eFoto print

Transkripcija

1 e - Fotografija Fotografi, strokovnjaki vseh podroëij (RAW-JPEG) Revija za digitalno fotografsko izobraæevanje junij - julij 2008 letnik 7 πt.36 IZVOD JE BREZPLA»EN! Tiskano izvodov ISSN Ko se odloëamo za nakup digitalne kamere, je danaπnja ponudba na prodajnih policah tako πiroka, da je izbira tiste za nas prave lahko æe prava loterija. e vedno je najbolje, da se na podlagi svojih zahtev in finanënih moænosti najprej odloëimo za pravi razred fotokamer. Na koncu se velika veëina fotografov odloëi za kamero, ki mu nudi kompaktnost po meri, majhno teæo, tri do petkratni zum, mogoëe πe trdno ohiπje in naπemu æepu sprejemljivo ceno. Kompaktne kamere na trgu Izdelajmo si fotografije Ko fotograf naredi nekaj prvih sto druæinskih fotografij, se zaëne sreëevati s prvimi teæavami. Fotograf, ki je prej fotografiral na film, na zaëetku z veseljem ugotovi, da lahko fotografira in fotografira brez dodatnih stroπkov. Toda slej ko prej se pojavi vpraπanje, kje so fotografije. Barvni prostori Naπa tipala v digitalnih fotokamerah imajo zmoænost zajeti celo πirπi barvni prostor od nam vidnega in prikazanega v CIE L*a*b* barvnem prostoru. Saj so tipala zmoæna zajeti tudi del IR in UV svetlobnega spektra. Preizkusili smo e-foto o g r a f i j a.si Koncertna fotografija FotoPotepanja, FotoTeËaji, FotoDelavnice - zopet v Septembru Novice - Testi -»lanki - Forum - Foto Galerija

2 e-fotografija fototeëaji - fotoizleti - fotodelavnice / veë na Fotografija je lahko tudi donosen posel e deset let nazaj smo poznali strogo loënico med profesionalnim fotografom, foto amaterjem in druæinskim fotografom. Profesionalni fotograf, je od fotografiranja in fotografije æivel. Nekateri amaterski fotografi so s povreëno opremo fotografirali doloëene dogodke, a vedno samo za honorar v viπini stroπka filmov in izdelanih fotografij. Profesionalni fotograf, z odliëno opremo, pa je bil vabljen na vse manj ali bolj pomembne dogodke. Danes? Ni loënice. Ne vemo, kdo je profesionalni, kdo hobi fotograf. Vsak ki ima fotografsko kamero v danaπnjem svetu æe lahko fotografira za honorar. V podjetjih so æe nekaj let zelo zadovoljni, da jim ni treba plaëevati dragih profesionalcev, saj lahko kar njihov zaposleni z digitalno kamero zajame vse kar æelijo. Tudi uredniki veëine revij so zelo zadovoljni. Ëe jim hobi fotografi dajo v uporabo mnoæico fotografij na DVD-ju, saj je zaenkrat πe vedno pomebno samo to, da je najceneje. Le redki mediji gledajo na to, da so fotografije pri njih z vsebino in izrazno vrednostjo. Pa ni fotografija postala posel samo pri fotografih. ZaËne se æe pri proizvajalcih medijev in fotokamer. Vsakdo si æeli biti najboljπi in predvsem najvidnejπi. Naj bo to po prodajnih πtevilkah ali zasluæku. Vaæno je, da si na prvih straneh. Tega dejstva se Slovenci v celoti πe vedno premalo zavedamo. Neverjetno a resniëno. Pomembnejπe je, da si opaæen, kot kaj narediπ. Vse skupaj pa znajo nekateri odliëno zaviti v celofan odliënosti, prepoznavnosti. Danes je prepoznavna beseda tajkun. Toda zame to ni nië drugega kot uspeπneæ, ki mu ni mar za naëela, ampak gleda samo na svojo prosperiteto. Toda æe vemo. VeË kot toliko ne moreπ pojesti niti popiti.»e ne ta, pa naslednja generacija izgubi to ime in od uspeπnosti (tajkunstva) ostane samo nekdanji trenutni triumf (ego). Enkrat sem lepo prebral, koga se pozdravi in komu se da klobuk dol. Verjemite, da se tudi v fotografskem svetu dogaja mnogo zanimivosti. Vsak æeli biti v medijih, kot prvi. Eni tudi za vsako ceno. Kolegi iz organizacije DIWA so me opozorili, da se v Evropi (najbræ bo kmalu tudi pri nas) æe dogaja boj za profesionalne fotografe, ki gredo na OI na Kitajsko. Mediji bodo vsemu svetu kazali objektive (neplaëana reklama milijonskemu avditoriju), saj so kamere in fotograf skoraj nevidni. In prav zanimivo bo videti, ali bo veë belih ali Ërnih. Na æalost slovenskih politiënih nostalgikov, rdeëih ni! Nekatera podjetja gredo celo tako daleë, da morajo v dræavah pridobiti doloëen procent fotografov, ki bodo uporabljala njihovo profesionalno opremo na veëjih, opaæenih prireditvah. In lahko reëem, da se konëno fotografom vloæek minulega dela vraëa. Kar naenkrat je zaradi naslovnic medijev in potreb podjetij postal fotograf, ki je viden v medijih, zelo vroëe (beri zelo vroëe) iskano blago. No, hobi fotograf te moænosti nima, saj ne more priti na velike dogodke, s tem na naslovnice, brez akreditacije. Ima pa danes hobi fotograf moænost zasluæiti drugaëe. Vse veë je raznih spletnih agencij, ki nudijo moænost prodaje fotografij preko njih. In ker je danes svetovni splet neomejen Beseda urednika e - Fotografija je brezplaëna revija za digitalno fotografsko izobraæevanje. Izdajatelj in zaloænik: Image DTP inæeniring d.o.o. BerËiËeva 8b, 1260 Lj - Polje. Tel.: , Fax: , info@e-fotografija.com Urednik: Matjaæ Intihar Tisk: Delo - Tisk Ëasopisov in revij d.d. Tiskano: izvodov glede velikosti dræave in fotografija ni omejena na jezik, se vse veë slovenskih fotografov odloëa sodelovati v piramidni akciji, fotografija za 1$. Na koncu mu ostane nekaj centov. Toda bolje nekaj kot nië. In vsi smo lahko zadovoljni. Zakaj sam pravim, piramidnih igrah. Ker so lastniki in prvo pristopni danes milijonarji. Vsa Ëast jim, da so z idejo in delom uspeli. Danes ostajajo samo drobtinice, toda πe vedno je bolje s hobijem brez vloæenega centa, razen dela in opreme, zasluæiti na mesec 100$, kot nië in samo zapravljati za foto opremo. Ker je plaëljiva fotografija zahtevna in zahteva celega Ëloveka, vam bom v naslednjih revijah odkril moænost zasluæka z vaπo kamero, samo, Ëe znate izrabiti manjπo træno niπo. Knjigo lahko dobite v vseh poslovalnicah Comtron in Comshop Maribor Træaπka cesta 21 Trg Svobode 5 Ljubljana BTC hala 9 in BTC City Park iπka Mercator center Celje Mariborska 100 (City Center Celje) Koper Ferrarska ulica 100 Murska Sobota Obrtna ulica 28 Novo Mesto Ljubljanska 27 Center BTC Slovenj Gradec Rankova ulica 4a (PC Mercator) Velenje KidriËeva cesta 2b Nova Gorica Industrijska 6 (Mercator center Kromberk) Lesce Roæna dolina 51 Knjiga je namenjena vsem fotografom, ki noëejo, da jih nova tehnologija prehiti, in ki se æelijo seznaniti z osnovo in kakovostjo digitalne tehnike pri izdelavi fotografij predvsem iz praktiënega izhodiπëa. MISLI DIGITALNO! Matjaæ Intihar Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

3 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

4 Preizkusi fotoopreme, predstavitve, nasveti, razstave v Zavarujmo naπe spomine - Izdelajmo si fotografije Shranjevanje in izpis digitalnih datotek V letu 2006 je bila glavna tema vseh πestih πtevilk revije e- Fotografija namenjena izdelavi fotografij. Spoznali smo, da druæinskemu fotografu raëunalniπka tehnologija πe ne prinese hitrega ogleda æelenih fotografij, πe manj njihovega dolgoroënega varnega hranjenja. Veliko bralcev je kmalu spoznalo, da nova digitalna tehnologija in hranjenje fotografij na raëunalniπkem trdem disku ni najustreznejπi naëin. Tudi ogled fotografij neposredno iz fotokamere ali iz raëunalnika ne. Za prvo moænost moramo prav æelene slike, ko pridejo prijatelji na obisk, vedno imeti na pomnilni kartici, pri drugi moramo priægati raëunalnik in ob majhnem zaslonu kazati fotografije. e vedno je preprosteje prinesti album s fotografijami, predvsem pa, vemo, da je to naπ trajni spomin. V mesecu juliju smo dobili mnogo potrditev o tem, kako smo vezani na spomine prek fotografij. V Angliji velike poplave, v Sredozemlju in notranjosti veliki poæari. V obeh primerih so bili ogroæeni tudi domovi ljudi. In kaj so vsi ogroæeni poleg najveëjih dragocenosti najprej æeleli shraniti na varno mesto? Fotografski album! Torej so naπe fotografije, naπi spomini izjemno pomembni. Tega dejstva se mlajπi fotografi najbræ niti ne zavedajo. Fotografirajo druæinske dogodke, vendar sami le redko shranijo fotografije drugje kot na raëunalniπkem trdem disku. V veëini primerov se pomena fotografije oziroma zajetega trenutka zaënemo zavedati, ko sami vstopamo v novo æivljenje. Predvsem poroka in rojstvo otrok sta prva veëja mejnika.»im starejπi postajamo, tem pomembnejπi so za nas tudi spomini, shranjeni na fotografijah. V analogni tehniki je bilo preprosto. Film smo morali odnesti v fotolaboratorij, kjer so izdelali fotografije, ki smo jih shranili v fotografski album. V digitalni tehniki pa je veë poti in moænosti hranjenja spominov na fotografijah. e vedno toplo priporoëam, da si najboljπe fotografije o druæinskih dogodkih daste izpisati na papir. Obstajajo pa tudi drugi, za zdaj manj varni, digitalni naëini shranjevanja, ki pa bodo z leti vse bolj prihajali do izraza in tako kot digitalni naëin fotografiranja tudi prevladovali. In katere moænosti hranjenja ter ogleda fotografij so nam danes na voljo? Kakπne so njihove prednosti in slabosti? Oziroma kaj nam prinaπa prihodnost? Shranjevanje digitalnih datotek in njihov pregled V uvodu πe enkrat poudarjam, da zapisano velja predvsem za najbolj razπirjeno vejo fotografije, v kateri so druæinski fotografi in vsi tisti, ki si njihove druæinske posnetke o domaëih dogodkih ali s potovanj z veseljem ogledajo. Drugi fotografi, izrazni, poslovni in poklicni, pa za veëino fotografij uporabljajo izkljuëno digitalni naëin shranjevanja. Ob nakupu kamere le redki kupci vedo, da bo treba posnetke iz kamere kmalu nekam shraniti. e tako zmogljiva pomnilna kartica je kaj hitro polna. Ko fotograf naredi nekaj prvih sto druæinskih fotografij, se zaëne sreëevati s prvimi teæavami. Fotograf, ki je prej fotografiral na film, na zaëetku z veseljem ugotovi, da lahko fotografira in fotografira brez dodatnih stroπkov. Toda slej ko prej se pojavi vpraπanje, kje so fotografije. Fotolaboratorij Prvo moænost, kako lahko pridemo do fotografij, prej analogni fotograf dobro pozna. Poznavalec filma se lahko πe vedno odloëi za fotolaboratorij. Vendar mora med mnoæico posnetkov, ki jih prej na film nikoli ni posnel, izbrati najzanimivejπe. Le redki si bodo dali v klasiënih fotolaboratorijih izpisati po nekaj sto fotografij, med njimi pa je veëina podobnih ali drugaëe nezanimivih. Spozna se z napravo digitalni kiosk, prek katere pregleda in izbere najzanimivejπe fotografije in jih pusti fotolaborantu, da jih razvije. Izrazito dobra stran izdelovanja fotografij v bliænjem fotolaboratoriju je v tem, da imamo najzanimivejπe in za spomine najlepπe fotografije v fotoalbumu. Spletni fotolaboratorij RaËunalniπko pismeni druæinski fotograf je po nakupu in zaëetnem fotografiranju vesel, da je reπen stroπka nakupa filma in izdelave fotografije v fotolaboratoriju. Svoje prve digitalno zajete fotografije zaëne shranjevati v domaëi raëunalnik. Nadaljevanje zgodbe æe poznate. V dveh ali treh 4 e-fotografija - junij, julij 2008

5 v video zapisu... letih teh fotografij ni veë. Ti fotografi v internetu spoznajo drugaëen naëin izdelovanja fotografij v fotolaboratoriju. Doma si izberemo fotografije in jih z raëunalniπkim programom, ki ga nudi spletni fotolaboratorij, uredimo in poπljemo po internetu v izdelavo. Prav ta naëin izdelovanja fotografij se je najhitreje udomaëil med druæinskimi fotografi, ki se zavedajo potrebe po ohranitvi spominov na papirju ter kolikor toliko obvladajo osnove raëunalniπtva in interneta. OdliËna lastnost takega naëina izdelovanja fotografij je poleg kakovosti in obstojnosti ter samega fotoalbuma πe v tem, da so fotografije, posredovane na ta naëin, daleë najcenejπe. Tiskalniki Fotograf, ki se zaveda pomena izpisane fotografije o druæinskih dogodkih in pozna tudi osnove raëunalniπtva, pa lahko poseæe veë na druga slavja, druæinska potovanja ali veëji dogodki se vse bolj hranijo in prikazujejo prek prave fotoknjige. S posebnim raëunalniπkim programom, ki nam ga brezplaëno nudi izdelovalec fotoknjige, lahko sestavimo pravo knjigo s slikami in z besedilom ter ozadjem in s platnicami z naslovom, tako da imamo na polici pravo knjigo. O naëinu izdelave smo v naπi reviji æe pisali, vendar je bil ponudnik storitve v tujini. Danes sta pri nas æe dva izdelovalca fotoknjige. Prvi izdela fotoknjigo na klasiëen fotopapir, kar prispeva k visoki kakovosti in obstojnosti, ki jo analogni fotograf æe pozna. Drugi ponudnik pa fotoknjigo natisne po postopku digitalnega tiska. Ta naëin omogoëa veëjo ustvarjalnost predvsem v dodatnem besedilnem delu. V letoπnjem letu bomo tudi v reviji oba naëina podrobno predstavili, prav tako tudi programa, prek katerih lahko fotoknjigo tudi naroëimo. tudi po drugaënem naëinu izpisa. Vse veë je ponudnikov majhnih tiskalnikov, ki so namenjeni prav izpisovanju druæinskih fotografij. OmogoËajo preprost, hiter in kakovosten naëin izpisa fotografije kar neposredno iz naπe fotokamere ali raëunalnika. Tiskalniki so cenovno zelo prijazni, saj jih dobimo æe za samo sto evrov. Natisnemo samo fotografijo, ki jo æelimo ter kadar in v kolikor izvodih æelimo. Prav tako smo lahko ustvarjalnejπi glede dodatnega popravljanja fotografije, saj ni treba uporabiti hitre internetne povezave ali oditi v fotolaboratorij. Cena fotografije iz tiskalnika je v primerjavi z internetno ponudbo okoli trikrat viπja. S klasiëno fotolaboratorijsko (ne internetno) pa je æe povsem izenaëena. Fotoknjiga Tudi pri nas se vse bolj uveljavlja novi naëin izpisovanja druæinskih fotografij. Poroke in Digitalno shranjevanje V zadnjih nekaj letih je med nami vse veë fotografov, ki se s klasiëno analogno fotografijo nikoli niso sreëali. Poznajo digitalni fotografski svet in njegove prednosti. Dobrih strani analogne fotografije in predvsem zakonitosti, ki tudi v digitalni tehniki πe vedno veljajo, pa πe niso spoznali. In v veëini primerov delujejo in razmiπljajo predvsem digitalno, raëunalniπko. Ko novodobni fotografi kartico napolnijo, podatke le prenesejo na raëunalniπki trdi disk in tam v veëini primerov tudi ostanejo. Le redki znajo o svojih druæinskih dogodkih izdelati raëunalniπko prezentacijo za nadaljnji ogled in arhiv. Tako poëasi izgubljamo fotografije, saj si jih vse manj ogledujemo. Shranjevanje na CD ali DVD Vendar pa tudi prej omenjeni fotografi æe berejo in skozi leta spoznavajo, da se njihove fotografije o domaëih druæinskih dogodkih slej ko prej izgubijo. V rabi so æe posebni raëunalniπki programi za pregled in arhiv fotografij, predvsem pa se vse datoteke dodatno arhivirajo in hranijo na CD-jih ali DVD-jih. Z leti bo seveda teæje hitro poiskati toëno doloëene fotografije, vendar, arhiv je tu. Æe v lanskih Ëlankih smo omenjali Ëasovno ranljivost trdih diskov in CD-jev ali DVD-jev. Zdaj marsikdo æe arhivira svoje posnetke celo v dvojniku. Tak naëin hranjenja je poceni in v obiëajnih pogojih obstojen tudi deset let ali veë. Obenem pa lahko, kadar koli æelimo, poiπëemo æeleno fotografijo in jo izpiπemo na papir. CD-ji in DVD-ji se uporabljajo za hranjenje vseh digitalno zajetih fotografij. Tudi Ëe fotografije redno izdelujemo na fotopapir, si veëinoma izpiπemo samo najboljπe. V tistem trenutku manj zanimive pa lahko hranimo v digitalnem zapisu in za zdaj sta CD in DVD najcenejπa in najobstojnejπa medija. Matjaæ Intihar e-fotografija - junij, julij

6 Fotografski nateëaji Papirji Fabriano za fototiskalnike Pri izbiri papirja za iztis naπih fotografij, tudi fotografi æe postajamo izbirëni. Po prvem navduπenju nad posebno svetleëimi papirji in izredno zasiëenimi barvami na njih, si slej ko prej zaæelimo bolj umirjenih tonskih vrednosti. In ko æe misliπ, da si preizkusil v πiroki ponudbi papirjev vse kar nam danes nudijo, me je presenetila moænost preizkusa posebne vrste papirja. Italijanski proizvajalec papirja Fabriano ima najbogatejπo tradicijo (13.stoletje) izdelave papirja v Evropi. Kar pomeni, da se zelo dobro spoznajo tudi na materiale, ki so med prvimi nudili moænost izdelave papirja. V roëni tehniki izdelave papirja, je bombaæ poleg vode glavna surovina. Predvsem pa mora biti natanëno mlet in iz njega pravilno pripravljena masa v posebnem mlinu imenovanem holandec. Zdaj æe veste, da govorim o papirju, ki ima za osnovo bombaæ in ne celulozo kot danaπnji klasiëni papirji. Seveda danaπnji papir namenjen tiskalnikom ni narejen roëno, ampak strojno. Vendar pa ima za osnovo bombaæ. In æe prvi otip papirja nam da prijeten obëutek. Na tak papir je potrebno tiskati s pigmentnimi barvami. Sam sem naredil prve preizkuse s tiskalnikoma Epson in Canon. Podrobnejπi preizkus sledi πe na velikoformatne tiskalniku HP. Æe prvi izpisi pa navduπujejo, predvsem pa vedenje, da se na teh papirjih sama barvitost osnove, to je belina povrπine papirja ne spreminja in slika ohranja dolgo Ëasa svojo tonsko vrednost. Papirji Fabriano so ohranili veë 100 letno tradicijo in kaæejo vedno najviπjo moæno kakovost. Ni Ëudno da so njihove papirje æe uporabljali vrhunski mojstri kot Michelangelo, Leonardo Da Vinci,... Zdaj imamo moænost uporabe vrhunskih papirjev za tiskalnike tega proizvajalca tudi v Sloveniji. Sam bom do naslednje avgustovske revije, dodobra preizkusil ne samo njihov bombaæni papir s pomenljivim imenom Artistico, ampak tudi druge papirje, namenjene tiskalnikom formata A4 in A3. Spoznali bomo kompatibilnost papirjev Fabriano z danaπnjimi glavnimi tiskalniki. Æe na eni izmed naslednjih fotografskih razstav, si bomo lahko fotografije razliënih avtorjev ogledali na papirju iz bombaæne osnove, Artistico. Matjaæ Intihar Fotografija, tiskalnik = Fotoalbum Nekateri fotografi si æe sami izpisujejo fotografije veëjih formatov (A4). VeËinoma so te fotografiji spravljene v πkatlah e-fotografija foto nateëaj in razstava Mercator center iπka, Canon in e-fotografija so meseca maja razpisali fotografski nateëaj na temo pohodniπtvo. Kljub zelo kratkemu Ëasu objave in moænosti dodajanja fotografija na nateëaj v spletno Galerijo e-fotografija, je v izbor æiriranja bilo poslano preko 500 fotografij. Pohodniπtvo je v Sloveniji moëno razvito in zato je bil tudi izbor fotograf izredno pester. Od fotografij iz poletnih dopustniπkih destinacij, gora ali bliæini doma. Vodja Mercator center iπka g. Miha Zajc je ob pogledu na fotografije kaj hitro podal idejo, da bi v tednu pohodniπtva naredili tudi fotografsko razstavo. OdliËna in in si jih le redko ogledamo ali jih pokaæemo drugim. Z uporabo trdih platnic MyBook, podjetja Unibind, ki izdeluje platnice tudi za fotoknjige, si lahko sedaj brez teæav sami izdelamo album/knjigo naπih fotografij stiskanih preko tiskalnika. S tem so naπe fotografije veëjih formatov odliëno shranjene in vedno pripravljena na ogled. Za izdelavo lastnega albuma s trdimi platnicami potrebujete tiskalnik, papir za izpis A4, platnico MyBook, spenjaë in malo roëne spretnosti, da preko plastiënih platnic na katerih je lim celoto vstavimo v platnico. Æe v naslednjem trenutku je naπ album/knjiga narejen. Platnice MyBook nam omogoëijo narediti lastni album v solidni kakovosti. Namenjene so predvsem fotogram, ki si sami tiskajo fotografije na fotopapir. Za kakovostnejπe fotoknjige pa raje izkoristite tisto pravo spletno ponudbo. za mnoge digitalne fotografe nepozabna ideja, saj so na ta naëin mnogi prvië imeli svojo fotografijo na razstavi. S Canon tiskalniki smo izpisali preko 100 fotografij in jih razstavili po centru, ki ga dnevno ubiπëe okoli ljudi. Glede na odliëen odziv avtorjev kot obiskovalcev bo æe meseca junija odprt nov fotografki nateëaj, razstava fotografij, ki bodo sedaj v poveëavi A3+ pa bo odprta v juliju. VeË o nateëaju na ali spletni Galeriji kjer bodo prikazane sve fotografije Matjaæ Intihar Saj bi preko teh platnic in izpisov preko tiskalnika bila izdelava knjige cenovno nekonkurenëna. O fotoknjigah, kako jih izdelati in domaëih ponudnikih pa v naslednji reviji. M.I. Prvo nagrado video kamero Canon, je iz rok Tomaæa SvetiËiËa prejel avtor Jure Dolæan. 6 e-fotografija - junij, julij 2008 Vodja Mercator centra iπka, Miha Zajc, predaja nagrado Mercatorja, Marku PetriËu.

7

8 Preizkusi fotoopreme, predstavitve, nasveti, razstave v Nakup digitalne kamere v praksi - pozabite teorijo Kaj izbrati za naπ dober nakup Za marsikoga æe zdavnaj oguljena tema, vendar vse bolj aktualna. Predvsem æe dolgoletni uporabniki digitalnih kamer se morate zavedati, da veëina lastnikov analognih kamer πele vstopa v digitalni svet. Prvo in najpomembnejπe pravilo ob nakupu! Ko ste pred odloëitvijo o novi fotokameri se vedno najprej vpraπajte! Za Za kakπen naëin fotografiranja potrebujete foto kamero? In Ëe si znate sami odgovoriti na zastavljeno vpraπanje, potem je pot do pravilne izbire kamere lahka. V nasprotnem primeru pa je potrebna pomoë izkuπenega dobrega trgovca, oziroma njega bom poizkusil predstavljati v tem poglavju. e preden se odloëite za obisk trgovine morate vedeti sledeëe. Vsak razred kamer ima svoje pozitivne in negativne lastnosti. In kar je najpomembneje, da si zapomnite te besede, najboljπe kamere ni in je nikoli ne bo. Kdorkoli vam bo rekel, ta kamera je najboljπa, kupite jo, vedite, da gleda na kamero samo iz svojega zornega kota. Uporaba kamere Med digitalnimi kamerami so se æe izoblikovali posamezni razredi in nakup je vse laæji in laæji. Vse veë je zapisanih ocen o kamerah, trgovci vse bolje obvladajo tehniko in digitalna foto tehnologija tudi povpreënemu ljubitelju fotografije ni veë neznanka. e vedno pa se najveë vpraπanj glasi kaj kupiti? Seveda, vse veë je fotografov, ki iz analognega sveta prestopajo med uporabnike digitalnih foto kamer, oziroma vse veë jih vstopa preko digitalne kamere v fotografijo. Toda veëna dilema kaj kupiti πe vedno obstaja. Ni reëeno, da je kamera, katero vam priporoëajo prijatelji ali trgovec tudi prava za vaπ nakup in uporabo. Kamer na prodajnih policah je toliko, da je izbira tudi za strokovnjaka teæka, Ëe æeli svetovati dober nakup drugemu uporabniku. Vedno pa vam priporoëam: vpraπajte se za namen fotografiranja. Za kaj boste kamero sploh rabili.»e ste æe do sedaj bili zadovoljni z najenostavnejπo trotel analogno kompaktno kamero, boste najbræ sedaj tudi z enostavnejπo digitalno. Toda tu vas lahko Ëaka tudi past.»e ste tehniëni Ëlovek, potem se zna hitro zgoditi, da z vaπo enostavno kamero ne boste zadovoljni. In zakaj? Zato, ker ima tista v viπjem razredu mnogo veë tehniënih pripomoëkov, katerih vam tudi najdraæje analogne kamere nikoli niso nudile. In hitro nastane dilema kateri je tisti pravi razred kamere, oziroma kamera za vas osebno. Do sedaj so bili glavni kupci kompaktnih digitalnih kamer predvsem raëunalniπko opismeni ljudje. Nekaterim od njih je bila foto kamera samo dodatna raëunalniπka komponenta. Fotograf pa si v prvi vrsti æeli fotokamero za zajem druæinskih, popotniπkih dogodkov ali kot tehniëni pripomoëek za fotografski hobi. In zaradi drugaënega razmiπljanja teh uporabnikov digitalne opreme, so bile tudi zahteve po nakupu kamere drugaëne. Poznamo æe, koliko poudarka se je namenjalo vsem mogoëim za fotografiranje pomembnim in nepomembnim nastavitvam, πtevilu toëk, πumu, s kakπno kakovostjo kamera zajame video zapis itd. Toda za klasiënega druæinskega fotografa je veëina teh podatkov neuporabnih. Druæinski fotograf ni nikoli do sedaj od foto kamere zahteval veë kot samo dobro fotografijo velikosti 10 x 15 cm. Ostalo je bilo samo πe stvar nekaj deset evrov draæje kamere, malo veëje uporabnosti zaradi razliënih nastavitev ali æelje po izrazitejπem 8 e-fotografija - junij, julij 2008 zoom objektivu. Do prihoda digitalnih kamer mu je vse to nudila cenena kompaktna kamera malo boljπi film in na koncu dober foto laboratorij. In dobre fotografije iz dopusta ali potovanja so bile tu. Vendar danes nova tehnologija nezadræno trka na fotografova vrata in staro analogno kamero je treba zamenjati za novo digitalno. Oziroma, marsikdo æe menja starejπo digitalno za novo, mogoëe celo za tako iz viπjega razreda. Seveda prave potrebe po zamenjavi ni. Saj nam digitalna tehnologija lahko doprinese mnoge slabosti. Kot na primer: viπjo ceno kamere, dodaten nakup draæjih baterij, nakup dodatne spominske enote, pri kamerah niæjega razreda πe polnilnik baterij. Torej prva slabost je prav tu. V mnogo viπji ceni opreme, ki pa nam po zaëetnem navduπenju ne sluæi za nië drugega kot zajem naπih dogodivπëin na potovanju ali v druæinskem krogu. Seveda pa nam nova tehnika nudi tudi zelo uporabne prednosti. Teh je veë, kot si uporabnik sprva sploh lahko predstavlja. Z lastniπtvom digitalne kamere kar naenkrat ne kupujemo veë filmov. Torej eden izmed vodilnih stroπkov analogne fotografije je æe odpadel. Fotografije si lahko takoj ogledamo na zaslonu, jih briπemo, oznaëimo kot primerne za izpis v fotolaboratoriju itd. Predvsem pa odpade razmiπljanje o stroπkih pred pritiskom na sproæilec. Pritisniti ali ne? Imeti fotografijo ali ne? O sami vrednosti posnetka razmiπljamo kasneje. Pa se zaradi tega pojavi nova slabost. Kje so fotografije? Po nakupu kamere predvsem pri druæinskem/popotniπkem fotografu nastopi ena izmed najveëjih teæav digitalne foto tehnike. In prav je, da vam jo predstavim æe na zaëetku. Velika mnoæica sto in veë posnetkov nas zmede v tolikπni meri, da niti ne vemo katera fotografija ima svoj pomen in katere ne potrebujemo. In se v veëini primerov zgodi, da fotografije ostanejo na raëunalniπkem pomnilniku. SËasoma fotografije shranjene v raëunalniku izgubijo svoj pomen in na njih kmalu pozabimo. Zasedejo pa nam kar nekaj prostora. In po enem letu ugotovite, da ste sicer fotografirali veliko veë kot vëasih na film, toda fotografij v albumih nimate nië veë, oziroma jih imate lahko πe mnogo manj. Kar pa se dogaja najpogosteje, fotografij se sploh veë ne izdeluje. In tu so glavne teæave, ko fotograf vajen filma preide v digitalni svet. Fotografira, fotografira toda fotografij za pokazati prijateljem ni in ni. Le redko kdo zna uporabiti lastnost, da bi fotografije pokazal preko TV zaslona ali celo izkoristil moænost izbrati samo najboljπe, jih odnesti izdelati v fotolaboratorij oziroma izkoristiti najnovejπo zelo uporabno moænost, prenesti digitalne datoteke preko spleta v fotolaboratorij. Vendar digitalni tehniki se kljub zapisanim slabostim ni veë mogoëe izogniti. Film se uporablja vse manj, zato je æe vse draæji in tudi fotografije izdelane iz filma so krepko draæje od tistih izdelanih preko digitalnih datotek. To je moëno izraæeno danes, ko vam spletni fotografi ponujajo cene izdelane fotografije mnogo niæjo kot fotografi, ki vas Ëakajo v svojih poslovalnicah. Vsem vajenim fotografij iz filma in pogleda na njih preko foto albuma in novodobnim fotografom πe enkrat toplo priporoëam. Po nakupu kompaktne digitalne kamere si najboljπe fotografije dajte izdelati. Mnogim vaπim predhodnikom je danes æal, da veliko svojih najboljπih fotografij hranijo izgubljene na disku raëunalnika. In ker se lastniki analognih kamer ne boste mogli izogniti vstopu v digitalni svet vam zaradi jasnosti trga æe lahko na zelo poenostavljen naëin pokaæem posamezne razrede kamer, njihovo uporabnost in predvsem za koga so namenjene. NemogoËe je pokazati vse modele kamer. Zato predstavljene naj ne bodo merilo dobrega nakupa, ampak samo prikaz kamere v doloëenem razredu. Kasneje pa se bomo podrobneje spoznali z dejstvom, Zakaj izdelati fotografije? Pri danaπnjem nakupu kompaktnih kamer si ne jemljite preveë Ëasa za iskanje malenkosti in detajlov na sliki, Ëe ti za vas niso izjemno pomembni. Zelo malo kamer ima nekaj zanimivejπih lastnosti, pa πe te so lahko za marsikoga samo delno ali po sploh nië odloëujoëe.»e je vaπ prvi pogoj najniæja cena, kamera s Ëim manj funkcijami ali z dodatnim optiënim iskalom, potem sploh ni diskusije. Le malo kamer eno izmed teh lastnosti sploh omogoëa.»e se zanimate za toëno doloëeno znamko, spet ni veliko izbire, saj je v vsakem uporabniπkem in cenovnem razredu le malo medsebojno konkurenënih.»e pa æe veste, da potrebujete majhno kamero za v æep, tako z veëjim razponom med goriπënicami ali tisto s πirokim kotom zajema, pa le poglejte, ali konkurenëna mogoëe ne omogoëa πe optiëne (ne elektronske, ko vam kamera samo viπa obëutljivost ISO) stabilizacije slike, veëji razmik goriπënic za enako ceno, mogoëe hitrost in natanënost delovanja, in na koncu, kakπna je kakovost slike v slabπih svetlobnih pogojih, saj v lepem sonënem vremenu velika veëina kamer naredi veë kot dobre slike za fotoalbum. Vendar dilema, kaj v tej mnoæiëni ponudbi izbrati, vedno obstaja. V forumu e-fotografija imate moænost postaviti vpraπanje, lahko se nam pridruæite na predstavitvenih dnevih fotografske opreme e- Fotografije (veë na in vam bomo skuπali pomagati.

