SB-R200. Nikonova programska oprema Picture Project, ki je priloæena vsakemu D-80, omogoëa enostavno uvaæanje, urejanje, organiziranje in poπiljanje posnetkov. Capture NX (na voljo loëeno, v redni prodaji) pa je Nikonova izjemno vsestranska in elegantno enostavna reπitev za urejanje fotografij. Namenjen je vsem, ki si æelijo veë kreativnega nadzora v post produkcijskem procesu in pomaga fotografom, da izkoristijo vse moænosti NEF (RAW) posnetkov. Orodja za procesiranje in urejanje posnetkov se lahko uporablja tudi z JPEG in TIFF datotekami. e-fotografija - avgust, september

34 Fotografski nateëaji / FotonateËaj organiziran v sodelovanju s podjetjem EUROFOTO in je namenjen DRUÆINSKI/POPOTNI KI DRUÆINSKI/POPOTNI KI fotografiji. Podajte vaπe avtorske fotografije iz izleta, potovanja ali zgolj dopusta. Lahko nam poπljete razgledniπko fotografijo nekega kraja ali zgolj druæinski posnetek iz zanimivega dopustovanja. Od 1.septembra pa bo æe najavljen fotonateëaj namenjen Nikon uporabnikom. VeË o nateëajih na spletni strani Spominska postaja Terra Ko bomo nekega dne iz orbite ali vesolja klicali domov bo naπ prvi pozdrav zagotovo: Halo Terra, javi se! Zemlja bo πe naprej naπa matiëna postaja... Seveda pa bo enako veljalo tudi za uporabnike spominske enote Terra Station, ki jo je naredilo japonsko podjetje za PC in IT tehnologijo Buffalo, ki jo na slovenskem trgu zastopa podjetje PC-Hand iz Trzina. Za vse intenzivne uporabnike raëunalniπkih podatkov, za majhna omreæja ali za obdelavo videa, kjer potrebujemo velike koliëine spominskega prostora v enostavni reπitvi je TERRA STATION kot nalaπë. V enem ohiπju se skrivajo πtirje SATA diski proizvajalca WD vsak s prostornino 250GB, kar nam da skupno razpoloæljiv spomin 1 tera prostora (od tod najbræ tudi ime) ali 1000GB. Pri tem lahko uporabimo preko posebnega orodja da nam (mreæa ali raëunalnik) to spominsko postajo prepozna kot en disk, da prepozna vsak disk posebej, lahko pa ga uporabimo tudi za varnostno shranjevanje (RAID1), kjer uporabimo dva diska za shranjevanje podatkov, druga dva pa za soëasno izdelavo varnostnih kopij. Terra station je dovolj enostavna za uporabo, saj ji v omreæju dodelimo svojo IP πtevilko in vsi uporabniki lahko zelo enostavno dostopajo do skupnih podatkov omreæja, odvisno od nastavitev (RAID 1 ali RAID2) pa tudi doloëamo obseg prostora. Seveda je takπna reπitev praktiëna, ob tem pa dobimo enostavno prikljuëljiv in uporaben spominski blok, ki stane 230 tisoëakov in deluje preko LAN-a z 100 Mb/s, a je hkrati dovolj majhen in nezahteven za vzdræevanje. Podroben test berite v kratkem na portalu Veljko JukiË irokokotni objektiv HD za kamero Canon XL H1 Novi Canonov objektiv HD Video serije L s 6-kratno optiëno poveëavo in goriπëno razdaljo 3,4-20,4 mm je izdelan posebej za snemanje v visoki loëljivosti HD. V Ëasu, ko se moëno poveëuje povpraπevanje po vsebinah visoke loëljivosti, novi πirokokotni objektiv πiri snemalne moænosti TV-studiev, produkcijskih hiπ, digitalnih filmskih snemalcev in drugih uporabnikov Canonove kamere XL H1. Pri razvoju novega objektiva se Canon opira na 70-letno V buffalovi terra station 1TB se nahajajo 4 SATA WD diski s prostornino Terra station buffalo 1TB je omreæna spominska postaja, ki lahko shrani tradicijo inovacij v optiki, 48-letne izkuπnje v razvoju 250 GB/disk. Enota je namenja uporabnikom, ki obdelujejo veëje koliëine kopico foto, video ali drugih podatkov, dostopna je (lahko) vsem v objektivov za televizijske kamere in na strokovnost podatkov, med takπne pa v zadnjem Ëasu sodijo vsi digitalni fotografi in lokalnem omreæju, konfiguriramo pa jo lahko v naëinu RAID 0 ali posebnega oddelka za tovrstne objektive. Rezultat njihovega πe posebej video ustvarjalci. RAID1, prenos podatkov pa poteka z obiëajno LAN 100 hitrostjo. dela tako ustreza najzahtevnejπim slikovnim standardom. Predstavitev DSLR fotokamere Sony Alpha 100 v Ljubljani V Maroku