untitled

Transkripcija

1 Zavarovalniøki horizonti ØTEVILKA 2 APRIL 2009 LETNIK 5 ISSN X REVIJA ZA ZAVAROVALNIØTVO IN AKTUARSTVO

2

3 Zavarovalniøtvo 1 Vsebina Uvodnik... 3 dr. Mojca Piøkuriå Zavarovalniøtvo Druæbena odgovornost zavarovalnic... 5 mag. Dragica Hari Upravljanje operativnih tveganj Bor Harej Inovativni kmetijski zavarovalni produkti Robert Kenda Predgovor k monografiji Zavarovalstvo na Slovenskem: od zaœetkov do danes prof. dr. Marko Pavliha Novice Nova zakonodaja... 91

4 2 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt. 2 Izdajatelj: Slovensko zavarovalno zdruæenje GIZ, Æelezna cesta 14, Ljubljana. Izdajateljski svet: Drago Cotar, Duøan Œeœ, mag. Jurij Goriøek, dr. Slavka Kavœiœ, dr. Bojana Koroøec, dr. France Kriæaniœ, mag. Andrej Kociœ, mag. Mirko Kaluæa, dr. Duøan Mramor, Gabrijel Økof, dr. Lojze Soœan, Denis Stroligo, Andrej Kavøek, dr. Øime Ivanjko, dr. Marko Pavliha, mag. Matija Øenk, dr. Franjo Øtiblar. Uredniøki odbor: dr. Darko Medved, Marko Jakliœ, dr. Boris Ænidariœ, dr. Mihael Perman, dr. Mojca Piøkuriå, dr. Aleø Ahœan. Odgovorni urednik: dr. Darko Medved Strokovna sodelavka: Tina Dular Lektorica: Tanja Modrijan Tehniœno urejanje in oblikovanje: Sine Koviœ Tisk: Birotisk d.o.o. Naklada: 1000 izvodov Revija izhaja œetrtletno. Cena posameznega izvoda revije je 9,18 EUR (2.200 SIT), letna naroœnina 36,72 EUR (8.800 SIT). Razmnoæevanje publikacije v celoti ali deloma ni dovoljeno. Uporaba in objava podatkov in delov besedila je dovoljena le z navedbo vira. Naroœniøko razmerje se sklene do konca tekoœega leta in ga je mogoœe pisno odpovedati do konca decembra za naslednje koledarsko leto. V skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS 89/99 in naslednji) je za revijo Zavarovalniøki horizonti doloœena 8,5 % obdavœitev.

5 Uvodnik dr. Mojca Piøkuriå Najkasneje v zadnjem œetrtletju leta 2008 je postalo oœitno, da je svetovna finanœna kriza dokonœno dosegla tudi Slovenijo. Izgube, ki so jih v letu 2008 utrpeli vlagatelji premoæenja na kapitalskih trgih, so bile ogromne. Samo na slovenskem trgu je borzni indeks v lanskem letu padel za skoraj 68 %. Poleg tega spremembe vremenskih razmer zavarovalnicam povzroœajo vse veœ preglavic, kot se je izkazalo po lanskoletni seriji poletnih neurij. Kombinacija uœinka podnebnih sprememb in finanœne krize se je v letu 2008 izkazala za katastrofalno, tako po obsegu, kot po uœinku, in je prizadela veœino slovenskih zavarovalnic. Zato lahko brez zadrækov trdimo, da se jim v naslednjih nekaj letih obeta turbulentno obdobje, v katerem postaja izjemno pomembno, kako dobro razumemo svoje poslovno okolje, kako hitro in kako uspeøno se odzivamo na spremembe ter krizne razmere. Danes je øe prav posebej pomembno, kako kakovostno zavarovalnice upravljajo s svojimi poslovnimi tveganji, kako so vpete v okolje, v katerem poslujejo, kako kvalitetni so njihovi zavarovalni produkti in druge storitve. Glede na izkuønje preteklega leta si æelimo, da bi prihajajoœa zakonodaja s podroœja zavarovalniøtva uspela v oblikovanje novega naœela izraœunavanja kapitalskih zahtev œim bolje vkljuœiti spoznanja, pridobljena v zadnjem letu. Jasno je, da so trenutne vse bolj glasne æelje po proticikliœnih lastnostih kapitalskih zahtev pogojene predvsem s sveæo izkuønjo finanœne krize. Vendar hkrati poudarjamo, da je po dogodkih v preteklem letu vsem zavarovalnicam izjemno pomembno predvsem dosledno in stabilno regulatorno okolje delovanja, zaradi œesar si æelimo, da bo nova direktiva pripravila tudi stabilno okolje za uœinkovit nadzor nad solventnostjo zavarovalnic. Le s tem bomo namreœ lahko tako zavarovalnice kot organi nadzora zagotavljali solventnost z verjetnostjo, predpisano v predlogu nove solventnostne direktive.

6 4 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt. 2 Øtevilka Horizontov, ki je danes pred vami, zaradi pestrosti vsebine kaæe na heterogenost izzivov, pred katerimi je slovensko zavarovalstvo danes. Hkrati pa prinaøa vpogled v delo strokovnjakov v zavarovalstvu na pravzaprav veœini prej omenjenih podroœij. Œlanek Druæbena odgovornost zavarovalnic predstavlja rezultate prve raziskave tega tipa v Sloveniji o obnaøanju slovenskih zavarovalnic do okolja, v katerem poslujejo. Œlanek plastiœno predstavlja pomen druæbene odgovornosti in primerja obnaøanje slovenskih s tujimi zavarovalnicami. Œlanek Upravljanje operativnih tveganj predstavlja metodologijo analiziranja operativnih tveganj, ki nastajajo pri poslovanju. Operativna tveganja gotovo predstavljajo pomemben nabor tveganj v zavarovalnici, s katerem je treba posebej pazljivo upravljati, saj ga je zaradi narave tega tipa tveganj teæko meriti in øe teæje kakovostno in dosledno analitiœno opredeliti. Sledi øe œlanek, ki obravnava inovativne zavarovalne produkte s podroœja kmetijskih zavarovanj. S spreminjanjem podnebnih razmer postajajo kmetijska zavarovanja vse bolj zanimiva za zavarovalce, poslediœno pa tudi za slovenske zavarovalnice, vendar jih je zaradi njihovih znaœilnosti treba posebej skrbno oblikovati. Inovativni produkti, predstavljeni v œlanku, poskuøajo med drugim zmanjøati probleme, ki nastanejo pri tradicionalnih kmetijskih zavarovanjih. Poleg naøtetega v priœujoœo øtevilko Horizontov vkljuœujemo tudi predgovor dr. Marka Pavlihe k novi izdaji knjige mag. Franceta Økufce Zavarovalniøtvo na Slovenskem od zaœetka do danes, ki predstavlja pomemben prispevek k strokovni literaturi na podroœju slovenskega zavarovalniøtva.

7 1 Druæbena odgovornost zavarovalnic mag. Dragica Hari Povzetek: Prispevek se osredotoœa na razvojne stopnje druæbene odgovornosti v zavarovalnicah in pozavarovalnicah s sedeæem v Sloveniji, ugotovljene z raziskavo, izpeljano spomladi leta 2008 s sodelovanjem dr. Joæice Knez-Riedl in dr. Vesne Œanœer, obe z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru. V hudi konkurenci na razmeroma majhnem domaœem zavarovalnem trgu slovenskih zavarovalnic in ob liberalizaciji evropskega zavarovalnega trga je kljuœnega pomena, da okolje pripozna zavarovalnice kot druæbeno odgovorne. Nekoordinirana druæbena odgovornost in s strategijo zavarovalnice nepovezane filantropske aktivnosti nimajo pomembnejøega druæbenega vpliva, øe manj pa ohranjajo dolgoroœno konkurenœno prednost. Zavarovalnice se sooœajo z mnogimi druæbenimi izzivi, vendar øele identificiranje stiœiøœ in izbira posebnih druæbenih izzivov zavarovalnice nakazuje dejansko razliko v druæbi in s tem njeno konkurenœno prednost. Druæbena odgovornost zavarovalnic postaja vse pomembnejøi dejavnik nakupnega odloœanja, in sicer kot oglaøevanje, zato jo je treba v sklopu finanœnih in nefinanœnih meril vpeti v vizijo zavarovalnice, jo povezati z njenimi vrednotami in vgraditi v strategijo poslovanja. Odzivno druæbeno odgovornost zavarovalnic mora zamenjati strateøka druæbena odgovornost, ki presega nesistematiœne filantropske iniciative, prikazane v denarju, in stopa na viøjo raven na oceno vpliva na druæbeno okolje in na integracijo podjetja in druæbe. Øele takrat bo druæbena odgovornost mag. Dragica Hari, Zavarovalnica Triglav d.d.

8 6 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt. 2 posamezne zavarovalnice v pravi meri pomenila tudi dejavnik uspeønosti, zavarovalnici bo omogoœila, da bo sposobnejøa pritegniti kapital, poslovne partnerje in nove zavarovance ter da bo obenem ohranila sedanje. Za razliko od tujih zavarovalnic se slovenske zavarovalnice odloœajo za koncept druæbene odgovornosti samostojno in tako, kot jo same razumejo. Sponzorstva in donacije øportnim organizacijah in posameznikom so øe vedno najvidnejøa oblika druæbeno odgovornega delovanja zavarovalnic, vendar pa so druæbeno odgovorne aktivnosti æe selekcionirane in razliœno zastopane glede na to, kakøna je njihova poslovna usmeritev. To bi lahko razumeli kot zametek strateøke druæbene odgovornosti in izziv za izboljøanje t. i. sivih lis v druæbeno odgovornem delovanju zavarovalnic. Summary: The paper focuses on the development stage of corporate social responsibility (CSR) in insurance companies having their headquarters in Slovenia gained by the research conducted in spring 2008 with the cooperation of dr. Joæica Knez-Riedl and dr. Vesna Œanœer, both from Faculty of Economics and Business Maribor. In fierce competition on a relatively limited insurance market of Slovenian insurance companies and liberalization of the European insurance market it is of key importance that society recognizes insurance companies as socially responsible. Uncoordinated corporate social responsibility and philanthropic activities, disconnected from the company s strategy neither make any meaningful social impact nor strengthen the firm s long-term competitiveness. Insurance companies are faced up to many social issues but only by identifying the points of intersection and choosing a few social challenges make a real difference in a society and therefore insurance companies competitive advantage. Corporate social responsibility of insurance companies has become more and more important decisive factor for acquisition than advertising. Consequently it should be incorporated as financial and non-financial criteria into the vision of insurance companies, integrated into their corporate value and corporate strategy. Responsive corporate social responsibility of insurance companies should be replaced by strategic corporate social responsibility going beyond the unsystematic philanthropic initiatives typically described in terms of money but almost never in terms of impact and achieving a higher level of integration of a company and society. Only then corporate social responsibility of an individual insurance company will represent the key success factor to the right extent and will enable the insurance company to attract the capital on a larger scale, business partners and new customers and at the same time to keep the existing ones.

9 Zavarovalniøtvo 7 In contrast to foreign insurance companies the Slovene ones decide upon corporate social responsibility concept independently, as they understand it. Sponsorship and donations to sport organizations and individuals are still the most recognized form of corporate social responsibility activities of insurance companies, nevertheless corporate social responsibility activities are already selected and represented differently in particular insurance companies regarding their business orientation. It could be understood as the very beginning of strategic social corporate responsibility and the challenge to improve grey areas in corporate social responsibility activities of insurance companies. 1 Uvod 1.1 Opredelitev podroœja in opis problema V zadnjih letih se pojavlja vse veœ priœakovanj in zahtev, da naj podjetja delujejo druæbeno odgovorno. Izraæajo jih kupci, poslovni partnerji, lastniki, dræava, druæba, razliœne javnosti in tudi zaposleni skratka vsi deleæniki podjetja. O druæbeni odgovornosti podjetij (DOP) ne obstaja ena sama, sploøno sprejeta opredelitev z razvojem namreœ dobiva pojem vedno nove razseænosti in oblike. Ena najbolj znanih in najpogosteje citiranih je opredelitev Evropske komisije, zapisana v Zeleni knjigi: Druæbena odgovornost podjetij je koncept, pri katerem podjetja vkljuœujejo skrb za druæbene in okoljske probleme v svoje poslovanje ter sodelovanje z deleæniki na prostovoljni osnovi. (COM, 2001) V tej opredelitvi je poudarjeno, da se pojem ne nanaøa le na izpolnjevanje ustrezne zakonodaje, temveœ se razteza prek teh okvirjev in zajema vlaganje v œloveøki kapital, v okolje in odnose z udeleæenci. Druæbena odgovornost odraæa dodatna prizadevanja podjetij, da bi izpolnjevala druæbena priœakovanja. To posamiœna podjetja uresniœujejo po svoje, odvisno od znanja in veøœin, proizvodnih virov, interesov drugih udeleæencev ter tudi od kulturnih in drugih tradicij dræav oziroma podroœja, kjer delujejo (Knez-Riedl 2002, 94). World Business Council for Sustainable Development pa je druæbeno odgovornost (DO) opredelil kot zavezo podjetja prispevati k trajnostnemu ekonomskemu razvoju, izboljøevanju kakovosti æivljenja zaposlenih in njihovih druæin, lokalnega okolja in øirøe druæbene skupnosti. (WBCSD, 2002) Podjetja morajo izboljøati razmerja z deleæniki kot jedro svojega poslovanja z uresniœevanjem strategije druæbeno odgovornega podjetja, s prepoznavanjem in odzivanjem na potrebe okolja. Æal pa je v praksi

10 8 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt. 2 druæbena odgovornost najveœkrat razumljena kot donacije, sponzorstva in odnos do okolja, œeprav so naœela druæbene odgovornosti tesno povezana z idejo korporativnega trajnostnega razvoja. Ta zagotavlja dolgoroœno vrednost deleænikom z iskanjem priloænosti in upravljanjem tveganj, izvirajoœih iz ekonomskega, druæbenega in okoljskega razvoja. Zavarovalnice se vse bolj zavedajo, da so del øirøega druæbenega sistema in da je to, kako uspeøne bodo, odvisno prav od tega, kako deleæniki zaznavajo njihovo delovanje na podroœju druæbene odgovornosti. Lahko bi trdili, da postaja druæbena odgovornost zavarovalnic pri nakupnem odloœanju pomembnejøi dejavnik kot oglaøevanje, zato jo je treba kot finanœna in nefinanœna merila vpeti v vizijo zavarovalnice, jo povezati z njenimi vrednotami in vgraditi v strategijo poslovanja. 1.2 Namen in cilji Namen prispevka je predstaviti druæbeno odgovornost kot del strategije zavarovalnic in prikazati stanje razvitosti in pojavnih oblik druæbene odgovornosti v zavarovalnicah in pozavarovalnicah s sedeæem v Sloveniji na podlagi obseæne raziskave, izvedene spomladi leta2008, v sodelovanju z dr. Joæico Knez-Riedl in dr. Vesno Œanœer z Ekonomske poslovne fakultete v Mariboru. Gre za prvo tovrstno raziskavo v Sloveniji, saj smo dozdaj o odgovornem ravnanju slovenskih zavarovalnic sliøali samo od njih samih, nismo jih primerjali med seboj, øe manj pa s tujimi zavarovalnicami, nismo poznali njihovega ravnanja, kateri dejavniki in motivi jih spodbujajo in kje øe obstajajo t. i. sive lise, ki bi jih bilo mogoœe izboljøati. Cilji prispevka so: predstaviti najsodobnejøo opredelitev koncepta druæbene odgovornosti podjetij, predstaviti vlogo zavarovalnic na podroœju druæbene odgovornosti v soodvisnosti od njihove ekonomske vloge, predstaviti pomembna podroœja in probleme v razvoju strategije druæbene odgovornosti v zavarovalnicah in izpostaviti kljuœno vlogo deleænikov, prikazati pomen druæbene odgovornosti za razvoj zavarovalnic in njihovega okolja, uveljaviti spoznanja ter prispevati k nadaljnjemu razvoju druæbene odgovornosti zavarovalnic.

11 Zavarovalniøtvo 9 2 Druæbena odgovornost podjetij 2.1 Opredelitev koncepta druæbene odgovornosti podjetij Opredelitev koncepta druæbene odgovornosti podjetij izhaja iz latinske besede responsabilis, ki pomeni zahtevati odgovor in tako nakazuje, da smo dolæni za svoje vedenje dati odgovor, odgovarjati. Ljudje smo soodgovorni tudi za dogajanje v oæji in øirøi skupnosti, ki ji pripadamo. Druæbeno odgovornost je mogoœe razumeti kot œlovekoljubje, skrb za delovne pogoje in æivljenjski standard (npr. zaposlenih), vendar tudi øirøe in bolj poglobljeno ter kompleksno (npr. skrb za œlovekove pravice, lokalno skupnost, naravo, prihodnje generacije, planet); (Knez-Riedl 2007a, 39). Potreba po druæbeni odgovornosti podjetij ni nov koncept. Æe v zapisih starodavnih Kitajcev, Egipœanov in Somercev so bila zasnovana pravila za trgovce, kako pospeøiti blagovno menjavo in zagotoviti, da je upoøtevan øirøi druæbeni interes. Cicero je v svojih delih pisal o nemoralnem poslovanju brez spoøtovanja osnovnih vrednot. V delu De Officiis (On Duties or On Obligations) je leta 44 pred naøim øtetjem orisal, kako spremeniti preprostega œloveka v dobrega dræavljana. Klasiœni ekonomist Adam Smith je leta 1776 v svojem delu Bogastvo narodov (The Wealth of Nations) v obdobju strogega nadzora proste trgovine tako v Veliki Britaniji kot Ameriki izrazil svoje prepriœanje, da maksimizacija dobiœka samodejno pomeni druæbeno odgovorno vedenje podjetja in da vsakega poslovneæa vodi nevidna roka, ki poskrbi, da se prizadevanje za lastne cilje izkaæe za sploøno dobro. Od takrat se je skrb za interakcijo med podjetji in druæbo poveœevala z rastjo in razvojem gospodarstva (v Hari, 2008). Kot znanstvena disciplina se je druæbena odgovornost zaœela uveljavljati zlasti od petdesetih let minulega stoletja dalje. Povezovanje s prakso in udejanjanje koncepta pa sta znaœilna zlasti za zadnjih dvajset let. Razlogov za takøen vzpon ideje je zelo veliko: globalizacija, poveœan vpliv korporacij, repozicioniranje vlad, strateøki pomen odnosov z deleæniki, znanja in blagovnih znamk. Svoje so doprinesli tudi korporacijski økandali, vse veœja moœ potroønikov in tudi mednarodni terorizem. Podjetja se sooœajo s problemi, ki jih le steæka razstavimo na ekonomske, okoljske in druæbene, saj so te razseænosti vse pogosteje prepletene (Knez-Riedl 2007b). 2.2 Razvoj druæbene odgovornosti podjetij Gre za analogijo med kakovostjo in druæbeno odgovornostjo tretja generacija obvladovanja kakovosti se sklada s hkratnim opaznejøim

12 10 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt. 2 vzponom ideje o druæbeni odgovornosti. Razvojne stropnje druæbene odgovornosti teœejo skozi tri generacije (Zadek, v Knez-Riedl 2007a, 39): Prva generacija druæbene odgovornosti je najbolj tradicionalna in obenem najbolj razøirjena. Druæbeno odgovornost enaœi s prostovoljstvom in œlovekoljubjem. Pojmuje jo bolj kot reakcijo na priœakovanja in ne kot anticipiranje potreb ter sproæanje aktivnega reøevanja. Druga generacija druæbene odgovornosti poudarja druæbeno odgovornost kot dolgoroœno strategijo, na katero navezuje druæbeno poroœanje, presojanje, dialog med udeleæenci ter druæbeno odgovorna vlaganja. Tretja generacija druæbene odgovornosti izpostavlja v povezavi z druæbeno odgovornostjo probleme revøœine, socialne izkljuœenosti in okoljske degradacije. Gre za strateøko naravnanost druæbene odgovornosti in njeno globalnost, zato govorimo o strateøki in globalni druæbeni odgovornosti. 2.3 Stopnje druæbene odgovornosti podjetij Danes Carrollovo øtiridelno konceptualizacijo druæbene odgovornosti gledamo bolj celostno. Vse øtiri ravni odgovornosti so namreœ povezane. Podjetja v razliœnih obdobjih svojega delovanja razvijajo razliœne oblike in stopnje druæbene odgovornosti. Ta se lahko razteza od minimalne do strateøke odgovornosti torej od ekonomskih subljektov, ki se osredotoœajo na priœakovanja svojih delniœarjev in poslediœno na zadovoljevanje ekonomskih in zakonskih predpisov, in do tistih, ki jim je uspelo integrirati razliœne stopnje priœakovanj in æelja deleænikov glede na njihove druæbeno odgovorne vloge v dolgoroœno strategijo podjetja in proces naœrtovanja. Slika 1: Carrolova piramida Filantropska odgovornost Etiœna odgovornost Zakonska odgovornost Ekonomska odgovornost Prirejeno po: CSRQuest.

13 Zavarovalniøtvo Razseænosti druæbene odgovornosti Koncept druæbene odgovornosti je tesno povezan s konceptom trajnostnega razvoja in konceptom trojnega izida, ki si prizadeva k trajnosti. Trajnostni razvoj (sustainable development) je Svetovna komisija za okolje in razvoj opredelila kot razvoj, ki zadoøœa danaønjim potrebam, ne da bi ogroæal moænosti prihodnjih rodov, da zadostijo svojim (UOW 2008). Koncept ali pristop trojnega izida (Triple Bottom Line Approach TBL) si prizadeva pribliæati k trajnosti in se tako nanaøa na ekonomsko, okoljsko in øirøo druæbeno razseænost ter povezuje lastnosti trajnostne organizacije, kot so: finanœna zanesljivost, minimiziranje (ali vsaj zmanjøanje) negativnih vplivov na okolje in delovanje v skladu s priœakovanji druæbe (Knez-Riedl 2003, 188). 2.5 Opredelitev deleænikov Deleæniøka teorija je postala prevladujoœa usmeritev tako v menedæerski teoriji kot praksi. Freeman predstavlja sinonim za deleæniøko koncepcijo podjetja in definira deleænike (stakeholders) kot katerokoli skupino ali posameznike, ki lahko vplivajo na cilje organizacije oziroma organizacija s svojimi cilji vpliva nanje. (v Freeman et al. 2007, 6). Evropska komisija v Zeleni knjigi (COM 2001, 8-15) deli druæbeno odgovornost podjetij in njihov odnos do deleænikov na notranjo in zunanjo dimenzijo: Notranja dimenzija: znotraj podjetja druæbeno odgovorna praksa primarno vkljuœuje zaposlene in se povezuje s podroœji: upravljanje s œloveøkimi viri; zdravje in varnost pri delu; prilagoditev spremembam; upravljanje z vplivi okolja in naravnimi viri. Zunanja dimenzija: druæbena odgovornost podjetij sega prek praga podjetja v lokalno skupnost in vkljuœuje øirok nabor deleænikov poleg zaposlenih in lastnikov øe øtiri podroœja, in sicer lokalne skupnosti; poslovne partnerje, dobavitelje in potroønike; œlovekove pravice; globalne okoljske vidike. 2.6 Odgovornost podjetij do posameznih deleænikov Mnoga podjetja se sooœajo z razliœnimi oblikami moœi deleænikov ti lahko celo izvajajo pritisk in se na te signale tudi razliœno odzivajo. Po eni strani jih nekatera podjetja celo ignorirajo in zanemarjajo odgovornost sodelovati v reøitvah, medtem ko posamezna podjetja s øirøim obzorjem æe prevzemajo odgovornost (Knez-Riedl 2003, str ).