9 v video zapisu... veë na Enostavne kompaktne kamere V tem cenovno najniæjem razredu najveëkrat sreëujemo kamere z moëno okrnjenimi lastnostmi. Tipalo je zaradi potrebe po nizki ceni zelo majhno cca. 1/2,7 palca in danes premore πest do 10 milijona toëk. Zaradi cenenosti so tudi vsi tehniëni elementi od objektiva, tipala in procesnih enot moëno poenostavljeni in zadovoljujejo samo najmanj zahtevne fotografe. Vendar, Ëe ste v analognem svetu uporabljali kamere do cenovne vrednosti 70 Euro in cenejπe filme, vas znajo tudi te cenene digitalne kamere zadovoljiti. Po drugi strani pa je nakup take kamere lahko pravi naëin spoznati digitalno fotografiranje ter kamero in se πele na podlagi pridobljenih izkuπenj, znati pravilno odloëiti za kakovostnejπo. Seveda, Ëe sploh ugotovite, da jo potrebujete. Ni jih malo, ki v danaπnji dobi hitro menjajoëih se modelov kamer pregledajo vso moæno izbiro kar na internetu. In na koncu se na podlagi vseh mogoëih razgovorov odloëijo za draæjo kamero. Po nekaj meseëni uporabi kamere pa ugotovijo, da nakup izbrane kamere ne prinaπa tistih lastnosti, katerih si æelijo. Pri vstopu v digitalno tehniko je mnogo pasti. Tehnika se zelo hitro menja in izboljπuje, njena cena gre hitro navzdol in nove kamere prinaπajo kopico novih prednosti in reπitev. In Ëe ste tehniëno usmerjen fotograf, potem vas prav hitro menjajoëa tehnologija zna spraviti v slabo voljo. Zato za marsikaterega fotografa ni slabo, Ëe skoëi v digitalno tehniko preko najcenejπih kamer. Te nam lahko nudijo zadovoljivo kakovost in uporabnost za druæinsko fotografijo. Tako bomo lahko na cenejπi naëin spoznali digitalno tehniko in predvsem, kaj od digitalne kamere sploh priëakujemo. ele z lastniπtvom digitalne kamere spoznamo, njene prednosti in slabosti, se laæe pogovarjamo o zmogljivejπih kamerah in tako spoznamo dobre in slabe lastnosti enih in drugih. Æe sama cena enostavnih kompaktnih kamer pa nam da vedeti za koga so namenjene. Za nezahtevnega fotografa, ki ne fotografira veliko, ni prezahteven do konëne kakovosti slike in predvsem, ki si ne æeli sto in ene nastavitve na kameri. Prav mnoæice nastavitev na kompaktnih kamerah druæinski fotograf v veëini primerov niti ne potrebuje. Le te pa so prisotne na veëini kamer v veëjem ali manjπem πtevilu. Vendar samo iz dejstva, da je vse skupaj stvar cenene elektronike in trgovske filozofije, da ima sto in ena nastavitev lahko tudi svojo cenovno e-fotografija - junij, julij

10 V septembru zaëenjamo z novimi fotografskimi teëaji, d vrednost. Vendar, samo to cenovno. Kajti v kompaktnih kamerah kakπne uporabniπke vrednosti te nastavitve nimajo. Velika veëina uporabnikov kompaktnih kamer tako ali tako vedno uporablja samo avtomatiko. Ta jih v veliki veëini primerov zadovolji, njihovo razmiπljanje v fotografiji pa nikoli ni iz pogleda, kako bi lahko fotograf, motiv πe bolje zajel. Foto kamera mora delovati dobro v vseh pogojih. Analogne kompaktne kamere, film in fotolaboratoriji so nam to zagotavljali.»e za te uporabnike niso dobre fotografije iz cenenih digitalnih kamer, jih tudi tiste iz draæjih, kjer je treba veëkrat poseëi po lastnih nastavitvah ne bodo. Digitalna tehnika ima zaenkrat πe to slabost, da je viπja kakovost odvisna tudi od cene kamere same. Naprednejπe kamere Naproti najcenejπim kameram nam æe ponujajo zmogljivejπe zoom objektive, kakovostnejπo sliko, saj je ponavadi tipalo veëje cca. 1/1,8 palca in tudi tehnologija procesiranja signalov pridobljenih iz tipala je boljπa. Te kamere nam omogoëajo πe veë lastnih nastavitev, vendar je velika veëina njih Za vse, ki si æelite zelo zmogljivo kamero, toda πe vedno dovolj kompaktno bo zanimiva Canon G9. po mojem miπljenju nepotrebna in samo begajo fotografa, ki je do sedaj uporabljal kompaktne film kamere. Nastavitve so tu, nekatere zelo uporabne, toda druæinski fotograf le redko kdaj razmiπlja o njih.»e lastniku kamere nekdo sluëajno prenastavi avtomatske nastavitve, πe dolgo Ëasa ne bo naredil kakovostne fotografije. Kajti z njemu nepomembnimi nastavitvami na kameri se ne obremenjuje. Druæinski fotograf potrebuje avtomatiko, torej kamero, ki v veëini primerov pravilno zajame svetlobo in s pomoëjo vπeënih algoritmov naredi fotografijo zanimivo za oko. Niso pomembni detajli, ali pravilnost osvetljenosti ali barvitosti motiva. Slika mora biti samo vπeëna za oko. Torej ostra, z zasiëenimi barvami in dobrim kontrastom. Te kamere pa nam æe ponujajo povpreëen video zapis v loëljivosti 640 x 480 toëk s vsaj 15 posnetki v sekundi. Mini kompaktne kamere s Ëvrstim ohiπjem Naslednja skupina kamer nam omogoëa predvsem kompaktnost in kakovostno tehniko. Torej majhnost, trdnost, uporabnost v mnogih pogojih tudi vremensko slabπih in na koncu tehniëno dobro kakovost fotografije. Vedno moramo imeti v mislih spoznanje, da je vsaka dobra lastnost lahko tudi kompromis, oziroma, da vsaka dobra lastnost prinaπa tudi svoje slabosti. Danes, ko so digitalne kamere πe zelo drage je treba biti pri nakupu zelo previden pri oceni, katera kamera nas zadovoljuje v veëini njenih uporabniπkih vrednostih. In te male kamere znajo marsikaterega uporabnika zadovoljiti. Kakovost izdelave je v vseh elementih dobra. Ohiπje, objektiv, tipalo, kakovost in hitrost procesne enote in algoritmov, in vse glavne programske nastavitve so v veëini primerov na najviπji stopnici. Te kamere imajo samo tri slabosti zaradi æe prej omenjene lastnosti kompromisa glede njihove majhnosti in kompaktnosti. Te tri lastnosti so. Prvo, krepko viπja cena glede na naprednejπe cenene digitalne kamere, ki zmorejo enako tehniëno kakovost slike. Drugo, majhen razpon goriπëne razdalje objektiva (zoom) in tretje, nezmoænost uporabe dodatnih pripomoëkov, predvsem predleë in bliskavic. V veëini lastnostih pa so te kamere tisto, kar druæinski fotograf danes potrebuje. Kamere za popotnike in vse ki ste æeljni dolgih goriπënih razdalj: Ta skupina kamer je moëno specifiëna. Kamere nam ponujajo kakovost in tehniëne lastnosti naprednih kompaktnih kamer in velike (10-20X-ne) optiëne razpone goriπënih razdalj. Od 26mm do 520mm. Nekateri fotografi si kamere s takimi objektivi preprosto æelijo. In seveda proizvajalci hitro najdejo nove træne niπe in nove zadovoljne uporabnike. Med analognimi kompaktnimi kamerami take z veë kot 200mm goriπëne razdalje nismo poznali. Predvsem velik format filma in kompaktnost kamere in s tem Foto BeseniËar 10 e-fotografija - junij, julij 2008

11 , delavnicami in izleti...veë na Olympus in Pentax nam za poëitniπke dni ob vodi nudita zmogljive kamere, katerim voda ne πkodi. objektiva so nam to onemogoëali. Saj nam objektivi z daljπimi goriπënimi razdaljami od 100mm niso omogoëali zadovoljive svetlobne jakosti za πe ne stresen posnetek. V digitalnem svetu pa je drugaëe. Zaradi majhnosti tipal so se goriπënice pri enakem kotu zajema kot prej na filmu moëno zmanjπale. Sedaj nam te kamere pri recimo goriπënici 50mm æe omogoëajo kot zajema kot pri filmu s 300 in veë mm objektivi. S tem so proizvajalci pridobili tudi veëjo svetlobno moë objektiva. In zaslonka 2,8 ni veë redkost tudi pri ozkem (tele) kotu zajema slike. Tudi te kamere pa imajo samo doloëeno vrednost uporabnosti. Kamere niso nië bolj zmogljive od naprednih kompaktnih, so pa draæje. In kot drugo, za enak denar lahko dobimo tehniëno precej zmogljivejπo kompaktno kamero s Ëvrstim ohiπjem, vendar brez moænosti zajema motiva z ozkim kotom nad goriπënico 120mm (ekv.35mm). Torej slabost nam lahko prinese tudi prednost oziroma nasprotno. Prednost kamere drugemu uporabniku pomeni njeno slabost. Pri teh kamerah je za vse, ki æelijo delovati z ozkimi koti zajema velika prednost objektiv. Torej zmoænost fotografiranja z zelo ozkim kotom zajema. Tako smo z moënim teleobjektivom zelo pribliæali motiv na tipalo. Predvsem popotniπki fotografi si take kamere vedno tudi æelijo. So πe vedno relativno zadovoljivo majhne, omogoëajo kakovostne fotografije zajete z ozkim kotom, nastavitev razliënih naëinov zajema tudi ne manjka in tudi cena ni pretirana. Kamer s takimi lastnostmi med analognimi kamerami nismo poznali. Treba je bilo poseëi po zrcalno refleksnih kamerah in velikimi teækimi objektivi mnogo slabπe svetlobne jakosti. Te kamere pa nam æe nudijo dober video zapis loëljivosti 640 x 480 toëk s vsaj 15 posnetki v sekundi. VeËina kamer tega razreda ni veë Samo Olympus in Praktica nam nudita menije v slovenskem jeziku. odvisna od koliëine notranjega spomina in hitrosti prenosa podatkov. Sliko shranjujejo na spominsko kartico vse do njene napolnjenosti. Tako lahko nepretrgoma snemamo video zapis tudi po nekaj deset minut. Slabπa loëljivost tipal v teh kamerah naj vas ne moti. Kot prvo æe vemo, da nam veë toëk ne priπana viπjo kakovost. Danes je pri kompaktnih kompaktnih kamerah celo tako, da celo slabπo. Æe 4M toëk povsem zadostuje za fotografijo velikosti 13 x 18 cm. MoËan tele zoom, pa nam omogoëi odliëen izrez motiva æe v fazi fotografiranja. Kompaktne univerzalne kamere V to skupino sodijo tehniëno vrhunske kompaktne kamere. Osnova je πe vedno majhno tipalo 1/1,8 palca. S tem pogojeno manjπo goriπëno razdaljo in kompaktnostjo objektiva. Tudi ohiπje je πe vedno zadovoljivo majhno, vendar polno z gumbi za razliëne nastavitve. Te kamere so namenjene fotografu, ki si æeli od kakovosti fotografije veë. VËasih tudi poveëave, predvsem pa πe vedno kompaktnost in vëasih tudi hiter poseg v osvetlitev in nastavitve z lastnim naëinom kontrole. Ponavadi so te kamere prva izbira za fotografa, ki v rokah πe nikoli ni imel SLR kamero in si predstavlja, da mu bo ta zmogljiva kompaktna kamera reπila vse probleme. In te zmogljive univerzalne kamere nam nudijo veliko veë kot prej predstavljene. Od πtevila toëk (8-12 M toëk), kot dobrem razponu zoom objektiva, odliënih zmoænostih nastavitev razliënih automatik, kot mnoæice roënih nastavitev ali kontroliranja avtomatike. Ni kamere v tem razredu, ki ne bi ponujala kakovostno tipalo z vsaj sedmimi milijoni toëk, 4-kratnim zom objektivom, dodatnimi predleëami za πiroki in ozki kot ter podvodnim ohiπjem. Obenem lahko uporabimo πe dodatne bliskavice in moænost hitrega posega v razne nastavitve preko nastavitvenih gumbov. Prav te hitre moænosti nastavitev, omogoëajo fotografu mnoæico nastavitev in kontrolo zajema slike. Vendar sem prav za te zmogljive kompaktne kamere vedno zapisal, da je kompakt samo kompakt. Nudijo veliko, lahko reëem, da πe vedno veë vsemogoëih nastavitev kot SLR kamere vendar vse te nastavitve za zahtevnejπega fotografa kmalu niso tisto kar potrebuje. In to je njihova edina slabost. Z novejπimi kamerami tega razreda, pa so odpravili πe eno slabost. Odzivni Ëas! Kljub veliki univerzalnosti, solidni kakovosti tako izdelave kamere kot tehniënih lastnosti pa nam ne nudijo tisto kar naprednejπi fotograf potrebuje. In to je celoten sistem in predvsem moænost vplivanja na globinsko ostrino! Oboje je πe vedno domena kamer SLR sveta. Kompaktne kamere (hibridne) za vse namene: Te kamere nam ponujajo prvo stopnico v resno hobi fotografijo. OmogoËajo nam skoraj vse. Visoko kakovost zapisa, vse potrebne nastavitve, kakovosten objektiv s πirokim razponom goriπëne razdalje od 24 do 432mm (odvisno od modela kamere) in moænost pogleda na motiv skozi iskalo. Le to je πe vedno elektronsko. V notranjosti kamere je πe en TFT zaslon, ki nam omogoëa zadovoljivo kakovosten pogled na motiv. Za te kamere obstoji veliko dodatnih pripomoëkov, predleëe, filtri, dodatna bliskavica itd. Te kamere pa imajo za resnejπe fotografiranje nekaj pomanjkljivosti in zato fotograf, ki æeli fotografirati veë ali mu fotografija postane celo resen hobi izbere kamero z moænostjo menjave objektiva in pravega pogleda skozi iskalo. Po drugi strani pa so te kamere nova pridobitev za vse, ki si æelijo dobro kamero, a jim je SLR sistem prezapleten. Predvsem pa, all-in-one kamera, kot jih lahko tudi imenujemo, nam v enem ohiπju, ki je zelo podobno SLR kameri nudi enostavnost, vse potrebne nastavitve, katere lahko upravljamo preko gumbov na kameri, objektiv z odliënim razmerjem goriπënic in dobro sliko. Novejπe kamere tega razreda prepriëajo marsikaterega fotografa, da se mu vstop v SLR svet ne izplaëa. Ta naj ostane zahtevnejπim fotografom, ki znajo izkoriπëati sistem, kakovost kamer in zapisa. e toliko bolj, Ëe vemo, da ni datoteke iz SLR kamere, ki jo za visoko kakovost slike ni treba dodatno obdelati s programom za obdelavo slike. Prav zaradi tega imajo all-in-one kamere svojo visoko uporabniπko vrednost. Matjaæ Intihar e-fotografija - junij, julij

12 Preizkusi fotokamer Kompaktne kamere na naπem trgu Ko se odloëamo za nakup digitalne kamere, ugotovimo, da je danaπnja ponudba na prodajnih policah tako πiroka, da je izbira prave lahko æe prava loterija. e vedno je najbolje, da se na podlagi svojih zahtev in finanënih moænosti najprej odloëimo za ustrezni razred fotokamere. Na koncu se velika veëina fotografov odloëi za kamero, ki jo odlikujejo kompaktnost po meri, majhna teæa, tri- do sedemkratni zum, mogoëe πe trdno ohiπje in za æep sprejemljiva cena. Podjetja so postavila na ogled nekaj najzanimivejπih kamer v trenutni ponudbi in njihov opis je tu. Med njimi, kot vedno, ne moremo izbrati najboljπe. Vsaka ima nekaj bolj ali manj prijaznih lastnosti, ki si jih vsak kupec posebej razvrπëa v predalëke. Glede kakovosti slike pa je mogoëe reëi, da nobena izmed teh fotokamer oziroma za zdaj nobena kompaktna kamera iz tega pogleda ne bo zadovoljila zahtevnega gledalca. Za klasiënega druæinskega, popotniπkega fotografa so fotografije v dobrih svetlobnih pogojih povsem dobre za ogled na zaslonih ali za fotoalbum. Pri kompaktnih kamerah je tako, da so bile izdelane za to, da æe takoj po pritisku proæilca zagotovijo lep posnetek. Do katere mere si vsak posameznik naredi prag zadovoljive kakovosti, pa je druga plat zgodbe. V opisih kamer se bom bolj osredinil na njihovo uporabniπko vrednost, saj, kot sem æe omenil, za doloëen namen v kakovosti slike veëjih razlik ni, tiste, ki vidno odstopajo, pa so predstavljene v opisu kamere. Canon PowerShot A580 (A590 dodana stabilizacija slike IS) Kamera je πe vedno zadovoljivo majhna, da jo lahko uvrstimo v razred manjπih kamer. Namenjena je predvsem fotografom, ki si æelijo kamero za obëasno fotografiranje druæinskih dogodkov na izletih ali vsaj osnovne popotniπke fotografije. Ohiπje je iz plastiëne mase, dobro se dræi v roki, na njem ni veliko gumbov, zaradi Ëesar je kamera v razredu kamer s preprostim upravljanjem. Baterije so klasiëne AA, kar marsikoga gotovo navduπi. Osem milijonov toëk je povsem zadovoljivih za πe tako velike poveëave ali izrez, objektiv ima πtirikratni zum in goriπënice od 35 do 140 mm. Kamera ima funkcijo prepoznavanja obraza, kar ji daje πe dodatno vrednost za druæinsko fotografiranje. Procesor Digic III zagotavlja dobro hitrost delovanja. Nova lastnost je preprost "rdeëi" program (ikona s srcem). Nastavitve za zajem v popolnosti prepuπëamo kameri. Programske reπitve so danes æe tako zmogljive, da se za kakovost posnetka pri obiëajnih svetlobnih pogojih ni bati. Kamera je zaradi preprostih uporabniπkih lastnosti in primerne cene πe kako zanimiva za fotografa, ki si æeli samo ujeti prijetne trenutke v druæinskem krogu ali na izletih, obenem pa pri nakupu πe malo prihraniti. t. toëk 8 M Objektiv (35mm) mm Objektiv f (zaslonka) 2,6-5,5 ISO (min, max) LCD zaslon 2,5', pik Kartica SD, SDHC, MMC,MMCplus, HC MMCplus Baterija (Li-Ion ali AA) AA Mera 94,3 x 64,7 x 40,8 mm Teæa 175g Canon IXUS 90 IS Kar takoj na zaëetku lahko reëem, da je kamera IXUS 90 πe vedno prava predstavnica tega imena, predstavljenega πe v filmski kameri APS leta Izjemno robustno aluminijasto ohiπje trdih linij vzbuja poseben obëutek v roki in jo hitro pribliæa æelji, da bi jo imeli. Deset milijonov toëk zadovolji tudi zahtevnejπe. Tisti, ki vedo, kako uporabljati nastavitve z gumbi, pa kaj hitro spoznajo, da je IXUS 90 ena izmed najhitrejπih kompaktnih kamer. Za odliëen pogled na nastavitve ali zajeto fotografijo je namenjen kar tri palce velik zaslon. Ne manjkata niti odliëen sistem za prepoznavanje obrazov in optiëna stabilizacija slike. Medtem ko sta za kamero znaëilni dobra robustnost in res opazna hitrost, pa je glede na konkurenco za marsikoga lahko malce kratka pri goriπënicah. Standardnih 35 mm (ekv. 35 mm) v πirokem kotu je lahko zadovoljivih, medtem ko samo trikratni zum in 105 mm (ekv. 35 mm) morda ne prepriëata. IXUS 90 je kamera, ki je koristna za vse namene, seveda pa zaradi specifiënih odliënih lastnosti, kot sta predvsem hitrost in kakovost slike, izgubi nekaj v ozkem kotu. t. toëk 10 M Objektiv (35mm) mm Objektiv f (zaslonka) 2,8-4,9 ISO (min, max) LCD zaslon 3,0', pik Kartica SD, SDHC, MMC,MMCplus, HC MMCplus Baterija (Li-Ion ali AA) Li-ion Mera 91,6 x 56,8 x 20,9 mm Teæa 155 Canon IXUS 85 (IXUS 80 in IXUS 82) H kameri IXUS 85 sem dodal πe dve iz serije IXUS. IXUS 80 in 82 se razlikujeta samo v barvi (IXUS 82 je modra). IXUS 85 je od njiju tehniëno drugaëna samo po tem, da ima deset milijonov toëk (80 in 82 jih imata osem milijonov). IXUS 85 je v vseh pogledih manjπa sestra IXUS 90, saj ima manjπe in laæje ohiπje, 12 e-fotografija - junij, julij 2008 manjπi zaslon in manj slikovnih programov. Je pa enako (zelo) hitra in ima dodano optiëno iskalo. Marsikateri fotograf si ga πe æeli, vendar pa so taka iskala uporabna zelo pogojno. Tudi IXUS 85 in IXUS 80 ter 82 imajo samo trikratni optiëni zum. Objektiv je enak kot v IXUS 90. Kamera ima tudi funkciji za stabilizacijo slike in prepoznavanje portreta. O kakovosti slike glede na konkurenëne kamere ni mogoëe dvomiti, prav tako je kamera πe kako primerna za vse, ki si æelijo kamero za v srajëni æep, mora biti robustna in πiroko uporabna. Ime IXUS poznamo æe iz leta Od takrat do danes si je Canon s tem imenom pridobil velik sloves. Kamere IXUS imajo zdaj æe veë kot dvajset let dobro ime, saj v svojem razredu omogoëajo najveë. Je pa res, da vëasih prevlada æelja po viπjih πtevilkah, pa Ëeprav na raëun kakovosti, in marsikdo pogleda tudi πe h konkurenci. t. toëk 8 M Objektiv (35mm) mm Objektiv f (zaslonka) 2,8-4,9 ISO (min, max) LCD zaslon 2,5', 230,000 pik Kartica SD, SDHC, MMC,MMCplus, HC MMCplus Baterija (Li-Ion ali AA) Li-ion Mera 86,8 x 54,8 x 22,0 mm Teæa 125g Fujifilm FinePix Z20fd - 180»e je katero podjetje s svojimi kamerami pri nas Ëedalje bolj prepoznavno, je to prav Fujifilm. Klub dejstvu, da bi lahko imeli krepko viπji deleæ, Ëe ne bi bili pred leti "talec" analogne tehnike izdelave fotografij, pa se poëasi kaæe trend veëje æelje imeti kamero prav tega proizvajalca. Ime Fujifilm πe vedno odliëno poznajo vsi, ki so uporabljali film. Kamera Fujifilm FinePix Z20fd æe na prvi pogled razkrije svojo prednost. Je med najmanjπimi, z odliëno zaπëito objektiva, zanimivim naëinom vklopa z drsnimi vrati in predvsem s teæo ter trdnim aluminijastim ohiπjem, da nam ne trga srajënega æepa, oziroma vzbuja izjemno dober obëutek v roki. Obenem pa ohranja kompaktnost, saj objektiv ob vklopu ne gre iz kamere. Objektiv je z goriπënicami od 35 do 105 mm (ekv. 35 mm). Kamera ima deset milijonov toëk, kar 45 MB notranjega spomina, funkcijo razpoznavanja obraza, funkcijo proti stresenosti ter reæe za pomnilniπki kartici xd in SD. Predvsem pa je med preprostejπimi za uporabo, tudi s kar nekaj gumbi manj kot konkurenëne kamere. Za marsikoga je to zelo pomembno, saj si æeli samo vklop, proæenje in izklop kamere brez prevelikega posega v druge nastavitve. Kamera je na voljo v veë barvnih odtenkih, kar je danes mnogim kupcem pri izbiri pisano na koæo. t. toëk 10 M Objektiv (35mm) mm Objektiv f (zaslonka) 3,7-4,2 ISO (min, max) LCD zaslon 2,5', pik Kartica xd-picture, SD, SDHC Baterija (Li-Ion ali AA) Li-ion Mera 91,3 x 56,3 x 18,8 mm Teæa 110g Fujifilm FinePix F100fd Da Fujifilm izdeluje odliëne kamere v vseh razredih, ni mogoëe dvomiti. Ima zelo πirok spekter kompaktnih fotokamer. Medtem ko je model Z20fd namenjen predvsem tistim, ki prisegajo na kompaktnost in preprostost, je F100fd njeno pravo nasprotje. Kamera je zelo zmogljiva in πiroko uporabna, predvsem pa namenjena najzahtevnejπim. Kljub πtevilnim uporabnim lastnostim so zanjo πe vedno znaëilni kompaktnost, preprostost, visoka kakovost s trdnim aluminijastim ohiπjem, s petkratnim zum objektivom z zaëetno goriπënico 28 mm (ekv. 35 mm), 2,7-palËni zaslon, funkcija stabilizacije slike in prepoznavanje obrazov. Obenem pa je z gumbom F omogoëen hiter dostop do premika Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: Cene so zgolj informativne. V tehniënih podatkih so moæne tiskarske napake.

13 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

14 e-fotografija fotonateëaji, foto uëilnica glavnih funkcij za drugaëen naëin zajema. Pod to funkcijo je tudi odliëna reπitev za spremembo dinamiënega obsega (posvetlitev temnih delov na sliki), funkcija Auto ISO z omejitvijo do 400, 800, 1600 ali 3200 ISO. Obenem pa kamera omogoëa πe delovanje pri kar 6400 in ISO. Res je, da se takrat loëljivost zmanjπa na samo tri milijone toëk in da je πum kar izrazit, toda sliko v izjemno slabih svetlobnih pogojih vsaj imamo in verjemite, da bo za druæinski fotoalbum povsem zadovoljiva. t. toëk 12 M Objektiv (35mm) mm Objektiv f (zaslonka) 3,3-5,1 ISO (min, max) LCD zaslon 2,7', pik Kartica xd-picture, SD, SDHC Baterija (Li-Ion ali AA) Li-ion Mera 97,7 x 58,9 x 23,4 mm Teæa 170g Fujifilm FinePix J Fujifilm je serijo J namenil manj zahtevnim uporabnikom, ki pa si πe vedno æelijo kompaktno ohiπje, torej tudi tistim, ki za fotokamero ne bi odπteli veliko denarja. Vseeno pa ima kamera J50 kar nekaj zadovoljivih tehniënih lastnosti. Tipalo ima 8,2 milijona toëk, veliko slikovnih programov za laæji zajem toëno doloëenih motivov, 2,7 palca velik in kar toëk loëljiv TFT-zaslon, funkcije in nastavitve so dosegljive takoj z gumbom na zadnjem delu kamere, kar omogoëa, da se malokrat opremo na nastavitve menija, objektiv pa ima kar petkratni zum. Torej je veliko dobrih lastnosti. Seveda pa cena prinese svoje in na raëun nje so doloëeni elementi slabπi. Kamera ni tako hitra kot tiste iz viπjih serij, objektiv ima zaëetno goriπënico samo 37 mm, je pa zadovoljiv z najdaljπo, ki meri 185 mm (ekv. 35 mm). Za videozapis je znaëilna loëljivost samo 320 toëk. Tudi kakovost slike ni primerljiva z draæjimi kamerami, je pa πe vedno povsem primerna za druæinsko-popotniπkega fotografa in njegov fotoalbum v digitalni ali analogni obliki. Predvsem pa, Ëe je cena prava, Ëe je v kameri πe nekaj dobrih tehniënih reπitev in Ëe sami nismo prezahtevni, nas lahko povsem zadovolji. t. toëk 8,2 M Objektiv (35mm) mm Objektiv f (zaslonka) 3,2-4,8 ISO (min, max) LCD zaslon 2,7', pik Kartica Baterija (Li-Ion ali AA) Mera Teæa xd-picture, SD, SDHC Li-ion 95,6 x 55,4 x 23,0 mm 141g Fujifilm FinePix J Kamera je z najniæje stopnice kamer Fujifilm s kompaktnim ohiπjem, torej æe kar na zaëetku vemo, da od nje ne moremo priëakovati preveë tako v tehniënem kot tudi kakovostnem smislu. Je pa zato cenovno sprejemljiva, majhna, lahka (110 g), z dobrim materialom ohiπja in je, kar je lahko za marsikaterega kupca πe kako dobrodoπlo, zelo preprosta za rokovanje. Kamera ima osem milijonov toëk, objektiv s trikratnim zumom, zaëetno goriπënico 35 mm (ekv. 35 mm). Kakovost slike je zelo na meji, predvsem zaradi objektiva. Za to ceno je paë mogoëe le to. Je pa Ëlanku priloæena fotografija, posneta s kamero J 10, predvsem zaradi æelje, da bi se videlo, da je lahko za marsikoga za domaëi album povsem zadovoljiva. Zahtevnejπi se boste odloëili za viπje cenovne skupine ali za po dimenziji veëje kamere. t. toëk 8,2 M Objektiv (35mm) mm Objektiv f (zaslonka) 2,8-5,6 ISO (min, max) LCD zaslon 2,5', pik Kartica xd-picture, SD, SDHC Baterija (Li-Ion ali AA) Li-ion Mera 91,0 x 55,0 x 22,0 mm Teæa 110g Nikon CoolPix S Kamera ima tri za marsikoga odliëne lastnosti - kompaktnost, teæo in ceno. Velika je samo 90 x 55,5 x 18 mm in je med predstavljenimi najtanjπa. Tehta samo 100 g in je v primerjavi z drugimi najlaæja. Obenem pa je prijazna tudi njena cena. Tako jo lahko vsi, ki so æeljni kamere za vsak æep tako po velikosti in teæi kot tudi ceni, kaj hitro dobijo. Seveda pa ima vsaka kamera nekatere lastnosti, ki lahko druge, ki æelijo kupiti fotokamero, motijo. Objektiv ima samo trikratni zum in πiroki kot zajema πele z zares skromnimi 38 mm (ekv. 35 mm). Je pa kamera prijazna do uporabnika in ne potrebujemo prevelikega posega za Cene so zgolj informativne. V tehniënih podatkih so moæne tiskarske napake. 14 e-fotografija - junij, julij 2008