je bila uradna predstavitev vstopa podjetja Sony med ponudnike fotokamer SLR. Izjemen dogodek tako za Sony kot fotografe je spremljalo veë kot 200 novinarjev. S predstavitvijo nove serije fotokamer Alpha pa so pohiteli tudi pri nas. Podjetje Sony Slovenija, d. o. o. s sedeæem v ljubljanskem WTC-ju, ki med drugim skrbi tudi za promocijo fotokamer Sony, je povabljenim novinarjem, trgovcem in fotografom predstavilo fotokamero SLR Alpha. Vodja foto in video oddelka pri Sony Slovenija Rok Grobelπek je na prijetni lokaciji ljubljanskega Roænika predstavil vizijo podjetja Sony v razredu fotokamer SLR, naëin ponudbe na slovenskem trgu, cene in naërt ponudbe dodatne opreme. Sony kot vodilni ponudnik kompaktnih fotokamer (50 mio. prodanih kamer CyberShot) vidi svoj nadaljnji razvoj in dodatne moænosti prav v najviπjem razredu med fotografskimi Kot sodelujoëi na uradni predstavitvi v Maroku je podal mnenje in vizijo, ki so jo predstavili vodilni moæje Sony Evropa. Ker sta tradicija in njeno nadaljevanje v fotoindustriji zelo pomembna, je za vse, ki fotokamere Sony poznajo bolj iz avdio/ video sveta, predstavil tudi kar 78-letno zgodovino podjetja Minolta, ki jo zdaj v razredu SLR nadaljuje Sony. Na koncu pa je pojasnil, kje je Sony konkurenëen oziroma boljπi od konkurence v primerljivem cenovnem razredu. Sony Alpha ima prednost predvsem v tehnologiji CCD-tipala, antistatiënega premaza tipala, ki poskrbi za brezpraπne posnetke, v tehnologiji SuperSteadyShot, ki kamerami. V januarju 2006 je Sony s prevzemom tehnologije omogoëa stabilizacijo slike pri vseh SLR podjetja Konica Minolta pridobil vrhunsko tehnologijo, ki objektivih, v moænosti vplivanja na Predstavnik podjetja Sony Slovenija za foto/video opremo g. Rok Grobeljπek, na predstavitvi sta jo æe pokazali kameri Konica Minolta 7D in 5D. Ne smemo spremembo zapisa v moëno kontrastnih Alphe v Sloveniji. Slogan Alphe se glasi. Pomagamo vam narediti boljπe fotografije! spregledati dejstva, da je po svetu prodanih kar 16 milijonov objektivov pod imenom Minolta, ki so πe vedno uporabni na novi fotokameri Sony Alpha. Prodaja fotokamer Alpha 100 se bo na slovenskem trgu zaëela sredi avgusta. Ponudba bo obsegala moænost nakupa samo ohiπja, ohiπja in kit objektiva mm in v kombinaciji z dodatnim objektivom mm. TehniËne lastnosti kamere Alpha je predstavil Matjaæ Intihar. pogojih s funkcijo DR (Dinamic Range Optimiser) in v kakovosti zapisa. Da pa se kamera Sony Alpha odliëno obnese tudi v praksi, je s fotografijami, izdelanimi na fotopapirju, pokazal fotograf Bojan Radin, ki je æe dolgoletni uporabnik fotoopreme Minolta. S predstavitvijo poveëav fotografij je ponazoril kakovost zapisa v ostrini slike (tudi s kit objektivoma in s starejπimi objektivi Minolta), odliëen tonski zapis ter izjemno malo πuma tudi pri visoki obëutljivosti 1600 ISO. Po uradni predstavitvi pa je bilo πe dovolj Ëasa za praktiëno spoznavanje kamere Sony Alpha 100, in sicer za mnoge uporabnike in prodajalce opreme SLR ter celotne ponudbe Sonyja, kot tudi za pogovor z Rokom Grobelπkom, ki bo skrbel za to, da bo Sony v Sloveniji dosegel pomemben træni deleæ tudi v za Sony novem segmentu fotokamer in dodatne opreme. Matjaæ Intihar 34 e-fotografija - avgust, september 2006

35

36 Najnovejπe novice iz foto digitalnega Najmanjπa video kamera HDV1080i na svetu Canon je predstavil najmanjπo video kamero na svetu HV10 v digitalnem formatu visoke loëljivosti HDV1080i. Visokokakovostno tipalo CMOS velikosti 1/2,7 palca in loëljivosti 2,96 milijona toëk uporabnikom prinaπa zmogljivosti standarda HDV1080i v kompaktnem in privlaënem ohiπju. Kamero odlikujeta Canonov procesor visoke loëljivosti DIGIC DV II in izjemno kakovosten objektiv z 10-kratno optiëno poveëavo, ki s sistemom ostrenja Instant AF omogoëa natanëno ostrenje z visoko hitrostjo. S Canonovo HV10 se bo poveëalo snemanje filmov v visoki loëljivosti ravno v Ëasu, ko vse veë televizijskih