14 12 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt Prednosti druæbene odgovornosti podjetij Druæbena odgovornost kot konkurenœna prednost Druæbena odgovornost podjetij je kljuœni element strategije podjetja. Strategija teæi k zagotavljanju poslovanja kot viru trajnostne konkurenœne prednosti. Da je konkurenœna prednost trajnostna, mora biti strategija sprejemljiva za øirøe okolje, v katerem podjetje tekmuje. Neustrezna strategija (ali øe slabøe - popolnoma prezrta strategija) lahko ogrozi vsako konkurenœno prednost podjetja. Porter in Kramer (2006) jasno poudarjata, da nobeno podjetje ne more reøiti vseh druæbenih problemov, prav tako ne bi zmoglo prenesti vseh stroøkov, povezanih s tem. Nujno je, da vsako podjetje izbere podroœja, ki so povezana z njegovim poslovanjem Druæbena odgovornost kot dejavnik uspeønosti V prihodnosti bodo konkurenœni uspeh ohranila le podjetja, ki bodo manj usmerjena le k finanœnim merilom uspeønosti in bodo namesto tega vkljuœevala v svoje poslovanje vse odnose z deleæniki in veœ nefinanœnih meril uspeønosti poslovanja Druæbena odgovornost kot celostna strategija podjetja Vloga korporativnega upravljanja (Corporate Governance) se ob zahtevah sodobnega poslovanja in okolja podjetja spreminja ter upoøtevajoœ vse deleænike poudarja potrebo po strategijah in ciljih, da bi lahko dosegali ekonomske, okoljske in øirøe druæbene razseænosti koncepta trojnega izida (Knez-Riedl 2002, str ). Druæbena odgovornost podjetja je s tem tudi del moderne razvojne vizije podjetja, ki jo vkljuœujejo naœela celovitega obvladovanja kakovosti in poslovne odliœnosti. Mnoga podjetja gredo dlje od zgolj skrbi za dobiœek, zmanjøevanja svojih negativnih druæbenih in okoljskih vplivov in upoøtevanja obveznih predpisov. Svojo korporativno blagovno znamko krepijo z lastno dodano vrednostjo za øirøe koristi druæbene skupnosti. 2.8 Kritike in protislovnosti druæbene odgovornosti Tudi koncept druæbene odgovornosti doæivlja kritike in vsebuje protislovnosti. Nekatere kritike izhajajo iz znane Friedmanove kritike 1 o dobiœku kot edini druæbeni odgovornosti podjetja, druge iz mnenja, da dodatni stroøki podjetje preveœ bremenijo in vodijo v zmanjøanje konkurenœnosti, ekonomske uœinkovitosti in v neuœinkovito izrabo kapitala. Nekateri smatrajo kot pomanjkljivost prav prostovoljnost koncepta, spet drugi izpostavljajo problem, da ne obstaja enotna definicija druæbene odgovornosti. Neizpodbitno dejstvo je, da bolj ko se bo koncept razvijal, bolj bo tudi predmet razliœnih razprav in dilem, ki pa jih moramo razumeti kot njegove razvojne moænosti in priloænosti. 1 Friedmanova zabloda (Friedman, 1970): Druæbena odgovornost podjetij je poveœevati njihov dobiœek. (The Social Responsibility of Business is to Increase Its Profits)

15 3 Druæbena odgovornost zavarovalnic 3.1 Teoretiœni koncept druæbene odgovornosti v zavarovalniøtvu Zavarovalniøtvo 13 Teoretiœni koncept druæbene odgovornosti v zavarovalniøtvu mora temeljiti na razvoju druæbene odgovornosti posamezne zavarovalnice. Implementiranje koncepta druæbene odgovornosti zahteva zavezo najviøjega menedæmenta, inovativno miøljenje, novo znanje in tesnejøo vkljuœenost zaposlenih in njihovih predstavnikov v dvosmerni dialog kot øirøi privzem druæbeno odgovorne prakse. Eden od izzivov je vsekakor privabiti in ohraniti sposobne zaposlene. Da bi ta izziv lahko uresniœili, morajo biti v ospredju vseæivljenjsko uœenje, prenaøanje pooblastil na zaposlene, boljøe informiranje v podjetju, ravnovesje med delom, druæino in prostim œasom, zadovoljstvo na delovnem mestu, veœja raznolikost zaposlenih, enakovredno plaœilo in moænost napredovanja za æenske, plaœilne in lastniøke sheme ter skrb za zaposljivost in varnost zaposlitve. Zaposleni kot notranji deleæniki so v neposrednem stiku z vsemi drugimi deleæniki in s svojim obnaøanjem in delovanjem poudarjajo (ali ruøijo) druæbeno odgovorno ravnanje zavarovalnice, njen ugled, verodostojnost in zaupanje, ki ga imajo vsi deleæniki, tudi zaposleni. Vsak zavarovalni delavec kot pomemben deleænik je obraz zavarovalnice, obrnjen k prav vsem deleænikom. Zaposleni so namreœ tisti, ki neposredno izvajajo poslovni naœrt, ki predstavljajo podjetje notranjemu in zunanjemu okolju skladno s podobo, ki jo æeli ustvariti vodstvo ali lastnik, opravljajo kakovostno delo in s tem zadovoljujejo potrebe lastnikov, zavarovancev, naravnega in øirøega druæbenega okolja, vzpostavljajo odnos s konkurenœnimi zavarovalnicami in svojimi dobavitelji ter zagotavljajo trajnejøo konkurenœnost, stalnost in lojalnost svojih zavarovancev. Zavarovalnica si mora zagotoviti zaupanje, vkljuœevati v svoje poslovanje zaposlene in pri tem razumeti vlogo slehernega izmed njih. To lahko udejanji le z druæbeno odgovornim odnosom in ravnanjem. V veliki konkurenci na razmeroma majhnem domaœem zavarovalnem trgu slovenskih zavarovalnic je kljuœnega pomena ugotoviti svoje konkurenœne prednosti. Po Porterju in Kramerju (2006) mora odzivno druæbeno odgovornost zavarovalnic zamenjati strateøka druæbena odgovornost, ki presega nesistematiœne filantropske iniciative, prikazane v denarju, in stopiti na viøjo raven z integracijo podjetja in druæbe, z identificiranjem stiœiøœ, izbiro posebnih druæbenih izzivov, na kar se bo posamezna zavarovalnica osredotoœila in to socialno razseænost dodala k predlaganim vrednotam z ustvarjanjem integralnega druæbenega vpliva na celostno strategijo. Øele takrat bo druæbena odgovornost posamezne zavarovalnice v pravi meri pomenila tudi dejavnik uspeønosti, zavarovalnici bo

16 14 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt. 2 omogoœila, da bo laæe pritegnila kapital, poslovne partnerje in nove zavarovance, obenem pa ohranila sedanje. Øe posebno za zavarovalnice je izredno pomembno, da jih okolje pripozna kot odgovorne. Lund (2007) ugotavlja, da so spremembe v zavarovalniøtvu v zadnjih petindvajsetih letih doprinesle k evoluciji druæbene odgovornosti podjetij, ki omogoœa hitrejøe odzivanje na zahteve deleænikov, to, da ti bolje razumejo zavarovalno kritje, zagotavlja pa tudi, da so krite njihove potrebe. Zavarovalniøtvo se spreminja in postaja vedno bolj konkurenœno, ob tem pa postajajo vedno bolj zahtevni in sofisticirani tudi deleæniki. To zahteva od zavarovalnic specifiœno znanje in usposabljanja. Danes ima druæbena odgovornost zavarovalnic priloænost in sredstva, da lahko pridobi potrebno znanje z zagotavljanjem proaktivne interakcije med deleæniki in zavarovalnicami. Mnogi avtorji (Schanz, Sachs, Marsiglia in Falautano, Nick, Sanford, Herbst) opozarjajo, da se morajo zavarovalnice tudi med prvimi odzivati na probleme œloveøtva (v Hari, 2008). Ruquet (2008) priznava zavarovalnicam proaktivno vlogo, saj ne œakajo ob strani na dokonœne odloœitve, temveœ se kot dobri krizni menedæerji pripravljajo na najbolj œrn scenarij, œe bi priølo do katastrof. Imajo vodilno vlogo pri promoviranju dialoga in pomoœi pri raziskavah, medtem ko oskrbujejo træiøœe z novimi oblikami zavarovalnega kritja, s katerim bi omejili potencialno økodo. Tudi slovenske zavarovalnice se bodo zmeraj pogosteje sooœale z globalnimi in multikulturnimi izzivi. Skupina avtorjev (Sachs et al. 2005) na Univerzi uporabnih znanosti v Zürichu (University of Applied Sciences, Zürich) ocenjuje, da je usmerjenost koncepta druæbene odgovornosti v razliœnem kulturnem okolju øe precej neraziskana, in sicer tako teoretiœno kot v empiriœnih raziskavah. Skupina je pripravila ogrodje koncepta druæbene odgovornosti za pozavarovalnico Swiss Re, osnovano na dveh pristopih: Carollovem pristopu, ki odraæa ekonomsko paradigmo kot osnovno raven piramide v vseh kulturnih okoljih, in na nasprotni strani na ravni, ki jo zagovarjata Kang in Wood. Slednja dajeta prednost moralni in druæbeni odgovornosti, uvrøœenima v razliœna kulturna okolja. 3.2 Raziskava razvitosti in pojavnih oblik druæbene odgovornosti v slovenskih zavarovalnicah Raziskovalne hipoteze Preverjali smo naslednje hipoteze: H1 Le najveœje slovenske zavarovalnice v okviru predstavitve druæbe posebej predstavljajo svoje druæbeno odgovorno ravnanje in ne komunicirajo druæbene odgovornosti samo kot dela poslovnega poroœila zavarovalnice.

17 Zavarovalniøtvo 15 H2 Tuje zavarovalnice poroœajo o svojem druæbeno odgovornem ravnanju v posebnih letnih poroœilih o druæbeni odgovornosti, poroœilih o trajnostnem razvoju oziroma poroœilih o korporativni filantropiji. H3 V veœjih zavarovalnicah je razvitost druæbene odgovornosti veœja in pojavne oblike bolj raznolike kot v manjøih zavarovalnicah H3.1 Menedæerji v veœjih zavarovalnicah dajejo veœji poudarek druæbeni odgovornosti kot v manjøih zavarovalnicah. H3.2 Veœje zavarovalnice vlagajo veœji deleæ celotnih prihodkov v spoznorstva in donatorstva kot manjøe. H3.3 Veœje zavarovalnice druæbeno odgovornost vkljuœujejo v svojo vizijo, vrednote in strategijo poslovanja pogosteje kot manjøe in imajo boljøi odnos do delniœarjev oziroma lastnikov zavarovalnice kot manjøe. H3.4 Veœje zavarovalnice dajejo veœji poudarek odnosu do zavarovancev, pogodbenih partnerjev in konkurence kot manjøe. H3.5 Veœje zavarovalnice se bolj zavedajo pomembnosti odnosa do naravnega okolja kot manjøe. H3.6 Veœji deleæ veœjih kot manjøih zavarovalnic sodeluje pri druæbeno odgovornih aktivnostih v øirøi druæbeni skupnosti in jih finanœno podpira... H4 Sponzorstva in donacije øportnim organizacijam in posameznikom so najvidnejøa oblika druæbeno odgovornega delovanja zavarovalnic. H5 Zavarovalnice v letu 2008 predvidevajo veœja vlaganja v sponzorstva in donatorstva v primerjavi z letom Uporabljene metode in vzorec raziskave Postavljene hipoteze smo potrdili oziroma ovrgli z naslednjimi metodami: Hipotezi H1 in H2 smo preverjali z metodo analize dejanskega uveljavljanja koncepta druæbene odgovornosti v domaœih in v prav toliko izbranih tujih zavarovalnicah z zbiranjem podatkov na spletnih straneh zavarovalnih druæb, iz njihovih predstavitev druæbene odgovornosti, letnih poslovnih poroœil oziroma poroœil o druæbeni odgovornosti. Analiza je statiœna, saj povzemamo trenutno stanje komuniciranja in poroœanja druæbene odgovornosti. Z metodo primerjave smo ugotavljali soodvisnosti kljuœnih izhodiøœ posameznih kategorij. Poglavitni del raziskave smo izpeljali z metodo anketiranja s pripravljenim vpraøalnikom v zavarovalnicah s sedeæem v Sloveniji. V vpraøalniku smo zajeli zunanje druæbeno odgovorne aktivnosti zavarovalnic in pozavarovalnic in postavljene hipoteze potrdili oziroma ovrgli z naslednjimi metodami:

18 16 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt. 2 Hipotezo H3 smo preverjali na osnovi sprejetja ali zavrnitve hipotez H3.1 do H3.6: a) H3.1 in H3.2 smo preverjali s testom za ugotavljanje znaœilnih razlik med dvema povpreœnima vrednostma. Test smo izvedli s statistiœnim programom SPSS, da smo ugotovili, ali so razlike med povpreœnimi vrednostmi jakosti poudarka druæbene odgovornosti v veœjih in manjøih zavarovalnicah statistiœno znaœilne. b) H3.3, H3.4, H3.5 in H3.6 smo preverjali tako, da smo pri posameznih vpraøanjih iz vpraøalnika ugotavljali deleæ veœjih zavarovalnic glede na deleæ manjøih zavarovalnic, ki imajo te pojavne oblike. Hipotezo H4 smo preverjali z ugotavljanjem frekvence pomembnosti vlaganj po posameznih druæbeno odgovornih aktivnostih. Hipotezo H5 smo preverjali s testom za ugotavljanje znaœilnih razlik med povpreœnima vrednostma odvisnih vzorcev. Celotna populacija za ugotavljanje prisotnosti dejavnikov uveljavljanja koncepta druæbene odgovornosti zajema vse zavarovalnice s sedeæem v Republiki Sloveniji. Zaradi majhnosti populacije smo iz objektivnih razlogov zavarovalnice in pozavarovalnice (skupaj 17) za potrebe raziskave loœili na manjøe (9) in veœje (8), œeprav 8. odstavek 55. œlena Zakona o gospodarskih druæbah zavarovalnice uvrøœa med velike druæbe ne glede na øtevilo delavcev, viøino œistih prihodkov od prodaje in ne glede na vrednost aktive (ZGD-1, 2006). Med manjøe zavarovalnice smo uvrstili mikro in majhne (do 50 zaposlenih), med veœje zavarovalnice pa srednje in velike zavarovalne druæbe. V raziskavi se je odloœilo sodelovati 13 zavarovalnic (76,5 %), 4 zavarovalnice (2 manjøi in 2 veœji) so, æal, sodelovanje odklonile. Vzorec raziskave 2 je tako naslednji: 7 manjøih in 6 veœjih zavarovalnic Postopek raziskave Lastno analizo smo nadgradili z empiriœno raziskavo s pomoœjo vpraøalnika za ugotavljanje razvitosti in pojavnih oblik druæbene odgovornosti (PRILOGA 1). Zavarovalnice in pozavarovalnice smo v øestih sklopih spraøevali o njihovem odnosu do deleænikov, vpraøanja pa so bila sploøna in tudi povsem konkretna: 1. sploøna vpraøanja s poudarkom na tem, kako v zavarovalnici razumejo druæbeno odgovornost, 2. odnos do delniœarjev oziroma lastnikov zavarovalnice, 3. odnos do zavarovancev, 2 Celotna populacija je majhna, vendar je v vzorec vkljuœen zelo velik deleæ zavarovalnic. Poudariti je treba, da smo tudi zaradi absolutno majhnega øtevila elementov preverjali, ali lahko empiriœnim podatkom prilagodimo normalno porazdelitev ker so rezultati Kolmogorov-Smirnovega testa pokazali, da v veœini primerov tega ne moremo narediti, smo v teh primerih uporabljali neparametriœne teste. (dr. Vesna Œanœer, izredna profesorica za podroœje kvantitativnih ekonomskih analiz, Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor, elektronska poøta, 29. januar 2009)

19 Zavarovalniøtvo odnos do pogodbenih partnerjev in konkurence, 5. odnos do naravnega okolja, 6. odnos do øirøe druæbene skupnosti. 3.3 Rezultati in ugotovitve raziskave Pojmovanje druæbene odgovornosti v zavarovalnicah Jubilejna 10. globalna raziskava mnenj generalnih direktorjev svetovnih podjetij (10th Anniversary Global CEO Survey) je pokazala, da so podjetja druæbeno odgovornost internalizirala do te stopnje, da sta podjetje in druæba postala podjetje v druæbi. Mnogi direktorji so se razloœno izrekli za vizijo z namenom bolje uravnoteæiti vrednote, povzete iz globalne zaskrbljenosti z vrednotami, dodane øirøemu druæbenemu okolju (PWC 2007, 9). Tudi v Sloveniji nova generacija menedæerjev verjame v skupne vrednote (Vozel, 2005). Navajamo nekaj najbolj aktualnih pojmovanj druæbene odgovornosti v slovenskih zavarovalnicah: Druæbeno odgovornost razumemo kot celovito in dolgoroœno delovanje podjetja, ki je vkljuœeno tudi v naøe poslanstvo in temeljna naœela poslovanja: kakovost, varnost, rast. Zavezani smo k rasti in bogatenju sodelovanja z druæbenim okoljem in k rasti ugleda druæbe. Zavedamo se, kako pomembna je naøa prisotnost v vseslovenskem okolju. Iz tega okolja veliko dobivamo, zato moramo vanj tudi vlagati. Druæbeno odgovornost smo opredelili v naøem poslanstvu in strategiji razvoja. Druæbeno odgovornost razumemo kot odgovornost do øirøega okolja. Je mnogo veœ kot le odgovornost do naøih lastnikov, delniœarjev. Sem øtejemo vse druge deleæniøke skupine, ki vplivajo na naøe delovanje in na katere s svojim delovanjem vplivamo mi. Druæbeno odgovornost razumemo na dveh ravneh: na ravni neposrednega ravnanja zaposlenih in druæbe ob vsakodnevnem izvajanju delovnih aktivnosti in na ravni posrednega, finanœnega podpiranja druæbeno odgovornih aktivnosti. Druæbeno odgovornost razumemo kot poøteno in enakopravno obravnavanje zaposlenih, kot etiœno in poøteno poslovanje, spoøtovanje temeljnih œlovekovih pravic in odgovorno ravnanje z okoljem. Druæbeno odgovornost razumemo kot odnos in vkljuœenost zavarovalnice v notranje in zunanje okolje z ekonomskega, socialnega, etiœnega in okoljskega vidika. V analizi druæbeno odgovornega ravnanja izbranih tujih zavarovalnic opaæamo, da te kot del svoje druæbene odgovornosti le redko navajajo donacije øportnikom in øportnim organizacijam. Bolj poudarjajo predvsem

20 18 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt. 2 globalne, podnebne in demografske spremembe ter skrb za starejøe, uravnoteæenost med delom in druæino, obvladovanje tveganj, projekte za zmanjøevanje revøœine po svetu itd. (veœ v Hari, 2008). Tuje zavarovalnice se od slovenskih najbolj razlikujejo tudi po prostovoljnem delu zaposlenih (voluntarism) Motivi, ki navajajo zavarovalnice k druæbeno odgovornemu ravnanju V zavarovalnicah smo povpraøali, zakaj delujejo druæbeno odgovorno, in njihove odgovore lahko strnemo v naslednjih navedbah: vraœanje zaupanja okolju, v katerem poslujemo, veœja stopnja zaupanja, ki jo deleæniki izkazujejo zavarovalnici, konkurenœna prednost, veœji ugled zavarovalnice in prepoznavnost, poveœevanje ozaveøœenosti ljudi o zavarovalniøtvu, izkuønje in zgled iz tujine s sodelovanjem s tujimi zavarovalnicami in pozavarovalnicami, iz zavarovalne dejavnosti izhaja odgovornost podpiranja preventivnih dejavnosti za prepreœevanje økodnih dogodkov in spodbujanje iniciativ za druæbeno odgovorno delovanje, zagotavljanje kakovostnih razmer za delo, izobraæevanje in usposabljanje zaposlenih, œlovekoljubni nameni in finanœna podpora øportnim in kulturnim aktivnostim Preverjanje hipotez Preverjanje hipotez H1in H2 Obe hipotezi lahko potrdimo, saj smo izpeljali lastno analizo (Priloga 2 v Hari, 2008) poroœanja o druæbeni odgovornosti v slovenskih zavarovalnicah ter ugotovili, da le najveœje slovenske zavarovalnice (skupaj le øtiri druæbe, ki jih v raziskavi uvrøœamo med velike zavarovalnice) æe v sami predstavitvi druæbe posebej poudarjajo pomen druæbene odgovornosti in predstavljajo svoje druæbeno odgovorno ravnanje ter ne komunicirajo druæbene odgovornosti samo kot dela poslovnega poroœila. Z lastno analizo poroœanja o druæbeni odgovornosti v izbranih tujih zavarovalnicah (Priloga 3 v Hari, 2008) pa smo ugotovili, da izbrane tuje zavarovalnice obøirno poroœajo o svojem druæbeno odgovornem ravnanju v posebnih poroœilih o druæbeni odgovornosti (Corporate Responsibility Report), v poroœilih o trajnostnem razvoju (Sustainability Report) in poroœilih o korporativni filantropiji (Philathropical Report, Corporate Donation, Foundation Report).

21 Zavarovalniøtvo Preverjanje hipoteze H3 Hipoteza H3 - V veœjih zavarovalnicah je razvitost druæbene odgovornosti veœja in pojavne oblike bolj raznolike kot v manjøih zavarovalnicah. Hipotezo preverjamo s øestimi podhipotezami: H3.1, H3.2, H3.3, H3.4, H3.5 in H3.6. H3.1 Menedæerji v veœjih zavarovalnicah dajejo veœji poudarek druæbeni odgovornosti kot v manjøih zavarovalnicah Hipotezo preverjamo z naslednjim vpraøanjem iz vpraøalnika (PRILOGA 1): 1.2. S Kolmogorov-Smirnovim in Shapiro-Wilkovim testom (PRILOGA 2, TABELA A) smo ugotovili, da ocenam vodilnih menedæerjev zavarovalnice o kljuœni vlogi pri uveljavljanju druæbene odgovornosti zavarovalnice ne moremo prirediti normalne porazdelitve (p < 0,05). Z neparametriœnim Mann-Whitney U testom za ugotavljanje znaœilnih razlik med popreœnima vrednostma neodvisnih vzorcev (PRILOGA 2, TABELA B) smo ugotovili, da ne moremo potrditi hipoteze H3.1, da menedæerji v veœjih zavarovalnicah dajejo veœji poudarek druæbeni odgovornosti kot v manjøih. Komentar: Izbrati je bilo mogoœe med odgovori na sedemstopenjski lestvici od -3 do 3. V veœjih zavarovalnicah je 33,33 odstotka vodilnih menedæerjev svojo kljuœno vlogo pri uveljavljanju druæbene odgovornosti ocenilo z najviøjo oceno (3), 66,66 odstotka pa z oceno 2. V manjøih zavarovalnicah pa je kar 57,15 odstotka vodilnih menedæerjev ocenilo svojo kljuœno vlogo z najviøjo oceno, 42,85 odstotka pa z oceno 2. H3.2 Veœje zavarovalnice vlagajo veœji deleæ celotnih prihodkov v sponzorstva in donatorstva kot manjøe. Hipotezo preverjamo z naslednjim vpraøanjem iz vpraøalnika (PRILOGA 1): S Kolmogorov-Smirnovim in Shapiro-Wilkovim testom (PRILOGA 2, TABELA A) smo ugotovili, da deleæem celotnih prihodkov sponzorstva in donatorstva v letu 2007 ne moremo prirediti normalne porazdelitve (p < 0,05). Za preverjanje domneve H3.2 smo uporabili neparametriœni Mann-Whitney U test za ugotavljanje znaœilnih razlik med dvema povpreœnima vrednostma za dva neodvisna vzorca (PRILOGA 2, TABELA C). S tem testom in s primerjavo povpreœnih vlaganj smo ugotovili, da lahko hipotezo H3.2, namreœ da veœje zavarovalnice vlagajo v sponzorstva in donatorstva veœji deleæ celotnih prihodkov kot manjøe (p < 0,05), potrdimo.

22 20 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt. 2 Povpreœno vlagajo veœje zavarovalnice v sponzorstva in donatorstva 0,51 odstotka, manjøe pa 0,10 odstotka (PRILOGA 2, TABELA D). Podoben rezultat smo dobili tudi, ko smo ugotavljali predvidena vlaganja za leto 2008 (vpraøanje 6.12 v vpraøalniku v PRILOGI 1), s tem da smo uporabili t test. S Kolmogorov-Smirnovim in Shapiro-Wilkovim testom (PRILOGA 2, TABELA A) smo namreœ ugotovili, da lahko deleæem celotnih prihodkov sponzorstva in donatorstva priredimo normalno porazdelitev (p > 0,05). Za preverjanje domneve H3.2 smo tako uporabili t test za ugotavljanje znaœilnih razlik med dvema povpreœnima vrednostma za dva neodvisna vzorca (PRILOGA 2, TABELA F). Tudi s tem testom in s primerjavo predvidenih povpreœnih vlaganj smo ugotovili, da lahko hipotezo H3.2, da veœje zavarovalnice v letu 2008 predvidevajo za vlaganje v sponzorstva in donatorstva veœji deleæ celotnih prihodkov kot manjøe (p < 0,05), potrdimo. Predvideni povpreœni odstotek vlaganja v sponzorstva in donatorstva za leto 2008 je nekoliko viøji in znaøa v veœjih zavarovalnicah 0,59 odstotka, v manjøih pa 0,14 odstotka (PRILOGA 2, TABELA E). H3.3 Veœje zavarovalnice druæbeno odgovornost vkljuœujejo v svojo vizijo, vrednote in strategijo poslovanja pogosteje kot manjøe in imajo tudi boljøi odnos do delniœarjev oziroma lastnikov zavarovalnice: Hipotezo preverjamo z naslednjimi vpraøanji iz vpraøalnika (PRILOGA 1): 2.1, 2.2, 2.3 in 2.4. Hipoteze H3.3 ne moremo potrditi, saj so vse zavarovalnice, zajete v vzorcu, druæbeno odgovornost vkljuœile v svojo vizijo, vrednote in strategijo poslovanja, vse tudi sporoœajo o vrednotah svojim deleænikom in si prizadevajo za sodelovanje med vsemi skupinami deleænikov podjetja, kar je zelo pozitivno. V tem sklopu vpraøanj nas je zanimalo tudi, ali so v zavarovalnicah oblikovali in zapisali pravila etiœnega poslovanja. Tovrstna pravila je oblikovalo in zapisalo le 33,33 odstotka veœjih zavarovalnic in le 28,57 odstotka manjøih. H3.4 Veœje zavarovalnice dajejo veœji poudarek odnosu do zavarovancev, pogodbenih partnerjev in konkurence kot manjøe Hipotezo preverjamo z vpraøanji iz vpraøalnika (PRILOGA 1): 3.1, 3.2 in 4.1. Veœje zavarovalnice bolj poudarjajo odnos do zavarovancev, saj v vseh zapisujejo pohvale, pobude in pritoæbe zavarovancev ter jih tudi

23 Zavarovalniøtvo 21 obravnavajo. To poœne le 71,43 odstotka manjøih zavarovalnic. Prav tako v petih od skupaj øestih veœjih zavarovalnic (tj. v 83,33 % zavarovalnic) ugotavljajo zadovoljstvo zavarovancev in razkrivajo izsledke anket, med manjøimi zavarovalnicami jih to poœne le sedmina ali 14,28 odstotka. Le 83,33 odstotka veœjih zavarovalnic namenja pozornost odnosu do pogodbenih partnerjev in konkurence, medtem ko si vse manjøe zavarovalnice (tj. 100 %) prizadevajo prispevati k razvijanju zdrave konkurence. Z dvema pritrdilnima odgovoroma in enim negativnih lahko hipotezo H3.4 potrdimo le delno. H3.5 Veœje zavarovalnice se bolj zavedajo pomembnosti odnosa do naravnega okolja kot manjøe. Hipotezo preverjamo z naslednjimi vpraøanji iz vpraøalnika: 5.1, 5.2, 5.3 in 5.4. Tabela 1: Struktura odgovorov o odnosu zavarovalnic do naravnega okolja Odgovor DA NE DELNO Zavarovalnice VEŒJE MANJØE VEŒJE MANJØE VEŒJE MANJØE Projekti za zmanøanje koliœine odpadkov, porabe vode, energije Ukrepi za spodbujanje naœinov prevoza na delo, prijaznih okolju Ukrepi za zmanøanje potovanj z letalom in sluæbenimi vozili, nadomestitev z drugimi naœini (videokonference itd.) Dajanje prednosti dobaviteljem in partnerjem, ki poslujejo druæbeno bolj odgovorno od drugih 66,67 33,33 33,33 16,67 13, , ,67 16,67 50,00 33,33 42,86 85,71 28,57 57,14 16,67 50,00 16,67 50,00 42,86 14,29 28,57 42,86 Vir: Vpraøalnik Druæbena odgovornost zavarovalnic, lastni izraœun. Komentar: 66,67 odstotka veœjih in le 13,29 odstotka manjøih zavarovalnic je izpeljalo kakøen projekt, s katerim so zmanjøali koliœino odpadkov, porabo vode in energije, 16,67 odstotka veœjih in 42,86 odstotka manjøih zavarovalnic pa jih je tovrstne projekte izvedlo delno.