15 veë na zajem fotografije. To pomeni, da je treba kamero samo vklopiti, proæiti in si ogledati fotografijo.»e si ne æelite poznati ali uporabljati kamere z dodatnimi funkcija, pri S 210 ni potrebe.»e vas taka kamera mika, priporoëam le pregled slike v πirokem kotu. Tu ji nekaj manjka za πirπe mnoæiëne nakupe. Vse drugo, skupaj s ceno, pa je zelo mikavno. t. toëk 8,0 M Objektiv (35mm) mm Objektiv f (zaslonka) 3,1-5,9 ISO (min, max) LCD zaslon 2,5', pik Kartica SD, SDHC Baterija (Li-Ion ali AA) Li-ion Mera 55,5 x 90,0 x 18,0 mm Teæa 120g Nikon CoolPix S Tudi Nikon se je odloëil predstaviti sodobne kompaktne kamere z daljπimi goriπënicami. V πe vedno zelo komapktnem ohiπju kamera nudi 10M toëk, kar 50MB notranjega spomina, stabilizacijo slike, funkcijo razpoznavanja obrazov in direkten popravek efekta rdeëih oëi. Objektiv nam nudi 5X-ni optiëni zum z razmerjem mm (ekv.35mm). Torej za malo kamero, ki gre celo v srajëni æep odliëno razmerje tudi za fotografa, ki si æeli doloëene motive zajeti v oæjem kotu. Zaslon je velikosti 2,5 palca in dobre loëljivosti toëk. Æe cena kamere pove, da nam nudi obilo dodatnih moænosti upravljanja s kamero preko gumbov na njej kot preko menija. Zato jo bodo veseli vsi fotografi, ki radi prenastavljajo funkcije. Kamera ima celo spot merjenje svetlobe in 2000ISO. Je pa manj primerna za vse æeljne enostavnega fotografiranja in makro fotografijo. Tu nas spusti samo do 10cm k motivu. t. toëk 10,0 M Objektiv (35mm) mm Objektiv f (zaslonka) 3,5-5,6 ISO (min, max) LCD zaslon 2,5', pik Kartica SD, SDHC Baterija (Li-Ion ali AA) Li-ion Mera 51,0 x 88,0 x 22,00 mm Teæa 120g Nikon CoolPix S »e nam po obliki in velikosti zelo podobna S550 nudi 5X-ni zum z zaëetnim razmerjem 36mm (ekv.35mm), bo kamera S600 æeljena pri fotografih, ki potrebujejo πiroki kot zajema. S600 ima zaëetno goriπënico 28mm (ekv.35mm). S pomoëjo 4X-nega zuma pa je ozki kot πe vedno zadovoljiv 112mm (ekv.35mm). S600 nam nudi 10M toëk, 45MB notranjega spomina, stabilizacijo slike, 2,7 palëni zaslon in moænost delovanja pri kar 3200ISO. Kamera je v trenutku pripravljena na delovanje po vklopu. V tem elementu je med najhitrejπimi. Ostrenje je hitro, prav tako zajem. Je pa S600 malo samosvoja pri nastavitvah in je predvsem od kupca odvisno kako hitro in dobro se spozna z nastavitvami. Kamera CoolPix S600 je zelo zanimiva in vredna ogleda ob izbiri kamere. V tem cenovnem razredu bi si sam æelel πe obëutek veëje robustnosti. Tudi zaklopka zaπëite objektiva deluje precej ceneno in mi nekako ne paπe na kamero s tako πiroko uporabniπkimi lastnostmi, vendar svoje delo povsem dobro opravlja. t. toëk 10,0 M Objektiv (35mm) mm Objektiv f (zaslonka) 2,7-5,8 ISO (min, max) LCD zaslon 2,7', pik Kartica SD, SDHC Baterija (Li-Ion ali AA) Li-ion Mera 53,0 x 88,5 x 22,5 mm Teæa 130g Olympus mju Kamera spada v najnovejπo generacijo kamer s trdnim aluminijastim ohiπjem. Mednje jo uvrπëajo petkratni zum, program razpoznavanja obraza, stabilizacija slike, programska osvetlitev temnih delov in veëbarvna ohiπja. Nudi nam veë kot zadovoljivih 8 mio. toëk, zelo hiter vklop in poslediëno moænost fotografiranja, zelo hvalevredno lastnost - menije v slovenπëini, slikovne programe z opisom uporabnosti in programsko izbiro, pomoë z vodnikom. Olympus se je z novim gumbom FUNC. reπil veëkratnega in zamudnejπega posega v meni. Zdaj lahko osnovne nastavitve najdemo in prestavljamo mnogo hitreje. Lastnost, ki ljubitelje fotografiranja v notranjih prostorih ali pokrajinskih posnetkov lahko spravi v dvom glede nakupa, je v glavnem samo πiroki kot zajema, ki se zaëenja πele pri 36 mm (ekv. 35 mm). Ozki kot zajema nudi zanimivih 180 mm (ekv. 35 mm) in bo veëino æeljnih ozkega kota æe zadovoljil. t. toëk 8.0 M Objektiv (35mm) mm Objektiv f (zaslonka) 3,3-5 ISO (min, max) LCD zaslon 2,7', pik Kartica xd-picture Baterija (Li-Ion ali AA) Li-Ion Mera 96,4 x 56,5 x 24 mm Teæa 130g 28mm (ekv.35mm) 35mm (ekv.35mm) 38mm (ekv.35mm) Kako pomembne so goriπënice? Kako πiroki kot zajema potrebujete? Zato bodite pozorni na zapis v prospektu kamere (ekv.35mm). Le ta nam odkrije kot zajema. e-fotografija - junij, julij

16 Preizkusi fotokamer Olympus mju Kamere mju letoπnje serije, v katero spada tudi model 1020, imajo vse veë zanimivih lastnosti. Kamera, ki je s funkcijami zelo podobna mju 840 (hitrost, ostrenje, meniji v slovenπëini), ima za vse æeljne toëk πe dva milijona toëk veë. Najpomembnejπa razlika je predvsem v objektivu. Mju 1020 ima kar sedemkratni zum - od 37 mm (ekv. 35 mm) do za razred mini kamer neverjetnih 260 mm (ekv. 35 mm), kar je za vse druæinske ali pohodniπko-popotniπke fotografe odliëna moænost "pribliæevanja" objekta. Tudi pri tej kameri je zajem v πirokem kotu edina omembe vredna lastnost, ki nas lahko odvrne od nakupa. PriporoËam, da kamero pred nakupom preizkusite vsaj v pogledu πirokega kota zajema.»e vas 37 mm (ekv. 35 mm) zadovoljuje, dodatnih veëjih nekonkurenënih lastnosti ne boste naπli, Olympus pa ob nakupu kamere doda πe roëno uro Olympus. t. toëk 10.1 M Objektiv (35mm) mm Objektiv f (zaslonka) 3,5-5,3 ISO (min, max) LCD zaslon 2.7', pik Kartica xd-picture Baterija (Li-Ion ali AA) Li-ion Mera 99 x 56,3 x 25,2 mm Teæa 135g Olympus mju 850SW Olympus æe nekaj let nudi kamere, ki so precej neobëutljive za udarce in vdor vlage ali vode. Novi model kamere mju 850 SW ima tipalo z osmimi milijoni toëk, objektiv 6,7-20,1/3,5-5 (ekvivalentno mm v 35-milimetrskem formatu), 6,4- centimetrsko diagonalo zaslona, razpon ISO od 64 do 1600, zanj pa sta znaëilni πe vodoodpornost do treh metrov globine in odpornost pri padcih z viπine do 1,5 metra. Poleg naπtetih (in nekaterih manj pomembnih) lastnosti ima tudi vgrajeno bliskavico z dosegom do πtirih metrov in diodo LED za osvetlitev pri makrofotografiji. Razporeditev tipk je zelo podobna kot na drugih kamerah mju nove generacije. Seveda ne manjka meni v slovenπëini. Prednost kamer serije SW je torej predvsem v robustnosti in vodoodpornosti, v kakovosti slike in hitrosti delovanja pa se ne more kosati z novima kamerama mju 840 in mju t. toëk 8 M Objektiv (35mm) mm Objektiv f (zaslonka) 3,5-5,0 ISO (min, max) LCD zaslon 2,5', pik Kartica xd-picture Baterija (Li-Ion ali AA) Li-ion Mera 93,6 x 60,9 x 21,3 mm Teæa 136g Ta posnetek je ujet s kamero Fujifilm J10. Je ena izmed najcenejπih in najbolj preprostih kamer na trgu. Njenih 8M toëk nam omogoëi narediti poveëavo A4 velikosti (slika je izrez). Predvsem Olympus mju 1030SW Lastnosti so zelo podobne kot pri mju 850 SW, vendar s πe veëjim poudarkom na robustnosti. Najpomembnejπe tehniëne razlike mju 1030 SW so: tipalo z desetimi milijoni toëk, objektiv 5-18,2/3,5-5,1 (ekvivalentno mm v 35-milimetrskem formatu), 6,9-centimetrska diagonala zaslona, razpon ISO od 80 do 1600, vodoodpornost do desetih metrov globine, odpornost pri padcih z viπine do dveh metrov in odpornost proti pritisku 100 kilogramov. Ta kamera torej poleg πe veëje robustnosti omogoëa πe πiroki kot zajema. Tudi mju 1030 SW se zaradi specifiëne lastnosti objektiva v kakovosti slike ne more primerjati z mju 840 in mju 1020, tudi v tem elementu pa je lahko za vse æeljne fotografije v hribih, na morju, Ëolnu, jadrnici, v gozdu povsem zadovoljiva. PriporoËam samo, da si zahtevnejπi ogledate kak testni posnetek. In Ëe ste bolj avanturisti z æeljo fotografiranja v vseh razmerah, sta kameri iz mju razreda SW πe kako dobrodoπli in uporabni. t. toëk 10,1 M Objektiv (35mm) mm Objektiv f (zaslonka) 3,5-5,1 ISO (min, max) LCD zaslon 2,7', pik Kartica xd-picture Baterija (Li-Ion ali AA) Li-ion Mera 93,2 x 61,4 x 21,3 mm Teæa 173g Pentax Optio V Pentax je bil pred leti po prvih kamerah Optio pri nas kar dobro prepoznaven. Vedno nam ponudijo kakπno zanimivo reπitev, predvsem pa kamere s kakovostno izdelavo in programskimi reπitvami. Optio V 20 ima πe vedno to tradicijo. Oblikovno je zanimiva, ohiπje je iz kakovostne plastiëne mase, zaslon je velikosti treh palcev, objektiv ima petkratni optiëni zum z zaëetno goriπëno 36 mm (ekv. 35 mm) do 180 mm, vgrajenih 52 MB notranjega spomina, moænost delovanja s 6400 ISO, prepoznavanje obrazov s funkcijo prepoznavanja nasmeπka, znaëilno je zelo preprosto rokovanje, za nekatere pa je pomembna πe lastnost zapisa datuma na sliko. Osem milijonov toëk je povsem dovolj za vse, ki bi radi uporabljali dodatne nastavitve, hiter vstop v slikovne programe, hitri gumb za eno funkcijo, ki si jo sami izberemo, ter zelo pregleden in preprost meni. PriporoËam, da si kamero Optio V 20 ogledate, πe preden se dokonëno odloëite za nakup. Ima nekaj veë. t. toëk 8,0 M Objektiv (35mm) mm Objektiv f (zaslonka) 3,5-5,6 ISO (min, max) LCD zaslon 3,0', pik Kartica SD, SDHC Baterija (Li-Ion ali AA) Li-ion Mera 97,5 x 56,5 x 23,5 mm Teæa 130g na robovih se izgublja ostrina zapisa. Kompromis, cena/kakovost. Toda v velikosti 10x15cm zna biti za veëino druæinskih fotografov tudi ta kakovost dobra. Vedite, da tudi draæje kompaktne kamere, kaj bistveno boljπe kakovosti ne nudijo. Zato se bolj osredotoëite na vam æelene uporabniπke lastnosti kamere. Cene so zgolj informativne. V tehniënih podatkih so moæne tiskarske napake. 16 e-fotografija - junij, julij 2008

17

18 Pentax Optio A Pentax sledi trendom kupcev, ki so jim milijoni toëk πe vedno pomembno merilo pri odloëitvi za nakup. In A 40 jih ima kar dvanajst milijonov, obenem pa πe zelo kompaktno aluminijasto ohiπje z zelo malo prijaznimi funkcijami. Druge lastnosti so danes æe nujne, Ëe æelite biti v toku Ëasa, na primer prepoznavanje obraza, stabilizacija slike, popravek prevelikega kontrasta (dinamic range) in videozapis MPEG... Slabost, ki je bolj izraæena, je πiroki kot zajema s skromnimi 37 mm goriπënice, in samo trikratnim zumom, do 111 mm (ekv. 35 mm). t. toëk 12,0 M Objektiv (35mm) mm Objektiv f (zaslonka) 2,8-5,4 ISO (min, max) LCD zaslon 2,5', pik Kartica SD, SDHC Baterija (Li-Ion ali AA) Li-ion Mera 91,0 x 56,5 x 23,5 mm Teæa 130g Praktica DCZ »e je ob nakupu kamere na prvem mestu cena, potem Praktica skoraj nima konkurence. Za to ceno je povsem solidna oziroma s povsem konkurenëno obliko, materiali, nastavitvami, menijem. Kamera je namenjena tako za prijazno uporabo kot tudi za zahtevnejπe fotografe. Obenem pa ima πe dodatno izjemno lastnost - meniji so v slovenπëini. Pri nas je ime Praktica πe vedno cenjeno, veëina analognih fotografov je uporabljala æe DSLR-kamero in s kamerami tega proizvajalca spoznavala skrivnosti fotografije. Kamera ima osem milijonov toëk, objektiv s trikratnim zumom, mm (ekv. 35 mm), moænost uporabe tako slikovnih kot roënih programov in preprost meni.»e æelimo, lahko kamero uporabljamo tudi za video in tudi posebej samo za zvoëni zapis. Da so meniji πe v slovenπëini, pa je za marsikaterega uporabnika dodaten argument za pravi nakup. Kamera deluje na dve bateriji AA. Edina veëja slabost je dolgo polnjenje bliskavice.»e je funkcija bliskavice vklopljena, se lahko kamera s slabπimi baterijami odziva tako, da po vklopu bliskavico polni dolge sekunde, v tem Ëasu pa z njo ne moremo delovati. Imejte bliskavico vedno na OFF in kamera bo po vklopu hitro pripravljena na delovanje. t. toëk 7,0 M Objektiv (35mm) mm Objektiv f (zaslonka) 2,8-5,6 ISO (min, max) LCD zaslon 2,5' Kartica SD Baterija (Li-Ion ali AA) AA Mera 90,0 x 61,0 x 25,0 mm Teæa 140g Praktica iluxmedia »e na kameri ne bi bilo napisa Praktica, bi kaj teæko rekli, da to ni kamera japonskega proizvajalca z vsaj dvakrat viπjo ceno. Tudi oblika moëno spominja na kamere IXUS. Zaradi gumba s hitrimi nastavitvami programov, veëine potrebnih nastavitev, kar tripalënega zaslona, stabilizacije slike in razpoznavanja obrazov bi kamero lahko uvrstili v krepko viπji razred. Kamera je, tako kot konkurenëne, hitro pripravljena za delovanje po vklopu. Objektiv ima trikratni zum mm (ekv. 35 mm), torej je tudi v πirokem kotu z marsikatero kamero krepko konkurenëna. Zaradi mer in teæe je izjemno kompaktna in lahka. Lahko reëem, da je Praktica presenetila. Po dokonënem prehodu iz analogne - filmske foto tehnologije na digitalno so se v celoti spremenile tudi zahteve in potrebe vsakega, ki se resno ukvarja s fotografijo, πe bolj pa (zaradi velikosti podatkov) na podroëju videa.»e smo prej obdelovali - snemali, razvijali, razmnoæevali in hranili - filme, pa je sedaj celotna tehnologija podatkovno usmerjena. Slika je postala le πe podatek v raëunalniku, na (notranjem ali zunanjem) trdem disku, zgoπëenki, DVD-ju ali kartici. Æivljenje profijev, kot zagrizenih ljubiteljev se je spremenilo iz fotografov na kemiëni osnovi v obdelovalce digitalnih podatkov in z vsem tem povezanih tehnik in tehnologij. e veë kot to: slikamo veë kot kadarkoli, v lovu za kvaliteto so posnetki in podatki vse veëji, DVD-ji pa prepolni, trdi diski pa se πibijo pod bremenov podatkov. Seveda s tem vstopamo v svet digitalne hrambe in organizicije naπih fotografij, kar nam nosi vrsto prednosti, a tudi kopico slabosti. O podrobnostih, tehnikah, naëinih in reπitvah podatkovnih arhivov za fotografe (a tudi video snemalce) bomo izdatno govorili v prihodnji πtevilki e- fotografije, ko vam bomo predstavili na testu tudi nekaj raznovrstnih in preizkuπenih reπitev iz hiπe WD - Western Digital. Sicer pa: Ëe je nekoë veljalo da smo kupovali filme pa sedaj Konec koncev ni veë vzhodnonemπka kopija japonskih kamer, ampak kamera s povpreënimi lastnostmi, za res odliëno ceno. In Ëe vas ime kamere ne moti, potrebujete obiëajno kamero za druæinsko fotografijo, je ta kamera æe lahko izziv. Ima pa πe slovenske menije in komplet dobrih lastnosti. Vedeti je treba, da je pri nas kamer Praktica na trgu kar veliko, tudi zato so se odloëili dodati slovenske menije. To je vsekakor pohvale vredna poteza in za marsikaterega uporabnika πe kako dobrodoπla in uporabna lastnost. e toliko bolj pri tej kameri, saj omogoëa πtevilne zanimive sodobne reπitve. t. toëk 8.0 M Objektiv (35mm) mm Objektiv f (zaslonka) 2,9-5,3 ISO (min, max) LCD zaslon 3,0' Kartica SDHC, Secure Digital Baterija (Li-Ion ali AA) Li-ion Mera 92,0 x 57,0 x 20,0 mm Teæa 110g Sony CyberShot W , W Edina razlika med kamerama je v njuni loëljivosti. W 150 se ponaπa s tipalom loëljivosti osem milijonov toëk, medtem ko jih W 170 premore dva milijona veë. Tisto, kar je pri kamerah najzanimivejπe in najpomembnejπe, sta njuna objektiva. Pri Sonyju so ujeli træno niπo, ki zadnje Ëase vodi predvsem v smeri kamere s πirokokotnim objektivom 28 mm (ekv. 35 mm).»e pa ima kamera πe namesto standardne trikratne petkratno optiëno poveëavo, πe toliko bolje. S kamero lahko tako delujemo v programskem kot tudi slikovnem naëinu, obenem pa je nastavitev precej preprosta. Do zdaj smo kot najosnovnejπi naëin delovanja kamere poznali naëin Auto. To se je s prihodom letoπnjih modelov Sonyjevih kamer spremenilo. Najpreprostejπi naëin delovanja kamere je zdaj Easy. Namenjen je uporabnikom, ki na kameri ne æelijo prav niëesar nastavljati, zato se ob vklopu naëina Easy z zaslona odstranijo prav vse nepotrebne ikone. Ostaneta le ikona, s katero se lahko vrnemo v druge naëine delovanja, in ikona za nastavljanje samosproæilca. Prav vse druge funkcije so onemogoëene. Seveda brez funkcij razpoznavanja obraza, nasmeπka, DRO (funkcije popravka prevelikih kontrastov), ISO do 3200, filmskega zapisa HD in veë barvnih ohiπij ne gre. Sony je s kamerama zares ujel dober veter in s pravim izborom zanimivih lastnosti obe kameri predstavil v najlepπi in najbolj obsijani luëi. Lahko da vam je ovira le cena, vendar za taki kameri niti ni pretirana, πe toliko bolj, Ëe se s toëkami ne obremenjujete. Osem milijonov jih je povsem dovolj. t. toëk W150-8,1M / W170-10,1 M Objektiv (35mm) mm Objektiv f (zaslonka) 3,3-8,0 ISO (min, max) LCD zaslon 2,7', pik Kartica Memory Stick PRO Baterija (Li-Ion ali AA) Li-ion Mera 93,7 x 58,0 x 24,0 mm Teæa 142 Tako. Kar nekaj kamer je na kratko predstavljeno. Kaj kupiti? Vsaka ima svoje dobre, kot slabe plati. Prav tako ima lahko vsak kupec svoje kriterije. Bistveno je, da se osredotoëite na lastnosti, ki jih potrebujete.»e je to cena, enostavnost rokovanja, fotografiranje pod vodo, zunanje iskalo ali moëan πiroki kot, to tudi iπëite. V kakovosti slike na raëunalniπkih ali TV zaslonih ne boste opazili veëjih razlik. Prav tako vam bodo pri izdelavi fotografij v laboratoriju lahko opravili korekture in fotografija bo veë kot samo vπeëna za domaëi druæinski fotoalbum. Konec koncev so temu te kamere tudi namenjene. Zahtevnejπi pa na visoko kakovost kompaktnih kamer πe Ëakamo. Matjaæ Intihar Namesto filmov kupujte diske! velja da fotografi in video snemalci izdatno kupuemo raëunalniπke dirske - vseh vrst, tipov, oblik in prikljuëkov, vsak po svojih æeljah, potrebah ali okoliπëinah. Veljko JukiË Cene so zgolj informativne. V tehniënih podatkih so moæne tiskarske napake. 18 e-fotografija - junij, julij 2008 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

19 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

20 e-fotografija Foto Potep (Balkan, Azija) Potovanje in fotografija II.del V prvem delu smo spoznali foto opremo popotnika fotografa. No, pa le zaënimo πe s fotografiranjem. Kot æe napisano, se fotografi na potovanjih sreëujemo z najrazliënejπimi motivi, zato si malo bolj podrobno poglejmo naëine fotografiranja najbolj obiëajnih. LJUDJE Narediti dobre posnetke ljudi je ena najteæjih nalog popotnih fotografov. Stotine potencialnih motivov nas vsak dan obkroæa, a pot od potencialnega motiva do dejanskega posnetka je za veliko ljudi zelo teæavno. Pogosto se fotografi odreëejo fotografiranju ljudi zato ker so preveë srameæljivi ali premalo samozavestni, da bi pristopili k Ëloveku in ga povpraπali, Ëe ga smejo fotografirati, se bojijo, da jih ljudje ne bi razumeli ali preprosto ne æelijo poseëi po Ëlovekovi zasebnosti. Potem pa je tu πe obëutek krivde, ko gre za dvomih, vpraπajmo za dovoljenje. Poskusimo se nauëiti par besed v lokalnem jeziku ali pa zgolj z gestami pokaæimo svojo namero. V veëini primerov bo uspeh zagotovljen, πe posebej Ëe bomo svojo proπnjo podkrepili s prijaznim nasmeπkom.»e æelimo fotografirati æensko v tradicionalem muslimanskem svetu moramo za dovoljenje vpraπati njenega moπkega spremljevalca (obiëajno moæ ali brat). Za objavo portretov nekatere zaloæniπke in medijske hiπe zahtevajo pisno privolitev portretirancev. Tem zahtevam najlaæje ugodimo s t.i. Model ali Photographic Release - s kratko izjavo, ki jo podpiπe portretiranec in s katero dovoljuje objavo svojih fotografij in imena v razliënih medijih in za razliëne namene. PORTRETI dobimo sliko na kateri vsi dobro izgledajo. Pri kadriranju iπëimo dinamiko, izjeme v uniformiranih skupinah in izogibajmo se pretirani simetriënosti. Praznovanje Holija, Varanasi, Indija DinamiËna slika vesele skupine odraæa razgibano dogajanje ob prazniku barv. OTROCI Razigrani, veseli, neobremenjeni in zvedavi otroci so pogost in æelen motiv. NajveËjo napako pa fotografi delajo, ko se pri zajemanju slike ne spustijo na njihovo raven - v dobesednem in tudi prenesenem smislu besede. Slikani od zgoraj izgledajo v podrejenem poloæaju zato je bolje, da zniæamo svoje stojiπëe, poëepnemo ali pokleknemo in se tako spustimo na njihovo velikost. Komunicirajmo z njimi, pribliæajmo se njihovi igri, pokaæimo jim posnetke na zaslonu fotoaparata in dajmo jim moænost, da tudi oni pogledajo skozi iskalo ali celo naredijo kako fotografijo.»e ne gre drugaëe se posluæujemo teleobjektivov in poëakamo, da je pozornost od nas odvrnjena na drug dogodek. fotografiranje ljudi, ki æivijo v revπëini. Najlaæje je ljudi fotografirati tako, da ËimveË Ëasa preæivimo v njihovi neposredni bliæini ali vsaj v okolju v katerem æivijo. Ljudje se navadijo na naπo prisotnost, postanejo bolj zaupljivi in sproπëeni, hkrati pa tudi mi spoznamo njihove navade, potek gibanja in izraæanja. Æal pa zaradi omejenega Ëasa na potovanjih ta naëin pride le redko v poπtev za popotne fotografe. VeËja verjetnost je, da bomo morali na hitro izbrati motiv, narediti nekaj posnetkov, v naslednjih par trenutkih pa bomo æe drugje. Za tako fotografiranje je izrednega pomena zelo dobro poznavanje svoje opreme, saj ni Ëasa za πtudij nastavitev fotoaparata in iskanje potrebnih gumbov. V trenutku se je tudi treba odloëiti ali bo posnetek pokoënega ali leæeëega formata, paziti je treba na svetlobo, misliti na kompozicijo in hkrati πe iskati kontakt z oëmi portretiranca. Tudi, Ëe smo zelo omejeni s Ëasom, pa vseeno poskuπajmo navezeti stike z ljudmi, ki jih æelimo fotografirati. VËasih bo dovolj æe pogled ali nasmeπek, drugië pa bo potrebno prositi za dovoljenje. Nekateri ljudje nimajo predsodkov pred fotografiranjem, nekateri pa se temu moëno upirajo, na sploπno pa ni nikakrπnega pravila kdaj lahko brez problemov delamo desetine zaporednih posnetkov in kdaj ne smemo fotoaparata niti usmeriti proti Ëloveku. Vedno kadar smo v Na predstavitvah imamo vedno moænost fotografiranja lokalnih obiëajev, dogodkov. Le da niso tako pristni, kot tisti iz ulice. Æenska iz plemena Karen, severna Tajska PokoËen portret πe poudari znaëilnost plemena Karen - medeninaste obroëe okrog vratu. Lahko gre samo za fotografiranje obraza, za doprsni, triëetrinski portret ali za zajem celotne figure Ëloveka. V vseh primerih moramo paziti, da ozadje s svojo barvo, teksturo ali kontrastom ne prevlada osnovnega motiva pri katerem pa je najvaænejπi poudarek na oëeh. Temeljno pravilo je, da mora biti pri portretu fokus in merjenje svetlobe naravnano na oëi. Vseeno je, Ëe so ostali deli obraza (telesa) izven fokusa (neostri, zamegljeni), a Ëe so oëi neostre, posnetek enostavno ni dober. Izogibajmo se poziranju in raje poiπëimo naravne poze, naj gre za govorico telesa, naj obraz izraæa Ëustva, naj pove neko zgodbo. Idealni objektivi za portrete so z goriπnicami nekje med 80 in 120mm (35mm format), uporabljamo pa moëno odprte zaslonke (obiëajno od f2 do f5,6). Tako dobimo portrete v pravilnih proporcih in z zamegljenim, nemoteëim ozadjem. Pri kadriranju se potrudimo, da s portretom kar najbolje zapolnemo sliko, izogibajmo se opoldanski ali moëni svetlobi, ki na obraz meëe izrazite sence. S sencami na obrazu lahko poudarimo dramatiënost, za enakomerno osvetlitev pa je najboljπa difuzna, razprπena svetloba. SKUPINE LJUDI Izogibajmo se gasilskim posnetkom, ki so bolj primerni za domaëe skupinske slike. Pri fotografiranju veëjih skupin naredimo veë posnetkov, ker je tako veëja verjetnost, da Fontana, Kuala Lumpur, Malezija Ujet trenutek otroπke razposajenosti v mestni fontani. LJUDJE V PROSTORU Z vkljuëitvijo prostora k portretu povemo veë o Ëlovekovem delovnem, bivalnem, æivljenskem okolju in tako poveëamo sporoëilnost posnetka. Pri teh fotografijah je ozadje enako pomembno kot prvi plan zato naj se vidi kaj Ëlovek dela in kje æivi - naj ne bo pasiven, ampak naj med fotografiranjem normalno dela. Za πirπe polje zajema slike so primerni πirokokotni objektivi med 24 in 35mm (35mm format), zaslonka pa naj bo bolj zaprta, zaradi veëje globinske ostrine. Namesto uporabe bliskavice v zaprtih prostorih raje zviπajmo ISO vrednost, tako da dobimo enakomerno osvetljen celoten prostor. Prodajalci Ëaja, New Delhi, Indija - Kljub temu, da so ljudje odrezani in da na posnetku ni zajet celoten prostor, pa nam slika pove neko zgodbo - dobimo vtis o dogajanju in o delovnem okolju. 20 e-fotografija - junij, julij 2008

21 veë na Izdelovalka papirnatih sonënikov, Chiang Mai, Tajska SonËniki lepo prepuπëajo svetlobo in jo celo razprπijo, tako da je bil prostor zadovoljivo osvetljen tudi brez pomoëi bliskavice. ÆIVLJENJE NA ULICI»e se bomo na potovanjih omejili zgolj na znamenitosti in zanemarili uliëno æivljenje, ne bomo zamudili le nepozabnih doæivetij, ampak bomo prikrajπani tudi za neπtete atraktivne motive. Predvsem v deæelah tretjega sveta se na ulicah odvija ogromen del æivljenja in dela. Ljudje prodajajo in kupujejo izdelke na majavih Vsako mesto, vsaka ulica in vsaka situacija stojnicah ali kar na tleh, majhne klopce od vas zahteva poseben pristop. Za spremenijo v restavracije, za vogalom fotografiranje uliënega æivljenja ni nobenih pomivajo posodo, si umivajo lase, igrajo πah pravil in le z izkuπnjami bomo postali z zamaπki od steklenic in πivajo raztrgane domaëi tudi na tem terenu. Yangon, Mjanmar - Utrinek, ki prikazuje nam nenavadno æivljenje na ulici. Ëevlje. Septemberski foto potep - Med ËevapËiËi in kalamari Naj vas naslov ne zavede. Ne gre za meπano kulinariëno doæivetje, temveë za najavo rahlo jugonostalgiëno obarvanega e-foto potepanja po Balkanu. Med 6. in 13. septembrom 2008 se bomo potepali po Srbiji,»rni gori, delëku Albanije, Hrvaπki ter Bosni in Hercegovini. Kratek opis: Zgodnje jutranji odhod bo zaznamoval dolg dan z voænjo mimo Zagreba in Beograda, preko Uæic do drugega najveëjega kanjona na svetu. Reka Tara nas bo pripeljala skoraj do zakljuëka prvega dne, do Æabljaka, najviπjega mesta na Balkanu. Zaradi obilice izredno atraktivnih fotografskih motivov bodo sledili bistveno bolj umirjeni in poëasni dnevi. Po ogledu okolice Æabljaka s πtevilnimi gorskimi jezeri bo sledil izredno slikovit prehod Durmitorja, znanega tudi kot Ërnogorski Tibet, ogled Pivskega samostana, ki so ga v sedemdesetih letih prejπnjega stoletja povsem razstavili in ga, dobesedno kamen za kamnom, preselili na drugo lokacijo. Zaradi izgradnje hidroelektrarne je dolina Pive izgubila le delëek svojega Ëara in neredko domaëini pravijo celo, da je lepπa od doline Tare. Preko NikπiËa in Pogorice bomo pot nadaljevali proti nekdaj eni najbolj varovanih meja v Evropi in v malem delëku Albanije poskuπali najti ostanke diktatorskega reæima, predvsem pa bomo delali πtevilne postanke ob najveëjem balkanskem jezeru. Od Skadarskega jezera se bomo spustili do jadranske obale. Sveti tefan, Budva, Boka Kotorska, Cavtat in Dubrovnik verjetno ne potrebujejo posebne razlage. e par deset kilometrov po Jadranski magistrali in ob Neretvi se bomo zapodili v notranjost do Mostarja. IdiliËno zgodovinsko mesto z novim mostom nam bo vzelo kar obilo prostora na pomnilniπkih karticah. Sledil bo ogled olimpijskega mesta, ki ga Valter ne brani veë. Verjetno bomo vsi zavlaëevali z odhodom, a kaj ko je na poti do doma πe toliko zanimivosti (dolina Vrbasa, Jajce, Banja Luka...). Fotografskih priloænosti in motivov bo ogromno in to praktiëno v vseh zvrsteh. e najbolj pa bodo na svoj raëun priπli ljubitelji pokrajinske fotografije saj je celo za nas, ki smo iz, z vsemi lepotami polne Slovenije, ta pot izredno atraktivna. Skoraj nië manj pa ne bodo prikrajπani ljubitelji arhitekture, æivalskega sveta in seveda portretisti. Predvideni stroπki naπega foto potepanja (po osebi za celotno potovanje): - najem kombija cca. 60 eur, stroπki goriva in cestnin cca. 50 eur, hrana in pijaëa cca. 15 eur/ dan, prenoëiπëa skupaj cca. 140 eur. Vse se plaëuje individualno in na kraju samem! Vsak potuje na lastno dogovornost. V skupini bo najveë 8 fotografov. Potovali bomo z najetim kombijem brez πoferja (izmenjaje bomo vozili sami udeleæenci). Pred odhodom bomo organizirali foto delavnico za natanëno seznanjanje o fotografiranju na poti in seveda tudi o poteku poti. Informativni sestanek/sreëanje potecialnih udeleæencev bo predvidoma v prvi polovici julija. ToËen termin in ostale informacije bodo objavljene na spletni strani: e-fotografija - junij, julij