postaj zaëenja s predvajanjem programov v digitalnem formatu HDTV. Nova generacija DVD video kamer z 2,2 MP Canonovo paleto DVD video kamer sta obogatili napravi druge generacije, Canon DC21 in Canon DC22, obe s tipalom CCD loëljivosti 2,2 milijona toëk. Kot vse Canonove DVD video kamere sta tudi novi kameri pripravljeni za snemanje v πirokozaslonskem formatu razmerja 16 : 9 in omogoëata enostaven preklop na snemanje v formatu 4 : 3. Prilagojeni sta enoroëni uporabi, odlikujejo pa ju objektiv z 10-kratno optiëno poveëavo, stabilizator slike in procesor DIGIC DV z loëeno obdelavo fotografij in videa. Model DC22 ima dodaten vhodni avdio/video prikljuëek, ki ponuja moænost konverzije in arhiviranja starih posnetkov s pretvorbo analognih posnetkov v digitalne. PENTAX Optio S7 - Blur Reduction PENTAX predstavlja nov model serije Optio S z vgrajenim CCD tipalom s 7 milijoni efektivnih toëk. Tokrat so z novimi funkcijami kamero πe bolj pribliæali uporabniku, saj ima vgrajen Blur Reduction naëin za prepreëevanje stresenih posnetkov ter nov naëin avtomatskega ostrenja Face Recognition AF/AE, ki samodejno prepoznava obraze, zato bodo obrazi ljudi na posnetkih pravilno izostreni in osvetljeni. Stilsko oblikovano ohiπje je izredno majhnih dimenzij (velikost banëne kartice) z vgrajenim Pentax 3x zoom objektivom (smc leëe) se izkaæe tako pri druæinski kot poslovni rabi. Nova funkcija omogoëa snemanje barvitih in ostrih postekov tudi pri slabπi svetlobi, brez bojazni da bodo slike stresene. Pri vklopljenjem Blur Reduction naëinu kamera samodejno dvigne ISO obëutljivost (celo do vrednosti ISO 1600) ter poslediëno skrajπa Ëas osvetlitve. Uporaba Blur Reduction funkcije olajπa fotografiranje npr. dvoranskih πportov ali noënih posnetkov. Dobrodoπel pripomoëek, razvit v laboratorijih podjetja Novosti Video kamere HDV1080i πirijo Canonov nabor profesionalnih snemalnih naprav S predstavitvijo dveh roënih video kamer visoke loëljivosti (HD) - Canon XH A1 in Canon XH G1 s tremi tipali CCD z loëljivostjo 1,67 milijona toëk - je Canon snemalcem ponudil profesionalno kakovost v digitalnem formatu visoke loëljivosti 1080i. Video kameri sta obogatili Canonovo serijo naprav, ki so skupaj s paradnim konjem XL H1 namenjene snemalcem neodvisnih, nizkoproraëunskih filmov, novinarjem, produkcijskim hiπam in televizijam. Novi video kameri utrjujeta Canonovo ponudbo na hitro rastoëem trgu snemalnih naprav visoke loëljivosti. XH A1 odlikujeta zajemanje videa v formatu F25 (frekvenca 25 polnoformatnih slik na sekundo) in korekcija gama krivulje osvetlitve za ustvarjanje kinematografske kakovosti posnetkov. XH G1 predstavlja novo kategorijo naprav s standardnimi studijskimi prikljuëki. FotoNation, ki poskrbi, da bodo obrazi ljudi na posnetku pravilno izostreni in osvetljeni, ne glede na to, na katerem delu posnetka se nahajajo. Izjemno uporabna nastavitev pri slikanju otrok ali domaëih ljubljencev, kjer nenaden premik motiva v hipu pokvari posnetek. Auto-tracking AF naëin samodejno sledi premikajoëemu se objektu in skrbi, da je ves Ëas izostren. Tudi pri snemanju videa vas Pentax Optio S7 ne bo razoëaral. Novosti Novosti Kamera je zmoæna zajeti video zapis v loëljivosti 640x480 toëk pri 30 posnetkih v sekundi, z zvokom. Posebna odlika te majhne digitalne kamere je MPEG-4 kodirnik (DivX), ki omogoëa daljπi Ëas snemanja (do 40 minut na 1 GB). Pentax Optio S7 ima vgrajeno podporo za novo, zmogljivejπo SDHC (Secure Digital High Capacity) serijo spominskih kartic, ki omogoëa uporabo kartic z viπjo kapaciteto. Vgrajeno programsko odpravljanje nezaæelenega pojava rdeëih oëi omogoëa, da jih odstranite kasneje, ko je posnetek æe narejen. Enostavno in uëinkovito. Verbatim z Blu-ray mediji æe na trgu Japonski proizvajalec optiënih podatkovnih medijev Mitsubishi Kagaku Media s (MKM), bolj znan pod blagovno znamko Verbatim, je v juliju na trg poslal 25 GB enoplastne zapisljive (BD-R) in