24 22 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt. 2 33,33 odstotka veœjih zavarovalnic je sprejelo ukrepe za spodbujanje naœinov prevoza na delo, prijaznih okolju, 16,67 odstotka je ukrepe sprejelo delno, takønih ukrepov ni sprejela nobena manjøa zavarovalnica oziroma jih je le 14,29 odstotka takøne ukrepe sprejelo delno. Manjøe zavarovalnice (42,86 %) so sprejele veœ ukrepov za zmanjøanje potovanj z letalom in sluæbenimi vozili kot veœje ter jih nadomestile z drugimi naœini (npr. videokonferencami ipd.), v veœjih zavarovalnicah jih je tovrstne ukrepe sprejelo le 33,33 odstotka. 16,67 odstotka veœjih zavarovalnic daje prednost dobaviteljem in partnerjem, ki poslujejo druæbeno bolj odgovorno od drugih, medtem ko nobena manjøa zavarovalnica ne daje prednosti bolj druæbeno odgovornim dobaviteljem in partnerjem. Glede na tri pritrdilne odgovore in enega negativnega lahko hipotezo H3.5 potrdimo le delno. H3.6 Veœji deleæ veœjih kot manjøih zavarovalnic sodeluje pri druæbeno odgovornih aktivnostih v øirøi druæbeni skupnosti in jih finanœno podpira. Hipotezo preverjamo z naslednjimi vpraøanji iz vpraøalnika (PRILOGA 1): 6.2, 6.3, 6.4, 6.5, 6.6, 6.7, 6.8 in 6.9. Tabela 2: Odstotek zavarovalnic glede na odnos do øirøe druæbene skupnosti Zavarovalnice POZITIVEN ODGOVOR VEŒJE MANJØE Sodelovanje v programih druæbenega in gospodarskega razvoja in razvijanje partnerstva z organizacijami, ki spodbujajo podjetniøke iniciative Omogoœanje dela mladim z delovno prakso, pripravniøtvom in øtipendiranjem Finanœna podpora raziskovalnih projektov v okolju zavarovalnice Finanœna pomoœ pri projektih izobraæevanja in usposabljanja v okolju zavarovalnice Finanœna podpora aktivnosti in projektov s œlovekoljubnimi motivi Finanœna podpora aktivnosti za zdravje in socialno skrbstvo 66,67 100,00 50,00 100,00 100,00 83,33 28,57 100,00 71,43 85,71 28,57 85,71 Finanœna podpora kulturnih aktivnosti 100,00 71,43 Finanœna podpora øportnih aktivnosti 100,00 85,71 Vir: Vpraøalnik Druæbena odgovornost zavarovalnic, lastni izraœun.

25 Zavarovalniøtvo 23 Komentar: 66,67 odstotka veœjih zavarovalnic sodeluje pri programih druæbenega in gospodarskega razvoja in razvija partnerstva z organizacijami, ki spodbujajo podjetniøke iniciative, medtem ko to poœne le 28,57 odstotka manjøih zavarovalnic. Vse zavarovalnice ne glede na velikost omogoœajo mladim delo z delovno prakso, pripravniøtvom in øtipendiranjem. Manjøe zavarovalnice so aktivnejøe na podroœju raziskovalnih projektov v svojem okolju, saj jih le-te finanœno podpira kar 72,43 odstotka, medtem ko to dræi le pri polovici ali. 50 odstotkih veœjih zavarovalnic. Vse veœje zavarovalnice s finanœnimi sredstvi pomagajo pri projektih izobraæevanja in usposabljanja v svojem okolju. To poœne le 85,71 odstotka manjøih zavarovalnic. Veœje zavarovalnice zelo poudarjajo aktivnosti in projekte s œlovekoljubnimi motivi, saj jih vse finanœno podpirajo. Deleæ manjøih zavarovalnic je nizek in predstavlja le 28,57 odstotka. Vse zavarovalnice zelo in skorajda enako finanœno podpirajo aktivnosti za zdravje in socialno skrbstvo, v vsaki od skupin teh aktivnosti finanœno ne podpira le ena zavarovalnica, vendar se deleæa zavarovalnic nekoliko razlikujeta, ker je bilo v vzorec zajetih veœ manjøih zavarovalnic (tako omenjene dejavnosti podpira 85,71 odstotka manjøih zavarovalnic in 83,33 odstotka veœjih). Vse veœje zavarovalnice finanœno podpirajo kulturne aktivnosti in 71,43 odstotka manjøih zavarovalnic. Vse veœje zavarovalnice finanœno podpirajo øportne aktivnosti in 85,71 odstotka manjøih zavarovalnic. Glede na pet pritrdilnih odgovorov, enega izenaœenega in dva negativna odgovora lahko hipotezo H3.6 potrdimo le delno. Sklepne ugotovitve ob preverjanju hipoteze H3: Tabela 3: Preverjanje hipoteze H3 HIPOTEZA POTRDITEV H3.1 ne H3.2 da H3.3 ne H3.4 delno H3.5 delno H3.6 delno Vir: Vpraøalnik Druæbena odgovornost zavarovalnic, lastni izraœun. Hipotezo H3 lahko potrdimo le delno, kar je razvidno iz Tabele 3. Delna potrditev hipoteze nakazuje, da je druæbena odgovornost razvita in da so

26 24 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt. 2 pojavne oblike le-te raznolike tudi v manjøih zavarovalnicah, œeprav ji slednje namenjajo bistveno manj finanœnih sredstev. Veœje zavarovalnice namreœ vlagajo v sponzorstva in donatorstva veœ kot manjøe, prav tako so veœja tudi predvidena vlaganja za nadaljnje obdobje. Namenoma nismo ugotavljali absolutnih finanœnih podatkov, namenjenih za druæbeno odgovorno delovanje zavarovalnic, ampak le deleæ v celotnih prihodkih, izraæen v odstotku, saj so zavarovalnice neprimerljive po velikosti ter obsegu poslovanja Preverjanje hipoteze H4 Preverjamo H4 Sponzorstva in donacije øportnim organizacijah in posameznikom so najvidnejøa oblika druæbeno odgovornega delovanja zavarovalnic. Hipotezo preverjamo z naslednjim vpraøanjem iz vpraøalnika (PRILOGA 1): Zavarovalnice smo zaprosili, naj ocenijo, v katere druæbeno odgovorne aktivnosti vlagajo najveœ: v raziskovalno delo (RAZ), izobraæevanje in usposabljanje (IZO), œlovekoljubne motive (ŒLO), aktivnosti za zdravje in socialno skrbstvo (ZDR), kulturo (KUL) ali øport (ØPO). Njihove odgovore smo ocenili v Tabeli 4. Tabela 4: Struktura pomembnosti vlaganj v druæbeno odgovorne aktivnosti Pomembnost* RAZ IZO ŒLO ZDR KUL ØPO 1 7,69 30,77 0,00 23,08 0,00 38,46 2 0,00 0,00 0,00 23,08 46,16 30,77 3 0,00 23,08 23,08 23,08 15,38 15, ,77 38,46 15,38 7,69 7,69 0, ,08 0,00 38,46 15,38 15,38 7, ,46 7,69 23,08 7,69 15,39 7, Vir: Vpraøalnik Druæbena odgovornost zavarovalnic, lastni izraœun. * Pomembnost od 1 (najbolj pomembno) do 6 (najmanj pomembno). Iz Tabele 4 je razvidno, da je kar pet zavarovalnic (od tega øtiri veœje, ena manjøa) ali 38,46 odstotka ocenilo kot najpomembnejøi øport, øe øtiri zavarovalnice (ena veœja, øtiri manjøe) ali 30,77 odstotka pa je øport ocenilo kot drugo najpomembnejøo aktivnost. Druga najpomembnejøa aktivnost, v katero zavarovalnice najveœ vlagajo, sta izobraæevanje in usposabljanje (30,77 %), saj so øtiri zavarovalnice samo manjøe, nobena veœja ocenile izobraæevanje kot najpomembnejøe. Zanimivo je, da nobena zavarovalnica ni ocenila izobraæevanja kot drugega

27 Zavarovalniøtvo 25 najpomembnejøega. Sledita zdravje in socialno skrbstvo (23,08 %), in sicer je v treh zavarovalnicah (v eni veœji in dveh manjøih) to najpomembnejøa aktivnost, ki pa so jo prav tako tri zavarovalnice (spet ena veœja in dve manjøi) ocenile kot svojo drugo najpomembnejøo aktivnost. Kulturo je kot svojo drugo najpomembnejøo aktivnost glede vlaganja navedlo kar øest zavarovalnic (øtiri veœje, dve manjøi), nobena pa je ni izpostavila kot najpomembnejøe. Komentar: Œe tako primerjamo skupne podatke po pomembnosti 1 in 2, je najbolj zastopana aktivnost s skupnimi 69,23 odstotka øe vedno øport, drugo mesto si delita zdravje in socialno skrbstvo ter kultura (obe aktivnosti s 46,16 odstotka), tretje mesto pa s 30,77 odstotka pripada izobraæevanju. Zavarovalnice ocenjujejo kot najmanj pomembno za vlaganja raziskovalno delo, saj ga je kar pet zavarovalnic (kar øtiri veœje in ena manjøa) ocenilo z najniæjo pomembnostjo, tri zavarovalnice (vse tri manjøe) so kot najmanj pomembno ocenile vlaganje v œlovekoljubne motive, po dvema pa se tako zdi vlaganje v zdravje in kulturo. Le v eni manjøi zavarovalnici predstavlja najmanjøo pomembnost za vlaganja v druæbeno odgovorne aktivnosti øport. Hipotezo H4 torej lahko potrdimo, saj so sponzorstva in donacije øportnim organizacijam in posameznikom øe vedno najvidnejøa oblika druæbeno odgovornega delovanja zavarovalnic Preverjanje hipoteze H5 Preverjamo H5 Zavarovalnice v letu 2008 predvidevajo veœja vlaganja v sponzorstva in donatorstva v primerjavi z letom Hipotezo preverjamo z naslednjimi vpraøanji iz vpraøalnika (PRILOGA 1): 6.11 in S Kolmogorov-Smirnovim in Shapiro-Wilkovim testom (PRILOGA 2, TABELA A) smo ugotovili, da oceni predvidenih vlaganj v sponzorstva in donacije v letu 2008 sicer lahko priredimo normalno porazdelitev, vendar le-te ne moremo prirediti vlaganjem v sponzorstva in donacije v letu Pri preverjanju hipoteze H5 smo zato uporabili neparametriœni Wilcoxon signed-rank test za ugotavljanje znaœilnih razlik med povpreœnima vrednostma odvisnih vzorcev (PRILOGA 2, TABELA H). S tem testom in s primerjavo povpreœnih vrednosti smo ugotovili, da zavarovalnice v letu 2008 v primerjavi z letom poprej predvidevajo statistiœno znaœilna (p < 0,05) veœja vlaganja v sponzorstva in donatorstva. Hipotezo H5 torej lahko potrdimo. Povpreœni odstotek vlaganj v letu 2007

28 26 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt. 2 je znaøal 0,33 odstotka, za leto 2008 pa so bila predvidena 0,39-odstotna povpreœna vlaganja (PRILOGA 2, TABELA G). 3.4 Poroœanje in komuniciranje druæbene odgovornosti zavarovalnic Z razvojem druæbene odgovornosti podjetij prihaja vse bolj v ospredje vpraøanje, kako (najbolje) komunicirati druæbeno odgovorno delovanje. Prav je, da podjetja komunicirajo svoje druæbeno odgovorno ravnanje ter svoje deleænike in drugo zainteresirano javnost seznanjajo o svojem zavedanju in delovanju. Seveda podjetja od komuniciranja druæbene odgovornosti tudi priœakujejo doloœene koristi, na kar pa s prstom kaæejo predvsem nasprotniki koncepta druæbene odgovornosti. A ta podjetja obenem vplivajo tudi na druga podjetja in jih spodbujajo k druæbeno odgovornemu ravnanju. Poroœanje in komuniciranje druæbene odgovornosti mora prav tako biti odgovorno, treba ga je obvladovati, strateøko upravljati, usmerjati, naœrtovati in meriti uœinke. Privræenost trajnostnemu razvoju, povzeta v lizbonski strategiji, pritiski razliœnih druæbenih skupin, naj zasebni sektor prevzame aktivno vlogo pri druæbenem napredku, vedno stroæja okoljevarstvena zakonodaja in spodkopano zaupanje v raœunovodsko poroœanje so prispevali k vzponu poroœanja o druæbeni odgovornosti podjetij. Slapniœarjeva (2005, str. 519) se spraøuje, kako presojati ta poroœila. Morsing trdi, da je meja med ravno pravønjim in neprimernim obsegom ali podrobnostjo poroœil nejasna: uporabnikom poroœil se lahko zdi pretirano poudarjanje doseækov neokusno ali pa zaœnejo to dojemati kot træenjsko strategijo oziroma strategijo odnosov z javnostmi (v Slapniœar 2005, str. 520). Po standardu GRI (Global Reporting Initiatives) so naœela poroœanja o druæbeni odgovornosti podjetij naslednja: transparentnost, vkljuœenost, preglednost, popolnost, ustreznost, trajnostna skladnost, toœnost, nevtralnost, primerljivost, jasnost in pravoœasnost (GRI 2002, str ). Prostovoljna razkritja zavarovalnic zagotovo predstavljajo pomemben dejavnik poveœanja druæbene odgovornosti. tudi poroœanje o njej. V tujih zavarovalnicah se zavedajo, kako pomembna sta transparentnost in dobro upravljanje, øe posebno zaradi mnogih økandalov v finanœnih ustanovah. Zavarovalnice se vedno bolj odzivajo na nepriœakovane dogodke, bodisi naravne ali izzvane. Veœinoma gre za obseæna posebna poroœila o druæbeni odgovornosti, poroœila o trajnostnem razvoju oziroma poroœila o filantropiji.

29 Zavarovalniøtvo 27 Zavarovalnice svoje druæbeno odgovorno ravnanje komunicirajo razliœno, najveœkrat ob predstavitvi svojih novih produktov ali storitev in ob predstavitvah rezultatov poslovanja. Ciljne skupine komuniciranja so poleg zunanjih deleænikov tudi notranji. K oblikam komuniciranja zavarovalnic lahko priøtevamo tudi to, kar govorijo o nas mediji, razliœne iniciative, nevladne organizacije, posamezniki in drugi. Sploøno mnenje je pomembna oblika komuniciranja, neposredno ne zahteva denarja, lahko pa zavarovalnico veliko stane, œe so govorice slabe. Dobro ali slabo govorjenje o zavarovalnici pomembno vpliva na ugled, ki ga ima zavarovalnica v okolju, in tako seveda na njen uspeh. Druæbeno odgovorno træenje (corporate societal marketing), podprto z odnosi z javnostmi, posebne publikacije, letna poroœila in internet so temelja orodja, s katerimi podjetje dejavno komunicira svojo dræo. Mogoœi so razliœni pristopi (Imelda Ogilvy 2005): tradicionalna in strateøka filantropija, sponzorstvo, oglaøevanje z druæbeno razseænostjo (corporate responsibility advertising), træenje s hkratno podporo dobrodelnih namenov, licenœni dogovori, socialna zavezniøtva, ekoloøko ali zeleno træenje in tradicionalno in strateøko prostovoljstvo, ki pa ga nismo zasledili øe v nobeni slovenski zavarovalnici. 3.5 Kodeksi in standardi druæbene odgovornosti v zavarovalnicah Slovenske zavarovalnice in pozavarovalnice so podpisnice Zavarovalnega kodeksa. Veœina jih je pridobila standarde kakovosti, vendar pa v raziskavi nismo zasledili kodeksov in standardov druæbene odgovornosti. V tujih zavarovalnicah pa smo zasledili: AccountAbility AA1000: standard uveljavlja etiœno poslovanje. Je procesni standard, s pomoœjo katerega se opredeljuje cilje, meri, koliko se le-ti dosegajo, v pomoœ je pri presojanju in poroœanju. Deleænike vkljuœuje v vsako fazo procesa. Zavarovalnice pridobivajo oceno AA (AA Rating), ki odseva generiœni kazalnik, merjen v pogojih kodeksa dobre prakse. ISO standarde: ISO 9001, ISO (ISO SR). Dow Jones Sustainability Index (DJSI): ki izbira 10 odstotkov najbolj naprednih svetovnih druæb glede trajnostnega razvoja. GRI (Global Reporting Iniciatives): gre za globalne smernice poroœanja, poudarjajo koncept trojnega izida (TBL), pestrost deleænikov (multi-stakeholders); ob naœelih poroœanja, vsebini poroœil in besednjaku obsegajo øe ekonomska, okoljska in socialna merila. Global Compact: promovira devet naœel na podroœju œlovekovih pravic, dela, okolja in antikorupcije.

30 28 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt. 2 FTSE4Good Index: osnova tega indeksa je Financial Times Stock Exchange Index (FTSE) in se uporablja za merjenje uœinkovitosti podjetij, ki se sreœujejo z globalno priznanimi standardi druæbene odgovornosti, in da bi pospeøili investicije teh podjetij. Transparenten menedæment in merila FTSE omogoœajo izbrati razliœne produkte druæbeno odgovornih investicij. Uporablja se lahko na øtirih podroœjih: investicije, raziskave, reference in benchmarking. BiTC Corporate Responsibility Index (The Business in the Community Corporate Responsibility Index): indeks omogoœa oceniti, kako so podjetja integrirala odgovorno poslovno prakso v svojo organizacijo na øtirih kljuœnih podroœjih: naravno okolje, træiøœe, delovno mesto in øirøe druæbeno okolje. Druæbeno odgovorno investiranje (Socially Responsible Investments SRI) se øe posebno poveœuje v zavarovalnih druæbah, in sicer kot odgovor na vse veœje zahteve investitiorjev, kot sredstvo za merjenje øtevilnih in razliœnih globalnih standardov druæbene odgovornosti. 4 Sklep 4.1 Povzetek kljuœnih ugotovitev raziskave Øe posebno za zavarovalnice je izredno pomembno, da jih okolje pripozna kot odgovorne. Tega se zavedajo tudi vse slovenske zavarovalnice, ki so sodelovale v raziskavi o ugotavljanju razvitosti in pojavnih oblik druæbene odgovornosti. Zavarovalnice ne zaznavajo ovir za druæbeno odgovorno ravnanje, le dve sta izrazili interes za davœne olajøave. Za vsako zavarovalnico je kljuœnega pomena, da ugotovi svoje konkurenœne prednosti. Odgovor na to je strateøka druæbena odgovornost z integracijo zavarovalnice in druæbe z identificiranjem stiœiøœ in izbiro posebnih druæbenih izzivov, na katere se bo posamezna zavarovalnica osredotoœila in to socialno razseænost vkljuœila v svojo strategijo. Øele izbira posebnih druæbenih izzivov pomeni dejavnik uspeønosti, ki omogoœa zavarovalnici, da lahko laæe pritegne kapital, poslovne partnerje in nove zavarovance, obenem pa ohrani sedanje. Z raziskavo smo ugotovili, da svoje druæbeno odgovorno ravnanje v okviru predstavitve druæbe posebej predstavljajo le najveœje slovenske zavarovalnice in da druæbene odgovornosti ne komunicirajo samo kot dela svojega poslovnega poroœila. Tuje zavarovalnice poroœajo o svojem druæbeno odgovornem ravnanju v posebnih letnih poroœilih o druæbeni odgovornosti, poroœilih o trajnostnem razvoju oziroma poroœilih o korporativni filantropiji. Naøo domnevo, da je v veœjih zavarovalnicah

31 Zavarovalniøtvo 29 razvitost druæbene odgovornosti veœja in da so pojavne oblike bolj raznolike kot v manjøih zavarovalnicah, smo lahko potrdili le delno. To je pozitivno, saj nakazuje, da je druæbena odgovornost zelo razvita in da so pojavne oblike le-te raznolike tudi v manjøih zavarovalnicah, œeprav slednje za to namenjajo bistveno manj finanœnih sredstev. Veœje zavarovalnice namreœ vlagajo v sponzorstva in donatorstva veœ kot manjøe. Ugotavljamo, da so vse zavarovalnice druæbeno odgovornost zapisale v svojo vizijo, vrednote in strategijo poslovanja, vse si tudi prizadevajo ustvariti dober odnos s svojimi deleæniki. T. i. sivo liso pa vidimo predvsem na podroœju pravil etiœnega poslovanja. Vodilni menedæerji se zelo dobro zavedajo svoje kljuœne vloge pri uveljavljanju druæbene odgovornosti, v manjøih zavarovalnicah celo bolj kot v veœjih, kar bi lahko v prihodnje øe poveœalo druæbeno odgovorno delovanje manjøih zavarovalnic. Druæbeno odgovorne aktivnosti so po posameznih zavarovalnicah zastopane razliœno glede na njihovo poslovno usmeritev. To bi lahko razumeli kot zametek strateøke druæbene odgovornosti, ki presega nesistematiœne filantropske iniciative z izbiro posebnih druæbenih izzivov, na katere se je posamezna zavarovalnica æe v celoti osredotoœila ali pa se bo v prihodnosti posamezna zavarovalnica osredotoœila. Sponzorstva in donacije øportnim organizacijah in posameznikom pa so øe vedno najvidnejøa oblika druæbeno odgovornega delovanja zavarovalnic. Druæbeno odgovorno ravnanje lahko zavarovalnice najbolj izboljøajo z aktivnostmi na podroœju œlovekoljubnih motivov in z vlaganjem v raziskovalno delo. 4.2 Povzetek kljuœnih usmeritev Napovedi o prihodnjem razvoju druæbene odgovornosti podjetij so zelo razliœne. White (2005) govori o treh mogoœih scenarijih do leta 2015: 1. Scenarij modna muha in obledelost (fad-and-fade scenario) gre za œrni scenarij, skladno s katerim naj bi koncept druæbene odgovornosti ob globalni ekonomski krizi sœasoma obledel, pri prizadevanjih za druæbeno odgovornost pa bi se vraœali nazaj v obdobje ukrepov dræave. 2. Scenarij vtisnjen in integriran (embed-and-integrate scenario): predstavlja poglabljanje in øirjenje integracije druæbene odgovornosti podjetij. 3. Scenarij tranzicija in transformacija (transition-and-transformation scenario): skladno s tem scenarijem bo prevladal povsem nov pristop k druæbeni odgovornosti. Vse veœji ekoloøki pritiski in druæbena neenakost bodo spodbudili ponoven premislek o namenu in smotru korporacij. Termin vrednost deleænikov (stakeholder value) bo zamenjal termin upravljanje deleænikov (stakeholder governance)

32 30 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt. 2 koncept zavzemanja za koristi deleænikov bo torej nadomestil koncept deleæniøkega upravljanja podjetja, tistih, ki so vloæili svoje deleæe (stake) in imajo pravico sodelovati pri obvladovanju podjetja in odnosih. Skoraj z gotovostjo lahko trdimo, da se œrni scenarij ne bo uresniœil. Tudi izsledki naøe raziskave kaæejo, da se tudi v slovenskem okolju, v slovenskih zavarovalnicah druæbena odgovornost poglablja in vse bolj integrira v strategijo poslovanja. Koncept druæbene odgovornosti se nenehno razvija, saj priœakovanja in zahteve po druæbeno odgovornem delovanje podjetij izredno naraøœajo, njegova naœela pa so tesno povezana z idejo korporativnega trajnostnega razvoja. Koncept druæbene odgovornosti je øe zelo razliœno razvit, tudi v zavarovalnicah v nekaterih je øele»v povojih«, veœino slovenskih zavarovalnic pa bi lahko uvrstili v drugo generacijo druæbene odgovornosti. Z raziskavo pa smo zaznali zametke tretje generacije, ki v povezavi z druæbeno odgovornostjo izpostavlja probleme revøœine, socialne izkljuœenosti in okoljske degradacije. S polnopravnim œlanstvom Slovenije v EU se je namreœ slovensko zavarovalniøtvo pridruæilo evropskemu zavarovalnemu trgu in se tako vkljuœilo v globalno poslovno okolje, ki postavlja zavarovalnice pred nove izzive prepoznavanja in preuœevanja novih rizikov in globalne konkurence. 5 Literatura in viri COM Green Paper on Promoting a European Framework for Corporate Social Responsibility, COM, 2001, 366 final, Brussels Commision of the European Communities Pridobljeno na CSRQuest Project Carroll s CRS Pyramid. Pridobljeno na Freeman, R. Edward, Jeffry S. Harrison in Andrew C. Wicks Managing for Stakeholders: Survival, Reputation and Success. New Haven: Yale University Press. Friedman, Milton The Social Responsibility of Business is to Increase its Profits. The New York Times Magazine, September 13, Pridobljeno na studentgroups/libertarians/issues/friedman-soc-resp-business.html. GRI Global Reporting Initiative Sustainability Reporting Guidelines. Pridobljeno na