22 e-fotografija Foto Potep (Balkan, Azija) POKRAJINA Ko se ozremo po lepi pokrajini vidimo le barvite gore, krasna drevesa, Ëudovito morje, osupljivo nebo. Æal pa fotoaparat ni tako selektiven in poleg vse te lepote na posnatek zajame tudi grde daljnovode, umazane smetnjake, zarjavele napise in praπne ceste. Pri kadriranju pokrajinskih slik moramo biti tako πe posebej pozorni na vse moteëe elemente, ki pri πirokem pogledu zlahka skazijo celotno podobo. Salar de Atacama, San Pedro de Atacama,»ile - Posnetek gorske verige v topli, poznopopoldanski svetlobi. Pokrajina vam ne bo uπla, zato poskuπajmo isti motiv slikati v razliënih svetlobnih pogojih, v razliënem vremenu ali celo v razliënih letnih Ëasih. Æal bo slednja moænost za popotne fotografe prej kot ne ostala zgolj poboæna æelja, a za zanimivo pokrajino si vzemimo vsaj en dan Ëasa, tako da smo na istem prizoriπëu zgodaj zjutraj in par ur pred sonënim zahodom. NajveË pokrajinskih fotografij je narejenih s πirokotnimi objektivi, a tudi s teleobjektivom lahko poskusimo zajeti zgolj del motiva ali pa z uporabo normalnih goriπnic naredimo veë zaporednih, delno prekrivajoëih se posnetkov in potem iz njih tvorimo panoramo. Z uporabo bolj zaprte zaslonke (tudi do f16) dobimo potrebno veliko globinsko ostrino. Ob oblaënem vremenu bo tako hitro potrebno stojalo, Ëe ne bodo fotografije stresene. GORE Zgodnja jutranja in pozna popoldanska svetloba je v gorah πe bolj uëinkovita kot kjerkoli drugje v pokrajini. Hitro spreminjajoëe se barve in vremenski pogoji zahtevajo dobro organizacijo in predpripravo ter kar nekaj potrpljenja. Zaradi moënejπe svetlobe bo dostikrat priπel v poπtev poli filter. SNEG Sneg povzroëa veliko odbleskov in tako bodo posnetki z avtomatskim merjenjem svetlobe navadno podosvetljeni, πe posebej, Ëe slikamo v sonënem vremenu. Postopoma nadosvetljujmo (po pol stopnje), dokler ne dobimo zadovoljivih rezultatov. V oblaënem ali mraënem vremenu dobi barva snega moder pridih. Znebimo se ga z uporabo toplega filtra (81B) ali s poznejπo, raëunalniπko obdelavo. Kljub moënejπi svetlobi in odbleskoma pa je potrebno biti pri uporabi poli filtra zelo pazljiv, da nebo, ki je æe tako temnejπe, ne postane skoraj Ërno. PU»AVA Glede osvetljevanja veljajo enaka priporoëila kot pri snegu, glede svetlobe pa taka kot pri gorah (jutranja, popoldanska). Pazimo, da na posnetke ne zajamemo tudi lastne sence. V vetrovnem vremenu dobro zaπëitimo svojo opremo, ker nam fini praπni delci zlahka uniëijo vitalne dele drage opreme. Wadi Rum, Jordanija Droben peπëeni prah je lahko velika nadloga tudi za foto opremo. GOZD, DÆUNGLA Zaradi slabih svetlobnih pogojev zelo zahtevno za fotografiranje. Najboljπi posnetki nastanejo ob oblaënem ali meglenem vremenu, ko je svetloba enakomerno razprπena. OsredotoËimo se na izseke in detajle, ker navadno ni prostora za πiroko zastavljene posnetke. V veliki monotonosti zelene barve poskuπajmo poiskati kontraste - najbolj opazen je kontrast z rdeëo barvo. Poviπajmo ISO vrednost ali uporabimo stojalo. VODA (MORJE, JEZERA, REKE, SLAPOVI) Voda je venomer æiva, zato se motivi nenehno spreminjajo. Zanimive rezulate dobimo s poigravanjem z razliënimi Ëasi odprtosti zaslonke. Kratki Ëasi nam sliko zamrznejo in na posnetkih lahko opazujemo posamezne kapljice, ki jih s prostim oëesom, v æivo niti sluëajno ne moremo videti. Nasproten uëinek dobimo z dolgimi Ëasi, ko se valovi spremenijo v meglice, tok reke postane zabrisan, slapovi pa izgledajo kot neæni, angelski lasje. Voda, πe posebej stojeëa, Klubsko foto potepanje po Romuniji, Moldavi in Ukrajini Æe sredi zime se je zaëela porajati ideja, da bi naπe foto izlete raztegnili Ëez par dni in πli na pravo foto potovanje. Ko sem zavrnil idejo o avtobusnem potovanju v sosednjo deæelo je bilo sprva kar nekaj razoëaranja, a kaj hitro smo vsi skupaj ugotovili, da mnoæica ljudi in foto æelje posameznikov niso najboljπa kombinacija. VeË navduπenja je poæela zamisel o potovanju v rodno deæelo grofa Drakule in kar hitro se nas je zbralo dovolj potnikov za napolnitev kombija in v slabem mesecu smo si zaërtali pot po Romuniji, Moldovi in koπëku Ukrajine. Ker nismo æeleli izgubljati Ëasa z bliænjo okolico smo æe prvi dan (pravzaprav noë) prevozili dobrπen del Hrvaπke, Srbije in Romunije in se zjutraj ustavili v lepem srednjeveπkem mestecu Sighisoari, ki je bolj, kot po svoji odliëno ohranjeni Pokljuka, Slovenija - Æe pred uporabe poli filtra je pozimi, ob sonënem vremenu nebo temnejπe, kot ponavadi. arhitekturi, znan predvsem kot rojstni kraj Vlada Tepeπa - Drakule. Dopoldan smo prebili v citadeli in pridno pofotkali vse glavne znamenitosti, a ker je bil opoldanski Ëas z moënim soncem povsem neprimeren za fotografiranje smo hitro spremenili prvotni plan in se odpravili naprej, v najbolj turistiëno romunsko mesto, v Brasov. Zaradi bliæajoëega se praznika, pravoslavne Velike noëi, je bilo v mestu in vseh bliænjih vaseh ogromno domaëih turistov. Navkljub vsej tej mnoæici obiskovalcev pa je bila glavna atrakcija, ne samo okolice, temveë kar celotne Romunije Ëez vse praznike zaprta. Grad Bran sicer nima nikakrπne povezave s krvoloënim grofom, a so ga zaradi njegove dobre ohranjenosti, lege in atraktivnega izgleda veëkrat uporabili za snemanje filmov o Drakuli. RazoËarani nad turistiëno politiko smo si grad ogledali zgolj od zunaj in preostanek Ëasa namenili mestnemu jedru Brasova. Zgodaj zjutraj smo pot nadaljevali proti vzhodu in vse bolj ugotavljali, da smo priπli v povsem drugaëno okolje, kot smo ga vajeni v Sloveniji. Ravninski svet so le poredko rezali manjπi griëi in praznino pokrajine je le πe poudarjal sila redek promet na luknjiëavih cestah. S prihodom v Moldovo se pokrajina ni nië spremenila, so pa zato bile opazne razlike v cestah in arhitekturi. Ozek asfaltni pas so zamenjale πiroke, valovite betonske ceste, ki æe desetletja niso bile Dajla, Hrvaπka - Zelo kratek Ëas osvetlitve prikaæe detajle (kapljice), ki jih drugaëe s prostim oëesom ne zaznamo. Gorenjska, Slovenija - Ob dolgem Ëasu osvetlitve se nam padajoëa voda zazdi kot meglica. Zaslonka je bila zelo zaprta, da slika ni preveë preægana v svetlih, belih delih. vzdræevane, namesto starih Dacij pa smo sreëevali prav tako stare Lade. Beton je kraljeval tudi v visoki gradnji. Vsepovsod so bili biseri komunistiëne ljudske arhitekture - slabo zgrajeni in nikoli vzdræevani visoki in na najrazliënejπe naëine pokrpani betonski bloki. Kiπinjev se ni pokazal le kot brezosebno, temveë tudi kot mesto nasprotij. Med starimi, razmajanimi trolejbusi so po praznih avenijah drveli najnovejπi, gladko zloπëeni Mercedesi, BMWji, Audiji in Porscheji, v parku pa so posedali tako mladci, obleëeni po zadnji hiphoparski modi, kot tudi æeniëke s strganimi Ëevlji in moëno ponoπenimi jaknami. Moldovsko podeæelje nam je razkrilo zakaj je to najrevnejπa 22 e-fotografija - junij, julij 2008

23 veë na Bohinjsko jezero, Slovenija - Mirna jezerska voda postane kot ogledalo in prikaæe Ëudovite odseve. povzroëa odbleske, zato za fotografiranje ob morju uporabljajmo poli filter, mirna jezerska voda pa lahko ravno zaradi odbleskov okolice postane bolj atraktivna. Pri penjenju vode (valovi, slapovi) ne merimo svetlobo na bele dele, ker bodo posnetki podosvetljeni. Za daljπe osvetlitvene Ëase (tudi po veë sekund) bosta potrebna stojalo in daljinski proæilec.»lovek V NARAVI VkljuËimo tudi ljudi v pokrajinske posnetke, saj bomo tako pokazali razmerje v velikosti. Najboljπe je uporabiti standardne ARHITEKTURA Stalnica popotnega fotografiranja od odhoda z letaliπëa, æelezniπke ali avtobusne postaje, preko sprehoda po mestu, pa vse do raziskovanja puste pokrajine poseljene zgolj z nomadskimi πotori. MESTA Mesta ponujajo neπteto razliënih fotografskih motivov in navadno so vsaj najatraktivnejπi opisani v turistiënih vodnikih ali prospektih. Po veëini (vsaj veëjih ali bolj turistiënih) mest so tudi organizirani ogledi, a kot bi se vsi zarotili proti fotografom, so taki ogledi ponavadi vedno opoldan, ob najslabπi svetlobi in ne omogoëajo daljπih postankov za fotografiranje. So pa koristni za orientacijo in za prve odloëitve kje si vzeti veë Ëasa za fotografiranje in ob katerem delu dneva je treba priti na lokacijo. Povsem jasno je, da so glavne mestne znamenitosti vedno prvi cilj, a ko bomo konëali s fotografiranjem obveznega se sprehodimo πe po stranskih ulicah, se veëkrat obrnimo, da dobimo πe druge poglede in motive vidimo v drugaëni luëi in drugaëni perspektivi. Zelo atraktivni so posnetki mest od zgoraj. V velikih mestih bomo hitro naπli znane razgledne toëke (ki jih ponavadi tudi oglaπujejo), v manjπih mestih pa povpraπajmo lokalne taksiste ali zgolj mimoidoëe, kje bi se dalo narediti dober razgledni posnetek. STAVBE Posnetek, ko obrnemo fotoaparat navzgor, nam prikaæe stavbe v poloæaju, kot da se bodo ravnokar zruπile. Profesionalni fotografi zato uporabljajo namenske objektive s korekcijo perspektive (shift objektivi), a tudi z normalnimi in celo πirokokotnimi objektivi lahko naredimo atraktiven posnetek stavb.»e je moænost, zviπajmo svoje stojiπëe - fotografiranje s sosednjih stavb ali pa pazimo, da glavni motiv postavimo Pogled s trdnjave Mehrangarh, Jodhpur, Indija - Modro mesto Jodhpur izgleda bistveno lepπe z razgledne toëke, kot pa je v resnici. Gejzirji El Tatio, San Pedro de Atacama,»ile - Silhueta Ëloveka v protisvetlobi.»lovek, ki je v drugem planu nam ne odvraëa pozornosti, a poæivi posnetek in pokaæe razmerje velikosti. ali tele objektive. Uporaba πirokokotnikov in posnetki z ljudmi v prvem planu pokvarijo razmerje velikosti, ker prikaæejo ljudi nesorazmerno velike. Ulica v Bangkoku. Zanimivost, ki doma ni videna je na predstavitvah naπih fotografij vedno dobrodoπla. Petronas tower, Kuala Lumpur, Malezija - Glavni motiv je postavljen v sredino, da ne bi bile linije preveë poπevne. dræava v Evropi (po BDPju se lahko primerja le z afriπkimi dræavami) in kako je tamkajπnje æivljenje popolnoma drugaëno od naπega. Skromne lesene hiπice med seboj povezane z blatnimi potmi tvorijo vas, πtevilni vodnjaki nam dajo vedeti, da ni sledu o vodovodu, æivahno dogajanje ob cerkvi in zapuπëeni ostanki ponesreëene blokovske gradnje socialistiëne zadruge pa nas zmedejo ob dejstvu, da je Moldova æe skoraj dve desetletji zadnji branik pozabljenega sovjetskega naëina æivljenja. Deæ in zelo slabe, a povsem prazne ceste so nas pripeljale na sever, do meje z Ukrajino, kjer smo se sreëali z okostenelostjo policijske, carinske, veterinarske in druge birokracije. Dobri dve uri (in nekaj evrov podkupnine) smo potrebovali za preëkanje praznega mejnega prehoda in tako smo bili prikrajπani za dobrπen del svetlih uric poti po Ukrajini, ki se je izkazala, vsaj na prvi pogled, za bolj razvito od svoje juæne sosede. Naslednje dolgotrajno preëkanje meje (med Ukrajino in Romunijo), spet polno birokratskih zaprek, smo si krajπali s pogledi na brhke ukrajinske mejne uradnice. PrazniËni Ëas pa nam je prinesel tudi prijetna preseneëenja. Na severu Romunije, v Bukovini smo poleg obëudovanja poslikanih samostanov lahko prisostvovali tudi pravoslavnim maπam in z nenehnim pritiskanjem na sproæilce fotoaparatov nemalokrat spravili v zadrego in jezo stalne stanovalke teh samostanov, nune. Pokrajina se je bistveno spremenila in ravnice s polji so zamenjali gozdnati hribi in visoki prelazi prekriti s snegom. Kljub domaëemu okolju pa smo hitro spet ugotovili, da je Romunija verjetno zgolj po nakljuëju padla v Evropsko skupnost. Namesto avtomobilov smo na podeæelskih cestah sreëevali konjske in volovske vprege, na poljih pa so delo traktorjev opravljali ljudje z motikami ali v najboljπem primeru s konjsko vprego. Prav ironiëno so med skromnimi lesenimi hiπicami izgledale velike, veënadstropne hiπe - turistiëni penzioni, zgrajeni z evropskimi sredstvi. Motivov za fotografiranje je bilo veë kot na pretek in tako smo skoraj pozabili na πtevilne stare lesene cerkvice, ki so pravzaprav znaëilnost tega dela Romunije. Potovanje smo zakljuëili z veseljem na æalostnem kraju. V vasici Sapanta so vsi nagrobniki na pokopaliπëu opremljeni s sliëicami v stilu naivnega slikarstva in opremljeni z veselimi verzi, ki se nanaπajo na æivljenje, oziroma trenutek smrti pokojnika. NiË Ëudnega, da je kraj v svetu zaslovel kot veselo pokopaliπëe. e dobrih tisoë kilometrov po Romuniji in Madæarski in prvomajske praznike smo doëakali doma. Prvo klubsko potovanje je v vseh pogledih uspelo. V prijetni druæbi smo spoznavali nam dokaj neobiëajno pokrajino, arhitekturo, kulturo in naëin æivljenja in vse to zajeli na tisoëerih posnetkih. Skupina je bila ravno prav majhna, da smo bili fotografsko in potovalno prilagodljivi in ravno prav velika, da smo lahko izposlovali kak popust, oziroma, da so bili stroπki potovanja manjπi. Marko PetriË e-fotografija - junij, julij

24 e-fotografija Foto Potep (Balkan, Azija) Petronas tower, Kuala Lumpur, Malezija Poπevne padajoëe linije naredijo posnetek atraktiven. Ëimbolj v sredino posnetka. Seveda pa lahko tudi poπevne in padajoëe linije naredijo posnetek zelo zanimiv, vendar ne velja pretiravati s πtevilënostjo takih posnetkov. Topla popoldanska svetloba, kot kontrast hladnosti betonskih stavb deluje zelo uëinkovito. Velike steklene povrπine na sodobnih nebotiënikih lahko izrabimo za posnetke odsevov (sosednjih stavb, oblakov, neba,...). e posebej pri starejπih stavbah bodimo pozorni tudi na detajle. ZNAMENITOSTI»udovite slike Taj Mahala, Machu Picchuja, Eifflovega stolpa, Kipa svobode, stolpov Petronas,... so se nam æe globoko zarezale v spomin, saj smo jih lahko videli v tisoëerih turistiënih broπurah, revija, knjigah, razglednicah, celo na skodelicah za kavo. Pravi fotografski izziv je narediti Ëimbolj enako fotografijo, kot Taj Mahal, Agra, Indija - Na drugi strani pa ni turistov in z vkljuëitvijo domaëinov v posnetek dobimo povsem unikatno fotografijo. so omenjene in povsem drugaëno, tako kot jo πe nismo videli. Znamenitosti so po vsem svetu in v vseh letnih Ëasih zelo oblegane in Ëe noëemo imeti na posnetku (zaradi mnoæice turistov) komaj razpoznaven motiv, pridimo na lokacijo pred najveëjim navalom turistiënih skupin in/ali ostanimo na lokaciji, ko skupine odidejo. VERSKI OBJEKTI Cerkve, moπeje, samostane, templje, kapelice in podobno najdemo tako v velikih mestih, kot v majhnih vaseh. Zaradi nenehnih aktivnosti, ki v njih navadno potekajo, pa tudi zaradi zanimive arhitekture so to priljubljeni fotografski motivi. Zunaj ne bodimo pozorni samo na celoto, ampak se ozrimo na πtevilne detajle, ki so povezani s posamezno religijo. Ljudi pred in v objektu poveæimo z dogajanjem, verskim obredom ali s samo vero. ObiËajno so vstopi v verske objekte dovoljeni, vendar se vedno pozanimajmo kakπni so predpisi in kakπni obiëaji veljajo. Ponekod vstop ni dovoljen æenskam, drugje morajo biti pokrite, nekje ne smemo nositi kratkih hlaë, spet drugje moramo biti bosi. Pri obisku bodimo spoπtljivi in pred fotografiranjem vedno vljudno vpraπajmo, Ëe je dovoljeno in pod kakπnimi pogoji. Velikokrat je prepovedana uporaba bliskavice, vëasih tudi stojala. Med obredi ne uporabljajmo bliskavice tudi Ëe je drugaëe v objektu dovoljena in zavzemimo svoj poloæaj tako, da med fotografiranjem ne bomo ovirali obreda in udeleæencev. Taj Mahal, Agra, Indija. Dopoldan, ko Taj oblegajo mnoæice turistov je praktiëno nemogoëe narediti dober posnetek. INTERIERJI V notranjih prostorih se skoraj vedno sreëamo s problemom pomanjkanja svetlobe in z razliënimi viri svetlobe, ki imajo razliëne barvno temperaturne vrednosti. Pomagamo si lahko z nastavitvijo viπje vrednosti ISO, z dosvetljevanjem in z uporabo daljπih Ëasov osvetlitve. Z direktno osvetlitvijo s svetlobo iz bliskavice dobimo zelo ploske posnetke zato si poskuπajmo pomagati s kombinacijo razpoloæljive svetlobe in Foto potep - Okrober 2008 / Kambodæa, Laos, Tajska»e vas zanima kje sta svoje dogodivπëine doæivljala Indian Jones in Lara Croft, Ëe bi se radi peljali s takim Ëolnom kot James Bond in Ëe bi radi videli deæelo Ëez katero je letel Air America, se nam pridruæite na e-foto potepanju po Kambodæi, Laosu in Tajski od 25. oktobra do 6. novembra. Kratek opis: Polet preko Bangkoka do Siem Reapa, kjer bomo po kratkem privajanju na novo okolje in Ëasovno razliko prve jutranje æarke priëakali (seveda s fotoaparatom na stativu) pred veliëastnim Angkor Watom, ki je nekoë veljal za najmogoënejπe mesto v kmerskem imperiju. Dneve bomo nadaljevali z raziskovanjem ostankov starodavne kulture in si ogledali tudi moëno zaraπëene templje stran od uhojenih turistiënih poti, vmes pa v svoje objektive Swayabunath, Kathmandu, Nepal. Detajl (molilni mlinëki) pred budistiënim templjem. lovili kmete na riæevih poljih, restavratorje in delavce ob templjih, razigrane otroke na praπnih πolskih dvoriπëih in nasploh nam neobiëajen naëin æivljenja. PreseneËi bomo tudi nad æivljenjem, ki se odvija v vietnamskih vaseh, postavljenih kar na vodi jezera Tonle Sap. Sledil bo polet do nekdanje laoπke kraljeve prestolnice Luang Prabanga. Kljub temu, da se Laos in s tem tudi Luang Prabang ne moreta upreti svetovni globalizacija, se bomo tu vseeno poπteno naëudili vaπki umirjenosti mesta, ki je pod Unescovo zaπëito. Mirnost, prijaznost in nevsiljivost domaëinov nas bo spremljala na vsakem koraku, ko se bomo sprehajali med templji, se povzpeli na hrib Phu Si (Ëudovit razgled nad celotno okolico), si na bregu Mekonga privoπëili obvezno laoπko pivo ali ko bomo s fotoaparatom poskuπali zajeti vse nenavadne vrste sadja in zelenjave na trænici. Ob sonënem vzhodu bomo menihom darovali nekaj riæa in poskuπali narediti Ëimbolj atraktive posnetke dolgih povork oranænih. Prav nië nenavadno ne bo, Ëe se bomo na samostanskem dvoriπëu zapleti v pogovor z njimi ali prisostvovali kakπni uëni uri za novince. S kolesi se bomo zapeljali po okoliπkih vaseh in spoznali obrti, za katere v zahodnem svetu sploh ne vemo, da πe obstajajo - roëno izdelovanje papirja, roëno tkanje, izdelovanje glinenih izdelkov in nenazadnje tudi domaëa æganjekuha. VeË kot dovolj priloænosti za bolj neobiëajne fotke. Voænja po Mekongu s poëasno ladjico (hmm, z velikim Ëolnom) ali hitrim Ëolnom (verjemite - zares je hiter!!!) do votline s tisoëerimi kipci Bude in do Ëudovitih slapov Kuang Si. KAMBODÆA - Angkor Wat, najmogoënejπi in najbolj znani tempelj starodavnega velemesta, ki se je razprostiral na impozantnih 3000 km 2 tevilni templji so moëno preraπëeni in veëkrat dobimo obëutek, kot da smo se znaπli v Tomb Raiderju. Nekaj fotografskega igranja z veëkratno ekspozicijo. LAOS - Luang Prabang je poln Ëudovito ohranjenih budistiënih templjev 24 e-fotografija - junij, julij 2008

25 veë na Notranjost stolpa Petronas, Kuala Lumpur, Malezija Le redko je v notranjosti dovolj svetlobe za posnetke brez bliskavice. bliskavice ali tako, da svetlobo bliskavice odbijemo od kakega predmeta in jo tako razprπimo. Tako fotografiranje je zelo zahtevno, zato bomo za dobre rezultate potrebovali kar nekaj vaje. Laæja je uporaba stojala in daljinskega proæila, ki nam omogoëata daljπo osvetlitev brez stresenih posnetkov.»e nas zanima samo ozek motiv, ki je zadostno osvetljen, okolica pa ne, uporabimo toëkovno merjenje svetlobe. Pri razliënih virih svetlobe (sonëna svetloba, umetna svetloba z razliënih æarnic) na posnetku barve ne bodo verodostojne, ne bodo prave. Potrebna bo naknadna, raëunalniπka obdelava posnetka. Delo nam bo olajπano, Ëe bomo uporabljali RAW zapis podatkov. KO SE ZMRA»I Mesta, naselja in stavbe postanejo ob mraku popolnoma drugaëna in veëerni posnetki bodo naπi zbirki dodali novo, drugaëno dimenzijo. Najboljπa svetloba za tako fotografiranje Zlati tempelj, Amritsar, Indija - Za posnetek je bilo na voljo le par minut, ko je bilo nebo πe modro in πe niso bile priægane vse luëi. Naprej na Tajsko, v Chiang Mai, ki nam bo izhodiπëe za izlet proti burmanski meji, h gorskim plemenom (t.i. Dolgovratke, Dolgouhke, oziroma Karen, Akha). MogoËe bo πe volja za individualno spoznavanje mesta ali obisk okoliπkih rokodelskih vasi, kjer delajo papirnate deænike in pahljaëe, iz svile tkejo Ëudovita oblaëila in iz gline delajo lepe loëarske izdelke. Z noënim vlakom (ali avtobusom) do tajske prestolnice, kjer se pot tudi zakljuëi. Namesto takojπnjega povratka domov lahko ostanete πe kak dan v Bangkoku za ogled mesta in nenazadnje tudi za nakupe ali pa nadaljujete pot do katere od tajskih poëitniπkih destinacij. To bo prvo e-foto potepanje, ki ne bo namenjeno zgolj fotografom, saj bo organizirano tako, da bodo na potovanju lahko uæivali tudi spremljevalci, ki jim fotografija ni tako resen hobi. Medtem, ko bomo fotografi vstajali pred sonënim vzhodom, bodo spremljevalci lahko πe malo poleæali, si v miru ogledali tisto kar smo mi prefotografirali in se nam pridruæili pri kosilu (ko bo za fotografe Tajska nudi odliëne lokacije za oddih kot fotografijo. Kom Phangan, Tajska»udoviti sonëni zahodi nudijo neverjetne barvne prehode. je nekako 10 do 20 minut po sonënem zahodu. Nebo je πe modro obarvano in luëi πe ne predstavljajo dominantne svetlobe. Ob popolnem mraku pazimo, da na posnetku ne bo preveë praznih, temnih, neosvetljenih predelov. Seveda bomo potrebovali stojalo in daljinski proæilec. Zaradi velikih kontrastnih razlik med osvetljenimi deli in temnim ozadjem preverimo, Ëe posnetki niso pod ali nadosvetljeni. POSEBNI DOGODKI Po vsem svetu vsakodnevno potekajo spektakularni, barviti in mnoæiëni dogodki, ki pritegnejo fotografsko pozornost. Za uëinkovito fotografiranje je potrebna dobra predpriprava, saj je treba vedeti za kakπen dogodek gre, kje in kdaj se bo odvijal, kako bo potekal in πe na desetine drugih podrobnosti. Za vse dogodke velja priti na prizoriπëe pred priëetkom, da imamo Ëas za ogled lokacije, da lahko domaëine, organizatorje ali celo kar udeleæence povpraπamo o poteku dogajanja, da si poiπëemo primerno mesto za fotografiranje, da se seznanimo s svetlobnimi in drugimi pogoji.»e bo πlo za bolj nenaërtovan in neorganiziran dogodek, pa bomo potrebovali veë potrpljenja za dober posnetek, predvsem pa bomo morali biti zelo prilagodljivi - kar se tiëe menjavanja lokacije in foto opreme. Poleg sodelujoëih, so dober fotografski motiv tudi gledalci. PRAZNOVANJA Ob praznikih se ljudje lepπe obleëejo, zbere se mnoæica, dogajanje je bolj sproπëeno, s tem ima tudi fotograf veë moænosti za fotografiranje. PrikljuËimo se dogajanju, da zaëutimo utrip praznika in poskusimo posnetke povezati v zgodbo, ki jo nudi praznovanje. Lokalna praznovanja lahko tako ali tako najslabπa svetloba). ZveËer bo za vse dovolj Ëasa za druæenje, za spoznavanje azijske kulinarike, za oglede tradicionalnih plesov in tudi za πtevilne izredno ugodne nakupe. Z nekaj malega barantanja in izbiranja boste zagotovo naπli goro odliënih izdelkov po smeπno nizkih cenah. Tako kot se æenske ne bodo mogle upreti πalom ali drugim unikatnim, roëno izdelanim svilenim stvarem v Luang Prabangu, tako bodo moπki dopustili, da jim vzamejo mero indijski krojaëi v Chiang Maiju. Najbolje, da greste na pot s Ëim bolj praznimi torbami in si v Siem Reapu πe kakπno dokupite. O nakupih tehniënih izdelkov v Bangkoku ste pa verjetno æe kaj sliπali. Verjemite, da pri tako ugodnih nakupih zlahka zasluæite za celotno pot. O fotografskih motivih na poti bi lahko spisali kar nekaj strani. Vsega bo dovolj, πe najveëja bojazen je, da nam bo zmanjkalo prostora na pomnilniπkih medijih ali se nam izpraznile baterije. Termin potovanja je okviren in se lahko spremeni zaradi letalskega voznega reda, oziroma zaradi izbire drugega mesta odhoda/ prihoda. Predvideni stroπki potovanja (po osebi za celotno potovanje): medcelinska letalska karta s taksami cca. 950 eur, vsi lokalni prevozi (vkljuëno z letalskimi kartami in taksami) cca. 550 eur, vse vstopnine in vize cca. 120 eur, hrana in pijaëa cca eur/dan, prenoëiπëa skupaj cca. 150 eur. Cena medcelinske letalske karte je lahko tudi niæja, Ëe se odloëimo za odhod s kakega drugega letaliπëa (ne iz LJU), prav tako pa se lahko cena vseh letalskih kart spreminja glede na trenutno ceno goriva. Vse se plaëuje individualno in na kraju samem! Vsak potuje na lastno dogovornost. Æelja veëine Hindujcev je umreti in biti kremiran v svetem mestu Varanasi, ker se s tem osvobodijo veënega kroga reinkarnacije. Smrt ob Gangesu je tako odreπitev in hkrati dober posel za mafijo Nedotakljivih, ki skrbijo za pogrebne ceremonije. Prisotnost belcev je v spoπtljivi oddaljenosti sicer dovoljena, a je obred praktiëno nemogoëe fotografirati. Z nekaj znanja, izkuπenj in veliko sreëe je meni vseeno uspelo. vëasih trajajo tudi po veë dni ali lokacijsko zavzamejo ogromno prostora - potrebna bo dobra kondicija. PARADE, SPREVODI Zaradi nenehnega gibanja v teh dogajanjih nimamo veliko Ëasa za posnetke. Veliki shodi privabijo ogromno mnoæico ljudi zato bo naπe gibanje zelo oteæeno - najbolje si je najti stalno, dobro pozicijo in od tam spremljati premikajoëe se dogajanje.»e pa je moænost za premikanje, se poskuπajmo pridruæiti sprevodu ali paradi tako, da lahko delamo bliæinske posnetke. OdliËna priloænost za fotografiranje je tudi tik pred zaëetkom shoda, ko se ljudje pripravljajo. Moænost za posnetke portretov, kar je pozneje v gibanju bistveno teæje. Pustni sprevod, Markovci, Slovenija»e gibanje sprevoda ni preveë hitro in Ëe je dovolj prostora, se lahko pomeπamo med udeleæence in naredimo bliæinske posnetke. Vsako jutro ulice napolnijo nepregledne vrste menihov, ki sprejemajo darove (hrano) vernikov V skupini je lahko najveë 8 fotografov in pribliæno toliko spremljevalcev. Kljub temu, da je naëin potovanja bolj popotniπko usmerjen (lokalni prevozi), se vsepovsod spi v Ëistih sobah, opremljenih s kopalnico (wc, tuπ) in klimo. Na vsej poti je izbira hrane zelo pestra in ni nikakrπne bojazni, da bi vedno jedli le riæ :) in da bi tako zaradi lakote shujπali. Obveznih cepljenj ni, verjetnost okuæbe z malarijo je minimalna (priporoëljiva je preventiva z uporabo repelentov), svetujemo pa osnovno popotniπko higieno in pazljivost pri prehranjevanju. Pred odhodom bomo organizirali foto delavnico za natanëno seznanjanje o fotografiranju na poti in seveda tudi o poteku poti. Informativni sestanek/sreëanje potecialnih udeleæencev bo predvidoma v prvi polovici julija. ToËen termin in ostale informacije bodo objavljene na spletni strani: e-fotografija - junij, julij