prepisljive (BD-RE) medije. Proizvajalce bralnikov/zapisovalnikov ter izdelovalce programske opreme za te pogone je Verbatim æe seznanil z izdelanimi vzorci novih medijev visoke kapacitete in tako poskrbel za zdruæljivost pri branju/zapisovanju. Nove Verbatimove BD nosilce bo pred praskami varoval trdi nanos ScratchGuard, ki so ga razvili v MKM-ju. ZaπËitni nanos je kljuëna tehnologija za izdelavo BD nosilcev, od kar je plast, na kateri so zapisani podatki, bliæje povrπini ploπëe in niso zaπëiteni s plastjo Cullmann polnilci baterij za najbolj zahtevne Nemπko podjetje Cullmann se je v 38 letih obstoja uveljavilo po vsem svetu s svojo kakovostno dodatno fotografsko opremo. Ena od novejπih pohval, ki jo je prejelo podjetje Cullmann, je ocena zelo dobro pri junijskem preizkusu nemπke revije SFT (Spiele-Filme- Technik) s katero se ponaπa polnilec baterij Ultraloader 2000 Refresh. Le-ta omogoëa zelo skrbno polnjenje najveë πtirih baterij NiCd ali NiMH velikosti AA ali AAA. Neodvisno polnjenje vsake izmed njih nadzoruje poseben mikroprocesor, zato bo celo zmogljiva baterija (2500 mah) napolnjena æe v uri in Ëetrt. ZaπËita pred toploto, osveæevalna funkcija in Ëasovni izklop skrbijo, da baterije med polnjenjem niso izpostavljene neugodnim razmeram in da je zato njihova æivljenjska doba veliko daljπa. Ultraloader 4000 highspeed je po videzu in funkcionalnosti podoben modelu Ultraloader 2000 refresh. Zmogljive (2500 mah) baterije napolnjene æe v 40 minutah. Za zaπëito pred pregrevanjem skrbi tudi skoraj brezπumen ventilatorski hladilnik, zato je celo ob tako hitrem polnjenju skrb o æivljenjski dobi baterij povsem odveë. NOV teleobjektiv Tokina ATX /4,5-5,6 D Objektiv ATX /4,5-5,6 D je nov izredno kvaliteten teleobjektiv, posebej prilagojen za delo na digitalnih SLR aparatih. ATX /4,5-5,6 D je uporaben tudi kot kvaliteten portretni objektiv, in omogoëa zaklepanje fokusa za hitrejπe ostrenje. Objektiv se ponaπa s Tokininim "one touch" sistemom za preklop med Autofokus in Manualfokus naëinon. In je πe vedno najmanjπi 400mm teleobjektiv z svetlobno jakostjo 5,6. Optika je posebej prilagojena za delo s digitalnimi SLR aparati in se ponaπa s asferiënimi, apokromatskimi (APO) in low dispersion SD leëami. plastiënega substrata tako kot DVD ploπëe. Nova trda plast bo tako πëitila podatkovno plast pred poπkodbami in omogoëala uporabo ploπëe brez zaπëitne πkatlice (Cartridge). Visokokakovostni zapisljivi nosilci Blu-ray bodo tako uporabnikom omogoëili snemanje in uæivanje ob gledanju visokoloëljivih slik na zaslonu, ki jih ponuja HD tehnologija. Ob poveëani koliëini HD podatkov, je bilo tako potrebno zagotoviti tudi nosilce, kjer bodo ti video podatki lahko tudi zapisani. Bluray nosilci bodo prav tako naπli svoj prostor pri shranjevanju velikih koliëin podatkov na raëunalniπkem podroëju. Blu-ray ploπëe niso zdruæljive s pogoni DVD. VeËina BD zapisovalnikov in predvajalnikov pa bo vsaj zdruæljiva z branjem podatkov DVD in CD ploπë. Pri Verbatimu pa æe napovedujejo prihod 50 GB dvoplastne ploπëe za konec letoπnjega leta. 36 e-fotografija - avgust, september 2006 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

37 sveta na Odprt nov spletni nakupovalni center 5pik.si V novem spletnem nakupovalnem centru 5pik.si bodo sprva na voljo izdelki iz oddelkov foto, avtoakustika, avdio, tv & video, bela tehnika in mali gospodinjski aparati, ponudbo pa bodo πe razπirili tudi na raëunalniπtvo in druga podroëja. Do konca leta bo po naërtih na spletnih policah preko artiklov. Kupci zabavne in gospodinjske elektronike lahko od danes svoje nakupe opravijo udobno, varno in ugodno v najnovejπi spletni trgovini 5pik.si. Opremljena je z vsemi funkcijami, ki zagotavljajo hitro in udobno iskanje artiklov. Izdelke je tako mogoëe poiskati neposredno prek iskalnika ali z brskanjem po oddelkih in kategorijah, kjer je prikaze moæno dodatno omejiti s filtri, ki upoπtevajo glavne