33 Zavarovalniøtvo 31 Hari, Dragica Druæbena odgovornost zavarovalnic. Magistrsko delo, Maribor: Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta. Imelda Ogilvy Oblike in trendi druæbeno odgovornega træenja. Pridobljeno na spletni strani Oblike in trendi druæbeno odgovornega træenja oblike_in_trendi_druzbeno_odgovornega_trzenja/. Knez-Riedl, Joæica. 2007a. Obvladovanje celovite (druæbene) odgovornosti. Razgledi MBA, Letnik 12, øt. 1 2 (2007) str Knez-Riedl, Joæica. 2007b. Druæbeno odgovorno upravljanje druæb. Zbornik 2. mednarodne konference Druæbena odgovornost in izzivi œasa 2007 z naslovom: Vloga menedæerjev pri razvoju druæbene odgovornosti v pridobitnih in nepridobitnih dejavnostih. IRDO Inøtitut za razvoj druæbene odgovornosti. Maribor, 7. in 8. junija Elektronski vir: CD-ROM. Knez-Riedl, Joæica Corporate Social Responsibility and Holistic Analysis. V: Chroust G, Hofer C.(ed.): IDIMT-2003,11 th Interdisciplinary Information Management Talks,Budweis, str Knez-Riedl, Joæica Druæbena odgovornost malih in srednje velikih podjetij. Slovenski podjetniøki observatorij 2002, 2. del. EPF Maribor, Inøtitut za podjetniøtvo in management malih podjetij, str Lund, Peggy S Evolution of the CSR Position. R. J. Ahmann Companies of Eden Prairie, Minnesota. Pridobljeno , na Porter Michael E. in Mark R. Kramer Strategy & Society. The Link Between Competitive. Advantage and Corporate Social Responsibility. Harvard Business review. pridobljeno na Porter_Dec_2006.pdf. PWC PricewaterhouseCoopers: 10th Anniversary Global CEO Survey. Pridobljeno na insights.nsf/docid/60e8be0b7e36d1a b006411ba. Ruquet, Mark E Insurers Offer Products, Services To Help Avert Climate Change Catastrophe Losses. National Underwriter. P&C. Vol , str Pridobljeno na 6&clientId=70262&RQT=309&VName=PQD. Sachs, Sybille, Edwin Rühli in Veronika Mittnacht Strategy A CSR Framework Due to Multiculutralism: the Swiss Re Case. Vol. 5 No , Corporate Governance. Emerald Group Publishing Limited. ISSN Str Pridobljeno na

34 32 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt. 2 Slapniœar, Sergeja Poroœanje o druæbeni odgovornosti. Ekonomska fakulteta Ljubljana. Pridobljeno na UOW University of Wollongong. Sustainable Development Changing Meanings. Pridobljeno na Vozel, Mojca Kaj je in kaj ni korporativna druæbena odgovornost: Nova generacija menedæerjev verjame v skupne vrednote. Finance, Pridobljeno na WBCSD World Business Council for Sustainable Development. CSR: the WBCSD s Journey. Pridobljeno na _INT_VEREINBARUNGEN/images/CSR_TheWBCSDJourney.pdf. White, Allen L Fade, Integrate or Transform? The Future of CSR. Pridobljeno na Zakon o gospodarskih druæbah (ZGD-1). Uradni list RS, øt. 42/2006 z dne

35 Zavarovalniøtvo 33 PRILOGA 1 VPRAØALNIK DRUÆBENA ODGOVORNOST ZAVAROVALNIC 1 Sploøno 1.1 Kako v vaøi zavarovalnici razumete druæbeno odgovornost podjetja? Ali menite, da imajo vodilni managerji zavarovalnice kljuœno vlogo pri uveljavljanju druæbene odgovornosti zavarovalnice? Odgovorite na trditve z vrednostjo od -3 (se nikakor ne strinjam) do 3 (se popolnoma strinjam)! Kakøno je temeljno naœelo druæbene odgovornosti (obkroæite): a) prostovoljnost ali b) obveznost? 1.4 Katere kodekse in standarde druæbene odgovornosti ste osvojili v vaøi zavarovalnici?... 2 Odnos do delniœarjev oz. lastnikov zavarovalnice 2.1 Ali ste druæbeno odgovornost vkljuœili v vizijo, vrednote in strategijo zavarovalnice? DA NE 2.2 Ali ste v zavarovalnici oblikovali in zapisali pravila etiœnega poslovanja? DA NE Œe je odgovor DA, navedite, kako: Ali vaøa zavarovalnica sporoœa o vrednotah svojim deleænikom (npr. na prodajnih predstavitvah, z oglaøevalskimi gradivi ali s pomoœjo neformalnih oblik komunikacije)? DA NE 2.4 Ali si zavarovalnica prizadeva za sodelovanje med vsemi skupinami deleænikov podjetja? DA NE

36 34 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt. 2 3 Odnos do zavarovancev 3.1 Ali vaøa zavarovalnica zapisuje pohvale, pobude in pritoæbe zavarovancev in jih obravnava? DA NE 3.2 Ali vaøa zavarovalnica ugotavlja zadovoljstvo zavarovancev in razkriva rezultate anket? DA NE 4 Odnos do pogodbenih partnerjev in konkurence 4.1 Zavarovalnica si prizadeva prispevati k razvijanju zdrave konkurence. Œe je odgovor DA, navedite, kako:... 5 Odnos do naravnega okolja 5.1 Ali ste v zavarovalnici izvedli kakøen projekt, s katerim ste zmanjøali koliœino odpadkov, porabo vode, energije? DA NE DA NE DELNO 5.2 Ali ste sprejeli kakøne ukrepe za spodbujanje naœinov prevoza na delo, prijaznih okolju? DA NE DELNO 5.3 Ali ste sprejeli kakøne ukrepe za zmanjøanje potovanj z letalom in sluæbenimi vozili ter jih nadomestili z drugimi naœini (npr. videokonferencami ipd.)? DA NE DELNO 5.4 Ali dajete prednost dobaviteljem in partnerjem, ki poslujejo druæbeno bolj odgovorno od drugih? DA NE DELNO 6 Odnos do øirøe druæbene skupnosti 6.1 Ali je za zavarovalnico je pomembno, da je v okolju spoznana in obravnavana kot zaupanja vredna? DA NE

37 Zavarovalniøtvo Ali vaøa zavarovalnica sodeluje pri programih druæbenega in gospodarskega razvoja in razvija partnerstva z organizacijami, ki spodbujajo podjetniøke iniciative? DA NE Œe je odgovor DA, navedite primere: Ali omogoœate mladim delo z delovno prakso, pripravniøtvom in øtipendiranjem? DA NE 6.4 Ali finanœno podpirate raziskovalne projekte v vaøem okolju? DA NE 6.5 Ali s finanœnimi sredstvi pomagate pri projektih izobraæevanja in usposabljanja v vaøem okolju? DA NE 6.6 Ali finanœno podpirate aktivnosti in projekte s œlovekoljubnimi motivi? DA NE 6.7 Ali finanœno podpirate aktivnosti za zdravje in socialno skrbstvo? DA NE 6.8 Ali finanœno podpirate kulturne aktivnosti? DA NE 6.9 Ali finanœno podpirate øportne aktivnosti? DA NE 6.10 V katere druæbeno odgovorne aktivnosti najveœ vlagate? Ocenite vrstni red od 1 do 6, 1= najveœ, 6=najmanj. raziskovalno delo izobraæevanje in usposabljanje œlovekoljubni motivi aktivnosti za zdravje in socialno skrbstvo kultura øport

38 36 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt Ocenite vlaganja v sponzorstva in donacije v letu 2007 (deleæ v % celotnih prihodkov) Ocenite predvidena vlaganja v sponzorstva in donacije v letu 2008 (deleæ v % celotnih prihodkov) Ali ste s finanœnimi sredstvi ali sodelovanjem zaposlenih podprli kakøne nevladne organizacije? DA NE Œe je odgovor DA, navedite, katere in kdaj: Ali se odkrito pogovarjate o neprijetnih, spornih ali obœutljivih zadevah, ki zadevajo vaøe podjetje? DA NE 6.15 Kakøni so motivi, razlogi in koristi za vkljuœenost zavarovalnice v zunanje druæbeno odgovorne aktivnosti? Vidite kakøne ovire za druæbeno odgovornost zavarovalnice? DA NE Œe je odgovor DA, navedite, kakøne:... Vaøi predlogi, mnenja, ideje: Hvala za vaøe sodelovanje!

39 Zavarovalniøtvo 37 PRILOGA 2: TESTI ZA PREVERJANJE HIPOTEZ TABELA A: Rezultati Kolmogorov-Smirnovega in Shapiro-Wilkovega testa Tests of Normality Kolmogorov-Smirnov(a) Shapiro-Wilk Statistic df Sig. Statistic df Sig. h31,353 11,000,649 11,000 h32,273 11,022,821 11,018 h5v611,273 11,022,821 11,018 h5v612,200 11,200(*),878 11,099 * This is a lower bound of the true significance. a Lilliefors Significance Correction 1) Preverjanje hipoteze H3.1 TABELA B: Rezultati neparametriœnega Mann-Whitney U testa za H3.1 Test Statistics (b) h31 Mann-Whitney U 16,000 Wilcoxon W 37,000 Z -,825 Asymp. Sig. (2-tailed),409 Exact Sig. [2*(1-tailed Sig.)],534(a) a Not corrected for ties. b Grouping Variable: tip 2) Preverjanje hipoteze H3.2 TABELA C: Rezultati neparametriœnega Mann-Whitney U testa za H3.2 Test Statistics(b) h32 Mann-Whitney U 3,500 Wilcoxon W 18,500 Z -2,114 Asymp. Sig. (2-tailed),035 Exact Sig. [2*(1-tailed Sig.)],030(a) a Not corrected for ties. b Grouping Variable: tip

40 38 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt. 2 TABELA D: Rezultati deskriptivne statistike za H3.2 za povpreœni % vlaganj v sponzorstva in donatorstva za leto 2007 Descriptive Statistics N Minimum Maximum Mean Std. Deviation H32VECJE 6,10 1,20,5133,39732 H32MANJSE 5,00,20,1000,09354 Valid N (listwise) 5 TABELA E: Rezultati deskriptivne statistike za H3.2 za povpreœni % vlaganj v sponzorstva in donatorstva za leto 2008 Group Statistics tip N Mean Std. Deviation Std. Error Mean h32 1 6,5933,39185, ,1400,13416,06000 TABELA F: Rezultati t-testa za ugotavljanje znaœilnih razlik med dvema povpreœnima vrednostma za dva neodvisna vzorca za H3.2 Independent Samples Test Levene s Test t-test for Equality of Means for Equality of Variances F Sig. t df Sig. Mean Std. 95% Confidence (2-tailed) Differ- Error Interval of the ence Differ- Difference ence Upper Lower h32 Equal 4,115,073 2,451 9,037,45333,18496,03492,87175 variances assumed Equal 2,653 6,349,036,45333,17085,04077,86590 variances not assumed 3) Preverjanje hipoteze H5: TABELA G: Rezultati deskriptivne statistike za vlaganja v sponzorstva in donatorstva v letih 2007 in 2008 za H5 Descriptive Statistics N Mean Std. Deviation Minimum Maximum h5v611 11,3255,35920,00 1,20 h5v612 11,3873,37419,00 1,20

41 Zavarovalniøtvo 39 TABELA H: Rezultati neparametriœnega Wilcoxon signed-rank testa za H5 Test Statistics(b) ht612 - h5611 Z -2,371(a) Asymp. Sig. (2-tailed),018 a Based on negative ranks. b Wilcoxon Signed Ranks Test

42

43 2 Upravljanje operativnih tveganj Bor Harej Povzetek: Summary: V œlanku so predstavljeni postopki kvantitativne analize operativnih tveganj. Za ta namen so najprej prikazane razliœne dimenzije operativnega tveganja organizacija, vzroki in uœinki, kontrole ter proces upravljanja tveganja, ki omenjene povezuje. Sledi pregled postopkov: sploøne analize, ki omogoœa okviren pregled operativnih tveganj in izpostavljenosti, zbiranja podatkov in izdelave baze operativnih izgub, ki omogoœata natanœno analizo izpostavljenosti, ter izdelave indikatorjev tveganj, ki naj bi pokazali morebitne spremembe izpostavljenosti glede na trenutne razmere. Ob koncu prispevka je predstavljen zgled uporabe modela in podatkov pri izraœunu solventnostne kapitalske zahteve po evropski direktivi Solventnost 2. The article presents the procedures of the quantitative analysis of operational risk. For this purpose different aspect of the operational risk are shown: organization, causes and effects, controls and the process of managing the risk that links them. This is followed by review of procedures, including a general analysis that reveals the general survey of operational risks and exposures, the collection of data and the construction of loss database that allows a more precise analysis of operational risk exposure and finally, the construction of key risk indicators that should show possible variations in exposure with respect to the current situation. The article concludes with an example of the application of the model and the data for the calculation of a solvency capital requirement regarding Solvency 2. Bor Harej, Zavarovalnica Triglav d.d.

44 42 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt. 2 1 Uvod Operativno tveganje je tveganje, ki izvira iz naœina, kako opravljamo svoje delo. Zaradi njegove narave ga zelo teæko konsistentno analiziramo, zato je tudi kvantitativna analiza operativnih tveganj razmeroma nov pojav. S sporazumom Basel 2 je postala aktualna v banœniøtvu, z oblikovanjem Solventnosti 2 pa postaja vse pomembnejøa tudi v zavarovalniøtvu. V zadnjih desetletjih so finanœni trgi postali zelo kompleksni in dinamiœni in so lahko brez posebnega nadzora nepredvidljivo nevarni in tvegani. Splet okoliøœin, ko sta posameznik ali skupina slabo ali povrøno opravljala svoje delo, je v preteklosti povzroœil dogodke z velikimi finanœnimi izgubami. Po zadnjih øtudijah in v praksi predstavlja operativno tveganje velik deleæ celotnega poslovnega tveganja ter je ponavadi tudi precej prepleteno z drugimi tveganji. 1 Institucija, ki nima nadzora nad operativnimi tveganji, je lahko nevede izpostavljena precej bolj, kot ji dovoljuje poslovna politika. Operativno tveganje so v preteklosti opredeljevali kot katerokoli tveganje, ki ni træno ali kreditno tveganje. Zdaj baselski komite definira operativno tveganje kot tveganje neposredne ali posredne izgube, ki je posledica neprimernega ali napaœnega notranjega procesa, ljudi, sistemov ali zunanjih dogodkov. 2 Dobra praksa upravljanja s tveganji zahteva sistematiœen nadzor in upravljanje operativnih tveganj. Dodatno gonilo razvoja sistemov upravljanja operativnih tveganj v zavarovalnicah so tudi prihajajoœe spremembe solventnostne zakonodaje, ki bodo od zavarovalnic zahtevale, da bodo bolj obvladovale tveganja. Proces implementacije upravljanja operativnih tveganj lahko razdelimo na øtiri faze. 3 Prva faza obsega izdelavo naœrta za implementacijo sistema za upravljanje s tveganji, vzpostavljanje organizacijske strukture, izdelavo pravilnikov, naœrtovanje opisa delovnih mest in profilov ter identifikacijo in opis poslovnih procesov. Vanjo spada øe definicija in opredelitev posameznih operativnih tveganj. Druga faza je faza identifikacije in ocenjevanja operativnih tveganj. Uporabimo lahko naslednje postopke: notranjo analizo operativnih tveganj na ravni zavarovalnice, smiselno povezovanje pridobljenih podatkov, izdelavo in upravljanje baze podatkov o izgubah iz operativnih tveganj ter izdelavo indikatorjev 1 An Introduction to Operational Risk, stran Enterprise Risk Management, stran Enterprise Risk Management, stran 215.

45 Zavarovalniøtvo 43 tveganj. V tretji fazi pridobljene podatke upoøtevamo z uvajanjem kontrol za zmanjøanje izpostavljenosti. Sledi œetrta faza, v sklopu katere poveæemo izgube iz operativnih tveganj z ustreznimi stroøkovnimi mesti ter po potrebi dodatno zavarujemo veœje izpostavljenosti. V priœujoœem œlanku je obravnavana dobra poslovna praksa pri upravljanju z operativnimi tveganji. V zaœetku je opredeljeno operativno tveganje, predstavljene so tudi razliœne dimenzije le-tega: 1. organizacijska in procesna umeøœenost, 2. vzroki, dogodki in uœinki, 3. obstojeœe in potrebne kontrole. V osrednjem delu prispevka so predstavljeni trije pristopi zbiranja podatkov za ocenjevanje izpostavljenosti operativnim tveganjem. Prvi je sploøen in razmeroma preprost postopek, imenovan sploøna analiza operativnih tveganj, ki temelji na anketah in je namenjen izdelavi okvirne predstave o stanju izpostavljenosti operativnim tveganjem. Naslednja dva postopka zbiranje podatkov o izgubah iz operativnih tveganj ter spremljanje indikatorjev tveganj sta tehniœno zahtevnejøa. Ker temeljita na zgodovinskih podatkih, statistiœna analiza podatkov natanœneje prikaæe stanje izpostavljenosti, le-to pa je tudi bolje utemeljeno. A ta postopka obenem zahtevata veœji vloæek, prav tako mora biti, da so rezultati zanesljivi, daljøe tudi obdobje preuœevanja. V zadnjem delu œlanka poveæemo upravljanje operativnih tveganj z evropsko direktivo Solventnost 2 in uporabo zbranih podatkov o operativnih tveganjih za izraœun solventnostne kapitalske zahteve. 2 Operativna tveganja Operativna tveganja so zanimiva za preuœevanje z veœ vidikov. Temeljna motiva sta obvladovanje operativnih tveganj z namenom omejevanja in nadziranja izpostavljenosti glede na apetit po tveganju ter optimizacija procesov, ki vodi do izboljøanja poslovanja podjetja. Da bi lahko pribliæno ocenili izpostavljenost, lahko po podroœjih z anketiranjem vodij oddelkov pridobimo posamezna mnenja, ki jih zdruæimo v skupno oceno. Natanœnejøo oceno pa dobimo prek preteklih dogodkov, ki so materializacija operativnih tveganj in imajo neposreden finanœni uœinek. Ob rednem spremljanju, beleæenju in seøtevanju izgub lahko izraœunamo priœakovano vrednost predvidenih stroøkov iz operativnih tveganj v prihodnjem obdobju. Œe so ta prevelika ali je prevelika varianca velikosti izgube, je treba izpostavljenost omejiti oziroma jo nadzirati. Glavno

46 44 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt. 2 orodje za omejevanje izpostavljenosti tveganju so kontrole opravljanja dela. Povrøno, slabo ali v skrajnem primeru økodljivo delo lahko povzroœi økodo in je vzrok dogodkom operativnih tveganj. Predstavlja tudi t. i. vozle v poslovanju, ki procese upoœasnjujejo in zmanjøujejo uœinkovitost in produktivnost. 4 Posamezna tveganja loœimo glede na organizacijsko enoto, lokacijo, proces in produkt, na katere se nanaøajo. Naslednjo razliko med tveganji predstavlja dogodek materializacije tveganja in z njim povezani vzroki in finanœni uœinki oziroma posledice. Kot zadnje pripadajo tveganju øe kontrole. Govorimo o obstojeœih in novih kontrolah, katerih izvajanje bi zmanjøalo izpostavljenost Organizacija, lokacija, produkt in proces Operativna tveganja se nanaøajo na delo zaposlenih, ki je urejeno in opredeljeno s pravilniki in navodili za delo. Zato lahko vsak operativni dogodek ali tveganje natanœno poveæemo z doloœenimi fazami procesa, ki pripadajo izdelavi posameznega produkta ali storitve, ki poteka na doloœeni lokaciji ter je zanj odgovorna doloœena organizacijska enota. Dve tveganji, ki sta po opisu lahko enaki, a pripadata razliœnim fazam in produktom, imata lahko v razliœnih fazah razliœne uœinke, zato ju je treba obravnavati loœeno. Slika 1: Organizacijske enote, lokacije, produkti, procesi in tveganja Organizacijske enote Dogodki / tveganja Lokacije Produkt Procesi (faze) Vir: Lastni. Ko opredeljujemo posamezno tveganje, zato doloœimo tudi organizacijsko enoto, lokacijo, produkt ter faze procesa, kjer tveganje nastane. Povezave med organizacijskimi enotami, lokacijami, produkti in procesi ter poloæaj tveganj med njimi v grafiœni obliki prikazuje Slika 1. Organizacijske enote, razliœne lokacije in produkti so lahko med seboj razliœno 4 Veœ namenov upravljanja najdemo v delu Operational Risk Management na strani 2. 5 Lloyds RMToolkit, tool 2.1.

47 Zavarovalniøtvo 45 prepleteni. Na eni lokaciji je lahko veœ razliœnih organizacijskih enot, prav tako je tudi izdelava doloœenega produkta po razliœnih ali enakih fazah procesa lahko razprøena na razliœnih lokacijah in v razliœnih organizacijskih enotah. 2.2 Koncept vzroka, dogodka in uœinka, kontrole Eden glavnih ciljev pri upravljanju operativnih tveganj je izraœun stroøkov, ki so posledica materializacije operativnih tveganj, to je dogodkov, ki imajo za posledico izgubo. Ponavadi se ob nastanku nekega dogodka pojavi veriga povezanih dogodkov, ki nazadnje privedejo do finanœne izgube. Kot dogodek lahko vzamemo œlen, ki neposredno povzroœi materialno izgubo. Vse druge œlene gledamo kot vzroke. Posamezni dogodek ima lahko veœ razliœnih uœinkov. Tako lahko denimo kraja osebnega raœunalnika neke institucije povzroœi neposredno økodo z izgubo fiziœne lastnine, izgubo delovnega œasa zaposlenega ter morebitno izgubo zaupnih podatkov, kar lahko vpliva tudi na zmanjøanje ugleda institucije. Prav tako lahko pride do kraje raœunalnika zaradi veœ razliœnih vzrokov: malomarnosti zaposlenega, slabe varnostne politike itn. Slika 2: Povezava vzrok dogodek uœinek Operativna tveganja Kontrole Kontrole Vzrok Dogodek Uœinek Vir: Lastni. Pri poslovanju se tveganju ne da ogniti, saj prav to prinaøa moænost zasluæka. Visoka stopnja izpostavljenosti tveganjem lahko vrsto let prinaøa odliœne rezultate, vendar lahko neugoden splet okoliøœin povzroœi tudi zlom podjetja. Po drugi strani pa prenizka stopnja izpostavljenosti ne omogoœa zasluæka in konkurenœnosti. Vpeljava preveœ dodatnih kontrol poslediœno hromi poslovanje podjetja, kar lahko izniœi dodano vrednost, ki naj bi jo tak nadzor prinesel. Zato je treba za vsako tveganje poznati mogoœe (obstojeœe in neobstojeœe) kontrole ter njihov vpliv na poslovanje. Upoøtevajoœ rezultate se nato izdela optimalni nadzor glede na razmerje med tveganostjo in dobiœkonosnostjo ob upoøtevanju poslovne politike zavarovalnice. Operativna tveganja so prisotna na vseh ravneh poslovanja, zato je dobro njihov vpliv upoøtevati pri vseh poslovnih odloœitvah. Vendar smiselnost

48 46 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt. 2 vzpostavitve sistema za upravljanje operativnih tveganj ni oœitna, saj je neposreden doprinos glede na stroøke vœasih teæko upraviœiti. Empiriœni rezultati Kvantitativne øtudije uœinkov 4 namreœ razkrivajo, da je v veœini primerov kapitalska zahteva za operativna tveganja po internih modelih viøja od kapitalske zahteve po standardni formuli. Poleg tega se zavarovalnica sreœa tudi z visokimi stroøki izobraæevanja kadrov. Œe se v instituciji odloœijo vzpostaviti sistem za upravljanje operativnih tveganj, sledi faza implementacije upravljanja operativnih tveganj. Ko so izdelani pravilniki in je vzpostavljena organizacijska struktura, predstavlja sploøna analiza operativnih tveganj ponavadi prvo orodje za okvirno ugotavljanje stanja izpostavljenosti tveganjem. 6 Pozneje sledi redno ukvarjanje z zbiranjem, analiziranjem ter spremljanjem aktualnih dogodkov in podatkov, povezanih z operativnimi tveganji. 3 Proces upravljanja operativnih tveganj Vsaka institucija, ki æeli upravljati operativna tveganja, mora najprej analizirati trenutno stanje izpostavljenosti, saj to predstavlja izhodiøœe za nadziranje operativnih tveganj. Vanj so zajeti vsi postopki zbiranja podatkov o tveganjih, ki jih bomo podrobneje opisali v nadaljevanju. 7 Oglejmo si okvirno predstavitev procesa upravljanja z operativnimi tveganji, da bi lahko umestili postopke zbiranja podatkov v øirøi kontekst upravljanja operativnih tveganj. Tako si bomo lahko jasneje predstavljali prednosti in slabosti posameznih postopkov. Ocenjevanje tveganj v sploønem razdelimo na tri korake: identifikacijo tveganj, doloœanje verjetnosti in uœinka tveganj in identifikacijo kontrol. Dodatno zavarovalnica sprejme øe politiko pristopa, s katero doloœi najveœjo dovoljeno stopnjo izpostavljenosti tveganjem (apetit po tveganjih) ter v skladu s tem tveganja tudi obravnava. 3.1 Identifikacija tveganj V tem koraku identificiramo potencialna operativna tveganja. To opravimo z analizo operativnih tveganj na ravneh vseh postopkov in procesov zavarovalnice. Del analize sta tudi naslednja koraka, in sicer doloœitev verjetnosti in uœinka posameznih tveganj ter identifikacija kontrol. 6 Glej Lloyds RMToolkit, Risk & Control Self Assesment. 7 Proces je povzet iz veœ virov, ki se razlikujejo le v podrobnostih (Enterprise Risk Management, Supervisory Guidance on Operational Risk Advanced Measurement Approaches for Regulatory Capital, Managing operational risk).