26 Fotografski nateëaji PREDSTAVE Izredno teæko delo, Ëe slikamo predstave (gledaliπke igre, plese, opero,...) v zaprtem prostoru. Poleg æe tako omejenega manevrskega prostora (obiëajno sedeæ med drugimi obiskovalci, ki jih ne smemo motiti) se moramo spopasti πe s teækimi svetlobnimi pogoji. Na uporabo bliskavice in stojala lahko kar pozabimo, zato nam ostane edino, da na aparatu poveëamo vrednost ISO in poskuπamo posneti igralce, ko so dobro osvetljeni. Najbolje se bo obneslo toëkovno merjenje svetlobe. Indijsko pakistanski mejni prehod, Wagah, Indija. S posnetkom gledalcev dobimo novo dimenzijo dogodka. Laæje delo bomo imeli pri uliënih predstavah, ker je obiëajno na voljo bistveno veë svetlobe, pa tudi z bliskavico ali stojalom si lahko pomagamo. Poleg igralcev lahko posnamemo tudi gledalce. Na veëjih, mestnih trænicah se dogajanje skoraj ne ustavi in traja praktiëno ves dan in vse dni v tednu. Pri manjπih, vaπkih trænicah pa je treba vedeti, kdaj so træni dnevi, kdaj se zbere najveë ljudi. Træni dnevi so nemalokrat pravi druæabni dogodek, ko se sreëajo ljudje iz okoliπkih krajev. Praviloma je najveë dogajanja zjutraj, ko prodajalci pripeljejo stvari in z njimi polnijo stojnice in police. Tudi, Ëe trænice niso pokrite, pa je svetloba nemalokrat zelo problematiëna, ker πtevilni prodajalci pokrivajo svoje stojnice s senëniki ali velikimi plastiënimi ponjavami. Uporabimo bliskavico za dosvetljevanje. HRANA, UMETNA OBRT Priljubljen fotografski motiv predvsem kadar gre za nam kaj neznanega, eksotiënega. Ponavadi je na trænicah razstavljeno sadje in zelenjava pravi raj za igranje s kompozicijo. Enako je z obrtnimi izdelki, ne glede na to ali so namenjeni domaëinoma ali pa gre za spominke za turiste. tevilni vzorci, barve, kontrasti - meje postavljata le naπe znanje in domiπljija. Poslikajmo tudi ljudi, ki pripravljajo hrano in rokodelce pri njihovem delu. ÆIVALI Fotografiranje æivali zahteva veliko potrpljenja, Ëasa in tudi veliko sreëe. Tako, kot pri fotografiranju ljudi, tudi za æivali velja, da moramo pri bliæinskih posnetkih vedno ostriti na oëi. Poskuπajmo posneti æivali v gibanju. ÆIVALI V DIVJINI Ko vidimo æivali v divjini smo navadno zelo veseli, mogoëe celo vzhiëeni, a to πe ne pomeni, da lahko pri fotografiranju kar pozabimo na kompozicijo, tehniëno dovrπenost in barvno usklajenost posnetkov. Pravi izziv je priti æivalim dovolj blizu, da bo posnetek dober. V posebnih parkih so æivali æe navajene na Ëloveπko prisotnost in pribliæevanje mogoëe ne bo tako zahtevno. V pravi divjini in na safarijih pa brez uporabe teleobjektivov ne bo πlo. Potrebno bo 300mm (35mm format) ali veë.»e so nam taki objektivi predragi ali preteæki, si lahko vsaj delno pomagamo s telekonverterji, vendar moramo pri tem upoπtevati, da bo zato potrebno bolj odpreti zaslonko ali podaljπati Ëas osvetlitve. Na safariju bomo najbolj koristne nasvete za fotografiranje æivali dobili kar od πoferja, ki nas vozi, saj najbolj pozna navade æivali in njihov naëin gibanja. TRÆNICE»udovite lokacije za oglede in za fotografiranje. Vedno je polno ljudi, ki so prezaposleni s svojimi opravki, da bi bili posebej pozorni na fotografe in tako nam je delo zelo olajπano. PoiπËimo mesta od koder bomo lahko naredili πiroke posnetke dogajanja na trænici in pribliæajmo se ljudem, da naredimo posnetke portretov, ljudi v prostoru in stvari, ki jih prodajajo in kupujejo. Dobri so tudi ozki izseki ali posnetki detajlov. Trænica v Njaung veju, Mjanmar -»eprav ozek izsek, pa iz njega lahko razberemo lokacijo in vsebino. UËinkovita protiuteæ πirokim posnetkom celotne trænice. Poletni fotonateëaji Na spletni fotogaleriji e-fotografija, bo v mesecu juliju odprto veë fotografskih fotonateëajev. ( Odprta sta æe fotonateëaja za fotografije iz MotoristiËnega zbora v Æireh in letalskega mitinga na Mariborskem letaliπëu. V pripravi je fotografski nateëaj na temo Ljubljana, ki ga organizira Mercator center iπka. Zopet bo veëina prispelih fotografij na nateëaj tudi razstavljena. V poletnem Ëasu pa bo odprt tudi fotonateëaj naπe poëitnice. Vabljeni k sodelovanju in predstavitvi vaπih fotografij. Tigre, Buenos Aires, Argentina - Kompozicijsko igranje na preprostem motivu. Sagarnaga, La Paz, Bolivija - Izgleda kot ponavljajoëi se vzorec,a podroben pogled pokaæe raznovrstnost in unikatnost. Sepilok, Borneo, Malezija - Za dober posnetek nemirnih æivali je potrebna obilna mera potrpljenja. ÆIVALSKI VRT Tudi lokalni æivalski vrt bo dobra priprava pred odhodom na safari. Preæivimo kakπen dan ali dva v æivalskem vrtu, da spoznamo opremo, ki jo drugaëe bolj redko uporabljamo in da ugotovimo kako blizu æivali moramo priti za dober posnetek. Mreæaste ograje na posnetkih se znebimo tako, da objektiv s sonëno zaslonko naslonimo na mreæo in moëno odpremo zaslonko (f2,8 do f4). Najboljπe rezultate dobimo z uporabo teleobjektivov. Marko PetriË Se nadaljuje... V tretjem zadnjem delu pa kaj lahko naredimo s fotografijami, ko se vrnemo domov. 26 e-fotografija - junij, julij 2008

27

28 Epson EMP400W - Veliko oko VeËno vpraπanja, kako od blizu projecirati veliko sliko? Odgovor je preprost, teæko. Vsak proizvajalec se tega loteva po svoje in vsaka reπitev ima svoje prednosti in teæave. Epson se je tega lotil na prav poseben naëin, moëno je poveëal optiëni del. Zaradi tega ima EM400W prav posebno obliko,ki ga æe od daleë razlikuje od vseh ostalih projektorjev. Sprednja leëa je namreë ogromna LeËa je res impresivna in malce spominja na ribje oko. in omogoëa na razdalji komaj 65 cm projeciranje slike z diagonalo preko 150 cm v 16:10 razmerju. Projektor zaradi tega malce spominja na zlato ribico, a na sreëo je ohiπje v klasiëni, beli poslovni barvi. Ostale tehniëne lastnosti niso tako impresivne, a kljub temu pokrijejo veëino poslovne rabe. Najviπja svetilnost je 1800 lumnov, kar je glede na razdaljo projeciranja slike veë kot zadovoljivo. Na raëun formata slike je loëljivost spodobnih 1280 x 800 pik, kar zadostuje tudi za HDTV signal v niæji loëljivosti. PrikljuËkov je kar nekaj, dva VGA vhoda, audio vhod, projektor ima vgrajen zvoënik ter omreæni vhod, ki je namenjen upravljanju na daljavo. Zaman boste iskali HDMI ali DVI vhod, projektor je namenjen poslovni rabi. Od vklopa do prikaza slike potraja nekaj sekund, je namreë zelo hitro pripravljen na delo. Tudi z ugaπanjem ni nobenih teæav, æe po nekaj sekundah se ventilator ugasne in ga lahko pospravimo v torbo. To sicer doprinese k malce veëji glasnosti, lahko pa zmanjπate svetilnost in s tem zmanjπate hrup za nekaj decibelov. PraktiËno nobenega Ëakanja, ne pri vklopu ne pri izklopu. Upravljanje je preprosto, vse moænosti so dosegljive tudi preko daljinskega upravljalca. Edino roëno opravilo je nastavitev ostrine in viπina prijeciranja. Kvaliteta slike je zadovoljiva, zaradi πirine in velike prednje leëe pride do majhnega krivljenja robov v zgornjem delu. Projektor dobro Pred steno, razdalja je zelo majhna. Za primerjavo je poleg revija. opravi tudi z videom, za fotografije je kontrast 1:500 veë kot zadovoljiv. Epsonu je uspelo narediti dober poslovni projektor, ki omogoëa prejeciranje praktiëno pred steno. Tudi cena je zelo dostopna, ne samo poslovnim, ampak tudi domaëim uporabnikom. Aleπ Borlak Praktice govorijo slovensko Novi modeli digitalnih fotoaparatov Praktica so odslej slovenskim uporabnikom πe bolj domaëi. Novinci Praktica DCZ 8.1, Luxmedia 8403, Luxmedia 12XS ter videokamera DVC 5.1 HD imajo namreë vgrajene menije v slovenskem jeziku, ki tako πe nadgrajujejo dosedanje prednosti izdelkov te blagovne znamke. Nemπki proizvajalec je za pomladnopoletno kolekcijo pripravil sveæo izbiro barv, ki dopolnjujejo atraktiven videz posameznih modelov, nekaj novosti pa je tudi med naprednimi funkcijami fotografiranja. Digitalni fotoaparati blagovne znamke Praktica so v Sloveniji zelo priljubljeni, saj jih uporablja vsak deseti ljubitelj fotografije. Pri slovenskem uvozniku, podjetju Eurovision, d. o. o., pa si ob predstavitvi novih modelov obetajo πe veëji træni deleæ. Nove Praktice, med katerimi so modeli Praktica DCZ 8.1, Luxmedia 8403, Luxmedia 12XS ter DVC 5.1 HD, namreë æe govorijo slovensko ter so zelo prijazne do uporabnika. Epson spada med tiste proizvajalce tiskalnikov, ki s kvalitetnimi izpisi æe dolgo Ëasa razveseljujejo svoje uporabnike. Prvi zaëetki s Stylus Color, ostalo lahko reëemo, da je zgodovina. Med prvimi so uvedli veëje πtevilo barv (iz 4 na 6 oziroma kasneje na 8), med prvimi so predstavili tiskalnik s pigmentnimi Ërnili, namenjen amaterskim uporabnikom. Seveda je to æe v razredu srednje formatnih tiskalnikov, kjer se nahaja tudi novinec Stylus Photo R1900. Od predhodnika se razlikuje æe po ohiπju, saj izgled zelo spominja na velike brate, kot je recimo R3800 ali R4800. Gumbov je zelo malo, poleg gumba za vklop oziroma izklop so le πe trije. Pravzaprav bi bil dovolj le gumb za vklop tiskalnika, vse ostalo se da upravljati preko osebnega raëunalnika. Za to poskrbita kar dva USB vtiëa, kar pomeni, 28 e-fotografija - junij, julij 2008 Tako je æe osnovna Praktica DCZ 8.1 bogato opremljena, saj premore slikovni senzor loëljivosti 8 milijonov toëk ter trikratno optiëno ter πtirikratno digitalno povezavo. Zmogljivo elektroniko dopolnjuje pregleden 2,7-palËni zaslon, kompaktno obliko pa lepo zaokroæi atraktivna zlata barvna kombinacija. Praktica DCZ 8.1 ne skopari s funkcijami, ki so na voljo uporabnikom, saj ponuja 15 scenskih naëinov fotografiranja, le-te pa dopolnjujejo πe dodatki, ki skrbijo za prepoznavanje obrazov ter prepoznavanje nasmehov, ne manjka niti digitalni Luxmedia 12XS, prva Praktica, ki se bo bohotila z loëljivostjo stabilizator slike. tipala 12 milijonov toëk. IstoËasno bo na slovensko træiπëe Junija na naπe træiπëe prihaja πe model Praktica Luxmedia zakorakala tudi digitalna kamera visoke loëljivosti Praktica 8403, ki se lahko pohvali z velikim in preglednim 3-palËnim DVC 5.1 HD, ki s teæo pod 300 gramov sodi med ene najlaæjih LCD-zaslonom, funkcijami prepoznavanja obrazov, kamer na træiπëu. Premore najviπjo loëljivost 5 milijonov toëk nasmehov in digitalni stabilizatorjem slike, ISO vrednostjo ter 5-kratno optiëno ter 4-kratno digitalno poveëavo do 1600 ter kar 22 scenskimi naëini fotografiranja. motivov, video posnetke pa shranjuje na SD-kratico. V drugi polovici junija mu bo sledil πe model Praktica Epson Stylus Photo R1900 da lahko tiskalnik hkrati priklopimo na dva raëunalnika in tako ne rabimo vzpostavljati omreænega tiskanja. Za papir sta na voljo dva pladnja, veëji je namenjen standardnim vrstam papirja, manjπi pa posebnim listom, ki so debelejπi oziroma razbremenitvi glavnega pladnja. A tu sledi πe manjπe preseneëenje, poleg samega tiskalnika dobite πe vodila za liste v zvitku. Slednji so praviloma cenejπi, kot æe narezani listi, poleg tega omogoëajo tiskanje panoramskih posnetkov veëje velikosti. Glavna omejitev je le πirina, ki znaπa 33 cm oziroma do πirine papirja A3+. Nastavitev gonilnika je izjemno preprosta, prav tako samo upravljanje tiskalnika.»isto deviπki tiskalnik postavite z nalaganjem gonilnikov in vstavljanjem barvnih kartuπ v dobrih desetih minutah. Od prednastavljenih moænosti, kot so izpis teksta, kombinacije s posnetki ali najboljπi izpis fotografij so na vojlo πe napredne nastavitve, kjer lahko roëno nastavimo doloëene barvne vrednosti, odvzamemo ali dodamo doloëeno barvo. R1900 se je zelo dobro odrezal pri hitrosti tiskanja, saj je v navadnem foto naëinu A4 stran izpisal v dobre pol minute, A3+ pa malo veë kot minuto. Vsekakor zelo zadovoljivo in primerno tudi za resnejπe delo. Za dober izpis je potreben ustrezen papir, a ko imate to dvoje, ni nobenih ovir za visoko kvaliteten izpis, tudi s Ërnobelimi fotografijami dobro opravi. Glede na to, da je to glavna razlika med njim in draæjimi modeli, kot sta na primer R2400 in R3800, lahko brez teæav zapiπemo, da se je novinec dobro odrezal. Malce zmoti roëno vstavljanje papira, a ne zaradi tega, ker bi bil to zahteven postopek, ampak zaradi zavraëanja listov. Nekatere je sprejel, druge nikakor, vsi pa so bili iz istega paketa. R1900 bo brez teæav zadovoljil tako amaterske kot tudi resnejπe uporabnike, kar se od njega seveda tudi priëakuje. Aleπ Borlak Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

29 Nad 1400 vraëil kupnine EOS 5D body, EOS 40D body, EOS 400D body, EF-S 10-22mm f/ USM, EF-S 17-85mm f/4-5.6 IS USM, EF 16-35mm f/2.8l II USM, EF 17-40mm f/4l USM, EF 24-70mm f/2.8l USM, EF mm f/4l IS USM, EF 50mm f/1.2l USM, EF mm f/2.8l IS USM, EF mm f/4l IS USM, EF mm f/2.8l USM, EF mm f/4l USM, EF mm f/4-5.6 IS USM, EF 100mm f/2.8 Macro USM, EF mm f/ l IS USM, Speedlite 580EX II, Macro Ring Lite MR-14EX Kupite kateregakoli od izbranih, zgoraj navedenih, Canon izdelkov v Ëasu med in VeË o akciji na: Do odliëne fotografije s... PowerShot SX100 EOS 40D... produkti! Tiskalnik Selphy CP 520 TUCANO foto torbice za æenske in moπke Avtera d.o.o., martinska 106, 1000 Ljubljana Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

30 Fotografski Ëlanki, z nasveti, kako fotografirati, kaj i Koncertna fotografija Koncertna fotografija je s prihodom digitalne tehnologije v vsak dom med fotografi dobila πe veë privræencev. Kar je bilo nekdaj namenjeno samo tistim, ki od fotografije æivimo, predvsem zaradi moænosti uporabe draæje opreme, ki je tehniëno omogoëala slikanje v slabπih svetlobnih pogojih, je zdaj na voljo πirπim mnoæicam. Ob tem se zaradi specifiënosti dela v tej zvrsti pojavlja precej vpraπanj, nastalo pa je tudi kar nekaj podzvrsti in naëinov dela, ki so jih razvili posamezni fotografi. Nekdo je nekoë zapisal, da velja fotografiranje koncertov za nekaj teæjega. Sam ne vem, ali bi se s tem strinjal ali ne, dejstvo pa je, da tako kot pri vsaki zvrsti tudi tukaj naletimo na posebnosti. ZaËne se æe pri organizaciji fotografiranja. Koncerti veëjih imen po navadi pomenijo veliko dela v t. i. administrativni fazi, saj je treba pridobiti ustrezno akreditacijo, podpisati pogodbo in sprejeti pogoje za delo. Ti so v zadnjem Ëasu vedno bolj omejujoëi, πe vedno pa na sreëo najveëkrat velja zlato pravilo fotografiranja koncertov, da je delo dovoljeno v prostoru med gledalci in odrom, prve tri pesmi, obiëajno brez uporabe bliskavice. In prav to je Ëar koncertne fotografije - v kratkem Ëasu, ki ti ga odmerijo, narediti Ëim veë uporabnih fotografij. Smo pred odrom, do koncerta je πe pet minut, poleg nas je πe od 10 do 15 drugih fotografov, v dvorani se ugasne luë in zaëne se akcija. Prvo vpraπanje, na katero pa si moramo odgovor pripraviti æe davno pred koncertom, je, kdo je na odru. Ali gre za skupino, v kateri so poleg pevca izpostavljeni πe drugi Ëlani, za posameznika, solista. Vse to namreë vpliva na to, kaj in kako bomo fotografirali. VËasih za potrebe Ëlanka potrebujemo fotografijo samo pevca, nekateri æelijo πirπi kot, kjer se vidijo ambient, luë, gledalci itd. Posebnost so kitaristi. Sam se po navadi pozanimam, kje stojijo in kakπno je njihovo gibanje po odru. Vse to vpliva na odloëitev, kam se bom poizkusil postaviti, da bom lahko naredil pravi posnetek. Ob tem velja omeniti πe nekaj. Zapomnimo si, da pod odrom nismo sami. Okoli nas je veliko drugih fotografov, ki ravno tako potrebujejo svoj posnetek, zato bodimo pazljivi in pred nenadnimi gibi in premiki poglejmo okoli sebe in pazimo, da komu ne pokvarimo posnetka. Kako pa je z nastavitvami aparata za fotografiranje? Æal ni univerzalnega recepta. Lahko pa upoπtevamo nekatera James Brown - ena zadnjih fotografij æal æe pokojnega kralja Soula na koncertu v Zagrebu, mesec dni preden nas je zapustil. Fotografija mi je ljuba zaradi pogleda v objektiv in pozdrava s prstom. Meni osebno ena ljubπih in bolj pomembnih fotografij. preprosta pravila, ki pa se malce razlikujejo od koncerta do koncerta, predvsem gre za razlike med veëjimi koncertnimi prizoriπëi, dvoranami, stadioni in manjπimi klubi. Razlike so ogromne. Prva stvar je nastavitev beline.»e se le da, jo opravimo roëno, lahko pa si pomagamo tudi z uporabo formata RAW in vse skupaj pozneje tudi popravimo. NajveËja teæava koncertne fotografije je prav gotovo hitrost premikanja akterjev po odru. To pomeni, da moramo uporabiti Ëase, ki so dovolj kratki, da bo objekt πe vedno oster.»e je svetlobe dovolj, je to preprosto, Ëe svetlobe ni, pa si najprej pomagamo z zviπevanjem obëutljivosti ISO. Pri veëjem ISO je tudi πuma pri slabπi svetlobi veë, zato pazljivo. Druge teæave so hitro spreminjajoëa se luë, utripanje, megla in drugi vizualni uëinki, ki gledalcem, za katere je πov na odru sicer namenjen, omogoëjo prave uæitke, za fotografe pa je to lahko precejπnja muka. V primeru hitro menjajoëe se svetlobe sam uporabljam polavtomatsko nastavitev, sam vplivam na Ëas, aparat pa prilagaja zaslonko. Ko je svetloba konstantna, pa je veliko laæje vse skupaj nastaviti roëno, kar πe posebej velja za fotografiranje v manjπih klubih, kjer lahko in tudi moramo uporabljati dodatno osvetljevanje z bliskavico. Da pa bomo lahko uspeπno posneli dobro koncertno fotografijo, je potrebna tudi oprema. S kompaktnim aparatom bomo morda lahko na koncertu od daleë posneli dobro fotografijo odra, kaj veë pa teæko. V standardno opremo poleg aparata DSLR ustrezne kakovosti, sam uporabljam Canon 1D MK II N, spadajo πe klasiëni koncertni objektiv , 2,8 in kateri izmed objektivov s πirokim kotom in z visoko svetlobno vrednostjo. Dobra alternativa sicer dragim objektivom 2,8 je fiksni objektiv (50 mm, 1,8), ki ga lahko odliëno uporabimo v primerih, ko je svetlobe res malo. e nekaj o etiki in vedenju fotografa pod odrom. S tem je ravno zaradi velikega πtevila fotografov pod odrom vëasih velik problem. Treba se je zavedati, da je koncert dogodek, za katerega so ljudje kupili vstopnico. Ob tem ne æelijo opazovati fotografa in njegove opreme pred obrazom pevca na odru. Delo na veëjih koncertih, kjer publika stoji za varovalno ograjo, je samo po sebi precej nemoteëe, a vendar, Brian May - kitarist skupine Queen - za igranje kitare ne uporablja trzalice temveë kovanec za πest angleπkih penijev (ki ga sicer veë ni v obtoku) Robbie Williams - koncert pred oboæevalci v Budimpeπti in resniëno bliænji posnetek paëenja Chuck Berry - Ëlovek brez katerega ne bi bilo rock n roll glasbe, kot jo poznamo danes. Pred leti v Zagrebu. Znan je po tem, da po koncertu sam zapelje avto do bliænje restavracije. 30 e-fotografija - junij, julij 2008

31 j izbrati... veë na Zoran Predin - Ëaranje v Kriæankah bodimo pazljivi in se po opravljenem delu umaknimo na stran. VeËje teæave se lahko pojavijo na koncertih tiπje glasbe v akustiënih dvoranah, npr. v Cankarjevemu domu. Tam je vsak naπ gib opazen, sliπi pa se tudi vsak klik aparata, saj vemo, da so ti lahko precej glasni.»e fotografiramo veë posnetkov naenkrat, storimo to v trenutku, ko je glasba glasnejπa, in ne, ko je na vrsti tiπji del. Tudi naπe gibanje pod odrom naj bo prilagojeno; vëasih se je treba spraviti na kolena ali pa se usesti kar na tla, tudi oblaëila temnejπe barve pomagajo, da smo manj vidni, kot pa nekaj kriëeëih barv. Ne pozabimo ugasniti mobilnega telefona, saj po navadi zazvoni ravno, ko je na vrsti najtiπji del. Pred leti sem od znanca, ki je spremljal koncert z drugega balkona omenjene dvorane, sliπal komentar, da se je moje proæenje sliπalo vse do tja. To vsekakor ni bil kompliment, a vëasih je treba posnetek narediti tudi v tem primeru. Kako se torej lotiti koncertne fotografije? Vsem zaëetnikom priporoëam, da kilometrino nabirajo na manjπih dogodkih, klubskih koncertih, v poletnem Ëasu je na prostem ogromno koncertov in podobnih dogodkov, kjer lahko brez omejitev in posebnih akreditacij fotografiramo celoten koncert, Ëe le ne motimo izvajalcev in gledalcev. Ob tem se bo nabralo veliko izkuπenj, Ëas pa imamo tudi eksperimentirati z razliënimi nastavitvami aparata, merjenjem svetlobe in podobno.»e ob tem naletite na drugega fotografa, morda nekoga, ki ima boljπo opremo, ga brez teæav vpraπajte za nasvet ali pa si za posnetek ali dva od njega sposodite tudi kakπnega izmed objektivov, ki jih uporablja. Za konec pa πe komentar glede zmotnega prepriëanja, da se fotografi koncertov druæimo z glasbeniki. Pri nas, kjer paë zaradi svoje majhnosti kaj hitro spoznamo lokalne glasbenike, morda, v veëjih produkcijah tujih skupin pa (æal) ni tako. V dvorano nas pospremijo tik pred zaëetkom koncerta in po dodeljenem Ëasu skupaj z opremo pospremijo iz dvorane. Dober organizator nam v veëini primerov omogoëi tudi varovano shranjevanje opreme, da si lahko v miru ogledamo tudi koncert in po konëanem delu spijemo kako pivo. Moænost za stik z zvezdami tako ostaja le med intervjuji za medij, s katerim sodelujemo, in med sreëanji meet and greet, na katerih se oboæevalci skupine Keith Richards - legendarni kitarist The Rolling Stones v Beogradu - opazni detajli dræanja kitare, trzalice in tehnike igranja lahko na kratko vidijo z nastopajoëimi, z njimi naredijo fotografijo, dobijo avtogram, potem pa jih poëasi odslovijo. Glasba je velik posel, in to se pozna tudi pri fotografskem delu. Miro Majcen blog naslov: Lou Reed - glasbenik, ki velja za zadræanega in resnega. Ob objavi te fotografije sem dobil kar nekaj komentarjev, da je to ena izmed redkih fotografij, kjer se malenkostno smeji. Tomi MegliË - Siddharta - odziv publike in uæitev glasbenika e-fotografija - junij, julij

32 V septembru teëaji PhotoShop in RAW programi. Skenerji / enostavno do digitalnega arhiva III.del ostrine. Vse skupaj je matematiëno laganje, toda deluje zadovoljivo - vsaj glede na skenirano fotografijo, ne na izvrinik. Skeniranje ni veë nikakrπna znanost. Zato se dodobra spoznajte s svojim skenerjem in podpornim programom ter preizkusite veë naëinov tiska skenirane fotografije.»e pa æelite kakovostno preslikavo in ste fotografirali na odliëne dia filme, vam priporoëam, da skeniranje zaupate bliænjemu grafiënemu studiu, ki omogoëa skeniranje z bobnastim skenerjem. Le tako boste v najboljπi moæni kakovosti zajeli tisto, kar vam je omogoëil zajeti film. Line Art, Grayscale, Color Pri skeniranju uporabljamo tri naëine zajema. Za izvirnike, pri katerih bi radi zajeli samo dve barvi, Ërno in belo, uporabljamo zapis s samo 1- bitno loëljivostjo toëke.»e æelimo zapisati izvirnik v Ërno-beli tonski obliki, recimo fotografijo, uporabljamo zapis Grayscale. Skeniramo z vsaj osmimi biti barvne globine, da dobimo 256 tonskih vrednosti; in Ëe æelimo najviπjo kakovost, je treba uporabiti najviπjo moæno loëljivost toëke, ki jo premore tipalo. Barvni zapis naredimo v naëinu Color. Tudi v tem primeru uporabimo osem bitov za zapis po NA»IN DELOVANJA PLOSKOVNEGA SKENERJA Bela svetloba pada na fotografijo in se odbita prek leëe prenese na sistem ogledal in tipalo, pred katerim so πe filtri za rdeëo, zeleno in modro barvo. Sistem je preprost, a mehanika je zapletena. Kako skeniramo (osnove)? Vsak skener uporablja gonilnik, program, ki podpira skeniranje. Program omogoëa tudi hiter predogled slike v nizki loëljivosti. V tem naëinu lahko naredimo izrez slike, opravimo korekturo barv, ostrine itd.»eprav so programi za obdelavo fotografij zelo zmogljivi, je treba ËimveË podatkov zajeti æe v fazi zajema, torej skeniranja. V tej knjigi, v kateri se spoznavamo le z osnovami, navajam samo nekaj zaëetnih nastavitev za kakovostno skeniranje. LoËljivost skeniranja smo æe spoznali. Za preslikavo 1:1 potrebujemo za kakovosten zapis do 300 dpi loëljivosti. Zapis tonskih vrednosti s programom lahko nastavljamo z razponom svetlosti tonov na fotografiji, ki nam omogoëa nastaviti pravilen zajem slike v teminah in belinah. S skenerjem naredimo predogled (prewiev) originala v Line Art, Grayscale ali Color tehniki, odvisno od naëina skeniranja. Skeniranje nadziramo s programi, ki jih dobimo ob skenerju. VeËjih razlik pri moænih nastavitvah ni. Spoznajte se z vsemi zmoænostmi svojega gonilnika, tudi z nastavitvijo tonskih vrednosti - le tako boste sliko zajeli barvno pravilno. Pri skeniranju æe tiskanih slik lahko pride do moare efekta. Pike se med seboj kriæajo, s tem pa dobimo vzorce, ki kvarno vplivajo na sliko. Temu se lahko izognemo s filtrom ali s skeniranjem z dvakratno loëljivostjo. Prav tako je pomembna ostritev. Slika s ploskovnega skenerja ima precej slabπo ostrino od izvirnika. Æe izdelana fotografija iz fotolaboratorija v veëini primerov ni dovolj ostra. S skeniranjem se ostrina πe poslabπa. Filter Unsharp Mask omogoëa navidezni popravek KonËno skeniranje v line art, grayscale in color tehniki. barvnem kanalu. Tak naëin zapisa zaradi RGB naëina zajema oznaëimo kot 24-bitnega. Zapis s 24-bitnim tipalom omogoëa zapisati 16 milijonov barv. Za viπjo kakovost pa lahko tudi v tem primeru, Ëe skener omogoëa, zajamemo sliko z veëjim πtevilom bitov po toëki. Angleπke izraze sem uporabil zato, ker se boste pri gonilnikih sreëevali samo s temi izrazi. Line Art Line Art naëin uporabljamo za zapis tekstovnih delov, skic, logotipov itd., Ëe æelimo zajeto S pomoëjo skenerja enostavno in hitro fotografije na papirju prenesemo v digitalno obliko in si izdelamo fotoknjigo. 32 e-fotografija - junij, julij 2008 Korekturo zapisa v Line Art tehniki opravimo z ukazom Treshold. Kadar æelimo zajeti tonsko fotografijo, recimo sivi stopnjasti klin, v naëinu Line Art, zaëne tipalo zajemati zasiëeno (Ërno) æe pri poërnitveni vrednosti 0,5D. Srednja vrednost praga je 128; bolj ko gremo proti vrednosti 0, bolj tipalo zajema v poërnitev originala. Bolj ko gremo v vrednost 255, manj poërnitvene vrednosti zajame.