lastnosti izdelkov. Trenutno je v spletni trgovini 5pik.si na voljo πest oddelkov (foto, avtoakustika, avdio, tv & video, bela tehnika, mali gospodinjski aparati) s πtevilnimi kategorijami; le-te bodo sproti πirili z najnovejπimi in vroëimi izdelki, pozneje pa se jim bodo pridruæile πe druge kategorije, tudi iz sveta raëunalniπtva. Nakupovanje v spletni trgovini 5pik.si je preprosto, vse podrobnosti o celotnem nakupu pa so pregledno razloæene znotraj spletne trgovine. Brskanje po spletni trgovini popestrijo zanimivi Ëlanki in aktualne novice, ki πe dodatno pomagajo kupcu pri izbiri in nakupu. Novosti Mixi foto terminali MFT 2 Podjetje Mixi Foto Video iz Æirov je trgu ponudilo novo generacijo Foto terminalov, z nazivom Mixi MFT 2. Najnovejπa generacija fototerminalov se ponaπa z izboljπano funkcionalnostjo, lepπim designom in kakovostnejπimi materiali, in je konëno ugledala luë sveta v serijski proizvodnji. Osnovno vodilo pri razvoju je bilo ponuditi trgu konkurenëen fototerminal, ki bo zadostil potrebam po naroëanju ali izdelavi fotografij, vse od trgovskih centrov, lokalov, agencij, pa do specializiranih foto trgovin oziroma laboratorijev. Terminal je koncipiran modularno, tako da se lahko po æelji nadgrajuje od osnovne izvedbe, do polne verzije, ki ponuja vse, kar si æelijo najzahtevnejπi uporabniki. Osnovna razliëica ponuja samo raëunalnik z zaslonom na dotik in vgrajenimi bralnimi/pisalnimi enotami, preko katerega stranke poπiljajo svoje fotografije v laboratorijsko izdelavo in jih po æelji dvignejo tam, kjer so naroëilo oddali, ali pa ga prejmejo domov po poπti. Naprednejπe razliëice imajo dodan æe termosublimacijski tiskalnik priznanega Japonskega proizvajalca Copal, ki vam zagotavlja tudi takojπnjo izdelavo kakovostnih fotografij z moænostjo dotiska na zadnji strani (razglednice, teksti, ipd). V polni razliëici dobimo πe kompaktno robustno ohiπje, v katerem sta v spodnjem delu nameπëena eden ali dva termosublimacijska tiskalnika Copal za izdelavo fotografij v formatih od 10x15 do 15x23 cm. V zgornjem delu MFT2 terminala se pod LG-Philipsovim zaslonom na dotik nahaja bralna enota, v katero lahko vstavite pomnilniπki medij. Naprava podpira uporabo vseh vrst pomnilniπkih kartic, CD-jev, DVD-jev ali Usb kljuëev, seveda pa vam omogoëa prenos podatkov oziroma fotografij tudi preko BlueTooth ali IR povezave. Na ta naëin lahko Novosti Novi Lumix DMC-FZ50 za zahtevnejπe Panasonic je predstavil nov kompaktni digitalni fotoaparat Lumix DMC-FZ50. Odlikujejo ga tehnoloπke napredne lastnosti, med katere sodijo napredni optiëni stabilizator slike MEGA O.I.S., funkcija Intelligent ISO Control ter visoko obëutljivo tipalo, nastavljivo do vrednosti ISO Visoko loëljivost posnetkov omogoëa tipalo z 10,1 milijona toëk in objektiv LEICA DC f/2,8 z 12-kratnim optiënim zoomom. Panasonicov napredni optiëni stabilizator slike MEGA O.I.S. prepreëuje zamegljene posnetke, ki nastanejo kot posledica tresoëih se rok med fotografiranjem. Poleg naprednega sistema MEGA O.I.S., ki ga Panasonic vgrajuje v fotoaparate Lumix æe nekaj Ëasa, je novi model DMC-FZ50 opremljen tudi s funkcijo Intelligent ISO Control, ki temelji na standardu CIPA ter zagotavlja jasne, ostre slike. Izredno obëutljivo tipalo je s pomoëjo vgrajenega procesorja Venus Engine III mogoëe nastaviti do vrednosti ISO Z nastavitvijo funcije Intelligent ISO Control procesor zazna gibanje slikanega predmeta ter samodejno prilagodi nastavitve ISO in hitrost zaslonke tako, da najbolje ustrezata gibanju predmeta in pogojem osvetlitve. Panasonicov napredni sistem za stabilizacijo slike omogoëa ustvarjanje jasnih in ostrih posnetkov v razliënih pogojih fotografiranja. Fotoaparat DMC-FZ50 je opremljen tudi z novim funkcijskim gumbom, ki nudi hitro nastavitev pogosto uporabljanih funkcij, kot so velikost slike, merilec svetlobe, obmoëje samodejnega ostrenja ter uravnavanje beline in obëutljivosti ISO. 2-palËni