49 Zavarovalniøtvo Verjetnost in uœinek tveganj Drugi korak v postopku ocenjevanja tveganja je doloœitev resnosti tveganja glede na vnaprej dane razrede: uœinka (finanœnega), verjetnosti pojavljanja. Pri oceni tveganja po uœinku in verjetnosti pojavljanja upoøtevamo veœ posledic: na primer moæno neposredno ali posredno (izguba delovnega œasa) finanœno izgubo, krøenje pravil, zmanjøanje ugleda itn. Kombinacija uœinka in verjetnosti tveganja doloœata priœakovano vrednost tveganja oziroma izpostavljenost tveganju. Tveganje ocenimo vsaj na visoko, srednje in nizko, in sicer ob upoøtevanju, kakøen apetit po tveganju ima posamezna zavarovalnica Identifikacija kontrol Za vsako identificirano tveganje (ali skupino tveganj) opredelimo obstojeœe kontrole. Pri ocenjevanju obstojeœega stanja in okolja se vpraøamo, katere meritve in kontrole so se æe izvajale, da bi se prepreœilo materializacije tveganj. Ker je lahko za doloœeno tveganje vkljuœenih veœ kontrol, definiramo kontrole tudi v skupinah. Za vsako tveganje doloœimo skupino kontrol. Kontrole predstavimo z dvema dimenzijama: vzorcem kontrole, uœinkovitostjo kontrole. Kombinacija obeh doloœa, kako kakovostna bo kontrola. 3.4 Sprejetje ali zmanjøanje tveganja Œetrti korak v postopku ocenjevanja je zmanjøanje ali sprejetje tveganja. Za vsako ocenjeno tveganje se odloœimo, ali je izpostavljenost tveganju znotraj dopustnih meja ali te presega. Œe je treba izpostavljenost tveganju zmanjøati, predlagamo nove kontrole, katerih namen je zmanjøati izpostavljenost tveganju na sprejemljivo raven. Œe izpostavljenost tveganju sprejmemo, pomeni, da se izpostavljenost nahaja znotraj nam dopustnih meja. Sprejemanje izpostavljenosti tveganjem je neposredno povezano z apetitom po tveganju in s poslovnimi cilji. Dovoljeno raven izpostavljenosti se doloœi na primerni ravni: nizka izpostavljenost je sprejemljiva, spremembe zato niso potrebne, 8 Lloyds RMToolkit, tool 3.3.

50 48 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt. 2 srednjo izpostavljenost po natanœnejøem pregledu lahko sprejeme lastnik procesa, o visokih izpostavljenostih se poroœa viøjim ravnem odloœanja 9 ti se potem odloœijo, kako bodo izpostavljenost obravnavali. 3.5 Ukrepanje in spremljanje Konœni korak je tako sprotno spremljanje in analiziranje konkretnih oziroma sprotnih dogodkov, ki so posledica operativnih tveganj, ter izvajanje, spremljanje in revizija sprejetih ukrepov za zmanjøevanje tveganj. 4 Trije stebri ocenjevanja izpostavljenosti Merjenje izpostavljenosti tveganja razdelimo na tri stebre. S sploøno analizo operativnih tveganj kot prvim stebrom doloœimo okvirno izpostavljenost. Z drugim stebrom, tj. zbiranjem in analizo podatkov o izgubah iz operativnih tveganj, analitiœno doloœimo natanœno izpostavljenost tveganjem. Tretji steber, indikatorji tveganja, sluæijo kot opozorilo in napoved za spreminjanje izpostavljenosti glede na obstojeœe razmere. 4.1 Sploøna analiza operativnih tveganj 10 V drugi fazi vzpostavljanja sistema upravljanja s tveganji je treba identificirati in okvirno oceniti izpostavljenost in vsa tveganja, ki nastajajo kot posledica procesov, sistemov, ljudi ali zunanjih vzrokov. Preverja se tudi uœinkovitost kontrol, ki so vzpostavljene za nadzor teh tveganj. Gre za zelo øirok spekter dejavnosti, saj so operativna tveganja prisotna prav na vseh podroœjih poslovanja in jih je treba upoøtevati pri poslovnih odloœitvah. Œeprav za analizo ne obstajajo standardni postopki in obrazci, je priporoœljivo, da se oblikuje anketa strukturiranih vpraøanj z vnaprej oblikovanimi odgovori. 11 Primeri anket vkljuœujejo: vpraøanja o posameznih tveganjih ali skupini tveganj, vpraøanja o kontroli tveganj, ocene resnosti tveganja (tako verjetnosti kot uœinka), analizo scenarijev, trenutno stanje. 9 Lloyds RMToolkit, tool 4.1 predstavlja hierarhiœno shemo, ki se uporablja pri opisu procesa. 10 Sploøna analiza tveganj je v literaturi najveœkrat opredeljena z izrazom self-assesment. 11 An Introduction To Operational Risk, stran 87.

51 Zavarovalniøtvo 49 Dobra praksa pri izdelavi anket za analizo operativnih tveganj predvideva natanœno kategorizacijo odgovorov in matriœno obliko vpraøalnika. 12 Rezultati analize so pomembni z veœ razliœnih vidikov. Identificira se tveganja, ki so pomembna za zavarovalnico ali posamezni oddelek. Oceni se potencialno izgubo pri materializaciji doloœenega tveganja ter verjetnost, da se bo dogodek zgodil. Oceni se kakovost kontrol po procesih, oddelkih. Identificira in analizira se øibke toœke v organizaciji, procesih in sistemih. Oceni se izpostavljenost tveganj celotne zavarovalnice. Doloœi se obseg prihodnjega zmanjøevanja izpostavljenosti tveganjem. Zaposlene se seznanja z operativnimi tveganji. 4.2 Spremljanje dogodkov in izdelava baze Ob sploønem ocenjevanju izpostavljenosti tveganjem, kjer se uœinek in verjetnost tveganja doloœita s subjektivno presojo, lahko pridemo do izpostavljenosti tudi analitiœno. Ob predpostavki, da imamo na voljo dovolj obseæno in kakovostno bazo podatkov o preteklih izgubah iz naslova operativnih tveganj, lahko z razliœnimi statistiœnimi tehnikami predvidimo prihodnje dogajanje. V zaœetnih fazah implementacije sistema operativnih tveganj je treba bazo izgub najprej izdelati in poskrbeti za natanœno in kakovostno zbiranje podatkov o izgubah. Zato je ta postopek stroøkovno bolj zahteven. Uporabimo lahko tudi zunanjo bazo operativnih izgub, vendar je treba pri tem upoøtevati okoliøœine, na katerih ti podatki temeljijo. Ustreznost rezultatov analize podatkov iz baze preteklih izgub ostaja omejena iz dveh glavnih razlogov. Podatki temeljijo na preteklih izgubah. Izraœun verjetnosti, da bi se podobni dogodki ponovno zgodili, je lahko neustrezen, œe uporabljamo pretekle podatke in so se po dogodkih sprejemali ukrepi, ki so spremenili okoliøœine. Po drugi strani pa se pogosto zgodijo dogodki, ko je teæko ovrednotiti natanœno izgubo sredstev. To lahko prinese precenjene vrednosti. Primer je zakasnelo nakazilo zaradi programske napake. Izgubo zaradi obresti se da natanœno ovrednotiti, stroøke uporabe zunanje informacijske tehnologije pa ocenimo teæje. Izdelava baze (zunanje ali notranje) je najbolj zahtevno in pomembno dejanje pri upravljanju operativnih tveganj. 13 Dobro sestavljena in 12 Lloyds RMToolkit, tool Managing operational risk, building a loss database.

52 50 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt. 2 natanœna baza bo omogoœila uporabniku izbrati kljuœna dejstva in trende ter izdelati natanœne analize. Kljuœ so bistvene informacije, kot so: enota ali oddelek, kjer se je izguba pojavila; finanœna izguba, ki je posledica operativnega tveganja; datum odkritja dogodka; datum ali obdobje nastanka dogodka; povraœilo økode z zavarovanjem. Dodatne pomembne podrobnosti lahko pridobimo, œe økodne dogodke øe dodatno razdelamo po vzrokih in uœinkih glede na vnaprej pripravljeno razdelitev. Po nekajletnem zbiranju podatkov (3 do 5 let) je baza dovolj obseæna, da lahko analiza podatkov odraæa pravo stanje v zavarovalnici ter neposredno pokaæe tako øibke toœke, ki jih je treba dodelati, kot dobro prakso, ki jo je priporoœljivo bolj uporabljati. 4.3 Indikatorji tveganj, KRI V pomoœ napovedovanju povpreœnih prihodnjih stroøkov in merjenju izpostavljenosti lahko razvijemo tudi indikatorje tveganj, t. i. sistem KRI (Key Risk Indicators). To so statistiœne ali druge mere, s katerimi lahko zavarovalnica pridobi informacijo o poloæaju izpostavljenosti tveganjem. Primeri indikatorjev so reorganizacija, fluktuacija kadrov, spremembe ciljev, zunanji vplivi in drugo. Indikatorje je treba redno spremljati (meseœno ali kvartalno), da bi lahko pravoœasno opozorili na spremembe, ki lahko napovedujejo veœjo izpostavljenost operativnim tveganjem. Glavni izziv vzpostavljanja mreæe indikatorjev tveganja je izdelava opozorilnega sistema pred operativnimi tveganji. Najzahtevnejøi del je filtriranje indikatorjev, ki predvidevajo prihodnje izgube izmed mnoæice vseh, ki potrjujejo preteklost. Spodaj so navedene znaœilnosti sistema indikatorjev tveganj. Da lahko zaznamo poveœano izpostavljenost tveganju, mora biti sistem indikatorjev primeren in obœutljiv na tveganja. Œe se spremeni dejanska izpostavljenost operativnim tveganjem, morajo indikatorji tveganj to izraæati. Po dosedanjih izkuønjah institucij, ki so sistem indikatorjev vpeljale, predlagamo: KRI sistem se lahko razvije za vsako raven zavarovalnice, œeprav najveœ doprinese v tesni povezanosti s posameznimi okoliøœinami in vsakodnevnimi operacijami. Oblikovan naj bo kot opozorilni sistem, prilagojen ciljnim procesom ali fazam procesa.

53 Zavarovalniøtvo 51 Precej indikatorjev tveganja se ujema z indikatorji poslovanja (KPI). Za te indikatorje je treba preveriti odzivnost na tveganja in ugotoviti, kaj so pravi KRI-ji. Maksimalno ali minimalno øtevilo KRI-jev, ki jih je treba razviti, œe so le primerni in odzivni na tveganja, ni vnaprej doloœeno. Posamezni KRI lahko sproæi poveœano pozornost, vendar lahko kombinacija le-teh prikaæe natanœnejøo sliko potencialnih problemov. Slika 3: Indikatorji tveganja glede na kadrovsko tveganje Primeri tveganja Vzroki tveganja Indikatorji tveganja Kadrovsko tveganje Varnost zaposlenih Teæave pri iskanju novih kadrov Teæave s fluktuacijo kadrov Nezadostne izkuønje in izobrazba Ponudbe konkurence Nezadovoljstvo pri opravljanju dela Nizka morala zaposlenih Stopnja fluktuacije kadrov Povpreœni œas zapolnitve Øtevilo proøenj za prosto mesto Øtevilo zaposlenih ki ne dokonœajo poskusne dobe Slaba delovna uœinkovitost Zakljuœki pri iskanju kadrov Deleæ sprejetih ponudb za delo Primerjava plaœ s konkurenco Vir: Lloyds, Risk Management Toolkit, Nekateri indikatorji tveganja so lahko za celotno zavarovalnico enaki (øtevilo aplikacij, øtevilo zahtevanih planov neprekinjenega poslovanja, øtevilo zaposlenih, øtevilo nadur), nekateri pa so vezani na specifiœno podroœje, podruænico ali enoto. Za vsako podroœje, podruænico ali enoto zadolæeni za tveganja redno (meseœno, kvartalno) izdela poroœilo o indikatorjih tveganj, seznani s poroœilom nadrejenega in rezultat posreduje oddelku za upravljanje s tveganji ali ga shrani v bazo. 5 Operativna tveganja in Solventnost II Evropska komisija pripravlja celovito spremembo zakona o zavarovalniøtvu, da bi bolj zaøœitili zavarovance, izboljøali nadzor, poveœali træno integracijo zavarovalniøtva in mednarodno konkurenœnost evropskih zavarovalnic. Z novim sistemom, poznanim kot Solventnost 2, bodo morale zavarovalnice upoøtevati vsa tveganja, ki se jim

54 52 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt. 2 izpostavljajo, ter z njimi bolj uœinkovito upravljati. Komisija naœrtuje, da bo novi sistem vpeljan leta Z novim sistemom bodo vpeljane sofisticirane solventnostne zahteve za zavarovalnice. Te bodo morale zagotoviti dovolj solventnostnega kapitala glede na izpostavljenost. Veœja izpostavljenost tvegnjem bo zahtevala veœ solventnostnega kapitala. Naslednja novost direktive Solventnost 2 je vpeljava nadzora in pregleda na ravni zavarovalniøkih skupin in ne zgolj posameznih poslovnih druæb. Tretji poudarek je na konsistentnem trænem vrednotenju tako sredstev kot obveznosti, prav tako pa Solventnost 2 eksplicitno dovoljuje uporabo notranjih modelov za izraœun kapitalskih zahtev. 14 Trenutno solventnostne zahteve pokrivajo bilanœna tveganja, vendar je sam izraœun zelo poenostavljen in ne upoøteva dejanske izpostavljenosti zavarovalnice. V prihodnje bo treba upoøtevati træna tveganja (npr. sprememba vrednosti naloæb), kreditna tveganja (npr. odpis dolgov) ter operativna tveganja glede na dejansko izpostavljenost zavarovalnice. Izraœun solventnostne kapitalske zahteve po Solventnosti 2 lahko temelji na razliœnih pristopih. Prvi pristop je uporaba standardnega modela, drugi razvoj in uporaba notranjega modela, tretji pa kombinacija prvih dveh. Glede na rezultate Kvantitativne øtudije uœinkov 4 je zahteva glede na standardni model v veœini primerov prenizka, vendar veœinoma dobro oceni izpostavljenost zavarovalnice. 15 Standardni model za izraœun solventnih kapitalskih zahtev (SCR) je prikazan na Sliki 4. Slika 4: Izraœun solventnostnih kapitalskih zahtev po standardizirani metodi QIS4 SCR Adj dt BSCR SCR op SCR nl SCR mkt SCR health SCR def SCR life Vir: CEIOPS Report QIS4, CEIOPS Report, stran CEIOPS Report, stran 227.

55 Zavarovalniøtvo 53 Solventnostna kapitalska zahteva (SCR) je sestavljena iz vsote modula za operativna tveganja (SCR op ), osnovnega modula kapitalskih zahtev (BSCR) in za tveganje zmanjøevalnih uœinkov iz naslova deljenja prihodnjih dobiœkov in odloæenih davkov (Adj dt ). SCR = BSCR - Adj dt + SCR Op Osnovni modul kapitalskih zahtev je naprej sestavljen iz podmodulov za zavarovalna tveganja neæivljenjskih zavarovanj (nl), trænih tveganj (mkt), zavarovalnih tveganj zdravstvenih zavarovanj (health), kreditnih tveganj (def) ter zavarovalnih tveganj æivljenjskih zavarovanj (life). Operativna tveganja po QIS4 so tveganja izgube zaradi nepravilnosti ali napake v notranjih procesih, kadrih, sistemih ali zunanjih dogodkih. V operativnih tveganjih so zajeta pravna tveganja. Tveganje zmanjøanja ugleda in tveganja, ki izhajajo iz strateøkih odloœitev, niso upoøtevana kot operativna tveganja. Modul za operativna tveganja je sestavljen tako, da krije operativna tveganja v obsegu, da pokrije izpostavljenosti, ki niso bile eksplicitno pokrite z drugimi moduli tveganja. Standardna formula za izraœun modula za operativna tveganja (SCR Op )je: SCR = min {0.30 BSCR;Op ln ul } Exp ul, kjer je Op lnul osnovna zahteva za operativna tveganja za vsa podroœja, razen æivljenjskih zavarovanj s prevzemom naloæbenega tveganja. Definiran je kot: 0.30 (Earn life - Earn life-ul ) Earn nl Earn OP h ln ul = max (Tp life - Tp life-ul ) Tp nl Tp h Poglejmo si øe opis drugih vnosov. Za vse velja bruto znesek glede na pozavarovanje. TP life Matematiœne rezervacije za æivljenjska zavarovanja TP life-ul Matematiœne rezervacije za æivljenjska zavarovanja s prevzemom naloæbenega tveganja TP nl Zavarovalno-tehniœne rezervacije za neæivljenjska zavarovanja TP h Zavarovalno-tehniœne rezervacije za zdravstvena zavarovanja Earn life Zasluæena premija iz æivljenjskih zavarovanj Earn life-ul Zasluæena premija iz æivljenjskih zavarovanj s prevzemom naloæbenega tveganja Earn h Zasluæena premija iz zdravstvenih zavarovanj Earn nl Zasluæena premija iz neæivljenjskih zavarovanj Exp ul Znesek letnih stroøkov, nastalih pri æivljenjskih zavarovanjih s prevzemom naloæbenega tveganja

56 54 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt. 2 Notranji model pri operativnih tveganjih temelji na bazi preteklih izgub iz operativnih tveganj. Tako za velikosti kot frekvence izgub najdemo verjetnostno porazdelitev, ki se podatkom najbolje prilega. Ti zdruæimo v sestavljeno porazdelitev (recimo v sestavljeno Poissonovo porazdelitev), na podlagi katere lahko izraœunamo mero tveganja VaR (value at risk) ali OpVar (Operational VaR); (Klaus Boecker and Claudia Kluppelberg, 2007). Ta predstavlja najveœjo moæno izgubo v doloœenem obdobju z neko stopnjo zaupanja. Œe je na primer a izbrani interval zaupanja, potem VaR ustreza intervalu na spodnjem delu porazdelitve, in sicer 1 - a. Œe nas, denimo, zanima 95-odstotni interval zaupanja, potem je VaR taka vrednost, da presega 5 odstotkov vseh opazovanj preuœevane porazdelitve izgub. Formalno lahko definicijo VaR za neko nakljuœno spremenljivko dobiœkov in izgub zapiøemo z negativnim predznakom kumulativne porazdelitvene funkcije F x (Szegö, 2002, str. 1258): VaR a = inf {-F x -1 (a) }, kjer -F x -1 oznaœuje inverzno funkcijo od F x. V praksi je teæko pridobiti zanesljivo oceno za operativni VaR zaradi lastnosti podatkov in poslediœno zanesljivosti modela, saj je treba prej izdelati dovolj obseæno in natanœno bazo izgub iz operativnih tveganj. Po izkuønjah traja ta proces veœ let, zahteva pa tudi premiøljen pristop in aktivno sodelovanje oddelkov celotne zavarovalnice. 6 Sklep Opisani postopki omogoœajo celostno upravljanje operativnih tveganj. S sploøno analizo lahko okvirno pregledamo operativna tveganja in izpostavljenost, baza operativnih izgub omogoœa natanœno analizo, indikatorji tveganj pa pokaæejo, kakøne spremembe izpostavljenosti se morda obetajo v prihodnje. Vpeljava in vzpostavitev celotnega sistema upravljanja z operativnimi tveganji je dolgotrajen proces, ki zahteva velik zaœetni vloæek in veliko podporo vodstva zavarovalnice, saj so koristi veœinoma dolgoroœne. 7 Literatura in viri Hoffman, G. D.: Managing Operational Risk: 20 Firmwide Best Practice Strategies. New York: John Wiley and Sons, 2002.

57 Zavarovalniøtvo 55 Kaiser, T. in Köhne, M.: An Introduction to Operational Risk. London: Risk Books, a Division of Incisive Financial Publishing Ltd, Lloyd s, Risk Management Toolkit; [ Market/Tools_and_reference/Risk_Management_Toolkit_home/ Risk_Management_Toolkit_entry_page.htm]. Lam, J.: Enterprise Risk Management: From Incentives to Controls. New Jersey: John Wiley and Sons, Supervisory Guidance on Operational Risk Advanced Measurement Approaches for Regulatory Capital, 2003, [ regulations/laws/publiccomments/basel/oprisk.pdf]. Szegö, G.: Mesures of risk. Journal of Banking & Finance, 26, 2002, str Boecker, K. and Kluppelberg, C.: Operational VaR: a Closed-Form Approximation, 2007, [ oprisk pdf]. Evropska komisija, Technical Specification QIS4, 2007, [ Evropska komisija, CEIOPS Report on its Fourth Quantitative Impact Study (QIS4) for Solvency II, 2008, str , [

58

59 3 Inovativni kmetijski zavarovalni produkti Robert Kenda Povzetek: V zadnjem desetletju so nekateri pomembni dejavniki vplivali na to, da se je poveœal interes za kmetijska zavarovanja. Mednje spadajo tudi novi zavarovalni produkti. Ti inovativni instrumenti se osredotoœajo na probleme tradicionalnih kmetijskih zavarovanj, kot so subjektivno tveganje, negativna selekcija, visoki transakcijski stroøki, in na problem sistemskih klimatskih øokov v kmetijskem sektorju. Œeprav so si veliko teh instrumentov zamislili in preizkusili v razvitih dræavah, so ti zelo obetavni tudi za dræave v razvoju, ki so veœinoma zelo izpostavljene vremenskim nevarnostim in v katerih je relativno veœ malih kmetov. Tako so mednarodne posojilne institucije, kot je Svetovna banka, nedavno poveœale svojo vlogo pri izboljøanju izvedljivosti pri uporabi instrumentov v dræavah v razvoju ter pri premostitvi in zapolnitvi vrzeli institucionalne zmogljivosti, øibke infrastrukture in pomanjkanja neloœljivo povezanih informacij v teh dræavah. Summary: In last decade, some important factors have caused increased interest in agricultural insurance. Among them belong also new insurance products. These innovative instruments focus on tackling the traditional problems with agricultural insurance, such as moral hazard, adverse selection and the problem of systemic climatic schoks to the agricultural sector. Although many of these instruments have been conceived and practised in developed countries, they are also very promising for developing countries where most have high exposure to weather risks and Robert Kenda, Zavarovalnica Tilia d.d.

60 58 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt. 2 of which have relatively higher numbers of smallholder farmers. Thus, international lending institutions such as the World Bank have recently intensified their role in enhancing the feasibility of applying the instruments in developing countries and in bridging and complementing instituional capacity gaps, weak infrastructure and a lack of information iherent in those countries. 1 Uvod Kmetijsko zavarovanje je eno od finanœnih orodij, ki se uporablja za upravljanje razliœnih tveganj, ki se pojavljajo pri kmetijski proizvodnji. Zavarovalnica je sposobna zbirati tveganja s sprejemanjem ustreznih premij od veliko strank. Stroøke tveganja pa je sposobna zmanjøati tako, da tveganje razprøi med kmeti, drugimi gospodarskimi sektorji in œasovno. V nedavni preteklosti so na to, da se je poveœal interes za kmetijsko zavarovanje, vplivali nekateri pomembni dejavniki (Roberts 2005). Mednje spadajo: poveœana stopnja ekstremno intenzivnih vremenskih dogodkov, ki poøkodujejo pridelek, postopna komercializacija kmetovanja z veœ finanœnimi investicijami, predpisi WTO, ki dovoljujejo vladam subvencionirati kmetijsko zavarovanje, novi zavarovalni produkti, nakljuœna naselitev eksotiœnih økodljivcev ali bolezni, razøirjanje skrbi za kakovostno in varno hrano kot tudi poveœanje zahtev okoljevarstva, vkljuœno s striktnimi pravili za uporabo umetnih gnojil, herbicidov in zdravil za æivali, ter liberalizacija kmetijske trgovine. Namen tega œlanka je predstaviti inovativne produkte in njihove prednosti pred tradicionalnimi produkti zavarovanja pridelkov. Opisani sta dve vrsti produktov, in sicer indeksni in produkti izvedenih finanœnih instrumentov. Produkti zavarovanja dohodka pridelka niso posebej navedeni, ker so bili æe predstavljeni v Zavarovalniøkih horizontih (oktober 2008, øtevilka 4). 2 Problemi s tradicionalnimi produkti zavarovanja pridelkov Pri doloœanju zavarovarljivosti nevarnosti økod na pridelku sta pomembna dva pogoja: Nevarnosti morajo biti takøne, da se med posameznimi zavarovanci pojavljajo zelo neodvisno.