33 ... veë na Original (Grayscale) Treshold 30 Treshold 128 Treshold 240 sliko tiskati brez vmesnih tonskih vrednosti. Vsaka posamezna toëka ima v tem naëinu zapisa samo dve moænosti: Ërno ali belo. Originali pa nimajo vedno visokega kontrasta ali samo dveh tonskih vrednosti. Zato v gonilniku pred skeniranjem uporabimo korekturo Threshold. Z njo nastavimo prag, do katerega bodo zajete toëke samo bele, od tega praga dalje pa samo Ërne. Prag izrazimo s πtevilkami od 0 do 255; to je razpon svetlosti 8-bitne toëke na tipalu.»e bi prag nastavili na 0, bi dobili samo bel zapis, z nastavitvijo na 255 pa v celoti Ërnega. Torej je vmesna vrednost 128. Na slikah si oglejte, kako z nastavitvijo Threshold popravljamo posamezne originale. Drugih moænosti korekture 1-bitnega zapisa ni. Do sedaj smo govorili samo o loëljivosti skeniranja za poltonske slike. Pri skeniranju v Line Art naëinu pa moramo za kakovosten zapis nastaviti toliko ppi loëljivosti, kolikor jih premore vaπa tiskalna naprava.»e imate kapljiëni tiskalnik z loëljivosjo dpi zapisa, je priporoëljivo tudi skenirati s to loëljivostjo.»e vaπ ploskovni skener omogoëa samo 600 ppi loëljivosti, je treba skenirani Line Art zapis dvakrat pomanjπati za kakovostno tiskanje. Grayscale V naëinu zapisa Line Art lahko zapiπemo samo Ërno in belo. Za zapis fotografije, torej slike, ki ima veë tonskih vrednosti, potrebujemo drugaëen zapis. Tipala omogoëajo zapisati vsako toëko z loëljivostjo osem in veë bitov. Vemo æe, da osem bitov zadostuje, saj lahko z njimi zapiπemo 256 tonskih vrednosti, kolikor jih potrebujemo za kakovosten zapis tonske fotografije. Temina Belina Opravili smo predogled originala v naëinu Grayscale. Korektura πe ni opravljena. V diagramu opazimo, da je v belini dovolj zapisa, v temnem delu pa zapisa ni.»e poskeniramo v tem naëinu, na spodnji sliki lahko opazimo, da ni zadovoljive poërnitve in zasiëenosti barve. Slika je premalo kontrastna. Ko smo sliko poskenirali za predogled, imamo moænost s korekturnimi nastavitvami vplivati na konëni zajem fotografije. Tonsko korekturo opravimo z ukazom Levels. Ker so korekture enake kot v Color naëinu skeniranja, jih bomo spoznali kasneje. LoËljivost skeniranja pa smo æe spoznali, zato se tu vanj ne bomo poglabljali. e-fotografija - junij, julij

34 Barvni prostori in barvno upravljanje na enostaven naëin njihovega razumevanja (II.del) imamo mnoæico razliënih papirjev in njegove odbojnosti svetlobe ter razliëne pigmente imamo tudi veë razliënih CMYK barvnih modelov. Le ta prepustimo grafikom, oziroma se bomo v CMYK model vrnili v delu, kjer bom opisoval ICC barvne profile za grafiëni tisk. Naπa tipala v digitalnih fotokamerah imajo zmoænost zajeti celo πirπi barvni prostor od nam vidnega in prikazanega v CIE L*a*b* barvnem prostoru. Saj so tipala zmoæna zajeti tudi del IR in UV svetlobnega spektra. Predvsem tiskalniki z dodatnimi barvami æe omogoëajo πirπe tonske zapise kot ga omogoëa srgb zato vse bolj izkoriπëamo barvni prostor, ki ga je predstavilo podjetje Adobe. Klub dejstvu, da CMYK barvni zapis teæko sledi srgb barvnemu prostoru so ugotovili, da je bolje sliko obdelovati z veë podatki, torej v πirπem barvnem prostoru kot v manjπem. Zato nam danaπnje profesionalne fotokamere nudijo tudi barvni prostor Adobe RGB. Kaj je barvno upravljanje? Da ne bom odkrival tople vode bom citiral avtorja Franci Müllerja, ki je v reviji e-fotografija na temo barvnega upravljanja æe podal odliëen in predvsem enostavno razumljiv odgovor. Enote vpletene v proces zajema in izpisa fotografije so za doloëene dele spektra, ki ga Ëloveπko oko vidi slepe.»e bi vsem enotam manjkal isti del spektra, bi se zadeva dala reπiti z enostavno formulo. Pa temu ni tako. Problem je, da digitalna kamera vidi barve, ki jih ne moremo v celoti izpisati na papir. Vmes imamo monitor, ki spet tolmaëi barve po svoje. Strokovnjak govori o razliënih barvnih prostorih. Predstavljajte si (laæjo) prometno nesreëo v Italiji v katero so vpleteni Italijan, Francoz in Slovenec. Razen, da ima vsak svoj pogled na situacijo, se πe razumejo ne. Vpraπam vas, zakaj naj bi bilo v grafiki/ fotografiji drugaëe kot v æivljenju? Vsaka enota za sebe deluje, Ëe pa je potrebno nekaj narediti skupaj pa nastanejo problemi z razumevanjem. Torej potrebujemo viπjo instanco da reπimo problem. V primeru prometne nesreëe pokliëemo policijo. Kaj pa v grafiki/fotografiji glede teæav z barvami? Davnega leta 1993 se je skupina grafikov dogovorila o taki viπji instanci. Celotni projekt so poimenovali International Color Consortium (ICC). Tako kot policija v prometni nesreëi, skrbi ta instanca za red med posameznimi enotami in jih med seboj povezuje, oz. skrbi za razumevanje. Prevajalci med enotami so tako imenovani ICC profili, po slovensko barvni opisi. K sreëi so bili ti ljudje takrat vsaj toliko pri pameti, da vsa stvar dela v Macintosh in Windows okolju. Za referenco so vzeli barvni prostor, ki ga Ëloveπko oko lahko zazna. To se pravi, tu imamo opisane vse vidne barve. Ta barvni prostor so poimenovali L*a*b*. Iz le tega se preraëunavajo vse vrednosti iz enega v drug barvni prostor. Poglejmo to na primeru kozarca piva. Vzemimo velik vrë (Adobe RGB) in ga napolnimo do polovice, isto naredimo z manjπim kozarcem (srgb). V obeh kozarcih je 50% tekoëine(r50; G50; B50), vrednost je ista, Ëeprav nam je jasno, da je v kozarcih razliëna koliëina piva.»e izrazimo to v referenëni vrednosti (L*a*b*), vidimo, da je v manjπem kozarcu 50 ml in v vrëu 500ml piva. Barvni prostori L*a*b*, Adobe RGB, srgb, CMYK (njegove izpeljanke) Æe v zgornjem diagramu smo spoznali, da naπe Ëutno dojemanje omogoëa πirπe tonsko razpoznavanje, kot pa ga kasneje imamo v drugih barvnih modelih. Barvni prostor L*a*b* ima najπirπi tonski zapis, ki je pribliæan naπemu videnemu spektru barv. Zelo lepo se vidi, da je Ëloveπko oko (dojemanje barv) najveëje v zelenem delu spektra. Tudi tipala v digitalnih fotokamerah imajo dva krat veë zelenih kot pa modrih ali rdeëih toëk. Tu Ëloveπko oko razpozna mnoæico veë tonskih vrednosti, kot nam jih lahko zapiπejo enote za prikaz ali izpis fotografij.»eprav je barvni prostor za mnoge (grafike) kot sveto pismo, pa lahko tudi tu iz izkuπenj kaj hitro ugotovimo, da je to samo neko povpreëje v doloëenem okolju, oziroma samo ena resnica. Kot v religiji ni edina resnica sveto pismo, tudi barvni model CIE L*a*b* ni edina zaveza. V fotografiji so strokovnjaki æe pred 50 leti ugotovili, da na razliënih kontinentih ljudje drugaëe dojemajo (vidijo) barve. Evropejec kaj hitro dojema zasiëene tonske vrednosti. Medtem ko jih azijec kasneje. Na zaëetku 70- tih smo se kar nekaj let spraπevali, zakaj so japonski Fujifilm diapozitivni filmi tako moënih zasiëenih barv, katerih smo se v Evropi πe nekaj let izogibali. Æeleli smo si predvsem nevtralnih tonskih vrednosti. In je znanost æe imela odgovor. Njihova oëesa imajo manj Ëepkov, kot povpreëno oko evropejca, s tem pa potrebujejo veë moënih barvnih draæljajev, da vidijo enako kot mi. In zgodilo se je nekaj, kar je bilo povsem izven strokovnega pogleda na barve. Tudi v Evropi smo fotografi po nekaj letih zaëeli drugaëe dojemati barve in nato kaj hitro povzeli za barvno vπeëne japonske filme z moënimi zasiëenimi barvami. Diapozitivni film, nam zaradi svoje izredne zmoænosti kontrastnega zapisa tonskih vrednosti (3,5 do 3,7D) omogoëa πe vedno najbliæji pribliæek vrednosti L*a*b*. Ob projekciji teh filmov s pomoëjo bele svetlobe smo fotografi bogato nagrajeni, saj vidimo bogato tonsko lestvico in zasiëene barve. Medtem ko so nam iz teh filmov vse ostale reprodukcije nemogoëe, nekakovostne, enostavno se izgubi mnoæica tonskih vrednosti, predvsem v moëni zasiëenosti osnovnih RGB barv. Ker nam originalni motiv, kjer ga samo gledamo in vedno vidimo v drugaënih svetlobnih pogojih ne daje neke referenëne vrednosti se lahko na diapozitivni film vedno naslonimo kot referenëni izdelek. Takoj ko sliko iz naπega dobro svetlobno zajetega diapozitiva prenesemo po foto postopku na papir ali preko digitalizacije na tiskovino hitro opazimo velike razlike med njim in izpisom. DoloËenih tonskih vrednosti ni in ni. V dobi raëunalniπtva in digitalizacije slike so strokovnjaki kaj hitro ugotovili da s standardnim 8 bitnim zapisom ne bo moæno prikazati bogato lestvico tonov. Da ne bi vsako podjetje, ki izdeluje grafiëne kartice in zaslone po svoje prikazovalo barve in se trudilo vsak na svoj naëin prikazovati barve so se leta 1996 pri Microsoft in HP odloëili za standard, ki naj bi na vseh zaslonih prikazoval enake tonske vrednosti. Barvni prostor so poimenovali srgb in je tudi πe danes najbolj razπirjen. Z mnoæiëno uporabo interneta je njegova uporabniπka vrednost πe zrasla, saj nam ta standard na cenejπih zaslonih omogoëa πe vedno dokaj dobro prikazati in primerjati tonske vrednosti. V grafiki smo z barvami najbolj omejeni. Barv ne prikazujemo s svetlobo, ampak se od dodane barve, pigmenta le ta odbija. Temu procesu seπtevanja barv reëemo tudi subtraktivno barvno meπanje. Zaradi cene in πe zadovoljive kakovosti tiska za osnovo uporabljamo belo osnovo (papir) na njega pa nanaπamo pigment v treh osnovnih barvah subtraktivnega barvnega meπanja Cian, Magenta, Yellow. V teoriji bi morale te barve skupaj v vsej svoji zasiëenosti dati Ërno. Vendar v praksi ni tako in dodamo Ëe Ërno (K). Tako v grafiki uporabljamo zmoænosti barvnega modela CMYK oziroma toëneje povedano njegovih izpeljank. Ker Prav tako nam barvni prostor pride πe kako prav ob uporabi tiskalnikov, ki omogoëajo tiskati z dodatnimi barvami in omogoëajo natisniti doloëene tonske vrednosti izven modela srgb. Zato barvni prostor Adobe RGB pridobiva vse bolj na veljavi in ni omejen samo na grafiëne studie. Teorija in praksa Da lahko priënemo z osnovnim razumevanjem barvnega prostora, barvnega upravljanja in na koncu samega tiskanja tonskih lestvic je treba spoznati πe naprave s katerimi lahko vse te teoretiëne vrednosti umerjamo in jih oblikujemo v prave vrednosti. Za zaëetek se spoznajmo z zapisom naπe digitalne fotografske kamere. Skener in njegov naëin zapisa ne bom opisoval, saj se slike na papirju in diapozitivi vse manj uporabljajo, oziroma preko obeh teh dveh medijev za zapis fotografije smo æe izgubili del tonskega zapisa, kot ga je prikazoval naπ original. Kot æe omenjeno danaπnja tipala CCD ali CMOS omogoëajo zajeti πirπi spekter kot je za nas znani vidni spekter, svetloba. Ker pa IR niti UV spektra ne potrebujemo, inæenirji pred tipala vgradijo posebne filtre, da se neæeleni del spektra ustavi πe preden le ta pade na tipalo. V kameri imamo tri moænosti zapisa. Prvi je RAW zapis. Kamera podatke pridobljene iz tipala ne obdela v digitalnem konverterju in podatki se na pomnilni kartici shranijo v vsej svoji celoti. Tako lahko πele kasneje v raëunalniku izkoristimo zmogljiv program RAW konverter s katerim sliko spremenimo v zapis, kateremu tudi doloëimo barvni prostor. V drugem primeru pa kameri omogoëimo, da nam æe sama po posnetku sliko obdela v digitalnem konverterju in kot tako zapiπe na pomnilno kartico. V tem primeru pa moramo sami æe v kameri pred samim posnetkom izbrati ali æelimo, da kamera obdræi srgb ali Adobe RGB barvni prostor. Kateri naëin zapisa si izbrati?»e si æelite najviπjo kakovost in vse pridobljene podatke kar najbolje pripravite za nadaljnji izpis 34 e-fotografija - junij, julij 2008

35 potem uporabite RAW zapis. Vendar ima visoka kakovost in veëja moænost manipulacije s sliko tudi svoje negativne strani. Potrebujemo veë prostora na pomnilni kartici in zmogljiv raëunalnik za obdelavo veëje koliëine fotografij, s tem pa tudi Ëasa. Vendar kot æe omenjeno, Ëe znamo sliko obdelovati s programom, potem smo poplaëani z viπjo kakovostjo zapisa, oziroma πiroko tonsko lestvico, ki nam bo kasneje omogoëila Ëim bolj izkoristiti naπo napravo za izpis. Po fotografiranju si je treba naπo fotografijo tudi ogledati za nadaljnjo obdelavo in pripravo za izpis. V ta namen nam sluæijo zasloni. Bili ste æe v kateri izmed trgovin s ponudbo zabavne elektronike in si na veë zaslonih ogledali isto fotografijo. Vsak zaslon nam je prikazoval drugaëne tonske vrednosti.»e boste vaπe fotografije gledali samo na izbranem zaslonu, potem si lahko izberete tistega, ki vam je sliko prikazoval najbolj vπeëno. Vendar vπeëna fotografija nima veliko skupnega z njeno izmenjavo. In Ëe boste vam izredno vπeëno sliko iz vaπega zaslona poslali kolegu na drug zaslon ni reëeno, da bo on ali vi sami navduπeni nad njenim prikazom. Tu pa pridemo do prve naprave, ki nam omogoëa oba zaslona umeriti na podobne vrednosti. Naj mi zopet zapriseæeni zagovorniki barvnega upravljanja ne zamerijo na besedi podobne. Enostavno ni moæno na dveh zaslonih z drugaënimi matrikami samega zaslona ali programskim upravljanjem dobiti toëno enake vrednosti. So lahko samo pribliæne. Koliko pribliæne pa je stvar dodatnih meritev. S prostim oëesom pa marsikdo razlik po kalibraciji s pomoëjo naprave kolorimeter ne bo opazil. naprava, ki je v danaπnji kakovosti zajema celo bolj pomembna od kakovosti fotokamere. Zato pri tej napravi vsi tisti, ki æelite od pravilnosti izpisa veë in dobro uporabljati razne ICC opise in pribliæek slike iz zaslona na tisti na papirju le poglejte v viπji razred. Danaπnji zasloni v cenovnem razredu 1000 in naprej nam nudijo æe celo 12 bitno razpoznavanje zapisa in se æe pribliæujejo prikazu Adobe RGB barvnega prostora. Zato tisti, ki ste bolj zahtevni ali, ki delujete v CMYK barvnih prostorih le vstopite med te zaslone. Dobra kalibracijska naprava nam omogoëi nastaviti svetlost in temino zaslona, sivino in zasiëenost barvnih tonskih vrednosti. Kako toëno oziroma kako kakovostno bodo nastavljene vrednosti zaslona pa moëno zavisi od njega samega, kakovosti kolorimetra in programske opreme. Ne nazadnje pa predvsem od gledalca samega in okolja v katerem dela. Ko zaënemo enkrat zahajati v detajle moramo biti pozorni æe na moë svetlobe v prostoru, njene barvne temperature, lahko pa na nianso sive vpliva æe odbita svetloba od vaπe mize. Seveda lahko takoj spoznamo razlike med povpreënimi zasloni, dobrimi in najboljπimi. Medtem ko nam zasloni v najniæjem cenovnem razredu ali zasloni na prenosnih raëunalnikih komaj lahko sluæijo za dober pogled na tonske vrednosti, so zasloni v cenovnih razredih nad 500 æe tako zadovoljivi, da nam skoraj vsi s pomoëjo kalibracije kaæejo zadovoljivo sliko v srgb barvnem prostoru. Kar takoj naj povem, da pozabite na pravljice o kalibraciji poceni zaslonov in tistih na prenosnih raëunalnikih, ter zmoænosti dobrega pogleda na sliko, oziroma kolikor toliko pravilnega prikaza tonskih vrednosti. Danes nam πele LCD zasloni s ceno 1000 in naprej nudijo tisti pravi zapis in moænost dobrega hardverskega kalibriranja. Seveda, zopet z dobro kalibracijkso napravo. Takoj ko na napravi zaënemo s hranjenjem denarja smo na niæji kakovosti. Vedite, da je zaslon Strokovnjaki priporoëajo, da se zaslon ponovno kalibrira v mesecu dni. Samo kalibracijo lahko naredite tudi bolj pogosto. Odvisno od vaπe zahtevnosti in kakovosti vaπih naprav. e vedno pa kalibracija zaslona ne pomeni, da je sedaj vse reπeno. To je po kakovostnem zajemu posnetka πele prvi del do videne slike. Slabπi (cenejπi) zasloni nam ponavadi niti ne prikaæejo vseh tonskih vrednosti, katere prikaæejo boljπi zasloni. Vendar pa imamo vsaj osnove lastnosti urejene. To pa so bela, sive vrednosti in zasiëenost osnovnih barv. Na takem zaslonu boste æe laæje primerjali fotografije med seboj. Iz lasne prakse vam povem, da tudi na odliënih zaslonih in s kakovostnim kolorimetrom narejeno kalibracijo sam vedno πe malo popravim. Enostavno mi ton sive barve nikoli ni vπeëen po kalibraciji, prav tako zasiëenost slike v temnih delih slike. Vsake oëi imajo svojega slikarja! Za kalibracijo zaslona ni nujno potreben kolorimeter, oziroma kalibracijska naprava. Lahko si pomagamo tudi z enostavnim programëkom Adobe Gamma. Seveda bo treba nekaj prakse, dobro oko in naπe dojemanje in razpoznavanje tonskih vrednosti. Vendar v osnovi se z njim da kalibrirati vsak zaslon dovolj zadovoljivo. Slab zaslon je kot kompaktna kamera. Namenjen manj zahtevnim in za domaëo uporabo. Za veë bo treba poseëi po najboljπih zaslonih. Podjetji EIZO in NEC nudita zaslone najviπje kakovosti.»e imate kamere in objektive najviπjega razreda, potem tudi pri zaslonu ne iπëite nekaj poceni. Kot ni poceni profesionalne kamere ali objektiva, tudi zaslona ni. Vse ostalo so pribliæki. VeËina zaslonov nam omogoëa prikazati celoten srgb barvni prostor. V uporabo pa æe prihajajo zasloni, ki dosegajo πirπi Adobe RGB barvni prostor. Matjaæ Intihar NaslednjiË: Photoshop, barvni ICC opisi in priprava za tisk

36 Fotografi smo strokovnjaki vseh podroëij Od takrat, ko sem se tudi sam s svojimi zapisi in predavanji izpostavil mnoæici, se ne morem naëuditi dejstvom, da smo Slovenci poznavalci vsega, Ëesar se v doloëenem, Ëeprav poznem Ëasu, le beæno dotaknemo. Ko samo sliπimo razlago ali primemo v roke doloëene tehnike, æe poznamo vse, kar na svetu obstaja. Smo poznavalci na kvadrat in vsi nas posluπajo.»e imajo pisci - predavatelji πe prepoznavno ime, besede za marsikoga kaj hitro postanejo povsem verodostojne. In nië drugaëe ni v fotografiji, tj. med nami fotografi. Tudi sam sem πele zadnja leta ugotovil, da se je pametno dræati in z vso svojo avtoriteto predstavljati samo tisto, kar resniëno obvladaπ tako iz teoretiënega kot praktiënega dela, in πe to samo podroëja, ki jih stalno nadgrajujeπ s spoznavanjem novih in novih novosti. Za drugo, ne dovolj znano, podroëje pa je bolje poiskati strokovnjaka, ki ga obvlada, in ga v revijah, spletu ali na predavanjih predstavi znanja æeljnim. Vendar te proces gre in bo πel tudi v fotografiji poëasi naprej, saj so fotografi med zadnjimi spoznali digitalizacijo slike, veëina pa πele spoznava, da je danes fotografija povsem v kolesu celotne informatike in jo moramo tako tudi dojemati. Tako fotograf spoznava novo in novo, predvsem z raëunalniki in s programi povezano znanje, ki ga kaj hitro spozna samo delno in nato predstavlja na napaëen naëin. Danes fotografi spoznavajo æe dolgo odkrito in znano. DatoteËne formate in njihove moænosti izpisa. In kot predvideno. Kar veëina fotografov πe spoznala ni in smo v grafiki v pripravi tiska poznali æe desetletja, nekateri danes datoteëne formate in digitalne vrednosti razlagajo na svoj povsem laiëen naëin kot edino pravo resnico. In kar se danes iz fotografskih ust predstavlja napaëno v digitalni tehniki, se prav tako napaëno predstavlja drugim profilom, ki delujejo v Po sedmih letih ponavljam zapis za vse, ki se πe ne morejo loëiti od filma in predvsem dejstva, da se je v fotografski tehniki veliko spremenilo. Fotografija pa πe vedno ostaja fotografija! Vemo kolikπen pomen ima pri kamerah DSLR, loëljivost tipala. Zato jo bom za vse ljubitelje in nekdanje uporabnike filma podrobneje opisal in jo primerjali z loëljivostjo filma. Na ta naëin bo tudi sama loëljivost tipal in njihovo razumevanje za informatiki, in to celo o procesu, v katerem fotografi nikoli niso delovali. Mislim na poprodukcijo, tj. obdelavo fotografovega izdelka, pa naj gre za obdelavo za tisk s filma, pri kateri veëina fotografov nikoli ni sodelovala, ali pa za danaπnjo obdelavo iz digitalne datoteke, ki jo veëina πele spoznava. V vsaj tridesetih letih digitalizacije slike je bila prevreta æe vsa koliëina vode, ki teëe med njenim spoznavanjem. In danes se dogaja to, da nekateri fotografi z vso avtoriteto predstavljajo tisto, kar le zelo redki med njimi dobro poznajo. Tako smo deleæni pravih disertacij o RAW-zapisih, pravilnosti uporabe digitalne datoteke za grafiëni tisk ali tisk s tiskalnikom in drugih moænostih izpisa. In ker si nekateri fotografi dovolijo na ves glas vstopiti v digitalne datoteke in njihove podrobnosti, je treba konëno predstaviti æe desetletja znana merila. Le tako se lahko pravilno razumemo. Seveda pa brez referenc in poznavanja tehnologije ne gre. In da bi pravilno razumeli digitalni zapis in moænosti izpisa, sem se odloëil, da fotografom, ki skozi velika vrata vstopajo v svet izpisa slike, napiπem odgovor na nekatere napaëne teze, lahko celo reëem zavajanja. Jih bo vsaj mogoëe kdaj drugië kdo povpraπal, s Ëim lahko podkrepijo omenjene teze. Moje videnje problema Æe leta v zapisih in na predavanjih ugotavljam, da se nekateri miselno πe danes ne morejo loëiti od filma, Ëeprav je bil v naprednih tehnoloπkih industrijskih procesih æe v 90. zamenjan za digitalno tehniko zapisa. Tako pa πe danes lahko sliπimo in beremo o nostalgiji za filmom, o tem, kako prekaπa digitalni zapis in da je digitalni zapis s fotokamero komaj zadovoljiv za resen izpis, na koncu pa πe fotografsko razlago, kako je treba delovati v tehnologiji tiska, torej v tehnologiji, ki je æe veë kot 30 let v digitalizaciji slike in s katero se prav toliko Ëasa istim fotografom obdelujejo njihovi posnetki. Danes lahko prav te fotografe, ki tehnologije tiska kaj veë od Ëistih osnov niti ne poznajo, posluπate in berete, kako v njej pravilno delovati. In kar je moteëe, svoj za zdaj πe zelo ozki pogled na novo tehnologijo in njeno LoËljivost filma in tipala - i analognega fotografa laæje. V fotografiji velja pravilo, da za po izrazni vrednosti kakovosten posnetek ni pomembna kamera, ampak fotograf, ki z njo upravlja. Za dobro poveëavo in tehniëno kakovost sta veliko bolj kot kamera sama pomembna objektiv in film ali v digitalni tehniki objektiv in na svetlobo obëutljivo tipalo. Najboljπi objektivi zmorejo loëiti med seboj veliko veë vzporednih Ërtic na milimeter kot najboljπi Ërno-beli film 35- Je res tako drastiëna razlika v kakovosti zapisa RAW in JPEG, da slednji ni zadovoljiv za revije? komaj zadovoljivo poznavanje razlagajo kot edino resnico. Mene kot tistega, ki je æe 32 let v tehnologiji tiska in digitalizacije slike, to zelo moti.»eprav sem moëno delujoë v fotografiji πe leto veë, pa se nimam v celoti za kompetentnega razlagati skrivnosti posebnih fotografskih tem. Za to so pristojni tisti, ki se milimetrskega formata. O konëni loëljivosti zato vedno odloëa film, v digitalni kameri pa na svetlobo obëutljivo tipalo. Najboljπi Ërno-beli filmi, ki smo jih nekdaj uporabljali v grafiëni tehniki (izjemno kontrastni ortokromatski Lith filmi z obëutljivostjo samo nekaj ISO), so razloëili veë kot 1000 linij na milimeter ali veë kot linij na palec.»rno-beli poltonski pankromatski filmi z obëutljivostjo 25 ISO zmorejo razloëiti 200 linij na milimeter, kar pomeni celih linij na palec in 4800 X 7200 toëk v govorici tipala na povrπini leica formata (24x35mm). To je 30 milijonov toëk. Boljπi barvni diapozitvni film z obëutljivostjo 100 ISO premore loëljivost nad 100 linij na milimeter ali 2540 linij na palec.»e te vrednosti preraëunamo v toëke na svetlobno obëutljivih tipalih, znaπa 24 milimetrov v viπino in 36 milimetrov v πirino celih 2400 X 3600 toëk ali 8,6 milijona toëk. Ker pa Film. Kakovost in Ëez nekaj let nostalgija. (Zapisano leta 2001) Film je sestavljen iz treh na svetlobo obëutljivih plasti. Plasti so postavljene druga na drugo, zato je loëljivost (zrnatost) filma realna. CCD ali CMOS tipalo je sestavljeno iz toëk, na njih pa so filtri za rdeëo, zeleno in modro svetlobo. ToËke so postavljene druga zraven druge. Zato je nazivna loëljivost tipala manjπa od predstavljene. APS film in tipalo. Tehnologija se spreminja -digitalno zamenjuje analogno. (Zapisano leto 2001) 36 e-fotografija - junij, julij 2008

37 Tudi pri tem motivu v tiskovini ne opazimo nobene veëje razlike med RAW in JPEG datoteko. Je pa bolje opazna v barvnem spektru. Tu nam pomoë teorije pove, da bo pri moënejπi obdelavi RAW datoteka v prednosti.»e pa smo pravilno osvetlili posnetek, RAW datoteka v tem primeru niti ni potrebna. v doloëenih fotografskih temah dnevno preizkuπajo. Ti pa enako ne morejo delovati nasprotno oziroma πe toliko manj, saj to nasprotno tehnologijo komaj spoznavajo. Zakaj sem sploh lahko kritiëen do danaπnjih fotografskih razlag o digitalnem zapisu? Prvi, ki so bolj mnoæiëno posluπali moja predavanja o digitalni fotografiji, so bili æe pred 12 leti fotoklubi. Toda takrat dejstva, da je fotografija za danaπnje poglede nadpovpreëno obdelana, niti razumeli niso in fotografije, pri katerih je danes vsakomur jasno, da so digitalno obdelane, so poæele (povsem razumljivo za tisti Ëas) vpraπanja, po katerem tehnoloπkem postopku prek filtrov in kemikalij sem priπel do doloëenih rezultatov. NihËe iz njihovih vrst πe ni poznal moænosti skeniranja, obdelave slike in izpisa z velikimi sublimacijskimi tiskalniki. Prav tako so ti od leta 1996 na Canonovih spomladanskih sreëanjih in prvih predavanjih za poklicne fotografe vse do leta 2002 zamahovali z roko - ah, digitalna fotografija, kje je πe to. barvni film uporablja tri na svetlobo obëutljive sloje, po enega za vsako osnovno barvo RGB spektra posebej, dobimo v konëni podobi pribliæno 26 milijonov toëk. Z barvnimi diapozitivnimi filmi niæje obëutljivosti, recimo Fuji Velvia (50 ISO) ali Kodachrom 25, ISO 25, lahko dobimo πe za polovico veë slikovnih toëk, teoretiëno do 40 milijonov toëk. Seveda pa ne gre analogne tehnologije povsem enaëiti po loëljivosti z digitalno. Slednja nam omogoëa dodatna goljufanja in ustvarjanje novih toëk (interpolacijo) v procesu preraëunavanja elektriënih inpulzov preko analogno/digitalnega pretvornika. Zato naj vam bo ta zapis samo kot pomoë laæje razumeti loëljivost. Kot bomo spoznali v nadaljevanju pa nam viπja loëljivost ne doprinese viπje kakovosti fotografije, ampak samo njeno veëjo poveëavo. Za viπjo kakovost potrebujemo predvsem kakovost celotnega tipala in algoritme za pretvorbo LoËljivost Ërno belega (Kodak T-MAX 400) in barvnega diapozitivnega (Ektachrome 100 SW) filma. Prvo moëno nestrinjanje in nerazumevanje mojih besed o digitalni tehniki pa je najprej pokazal Ëlanek v reviji Moj hobi iz leta 1996 z naslovom Kemija, adijo!. Sam sem povsem razumel to skeptiënost. Fotografi so poznali samo analogno fotografijo, ki pa je zadnja veja od vojaπkovesoljske tehnologije prek industrije do mnoæic. Tega preprosto niso mogli razumeti, Ëeprav je digitalizacija slike stara æe 40 let. Sam se z njo prek grafike poklicno spoznavam in jo uporabljam æe toëno 32 let, prek namiznih raëunalnikov 20 in fotokamere 18 let. Moja prva knjiga, e-fotografija - osnove digitalne tehnike in praktiëne izkuπnje pri digitalizaciji fotografije, ki je izπla leta 2001, je doæivela zanimiv odziv. Med mnoæico predvsem raëunalniπkih zanesenjakov, ki so zaëeli tudi fotografirati, je bila dobro sprejeta in takoj razprodana, prav tako ponatisa v letih 2002 in Profesionalni fotografi, ki so bili πe moëno v filmu, pa so se takoj in moëno negativno obregnili ob stavek Leto 2008, film, kaj je to!. iz knjige e-fotografija (2001) elektriënih signalov.»loveπko oko Mnoæica slikovnih toëk in barvnih stopenj je pomembna zaradi enega samega razloga, Ëloveπkega oëesa. Ta organ, ki daje Ëloveku veë kot 90 odstotkov vseh dojemljivih informacij iz okolice, zmore loëiti v povpreëju samo okoli 10 linij na milimeter (254 linij na palec). To pomeni, da moramo 35-milimetrski diapozitiv z loëljivostjo 100 linij na milimeter desetkat poveëati, da bo oko opazilo prve napake v poveëavi. In res, zrno v tej poveëavi na filmu vedno opazno. Ker pa laæe tako Ëloveπko oko kot filmska emulzija, πe bolj pa algoritmi, ki procesirajo elektriëne signale iz tipala, so vse te πtevilke relativne. TeoretiËno je moæno, da s tipalom, ki premore 2000 X 3000 Koliko linij na milimeter preberete? ,5 toëk in 36-bitno barvno globino, dobimo kakovostno fotografijo, primerljivo z analogno, Ëe je osvetljena na digitalni laserski enoti v velikosti 24 X 36 centimetrov. Oko sprejme vidne draæljaje, nato pa nam naπi moægani posredujejo sliko kot dovolj kakovostno in brez napak, recimo sliko poπtnega nabiralnika. DoloËeni, vsak dan