LCD-zaslon je mogoëe zasukati za 180 stopinj, kar zagotavlja preprostejπe fotografiranje z razliënih kotov. DMC-FZ50 je zdruæljiv z zunanjimi bliskavicami TTL. prenesete in naroëite ali pa takoj izdelate svoje fotografije tudi iz telefonov ali podobnih naprav. Fotografije si lahko po æelji shranite na CD ali DVD zgoπëenko s pomoëjo Sony zapisovalnika. PlaËilo takoj natisnjenih fotografij se lahko med drugim izvede tudi z uporabo telefona preko sistema Moneta. Reæe v zgornjem delu terminala so namenjene tej komunikaciji. Na levem delu naprave pa imamo termo tiskalnik, ki izpisuje raëune in ostale informacije, potrebne za hitro in enostavno delo z napravo. Za karseda enostavno naroëanje in izdelavo fotografij skrbi preizkuπeni MixiLab program. Poleg zgoraj omenjenega omogoëa πirok izbor velikosti fotografij, vkljuëno s panoramskimi, kvadratnimi... do izrezovanja in izbire vrste papirja, ipd. V osnovni verziji program Mixilab trenutno uporablja veë kot registriranih uporabnikov, kar je vsekakor zelo vzpodbuden rezultat. Nova generacija Mixi MFT 2 terminalov bo gotovo ena tistih, ki jih boste vse pogosteje sreëevali v blagovnicah, lokalih, foto trgovinah in na ostalih javnih mestih. Priznanji EISA za profesionalne objektive Olympus ZUIKO DIGITAL Top Pro lens in za Olympus µ 720 SW Pred kratkim sta bili Olympusu podeljeni dve zelo cenjeni priznanji zdruæenja EISA (European Imaging & Sound Association) za leto Priznanje sta prejeli digitalni fotoaparat µ 720 SW, ki je vodotesen in odporen na padce in udarce, ter skupina profesionalnih objektivov ZUIKO DIGI- TAL Top Pro, ki obsega pet objektivov z izjemno svetlobno jakostjo. Objektivi ZUIKO DIGITAL Top Pro so del Olympusovega sistema E-System, priznanje European Professional Lens pa so kot najboljπi profesionalni objektivi v Evropi osvojili zaradi svoje profesionalne kakovosti in izjemnih lastnosti. Priznanje European Pocket Camera najboljπi æepni fotoaparat v Evropi pa si je priboril kompaktni digitalni fotoaparat µ 720 SW. Vodotesen je do globine 3 m* ter odporen na udarce in padce z viπine do 1,5 m*. Zaradi teh odlik je odliëen spremljevalec vsem, ki se ukvarjajo z aktivnim æivljenjem in πporti na prostem ter si æelijo svoje dejavnosti tudi ovekoveëiti na fotografijah. Pri dodelitvi priznanja Najboljπi profesionalni objektivi v Evropi v letu so navedli naslednjo utemeljitev: Paleta objektivov Olympus ZUIKO za sistem πtirih tretjin je zdaj veëja za nove modele serije Top Pro: tri zoom objektive in dva primarna objektiva: ED 7-14 mm f/4,0, ED mm f/2,0, ED mm f/2,8, ED 150 mm f/2 in ED 300 mm f/2,8. Novi Olympusovi kompaktni in vzdræljivi objektivi so idealna izbira za fotografiranje πportnih dogodkov, prireditev, narave... Tako zahtevni amaterski fotografi kot tudi profesionalni fotografi imajo s pomoëjo teh izjemno uëinkovitih, lahkih in kompaktnih objektivov odprto pot do odliënih fotografij. Novosti Nagrada EISA za objektiv Tamron 17-50mm f/2,8 XR Di II LD Zdruæenje EISA je novemu Tamron objektivu 17-50mm F/2,8 XR Di II LD podelila priznanje za najboljπi evropski objektiv v srednjem, polprofesionalnem razredu za leto Novi objektiv ima goriπëno razdaljo mm (ekv. 35 mm razredu) in je namenjen DSLR kameram z vgrajenim tipalom velikosti APS-C. Vgrajene leëe tipa XR (Extra Refractive Index), dva hibridna asferiëna elementa in LD (Low Dispersion) element zagotavljajo odliëno optiëno zmogljivost in minimizirajo vse vrste popaëenj, poleg tega tudi pripomorejo k obëutnemu zmanjπanju velikosti in teæe objektiva. Najmanjπa razdalja ostrenja znaπa piëlih 27 cm, maksimalna vrednost zaslonke pa F/2,8 preko celotnega zoom obmoëja, kar objektiv uvrπëa v vrh v svojem razredu. LeËe so premazane z novo multiple-layer prevleko (Internal Surface Coating), ki praktiëno povsem odpravlja pojava "Ghost" in "Flare", ki sta zaradi specifike DSLR kamer pogosta. Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: e-fotografija - avgust, september