61 Zavarovalniøtvo 59 Zavarovatelj in zavarovanec morata imeti pribliæno simetriœno informacijo o verjetnosti distribuciji temeljnih nevarnosti. Tradicionalno zavarovanje pridelka vsekakor ne izpolni takih pogojev v naslednjih pogledih. 2.1 Soodvisnost nevarnosti pridelkov Nevarnosti v kmetijstvu izhajajo iz naravnih nesreœ, økodljivcev ali bolezni, katerih uœinki se razøirjajo na gospodarstva, so sistemske in ne neodvisne. Ta glavna tveganja temeljijo na soodvisnosti tveganj. Za razliko od drugih tipov premoæenjskih in nezgodnih zavarovanj (npr. avtomobili, poæar) krijejo kmetijska zavarovanja tudi nevarnosti, ki ob istem œasu predvidoma prizadenejo vse kmetije v danem okolju. Taka soodvisnost sistemskih nevarnosti oslabi zavarovateljevo sposobnost, da bi razprøil tveganja prek kmetij, pridelkov ali celo regij in mu prepreœi delovanje bistvene funkcije zavarovalnega posredniøtva, tj. zbiranje nevarnosti prek posameznikov (Miranda and Glauber 1997). 2.2 Asimetriœna informacija Uspeøni zavarovalni programi zahtevajo, da ima zavarovatelj enako informacijo o naravi tveganja kot zavarovanec. To je pri zavarovanju pridelka na ravni kmetije zelo teæko doseœi, ker kmetje vedno vedo o svojem potencialnem donosu pridelka veœ kot katerikoli zavarovatelj. Taka asimetriœna informacija obstaja v kmetijstvu zaradi razlik, neloœljivo povezanih s kmetijskimi nevarnostmi, ki nastajajo zaradi dejavnikov, kot so kmetijske lokacijske znaœilnosti in sposobnosti upravljanja posameznega kmeta. Asimetrija informacije med zavarovateljem in zavarovancem veœinoma poraja dve vrsti teæav - negativno selekcijo in subjektivno tveganje Negativna selekcija Negativna selekcija se na zavarovalnih trgih nanaøa na stanje, ko se zavarovateljem zdi nemogoœe ali zelo drago, da bi lahko razlikovali med visoko in nizko tveganimi prosilci zavarovanj, in jim tako ne uspe oblikovati premije, ki bi bila primerna tveganju. Œez œas stranke z malo tveganja izpadejo s trga zapuøœajoœ»pool«strank z visokim tveganjem, s priœakovano viøjimi odøkodninami, kar vpliva negativno na zavarovateljevo profitabilnost (Wenner in Arrias 2003) Subjektivno tveganje Subjektivno tveganje se pojavi, ko proizvajalci potem, ko sklenejo zavarovanje, spremenijo svoje proizvodne prakse tako, da si poveœujejo

62 60 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt. 2 moænosti za zbiranje odøkodnin. Ta problem je posledica dejstva, da kmetje lahko izvedejo mnogo akcij, ki vplivajo na konœne pridelke (Quiggin 1994). Øtudije kaæejo, da subjektivno tveganje uœinkuje na aktuarsko ustreznost zavarovanj donosnosti pridelka pred mnogimi nevarnostmi in to je verjetno glavni razlog za previsoke økode pri programu zavarovanj pridelka. Zavarovane stranke spremenijo svoje obnaøanje samo v letih, ko se økode neizbeæno pojavijo. Zato z boljøim spremljanjem zavarovancev v regijah, kjer se predvidoma pojavijo znatne økode v doloœenih letnih œasih ali letih, lahko økode precej zmanjøamo (Makki 2003). Ta dva problema uœinkujeta na vse zavarovalne trge, a øe bolj na kmetijske, ker v primeru slednjih teæe pridobivamo podatke o stranki in je spremljanje obnaøanja strank draæje. Poleg tega lahko postanejo administrativni stroøki za uœinkovito spremljanja stanja in za loœevanje med upraviœenimi in goljufivimi økodnimi zahtevki previsoki zaradi geografske razprøenosti strank v ruralnih podroœjih in zaradi zelo diferencirane produkcije, znaœilne za vsako kmetijo. Œe je po drugi strani økodno pokritje postavljeno preveœ nizko, tako da odvraœa brezskrbnost in nemarnost, trg postane zelo ozek in prednosti, pridobljene z zbiranjem tipov nevarnosti, ki predstavljajo bistvo posredovanja zavarovanja, so izgubljene (Wenner in Arias 2003). 3 Na indeksu utemeljeno zavarovanje Na podlagi indeksno utemeljenih zavarovalnih produktov so plaœane odøkodnine, ki so osnovane na spremembah vrednosti indeksa, bolj kot na dejanskih økodah, ki so jim kmetje izpostavljeni. Za indeks so lahko uporabljeni razliœni dogodki: vremenske variable (deæevje, temperatura, veter, itd), povrøina pridelka, cena ali celo stopnja pogina pri æivalih Prednosti indeksnih zavarovalnih produktov Indeksni zavarovalni produkti imajo, œe jih primerjamo s tradicionalnimi zavarovalnimi produkti, mnogo prednosti. Ti zavarovalni produkti namreœ niso dovzetni za glavne zavarovalne probleme subjektivnega tveganja in negativne selekcije. Oba omenjena problema izhajata iz tega, da je ustrezna informacija distribuirana asimetriœno. To pomeni, da imajo zavarovanci (ali potencialni zavarovanci) karakteristiœno boljøe informacije o svoji izpostavljenosti tveganju kot zavarovatelj. Dolgoroœno lahko oba problema povzroœita, da zavarovatelj poveœa premijske stopnje z odganjanjem nizko riziœnih kupcev s trga.

63 Zavarovalniøtvo 61 Indeksni zavarovalni produkti vsekakor eliminirajo problem subjektivnega tveganja zaradi økod, ki so utemeljene na indeksu, nad katerim zavarovanci nimajo nadzora, in se izogibajo problemom negativne selekcije, ker ni informacijske asimetrije med zavarovateljem in zavarovancem. Z drugimi besedami, zavarovanec ne bo imel boljøih informacij kot zavarovatelj o potencialno realizirani vrednosti indeksa (in zatorej ne o verjetnosti nastajanja odøkodnine ali potencialne velikosti odøkodnine). Imajo manjøi potencial za napake in niæje transakcijske stroøke, ker ne zahtevajo individualnih pogodb in ogledov na njivah ali ocenjevanja økod. Zelo teæko je natanœno oceniti priœakovane pridelke na ravni kmetije in preveriti ali so ponujeni dokumenti pravilni. Indeksni zavarovalni produkti ne zahtevajo toliko zgodovinskih ali dejanskih podatkov o kmetiji. Edini podatki, ki jih zahtevajo, so zgodovinske vrednosti indeksov. Ti podatki so v glavnem bolj na razpolago za daljøe œasovno obdobje kot podatki za pridelek na kmetiji, ki se zahtevajo za zavarovalne produkte zavarovanja pridelka in dohodka. Podatki so obenem enostavno dostopni, transparentni in preverljivi. Razlog za manj napak izhaja iz dejstva, da ti produkti ne zahtevajo ocenjevanja økod na ravni kmetije, pri katerem se celo z uporabo previdnega ocenjevalnega postopka preprosto ne moremo ogniti napakam pri izraœunu prave uresniœene vrednosti pridelka. V nasprotju s tem pri veœini indeksnih zavarovalnih produktov lahko storimo precej manj napak pri izraœunavanju dejanske vrednosti. Prihranki transakcijskih stroøkov se pojavijo primarno na dveh podroœjih pri vzpostavitvi zavarovalne aktivacije ali sproæitvi obveznosti in pri reøevanju økod. Pri indeksnih zavarovalnih produktih kupcem ni treba priskrbeti zgodovine podatkov pridelka na ravni kmetije, da bi tako utemeljili jamstva pridelka. Sproæitev obveznosti je namreœ utemeljena bolj na priœakovani vrednosti indeksa kot pa na individualni zgodovini pridelka. To je zlasti koristno za nove kmete, za tiste, ki obdelujejo nove parcele na zemlji, za tiste, ki nimajo ohranjene dokumentacije o zgodovini pridelka, ali tiste, ki preprosto raje ne razkrijejo svojih zgodovinskih podatkov o pridelkih, ki se zahtevajo za tradicionalne zavarovalne produkte. Celo gojitelji, ki so mnogo let obdelovali iste parcele, lahko ugotovijo, da za to, da najdejo potrebne dokumente za preverjanje zgodovinskih podatkov o pridelku porabijo precej œasa. Indeksni zavarovalni programi so koristni za gojitelje, ki ne morejo ali ne æelijo ponuditi podatkov o pridelku na ravni kmetije. Podobno

64 62 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt. 2 koristi prodajnim agentom, ker se od njih ne zahteva, da bi zbirali in dokumentirali podatke o pridelku, ki so jih pridobili pri gojitelju. Tudi reøevanje økod stane pri indeksnih zavarovanjih manj kot pri tradicionalnih zavarovalnih produktih. Ko je opredeljena uresniœena vrednost indeksa (npr. kmetijske statistiœne kapacitete in podatki o vremenski sliki v primeru indeksa, ki je utemeljen na povrøini in na vremenu utemeljenem indeksnem zavarovanju), se za doloœitev zneska odøkodnine, œe je do nje kateri od zavarovancev upraviœen, uporabi preprost matematiœni izraœun. Ker indeksno zavarovanje ne zahteva reøevanja økod na ravni kmetije, so transakcijski stroøki manjøi kot pri tradicionalnih zavarovalnih produktih tako za gojitelja kot za zavarovatelja. Z indeksnim zavarovanjem se zmanjøana ranljivost za politiœno vmeøavanje in manipulacijo s kmetijskimi økodami, ker so toœke sproæenja obveznosti lahko neodvisno preverljive. Tovrstno zavarovanje je tudi praktiœno uveljaviti, administrativni in transakcijski stroøki so nizki, zato ga lahko zasebni sektor ponudi z malo ali tudi brez vladne subvencije (Svetovna banka 2004). Indeksne zavarovalne police se ne nazadnje lahko prodajajo pod razliœnimi poimenovanji z uporabo preprostih potrdil, s strukturo, ki je pri temeljnih indeksih poenotena. Pogoji pogodb so kupcem lahko razumljivi, pogodbe pa so na voljo za zelo raznovrstne stranke, vkljuœujoœ kmete, kmetijske posojilodajalce, trgovce, predelovalce, vhodne dobavitelje, porabnike in kmetijske delavce (Skees 2003). Ker so indeksni zavarovalni produkti standardizirani in transparentni, se lahko prodajajo tudi na sekundarnih trgih. Tako se lahko sistemski del tveganja prenese iz posameznih regij ali dræav in se odvija na kapitalskih trgih, ki ustvarjajo likvidnost in omogoœajo policam, da dotekajo tja, kjer so najbolj vredne. Nasprotniki razøiritve obsega zbiranja tveganja zagovarjajo, da lahko posameznik zaradi tega, ker odøkodnine niso utemeljene s økodami na ravni kmetije, teoretiœno kupi kmetijski indeksni zavarovalni produkt celo, brez da bi proizvajal potroøno dobrino, ki jo namerava zavarovalni produkt zaøœititi. To pomeni, da lahko posameznik pri kmetijskem indeksnem zavarovanju øpekulira. Torej morajo zavarovalni agenti celo pri indeksnih zavarovalnih produktih preveriti, ali proizvajalec dejansko proizvaja potroøno dobrino, ki je zavarovana (Barnett 2004). Drugi avtorji menijo, da ta øiritev v osnovi ne vpliva na posel (Skees 2003 in Roberts 2005).

65 Zavarovalniøtvo 63 Indeksni zavarovalni produkti so povezani tudi z mnogimi omejitvami ali izzivi, med njimi z enim nadvse pomembnim - temeljnim tveganjem. Temeljno tveganje se pojavi pri zavarovanju, ko zavarovana stranka, ki utrpi økodo, ne prejme dovolj odøkodnine, da bi pokrila økodo; lahko se zgodi tudi, da celo ne dobi nobene odøkodnine. Podobno je, ko zavarovanec prejme plaœilo celo, œe se na ravni kmetije økode ne pojavijo, ali ko prejme plaœilo, ki presega znesek, potreben za pokritje økode. Uœinkovitost indeksnega zavarovanja kot orodja upravljanja tveganja je odvisna od tega, kako so økode zavarovancev pozitivno povezane z osnovnim indeksom (Skees 2003). Œe je dohodek na ravni kmetije zadostno povezan z indeksom, se temeljno tveganje pojavlja le redko. Œe temu ni tako, bo temeljno tveganje tako veliko, da gojitelju indeksni zavarovalni produkt ne bo nudil ustreznega varstva za tveganje. Za zmanjøanje temeljnega tveganja se uporablja temeljita oblika in struktura parametrov indeksne zavarovalne police (stopnja pokritja, sproæenje, itd.), kot bo razloæeno ob prikazu na vremenu utemeljenega indeksnega zavarovanja. Nadalje je sposobnost za razvoj indeksnega zavarovanja zelo odvisna od tega, ali je temeljni (osnovni) indeks izmerjen objektivno in natanœno. Indeksno merjenje mora biti narejeno za øiroko uporabo, pravoœasno, prav tako pa mora biti varno pred prikrivanjem, kadar zavarovalne produkte pripravijo vladni viri ali drugi viri tretje stranke. 3.2 Na vremenu utemeljeno indeksno zavarovanje Prednosti na vremenu utemeljenega indeksnega zavarovanja so enake kot tiste pri indeksnemu zavarovanju, ki temelji na podroœnemu donosu pridelka. Zavarovalne pogodbe krijejo nevarnosti, ki so posledica specifiœnih vremenskih dogodkov ali rezultatov, na katere ne morejo vplivati niti kmetje niti zavarovalnice. Kljuœ inovacije takih pogodb je, da je zavarovanje povezano s temeljno sistemsko nevarnostjo opredeljeno kot indeks in zabeleæeno na regionalni ravni (lokalna vremenska slika), bolj kot z obsegom økode (doseæeno zmanjøanje v donosu pridelka). Z drugimi besedami, ekonomska spodbuda za kmete, da upravljajo tako, da bi œim bolj poveœali proizvodnjo, je z vremensko utemeljenim indeksom neuœinkovita, s œimer se lahko ognemo subjektivnemu tveganju. Negativna selekcija je minimizirana, kajti premije so fiksne, ne da bi se upoøtevala sestava zbiranja tveganj kmetov v zavarovalni shemi. Obenem bo kmetova izpostavljenost tveganju znatno zmanjøana, dokler bodo

66 64 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt. 2 vremenski parametri v zadostni soodvisnosti s pridelki (Hess, Richter in Stoppa 2002). Na vremenu utemeljeno indeksno zavarovanje primerja izmerljivo, objektivno, povezano tveganje (padavine, temperatura, veter, itd.) z donosi pridelkov. Da bi bili vremenski parametri dovolj povezani s pridelki, mora biti vremenski indeks (padavine) natanœno oblikovan, da bi bolj poudaril pomembnejøa obdobja za padavine v ciklu pridelave pridelka kot tista obdobja, v katerih padavine niso pomembne za proizvodnjo (Bryla et al. 2003). Primer take indeksne strukture bomo prikazali ob zgledu Maroka. Rezultati koliœine deæja morajo biti visoko povezani z vrednostjo regionalne kmetijske proizvodnje ali dohodka. V skladu s kompleksnostjo obstajajo tu tri osnovne alternative: 1 pogodba 0 1, 2 veœplastna pogodba in 3 odstotna pogodba Pogodba 0-1 Na podlagi te pogodbe lahko zavarovatelj preprosto plaœa vso obveznost (polna nominalna vrednost), ko je kumulativna koliœina padavin na specifiœnih lokacijah pri izvrøilni stopnji (stopnja koliœine padavin, ko nastopi plaœilo) ali pod njo. Z drugimi besedami, v letih, ko zavarovalni primer nastopi, vsi, ki sklenejo zavarovanje, prejmejo enako plaœilo na enoto zavarovanja. V vseh drugih letih plaœil ni. Œe sta denimo, najbolj kritiœno obdobje za padavine prva dva meseca po sajenju posamezne kulture, nekdo lahko sklene zavarovalno polico, na podlagi katere bo lahko prejel polno nominalno vrednost pogodbe v primeru, ko bo raven padavin pod specifiœnim odstotkom povpreœja padavin v obdobju. Œe je zavarovanec kupil sto ameriøkih dolarjev vredno pogodbo, na podlagi katere zavarovatelj plaœa obveznost, ko raven padavin pade pod petdeset odstotkov 500 milimetrskega povpreœja padavin za dvomeseœno œasovno obdobje, izvrøilna stopnja pa je 250 milimetrov, bo vsa obveznost (100 USD) plaœana za koliœino padavin pri 250 milimetrih ali pod njimi. V tem primeru bo œista premijska stopnja nastavljena pri obveznosti, pomnoæeni z odstotkom frekvence pri udarnem dogodku. Œe se tak dogodek pojavi 8,3 odstotno za œas zavarovanja v skladu s podatki vremenske postaje, lahko zavarovanec plaœa 8,3 ameriøkega dolarja kot œisto premijsko stopnjo.

67 Zavarovalniøtvo 65 Enostavnost 0-1 oblike je privlaœna. Vsekakor je njena temeljna pomanjkljivost, da je premijska stopnja lahko prevelika. Polica je lahko torej napisana za zelo majhne in ne pogoste dogodke tj. za iste, za katere obstaja verjetnost, da se bodo zgodili enkrat na 20 let (5 - odstotna moænost) Veœplastna pogodba Na podlagi veœplastne pogodbe z veœkratnimi izvrøilnimi stopnjami, lahko zavarovatelj, ko je posamezna plast preseæena, plaœa fiksen dodatni znesek. Zavarovalna polica je lahko sklenjena tako, da zavarovatelj izplaœa tretjino nominalne vrednosti za vsako od treh stopenj koliœine padavin. Œe je denimo, koliœina padavin med 40 in 60 odstotkov normalne stopnje, lahko zavarovanec prejme plaœilo enako eni tretjini; naslednjo tretjino plaœila lahko dobi, œe je koliœina padavin enaka od 20 do 40 odstotkov normalne stopnje, celotno pa, œe koliœina padavin pade pod 20 odstotkov normalne. Za pogodbo, vredno sto ameriøkih dolarjev, se lahko upoøteva spodaj prikazan plaœilni razpored, ki zaœne s plaœevanjem pod 60 odstotki od povpreœne stopnje. Tabela 1: Primer plaœilnega razporeda veœplastne pogodbe Koliœina Plaœilo Frekvenca Frekvenca x plaœilo padavin 200<P ,33 USD 15,8 % 0,158 x 33,33 USD =5,3 USD (deæja pod 300 mm) 100<R ,66 USD 3,0 % 0,030X 33,33 USD = 1,0 USD (deæja pod 200 mm) P USD 0,0 % 0,000X 33,33 USD = 0 USD (deæja pod 100) Skupna œista premija bo nastavljena na 6,3 USD, ki predstavlja vsoto vseh veœplastnih premijskih stopenj Vir: Inovative agricultural insurance products and schemes Odstotna pogodba Na podlagi te pogodbe zavarovatelj pripravi izplaœilo kot funkcijo deæja pod nastavljeno izvrøilno stopnjo. Plaœilo zavarovancu se izraœuna na osnovi odstotka pod izvrøilno stopnjo koliœine padavin. Odstotek se pomnoæi s kupljeno obveznostjo. Z uporabo izvrøilne stopnje koliœine padavin 300 milimetrov, bo plaœilo kot sledi: plaœilo = [(300 - dejanska koliœina padavin)]/300]x obveznost.

68 66 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt. 2 Zgled na vremenu utemeljenega indeksnega zavarovanja Maroko: V smislu ocenjevanja moænosti razvoja zavarovalnega programa, neposredno povezanega z vremenskimi dogodki, je Svetovna banka leta 2001 pomagala maroøki vladi zaœeti projekt internacionalne raziskave. Raziskovalna skupina je sklenila, da lahko maroøkemu kmetijstvu precej koristi zavarovalni program za koliœine padavin; priporoœili so jim prevzem pilotske zavarovalne sheme, utemeljene na podroœni koliœini padavin. Da bi pomagali lokalni zavarovalni industriji oblikovati praktiœne podrobnosti takega programa in da bi olajøali dostop do internacionalnih trgov vremenskih nevarnosti, je IFC (International financial corporation) s pomoœjo italijanske vlade sponzorirala projekt, da bi pripomogla k strukturi vremenskih pogodb in ureditvi druæb, ki bi se lotile upravljanja s takimi produkti. Med koliœino padavin in dohodkom æita se je pojavila dovolj moœna statistiœna povezava v 17 provincah in treh klimatskih conah, kar je podprlo vremensko utemeljeno indeksno zavarovanje. Z uporabo zgodovinskih podatkov je bila doloœena sproæilna ali izvrøilna stopnja koliœine padavin za vsako provinco. Med alternativnimi tipi pogodb so bile priporoœene proporcionalne pogodbe. 3.3 Drugi tipi indeksno utemeljenega zavarovanja Indeksno zavarovanje stopnje pogina æivali Prek Svetovne banke se je kot del mongolskega projekta trajnostnega preæivetja ( ) razvilo indeksno zavarovanje stopnje pogina æivali. Stopnja pogina je razmerje skupne økode odraslih æivali, deljeno s øtevilom æivali, ki so prijavljene s popisom ob koncu preteklega leta. Popis æivali se izvrøi vsako leto. Vsi podatki o øtevilu æivali ob zaœetku leta in izpadu æivali so zbrani v centralni statistiœni upravi Mongolije. Na indeksu utemeljeno zavarovanje stopnje pogina æivali izpolni obveznost, kadarkoli stopnja pogina preseæe doloœeni prag. Plaœilo je funkcija stopnje pogina, pomnoæeno z zneskom varstva (ali obveznosti), ki ga nakupi rejec. Primer: Delovanje indeksnega zavarovanja pogina ovc v dani regiji Zavarovalnica bo kupcu plaœala odøkodnino, œe bo stopnja pogina presegla 6,5 odstotka. Œe predpostavimo, da je povpreœna vrednost ovc pribliæno tugrikov (Tg,) 1 rejec lahko kupi katerokoli vrednost 1 Tugrik je mongolska denarna enota.

69 Zavarovalniøtvo 67 zavarovanja med Tg in Tg za æival. Premija znaøa 4 odstotke od izbrane zavarovalne vrednosti. Plaœilo za økode (odøkodnina) je stopnja pogina, pomnoæena z izbrano zavarovalno vrednostjo. Œe ima denimo rejec 500 ovc in je izbral Tg za æival, je kupil zavarovalno vrednost Tg in plaœal Tg za premijo. Œe je stopnja pogina regije 10 - odstotna, bo prejel Tg. Ker zavarovalnica plaœa vsem zavarovanim rejcem v isti regiji enako stopnjo pogina æivali, ne glede na pogin pri posameznem zavarovancu, predstavlja to za individualne rejce veliko spodbudo, da ublaæijo izpad æivali. Kadar je øtevilo poginulih æivali blizu sproæilne stopnje pogina, ostaja skrb, da je pogodba doloœena prekomerno, usluæbenci pa pri izdelavi statistik za stopnje pogina lahko»ustvarijo økode«z zagotovitvijo, da bodo tiste vrednosti sproæile plaœilo. Ta spodbuda je lahko veœja ob dejstvu, da so stopnje plaœila visoke, ko je prag preseæen. Alternativa za zmanjøanje teh spodbud bi bila, da bi pripravili lestvico plaœila, ko bi bil prag preseæen. Œe je prag, denimo nastavljen na 10 - odstotno stopnjo pogina, se vsaka odstotna toœka, za katero je ta stopnja preseæena, upoøteva kot poviøek (tick) in doloœena stopnja plaœila se mora ujemati s poviøkom. S tick sistemom se plaœilo zaœne samo, ko je stopnja pogina enaka 11 odstotkom in je izpeljano postopno. Œe denimo znaøa pripadajoœa vrednost za tveganje pri govedu Tg in ima rejec 100 krav, bo zavarovalna vrednost Tg. Œe je maksimalna stopnja pogina v regiji 60 odstotna, je potem 50 poviøkov med sproæilno vrednostjo 10 in 60 odstotkov Tg se lahko razdeli na 50 poviøkov, da bi dobili za poviøek vrednost Tg. Tako bi za 11 - odstotno stopnjo pogina rejec prejel Tg. Œe je stopnja pogina 12 - odstotna, bi znaøalo plaœilo Tg in tako naprej Zavarovanje cene æivali Produkti zavarovanja cene so oblikovani tako, da omogoœajo samo zaøito cene. Drugaœe kot kmetov prihodek od pridelkov prihodek æivinorejskih proizvajalcev bolj prizadenejo spremembe trænih cen kot produkcijska nestanovitnost. Æivinorejski proizvajalci v ZDA so lahko izbrali dva produkta zavarovanja cene: zaøœito tveganja pri æivalih in bruto maræo pri æivalih Zaøœita tveganja pri æivalih (LRP) LRP varuje pred zmanjøanjem træne vrednosti zavarovanega goveda in praøiœev. Rejce svinj, pitanega goveda in mladega pitanega goveda øœiti

70 68 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt. 2 pred tem, da bi se træne cene zmanjøale pod doloœeno pokritost cene. Pokritost cen temelji na pogodbi pitanega goveda œikaøke trgovske borze (CME S), ki je bila urejena z indeksom CME. Proizvajalci lahko izbirajo med razliœnimi stopnjami pokritja, ki se uvrøœajo med 70 in 95 odstotki in obdobji zavarovanja, da ustrezajo œasu, ko se njihove svinje in govedo ponavadi træijo. LRP se lahko sklene nepretrgoma vse leto. Zgled: Reja 100 glav pitanega goveda s ciljno teæo 340,2 kilograma na æival in pokritostjo cene 1,65 USD za kilogram æive teæe. Œe je dejanska konœna vrednost 1,54 USD za kilogram æive teæe, je plaœana odøkodnina, ker je 1,54 USD manj kot pokritost cene 1,65 USD glav x 340,2 kg ciljne teæe je enako ciljni teæi kg; 2. Z odøtetjem dejanske konœne vrednosti 1,54 USD/kg od pokritosti cene 1,65 USD/kg je enako 0,11 USD/kg; 3. Z mnoæenjem kg z 0,11 USD/kg je enako plaœilu odøkodnine 3742, 2 dolarja. Prodaja LRP za pitano govedo in mlado pitano govedo je bila prekinjena 23. decembra leta 2003, ko so v dræavi Washington odkrili bolezen norih krav (bovina spongio formno encefalopatijo). Ob pojavu te in drugih abnormalnosti so razvijalci produktov predlagali spremembe. 29. julija leta 2004 je upravni odbor FCIC odobril nadaljevanje prodaje in razøiritev LRP programa za mlado pitano govedo, pitano govedo in svinje, dokler ne bodo konœane revizije polic in doloœeni datumi prodaje z RMA Bruto maræa pri æivalih (LGM) LGM je na razpolago samo za svinje in varuje pred zniæanje maræe med træno vrednostjo æivali in stroøki vloækov za krmo. Odobren skupaj z LRP kot naslednji pilotski zavarovalni program pri cenah svinj novembra leta 2001 je LGM omogoœal zaøœito proti økodi pri bruto maræi (træna vrednost æivine minus stroøki krme) pri svinjah. LGM ne zavaruje proti izgubam zaradi pogina ali katerikoli druge økode ali proti poøkodbam proizvajalœevih svinj. Odøkodnina ob koncu øestmeseœnega zavarovalnega obdobja je razlika, œe je pozitivna, med zajamœeno in dejansko bruto maræo. LGM uporablja za doloœitev priœakovane bruto maræe in dejanske bruto maræe enostavno povpreœje dnevno dogovorjenih cen terminske pogodbe. Znesek, ki ga proizvajalec prejme na lokalnem trgu v teh izraœunih ni uporabljen. LGM se prodaja na zadnji poslovni dan vsakega meseca, torej se proizvajalci lahko prijavijo za LGM dvanajstkrat na leto in zavarujejo vse svoje svinje, ki jih nameravajo træiti v øestmeseœnem zavarovalnem obdobju.

71 Zavarovalniøtvo 69 Ob indeksnih zavarovalnih produktih so se z oblikovanjem trga izvedenih finanœnih instrumentov pojavili novi pogoji za moænosti zavarovanja kmetijske proizvodnje. 4 Instrumenti upravljanja tveganja na trgu utemeljenih cen potroønih dobrin Nestanovitnost cen potroønih dobrin je glavni vir nestabilnosti in negotovosti v razvijajoœih se dræavah, odvisnih od potroønih dobrin, ki vplivajo na vlade, proizvajalce (kmete), trgovce, predelovalce in finanœne ustanove. V preteklega pol stoletja so bili poskusi spoprijemanja z nestanovitnostjo cen potroønih dobrin usmerjeni k fiziœnemu blaæenju zalog, stabilizacijskim skladom, vladni intervenciji na trgih potroønih dobrin in k internacionalnim sporazumom potroønih dobrin za stabiliziranje cen. Te sheme so se veœinoma pokazale za neuspeøne in vœasih tudi kot spektakularne. Ko je postal slab uœinek stabilizacijskih shem oœitnejøi, so akademiki in politiki zaœeli zagovarjati instrumente upravljanja tveganja, ki temeljijo na trgu potroønih dobrin. K porastu teh instrumentov so pripomogle globalizacija trgov potroønih dobrin, træna liberalizacija in manjøe trgovinske in kapitalske kontrolne omejitve (Yabuki, Varangis in Larson 1998). Træni razvoj izvedenih finanœnih instrumentov na sploøno V prvi polovici leta 1973 so odprli prvo registrirano borzo za trgovanje z nakupnimi opcijami, Chicago Board Options Exchange (CBOE), ki je uspeøno zaæivela in prevzela vlogo svetovne borze za trgovanje z opcijami (Scholes 1988). Leta 1988 je bilo na tej borzi sklenjenih 112 milijonov poslov, leta 2006 pa æe skoraj 675 milijonov. Torej se je v tem œasu øtevilo sklenjenih poslov z opcijami poveœalo za pribliæno øestkrat. V Evropi se je v 90 tih letih prejønjega stoletja øtevilo pogodb poveœalo s 83 milijonov letno na 484,4 milijona letno (Adams, Mathieson, Schinasi & Chanda 1998). Med najpomembnejøimi borzami v Evropi so Euronex, (ustanovljena leta 1998 in z 1,5 milijarde letno najveœji trg z izvedenimi finanœnimi instrumenti opcije, terminske pogodbe), Euronext Amsterdam (AEX, - ustanovljena leta 2000), Athens Stock Exchange (ATHEX, ustanovljena leta 1999); izvedeni finanœni instrumenti pa se ustanavljajo tudi na drugih borzah. Slovenski finanœni in gospodarski prostor sta zelo majhna, zato so moænosti za razvoj finanœnih oblik oteæene. Slednje so se zaœele razvijati

72 70 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt. 2 øele v devetdesetih letih prejønjega stoletja in so v primerjavi z zahodnimi trgi øe vedno razmeroma slabo razvite. Leta 1995 je zaœela redno trgovati Blagovna borza, d.d., v Ljubljani, organizirala je borzno opcijsko in terminsko trgovanje; pozneje se ji je pridruæila tudi Terminska borza, d.o.o.. Obe borzi sta bili veœinoma namenjeni zavarovanju pred valutnim tveganjem, kajti terminske pogodbe za obrestno mero in øe posebno za æito niso nikoli prav zaæivele (Mohoriœ 1997). Obe borzi sta nehali delovati zaradi premajhnega obsega trgovanja in nezadostne likvidnosti izvedenih finanœnih instrumentov. Tudi njuna naslednica Mednarodna borza za opcijske in terminske posle (MBOT) ni zaæivela zaradi enakih razlogov. Tako od leta 2001 ni pravega trga opcij. Danes poteka trgovanje z opcijami samo na trgu OTC, na katerem nastopajo banke in podjetja, ki se æelijo zaøœititi pred valutnim tveganjem. Zaradi razvoja finanœnega trga v Sloveniji, veœje zahtevnosti slovenskih vlagateljev in globalizacije predstavljajo tudi izvedeni finanœni instrumenti v Sloveniji træno niøo, ki bi jo bilo treba izkoristiti. 4.1 Tipi orodij upravljanja tveganja Træno utemeljeni sistemi so najbolj ustrezni za standardizirane potroøne dobrine, ki se trgujejo internacionalno v velikih koliœinah to so predvsem kava, kakav, kavœuk, bombaæ, æita, sladkor in oljna semena (in nekateri æivalski produkti). Obstajajo trije baziœni tipi orodij upravljanja tveganja, sploøno poznani kot izvedeni finanœni instrumenti ali instrumenti za varovanje pred tveganji Rokovne pogodbe Rokovna pogodba je sporazum med dvema strankama, ki se zaveæeta za menjavo na nek dogovorjen datum v prihodnosti, za ceno, za katero se dogovorita v tistem trenutku. Za razliko od terminske pogodbe, rokovna pogodba ponavadi ni prenosljiva in njeni pogoji niso standardizirani. To je bilateralna pogodba med prodajalcem in kupcem in tako nosita tveganje obe stranki. Kot taka je lahko rokovna pogodba sklenjena za katerikoli znesek in obdobje in ima roke in pogoje, specifiœne za te stranke (Moles in Terry 1997) Terminske pogodbe Terminske pogodbe so podobne kot rokovne: gre za sporazum med dvema strankama, ki se zaveæeta za transakcijo po dogovorjeni ceni na specifiœen datum v prihodnosti. A terminske pogodbe se pomembno razlikujejo od rokovnih v petih tehniœnih ozirih: 1. Pogodbeni roki (zneski, kategorije, datumi dobave) so sploøno standardizirani.

73 Zavarovalniøtvo Transakcije se obravnavajo samo z organiziranimi menjavami skozi klirinøki sistem. 3. Dobiœki in økode pri trgovanju se poravnajo dnevno. 4. Terminske pogodbe zahtevajo kot poroøtvo deponiranje doloœenega zneska v maræi pri menjavi. 5. Medtem ko rokovne pogodbe vkljuœujejo fiziœno dobavo ob zapadlosti, se terminske pogodbe ponavadi zakljuœijo pred ali ob njej (Varangis in Larson 1996). To je tip rokovne pogodbe, ki se træi skozi terminsko izmenjavo, ponavadi za dobavo fiksne koliœine nekega osnovnega premoæenja ali instrumenta pri fiksni ceni (Moles in Terry 1997). V nasprotju z nakupom opcij, ki kupcu omogoœajo, da prekine kupœijo, v primeru termina kupec od kupœije ne more odstopiti. To je zelo pomembna razlika. Pri nakupu opcije je minimalno, kar lahko kupec izgubi, plaœana premija, medtem ko lahko kupec izgubi veœkratnik svojega zneska, ki ga je uporabil za pridobitev terminske pozicije Opcijske pogodbe Opcijske pogodbe dajejo stranki pravico, a je ne zavezujejo do nakupa ali prodaje specifiœnega finanœnega instrumenta, potroøne dobrine ali drugega osnovnega premoæenja za dano ceno ob specifiœnem datumu ali pred tem. Kupec opcije lahko pravico bodisi uporabi ali pa pusti da ta poteœe izbira je njegova. Na borzi kotirajoœe opcije so tako kot terminske pogodbe standardizirane. Imenujejo se tudi opcije preko banœnega okenca, ki jih ponujajo banke in posredniki potroønih dobrin, ki jim morajo biti prilagojeni. Nakup opcije je ekvivalenten cenovnemu zavarovanju, torej se plaœa za ceno kot za zavarovalno premijo. Opcije so bodisi nakupne ali prodajne. Nakupna opcija daje imetniku pravico, a ga ne obvezuje, da kupi doloœeno koliœino osnovnega instrumenta za specifiœno ceno v danem œasovnem obdobju. Nakupne opcije se ponavadi kupujejo kot zavarovanje proti poviøanju cene. Prodajne opcije dajejo imetniku pravico, a ga ne obvezujejo, da proda doloœeno koliœino osnovnega instrumenta za specifiœno ceno v danem œasovnem obdobju. Prodajne opcije se ponavadi kupujejo kot zavarovanje proti zniæanju cene. 4.2 Kako delujejo na trgu utemeljeni instrumenti Proizvodne organizacije, lokalne banke ali izvozniki lahko z dobiœkom njihovih proizvajalcev kupijo izvedene finanœne instrumente, ki se træijo z internacionalno izmenjavo (ali so osnovani na tej izmenjavi). V mnogo primerih so to enostavne prodajne opcije. Pri nakupu prodajne opcije

74 72 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt. 2 morajo proizvajalci plaœati træno vezano pristojbino ali premijo. Ko se cena v œasu opcijske pogodbe zviøa, proizvajalec ne prejme izplaœila iz pogodbe, toda lahko øe prodaja koliœino produkta za træno ceno, v smislu koristi od poveœane cene. Ko cena v œasu pogodbe pade, prejme proizvajalec izplaœilo, ki je enako razliki med ceno, ki jo je proizvajalec izbral za zavarovanje s pogodbo upravljanja tveganja cene, in internacionalno træno ceno na zadnji dan opcijskega pokritja (Byrla in drugi 2003). Primer teh instrumentov predstavljamo ob zgledu Mehike. Mehika: Shema cenovne podpore bombaæa Po pridruæitvi Mehike severnoameriøkemu sporazumu o svobodni trgovini (NAFTA North America Free Trade Agreement) je vlada liberalizirala kmetijski sektor in ga tako naredila bolj konkurenœnega v svetovnem merilu. Kot alternativo dolgoroœnim policam zajamœenih minimalnih cen, je vlada oblikovala trajnostni program za prenos tveganja od gojiteljev k internacionalnim trgom. Podporna sluæba za kmetijsko træno agencijo (ASERCA), decentralizirano administrativno telo, poskrbi za komercialno podporo kmetom, tako da jim omogoœi, da se lahko za fiksno takso udeleæijo programa, ki jamœi minimalno ceno bombaæa. Minimalna cena je doloœena z uporabo newyorøke bombaæne terminske borze. ASERCA nudi zajamœeno ceno (v USD) in varuje svoje lastno tveganje z uporabo takse za nakup prodajne opcije na borzi za bodoœo dobavo ob œasu æetve. Prodajna opcija daje kmetijski træni agenciji ASERCA pravico, da prodaja bombaæ na specifiœen datum v prihodnosti za prej doloœeno ceno, znano kot izvrøilno ceno. Œe cena nato pade, plaœa ASERCA kmetom razliko med newyorøko ceno ob æetvi in minimalno ceno. Ta razlika je natanœno enaka vrednosti zasluæka prodajne opcije. Œe se cena zviøa, ASERCA kmetom ne bo plaœala. S plaœevanjem takse in soudeleæbo v programu je kmet poslediœno kupil zavarovanje proti padcem cen pod doloœeno stopnjo. Dejstvo je, da se program nanaøa na takso kot premijo. ASERCA pravzaprav deluje kot posrednik in pospeøevalec med proizvajalci in borznimi posredniki potroønih dobrin. Potem ko proizvajalec deponira deleæ premije na raœunu kmetijske træne agencije pri lokalni banki, proizvajalec pridobi nalog za opcijo in ASERCA kupi opcijo neposredno prek borznih posrednikov. Mehiøki banœni sektor se zelo zaveda koristi upravljanja tveganja cen. Mnogo bank zdaj zahteva, da mora biti, kdor æeli pridobiti posojilo, udeleæen v programu ASERCA.

75 Zavarovalniøtvo 73 Mehiøka vlada je prek ASERCE leta 1994 subvencionirala 100 odstotkov premijskih plaœil, od tedaj so subvencijo reducirali na 50 odstotkov. Œe so træni pogoji naklonjeni in ima proizvajalec od opcije koristi, potem se kmetijski træni agenciji povrne økoda, ko je opcija uveljavljena. Pod vplivom prevladujoœih trænih pogojev leta 1997, so tako denimo ASERCI za økodo povrnili 80 odstotkov njenih subvencij. 4.3 Iz vremenskih razmer izvedeni finanœni instrumenti Vreme je zmeraj predstavljalo vir tveganja za mnoge ekonomske dejavnosti, a øele v poznih devetdesetih letih preteklega stoletja so podjetja zaœela prouœevati moænosti varovanja proti raznolikostim, ki se nanaøajo na vreme, prek izvedenih finanœnih instrumentov (WDs; Stoppa and Hess 2003). Razvoj vremenskih trgov je spodbudila velika deregulacija ameriøkega energetskega sektorja leta Ameriøko ministrstvo za energijo ocenjuje, da je 1 trilijon USD ameriøke ekonomije izpostavljene tveganju vremenskih razmer. Do zdaj znaøa evidenœna velikost træenja izvedenih finanœnih instrumentov pribliæno 3,5 bilijona ameriøkih dolarjev, kar predstavlja v primerjavi z velikostjo izpostavljenosti majhen znesek. Glavne igralce na trgu izvedenih finanœnih instrumentov lahko umestimo v øtiri temeljne kategorije : to so træni delavci, posredniki, zavarovalnice in pozavarovalnice in konœni uporabniki, kot so distributerji zemeljskega plina in elektrike in morda drugi træni udeleæenci trgovine na drobno, v kmetijstvu, transportu in distribuciji, potovalnih in turistiœnih podjetjih. Izvedeni finanœni instrument je pogodba o varnosti, katere izplaœila so odvisna od cene neke bolj osnovne cene premoæenja. Izvedeni finanœni instrumenti se uporabljajo za kontrolo tveganj izpostavljenosti naravnim dogajanjem glede na ceno premoæenja. Iz vremenskih razmer izvedeni finanœni instrumenti predstavljajo doloœeno stopnjo varnosti, ki zagotavlja imetnikom plaœilo glede na razliko med nekim osnovnim vremenskim indeksom nakopiœenim snegom, padavinami ali temperaturo skozi doloœeno obdobje in dogovorjeno izvrøilno vrednostjo (Rihards, Manfredo in Sanders 2004). Iz vremenskih razmer izvedeni finanœni instrumenti so tip indeksne pogodbe, ki obstajajo kot terminske pogodbe ali opcije in se prodajajo bodisi na formalnih borzah (npr. CME) ali pri banœnem okencu. Œeprav smo podali izhodiøœno misel, da bi za temelj uporabili razliœne vremenske dogodke, se veœina uresniœenih vremenskih varovanj nanaøa samo na en vidik vremena, na primer na temperaturo Vremenska merila Kot ima opcija potroøne dobrine za svoje osnovno premoæenje ceno terminske pogodbe, predstavljajo za izvedene finanœne instrumente

76 74 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt. 2 osnovno» premoæenje«vremenska merila. Tip merila je odvisen od specifiœnosti pogodbe. Veœina izvedenih finanœnih instrumentov je utemeljenih na visokih dnevnih temperaturah (HDD) in nizkih dnevnih temperaturah (CDD) 2. Druge pogodbe so osnovane na padavinah, ki so izmerjene s koliœino deæja v danem œasovnem obdobju, ali na sneænih padavinah, ki so izmerjene s koliœino snega (vkljuœno z sodro) v danem œasovnem obdobju. Ocenjeno je, da se zdaj prodaja od 98 do 99 odstotkov izvedenih finanœnih instrumentov, ki so utemeljeni na temperaturi. HDD in CDD Povpraøevanje po HDD in CDD merilih ogrevanja in ohlajanja se pojavi z odkloni povpreœnih dnevnih temperatur od osnovne stopnje. HDD pomeni øtevilo stopinj, kolikor so dnevne povpreœne temperature niæje od osnovne temperature, medtem ko je CDD øtevilo stopinj, kolikor so dnevne povpreœne temperature viøje kot osnovna temperatura. HDD in CDD se izraœunajo kot sledi: Dnevne HDD = Max (0, osnovna temperatura povpreœna dnevna temperatura), dnevne CDD = Max (0, povpreœna dnevna temperatura osnovna temperatura). Osnovna temperatura je prej doloœena temperatura (ponavadi 65 stopinj Fahrenhaita, v toplejøih podnebjih vœasih 75). Dnevna povpreœna temperatura je izmerjena kot povpreœje med dnevno visoko in dnevno nizko temperaturo. HDD in CDD se ponavadi zbirajo v œasovnem obdobju. Najbolj pogoste strukture izvedenih finanœnih instrumentov so osnovane na skupnih HDD in CDD za en mesec ali sezono (npr. od novembra do marca). Za izraœun HDD(CDD) v œasovnem obdobju, preprosto dodajamo dnevne HDD ali CDD za izbrano obdobje. Tabela 2: Izraœun za dnevne HDD in skupni HDD za sedemdnevno obdobje (HDD = Max (0, osnovna temperatura povpreœna dnevna temperatura)), kjer je osnovna temperatura 65 F. WBAN Izraœun HDD S HDD # (Osnovna temperatura = 65 stopinj Fahrenheita) DAN PDT HDD Vir: Weather Derivatives: Instruments and Pricing Issuess 2 HDD high degree day; CDD cool degree day.

77 Zavarovalniøtvo 75 Tabela 3: Izraœun za dnevne CDD in skupni CDD za sedem - dnevno obdobje (CDD = Max (0, povpreœna dnevna temperatura osnovna temperatura)), kjer je osnovna temperatura 65 F. WBAN Izraœun CDD S CDD # (Osnovna temperatura = 65 stopinj Fahrenheita) DAN PDT HDD Vir: Weather Derivatives: Instruments and Pricing Issuess WBAN # oznaœuje doloœene geografske lokacije, kjer se meri temperatura. PDT pomeni povpreœno dnevno temperaturo Strukture iz vremenskih razmer izvedenih finanœnih instrumentov Seznam dejanskih pogodb, ki so v uporabi, je obøiren in se nenehno razvija. Veœina iz vremenskih razmer izvedenih finanœnih instrumentov, ki so se trgovali do zdaj, so bili zamenjava in prodaja ali nakup opcij ali kombinacija le-teh. Trg iz vremenskih razmer izvedenih finanœnih instrumentov se je zaœel sooœati z merjenimi strukturami za specifiœne potrebe, kot so binarne ali digitalne opcije, na podlagi katerih je izplaœana fiksna vsota ali niœ, odvisno od tega, œe je plaœilo izpolnjeno, in dvojne sproæilne opcije, na podlagi katerih se izplaœilo izvrøi samo, œe sta izpolnjena dva pogoja. Plaœila so ponavadi definirana kot specifiœen dolarski znesek (npr USD za dnevne stopinje), pomnoæen z razlikami med izvrøilno stopnjo HDD(CDD), doloœeno v pogodbi, in dejansko skupno HDD(CDD) stopnjo, ki se pojavlja v œasu pogodbe. V smislu omejitve maksimalnega plaœila le-to omeji katerakoli nasprotna stranka so pogodbe navadno omejene Nakupne in prodajne opcije Iz vremenskih razmer izvedeni finanœni instrumenti imajo za svoje osnovno»premoæenje«bodisi HDD ali CDD. Vsekakor vreme ni stvarno prodajno blago, dolarski znesek je povezan z vsako dnevno stopinjo v plaœilnem izraœunu. Vzemimo, denimo CDD nakupno opcijo z izvrøilno stopnjo pri CDD s plaœilom USD za dnevno stopinjo. Izplaœilo za to opcijo je: izplaœilo za nakup opcije = 5.000$ x Max (0, CDD t/t 1000),

78 76 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt. 2 kjer so CDD t/t zbrane nizke dnevne stopinje v œasu trajanja pogodbe. Bolj v grobem lahko predstavimo izplaœila nakupa in prodaje in jih imenujemo: izplaœilo nakupa: p ($/DD) x max (0, X t/t - K), izplaœilo prodaje: p (($/DD) x max (0, K - X t/t ), kjer je p($/dd) izplaœilo za dnevne stopinje, X t/t, osnovni CDD ali HDD in K izvrøilna stopnja (izraæena z izrazi, povezanimi z osnovnim merilom). Investitor, ki ima kupljeno nakupno opcijo, bo prejel izplaœilo, œe je zabeleæeni HDD ali CDD za sezono veœji kot izvrøilni K. Investitor, ki ima kupljeno prodajno opcijo, bo prejel izplaœilo, œe je HDD ali CDD za sezono niæji kot izvrøilna vrednost Nakupne in prodajne opcije z maksimalnim izplaœilom (CAP) V smislu izogibanja prekomernim izplaœilom po teh pogodbah zaradi ekstremnega vremena so opcije pogosto omejene, oziroma imajo maksimalno izplaœilo: izplaœilo nakupne opcije: Min (p($/dd) x Max{0, X t/t - K},h), izplaœilo prodajne opcije: Min (p($/dd)x Max{K - 0, X t/t },h), kjer je h maksimalno izplaœilo, izraæeno v ameriøkih dolarjih. Tabela 4: Primer vsebine trgovskega oblikovanja cen iz vremenskih razmer izvedenih finanœnih instrumentov Stopnje Opcija Zah- Ponud- $DD CAP teva ba Lokacija WBAN Dnevi Obdobje Izv. Tip (000$) (000$) Milijoni stopnja $ Las 23,169 CDD maj okt nakupna Vegas Phila- 13,739 CDD avg. 370 nakupna delphia Vir: Weather Derivatives: Instruments and Pricing Issuess Poslovne zamenjave pri vremenu Poslovna zamenjava je kombinacija nakupnih in prodajnih opcij z isto izvrøilno stopnjo in isto osnovno lokacijo. Poslovna zamenjava dnevnih temperatur lahko omogoœa stabilnost dohodka. Izplaœilo je:

79 Zavarovalniøtvo 77 Min (p($/dd) X Max {0, X t/t - K},h)} - Min (p($/dd)x Max{0,K - X t/t },h). Vlagatelj, ki je kupil poslovno zamenjavo, bo prejel plaœilo, œe so zabeleæeni HDD ali CDD veœji kot izvrøilna stopnja, in bo moral plaœati, œe so zabeleæeni HDD ali CDD manjøi kot izvrøilna stopnja Ovratnice Øe ena pozicija razpona, tj., ovratnica, izolira kupca od ekstremnih gibanj v osnovnem premoæenju. Omejitev tipiœno sestavljata nakup OTM prodajne (nakupne) opcije z doloœeno izvrøilno stopnjo in financiranje le-te s prodajo OTM nakupne (prodajne) opcije z razliœno izvrøilno stopnjo. Izplaœilo je: Min (p($/dd)x Max{0, X t/t K 1 },h)} - Min (p($/dd)x Max{K 2-0, X t/t },h). Graf 1: Plaœilo za ovratnico (izvrøilna stopnja za prodajo prodajne opcije = 900; nakup nakupne opcije = 1.100, $ za dnevno stopinjo; omejitev $) Vir: Weather Derivatives: Instruments and Pricing Issuess Problemi vrednotenja iz vremenskih razmer izvedenih finanœnih instrumentov Danaønji træni razvoj iz vremenskih razmer izvedenih finanœnih instrumentov Trgi iz vremenskih razmer izvedenih finanœnih instrumentov so bili tradicionalno opredeljeni kot trgi z malo udeleæenci in kot trgi, na katerih se ponudba in povpraøevanje zelo øirita. A to se hitro spreminja. Tako se je øtevilo transakcij v ZDA zelo poveœalo, in sicer s 1oo na 150 v letu 1997 ter z 800 na v letu 1999.

80 78 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt Modeli vrednotenja iz vremenskih razmer izvedenih finanœnih instrumentov Finanœne pogodbe, izpeljane z vremensko specifiœnimi merili, kot so priœakovana terminska vrednost lokalne temperature, zahteva sposobnost predvidevanja regionalnih vremenskih pogojev za mesece v prihodnosti. Tako je uœinkovit model variacij danih vremensko specifiœnih meril za obdobje veœ mesecev bistven, da bi lahko natanœno vrednotili iz vremenskih razmer izvedene finanœne instrumente. Tako kot se finanœni trgovci ravnajo po ekonomski napovedi za trgovanje strateøkih vloækov, se trgovci z vremenom ravnajo po meteoroloøkih napovedih za vloæek pri priœakovanih temperaturah. Podjetja za napovedovanje vremena uporabljajo razliœne sofisticirane modele, vkljuœno z veœ deset parametri, da izdelajo dolgoroœne in kratkoroœne napovedi o tem, kako se bodo tako regionalno kot globalno razvijale vremenske razmere. Glede na uporabljena predvidevanja za oblikovanje obnaøanja vremensko specifiœnih meril se sooœimo z neizbeænimi dejstvi. Vremenski dinamiki vladajo zakoni fizike, zaradi katerih se vœerajønji mraz in vlaæna oblaœnost razvijeta v danaønjo vroœino, œisto jasno nebo œeprav kljub temu ostaja nekaj negotovosti. Negotovost prevladuje, ko napovedujemo vreme, kljub temu da obstajajo kratkoroœni trendi. V praksi to pomeni, da je danaønje vreme bolj predvidljivo kot jutriønje in jutriønje predvidljivejøe kot tisto za naslednji teden. Razumevanje preteklih vremenskih vzorcev, vkljuœno s sezonskimi uœinki, predstavlja pomemben del dolgoroœne vremenske napovedi. Povsem jasno je na primer, da ima mnogo vremenskih postaj izkuønjo dolgoroœne otoplitve, œe ta nastane zaradi naraøœajoœe urbanizacije, veœje lokalne uporabe fosilnih goriv ali globalnega ogrevanja. V ZDA narodna vremenska sluæba (NWS) ponavadi nudi podatke za take namene. Najpomembnejøa odloœitev, ki mora biti udejanjena v œasu analiziranja preteklih podatkov za ocenitev iz vremenskih razmer izvedenih finanœnih instrumentov, je izbira obdobja»pogleda nazaj«. To je œasovno obdobje, v katerem se ocenita povpreœje temperatur in vlaænosti. Velja skupno prepriœanje, da se za to zahteva od 10 do 20 let vremenskih podatkov. Pristopi vrednotenja iz vremenskih razmer izvedenih finanœni instrumentov Eno temeljnih podroœij polemik o trgih iz vremenskih razmer izvedenih finanœnih instrumentov je izbira metode vrednotenja za uporabo v smislu vsebovanja praviœne vrednosti razliœnih pogodb. Zaradi pomanjkanja øiroko sprejetih metodologij vrednotenja iz vremenskih razmer izvedenih

81 Zavarovalniøtvo 79 finanœnih instrumentov, se nasprotne stranke ne strinjajo zmeraj o pravi ceni pri trgovanju. Black-Scholes metoda vrednotenja Fisher Black in Myron Scholes sta leta 1973 razvila model za cenitev nakupnih in prodajnih opcij, ki se uporablja øe zdaj. Æal je model Black-Scholes osnovan na nekaterih predpostavkah, ki ne odraæajo vremenskih razmer, iz katerih so izvedeni finanœni instrumenti. Ena glavnih predpostavk v ozadju modela je, da temelji pogodbe (v naøem primeru HDD ali CDD) sledijo nakljuœnim korakom brez namena vraœanja v prvotno stanje. Z drugimi besedami, njun model predvideva, da se raznolikost temperatur poveœuje s œasom, torej temperatura lahko zaide do katerekoli stopnje. Pri simuliranju dnevnih temperaturnih vrednosti za tri mesece je bilo ugotovljeno, da so te temperature povsem nerealne, ker imamo proti koncu simulacije temperature, ki so viøje od 140 in niæje od 0 stopinj Kelvina za isti dan v letu. Model Black-Scholes je verjetno neustrezen za izvedene finanœne instrumente, ki temeljijo na vremenskih razmerah, iz naslednjih razlogov: Vreme se ne giblje z nakljuœnimi koraki tako kot cene premoæenja, ker bi to lahko pravzaprav privedlo do temperatur od niœ (stopinj Kelvina) do neskonœnosti (bolj vroœe od sonca). Namesto tega take spremenljivke, kot je temperatura, teæijo k temu, da ostanejo v naravnih mejah, verjetno zaradi tendence vraœanja v prvotno stanje do njenih zgodovinskih stopenj. Vreme ni povsem nakljuœno, kot so nakljuœni koraki cene premoæenja. Ker je vreme neloœljivo povezano z naravo, je pribliæno predvidljivo na kratki rok in pribliæno nakljuœno pri zgodovinskem povpreœju na dolgi rok. To pomeni, da se kratko datirani, iz vremenskih razmer izvedeni finanœni instrumenti, lahko obnaøajo bistveno drugaœe kot njihovi dolgo datirani dvojniki. Izplaœilo Black- Scholes opcije je omejeno z osnovno vrednostjo toœno ob zapadlosti pogodbe. Iz vremenskih razmer izvedeni finanœni instrumenti ponavadi nudijo povpreœenje skozi œasovno obdobje in so tu bolj podobni azijskim opcijam ali opcijam povpreœnih cen. Mnogo finanœnih instrumentov, izvedenih iz vremenskih razmer je za razliko od standardne Black- Scholes opcije tudi omejenih pri izplaœilu.

82 80 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt. 2 Temeljne spremenljivke (npr. temperatura ali koliœina padavin) niso trgovske cene in tako vrednotenje v nasprotju z modelom Black-Scholes ne more biti osvobojeno ekonomskih negativnih dejavnikov tveganja. Simulacije, utemeljene na zgodovinskih podatkih (Burn analyisis) Ta pristop je zelo preprosto vpeljati in poskuøa odgovoriti na vpraøanje, kakøno bi bilo povpreœno izplaœilo za opcijo v zadnjih X letih. Glavni ugovor je, da v vrednotenje niso zajete temperaturne napovedi. Z uporabo zgodnjih serij uresniœenih skupnih dnevnih temperatur v ustreznem obdobju instrumenta lahko doloœimo priœakovano izplaœilo za vsako leto. Praviœna ocena za opcijo bi bilo povpreœje teh zgodovinskih izplaœil. Simulacije, utemeljene na metodi Monte Carlo Metoda Monte Carlo je raœunalniøko utemeljena metoda proizvedenih nakljuœnih øtevilk, ki se lahko uporabijo za statistiœno konstruirane scenarije vremenskih razmer. Tako simulacije Monte Carlo omogoœajo fleksibilno ocenjevanje razliœnih struktur iz vremenskih razmer izvedenih finanœnih instrumentov. Razliœni tipi povpreœnih obdobij, kot so tista, utemeljena na zbiranju HDD ali CDD, se zlahka doloœijo. Podobno in preprosto je bila upoøtevana ocena omejitve pogodbe izvedenega finanœnega instrumenta. Metoda Monte Carlo vkljuœuje ustvarjanje veœjega øtevila simuliranih scenarijev HDD ali CDD za doloœitev moænega izplaœila za instrument. Poøtena ocena instrumenta je potem povpreœje vseh simuliranih izplaœil, ustrezno upoøtevanih pri izraœunu œasovne vrednosti denarja. Za simulacijo metode Monte Carlo je pomembno izbrati pravi nakljuœni postopek za temperaturo. Logiœno je, da se temperatura vraœa v prvotno stanje, in tako bo vsak model, ki predpostavlja Black-Scholes stil obnaøanja nakljuœnih korakov, neadekvaten temperaturnemu modelu. Merjenje parametra stopnje reverzije pri podatkih temperature nakazuje, da se temperatura nagiba k vraœanju na normalno stopnjo v dveh do treh dneh. 5 Sklep Pri pripravi novih reøitev za upravljanje trænih in proizvodnih tveganj, ki so povezana z vremenskimi razmerami, so bolj zaæeleni razliœni

83 Zavarovalniøtvo 81 zavarovalni mehanizmi kot pa ad hoc pomoœ ob nesreœi. Takøna pomoœ je zdaj znana po tem, da ima v primerjavi z zavarovanjem precejønje pomanjkljivosti. Pomoœ ob nesreœi nima produktivnih uœinkov, ker spodbuja kmete, da zanemarjajo svojo odgovornost za upravljanje poslovnih tveganj. Njena teænja je spodbujati proizvodnjo v obrobnih situacijah z zapostavljanjem pokritja økod na pridelku na primer na izsuøenih, nerodovitnih zemljiøœih ali na poplavnih, vlaænih predelih. Nasprotno zavarovanje pridelka aktivno zmanjøa izpostavljenost tveganju s spodbujanjem javnega in zasebnega upravljanja tveganja (Ortloff 1998). Poleg tega je pomemben vidik pri obravnavanju osnovanih zavarovalnih reøitev za kmetijski sektor, da so vladni ukrepi za pomoœ pri shemah zavarovanja pridelka øe vedno dovoljeni v sklopu izhodiøœ WTO. Posamezno tveganje (npr. toœa) zavarovanja pridelka ima dolgo zgodovino vpletenosti zasebnega sektorja, ker so økode razmeroma neodvisne in zato zavarovarljive. Ko kmetijstvo postaja bolj sofisticirano, proizvajalci povpraøujejo po zavarovanju, ki krije veœ kmetijskih tveganj zaradi naravnih nesreœ, vkljuœno s økodljivci in z boleznimi in tudi cenovna nihanja. Ker sheme mnogoterih tveganj dovoljujejo tradicionalno nezavarovarljivim tveganjem, da so vkljuœena poleg zavarovarljivih tveganj, postaja pri vzdræevanju shem vpletenost dræave neizbeæna bodisi da dræava plaœuje del kmetove zavarovalne premije, povrne zavarovateljeve stroøke za izdatke (dræavne subvencije), ali pa pokrije celotne zadræane zneske v poolih zasebnih zavarovateljev proti prekomernim økodam (dræavno pozavarovanje). Æal so vladni podporni programi pogosto dragi. Poleg tega ima vztrajna vpletenost vlade v zavarovanje kmetijskih tveganj lahko mnogo nezaæelenih posledic, tudi œe æeli vlada zagotoviti ekonomsko stabilnost v kmetijstvu. Kot javni program, zavarovanje pridelka nikoli ne doseæe uœinkovitost privatnega zavarovanja, ki temelji na trgu (Makki, 2002). Med inovativnimi idejami je treba omeniti indeksno in træno osnovane pristope, posebno v dræavah v razvoju, katerih vlade si ne morejo privoøœiti, da bi neposredno podprle proizvajalce. Taki pristopi so pozitivni: V smislu nedovzetnosti za subjektivno tveganje in negativno selekcijo indeksno osnovani pristopi vkljuœujejo niæje transakcijske stroøke, ker glede na tradicionalne zavarovalne produkte ne potrebujejo podatkov na stopnji pridelka kmetov niti økodne cenitve. Mogoœe je tudi, da prenesejo sistemski del dræavnega tveganja na globalni trg. Instrumenti upravljanja tveganja cen potroønih dobrin, kot

84 82 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt. 2 so rokovne, terminske in opcijske pogodbe, omogoœajo kmetom, da lahko zaøœitijo svoje kratkoroœne dohodke potroønih dobrin pred padci svetovnih cen potroønih dobrin. Ti instrumenti tako kot zavarovanje omogoœajo dostop do kredita. To je zlasti pomembno pri kmetovanju v dræavah v razvoju, kjer se sooœajo s finanœnimi omejitvami. Z indeksnim zavarovanjem se zmanjøa ranljivost za politiœno vmeøavanje in manipulacijo s kmetijskimi økodami, ker so toœke sproæenja obveznosti lahko neodvisno preverljive. Zavarovanje je tudi praktiœno za uveljavljanje in je povezano z nizkimi administrativnimi in transakcijskimi stroøki, zato ga lahko zasebni sektor nudi z malo ali tudi brez vladne subvencije. Ne nazadnje se indeksne zavarovalne police lahko prodajajo pod razliœnimi poimenovanji, z uporabo preprostih potrdil, s strukturo, ki je pri temeljnih indeksih uniformna. Pogoji pogodb so kupcem lahko razumljivi in pogodbe so lahko na razpolago zelo razliœnim strankam, vkljuœujoœ kmete, kmetijske posojilodajalce, trgovce, predelovalce, vhodne dobavitelje, porabnike in kmetijske delavce (Skees 2003). A ob prednostih spremljajo inovativne zavarovalne produkte tudi omejitve, kot so problemi uporabe ustreznih meril za doloœanje indeksov, da bi zmanjøali prisotnost temeljnega tveganja pri indeksnih zavarovanjih, in, problemi oblikovanja standardnega modela vrednotenja izvedenih finanœnih instrumentov za hitrejøi razvoj njihovih trgov. Vlade bodo potrebovale tehniœno in institucionalno pomoœ pomagajo jim lahko, denimo, internacionalne agencije ter specializirane finanœne in zavarovalne ustanove da bi olajøale prilagajanje zavarovanja in zmanjøale tveganje, opisano v tem sestavku. Taka pomoœ mora zagotoviti, da so indeksni merilni sistemi zanesljivi in osvobojeni uniœenja, ustvarjati zahtevane menjalne trge in nuditi ustrezno uvajanje za kmete in njihove organizacije za izvedbo transakcij s zasebnimi sektorskimi dobavitelji. 6 Literatura in viri Myong Goo Kang Innovations of agricultural insurance products and schemes, Mark Garman, Carlos Blanco and Robert Erickson: Weather Derivatives:Instruments and Pricing Issuess,

85 Zavarovalniøtvo 83 Calum G. Turvey: Weather derivatives and specific event risk. Alja Goriœan: Opcije in njihova uporaba za zaøœito pred valutnim tveganjem, (magistrsko delo) Ljubljana, junij 2008, Dmitry V. Vedenov and Barry J. Barnett Efficiency of Weather Derivatives as Primary Crop Insurance Instruments (Journal of Agricultural and Resource Economics 29(3): ). Barnett, B Agricultural index insurance products: strengths and limitations. Presented at Agricultural Outlook forum, 19 February, Washington, USA, USDA. Bryla, E., Dana, J., Hess, U. & Varangis, P The use of price and weather risk management instruments. Presented at the International Conference: Paving the Way of Forward for Rural Finance, June 2-4, Washington DC, USA. Hess, U., Richter, K. & Stoppa, A Weather risk management for agriculture and agribusiness in developing countries. In Dischel, ed. Climate risk and the weather market, financial risk management with weather hedges. London, England, Risk Books. Makki, S.S Crop insurance: inherent problems and innovative solutions. In Luther Tweeten L. & Thompson, S.R. eds. Agricultural policy for the 21st century. Iowa State University Press, Ohio, USA. Miranda, M. & Glauber, J.W Systemic risk, reinsurance, and the failure of crop insurance markets. American Journal of Agricultural Economics, Vol.79 February. Moles, P. & Terry, N The Handbook of International Financial Terms. Oxford University press, Oxfford, England. Ortloff, W Approaches to a changing risk profile. Swiss Reinsurance Company: Quiggin, J The optimal design of crop insurance. In Hueth, D.L. & Furtan, W.H., eds. Economics of agricultural crop insurance: theory and evidence. London, England, Kluwer Academic Publishers. Richards, T.J., Manfredo, M.R. & Sanders, D.R Pricing weather derivatives. American Journal of Agricultural Economics Vol. 86 (No.4) November. Roberts, R.A.J Insurance of crops in developing countries. FAO Agricultural Services Bulletin No Rome. Skees, J Bb. Risk management challenges in rural financial markets: blending risk management innovations with rural finance. Presented at the International Conference: Paving the Way of Forward for Rural Finance, June 2-4, Washington DC, USA. Varangis, P. & Larson, D.L Dealing with commodity price uncertainty. Policy Research Working Paper, No. 1667, October. World Bank.

86 84 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt. 2 Wenner, N. & Arias, D Agricultural insurance in Latin America: Where are we? Presented at the International Conference: Paving the Way of Forward for Rural Finance, June 2-4, Washington DC, USA. World Bank Managing agricultural risk, vulnerability and disaster. In Agriculture Investment Sourcebook Module 10. World Bank: Yabuki, N., Varangis, P. & Larson, DF Commodity risk management and development. Policy Research Working Paper, No.1963, August. World Bank.

87 4 Predgovor k monografiji Zavarovalstvo na slovenskem: od zaœetkov do danes prof. dr. Marko Pavliha Historia testis temporum lux veritatis, vita memoriae, magistra vitae, nuntia vetustatis. Zgodovina je priœevalka œasov, luœ resnice, æivljenje spomina, uœiteljica æivljenja, glasnica davnine. Cicero Slovenski zavarovalniøki mozaik je obogaten za øe en bleøœeœ koøœek, ki nam ga je pod okriljem imenitnega Slovenskega zavarovalnega zdruæenja podaril mag. Franc Økufca v obliki priœujoœe druge, spremenjene in dopolnjene izdaje monografije z naslovom Zavarovalstvo na Slovenskem: od zaœetkov do danes, ki je danes pred vami. Avtor je dobro znan v zavarovalniøkih krogih, saj se v njih udejanja in razvija dobrøen del svojega æivljenja.. Po maturi na gimnaziji v Stiœni je øtudiral in diplomiral na zavarovalnem oddelku Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in na tej fakulteti tudi magistriral s podroœja poslovnoorganizacijskih znanosti. Za svoje delo z naslovom Financiranje pokojninskih zavarovanj je prejel Preøernovo nagrado, ki mu je odprla vrata v akademske sfere. prof. dr. Marko Pavliha, Fakulteta za pomorstvo in promet, Univerza v Ljubljani

88 86 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt. 2 Bil je pomoæni asistent pri prof. dr. Marijanu Blejcu, predaval je predmete s podroœja javnih financ na ljubljanski Viøji upravni øoli ter poslovanje in organizacijo zavarovalnic na podiplomskem øtudiju Aktuarstvo in zavarovalne finance na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Prav tako je sodeloval na tradicionalnih Dnevih slovenskega zavarovalniøtva ter napisal øtevilne œlanke, øtudije in komentarje. Veœ kot dve tretjini sluæbovanj mag. Økufce je potekalo na podroœju socialnega in individualnega zavarovalniøtva, nekolikanj pa tudi v dræavni sluæbi. V obdobju od leta 1967 do 1978 je delal na Republiøkem zavodu za socialno zavarovanje in pri njegovih pravnih naslednikih kot øef oddelka za finance, potem do leta 1989 na vodilnih mestih na Republiøkem sekretariatu za finance, Republiøki upravi za druæbene prihodke in Republiøkem komiteju za delo, nato pa vse do upokojitve na Zavarovalni skupnosti Triglav kot podpredsednik poslovodnega odbora in kasneje na Zavarovalnici Triglav kot œlan uprave. Mag. Økufca je med svojim delom sodeloval z mnogimi zavarovalnimi strokovnjaki, ki so pomembno prispevali k razvoju zavarovalniøtva v Sloveniji, denimo z dr. Boncljem, Lahom, dr. Øpicarjem, dr. Butino, Flisom in Peterneljem, kar zaradi svoje ustvarjalne in raziskovalne æilice ni presenetljivo. Vseskozi je cenil izkuønje in znanje starejøih, zato je izkoristil sleherno priloænosti, da je z njihovo pomoœjo, ustnimi in pisnimi viri bolje spoznal naøo preteklost. Gradiva in dokumente, ki so jih nekateri dobesedno odvaæali na odpad, je skrbno zbiral, urejal in analiziral ter jih leta 2003 tudi objavil v prvi izdaji knjige Zavarovalstvo na Slovenskem, ki je vzbudila veliko zanimanja, vendar je bila morda preveœ interne narave in dostopna le»izbrancem«. Poleg zavarovalne zgodovine se mag. Økufca ukvarja z rodoslovjem in raziskovanjem zgodovine rojstnega kraja ter okolice. Pisec neomajno verjame v starodavni izrek, da je zgodovina uœiteljica æivljenja, zato pri domala vsakem projektu najprej prouœi dosedanjo ureditev in øele na tej podlagi gradi nova spoznanja. Vseskozi je zavraœal podcenjujoœe ocene nekdanjih œasov, ki jih obiœajno trosijo neuki in premalo pouœeni, zaradi œesa je imel nemalo teæav. Pri pisanju zavarovalniøke zgodovine so ga motivirale in gnale naprej netoœne, pavøalne trditve, œeø, da se je resniœna zgodovina zaœela øele po letu 1945, da je Slovenija majhna, Slovenci pa smo nezgodovinski narod in da nimamo bogate zavarovalniøke preteklosti, œeprav smo venomer æiveli v osrœju Evrope. Æal øe dandanes nekateri domnevno uveljavljeni zgodovinarji slabo poznajo slovensko zavarovalstvo in razliœno opisujejo dejstva zavarovalne zgodovine.

89 Zavarovalniøtvo 87 Franc Økufca je knjigo razdelil na øest kljuœnih poglavij, ki jim je dodal øe uvod, seznam uporabljene literature, statistiœne podatke o zavarovalniøtvu v Sloveniji v letih 1991 do 2007 in predstavitev obstojeœih zavarovalnic in pozavarovalnic, ki poslujejo v naøi dræavi. Knjigo krasijo stare fotografije, razpredelnice, grafi in kratke predstavitve strokovnjakov ter drugih zavarovalnih delavcev, ki so pomembno vplivali na slovensko zavarovalniøtvo. Kot pravi, si je postavil cilj, da prikaæe razvoj individualnega (pogodbenega) zavarovalstva na Slovenskem, katerega temeljni namen je gospodarsko delovanje, pri tem pa je uporabil razpoloæljive dokumente in druge vire. Æal v arhivih ni sistematiœno zbranega gradiva, precej pa je bilo tudi uniœenega ali shranjenega v zasebnih zbirkah. Zato si mag. Økufca æeli, da bi knjiga spodbudila øe temeljitejøe raziskave o razvoju slovenskega zavarovalstva. Na zaœetku knjige spoznamo predhodnike zavarovalniøtva v slovenskih deæelah, denimo pomorska posojila, bratovøœine in cehe. Sledijo zaœetki zavarovalstva v slovenskih deæelah, od poskusa ustanovitve zavarovalnice leta 1776 v Ljubljani, prve zavarovalnice v Trstu, zavarovalne druæbe za plovbo po Savi v Ljubljani, znamenite pogorelske druæbe ali bratovøœine sv. Florijana iz leta 1835, pa vse do raznovrstnih pobud za ustanavljanje zavarovalnih bank, zavarovalnic in pozavarovalnic ter njihovih konkretnih uresniœitev. Podrobno je opisana Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani v obdobju , potem pa je prikazano zavarovalstvo v Sloveniji v prvi Jugoslaviji v œasu od leta l9l8 do zaœetka druge svetovne vojne leta Avtor v nadaljevanju predstavi slovensko zavarovalstvo v drugi Jugoslaviji ( ) in konœa z obdobjem po osamosvojitvi Slovenije, ki ga upraviœeno poimenuje»razcvet zavarovalstva«. Mag. Økufca se je, kot sam pravi, pri pisanju izogibal kvalitativnemu komentiranju in ocenjevanju, ker je æelel na dokumentaren naœin prikazati zavarovalniøko zgodovino na Slovenskem, pospremljeno z nekaterimi ocenami sodobnikov. V tej prenovljeni izdaji, ki je zdaj pred nami, lahko najdemo naslednje pomembnejøe novosti in dopolnitve: do podpoglavja o pomorskih posojilih so vkljuœene nekatere izboljøave in dopolnitve besedila; besedilo o pomorskih posojilih je novo in je bilo pripravljeno na podlagi Piranskih notarskih knjig ter avtorjevega œlanka v Zavarovalniøkih horizontih; dopolnjen je uvodni del besedila o bratovøœinah; dopolnjen je uvodni del besedila o zavarovalni druæbi za plovbo po Savi v Ljubljani;

90 88 Zavarovalniøki horizonti, 2009, øt. 2 dopolnjeno je besedilo o Cesarsko-kraljevi privilegirani vzajemni notranjeavstrijski zavarovalnici, v katerem avtor dokaæe, da je bila to dejansko Pogorelska druæba ali Bratovøœina sv. Florijana iz Gradca (Flis je na primer domneval, da sta bili to dve razliœni zavarovalnici); v poglavju o bratovskih skladnicah - zaœetek obveznega socialnega zavarovanja je besedilo obogateno s primerom bratovske skladnice æelezarn na Dvoru na Dolenjskem. Iz njenih pravil je razvidno, da so imeli enako ureditev kot drugje v monarhiji in v Kranjski niso niœ zaostajali za drugimi avstrijskimi deæelami. Zanimiva so pravila za ravnanje s premoæenjem bratovske skladnice; dopolnjeno je besedilo o bolniøkih blagajnah s prikazom pravic in obveznosti ter pregledom ustanovljenih blagajn; poglavje o poslovni mreæi in poslovanju Vzajemne je dopolnjeno z besedilom glede pozavarovalnih pogodb; natanœneje je prikazana ureditev zavarovalniøtva po nekdanji avstrijski zakonodaji.; v poglavju o zavarovalstvu v Sloveniji v œasu prve Jugoslavije je dopolnjeno besedilo z znaœilnostmi zavarovalnega trga v takratni dræavi, z dodanimi podatki o pomoænih blagajnah, zavarovalnih zadrugah, veljavnosti avstrijske zakonodaje, likvidaciji avstrijske zavarovalnice Feniks in Zavarovalni banki Slavija; na novo je napisano poglavje z naslovom»vojni in povojni œas«; v poglavjih za obdobje od leta 1946 do 1990 so nekatere manjøe ali veœje dopolnitve (na primer dodane so nekatere nove ocene); besedilo»od osamosvojitve dalje«je bilo v prvem delu dopolnjeno z nekaterimi novimi podatki in dopolnitvami besedila, podatki o delitveni bilanci Zavarovalne skupnosti Triglav, z zapisom o dokonœanju lastninjenja in nekaterimi drugimi sveæimi ugotovitvami; v drugem delu poglavja»od osamosvojitve dalje«je besedilo novo, kakor tudi ugotovitve, predvsem glede poslovanja zavarovalnic; na podlagi podatkov za obdobje so prikazani trendi razvoja; dodane so nekatere osebnosti, ki so pomembno vplivale na razvoj zavarovalniøtva v œasu samostojnosti; dodani so øtevilni podatki (tabele) o razvoju zavarovalniøtva ; dodano je poglavje, kjer so natanœneje predstavljene (po)zavarovalnice; Naj mi bo dovoljeno zakljuœiti predgovor z besedami znanstvenega svetnika in zgodovinarja dr. Franceta Kresala, s katerimi je leta 2003 okronal prvo izdajo Økufœine knjige: Knjiga o zgodovini slovenskega zavarovalstva je zelo dobrodoøla: napisal jo je zavarovalniøki strokovnjak in kronist ter dolgoletni delavec v zavarovalski stroki. Delo je pouœno, zanimivo in koristno branje, popelje

91 Zavarovalniøtvo 89 nas daleœ nazaj v œas, ko se je zavarovalstvo zaœelo oblikovati, pokaæe zapletenost in celovitost zavarovalskih temeljev v posameznih druæbenih, gospodarskih in politiœnih razmerah. Branje knjige je prispevek k razumevanju sedanjih razmer v slovenskem zavarovalstvu in poznavanju razvoja slovenskega gospodarstva nasploh. Avtorjeva neumorna vitalnost in raziskovalna æilica sta dovolj trdno jamstvo, da øe zdaleœ ni izrekel in napisal zadnje besede.

92