38 RAW V zasiëenih tonskih vrdnostih osnovnih barv lahko v veëji poveëavi opazimo drobne detajle, kje JPEG datoteka priëne izgubljati. Toda to so æe pipetkarske razprave o kakovosti zapisa.»e pa posnetek nismo dobro osvetlili in je potrebna veëja korektura bi bila razlika bolj opazna v korist RAW zapisa. Kar naenkrat sem bil tisti, ki je v letu 2001 dregnil v osje gnezdo In zakaj ta uvod? za fotolaborante in fotografe takrat za resne zadeve πe edinega V letu 2008 se πe vedno razpravlja o kakovosti digitalne zveliëavnega filma. Nikakor niso mogli razumeti, da se celo v tehnike ali kot leta 2001 v knjigi e-fotografija v poglavju Film knjigi predstavlja konec filma, da je digitalizacija æe tu in da proti tipalu. V tistem letu sta tudi zame za najviπjo zahtevo bo tudi med mnoæice kmalu priπla tehnologija, o kateri so sami glede kakovosti film in skeniranje imela πe krepko prednost. komaj kaj sliπali. Kot je bilo æe omenjeno, smo to tehnologijo Æe v naslednjem letu (2002) sem v ponatisu knjige to tezo v industriji, predvsem grafiki, poznali æe desetletja. moral zamenjati. videni motivi so shranjeni v naπem spominu in nepopolna slika nam je kljub nepopolnosti vπeë, pa Ëetudi je zrnata, toëkasta, kontrastna ali nekoliko neostra. Povsem drugaëe je pri fotografiranju neznanih predmetov, kjer je mnoæica podatkov v razliënih barvah. Tu interpolacija in algoritmi ne premorejo te moëi, da bi izigrali naπe oko. S sliko æe pri manjπi poveëavi nismo veë zadovoljni. Tonske vrednosti so slabo izraæene, moëno je vidna interpolacija in z njo neostrina in neenakomerna JPEG barvna skala doloëenih tonskih vrednosti posameznih barv. Takoj opazimo, da razliëni odtenki, recimo pri fotografiranju portreta, niso zarisani v lepem tonskem zaporedju kot na filmu, ampak so toni med seboj loëeni stopniëasto. VeËja je interpolacija, veëje je odstopanje med posameznimi odtenki. Zakaj tako? Svetloba, ki pade na tipalo, se v trenutku prenese v nadaljnjo obdelavo; reakcija foto-elementov se spremeni v elektronski Pred Ëasom je bila v forumu e-fotografije podana razlaga, da je zdaj z uporabo kamere Nikon D3 konëno priπlo do tega, da je digitalni zapis æe primerljiv ali celo boljπi od filma. Predvsem pa, da zdaj lahko delujemo pri 6400 ISO in je fotografija πe vedno kakovostna. Glede primerjave je treba vedeti, da se v dobi filma s tako visoko obëutljivostjo niti ni delovalo. Sam sem ob nekaj poskeniranih diapozitivih res zelo redko v roke dobil diapozitiv s 1600 ISO. Kakovost filmov pri viπjih obëutljivostih je bila tako slaba, da smo nehali delati primerjavo med njim in digitalnim zapisom pri visoki obëutljivosti æe leta 2001 s prihodom kamere EOS 1D. Leta 2002 smo zaradi kamere EOS 1Ds nehali delati primerjavo s 50 ali 100 ISO diapozitivnimi filmi. Vse od takrat pa do danes nam Canon v dveletnih presledkih kaæe napredek v hitrosti delovanja in πumu (1D, 1D MkII, 1D MkIIn, 1D MkIII), kakovosti zapisa in loëljivosti (1Ds, 1Ds MkII, 1Ds MkIII) ter poslediëno detajlih. Lahko je torej danes govoriti, da je digitalno πele zdaj primerno, ko pa tisti, ki niso bili uporabniki kamer Canon, niti niso imeli opreme, ki bi zagotavljala visoko kakovost in uporabniπko vrednost obenem. Nikon je v letu 2007 s kamero D3 glede tehniëne vrednosti in prav tako pogleda iz te smeri Canon dohitel in prehitel v domeni reporterske kamere. Spet pa se pojavlja zmotna argumentacija o kakovosti zapisa. Res je. Glede πuma so naredili moëan preskok in vsem pokazali, kako odliëno ga je mogoëe reducirati pri πe tako visoki obëutljivosti. D3 pa nikakor ni kamera za tiste, ki iπëejo odliënost zapisa v drobnih detajlih. Konec koncev je to reporterska "maπina", ki mora hitro delovati. In Nikonovi inæenirji so nam æe na predstavitvi kamere v Tokiu povedali, da D3 sam popravlja tudi RAW-datoteko. To je znano æe iz kamer in njihovih razlik med EOS 1D in 1Ds. In pri nekaterih detajlih se da to lepo opaziti, ker preprosto manjkajo. Tako lahko zdaj z nestrpnostjo Ëakamo, kaj bo prinesla letoπnja Photokina. Ali bo na primer model Nikon D3x z visokoloëljivim tipalom ujel ali celo prekaπal zapis kamer EOS 1Ds in njenih izvedenk?»e bo, bo spet priπla na dan teza nekaterih uporabnikov, ki si bodo kamero lahko privoπëili, da je zdaj digitalno dokonëno æe prehitelo film in da ima zdaj tudi modni ali tehniëni fotograf moænost delovati v visoki kakovosti. Vemo, da so tako lahko delovali æe leta Zdaj bo najbræ πe edina dilema tistih famoznih 35 milijonov toëk filma, ki jih zagovorniki filma in skeniranja vedno poudarjajo. Vendar to lahko govorijo samo tisti, ki ne berejo strokovnih zapisov ali knjig. Sam sem æe leta 2001 predstavil poglavje o teoriji loëljivosti filma in moænosti goljufanja digitalnega zapisa kljub manjπemu πtevilu toëk. e en podatek veë, da smo se nekateri kljub odliënemu poznavanju in poklicni uporabi filmov ter njegove obdelave od njega poslovili æe leta Eni kaæejo, da so digitalni zapis spoznali πele danes, o njem pa vam æe lahko povedo vse, kar æelite sliπati, s poudarkom, da je film πe vedno nekaj posebnega. V prednosti pa je samo πe pri projekcijah na manjπi oddaljenosti, zato ga pustimo æe poëivati v miru! O njem zdaj samo najboljπe. Dal nam je tako ljubiteljske kot poklicne moænosti in zadovoljstvo, pri skoraj vseh drugih elementih pa je pokazal, zakaj je danes lahko tako veliko fotografov. Preprostost in kakovost æe nekaj let nista veë njegovi vrlini. 20-krat poveëani zapis barvnega kroga na ISO100 film (primer leto 2001). 20-krat poveëani zapis barvnega kroga na 3.3M toëk tipalo (primer leto 2001) signal, ki podaja vizualne lastnosti posnete okolice na kraju in v Ëasu. Digitalizator dalje pretvarja signal v digitalno obliko. Rezultat digitalizacije je dvodimenzionalna matrika, katere velikost je predvsem odvisna od znaëilnosti digitalizatorja. Vsa na svetlobo obëutljiva tipala in digitalizatorji s svojimi prednastavljenimi algoritmi goljufajo. Barvni film je sestavljen iz treh plasti za prepuπëanje rdeëega, zelenega in modrega barvnega spektra. S kemikalijami lahko razvijamo vsak sloj posebej. Pri tipalu pa te moænosti ni; tipalo je kot Ërno-bel film. Da bi loëilo barve, so celice pobarvane z rdeëo, zeleno in modro barvo. NajveË je zelenih tipal, da pridobimo kontrast in tudi Ëloveπko oko je najbolj dojemljivo za zeleni del barvnega spektra. Tako ima novejπe tipalo z nazivno loëljivostjo 2048 X 2560 toëk, 1024 X 1280 toëk z rdeëim filtrom, 1024 X 1280 toëk z modrim filtrom in 1280 X 2048 toëk z zelenim filtrom. Tako smo dobili od pribliæno 5 milijonov toëk 1,3 milijona toëk z rdeëim filtrom, 1,3 milijona toëk z modrim filtrom in 2,3 milijona 38 e-fotografija - junij, julij 2008 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

39 Platnice za vaπo fotoknjigo RazliËne velikosti,barve,enostavno lepljenje. Uunivez d.o.o., Stegne 21c, 1000 Ljubljana. Tel.: , , Fax: , Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

40 V septembru teëaji PhotoShop in RAW programi. Danes pa posluπam, kako nekateri fotografi postajajo glavni tehniëni uredniki Ëasopisov in revij ter razlagajo, kako ima film za njihove potrebe πe vedno najviπjo kakovost zapisa in da je digitalni zapis samo delno uporaben, in πe to samo, Ëe je v RAW-zapisu. Glede tega, da so uredniki, nimam pripomb, to so si zasluæili na razliënih podroëjih fotografskega dela. Ne razumem pa, da pred πirπo, predvsem fotografsko, javnostjo πe vedno (celo na skupnih predavanjih) razpredajo o tehniki. Kot je zapisano v naslovu Ëlanka, nekateri danes razumejo in lahko razlagajo vse! VËeraj in danes fotografi, ki so predvsem odliëni v svojih specializiranih fotografskih æanrih, in ne v sami tehniki, so danes æe glavni poznavalci digitalne tehnologije, fotokamer in predvsem obdelave slike za tisk, pa Ëeprav je toëk z zelenim filtrom. Ko tipalo zajame svetlobo in se le-ta spremeni v elektriëne impulze, impulze raëunski algoritem pretvori v digitalno obliko in jo shrani v pomnilno enoto. Pretvorba je zelo goljufivi element digitalne tehnologije. Kot πe pred tremi, ali morda dvema letoma niso æeleli sprejeti (eni πe danes ne) in sami digitalne obdelave slike niti kaj dosti ne obvladajo. Tako predstavljajo mnoæicam z vso avtoriteto samo tisto, kar hoëejo sliπati. Nekaj jih gre celo tako daleë, da æe vse vedo o delu tehniënega urednika, namesto da bi se posvetili delu urednika fotografije. To sta dva moëno razliëna pojma. Urednik fotografije skrbi za fotografije in njihovo glede na vsebino Ëlanka primerno strokovno in izrazno vrednost, tehniëni urednik pa skrbi za kakovost prejetega materiala in Ëim boljπega reproduciranja njemu dostavljenega dela, saj naj bi bil kot oseba dobro seznanjen z grafiënimi ali drugimi tehnoloπkimi postopki za izpis fotografije. In ker "novodobni" uredniki s temi tehnoloπkimi procesi kot zgolj fotografi niso seznanjeni, je temu primerna tudi njihova razlaga tega podroëja. Pri nas je v domeni uredniπtva in priprave tiska æe vsaj deset let vse zmeπano. Sam situacijo fotografije, priprave, uredniπtva in tehnologije tiska πe kako dobro poznam, saj sem najprej deloval v hiπi Delo v pripravi za tisk, nato v Papirnici VevËe v preizkusni tiskarni in od leta 1989 v svojem podjetju. Vedno sem imel in πe danes imam opravka s fotografi, z uredniki, s tiskom, torej s celotnim procesom od zajema slike do izpisa. Kako je danes? Uredniki Ëasopisov in revij postajajo vsi mogoëi izobrazbeni profili. Uredniki fotografije so lahko tudi tisti, ki imajo doma "kompakta" za fotografiranje druæinskih dogodkov, oziroma je tehniëni urednik nekdo, ki ga pri nas sploh ne potrebujemo veë. Prav zaradi vse veë neprofesionalnosti in nepoznavanja tehnoloπkih postopkov in smo videli, je toëk na tipalu zaradi zajemanja razliënih barvnih vrednosti mnogo manj. Tudi oddaljenost med toëkami iste barve je veëja. Da poenostavimo, pri pretvorbi mora tipalo za doloëitev ene V obeh primerjavah opazimo moë RAW zapisa. Ko moëno poseæemo v korekturo nam detajli in neæne tonske vrednosti iz JPEG datoteke enostavno izginejo. e moënejπi efekt opazimo v barvni skali, ko nam 8bitna JPEG datoteka izgubi veëino zapisa. Torej, tu je glavna prednost RAW zapisa.»udno pa je, da prednosti RAW kot ta zapis je treba vedno uporabljati razglaπajo tudi tisti, ki πe vedno trdijo, pokaæi mi svoj diapozitiv in bomo videli kakπen fotograf si. JPEG je naπ diapozitiv.»e smo posnetek izpeljali tehniëno korektno, predvsem ga toëno osvetlili, potem nam bo dobro sluæil za veëino tiskovin. Ko pa posegamo v moënejπe korekture je RAW datoteka zakon. Sam veëino delujem v JPEG. Ko pa je resna potreba ali æelja po veë, veëinoma fotografiram v obeh formatih. In Ëe je kateri posnetek zanimiv za prikaz v veëjih formatih, odprem RAW datoteko in posegam v korekture. Vsak ima svoj naëin dela. Toda ne ga razlagati kot, da je edino pravi! priprave sem se æe pred leti odloëil delno izstopiti iz sveta priprave tiska. Neprimerno pripravljenega dela (glede oblike, Ëlankov, fotografije, korektur) in s tem poslediëno Ëasovno krepko veë dela je vse veë. Da se ve! Tudi revija e-fotografija razen Ëlankov in nasvetov ni iz fotografskega (fotografije) kot tehniënega merila (postavitev) noben preseæek. Vendar je brezplaëna in vanjo se lahko vgradi toliko tehniënega znanja, izkuπenj in moëi, kot se lahko. Marsikdo ne verjame, da poleg veëine Ëlankov πe sam poskrbim za fotografije, oglase, postavim revijo, pripravim za tisk in uredim vse tiste zadeve, ki so nevidne, a vedno vzamejo Ëas in æivce, kot je razpoπiljanje revij, da o plaëilih ne govorim. Brez bogatih izkuπenj kot fotografa in predvsem grafika ne bi πlo.»e lahko brez teæav piπem in predavam o fotografski tehniki in osnovah fotografije ter o raëunalniπki barve prebrati πtiri toëke, da lahko zmeπa pravi odtenek, vsaj dve tretjini barv je interpoliranih. Prav tako je interpolirana tudi poveëava sama. Vendar, kot je æe zapisano, laæe tudi naπe oko in teh napak tipal na fotografijah ne opazimo vedno. 25-krat poveëani zapis barvnega kroga na ISO100 film (2008). PoveËava iz Leica filma 60cm x 90cm. 25-krat poveëani zapis barvnega kroga na 21M toëk tipalo (2008). PoveËava iz FF tipala 60cm x 90cm. Kodak Ektachrome 100 in 12X-na poveëava. Zrnatost je æe izrazita. In je to samo poveëava iz 35mm filma na 30x40cm. 40 e-fotografija - junij, julij 2008

41 ... veë na pripravi za tisk, za kar se Ëutim zadosti usposobljenega, pa nikoli ne predavam veë kot o osnovah portretne, reportaæne, πportne, industrijske ipd. fotografije ali o tem, kako oblikovati revijo ali pa spletno stran. Ko bo revija (Ëe bo kdaj) tista "prava", plaëljiva, bo tudi kakovost besedil, fotografij, oblike in postavitve na krepko viπji ravni. Seveda brez strokovnih sodelavcev, tudi urednika fotografije, ne bo πlo. V funkciji digitalnega zapisa in njegove obdelave ter priprave slike za izpis pa se po vseh teh letih Ëutim tudi odgovornega, da tiste "neumnosti", ki letijo iz ust ali tipkovnic razliënih fotografov in urednikov, preprosto spravim v red in da se za πirπi krog pove, kaj je v praksi res in mogoëe. Fotografi kot poznavalci digitalnih datotek in tehnik izpisa Pred dnevi sem sliπal, da so veëinoma bolj ali manj izkuπeni fotografi posluπali svoje kolege in kolegice, zdaj urednike fotografij nekaterih naπih znanih medijev. In uredniki fotografij, med njimi tudi znani fotografi in kritiki, trdijo, da je za njihove revije edino zadovoljiv samo diapozitiv ali RAWzapis, kajti JPEG, TIFF, EPS ali PDF nikakor ne more biti dober zapis. Oziroma, πe dodatna cvetka, digitalni zapis je komaj zdaj (πe vedno z veliko njihove skeptiënosti) ujel filmskega, in Ëe æe digitalno, potem samo RAW. Sicer vem za veëino izmed njih, kje so bili zadnja leta prodora digitalne tehnike in kako so jo sprejemali. To govorijo same zase æe prej omenjene trditve. Vse je æe znano, saj smo se velikokrat videli na predavanjih in z novodobnimi fotografi opravili æe nië koliko podobnih debat v forumu, pa se πe kar ponavljajo Ëudne teze, saj prihajajo novi in novi, ki se morajo na lastnih izkuπnjah prepriëati o tistem, kar se æe desetletja uporablja v praksi. In kaj se zgodi? Vsi, ki komaj spoznavajo digitalno fotografijo, take pogovore spremljajo in predavateljem zaradi njihovih bogatih fotografskih (ne tehniënih) izkuπenj πe kako verjamejo. In zaradi neznanja in naëela verjamem v povedano se spet vraëamo deset let nazaj. Podobno je v primeru trditve Ëim veë milijonov toëk je, tem boljπe je. e danes se zaradi zaëetnega pisanja o digitalni fotografiji v raëunalniπkih revijah ta teza pri mnogih kupcih odraæa kot golo dejstvo, industrija pa celo na raëun kakovosti zapisa to s pridom izkoriπëa. Fotografski kolegi po predavanjih pridejo k meni in trdijo, kako zdaj vedo iz prve roke, da sta diapozitivni film in RAW-zapis edini moænosti tiskanja naslovnic revij. Kako posploπeno! Kje je resnica? Najprej bom predstavil svoje znanje in izkuπnje. Le tako lahko za vse, ki bodo dvomili o mojem zapisu, predstavim svoje mnenje o njihovi napaëni razlagi. Kot vem, se veëina tistih, ki razlagajo svoje teze, πele spoznava z digitalno fotografijo in na slepo verjame "novodobnim" strokovnjakom o digitalnem zapisu. Ni vse tako preprosto ali mogoëe na sploπno predstavljati. Vsaka doloëena tehnoloπka reπitev ima svoje dobre in slabe strani oziroma prednosti in slabosti ter primerno uporabniπko vrednost. Predvsem pa si lahko tudi v naëinu priprave datoteke in njenega izpisa vsakdo sam izbere svojo pot. Do kod je pravilna, pokaæe konëni rezultat. Od leta 1974 spoznavam fotografijo v lastnih temnicah za Ërnobelo in barvno fotografijo. Vsakodnevno poklicno delo z reprodukcijskimi kamerami, s poveëevalniki, v temnici s kemikalijami kot tudi z velikoformatnimi razvijalnimi stroji, s filmi in papirji me je spremljalo vse do leta V Ëasopisni hiπi Delo sem æe leta 1978 s strojem Colenta razvijal diapozitive. Takrat je bil uveljavljen πe postopek E-3 z dodatno reekspozicijo med razvijanjem. V letu 1976 sem se na grafiëni πoli prvië spoznal s skenerji, ki so me nato vse do nakupa lastnega bobenskega skenerja spremljali do leta 2003, ko sem ga zaradi prevlade digitalnega zapisa iz fotokamer lahko konëno pospravil v kot. Vsem urednikom in fotografom, s katerimi sem sodeloval, sem æe na koncu 90. priporoëal, naj za slike v revijah in Ëasopisih uporabijo digitalno fotokamero. Kolikor hitro je bilo mogoëe, smo v svet digitalne fotografije vstopili v revijah, katerih tehniëni urednik sem bil. Pri skeniranju diapozitivov je nastalo v zvezi s fotografi in kakovostjo njihovih diapozitivov (z ostrino, s tonsko Zgornji posnetek je bil zajet v JPEG datoteki in z napaëno nastavljeno korekturo bele barve. V programu PhotoShop rabimo samo klik z miπko, da solidno reπimo tudi tako problematiëno korekturo. Torej, tudi Ëe ste res moëno zgreπili WB se ga da delno reπiti tudi iz JPEG datoteke. Seveda, pa je prav moænost reπevanja in popravka tonskih vrednosti RAW glavno oroæje. kakovostjo), konënim izdelkom, toliko anekdot, da bi lahko napisal knjigo. Polovica diapozitivov je bila za danaπnji pogled na digitalni zapis na zaslonu povsem neostrih (stresenih). To so mi fotografi verjeli πele, ko sem jim prek lupe s 30-kratno poveëavo na skenerju pokazal njihov posnetek. Le malo fotografov je pri delu uporabljalo stojalo oziroma daljinski proæilec. Zaradi filmov z nizko obëutljivostjo 50 ali 100 ISO Arca-Swiss krogelna glava Z-1 Æe veë kot 40 let je Arca-Swiss vodilni inovator med proizvajalci krogelnih glav - To priznavajo konkurenti in uporabniki po vsem svetu Neverjetnih 60 kg nosilnosti pri samo 597g* lastne teæe Kljub neverjetni nosilnosti, 60kg izven teæiπëa!!!, boste tudi pri najteæjih objektivih zategnili glavo z dvemi prsti. * Z-1 z vijakom 1 / 4 AsferiËna oblika krogle Edinstvena znaëilnost, ki odlikuje Arca-Swiss glave je inovativna asferiëna oblika krogle. Krogla je torej rahlo jajëaste oblike. Ko nagnete aparat s teæjim objektivom, se poveëa teænja, da bi ta padel, zato ga je pri krogelnih glavah ostalih proizvajalcev potrebno zadræati z roko ali zategniti glavo. Arca-Swiss patentirana asferiëna oblika avtomatsko poveëa pritisk na kroglo, ko se ta pomakne iz teæiπëa in se tako avtomatsko prilagodi navidezno poveëani teæi. Teæja kot je oprema, bolj oëitne so prednosti Arca-Swiss glav. Za natanënost panoramskih posnetkov Izbirate lahko med dvema izvedbama Z-1 glave: SP-single pan ali DP-double pan. Ko delate panoramske posnetke, pride do izraza posebnost DP verzije, ki je v drugi pan ploπëi na vrhu glave. Ta omogoëa natanëno nastavitev popolnoma vodoravnega gibanja fotoaparata 360 stopinj okoli vertikalne osi tudi, ko na stojalu, ki je na neravnem terenu niste natanëno nastavili dolæine nog. P O P U S T Najboljπe ni nikoli poceni Z-1 ni poceni, je pa vredna vsakega centa, ki ga plaëate zanjo. Z-1sp z vijakom 320,00 Z-1sp s Classic ploπëo 395,00 Z-1sp s Flip-Lock ploπëo 430,00 Zastopa in prodaja: GRAFO d.o.o. Letaliπka 32, Ljubljana, T: 01/ , E: info@grafo.si 50 Velja s tem kuponom Od do e-fotografija - junij, julij

42 Adobe RGB 16 bitni in JPEG. V osnovnem pogledu veëjih razlik ni in jih v tiskovini tudi ne bo videti. (edini so omogoëali visoko kakovost zapisa) in s poslediëno dolgimi Ëasi je bilo stresenih posnetkov zelo veliko. Na projekciji ali z majhnimi lupami teh napak niti ni bilo mogoëe opaziti. Ko smo diapozitiv poskenirali v veëje poveëave, je fotograf vedno zagnal vik in krik, Ëeπ, s kako slabimi skenerji skeniramo njegova dela. Manjkala sta ostrina in kontrast, zrno pa je bilo æe pri poveëavi 30 x 40 cm moëno izraæeno. Tudi o tonskih reprodukcijah bi bilo mogoëe marsikaj povedati. Koliko popravkov iz izvirnika (predvsem diapozitivov) smo morali narediti, da je bil tehniëni urednik ali pa avtor na koncu zadovoljen z izdelkom, s tiskovino. Programi za tonske korekture s skenerji fotografij so bili vrhunski. Velike in drage bobenske skenerje, ki so bili veëinoma samo v veëjih tiskarnah, so zaëeli zamenjevati manjπi in leta 1988 sem zaëel delovati s programom Photoshop, saj je bila montaæa v klasiëni temnici izjemno zamudna. Digitalizacija slike kot tudi fotografija z njenimi tehniënimi postopki me torej spremljata æe od leta 1976, zato sem lahko na zaëetku 90. svoje znanje samo Po Ëetrtini leta od predstavitve 6. Januarja v Las Vegasu, je tudi na slovenskem trgu na voljo nova serija digitalnih kamer s trdim diskom JVC Everio. Nova, izjemno tanka oblika - kamere so velike kot dlan, jih uvrπëa na prvo mesto najmanjπih kamer z 1,3' trdim diskom na svetu. Velja omeniti, da je novo izdelana linija visokokakovostnih kamer na voljo v razliënih barvah - safirno modra, rubinasto rdeëa, diamantno srebrna in oniks Ërna, kar omogoëa uporabniku izbiro glede na lastnosti, finanëne zmogljivosti in izgled oziroma barvo. Gre za serijo kamer razliënih cenovnih razredov, ki jih poleg izjemne majhnosti odlikuje kar nekaj novitet. Prva izmed njih je zagotovo novi laserski drsnik obëutljiv na dotik, s pomoëjo katerega se pomikamo po meniju, brskamo med posnetki ali urejamo nastavitve. Omenjena lastnost je na voljo pri vseh razliëicah modelov. Trije kljuëni postopki - snemanje, neposredno montiranje priklopil πe k dobremu poznavanju fototehnike in fotografije, ki mi je bila sopotnica vsa ta leta. In æe leta 1996 sem v reviji Moj Hobi napisal prvi Ëlanek, ki je bil takrat za zelo odprtega urednika te revije popolna neznanka. Naslov Ëlanka je bil Kemija, adijo!. Dvomov in posmeha poklicnih fotografov ni bilo malo. e vse do leta 2003 veëina fotoreporterjev, kaj πele drugih fotografov, ni hotela verjeti v digitalni zapis, zato mi je bilo veëkrat oëitano, kaj se grem s to digitalizacijo, ki πe dolgo ne bo prevzela mesto filma. In ni Ëudno, da so bili glede mojih zapisov moëno skeptiëni, nekateri pa so bili zaradi nepoznavanja tehnike digitalnega zapisa celo negativno nastrojeni. Toda v industriji je bila æe leta moëno med nami in Ëas je æe bil, da se na pravi naëin odkrije tudi prihodnjim uporabnikom. Vedno pa sem zaradi svojega delovanja in poznavanja fotografije poudarjal, da fotografija ostaja fotografija, zamenja se samo tehnika zapisa. Danes, ko je digitalna tehnika v fotografiji nekaj povsem obiëajnega, bi lahko analogni fotograf samo zamenjal kamero, kot edino merilo pa πe vedno ostajata njegov pogled na motiv in konëna izrazna vrednost. In namesto da bi fotografi ostali pri tem, se danes nekateri spuπëajo v razlago tehnike, o kateri πe nimajo povsem jasnega mnenja, predvsem pa tehnika nikoli ni bila njihova glavna stran znanja. Le zakaj, ko pa je bistven konëni izdelek, to je fotografija. Pri filmih smo le redki poznali njihovo strukturo ali celo tehnike razvijanja in vedeli, kaj pomenijo izrazi Ortho, Pan, Line, Lith..., danes pa bi v digitalni tehnologiji vsakdo rad razlagal πe toliko bolj neznane pojme. Fotografi, ki znajo odliëno poiskati in zajeti motiv, naj pri tem tudi ostanejo. Nekateri so si s tem ustvarili sloves in πe danes je to vse, kar se od njih priëakuje.»e bodo sliko πe sami obdelali, toliko bolje, saj nam iz bogatih lastnih izkuπenj lahko svetujejo. Obdelavo pa πe vedno lahko prepustijo fotografskemu, grafiënemu ali kateremu drugemu studiu ali posamezniku za obdelavo fotografij. Ob podpori podjetij in zaradi æelje fotografov, da bi spoznali novo, sem leta 1996 zaëel posnetkov in arhiviranje, so poenostavljeni in uporabniku lahko dostopni - pri tem je potrebno izpostaviti arhiviranje, saj je z dodatnim DVD zapisovalnikom SHARE BURNER, ki je naprodaj posebej, s pritiskom na tipko mogoëe prenesti posnetke direktno iz kamere na zapisovalnik in ustvariti DVD disk. Za navduπence fotografije je poskrbljeno z modelom GMG730, ki zdruæuje kakovostno kamero z 1-2,5' tipalom CCD in barvnim filtrom, ter digitalen fotoaparat s samodejno bliskavico. OmogoËa zajemanje fotografij v loëljivosti do 3072 x 1728 (v 16:9 naëinu) ali 3072 x 2304 v (4:3 naëinu) pri 7M slikovnih pik. Novost, s katero se model GZ-MG730 razlikuje od ostalih v seriji je vgrajen 1,3' trdi disk (30 GB), ki je inæenirjem pri JVC dovoljeval vgradnjo 2,5' tipala, sestavni del naprednejπe optiëne leëe pri πe vedno majhnem ohiπju. Paleto mini visokokakovostnih digitalnih kamer odlikuje tudi predstavitev digitalne fotografije, vendar je bilo sprejetje nove tehnologije za veëino posluπalcev iz fotografskega sveta nekaj takega kot znanstvena fantastika. Lahko reëem, da sem se prav zaradi poklicnih fotografov in fotolaborantov od leta 1996 pa vse do leta 2003 boril z mlini na veter oziroma nasprotno. Nekateri so æeleli, da se o digitalni fotografiji sploh ne bi pisalo, Ëeπ, le zakaj je je treba. Kot da bi se je njen vstop med πiroke mnoæice dalo ustaviti. Menil sem, da Ëe æe imamo znanje in ga lahko pravoëasno predstavimo, toliko bolje. Le redki so bili pripravljeni sprejeti tezo, da je filmska doba æe konëana in da je kakovost v tehniënem smislu daleë za digitalno. Tudi Ëe sem pokazal poveëavo iz diapozitiva in iz kamere DSLR s πestimi milijoni toëk, so nekateri raje zamiæali, kot bi doæiveli vsaj dvom. No, leta 2002 je bil tudi za vse dvomljivce, ki so æeleli znanje, postavljen mejnik. Canon je s kamero EOS 1Ds z enajstimi milijoni toëk povsem povozil film glede nadaljnje reprodukcije in tuji fotografi, ki so imeli denar pod palcem, so se filma æe izogibali. Pri nas pa se je predvsem z JVC Everio kamere s trdim diskom - napredna kakovost v majhnem ohiπju Canon EOS1000D Canon je predstavil svojo najnovejπo zrcalno-refleksno kamero - EOS 1000D. Odlikuje jo tipalo CMOS z 10,1 milijona toëkami, 7-toËkovni sistem samodejnega ostrenja AF in hitrost zaporednega slikanja do 3 posnetkov JPEG na sekundo do zapolnitve pomnilniπke kartice. EOS 1000D Po moënejπi tonski korekturi se razlika v sliki πe vedno ne opazi. Vendar je JPEG datoteka izgubila mnogo podatkov v temnejπih delih slike za nadaljno obdelavo.. predstavlja cenovno dostopnejπo vstopnico v svet fotoaparatov EOS, ob tem pa izkoriπëa vse prednosti Canonovih 70-letnih izkuπenj v upodabljanju. Z najlaæjim ohiπjem med fotoaparati EOS model 1000D prinaπa vrsto tehnologij, uporabljenih v seriji profesionalnih fotoaparatov EOS-1, vkljuëno 35 x optiëni Zoom (10 x pri GZ-MG730), stalnica pri vseh JVC Everio serijah G - objektiv F1,8 KONICA MINOLTA (F3,5 pri GZ- MG730) in JVC-ev avtorsko zaπëiten sistem Gigabrid, ki pripomore zmanjπanju πumov za pribliæno 30% (3 db), v primerjavi s predhodnimi modeli. s slikovnim procesorjem DIGIC III in moænostjo predogleda æive slike Live View. EOS-u 1000D je priloæen objektiv Canon EF- S mm IS z vgrajenim 4-stopenjskim stabilizatorjem slike, ki omogoëa nestresene posnetke tudi pri πibki svetlobi in daljπih Ëasih osvetlitve. 42 e-fotografija - junij, julij 2008

43 Velika moë RAW zapisa in RAW programov je pri popravljanju napak objektivov. Nekatere kamere (Olympus, Nikon D300, D3) æe razpoznajo svoj objektiv in popravijo napake æe takoj v samem zajemu, Ëe tudi fotografirate v RAW. Torej tudi RAW zapisi niso veë povsem neokrnjeni. analognimi fotografi odvijala prava bitka, da nimam prav, da digitalno πe dolgo ne bo priπlo v domeno profesionalne fotografije, in le redki, med njimi πportni fotoreporter Aleπ Fevæer, so æe od leta 2001 delovali digitalno. Prav zanimivo je, kako so omenjeni fotografi razmiπljali zelo agresivno v bran filmu, in to samo zaradi nepoznavanja nove tehnike oziroma, bolje reëeno, niso πe vsi æeleli zapraviti denarja, da bi lahko preπli na drage digitalne fotokamere. Analogna tehnika jim je πe povsem dobro sluæila. Nekateri bi celo morali za vstop v kakovostno digitalno tehniko zamenjati celoten sistem. Menim, da je bil to glavni razlog, da so nekateri πe tako branili film.»e pogledam iz njihovega vidika, bi ga jaz moral πe bolj kot oni, saj je moj poklic reprofotografa, skenerista s prihodom digitalnih fotokamer preprosto umrl. S tem sem izgubil tudi marsikateri dobro plaëan projekt, vendar sem vedel, kam gre tehnologija, in sem kaj hitro zaëel delovati drugaëe. Tisti brez poznavanja nove tehnologije oziroma, lahko reëemo, æe stare, saj smo jo uporabljali v industriji, so seveda s hvaljenjem filma vse bolj izgubljali kredibilnost. Industrija ga je za domeno resnega poklicnega dela preprosto ukinila. Mladi, sam pravim novodobni, fotografi niso bili obremenjeni s filmi in z analognimi fotokamerami. KonËno jim je bila omogoëena preprostost fotografiranja, brez potrebe po izdelavi fotografij, in so kaj hitro sprejeli digitalni zapis. Fotografski "maëki" in fotolaboranti so se na æalost vse bolj zapirali v svoj prav in branili film, kot da se napada dræava in gremo "vsi na barikade". Vedno sem govoril, da naj raje sami kot prvi prevzamejo novo tehnologijo in naj s svojim nasprotovanjem ne izgubljajo kredibilnosti pred novodobnimi V naslednji reviji bomo spoznali prave vrednosti RAW zapisa. Koliko lahko preko JPEG ali RAW datoteke ter programov dodatno vplivamo na zgreπeno osvetljene posnetke, popravljamo WB, elektronsko ostrino in tonske korekture. Tu pa bodo razlike krepko veëje. fotografi, ki so danes æe v krepki veëini. In ne samo to, vse bolj jim meπajo tudi poklicne poti. In kot je bilo poudarjeno æe v uvodu, se od "starih fotografskih maëkov" πe danes, v letu 2008, sliπi, kako je film tisto pravo, kako digitalni zapis komaj sledi filmskemu in kako je bilo lepo vëasih, ko si samo oddal diapozitiv. Danes! Æe leta 2002 je kamera EOS 1Ds (prej æe nekatere z digitalnimi hrbti) pokazala, da je film izgubil vso prednost, razen moænosti uporabe stare analogne opreme, in πe raëunalniπko znanje ni potrebno. In tako je zdaj v letu 2008 nemalo analognih fotografov zaspalo v tehniki. In spet velja, da to ni prav nië narobe. Fotografi naj iπëejo izraznost, kader, svoje znanje naj spremenijo v Ëim lepπe in kakovostnejπe fotografije, slike pa lahko tudi danes obdelujejo tisti, ki so za to usposobljeni, Ëe se njim ne da spoznavati z digitalno obdelavo. Vendar pa takim fotografom brez osnovnega poznavanja digitalne tehnike ni treba drugim govoriti, kako je dober samo RAW, da se lahko naredi naslovnica v reviji, ali da je le RAW-fotografija dobra za objavo v Ëasopisu. Razlaga, da je pravi samo njihov naëin dela, je torej povsem napaëna in najbræ primerna samo za toëno doloëen namen. Od leta 1990 do zdaj, ko sem uporabljal æe prvo Ërno-belo digitalno fotokamero, sem v naëinu RAW fotografiral le redkokdaj. V veëini primerov ob testu kamer ali takrat, ko sem zaradi svetlobnih pogojev na posebni preizkuπnji. Ni malo fotografov, ki delujejo v JPEG za tiskano vrhunsko kakovost revije. So pa fotografi, ki vedno in povsod delujejo v naëinu RAW iz preprostega prepriëanja, da je le to dobro. In tudi je, vendar pa ne delajo te napake, da bi razglaπali, da je za tisk dober samo RAW. Iz RAW-datoteke se resniëno da potegniti mnogo veë tonskih vrednosti, popraviti πum in ostrino, a to ni merilo, da je samo zato edini merodajen za tisk. VeËkrat lahko z drugaënimi prijemi in naëinom dela pridobimo πe marsikaj veë, glede kakovosti tiskovine pa ne bo bistvene razlike. Vendar razumem æeljo nekaterih urednikov, ne pa "edine resnice", zakaj samo RAW. Le tako se da laæje ugotoviti, ali je posnetek izvirnik, v studiih, kjer obdelujejo slike za revije, lahko bolj strokovno priredijo sliko za doloëeno tiskovino, saj danes doma vsakdo po svoje na sliki nekaj popravlja. In Ëe se priëakuje najviπja kakovost, je lahko zahteva po RAW-datoteki povsem upraviëena. Glede teh elementov in zahteve po RAWzapisu se strinjam, glede tega, da je edini dober za tiskovine, pa nikakor ne. Tudi dobro pripravljen zapis JPEG, TIFF, EPS ali PDF je lahko povsem primeren za πe tako odliëno tiskovino. Konec koncev se v enega izmed teh zapisov pred tiskom spremeni tudi RAW-zapis, zato ni nobene bojazni, da veëina revij ne bi sprejela zapisa JPEG.»e naπ znani modni fotograf Aleπ BravniËar vse posnetke naredi v zapisu JPEG in jih objavljajo v izjemno kakovostnih tiskovinah, revijah, modnih katalogih, potem smo z "neumnostjo" samo RAW je dober konëali. Vendar bi jaz sam prav Aleπu priporoëal, naj dela v zapisu RAW, saj bi izdelki lahko bili πe kakovostnejπi. ZakljuËek Zapis RAW ima torej opazne prednosti in lastnosti za konëen odliëen produkt. Ni pa edina ali nujna moænost za visoko kakovost izpisa, kar æe vsa leta piπem in predavam. Samo to sem æelel povedati s tem zapisom. Na æalost pa je πe vedno veliko tistih, ki so na zaëetku fotografske poti in verjamejo vse, kar jim povedo dolgoletni fotografi. Ker pa æe zdaj vidim revolt fotografov, ki se bodo v teh zapisih videli, je treba enkrat glasno in zapisano sooëiti dejstva. Sam s svojim fotografskim delom marsikomu izmed njih ne seæem do kolen in glede poznavanja digitalnega zapisa, obdelave in izpisa, predvsem grafiënega tiska, velja tudi nasprotno. Vsakdo naj v resnih razpravah razlaga tisto, v Ëemer se odlikuje, drugo pa naj prepusti drugim. Oziroma vedno na primer povejmo, to je moj naëin dela, take so zahteve za naπe tiskovine, drugim pa pustimo, da lahko tudi na drugaëen naëin pokaæejo svojo tehniëno kakovost ali izrazno vrednost. Matjaæ Intihar V naslednji reviji zaëenjamo s spoznavanjem formatov zapisa RAW, JPEG, TIFF in barvnega prostora srgb in Adobe RGB.