38 Navigacija za telebane 3. del: Vrste GPS-sprejemnikov V prejπnjih delih smo lahko prebrali nekaj osnov o navigacijskih sistemih. Naslednja stvar pa je izbira GPSsprejemnika, kjer imamo na voljo kar nekaj razliënih moænosti, izbira pa bo predvsem odvisna od opreme, ki jo æelimo uporabljati. Za dlanënik je ena izmed opcij pomnilniπka kartica, ki ima na koncu πe GPS-anteno, kartico pa vstavimo v pomnilniπko reæo, ki jo vaπ dlanënik podpira. Tudi tu se prej pozanimajte o zdruæljivosti. Zadnje Ëase se je pojavilo tudi nekaj dlanënikov, ki imajo GPS-sprejemnik æe vgrajen, ki svojega dela ne opravlja nië slabπe od zunanjih bratov. Takπna sta recimo HP ipaq 6515 ter Fujitsu Siemens Pocket Loox N520. Obstajajo GPS miπke, ki so z napravo povezane s kablom, in to na raëunalnik ali dlanënik. To je za danaπnje Ëase æe nekoliko iz mode in nepopularno, a vseeno delujoë naëin. In kot zadnji so bluetooth GPS-sprejemniki, ki se mnoæijo kot gobe po deæju, cene pa padajo in se pribliæujejo potencialnemu kupcu. Kupiti se da tudi razne GPS-srajËke za dlanënike, v katere vtaknemo dlanënik in dobimo enako funkcionalnost, a ta opcija poëasi tone v pozabo. Omenim lahko πe eno izmed bluetooth avtoinπtalacij, ki ima tudi vgrajen GPS-sprejemnik, to je Parrot CK3300, ki pa je æe dobila naslednika LS GPS. Obstajajo pa tudi avtonavigacije, ki so æe vgrajene v vozila, slaba stran pa je statiënost ter cena. Bluetooth GPS-sprejemiki se med seboj bistveno ne razlikujejo. VeË ali manj so podobnih oblik in velikost in vsi sluæijo istemu namenu. Gre za πe najbolj vsestransko in racionalno reπitev. Uporabni so tako z dlanëniki, prenosniki kot tudi telefoni. Ne zasedejo veliko prostora, niso teæki. Nekateri proizvajalci prilagajo sprejemnikom πe dodatno opremo kot npr. nosilec za dlanënik/telefon, avtopolnilec, etui, vrvico za noπenje okoli vratu ipd. Kot reëeno obstaja nekaj testov teh sprejemnikov, s katerimi pa se ta trenutek ne bi ukvarjal. Zakaj? Zaradi dejstva, da vam bo praktiëno vsak pomagal priti na cilj. Stvar, ki deluje, ni nikoli tako zanië, da ne bi zmogla te naloge. Kaj kupiti? Najcenejπega, Ëe zadeve ne mislite uporabljati pogosto. Pazite, da ne odπtejete denarja prvemu prodajalcu, prej se pozanimajte o cenah, ponudbi, lahko tudi na naπem spletnem forumu.»e pa vseeno hoëete zadnji modni krik, vam dam namig. IπËite GPS sprejemnike z vgrajenim Ëipom SiRF III. Slednji naj bi omogoëal boljπi sprejem, nekoliko natanënejπe pozicioniranje ter niæjo porabo energijo, kar tudi ni ravno nezanemarljivo. Na spletni strani PocketGPSworld.com si lahko ogledate nekaj testov in pa opisov razliënih vrst sprejemnikov za laæjo primerjavo in predstavo. VeËina hvali svojega konja, saj ta sprejema poloæaj tudi med visokimi zgradbami ipd. Da, res je, na takπnih mestih, predori, visoke stolpnice zna biti sprejem slabπi ali celo niëen, slednje le v tunelih, v gosto naseljenih podroëjih pa zaenkrat πe nisem ostal brez signala. Takπno ocenjevanje je tudi precej neobjektivno, saj bi morali izbrati veë razliënih sprejemnikov in imeti vse hkrati na isti lokaciji ter opazovati obnaπanje signala. VeËina pa sprejemnike testira na vsakdanjih poteh ob razliënih Ëasih in krajih, kar je, kot reëeno, neobjektivno. Skozi moje roke je πlo πtiri do pet razliënih sprejemnikov, pa mi nikoli ni zmanjkalo signala, razen v tunelih in na mestih, kjer sprejemnik nima vidne povezave s sateliti. Naslednji marketinπka poteza prodajalca je, da zna njihov sprejemnik uloviti 12, 16 ali celo 20 satelitov. Lepa πtevilka, ni kaj, a takπno πtevilo je pravljica, saj sateliti potujejo okoli zemlje in v vaπem vidnem polju ni nikoli 20 satelitov. Moje osebne izkuπnje so, da je povpreëje nekje med 5 in 12 ujetimi sateliti, kar je veë kot dovolj za navigacijo. Za konec tega poglavja naj na kratko obnovim oz. odgovorim na vpraπanje, zastavljeno v naslovu prejπnjega dela - Pojmi razjasnjeni, ampak kje pa naj zaënem?. Potrebujete: - samostojno napravo z vgrajenim GPS-sprejemnikom (npr. Garmin) ali - vgrajeno avtonavigacijo ali pa - GPS-sprejemnik (miπka, srajëka ali bluetooth varijanta) ter Uporabne povezave: Garmin - cestna navigacija: Garmin za PocketPC: Garmin za PalmOS: PocketGPSWorld.com Testi na mobile.si: Hitrejπe, zmogljivejπe ter skoraj popolno - HP ipaq Svetovni popotnik - Fujitsu Siemens Pocket Loox N520 Vozimo varno - tokrat v barvah... - Parrot CK3200 LS Color Telefonirajmo z rokami na volanu! - Parrot CK3100/CK Kako smo iskali Adija Smolarja sredi niëesar - Sony NV-U70T Kako smo naπli Adija Smolarja sredi niëesar - Garmin N vi Navigacija za plitkejπi æep - Garmin StreetPilot C320 ustrezen pametni telefon, dlanënik ali notesnik. Moje priporoëilo je pametni telefon oz. dlanënik ter bluetooth GPS-sprejemnik. DlanËnik si lahko omislite tudi rabljen, Ëe vam je nov predrag, novi bluetooth GPS-sprejemniki pa stanejo od 15 tisoë pa vse tja do 70 tisoëakov, morda πe nekoliko veë. PriporoËam pa segment od 20 do 45 tisoëakov, Ëe ste izbirëni se ozrite za sprejemniki z vgrajenim SiRF III Ëipom. NaslednjiË v Navigaciji za telebane pa veë o programski opremi za navigacijske sisteme. Aleπ TomπiË / Nagrada EISA za Canon EOS 5D EOS 5D - Evropski profesionalni fotoaparat leta Z zdruæitvijo polnozaslonskega (Full Frame) tipala CMOS in izjemno lahkega, kompaktnega ohiπja je Canon leta 2005 ustvaril popolnoma novo kategorijo digitalnih zrcalnorefleksnih fotoaparatov. EOS 5D je prvi cenovno dostopen polnozaslonski digitalni zrcalno-refleksni fotoaparat. LoËljivost 12,8 milijona toëk omogoëa izdelavo velikih digitalnih fotografij v odliëni kakovosti, so zmagovalca ocenili sodniki EISE. Poleg tega lahko uporabniki izkoristijo prednost svetlega iskala in majhne globinske ostrine. EOS 5D je odliëen fotoaparat za profesionalne in polprofesionalne uporabnike. Samsung NV10 najboljπi digitalni kompaktni fotoaparat EISA (European Imaging and Sound Association) je proglasila Samsung NV10 za Evropski kompaktni digitalni fotoaparat Poleg nagrade TIPA je EISA nagrada ena od najbolj spoπtovanih na svetu - pogosto jo imenujemo kar Nobelova nagrada za fotoaparate - in jo sestavlja 50 vplivnih specialistov iz dvajsetih evropskih dræav. Po mnenju ocenjevalcev Samsung NV10 ponuja inovativen uporabniπki vmesnik in popolnoma nov koncept oblikovanja imenovan blue ring. Poleg tega je EISA fotoaparat opisala kot resniëno kompaktnega in robustnega in rekla, da je eden od razlogov da je bil izbran, ker se priëakuje, da bo edinstveno odkritje, Smart Touch uporabniπki vmesnik na zadnji strani fotoaparata izjemno priroëen za uprabnike. NV10 je eden od treh novih modelov, ki so bili predstavljeni kot NV serija (NV3 in NV7 sta ostala dva). Opremljen je z edinstvenim Smart Touch uporabniπkim vmesnikom ki ga upravljamo s konico prsta, 10.1 megapikslom resolucije, Samsungovo edinstveno ASR (Advanced Shake Reduction) tehnologijo, njegova kompaktna in tanka oblika z izjemnim oprijemom pa naredi ta fotoaparat priroëen in enostaven za prenaπanje. Besede Samsungovega zaposlenca pa so: NV serija je bila po dveh letih trdega dela uradno predstavljena letoπnjega julija in je naπla mesto v visoko cenjenih kompaktnih digitalnih fotoaparatih. Serija je æe dosegla velik ugled na trgu, predvsem pri prodajalcih in novinarjih. EISA nagrada je dokaz, da oblika, kvaliteta in tehnologija lahko zadovolji tudi najveëje specialiste sveta. Kot vodilni model serije in dobitnik prestiæne nagrade, bo NV10 pridobil πe veë popularnosti med sploπnimi uporabniki in tistimi, ki æelijo kljub slabπemu znanju izdelovati profesionalne fotografije. 38 e-fotografija - avgust, september 2006

39

40 IXUS 65: Oblikovan da privlaëi poglede! 3 palce velik LCD in funkcijski gumbi obëutljivi le na neæen dotik, zdruæuje odliëno Canon tehnologijo v kombinacijo zmogljivosti in v prihodnost usmerjenega oblikovanja.