44 Klub e-fotografija / / pridruæite se nam Sestanek kluba vsak prvi ponedeljek v mesecu (hostel Celica na Metelkovi) Klub e-fotografija / Novice Razstave, fotoizleti, πportna fotografija, predavanja, celo prvi zabava lahko tudi razdelijo kakπne naloge in zadolæitve. Dolga piknik, dogajanje v naπem Klubu e-fotografija postaja tako lesena miza pred gozdarsko koëo je bila prekrita z jedaëo in pestro in intenzivno, da æe klubovci skoraj komaj sledimo. pijaëo, tudi z odliënimi sladicami iz domaëih kuhinj, tako smo Delamo, se zabavamo, v razpravah tudi prek spletnega foruma se veliko laæje pogovorili tudi o razliënih fotozadevah, kdo bi iπëemo nove poti, utrjujemo æe osvojene. Naj nanizam nekaj lahko πe kaj delal, kje bi bili najboljπi fotoizleti, kdo bo pripravil utrinkov iz naπega fotoæivljenja. Klubovci smo sodelovali kar predavanje v Knjiænici Otona ZupanËiËa. na dveh razstavah. Aprila smo se odvzali na apel podjetja Mik In naπli smo ga; predavanje o Popotni fotografiji je za goste Celje vsem fotoklubom v Sloveniji, da nujno potrebujejo nekaj knjiænice tretji ponedeljek v maju, ki je redni klubski termin, oken in vrat, ker so v zadnjih desetih letih naredili toliko pripravil predsednik kluba, Marko PetriË. Pred poëitnicami in okvirjev, da jim jih ostaja. Iz vseh kotiëkov Slovenije so na dopusti je priπla ta tema ravno prav; pripovedoval je namreë njihov naslov zaëeli leteti kupi oken in vrat, vseh oblik, o tem, kako se fotografsko pripraviti na potovanje ne glede dimenzij, barv, materialov! Poπta je te dni postala zares draga, na to ali je fotografiranje osnovni cilj potovanja ali obstranska zato so se povsod, kot bi se dogovorili, odloëili, da jih poπljejo dejavnost. Vendar ima danes praktiëno æe skoraj vsak na poti kar po elektronski poπti. Tako je bilo tudi veliko laæje za vsako kakπen fotoaparat, manjπi ali veëji, v skrajni sili celo na okno in vrata najti podoben okvir in jih vse skupaj obesiti na telefonu, tako se je v dvorani zbralo dovolj radovedneæev. stene. Tako je nastala fotografska razstava 50 fotografij iz 21 Marko se je uvodoma posvetil tehniënim pripravam, govoril Fotoklubov. NateËaj arhitektura je uspel, dogodek ob otvoritvi je o vseh foto potrebπëinah, ki naj bi jih zloæili v torbo, o πtudiju razstave je bil sveëan, pospremljen s pesmijo skupine IN in naërtovanju poti. Z zanimanjem smo prisluhnili denimo SPIRITU in obloæeno mizo z dobrotami, s katerimi nas je nasvetu, da se je dobro pred potjo pozanimati ali je ciljna pogostil direktor Franci Pliberπek in njegov kolektiv. Klub e- zanimivost, ki jo æelimo fotografirati, odprta in dostopna v fotografija je prispeval kar 6 svojih umetnin, za eno od teh pa Ëasu, ko bomo tam mi. To je opozorilo na mestu, saj sem je posebno priznanje FZS dobil tudi naπ Ëlan, Davor LovinËiË. nedavno sliπala za skupino, ki se je odpravila skoraj 2tisoË Maja pa so bile naπe fotografije na ogled v Mercator centru v kolimetrov daleë, da bi v Transilvaniji fotkali znameniti grad iπki, tokrat v druæbi veë kot sto fotografij razliënih avtorjev, Drakule, ko pa so prispeli pod njegovo obzidje, so naleteli na ki so se odzvali na fotonateëaj "Pohodniπka fotografija", ki zaprta vrata, na katerih je pisalo "Zaprto zaradi praznikov". sta ga skupaj razpisala podjetje Canon in trgovski cengter»e bi ti popotniki imeli priloænost prisluhniti Markovemu Klubovci smo bili uradni fotografi na Delovem dobrodelnem teku Mercator. Predsednik Kluba, Marko PetriË, je bil za svojo predavanju, se jim kaj takega ne bi moglo pripetiti. Res je, da æensk. Foto: Aleπ Kreæe fotografijo Mjanmarskih menihov, ki se je uvrstila na peto dober fotograf lahko vedno najde nadomestne motive, pa majhna Ëetica je odrinila proti daljni Romuniji, Moldavi vse tja mesto, tudi nagrajen, fotografije petih πe drugih Ëlanov Kluba vendar! Marko je v svoje predavanje vkljuëil tudi pripoved o do Ukrajine, o Ëemer pa si lahko daljπo reportaæo in njihove pa so bile na panojih, ki se razprostirajo v pritliëju in zgornjem vsebinskih prijemih fotografa na potovanju, predstavil je vtise preberete na drugih straneh revije e-fotografije. nadstropju trgovskega centra. Obiskovalci trgovskega centra osnove iz fotografiranja portreta, pokrajine, mesta, kdaj Ker nas zanima skoraj vse, kar se da fotografirati, od so si tako lahko ogledali najmanj po dve fotografiji πe naπih fotografirati, kako se obnaπati v deæelah tretjega sveta, kako adrenalinskih πportov, plesa do naravnih krasot, smo bili tudi Ëlanov: Mihe», AlanaO, DavorjaR, DavorjaL in HeleneL. pristopiti k ljudem, kako doseëi Ëim veëjo pristnost fotografij na 3. mednarodni razstavi bonsajev v hotelu Mons v Ljubljani, Zanimajo nas tudi avtomobili, tako nas je pritegnil tudi Rally ter konec koncev tudi kako se na potovanje logistiëno in ki jo je organiziralo Slovensko druπtvo bonsajev. Glavni demonstrator Saturnus. Æe 31. leto zapored.»eprav podjetja Saturnus ni veë, "hardversko" pripraviti. Razkril nam je tudi trike pri fotkanju na razstavi je bil znani mojster bonsajev g.vaclav πe vedno poteka rally pod tem imenom. Od 9. do 11. maja je snega, da mora fotograf vsati pred petelinjim petjem, Ëe æeli Novak, ki je prikazal izdelavo bonsaja iz drevesa, ki ga je rally potekal preko osem obëin s startom v Ljubljani na posneti nepozabne prizore. Le-te smo imeli priloænost tudi prinesel iz naravnega okolja. Takπno drevesce se imenuje KræiËevi ulici.»etudi je bila prva polovica meseca maja kar videti, saj je predstavil tudi nekaj Ëudovitih fotoutrinkov z Nebari. Bilo je zanimivo videti, kako nastaja povsem nova deæevna, nam je le uspelo izbrati eno soboto in Zg. Besnica je njegovih potovanj. Skratka, pripravil je predavanje, v katerem rastlina, v katero je vloæeno veliko truda in Ëasa. Le redko postala prizoriπëe prvega klubskega piknika. Piknikovanje je je lahko vsakdo naπel kakπno zanimivo informacijo. imamo pri nas priloænost videti bonsaj s Ëastitljivo starostjo, stara slovenska tradicija; kjer se poleg tega, da se dobro je in Klubovci smo tudi prvië skupaj odπli na daljπe fotopotovanje, tu pa so bili nekateri negovani tudi æe veë kot 70 let. Hkrati je e-fotografija in Nikon fotografska delavnica - Izlet 11. maja, na prelepo prelepo sonëno nedeljo pa smo znova dihali prah in pesek v strminah Pohorja! V fotografsko avanturo so nas zvabili adrenalinski junaki na gorskih kolesih, ki æe tradicionalno iz vsega sveta prihajajo na svetovni pokal Downhill Maribor, katerega sponzor je bilo tudi podjetje Nikon. Scenarij za fotoizlet je pripravil Matjaæ Intihar; v zgodnjem jutru smo zaëeli nadvse umirjeno v vinogradih, ki prekrivajo griëke okrog Slovenskih Konjic. Marsikdo med nami se je prvië spustil med te brajde, ki so risale pestre geometrijske vzorce po Zlatem griëu. Razprπili smo se po poteh, ki so se kot pajkova mreæa pletle okoli vinske ceste, ki teëe skozi Nacionalni park kalce in iskali vsak svoje fotomotive - tako poznopomladne cvetlice, ki so se skrivale v ponekod πe nepokoπeni travi, pa suhe ostanke trtnih vitic na kovinskih æicah, ki so se pele od trte do trte in seveda sadike trt, ki so ravno zaëele poganjati prve listiëe in æe zasnutke grozdov. Za hip si lahko predstavljamo, kako æivahno bo tu jeseni, ko se bo trta πibila pod teæo polnih grozdov, ki jih bodo obirale pridne roke trgaëev! In æe smo drveli proti πtejerski prestolnici, kjer smo obiskali znameniti Æidovski stolp, ki je gostil fotografije vojnih motivov izraelskih fotografov. Da bi zbrali svoje fotomisli in se pripravili na fotografiranje adrenalinskih πportnikov na gorskih kolesih, smo najprej prisluhnili predavanju o zgodovini razvoja fotografskih aparatov - Ali so ti, ki jih imajo v rokah danes profesionalci dejansko revolucija v tehnologiji ali ne, je dogajanje v zadnjih desetletjih analiziral Matjaæ Intihar. Nikonov predstavnik Peter Irman pa je za Nikonove navduπence predstavil novosti, ki jih prinaπa Nikon D300. Udeleæencem izleta so ponudili tudi moænost, da si za fotkanje tekme izposodijo aparate, objektive in drugo opremo, kar so nekateri z navduπenjem tudi izkoristili. Tisti, ki smo bili na Pohorski strmini æe drugië, smo pribliæno vedeli, kaj priëakovati. Naπa fototarëa je bila tokrat le najatraktivnejπi del tekmovanja, to je spust po slovitem Rock and rollu, ki tudi sicer privabi najveë gledalcev. Nadeli smo si rumene Foto Press brezrokavnike, tako smo se, z bokom ob boku s profesionalnimi fotoreporterji in kamermani, lahko zrinili ob sam rob proge. Razprπili smo se po njeni celi dolæini, nekateri smo se povzpeli s sedeænico na vrh, peπ pa πli πe navkreber, kjer je bila sredi temnega gozda skakalnica. Teæak izziv za nas amaterje - prst kar ni mogel tako hitro ubogati na sproæilcu, da bi zajeli kolesarja v zraku, kamor se je pognal iz skakalnice pri hitrosti nad 30km! K sreëi so tekmovalce ob progi pozdravljali z glasnim trobljenjem in vzkliki, ki so najavljali njegov prihod izza ovinka, da nam je kdaj le uspelo ujeti v objektiv celega kolesarja. Svojstven izziv je bilo tudi ujeti tekmovalca v globokem jarku, v katerega se je zapodil in ob tem zapraπil celo okolico. NajveË klubovcev se je na koncu nagnetlo ob najhujπem delu proge - ki je bil tlakovan z debelimi gmotami skalovja in je æe lani terjal marsikateri padec. Padali so tudi letos, k sreëi pa so njihova miπiëasta telesa izurjena do skrajnih meja, tako je veëina hitro nadaljevala pot, vsaj enega nesreënika pa so s proge morali odnesti. Dirka je ponujala tako veë fotoizzivov; ujeti kolesarja v zraku, v nevarnem zavoju, leæeëega na tleh v oblaku prahu, nekateri pa smo se vadili tudi v sledenju -paning in poskusili ujeti tekmovalca Ëim bolj ostrega pred zameglenim ozadjem. Skratka, garali smo nepretrgoma, se potili pod vroëim soncem in veëer priëakali dodobra utrujeni, vendar zadovoljni! Helena LovinËiË 44 e-fotografija - junij, julij 2008 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

45 Klub e-fotografija / / pridruæite se nam potekalo tekmovanje mladih talentov, ki so izdelovali vsak svoj bonsaj iz navadne ciprese. Gojenje bonsaja je del japonske tradicionalne kulture, tako kot tudi ceremonija pitja Ëaja in borilne veπëine. Tisto popoldne smo lahko fotografirali oboje, najpej se je predstavil aikido klub. Videli smo nekaj atraktivnih metov, nato pa nas je na tatami h Ëaju povabila Ijojo Yonezu, mlada japonka iz mesta Toyota, ki pri nas skupaj z moæem æivi æe devet mesecev in bo πe kakπno leto. Za hip se je Ëas ustavil in opazovali smo vsako kretnjo njenih rok, ko je pripravljala chadoku, to je pribor in posode za ceremonijo. Skrbno je oëistila skodelice in pripravila zeleni Ëaj, macha. Ker je bolj grenak, se pije s sladkorëkom, ki si ga damo v usta, preden naredimo poæirek Ëaja. Ob spremljavi ljudske japonske glasbe smo skuπali v objektiv zajeti najbolj "zen" trenutek. Ali poznamo "zen" tudi v fotografiji? V Klubu e-fotografija se nadaljuje tudi interno tekmovanje. Tema aprilske klubske tekme je bila ljudje v prostoru. Tokrat se je nabralo æe rekordnih 57 fotografij, zmagovalno je posnel Dargo Videmπek - "Bralec", v majski pa je zmagala fotografija Luke Podgorπka - "Kdo bo prvi". Tema majske tekme je bila kontrast - nasprotje v πirπem (ne samo fotografsko, vizualnem) pomenu. Klubovci brez prahu in napetosti dolgo ne zdræimo, zato smo se z veseljem zagnali tudi v Jamo na Linhartovi, v Fun Sports RajdPark, v Ljubljani. Znaπli smo se sredi tekmovalcev na prizoriπëu serije tekem v BMX in 4kros disciplinah. Kdor ne pozna jame, to je kakπen hektar veliko razrito tekmovaliπëe, prepredeno z vijugastimi progami, na katerih so dokaj visoki kuclji, Ëez katere se pogajanjajo tekmovalci in pri tem v zraku delajo kolesarske trike, skoke, salte in druge vratolomne vragolije. Za fotografe so na voljo le ozke vmesne potke, bolje reëeno - stali smo na robovih visokih ovinkov in ob robu stez. Vmes med posameznimi spusti smo dirkali Ëez progo in iskali privlaëna prizoriπëa. Nastopili so tekmovalci obeh spolov in razliënih starosti. Prijavil se je Iz klubskega foto potepa po Romuniji, Moldovi in Ukrajini. Foto: Davor LovinËiË praktiëno lahko vsakdo. Nas, akdreditirane e-fotografe, pa so s pomoëjo æerjava dvignili tudi nad tekmovaliπëe, od koder smo lahko fotkali. Se je pa majhna kovinska koπarica precej tresla in nihala, tako, da je bil pristanek na tleh pravo olajπanje. Po tekmi, ko se je zaëelo æe mraëiti, so najboljπi tekmovalci izvedli πe sproπëene demonstracijske skoke, ki so bili za nas vrhunec tekme. Povsem drugaëna izkuπnja, kot v strminah Pohorja. Hitrosti dirkaëev so manjπe, so pa zato skoki toliko bolj atraktivni. Priloænosti za fotografiranje bodo πe v poletnih mesecih. Za vajo v paningu, sledenju, pa je bila kot nalaπë kasaπka dirka na ljublanskem hipodromu na zadnjo majsko soboto. Pomerili so se najboljπi slovenski kasaëi v rejski dirki za ampionat Slovenije, za veliko nagrado Deæelne Banke slovenije, za dovolj vaje za fotografe pa so bile πe promocijske dirke dvosedov. Naj Novice zakljuëim πe z izjemnim junijskim predavanjem v KOÆ, ki ga je priredil znani fotoreporter Ëasopisne hiπe Delo, Jure Eræen. S svojo fotografijo pripoveduje o svetovnih in domaëih dogodkih, vendar z njo temelji na intimnih, osebnih izpovedih. Najbolj znane reportaæe so iz ZDA, Kube, Iraka, Izraela in Palestine, Jordanije, Uzbekistana, Indonezije, Somalije, DR Konga, Maroka, Evrope in obmoëja nekdanje Jugoslavije. Eræen je veëkratni zmagovalec Slovenska fotografija leta, svoje reportaæe objavlja v prestiænih svetovnih Ëasnikih in tednikih. Eræen je govoril o delu fotoreporterja, njegovem vsestranskem angaæiranju, delu pri Ëasopisu. VeËer je potekal v sproπëenem pogovoru in komentarjih njegovih mojstrovin, ki smo jih imeli nekatere priloænost videti razstavljene v Cankarjevem domu v Ljubljani. Zdaj so pred nami vroëi poletni meseci, to je Ëas dopustov in priloænosti za nepozabne fotografije, s katerimi bomo kasneje razveseljevali druge, predvsem pa sebe, saj si bom lahko z njihovo pomoëjo vedno znova lahko priklicali spomine. Helena LovinËiË Fotografska delavnica v Arboretumu Ujemi poletje - z Nikonom 30 fotoaparatov v vrednosti evrov v nagradni igri Slovenski spletni prostor je bogatejπi za portal ljubiteljev Nikonovih fotoaparatov, Glavno poslanstvo portala bo izmenjava izkuπenj med fotografskimi navduπenci in Nikonovimi profesionalnimi fotografi. Podjetje Nikon GmbH, podporna pisarna v Sloveniji se je odloëilo podpreti delovanje portala - skupaj so pripravili veliko poletno nagradno igro Ujemi poletje, v kateri se lahko sodelujoëi uporabniki potegujejo za 30 privlaënih fotoaparatov v skupni vrednosti preko evrov. SpletiπËe bo to poletje ena najbolj zaæelenih destinacij fotografskih navduπencev, saj bo na njem med 10. junijem in 15. julijem potekala velika nagradna igra, v kateri bodo organizatorji podelili kar 30 privlaënih fotoaparatov Nikon. Najbolj zaæeleni dobitek bo gotovo odliëni fotoaparat Nikon D300. Sicer pa bodo vsebine na portalu poleg fotografskih navduπencev in ljubiteljev Nikonovih fotoaparatov sooblikovali tudi Nikonovi profesionalni fotografi - Arne HodaliË, Tomo JeseniËnik, Borut Furlan, Dean DubokoviË in Aleπ Fevæer. Sobotno jutro je bilo kot nalaπë za iskanje motivov, ovira, se je prav na tej delavnici pokazalo, koliko nam lahko osvetljenih z odliëno svetlobo. Udeleæenci so me presenetili uporabno sluæi pri pokrajinski in makro fotografiji. V nagradni igri je mogoëe sodelovati z izpolnitvijo z opremo. Skoraj nihëe ni bil brez stojala in v tem Ker se nam nikamor ni mudilo je bil Ëas izbrati motiv, obrazca, ki se nahaja na spletni strani neobremenjenem fotografskem dnevu smo pozabili na Ëas. nastaviti kamero na stojalo in izbirati zaslonko smo opazili Nakup ni pogoj za sodelovanje v nagradni igri. 30 Kamera in stojala smo izkoriπëali v polni meri.»e pri vsak πe tako majhen detajl. sreëneæev bo prejelo nagrade v skupni vrednosti vsakodnevnem fotografiranju mislimo, da nas stojalo samo Preizkusili smo se πe s fotografiranjem detajlov. Makro evrov. objektivi in predleëe so nam odliëno sluæili in vsi smo hitro ugotovili kako Nagrade Velike Nikonove nagradne igre - fotoaparati prav nam pride stojalo pri lovljenju Nikon: drobnih kapljic jutranje rose ali πe 1x Nikon D300 + objektiv mm otrplih malih æivalic, ki so se grele na prvih sonënih æarkih. 2x Nikon D80 + objektiv mm Fotografski dan smo zakljuëili s 3x Nikon D60 + objektiv mm fotografiranjem portreta. Model smo 3x Nikon COOLPIX P5100 postavili na svetlobno razliëna mesta in 3x Nikon COOLPIX P80 se poizkusili izogniti moënim sencam na 3x Nikon COOLPIX P50 direktnem soncu (spoznali smo 3x Nikon COOLPIX S600 moænosti odbojnika) ali zelenemu tonu 3x Nikon COOLPIX S520 koæe ko je bil postavljen pod kroπnjo 3x Nikon COOLPIX S210 dreves. M.I. 3x Nikon COOLPIX L18 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: 3x Nikon e-fotografija COOLPIX L16 - april, maj

46 BrezæiËni proæilec "Micnova Wireless Shutter" VËasih se zgodi, da æelimo fotografirati neko dogajanja z veëimi fotoaparati ali pa imamo fotoaparat postavljen na neki fiksni lokaciji, s katere æelimo posneti veë posnetkov ob doloëenih, a v naprej neznanih trenutkih. Lep primer je fotografiranje dogajanja okoli nogometnega gola - kadar se pred njim odvija akcija æelimo fotografirati, vëasih celo iz dveh ali treh razliënih zornih kotov, ko pa je æoga na drugem koncu igriπëa, nas ta gol prav nië veë ne zanima. V takih situacijah nam na pomoë priskoëi breæziëni proæilec fotoaparatov proizvajalca Micnova. Deluje preko radijskih valov, zato je njegov domet na odprtem do 100 metrov, prav tako za njegovo delovanje ne potrebujemo vidne linije med oddajnikom in sprejemnikom - tako bo fotoaparat na drugi strani igriπëa fotografiral tudi takrat, ko bo med nami in njim stal obrambni igralec. Na en oddajnik (proæilec) lahko poveæemo veëje πtevilo sprejemnikov (fotoaparatov, ki so lahko razliënih znamk), ki se nato proæijo istoëasno Gre za praktiëno isti izdelek kot je Canonov TC-80N3 in oba omogoëata isto funkcionalnost: - Zakasnitev proæenja fotoaparata za doloëen Ëas (najveë 99 ur, 59 minut ter 59 sekund) - Fotografiranje v enakih Ëasovnih intervalih - Nastavitev toënega Ëasa bulb ekspozicije (natanënost ene sekunde) - Nastavitev πtevila posnetkov (najveë 399 (Micnova) oziroma 99 (Canon) ali neskonëno) Zgoraj omenjene funkcionalnosti lahko poljubno kombiniramo, npr: posneti æelimo 10 fotografij, vsako dolgo 2 sekundi z vmesnim Ëasom med posameznima fotografijama 45 minut, prva fotografija pa naj se posname πele Ëez dve uri. Oba sproæilca imata osvetljen LCD zaslon, na katerem prikazujeta nastavitve, ter zaklepanje gumbov, s katerim prepreëimo neæeleno spreminjanje nastavitev. Micnovin Preprosta luëka z 19 belimi LED diodami, napajanimi iz dveh AA baterijskih vloækov, namenjena videokameram in fotoaparatom. Pritrdimo jo na "hot-shoe" nastavek za bliskavico, zato æal istoëasno z njo ne moremo uporabljati dodatne bliskavice. Gibljiva glava ter moænost rotiranja za pol kroga na dveh mestih (skupaj torej za cel krog) nam omogoëa æeleno usmeritev preko istega gumba - to doseæemo z nastavitvijo istega kanala (na voljo jih imamo 16) vsem sprejemnikom. Sprejemnik deluje na eno CR2 baterijo, za podaljπanje njene æivljenjske dobe pa skrbi stikalo, preko katerega lahko sprejemnik izklopimo, ko ga ne potrebujemo. Za razliko od sprejemnika pa oddajnik deluje na vgrajeno baterijo, katere sami ne moremo zamenjati, ter nima posebnega stikala za vklop/izklop, saj se oddajnik vklopi samo kadar pritisnemo gumb za proæenje ter izklopi takoj, ko gumb spustimo. Tako sprejemnik kot oddajnik nam delovanje signalizirata s svetlobnim signalom (zelena - pol pritisnjen gumb; rdeëa - polno pritisnjen gumb), sprejemnik pa ima poleg tega πe dodatno rdeëo luëko, ki sveti, ko je priægan. V neprekinjenem ali bulb naëinu preprosto fotografiramo tako, da gumb na oddajniku dræimo dlje od treh sekund, kar deluje enako kot zaklepanje gumba na æiënem proæilu, odklenemo pa ga s ponovnim kratkim pritiskom. Manjπa hiba tega sistema je le manjkajoëa povratna informacija o tem, ali se je fotoaparat res sproæil, tako da je to v domeni»asovni proæilec "Micnova Timer remote controller" sproæilec pa ima dodatno vgrajen tudi zvoënik, ki nas s kratkimi piski (lahko jih izklopimo) opozarja ob pritisku doloëenih tipk oziroma 3 sekunde pred proæenjem fotoaparata, vgrajena rdeëa luëka pa nas opozarja, da je zaklop fotoaparata odprt (v bulb naëinu slikanja). Kadar naprednih funkcij sproæilca ne potrebujemo, ga lahko uporabimo preprosto kot navaden "neumen" sproæilec, saj ima gumb, ki nadomeπëa sproæilec na fotoaparatu in ga je moæno v poziciji proæenja zaklenit, kar nam koristi pri fotografiranju v bulb naëinu. Tudi pri tem naëinu uporabe pa nam pri Micnovinem proæilcu nekoliko pomaga elektronika, saj nam na LCD zaslonu prikazuje koliko Ëasa æe imamo odprt zaklop (Canon tega ne prikazuje). Micnovin proæilec se napaja iz dveh AAA baterijskih vloækov (sta priloæena), LuËka "Kaiser diginova 2" svetlobe v skoraj vseh situacijah. LuËka je uporabna kot dodaten vir svetlobe pri snemanju video posnetkov (s fotoaparatom ali videokamero), kot pomoæni vir svetlobe pri ostrenju ali za osvetlitev pri makro fotografiji (kjer nam zelo koristi njena gibljivost), sposobna pa je svetiti do tri metre daleë. Seveda pa luëko lahko uporabimo tudi v popolnoma nefotografske namene - kot navadno luëko za gibanje ali iskanje pogreπanih drobnarij v temnih kotih avtomobila ali nahrbtnika. Ima namreë samo eno preprosto drsno stikalo za vklop/izklop ter nobene zapletene elektronike za komunikacijo s fotoaparatom/kamero, kar jo naredi univerzalno uporabno na vseh znamkah in modelih fotoaparatov ter videokamer - pod pogojem, da jo na aparat lahko pritrdimo preko hot-shoe nastavka za bliskavico. Samo Vodopivec za podaljπanje njihove æivljenjske dobe pa proizvajalec priporoëa, da v Ëasu shranjevanja izklopimo vgrajen Ëasovnik, saj drugega gumba za izklop proæilec namreë nima. Proæilec je, podobno kot breæziëni proæilec, dobavljiv za fotoaparate z n a m k Canon, Nikon in S o n y, verjetno pa bi deloval Stojalo "Manfrotto Modopocket" Je majhno in preprosto stojalo namenjeno kompaktnim fotoaparatom, saj je najveëja dovoljena nosilnost 500g. V zloæenem stanju je izredno majhen in tanek, zato ga lahko imamo vedno pri sebi, kar za veëja in teæja stojala ni vedno mogoëe. Njegova zasnova je nekoliko drugaëna od veëine stojal, saj se podlage dotika v πtirih toëkah, od katerih sta po dve vedno v isti ravnini, zato nam pri postavljanju ne omogoëa toliko svobode kot tritoëkovna stojala. Ena izmed njegovih prednosti je gibljiva pozicija vijaka za pritrditev fotoaparata, ki naπe iznajdljivosti - npr. vklopimo bliskavico, ki jo vidimo ob vsakem proæenju fotoaparata. Razlogov za neproæenje fotoaparata je namreë lahko veliko (od polne kartice, prazne baterije do okvare aparata ali prevelike razdalje med sprejemnikom in oddajnikom), tako da moramo biti pazljivi, da na koncu ne ostanemo brez doloëenih fotografij. Komplet je dobavljiv za fotoaparate znamk Canon, Nikon ter Sony, pri nakupu pa moramo biti pazljivi na ustrezen konektor, saj se le ta pri doloëenih znamkah med posameznimi fotoaparati razlikuje. Uporabniki Pentaxa pa lahko poizkusijo sreëo s sproæilcem za Canon - æiëno (Canon RS- 60E3) namreë deluje brez teæav, tako da bi zelo verjetno delovalo tudi breæziëno, vendar niti podajalec niti proizvajalec tega ne garantirata (poizkuπate ter uporabljate na lastno odgovornost). Samo Vodopivec tudi na Pentaxih (uporaba na lastno odgovornost). Samo Vodopivec privede do veëje nosilnosti - tako lahko dobro podpremo tudi fotoaparate z daljπimi ter teæjimi objektivi, kar nam je pri æepnih tritoëkovnih stojalih dostikrat povzroëalo teæave, saj se je zaradi preteækega objektiva vse skupaj "prekucnilo na nos". OmogoËa tudi pritrditev na veëje stojalo (kot vmesni Ëlen med stojalom in fotoaparatom), kar nam nekoliko olajπa sestavljanje panoram iz veëih fotografij - z njegovo pomoëjo lahko namreë fotoaparat postavimo bliæje nodalni toëki objektiva. Samo Vodopivec 46 e-fotografija - junij, julij 2008 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

47 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija:

48 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: