LOVEC Foto: M. Rovøœek Diana V MAJU zakon dovoljuje lov na vso nezavarovano divjad ter na tu navedeno in prikazano divjad. Vendar le, œe je odstrel na

Transkripcija

1 LOVEC Foto: M. Rovøœek Diana V MAJU zakon dovoljuje lov na vso nezavarovano divjad ter na tu navedeno in prikazano divjad. Vendar le, œe je odstrel naœrtovan, potrjen in lovska organizacija (LD, ZLD, LZS, LGO) s svojim sklepom lovne dobe na kako divjad ni skrajøala ali lova ni prepovedala vse leto. Upoøtevati moramo tudi sprotne odloœbe, ki jih izda Ministrstvo oziroma vladne uredbe. Revija za lovstvo, lovsko kinologijo in varstvo narave Letnik LXXXVII., øt. 5 maj veliki traven 2004 Glasilo izdaja Priprava za tisk Delo Repro, d.d. Tisk Euroadria, d.o.o., v Ljubljani Poøtnina je plaœana pri poøti 1102 Ljubljana UREDNIØKI ODBOR: Glavni urednik Janez Œernaœ Odgovorni urednik Boris Leskovic Bojan Avbar, Tomaæ Burazer, Franc Œernigoj, Romana Erhatiœ Øirnik, Janez Hartman, Boris Kryøtufek, Marjan Toø Lektorica in korektorica Marjetka Øivic Tehniœni urednik Milan Samar Tajnica uredniøtva Eva Strajnar Lovec izhaja praviloma vsak mesec. Ta øtevilka je izøla v izvodih. Po zakonu o DDV je glasilo LOVEC obdavœeno po 8,5% stopnji. Besedila za objavo obvezno poøljite tudi po u (ali na disketi + izpis), uradne dopise, potrjene z æigom in podpisom odgovorne osebe ZLD/LD, in fotografije pa v originalu ali na CD. Pripiøite tudi svojo telefonsko øtevilko. Nenaroœenih rokopisov in slik ne vraœamo! Uredniøtvo glasila Lovec Æupanœiœeva 9 p.p Ljubljana lovec@lovska-zveza.si Tel.: (01) Faks: (01) Predstavitvene strani LZS: Cene malih oglasov: do 15 besed 1000 SIT, od 15 do 25 besed 1300 SIT, od 25 do 30 besed 1500 SIT. Za vsako nadaljnjo besedo 50 SIT. Male oglase je treba poslati pisno in plaœati vnaprej na transakcijski raœun Lovske zveze Slovenije, Æupanœiœeva 9, Ljubljana, pri NLB, d.d., Ljubljana: IZ VSEBINE: B. Lepiœnik: Kakøno organiziranost lovstva si æelimo? 272 IZ DNEVNEGA TISKA 274 MNENJA IN KRITIKE 275 A. Leviœnik: Ob sprejetju novega zakona o divjadi in lovstvu 275 B. Skumavc: Zavarovanje v lovstvu 277 M. Golob, T. Pridigar: Nepopravljiva økoda øe z naøe strani 278 Ø. Virjent K. Jerina: Osrednji slovenski register velike lovne divjadi in velikih zveri 280 P. Hostnik, J. Maurer, A. Bidovec: Pomen sodelovanja lovcev pri zatiranju stekline v Sloveniji 281 B. Pokorny: Parkljarji in promet 284 B. Skumavc: Gamsi in gamsje garje 288 B. Leskovic: Øe precej za naprednejøimi evropskimi dræavami 290 J. Œernaœ Sely de Brea Øubic: Pri lovu, ne pa v lovstvu, smo z moøkimi enakopravne 292 J. Mehle: Na kratko iz tujega tiska 295 LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO 296 U. Zdovc: Ata, lovec bom 296 LOVSKA ORGANIZACIJA 298 V. Podgornik: Sodelovanje med LZS in ZGS ni le zaæeleno, temveœ je tudi nujnost! 298 B. Kræe: Mednarodno posvetovanje o medobmejnem lovskem sodelovanju v Vidmu 300 F. Wakounig: Pogovori med lovci Koroøke in Slovenije 300 Ø. Vesel: ZLD Koœevje se uspeøno uveljavlja tudi zunaj vrst zelene bratovøœine 301 Uredniøtvo: LZS se ne strinja z razøiritvijo nelovnega obmoœja v TNP 302 JUBILANTI 311 LOVSKI OPRTNIK 312 B. Kryøtufek: Novo bobriøœe ob Radulji 312 B. Kræe: Novost za prepreœevanje økod na divjadi in v prometu 314 B. Leskovic: Ob bravuri usnja se spominja ljubeœega dedka 315 M. Erzar: Kulinariœni kotiœek 317 V SPOMIN 318 LOVSKA KINOLOGIJA 319 S. Volariœ: Vzgoja mladega psa ptiœarja temelj poznejøe vsestranske uporabnosti (I.) 319 M. Æigon: Odziv slabøi od priœakovanj 321 KZS: Predvidena legla lovskih psov 324 SLIKA NA NASLOVNICI: Srnjak Capreolus capreolus Foto: Foto Spring MB srnjak (od ) divji praøiœ (odstrel vodeœe svinje je prepovedan) 271

2 Kakøno organiziranost lovstva si æelimo? Na podlagi novosprejetega Zakona o divjadi in lovu (naprej: lovski zakon) ter ob upoøtevanju veljavnega Zakona o druøtvih je UO LZS na svoji 13. seji obravnaval predlog nove organiziranosti lovske organizacije v Sloveniji. Novi lovski zakon je namreœ prinesel nekatere spremembe, ki pa same po sebi ne bi smele bistveno vplivati na naøo notranjo organiziranost. Kot obvezno zdruæevanje predvideva le zdruæevanje lovskih druæin v Lovsko zvezo Slovenije, zdruæevanje v obmoœne lovske zveze (ZLD/LZ) pa prepuøœa naøi notranji organiziranosti in Zakonu o druøtvih. Poleg obveznega zdruæevanja v LZS zakon tudi predvideva, da bi se upravljavci loviøœ zdruæevali v obmoœna zdruæenja upravljavcev loviøœ. V zdruæenja se torej vkljuœujejo vsi upravljavci loviøœ in loviøœ s posebnim namenom, ki so po zakonu lovske druæine, Zavod za gozdove Slovenije in Zavod Triglavski narodni park. Ker zakon tem zdruæenjem ni doloœil tudi njihove statusne oblike, jih po veljavni zakonodaji ni mogoœe registrirati kot pravne osebe. Vendar za nas to ni novost, saj bodo zdruæenja delovala podobno, kot so æe doslej delovala lovskogojitvena obmoœja (LGO). Takøna zakonska sprememba pa vpliva na naœin sestave najviøjega organa LZS - Obœnega zbora, ki bo moral biti po novem sestavljen iz predstavnikov lovskih druæin in ne veœ iz predstavnikov obmoœnih zvez, kot je bilo to doslej. Ker pa sta lokalna oziroma obmoœna organiziranost in povezovanje lovskih druæin iz praktiœnih, decentraliziacijskih in zgodovinskih razlogov nujna in zaæelena pri veœini lovskih druæin, bodo prostovoljno organizirane obmoœne lovske zveze pridobile status œlana LZS s svojim predstavnikom v Obœnem zboru LZS, ki bo po novem øtel (glede na sedanje stanje) pribliæno 434 œlanov. Zaradi toliko œlanov je vpraøanje, kako bi tolikøen obœni zbor, ki spominja æe na kongres, lahko praktiœno deloval. Reøitve so mogoœe tudi v smeri, da bi bili prej delni obœni zbori, a ima tudi ta predlog svoje pomanjkljivosti, saj bi moralo skoraj soœasno potekati od 15 do 18 delnih obœnih zborov. Œe bi ohranili sklic Obœnega zbora LZS na dve leti kot doslej ter bi obdræali øe dva organa, kot sta dosedanji Upravni odbor in Izvrøilni odbor, bi bilo mogoœe øe vedno izpeljati tudi»veliki«obœni zbor vsaki dve leti. Na drugi strani pa bi Glavni svet (ta organ bi se lahko imenoval tudi Upravni odbor kot doslej) opravljal naloge, kot so sprejem pravilnikov in drugih aktov, program dela, zakljuœnega raœuna in finanœnega naœrta ter podobno. Izvrøilni organ (lahko se imenuje tudi drugaœe) pa bi opravljal naloge, ki so doloœene s sklepi Obœnega zbora in Glavnega sveta ter usklajeval delo komisij LZS. Dela je prav gotovo dovolj za vse omenjene organe! To lahko potrdijo tudi tisti, ki so bili æe doslej aktivno vpeti v delo organov LZS. Kar nekaj pa bo nalog, ki jih bo treba opravljati na nivoju obmoœnih lovskih zvez. Nekatere od nalog so takøne, ki so v novem zakonu omenjene kot naloge LZS in jih bo LZS lahko s pogodbo prenesla na obmoœne zveze. Na drugi strani pa je tudi veliko takih nalog, ki zadevajo lovske druæine, pa jih je treba usklajevati znotraj nekega zaokroæenega obmoœja, in pa takøne naloge, ki jih zakon sicer ne omenja, so pa æe tradicionalno prisotne v naøi organizaciji v okviru obmoœnih lovskih zvez. Seznanimo se, katere naloge bi LZS lahko prenesla na obmoœne lovske zveze: naœrtovanje in poroœanje priprava strokovnih podlag in smernic za loviøœa in LUO naloge s podroœja izobraæevanja, priznanj in odlikovanj vodenje lovskega informacijskega sistema (LIS) stiki z javnostjo in inøtitucijami (lokalne skupnosti, enote ZZG, enote KGZ, druga naravovarstvena druøtva ) sodelovanje pri znanstveno-raziskovalnem delu podaljøevanje veljavnosti lovskih izkaznic druge naloge. Naloge, ki jih lahko uvrstimo med tiste, ki so v osnovnem interesu lovskih druæin in jih je smotrno opravljati v okviru obmoœne lovske zveze, pa so lahko: disciplinski postopki na II. stopnji lovsko strelstvo lovska kinologija vodenje raœunovodskih storitev za LD upravljanje s skupnimi objekti in napravami (streliøœa, fazanerije, lovski domovi ) skrb in razvoj lovske kulture skrb za stike z javnostjo organizacija odkupov in lovski turizem skrb za obmejno lovsko sodelovanje druge naloge. Obseg in vrsta naøtetih nalog sodi v pristojnosti lovskih druæin, ki se povezujejo v posamezno obmoœno zvezo. Obstaja moænost, da se posamezna lovska druæina ne bi æelela vkljuœiti v obmoœno lovsko zvezo, a je treba pri tem poudariti, da bi bila takøna odloœitev zagotovo le na krajøi rok. Œe vzamemo samo primer: lovska druæina, ki ne bi bila œlanica obmoœne lovske zveze, ne bi bila deleæna vseh tistih ugodnosti in olajøav, ki bodo veljale za œlanice, npr. pri sodelovanju na kinoloøki ali strelski tekmi ali pa bi morali udeleæenci iz»nevkljuœenih«lovskih druæin plaœati viøje denarne prispevke, 272

3 sodelovanje pri kulturnih ali drugih prireditvah ali v pevskih zborih oziroma pri rogistih in øe bi lahko naøtevali. Prav gotovo pa bo sedaj øe pomembnejøa kakovost dela obmoœnih zvez. Pomembna bodo tudi njihova prizadevanja, da so kakovosten strokovni in administrativni servis za lovske druæine. Glede na vse pa je treba opozoriti, da nam morajo biti stalno pred oœmi naslednji cilji nove organiziranosti: poveœati uœinkovitost dela organov in strokovnih sluæb lovske organizacije na vseh nivojih zmanjøati stroøke poslovanja oziroma jih ne poveœevati skupna œlanarina za LZS + obmoœno zvezo se zaradi reorganizacije ne sme poveœati, natanœno doloœiti odgovornost in pristojnost posameznih nosilcev nalog in poveœati aæurnost dela, posodobiti medsebojno komunikacijo z uporabo sodobnih metod komuniciranja, dokonœati projekt in uveljavitev lovskega informacijskega sistema (LIS), ki naj bo podlaga za strokovno delo, usmerjanje aktivnosti in obvladovanje dogajanj v organizaciji. Na koncu øe beseda o Obmoœnem zdruæenju upravljavcev (OZU) kot novi lovski organizaciji, kot jo je opredelil novi lovski zakon. Obmoœno zdruæenje upravljavcev, kot je bilo æe omenjeno, ni pravna oseba, in sicer ne po Zakonu o druøtvih in ne po novem Zakonu o divjadi in lovstvu. OZU je zgolj usklajevalni organ z doloœenimi zakonskimi pristojnostmi in sta vanj poleg vseh LD vkljuœena tudi druga upravljavca loviøœ: ZZGS in ZTNP. OZU opravlja samo naloge, ki mu jih doloœa zakon, ne pa tudi naloge, ki so druøtvenega znaœaja, ali naloge, ki so zaupane LZS. Financiranje delovanja OZU lahko poteka na naœin, po katerem so lovske organizacije æe doslej financirale ali, bolje reœeno, zagotavljale pogoje za delo LGO-jev. Tudi sedeæi OZU in vodenje vse administracije naj bi potekalo prek obmoœnih lovskih zvez. Le tu morda naletimo na glavno in najteæje vpraøanje, ki se pojavlja ob reorganizaciji: ali naj se obmoœne lovske zveze (ZLD/LZ) oziroma njihova organiziranost pokriva z OZU? Pogledi na to so dokaj razliœni. Nekateri vidijo v tem celo pravi smisel reorganizacije, drugi pa temu nasprotujejo, saj si æelijo neodvisno organiziranost obmoœnih zvez ne glede na meje OZU. To utemeljujejo predvsem na podlagi krajevno pogojenih izhodiøœ, tradicionalnih delitvev na mikropokrajine in podobno. Odgovor na to vpraøanje bomo morali dobiti v javni razpravi med lovci, ki bo morala dati jasna navodila pravnikom, v kateri smeri naj pripravijo nova Pravila LZS in druge potrebne akte. Soglasje bomo teæko dosegli, se moramo pa potruditi, da se mu bomo œim bolj pribliæali. Pri tem moramo imeti stalno v mislih navedene cilje nove organiziranosti in seveda izkuønje iz sedanje organiziranosti. Te nam povedo, da so premajhne obmoœne zveze najveœkrat tudi strokovno in organizacijsko manj uœinkovite ter ne nazadnje zato finanœno teæko sledijo vsem zahtevam, ki so jih pred nas postavljali æe dosedanji predpisi in sklepi organov LZS. Prepriœan sem, da bo med lovci glede tega vzklilo nemalo pobud in idej, kako se organizirati. Vseh æal ne bo mogoœe upoøtevati, saj si bodo verjetno nekatere nasprotovale, bomo pa poskuøali v strpni razpravi priti do takøne organiziranosti, ki bo v skladu z veljavnimi predpisi in cilji ter bo dobila veœinsko podporo med œlanstvom. Bojan Lepiœnik, predsednik LZS Œastno razsodiøœe Delni OZ LZS (varianta) NO ZLD/LZ Disc R DISC.R II OZ LZS LZS Svet LZS NO LZS Strokovne sluæbe LZS OZUL ZLD/LZ LD UO LD Komisije LD Komisije LZS Svet ZLD/LZ Komisije ZLD/LZ NO LD ZGS OE Shema morebitne organizacije Lovske zveze Slovenije 273

4 IZ DNEVNEGA TISKA KDO OGROÆA IN KDO JE OGROÆEN? Veœer, Gorenjski glas, in 16. in ) Marjan Toø, sodelavec Veœera, je predzadnji dan februarja poroœal, da»zima kaæe zobe divjadi«. Priœakovali smo, da bomo glede na muhasto zimo naslednje dni zasledili v tisku øe veœ takønih poroœil, a jih na sreœo ni bilo. Izjema je bil Gorenjski glas, v katerem je dopisnik poroœal, da je letoønja zima prizadela tudi divjad na naøih poljih in v gozdovih.»sneg, ki zapade konec zime, je za divjad øe posebno neugoden, saj so maøœobne rezerve, ki si jih je divjad pridobila v jesenskem œasu, æe porabljene. Poleg tega se pri samicah æe intenzivno razvijajo zarodki, zato je poraba energije øe toliko veœja,«je med drugim zapisal sodelavec Gorenjskega glasa. Isti œasnik je poroœal, da lani na Gorenjskem sneg ni povzroœil veœje økode; øe najveœ jo je tisti, ki je oktobra zapadel na øe povsem olistano drevje.»divjad ogroæa naravno obnovo in razvoj gozda na pribliæno deset tisoœ hektarjih gozdne povrøine,«je øe zapisal. Bolj kot øtevilo srnjadi zaskrbljuje poveœano øtevilo jelenjadi in divjih praøiœev, ki rijejo po gorenjskih rovtih in planinah. Divjad najbolj objeda vrøiœke dreves na prisojnih poboœjih Pokljuke, na toplejøih obrobjih Pokljuke, Jelovice in Meæaklje in na Radovljiøki ravnini. OVCE V OKOLJU DIVJIH ÆIVALI Kmeœki glas, (Kristijan Hrastar).»Vsako leto mi kar nekaj mladiœev zaduøijo lisjaki, teæave pa sem imel tudi z risi. Konœno sem uredil teæave z mufloni in jeleni, ki so mi veœkrat pretrgali mreæo. Ko sem ugotovil njihove selitvene poti, sem na tistih mestih izdelal lesene ograje, ki jih pustim œez zimo odprte,«je potoæil Peter Æemva, rejec ovac le streljaj od Blejskega jezera. Na kmetiji redijo 120 plemenskih ovac, na leto pa se jim skoti øe 200 mladiœev. Œeprav je Æemva dobitnik nagrade za zgledno rejo, vse bolj dvomi v smotrnost storjenega koraka pred desetimi leti, ko je zaœel z rejo ovac. Vzrok pa ni samo divjad, temveœ tudi to, da mu oœe noœe predati kmetije in da za vsako dejanje, ki ga stori na kmetiji, potrebuje njegovo dovoljenje, je øe potoæil Æemva. Z ROGOVJEM V PAST Primorske novice, (dc). V zaœetku marca je Policijo poklical domaœin, ki je v gozdu nad Olmom sliøal presunljivo jokanje mladega srnjaka. Ko so na prizoriøœe priøli lovci in policisti, je bil srnjak øe æiv, vendar tako ranjen, da mu ni bilo veœ pomoœi. V nastavljeno æiœnato zanko se je srnjak namreœ ujel z rogovjem in se nato nekaj ur v mukah poskuøal reøiti.»to je storil nekdo, ki dobro pozna teren in natanœno ve, po kateri steœini se premika divjad,«je pojasnil predsednik LD Koper Janko Brezovnik. Kriminalisti so temeljito raziskali okolico, da bi naøli uporabne sledi, ki bi jih pripeljale do okrutnega storilca. Isti œasnik je poroœal, da je najveœ zank v okolici Dutovelj in Vrhovelj, najveœ spuøœenih psov brez nadzora pa se podi za divjadjo okrog Kriæa in Krepelj. Na tak naœin konœa kar tretjina divjadi na tem obmoœju, so prepriœani lovci.»muke, ki jih æival prestaja v zanki, so straøne,«je izjavil Silvijo Ruæiœ, gospodar LD iz Dutovelj. PROTESTNI SHOD ZARADI»BUTOVEGA AVTOGRAMA«Dnevnik, (tp). Œasnik je poroœal o napovedanem protestnem shodu v ljubljanskem parku Zvezda. Organiziralo ga je Druøtvo za osvoboditev æivali in njihove pravice, ker nasprotuje Pravilniku o odvzemu velikih zveri, ki ga je podpisal minister Franc But. Zbirali so tudi podpise pod peticijo za odpravo lova. Protestu se je pridruæila revija Mladina s komentarjem z naslovom Streljanje na slepo (Boøtjan Pihler). Komentator je med drugim zapisal, da pri nas prihodnost velikim zverem ni naklonjena, œeprav je prisotnost vseh treh zveri naøa velika primerjalna prednost in oœiten dokaz naravne ohranjenosti. Najbræ bi morali øe dodati, da tega»dokaza«brez lovcev zagotovo ne bi bilo (- op. ur.).»gospode, ki organizirajo shod, bi vpraøal, ali bodo oni plaœevali økodo, ki jo ljudem povzroœajo medvedi in volkovi, ki so poklali cele œrede ovac,«je protestni shod komentiral dræavni sekretar Joæe Sterle.»Œe bi dovoljevali razraøœanje populacije zveri po naravnih zakonitostih, bi bil njihov konflikt s œlovekom s œasom tako izrazit, da bi bil potem zaradi ostrih odzivov v javnosti potreben katastrofalen poseg,«je dodal podsekretar Mladen Berginc.»Je odstrel res edina reøitev?«se spraøuje avtor œlanka v prilogi Nedeljskega dnevnika z dne 3. marca.»koliko znamo v Sloveniji sploh ceniti lastno naravno dediøœino? Drugje, v totalnem kapitalizmu, bi jo æe zdavnaj unovœili Ali se pred tujci sploh hvalimo z najveœjim staleæem medvedov v srednji Evropi?«se med drugim spraøuje Miroslav Bertoncelj. TUJCI KUPUJEJO ZEMLJIØŒA V PARKU? Gorenjski glas, (D. S.) Direktor Triglavskega narodnega parka Janez Bizjak je seznanil javnost, kako je najveœji italijanski œasopis Corriere della Serra v nedeljo, 14. marca, objavil slikovni in pisni oglas, v katerem vabi ameriøke in italijanske investitorje v Slovenijo. Za prepriœljivost svojega vabila so vzeli krajinski motiv iz osrednjega obmoœja Triglavskega narodnega parka. Uprava TNT je protestirala, ker so brez njene vednosti zlorabili TNP za laænivo zavajanje investitorjev, saj jim ponujajo izmiøljene in za narodni park nesprejemljive priloænosti. ZDRAVILO PROTI SEBIŒNOSTI Delo, (Boris Øuligoj).»Ljubezen do ptic je zdravilo proti sebiœnosti,«je med drugim dejal Iztok Geister ob odprtju razstave ptic v koprski galeriji e-kavarne Pina. To je prva samostojna razstava Iztoka Økornika, velikega ljubitelja in poznavalca ptic, soustanovitelja koprskega ornitoloøkega druøtva Ixobrychus. Geister, letoønji dobitnik nagrade Preøernovega sklada, je opozoril na obvezno obzirnost pri fotografiranju ptic in celo na opustitev namere fotografiranja, œe bi fotografovo poœetje lahko ogrozilo zarod. REGIJSKI PARK, KI BI SE RAZTEZAL V AVSTRIJO Delo, (Primoæ Økerl).»Pet slovenskih obœin, ki segajo na obmoœje Kamniøko- Savinjskih Alp, si æe veœ let prizadeva ustanoviti regijski park, ki bi se pozneje lahko øiril øe na avstrijsko stran,«piøe avtor œlanka. Park naj bi v zaœetnem obdobju predvidoma obsegal kar 249 tisoœ kvadratnih kilometrov oziroma dve petini ozemlja vkljuœenih obœin. Avgust Lenar, direktor podjetja Logarska dolina, med glavnimi cilji poudarja simbiozo naravovarstvenih, kulturnih, socialnih in gospodarskih vsebin na mejnem obmoœju z Avstrijo. Gradnjam stacionarnih turistiœnih objektov predlagatelji niso naklonjeni, æelijo pa zagotoviti ustrezno infrastrukturo za obiskovalce, ki bi omogoœala doæivetje parka in omejila økodljive vplive na naravo. * * * V tisku smo lahko prebrali tudi zanimivo poroœilo o majhnem æivalskem vrtu v brkinski vasi Podbeæe, pribliæno kilometer od ceste Ilirska Bistrica - Podgrad. ZOO Park Kinkela je uredil Goran Kinkela, v njem pa ima okoli 30 vrst pasemskih æivali, od fazanov, okrasnih rac, pavov, prepelic, jerebic do krokarjev, muflonov, himalajske pritlikave koze, jelenov, damjakov, veveric V ljubljanskem æivalskem vrtu tehtajo moænosti za oddajo enega izmed volkov v zagrebøki æivalski vrt. Krdelo, ki ga vodi odrasel samec, tako imenovani volk alfa, namreœ preganja samca, ki je na dnu hierarhiœne lestvice, to je volka omego. Dnevnik je objavil vest, da se lastnik grosupeljske igralnice Kongo in podjetja Elektronœek iz Mengøa Joc Peœeœnik zanima za nakup Æivalskega vrsta Ljubljana, vendar mu je ljubljanski podæupan Slavko Slak odgovoril, da ZOO ni naprodaj. In øe o pismu, v katerem Stanko Vavpotiœ, predsednik Druøtva za osvoboditev æivali in njihove pravice, objavljenem v Gorenjskem glasu, med drugim svari, da bo druøtvo»uporabilo vse pravne moænosti, da do poboja na smrt obsojenih æivali ne pride«. Odstrel je po njegovem v nasprotju s slovensko ustavo, ki»temelji na krøœanski tradiciji in desetih boæjih zapovedih«. STEKLINA NA OBMOŒJU SLOVENIJE Vobdobju od 1. do 31. marca 2003 je bilo z obmoœja 33 obœin v naøi dræavi laboratorijsko preiskanih na prisotnost virusa stekline 61 æivali. Odsek za virologijo na Inøtitutu za mikrobiologijo in parazitologijo Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani je pregledal 44 lisic, 4 pse, 3 maœke, 4 goveda, 2 kuni, 2 jazbeca, divjega zajca in srno. Prisotnost virusa stekline ni bila ugotovljena pri nobeni æivali. Primoæ Koøir, dr. vet. med., svetovalec VURS III 274

5 MNENJA IN KRITIKE Ob sprejetju novega zakona o divjadi in lovstvu Foto: S. Lavriœ Diana Pri razpravah ob sprejemanju novega zakona o divjadi in lovstvu smo lahko zasledili tudi mnenja, ki lovstvo oznaœujejo in predstavljajo kot navadno in nepotrebno pobijanje divjih æivali, ki ga je treba sploh prepovedati. Tako mnenje zasledimo predvsem v mestnih okoljih, predvsem pri utopiœnih naravovarstvenikih. Sliøali smo ga tudi v parlamentarni razpravi ob sprejemanju novega zakona o divjadi in lovstvu. Taka so tudi razmiøljanja o svetosti æivljenja, o katerem piøejo posamezni filozofi, in ga nekateri nasprotniki lova povsem nerealno in nekritiœno prenaøajo na ves æivalski svet. Ker taka in podobna mnenja veœkrat sliøimo, je prav, da o tem povemo nekaj besed tudi s staliøœa lovske stroke in etike. Lovci smo, kot reœeno, predvsem v mestnih okoljih mnogokrat oznaœeni kot morilci nedolænih æivali. Tako mnenje ni samo posledica romantiziranja in idealiziranja narave, ampak je to, kot pravi dr. Sigrid Schwenk (profesorica na bamberøki univerzi sama je tudi lovka),»predvsem posledica spremenjenega odnosa do smrti. Mi smo smrt izpodrinili iz naøe zavesti. Zaradi naraøœajoœih moænosti moderne tehniœne druæbe, se je v zavesti sodobnega œloveka ugnezdila misel, da œlovek zmore vse. Edino pri smrti ni tako. Vendar zaradi napredka medicine danes skoraj nihœe v mestih ne umira doma, ampak v klinikah in bolniønicah, ne pa v krogu svoje druæine, kot je bilo to nekdaj. Zato v naøi zavesti ni veœ dejstva, da æivljenja brez smrti ni in da je vsak, ki æivi, prisiljen tudi "ubijati", da bi lahko sam preæivel.«(misli o lovski etiki.) Enakega mnenja je tudi Albert Schweitzer (Nobelov nagrajenec za mir, zdravnik, teolog, filozof) v svoji knjigi o etiki Spoøtovanje æivljenja. Med drugim piøe:»kljub odgovornosti za æivljenje œlovek zaradi svoje narave, to je potrebe po hrani, ne izkljuœuje uniœenja drugega æivljenja. Kajti œlovek je povezan v prehranjevalni verigi.«œlovek ni virtualno ne da bi kakor koli podcenjevali duøevnost ampak bioloøko bitje, le œlen v prehrambni verigi tega sveta. Niœ drugaœe tudi ni pri rastlinojedcih (vegetarijancih), kajti tudi pri rastlinah gre za æivljenje. Kdor ne verjame, naj si prebere ugotovitve kalifornijske univerze ali dræavne univerze iz Washingtona (objavljene v Der Spieglu v Hamburgu), ki ugotavljajo, da tudi rastline lahko vidijo, okuøajo, vohajo, œutijo in verjetno tudi sliøijo. Œe na kratko ponovimo rastlina je vir vsega æivljenja. Rastlina namreœ zmore s svojimi koreninami in listi iz neæivega v okolju (rudnine, minerali, ogljikov dioksid in duøik v zraku) oblikovati æivo snov samo sebe. S tem procesom pa se pravzaprav zaœne æivljenjski krog na naøem planetu: zelene rastline kot ustvarjalci ali producenti, rastlinojedi, mesojedi in vsejedi kot potroøniki in se konœa z razkrojevalci. Tako je kroæenje snovi na naøi Zemlji sklenjeno. Ker smo ljudje kot bioloøka bitja tudi del narave in œe hoœemo preæiveti, moramo te zakonitosti upoøtevati. Ne moremo æiveti od zraka in jesti zemljo. Moramo ubijati Øtevilœnost volka v Sloveniji se je obœutno poveœala. (pa œeprav je øe tako grdo sliøati) v najøirøem pomenu (od mikrobov, mrœesa, miøi in podgan do æivali in rib za hrano), da bi preæiveli. Smrt, kot pogoj za æivljenje, je osnovni zakon naøega bivanja. Bolj je vpraøanje etike in morale, do kje œlovek lahko gre v svoji porabi, da ob njem lahko preæivijo øe vse druge vrste, ki æivijo na naøem planetu. Tu pa so lahko resne teæave, s katerimi se dandanes sreœuje naøa civilizacija. Spoznajmo, kako v lovstvu reøujemo omenjene teæave. Povedati moramo, da lovstvo skrbi predvsem za prostoæiveœi æivalski svet in ne za domaœe æivali. Nasprotniki lova, na æalost, ne poznajo nekaterih osnovnih zakonitosti æivalskega sveta, zaradi katerih so potrebni povsem razliœni pristopi tako do domaœih kot do divjih æivali. Pri domaœih æivali je pomemben vsak posamezen osebek, za katerega je treba skrbeti. Pri prostoæiveœi divjadi pa je pomembna populacija kot celota v tesni povezanosti z okoljem, v katerem æivi, ne pa posamezna æival. V sedanji kulturni krajini sluæi lov v ekoloøki nujnosti, da se ohra- ni ravnovesje med populacijami divjih æivali in okoljem, v katerem æivijo. Zato odstrel posamezne æivali, ki je nujno potreben zaradi preseæenega bioloøkega ali ekonomskega maksimuma, glede na okolje, v katerem æivijo, ni v nobenem nasprotju z ohranitvijo vrste. Nasprotno, pomaga, da posamezna æivalska vrsta preæivi in se ohrani. Nujno potrebno usklajevanje populacij divjih æivali z okoljem kulturne krajine, v 275

6 MNENJA IN KRITIKE katerem æivijo, je pomembna naloga lovske organizacije. Nasprotniki lova nenehno poudarjajo, da to ni potrebno, ker se narava sama lahko uravnava in usklajuje. Œlovek kar teæko verjame, da pri utopiœnih naravovarstvenikih lahko zasledimo toliko nepoznavanja nekaterih osnovnih realnosti naøega vsakdanjega æivljenja. Saj vendar ne æivimo v ekvatorialni Afriki ali sibirski tajgi, kjer ni veœjih œloveøkih naselij in drugih œlovekovih posegov v naravno okolje. Tam narava res lahko in tudi dejansko sama uravnava æivljenje vseh æivih bitij, ki æivijo tamkaj. To pa ni mogoœe v Sloveniji ali veœjem delu Evrope z gosto poseljenostjo, razvitim kmetijstvom in drugo infrastrukturo. Œlovek, ki æivi v kulturni krajini, mora urejati celotno obmoœje svojega bivanja in podroœje æivljenja, od kmetijstva, gozdarstva, industrije, infrastrukture itn., œe æeli ohranjati sedanji nivo æivljenja. Zato populacije divjih æivali, ki æivijo v kulturni krajini, niso pri tem nobena izjema. Tudi zanje velja, da jih mora œlovek usklajevati z okoljem, v katerem æivijo. Pojav mnoæiœnih bolezni, ki se pojavljajo zaradi neurejene øtevilœnosti z zmogljivostjo okolja, to mnenje samo potrjuje. Delovanje œloveka v kulturni krajini, v kateri æivi in dela, v doloœeni meri zagotovo pomeni zmanjøevanje moænosti za neomejeno æivljenje divjih æivali, je pa seveda nujno za preæivetje œloveøke vrste. Pri uravnavanju je toliko pomembnejøa vloga lovske organizacije. Zdajønje lovstvo s svojo dejavnostjo (lovom v najøirøem pomenu) skrbi za usmerjanje razvoja divjadi vseh vrst zaradi ohranjanja bioloøke pestrosti in ekoloøkega ravnovesja. Nadalje skrbi za usklajevanje razvoja in øtevilœnosti divjadi s œlovekovimi dejavnostmi. Divjad kot obnovljivi naravni vir tudi izkoriøœamo, vendar moramo povedati, da so dandanes pri lovstvu ekonomski 276 Foto: S. Lavriœ Diana uœinki podrejeni naravovarstvenim ciljem. Divjad je ogroæena predvsem zaradi uniœenega naravnega okolja (habitatov), ne pa zaradi lova v oæjem pomenu besede. Ravno nasprotno je: œe ne bi bilo lovske organizacije, marsikatere æivalske vrste ne bi imeli veœ (tako kot veœji del Evrope nima medveda, volka, risa). Razumem, da imajo lahko posamezni ljudje etiœne pomisleke proti pobijanju æivali, vendar ni logiœno in poøteno, da takøna vpraøanja razœiøœujemo pri lovstvu. Kajti, œe æe govorimo o nujnem ubijanju, je v primerjavi z zakoli in pri industrijskem ubijanju æivali lov øe najbolj human naœin usmrtitve, saj æival dobrega (natanœnega) strela niti ne sliøi in ne œuti, zato si øe najmanj zasluæi kakrøno koli obsodbo. Poleg tega se œlani naøe lovske organizacije pri lovu (v najøirøem pomenu besede) ravnajo po doloœilih Etiœnega kodeksa, ki je obvezen za vse œlane in ga lovci natanœno upoøtevamo. Za ponazoritev omenjam samo dve zahtevi iz kodeksa: lovec se mora ravnati do æive ali mrtve divjadi humano in spoøtljivo ter po strokovnih smernicah; in drugo, pri lovu najprej velja presoja, kaj smemo in ne kaj zmoremo. Posamezni ekscesni primeri, ki jih tudi zasledimo v lovstvu, tako kot na drugih podroœjih, v niœemer ne zmanjøajo pomena doloœil Etiœnega kodeksa in ravnanja lovske organizacije. Etiœni kodeks slovenskih lovcev je dokaz resniœnega upoøtevanja etiœnih meril pri nujnih posegih v naravo, s katerim se lahko upraviœeno ponaøamo prvi in smo glede tega pred preostalim svetom. Kje je øe lovstvo v nekaterih dræavah, v primerjavi z naøim lovstvom!? Marsikje gre lahko vsak, brez potrebne lovske izobrazbe (pri nas mora vsak, ki hoœe biti lovec, opraviti zahteven lovski izpit in dveletno pripravniøtvo) v trgovino, kupi oroæje, na obœini ali dræavnem uradu kupi øe dovoljenje za odstrel doloœene divjadi in stvar je urejena. Da konœam: dejanski problemi glede»pobijanja«æivali so predvsem v æivinoreji, na perutninskih obratih ali pri pridobivanju krzna od gojenih æivalih, kjer so etiœni standardi podrejeni ekonomskim, nikakor pa ne pri lovstvu, ki je, vsaj pri nas v Sloveniji, izrazito naravovarstveno usmerjeno. Andrej Leviœnik

7 Zavarovanje v lovstvu Najprej izrekam priznanje vodstvu naøe organizacije in uredniøtvu Lovca za objavljanje poroœil tudi s sej UO LZS in o delovanju izvrøevalcev nalog LZS, s katerimi nas sproti seznanjajo o pomembnih vpraøanjih, ki jih obravnavajo. Omogoœajo nam, da lovci lahko izraæamo tudi svoja mnenja in predloge, obenem pa zmanjøujejo nevarnost»zapiranja«organizacije v ozek krog. Na 12. seji, ki je bila , so œlani UO obravnavali tudi predlog o zavarovanju lovcev in razpravo zakljuœili:»uo ugotavlja, da obvezno zavarovanje v Sloveniji ni predpisano, zato je odloœitev o tovrstnem zavarovanju prepuøœena odloœitvi vsakega posameznega lovca.«zakaj ponovno odpiram to vpraøanje? Lani sem v dveh prispevkih za Lovca napisal, da je bila v socialistiœni ureditvi osebna odgovornost zelo socializirana, v sedanji druæbeni ureditvi pa solidarnost vse bolj plahni. Odgovornost in odøkodninski zahtevki se prenaøajo na posameznika, na odgovornega storilca. Odøkodnine za økode so velike in se øirijo ter veœajo. Nedavno je bila ukinjena obvezna vojaøœina, kjer so se mladi urili v varnem ravnanju z oroæjem. Tega zdaj ni veœ! Z novim zakonom o oroæju se je v lovskih vrstah zelo poveœalo øtevilo nevarnega kratkocevnega oroæja. Dandanes je tehniœna brezhibnost lovskega oroæja zelo dobra in strogo nadzirana, nesreœe pa se prav lahko zgodijo pri upravljanju z oroæjem. Poleg tega smo lovci in drugi pri lovskem udejstvovanju izpostavljeni veœjemu tveganju. Moænost nesreœ in poøkodb je veœja od obiœajne, s tem pa tudi odgovornost lovcev in lovskih druæin. Iz navedenega lahko povzamemo, da se sreœujemo z zadevami, ki lahko posameznega lovca ali lovsko druæino gmotno uniœijo. Sedaj, ko»gremo novim œasom in Evropi naproti«, ne bi smeli prepustiti tako pomembnih zadev»odloœitvi vsakega posameznega lovca«! Naj navedem, kako imajo to urejeno nekatere druge lovske organizacije. V Nemœiji in Avstriji ne sme nihœe loviti brez veljavne lovske dovolilnice (po novem tudi pri nas). Pridobiti jo je mogoœe za vsako lovsko leto, œe izpolnjuje z zakonom doloœene pogoje in plaœa premijo za odøkodninsko zavarovanje za doloœeno viøino jamstva. V Smernicah za odstrel divjadi Koroøke lovske zveze 2003/04 je opisano zavarovanje, ki ga zelo skrœeno povzemam. Lovsko økodno (odøkodninsko) zavarovanje pokriva zavarovanje za: a) œlana Zveze in lovskega prireditelja, b) vodnika do treh lovsko uporabnih psov, c) sokole in tveganja sokolarjenja, d) lastnika in uporabnika strelnega oroæja in streliva, œetudi ni na lovu, e) lov s pastmi, œe se spoøtujejo predpisi, f) obstoj in uporabo lovskih naprav, ki se uporabljajo izkljuœno za lovske namene, g) malomarno prekoraœitev samoobrambe, h) malomarno prekoraœitev dovoljenj za odstrel maœk in psov. Økodno zavarovanje jamœi po pogodbi za œlane Zveze (leta 2001 je bilo œlanov) v pavøalni zavarovalni viøini ( sit) za økode na osebah in reœeh. Letna œlanska premija znaøa 11 (2.618 sit). Lovsko nezgodno zavarovanje pokriva nezgode: a) pri izvrøevanju lova, b) za œlane Zveze pri njenih prireditvah in pogrebih œlanov, Foto: B. Goljat c) pri strelskih prireditvah in rokovanju z oroæjem, d) na poti do in od a), b), c). Zavarovalna vsota znaøa za primer smrti ( SIT), za trajno invalidnost pa ( SIT). Zavarovanje zajema (za smrt ali invalidnost) tudi posledice boja z divjimi lovci in posledice bolezni (otroøka paraliza, klopni meningitis, steklina, borelija). Letna premija znaøa 2,98 (700 SIT). Salzburøka lovska zveza (vir: Smernice za odstrel divjadi œlanov) ima podobno zavarovanje, vendar za drugaœne zneske. Poleg obveznega lovskoøkodnega zavarovanja so lovci zavarovani øe lovsko nezgodno, za tveganje pri prometu z divjaœino in za pravno zaøœito pri zadevah iz lovstva. Økodno zavarovanje jamœi tudi za økode, ki jih povzroœi medved. V nezgodnem zavarovanju niso zajete posledice otroøke paralize in klopnega meningitisa. Nemøki zvezni lovski zakon (zadnja novela ) doloœa, da se letne lovske dovolilnice ne izda osebi, œe nima poleg drugih pogojev sklenjenega tudi økodnega zavarovanja za jamstvo v viøini najmanj DM (pribl , SIT) za økode na osebah in najmanj DM (pribl , SIT) za materialno økodo. Visoke zavarovalne vsote in obseæna zavarovanja na Zahodu, ki so delno doloœene z zakonom, delno pa sklenjene s skupno prostovoljno odloœitvijo lovcev, kaæejo na resnost lovskega tveganja pa tudi na velike odøkodninske zahtevke oøkodovancev. Pomislimo na jutriønji dan, ki je zelo blizu! Ni pomembna samo odgovornost lovcev, pomembna je zaøœita vseh ljudi in njihovega premoæenja. Œe je novi zakon zavarovanje prezrl, priporoœam, naj skuøa to urediti Lovska zveza Slovenije. Odgovornost za økodo ob trku divjadi z motornim vozilom ureja Zakon o divjadi in lovstvu v 54. œlenu. Menim, da je nova razmejitev odgovornosti zelo razumna in da ne bo ob primernem tolmaœenju zakona ter pripravi ustreznih navodil za upravljavce loviøœ veœjih zapletov. V tem zakonskem œlenu je ugodno urejeno tudi povraœilo økode, ki jo v obmejnih loviøœih povzroœi jelenjad in divji praøiœi, ter økode, ki jo povzroœijo zavarovane vrste sesalcev in ptic. Za plaœilo druge økode na kmetijskih in gozdnih kulturah, kjer so le-te obœutne, pa brez rezervnih skladov v lovskih druæinah ne bo ølo! Bruno Skumavc Kranj 277

8 MNENJA IN KRITIKE Nepopravljiva økoda øe z naøe strani Odgovor na œlanek v Lovcu, 2/2004 V reviji Lovec, øt. 2 /2004, v svojem prispevku Nepopravljiva økoda pisec Mirko Skudnik iz Meæice nekorektno prikazuje dejstva in zakljuœke o gospodarjenju z gozdom na rastiøœu divjega petelina Najberæevo. Prav tako prilagaja v korist svojega videnja opisanih dejstev statistiœne podatke o gibanju øtevilœnosti populacije divjega petelina na tem rastiøœu z namenom zavajanja javnosti in oœrniti strokovne sluæbe, ki skrbijo na tem obmoœju za gospodarjenje z gozdom. Zaradi vsega zapisanega Zavod za gozdove Slovenije, Obmoœna enota Slovenj Gradec, Krajevna enota Œrna (nadalje ZGS) odgovarja piscu tega prispevka z namenom seznaniti bralce te revije o dejanskem stanju o gospodarjenju z gozdovi, njegovim stanjem in stanjem prostoæiveœih vrst divjadi ter njihovem æivljenjskem okolju na poboœjih Pece. Mnenje ZGS je, da je sodelovanje med gozdarji in lovci na Koroøkem æe leta dobro. Z nastankom ZGS leta 1994, katerega je dræava Slovenija zadolæila za nosilca naœrtovanja v lovstvu, je to sodelovanje postalo øe tesnejøe in øe bolj konkretno. Tako lovci sodelujejo z ZGS pri naœrtovanju ukrepov v populacijah divjadi in pri ukrepih v njihov æivljenjski prostor. Øe posebno dobro je sodelovanje z lovskimi druæinami Dravograd, Libeliœe, Pogorevc, Koprivna - Topla in Bistra pri izvedbi ukrepov za izboljøanje æivljenjskih razmer gozdnih kur. Seveda pa so posamezni lovci, ki ZGS ne sprejemajo kot strokovno institucijo za naœrtovanje v lovstvu, saj so bili prej kot funkcionarji v lovskih druæinah, lovskogojitvenih bazenih in lovski zvezi dosti pomembnejøi. Eden takih je tudi pisec œlanka v drugi øtevilki Lovca, znano pa je tudi njegovo vsesploøno negativno mnenje do ZGS. Na Koroøkem se je skoraj vsako spomlad od leta 1991 ugotavljala øtevilœnost divjega petelina (za leta 1996, 1997 in 2001 ni podatkov). Za leti 1999 in 2000 so bili podatki uporabljeni za nalogo Divji petelin v Sloveniji in imamo podatke po rastiøœih. Za vsa druga leta je bilo øtetje po Karavanøkem sporazumu in so na voljo le podatki o øtevilu divjega petelina skupaj za lovske organizacije. Po podatkih lovskogojitvenega bazena Meæica od leta 1991 je stanje øtevila divjih petelinov in kur v LD Peca takøno, kakrønega prikazuje graf 1. Podatki iz grafa 1 kaæejo najveœji padec øtevila v letu 2000, in sicer za dva petelina. To zmanjøanje je nastalo pred dograditvijo novih in rekonstrukcijo nekaterih obstojeœih vlak za redno seœnjo v letu 2002 in pospravilo vetroloma in snegoloma v letu V letu 2003 bi se moralo øtevilo petelinov na rastiøœu Najberæevo po podatkih avtorja œlanka glede na leto 2002 skoraj razpoloviti, œesar pa podatki LD Peca ne potrjujejo. Spraøujemo se, katerim podatkom verjeti: tistim o takønem padcu øtevila petelinov, s katerimi æeli avtor diskreditirati ZGS in izvajalsko podjetje Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, ali Graf 1: Spreminjanje øtevila divjih petelinov in kur v LD Peca od leta 1991 do 2003 to, naj odloœa, katero drevo bo izbrano za posek? O tej pravilnosti naj presojajo gozdarji, ne pa vsak, ki se mu to zahoœe, ker je gospodarjenje z gozdom kompleksna zadeva, ki zahteva veliko znanj. Tudi œas seœnje je bil po obdobju rastitve divjega petelina. Œe bi bil Skudnik korekten, ne bi zapisal, da so vlake zgrajene in drevesa posekana cik-cak, ker tega tu ni. Æe iz posnetkov pisca je lepo vidno, da to niso nekakøni grobi posegi v sestoj (majhna viøina breæine, minimalna øirina voziøœa in primeren naklon). Za gradnjo se je uporabila najprimernejøa tehnologija oziroma stroj bager. Piscu verjetno ni znano, da se vlaka tretira kot del gozda in po njeni izgradnji je veœji dostop svetlobe in toplote, kar lahko pomeni veœjo pestrost rastlinna. Teh je na obmoœju krajevne enote Œrna 43. Znano pa je, da je populacija divjega petelina na naøem obmoœju ena najbolj øtevilœnih in stabilnih v Sloveniji. V pojasnilo k œlanku øe nekaj podatkov. O omenjeni nenaœrtni in nestrokovni gradnji gozdnih vlak in ugibanjem o pravilnosti gozdarjeve izbire dreves za posek je naø odgovor naslednji: vsi posegi v tem predelu gozda so bili naœrtovani z gozdnogospodarskim naœrtom gospodarske enote Meæica, detajlno pa z gozdnogojitvenim naœrtom in tudi strokovno opravljeni. Prav tako tudi izbira dreves za posek. Kdo drug kot pa gozdar, ki je izobraæen za tistim visokim, zapisanim tudi v œlanku, s katerimi avtor æeli prikazati veœje øtevilo od uradnih evidenc. Pisec navaja veœ petelinov na omenjenem rastiøœu, kot pa jih LD Peca prikazuje evidenœno na vseh rastiøœih skupaj. Zima 2002/2003 je bila za koroøke gozdove zelo katastrofalna, saj je bilo na Pohorju, Koøenjaku, Urølji Gori, Smrekovcu, Oløevi in Peci izredno veliko poøkodb sestojev zaradi vetroloma in snegoloma. Na obmoœju krajevne enote ZGS Œrna je bilo tako poøkodovane m 3 bruto lesne mase. Od tega je bilo za 6125 m 3 bruto lesne mase vetrolomov in 9858 m 3 bruto lesne mase snegolomov. Na obmoœju rastiøœa Najberæevo pa sta veter in sneg podrla 300 m 3 lesa. Vso to maso smo gozdarji v letu 2003 tudi pospravili. Velika veœina tega lesa je bila nad nadmorsko viøino 1200 m, to je v obmoœjih rastiøœ divjega peteli- 278

9 MNENJA IN KRITIKE skih in æivalskih vrst. Torej njena zgraditev ne pomeni vedno samo negativnih posledic, œe zanemarimo laæjo dostopnost in s tem cenejøo seœnjo in spravilo lesa. Øirøe obmoœje rastiøœa divjega petelina Najberæevo na Peci je veliko 148,91 ha in je na nadmorski viøini nad 1100 m. Od tega je 90,93 ha gospodarskega gozda, 57,98 ha pa varovalnega gozda. Konkretno v teh varovalnih gozdovih ni gozdnih prometnic (vlak in gozdnih cest). V gospodarskih gozdovih na tem rastiøœu je gozdna proizvodnja glede na terenske razmere (relief, nagib, skalovitost ) mogoœa le kot kombinacija roœnega in traktorskega spravila. Æiœno spravilo zaradi manjøih koncentracij seœenj veœinoma ne pride v poøtev. Koncentracije seœnje so v teh gozdovih manjøe predvsem zaradi zagotavljanja œim manjøih negativnih vplivov na ekosistem kot celoto. Povsem izogniti pa se tem vplivom v gospodarskih gozdovih, kjer se gospodari v smislu pridobivanja lesa, ne bomo mogli. Ker so poøkodbe v sestojih pri roœnem spravilu zelo velike, si prizadevamo, da bi bilo tega spravila œim manj. Zato, da pa je traktorsko spravilo mogoœe na teh terenih, je treba zgraditi primerno mreæo gozdnih vlak (primarnih in sekundarnih). Pred dograditvijo novih vlak v letu 2002 je bila gostota vlak na hektar gospodarskega gozda na rastiøœu Najberæevo 31 m. Po novogradnji vlak v letu 2002 se je dolæina vlak na hektar poveœala na 45 m. Ta podatek pove, da vlake v tem gozdu niso tako na gosto, kot omenja Skudnik. Pri seœnji in spravilu ni bila poøkodovala nobena steza, œe pa sta veter in sneg v zimi 2002/2003 podrla drevesa prek steze in ta drevesa v aprilu øe niso bila pospravljena, bi pisec œlanka lahko oziroma moral vedeti, zakaj. Seveda zato, ker se v œasu rastitve zagotavlja mir na rastiøœih divjega petelina. Gozdna proizvodnja (tudi pospravilo po vetrolomih in snegolomih) se na rastiøœih petelina, œe ni zelo velike nevarnosti napada oziroma gradacije podlubnikov, prestavi v obdobje po juniju. Za vse sanacijske seœnje v letu 2003 je bil izdelan naœrt sanacije vetrolomov in snegolomov. V njih se je upoøteval æivljenjski ritem divjega Foto: M. Pogaœnik Diana petelina, ki zahteva popolni mir v œasu rastitve, gnezdenja in vzreje kebœkov. Zaradi velikih koliœin in nevarnosti napada podlubnikov pa tega v popolnosti ni bilo mogoœe upoøtevati. O tem se je ZGS z vsemi vodstvi LD pogovoril in jih o tem pisno obvestil. V problematiko reøevanja problema je bil vkljuœen tudi gozdarsko-lovski inøpektor, pristojen za to obmoœje. Negativni vpliv na populacijo divjega petelina s strani veœje gozdne proizvodnje je na Najberæevem praviloma izraæen vsakih let. Se pa spraøujemo, koliko k negativnim vplivom (verjetno ne malo) na naøo najveœjo gozdno kuro oziroma na njeno populacijo vplivajo zelo pogoste vsakoletne motnje s strani lovcev in drugih posluøalcev petelinov in obiskovalcev tega prostora v najbolj obœutljivem obdobju, kar je za tako ogroæeno vrsto, kot je divji petelin, lahko tudi zelo pomembno in hkrati moteœe za æivljenje. Poleg tega je tudi strokovno vpraøljivo postavljanje krmiøœ za jelenjad in srnjad v petelinova rastiøœa. Na rastiøœu Najbræevo sta npr. v centru rastiøœa na razdalji slabih 300 m kar dva takøna objekta, ki ju polni celo pisec sam. Ob upoøtevanju, da se srnjad in jelenjad v zimskem obdobju ne zadræuje tako visoko, saj se umakne v zimovaliøœa, ki so niæje in na bolj juænih ter toplejøih legah, kot je Najberæevo, je krmljenje øe bolj nesmiselno in v nasprotju z usmeritvami lovskogojitvenih naœrtov. Upamo, da bo Mirko Skudnik v prihodnje z veœ posluha prisluhnil strokovnim odloœitvam gozdarjev, ki niso iz trte zvita, saj temeljijo na poznavanju gozda kot celote ekosistem. S tem odgovorom konœujemo to razpravo v reviji Lovec. Milan Golob, univ. dipl. inæ. gozd., vodja Krajevne enote Œrna Tone Pridigar, univ. dipl. inæ. gozd., vodja Odseka za gozdne æivali in lovstvo 279

10 OSREDNJI SLOVENSKI REGISTER VELIKE LOVNE DIVJADI IN VELIKIH ZVERI V SKLOPU NOVEGA LOVSKEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA Na pobudo Univerze v Ljubljani oz. njenega Oddelka za gozdarstvo in obnovljive vire je Komisija IO LZS za veliko divjad predlagala Izvrønemu odboru LZS uveljavitev novega Osrednjega Slovenskega registra velike lovne divjadi in velikih zveri. Izvrøni odbor je na svoji seji sprejel sklep o sodelovanju LZS pri vodenju tega registra, s œimer je njegovo vzdræevanje postalo ena od rednih zadolæitev vseh lovskih druæin. Pri vodenju registra loœeno sodelujejo tudi gojitvena loviøœa Zavoda za gozdove Slovenije. Podatki, zbrani v loviøœih lovskih druæin, so prvenstveno namenjeni Lovski zvezi Slovenije, pod dogovorjenimi pogoji pa bodo na voljo tudi drugim uporabnikom. Register je bil æe predstavljen predstavnikom obmoœnih lovskih zvez. Vkljuœen bo tudi v novi lovski informacijski sistem LIS. V registru bo vodena enotna evidenca o izloœitvah vsej uplenjeni ali drugaœe izloœeni (pogin, povoz, ipd.) veliki divjadi in o velikih zvereh v Sloveniji. Vkljuœeval bo naslednje æivalske vrste: jelenjad Cervus elaphus, srnjad Capreolus capreolus, gamsa Rupicapra rupicapra, alpskega kozoroga Capra ibex, damjaka Dama dama, muflona Ovis musimon, divjega praøiœa Sus scrofa, rjavega medveda Ursus arctos, volka Canis lupus in risa Lynx lynx. V njem bomo zbirali podatke o: lovski organizaciji (LD, LGO, ZLD), bioloøki vrsti, spolu, bioloøki in transportni telesni teæi, ocenjeni starosti, trofejni vrednosti (toœke), geografski lokaciji (øifra kvadranta) in datumu uplenitve oz. izloœitve æivali, kar v bistvu, razen podatka o natanœni geografski lokaciji kvadrantu æe vodimo v evidenœnih knjigah odstrela. Enoten, trajno vzdræevan register bo osnova za prihodnje spremljanje uspeønosti upravljanja populacij divjadi in velikih zveri na veœ nivojih (LD oz. GL; LGO oz. ZLD, dræava) in za prihodnje øtudije: (1) o obmoœjih razøirjenosti ter prostorski spolni in starostni zgradbi populacij divjih æivali, (2) o odnosih med zgradbo æivljenjskega okolja divjadi in njenega telesnega in zdravstvenega stanja ter njene trofejne vrednosti, (3) o povezavah med populacijskimi znaœilnostmi (npr. gostoto) in økodami na kmetijskih povrøinah ali poøkodbami gozda, (4) o odnosih med razliœnimi æivalskimi vrstami ipd. Te podatke bomo zaœeli beleæiti maja V evidenœne knjige odstrela velike divjadi poleg drugih, æe doslej beleæenih podatkov, v rubriko»opombe«vpiøete tudi geografsko lokacijo (øifro kvadranta!) uplenitve ali izloœitve æivali. Na osnovi te lokacije bomo lahko podatke o znaœilnostih izloœenih æivali (npr. telesna teæa, trofejna vrednost) v okviru geografsko-informacijskega sistema povezali s podatki o zgradbi æivljenjskega okolja æivali (npr. nadmorska viøina, deleæ gozda, zgradba in vrsta gozda). Vsem lovskim druæinam bomo pravoœasno poslali zemljevid lovske druæine v merilu 1 : z vrisano mreæo kilometrskih kvadrantov in øifrantom, ki jih je pripravila Biotehniøka fakulteta. Zemljevidom bodo priloæena natanœna navodila za izpolnjevanje. Ocenjujemo, da bodo tako zbrani podatki in omenjene naœrtovane raziskave dober pripomoœek in izhodiøœe za kakovostnejøe upravljanje z lovnimi vrstami velike divjadi in z velikimi zvermi ter njihovega æivljenjskega okolja. Seveda pa je osnovanje registra in uspeh naœrtovanih raziskav odvisen predvsem od vaøega odziva in sodelovanja. Za vaøe sodelovanje se vam æe vnaprej najlepøe zahvaljujemo! Øtefan VIRJENT, predsednik IO Lovske zveze Slovenije Mag. Klemen JERINA, univ. dipl. inæ. gozd. BF, Oddelek za gozdarstvo kontaktna oseba, tel.: 031/ Foto: S. Lavriœ Diana

11 Foto: G. Bolœina Diana Pomen sodelovanja lovcev pri zatiranju stekline v Sloveniji O povzroœitelju stekline Steklina je bolezen vseh toplokrvnih æivali in œloveka in jo povzroœa virus. Virus stekline ni povsem enoten; posamezni izolati iz razliœnih delov sveta se med seboj delno razlikujejo, vendar za vse velja enotno naœelo, da se v primeru okuæbe in pojava kliniœnih znamenj bolezen konœa s poginom oziroma smrtjo. Znanstveniki so posamezne izolate na podlagi opravljenih analiz virusnega genoma razdelili v sedem razliœnih skupin: standardni virus stekline (genotip 1), Lagos (genotip 2), Mokola (genotip 3), Duvenhage (genotip 4), EBL1 (genotip 5), EBL2 (genotip 6) (European Bat Lyssavirus) in ABL (genotip 7) (Australian Bat Lyssavirus) (1). V Evropi so bili doslej ugotovljeni le primeri stekline, povzroœeni z genotipom 1, ki je sicer razøirjen po vsem svetu, ter oba evropska netopirska tipa stekline. Virus se najpogosteje prenaøa v primeru ugriza s slino okuæene æivali. Vhodno mesto virusa so lahko tudi sluznice ali poøkodovana koæa. Ko virus vstopi v telo, po æivœevju potuje v osrednji (centralni) æivœni sistem. Okuæba povzroœi vnetje moæganov (encefalitis), ki se konœa s smrtjo gostitelja. V œasu bolj ali manj prikritih bolezenskih znamenj pa æival izloœa virus predvsem s slino, s œimer je omogoœen krog øirjena okuæbe. V Evropi se poveœuje odstotek okuæb ljudi z virusom stekline, in sicer zaradi potovanj v dræave, kjer je steklina zelo razøirjena. V letu 2001 so iz Anglije poroœali o dveh primerih stekline pri œloveku. V obeh primerih je bil vzrok smrti ugriz steklega psa zunaj Evrope. Umrla œloveka nista bila cepljena, niti po ugrizu nista bila zdravstveno obravnavana. Tudi primer s Øvedske govori o okuæbi po ugrizu steklega psa na Tajskem. Inkubacija je bila dolga tri mesece, potek bolezni pa je trajal 18 dni. Zadnji primeri stekline pri œloveku v Sloveniji so bili ugotovljeni v petdesetih letih. V obdobju od l do 1950 pa je na obmoœju Slovenije po dosegljivih podatkih zaradi okuæbe z virusom stekline umrlo 13 ljudi. Najpomembnejøi vektor stekline v srednji Evropi je navadna lisica (Vulpes vulpes). Oblika stekline, razøirjena med populacijo lisic, je bila najprej ugotovljena ob nemøko-poljski meji v letu V Sloveniji pa je bila najprej ugotovljena leta 1973 na obmoœju Prekmurja. Leta 1979 je Slovenijo dosegel nov val stekline, in sicer iz Avstrije. Prvi primeri so bili ugotovljeni v Zgornji Savski dolini, v letu 1980 æe v okolici Ljubljane, nato pa se je hitro øirila proti jugu. Od tedaj smo lahko vseskozi ugotavljali primere stekline tako pri divjih æivalih kot tudi pri domaœih. Cepljenje lisic V svetu pa tudi pri nas zatiranje stekline z zmanjøevanem populacije lisic ni prineslo zadovoljivih rezultatov, zato so zaœeli s cepljenjem lisic. V sedemdesetih letih so raziskovalci predstavili nov koncept zatiranja stekline, ki temelji na aktivni imunizaciji lisic po peroralni poti (prek ust). Prvo uspeøno poskusno cepljenje (vakcinacija) lisic v naravi je bila opravljeno v Øvici leta Leta 1985 so se v dræavah Evropske unije odloœili za enotno zatiranje stekline pri divjih æivalih. Uporabljali so razliœna cepiva (vakcine), najveœ pa tista, ki vsebujejo spremenjene æive oslabljene viruse stekline, ki pri æivalih ne povzroœijo obolenja, spodbujajo pa nastanek protiteles. V Sloveniji smo zaœeli s peroralno vakcinacijo lisic æe v letu 1988, sistematiœno, na obmoœju celotnega ozemlja, pa v letu 1995, in sicer smo takrat vabe odmetavali z letali in ne s pomoœjo lovcev kot v prvem obdobju, ko so jih ti po- 281

12 lagali po terenu. Naroœnik in usklajevalec tovrstnega cepljenja je Veterinarska uprava Republike Slovenije. Vabe odmetavajo z viøine 300 do 500 m. Naœin polaganja so nekoliko spremenili, saj je pot letal najprej potekala v vzporednicah v razdalji 1000 m, gostota izmetavanja pa je bila od 18 do 20 vab s cepivom na km 2. Sedaj uporabljajo sistem kriænega naleta, ker na tak naœin zajamejo veœjo populacijo lisic. Cepljenje opravljajo vsako pomlad in jesen. Prvotno so priporoœali opraviti pomladansko razporeditev vab marca in aprila, vendar se je izkazalo, da v tem œasu øe ni mogoœe zajeti tudi mladih lisic. Zato je v naravi v poletnem obdobju pa vse do jesenskega polaganja vab zelo visok odstotek necepljenih lisic, kar pomeni nevarnost ohranjanja bolezni. Sedaj priporoœajo spomladansko cepljenje prestaviti na konec pomladi, to je na zaœetek junija, ko si mlade lisice æe samostojno iøœejo hrano in jim na tak naœin omogoœimo, da se cepijo. Teæava nastane zaradi visokih dnevnih temperatur, ki so ponavadi v tem œasu, saj je cepivo slabøe obstojno pri visokih temperaturah. Zdaj je na træiøœu æe mogoœe kupiti cepiva, ki so odporna proti visokim temperaturam (so termostabilna). Zato bo premik pomladanskega polaganja mogoœ tudi pri nas. Uporabljamo dve vrsti cepiv (vakcin), in sicer: zahodno od Ljubljane polagajo vakcino Lysvulpen (Bioveta, Œeøka Republika), ki vsebuje vakcinalni sev SAD- Bern, vzhodno od Ljubljane pa vakcino Fuchsoral, izdelano v Nemœiji, ki vsebuje sev SAD B19. Od leta 2000 oprav- Slika 1: Prikaz obmoœij, kjer smo v letu 2003 opravili cepljenje lisic. Slika 2: Geografska porazdelitev vzorcev, preiskanih na steklino v letu ljamo cepljenje le v juænem in jugovzhodnem delu Slovenije (slika 1), ker na Gorenjskem æe vse od leta 1998 ni bilo ugotovljenega primera stekline pri divji æivali. Kontrola uspeønosti cepljenja Program cepljenja lisic prek ust predvideva tudi doloœanje uspeønosti vakcinacije, ker analiza dobljenih rezultatov omogoœa naœrtovanje optimalne strategije polaganja vab v prihodnje. Æe ob samem izmetavanju vab je izvajalcu v pomoœ raœunalniøki naœin kontrole odmetavanja vab z letal, kar omogoœa kontrolo mesta odmeta in gostoto odmeta cepiva. Pomemben pokazatelj uspeønosti cepljenja je vsekakor øtevilo ugotovljenih primerov stekline na doloœenem obmoœju. Ugotovljeni primeri so odvisni od øtevila uplenjenih in nato testiranih lisic. Nujno bi bilo treba na steklino preiskati vse lisice, ki se nenormalno obnaøajo, se zateœejo v naselja, se spopadejo s psi, ne da bi pri tem kazale znamenja strahu, ipd. Po priporoœilih strokovnjakov je treba v laboratorijsko preiskavo poslati vsaj 8 lisic na 100 km 2 povrøine, da lahko s statistiœno gotovostjo spoznamo stanje bolezni na doloœenem obmoœju. Uspeønost cepljenja doloœamo tudi na osnovi rezultatov preiskav krvnih vzorcev uplenjenih lisic, to je na protitelesa proti virusu stekline, ter doloœanju biomarkerja v kosti lisic. V ovoju cepiva je posebna snov, tako imenovani biomarker, ki se po zauæitju vgradi v kost lisice. Pri uplenjeni lisici lahko na tak naœin natanœno doloœimo, ali je doloœena æival zauæila vabo ali ne. Poleg tega vsaka cepljena æival na cepivo odreagira s tvorbo specifiœnih protiteles, ki jih lahko doloœamo v krvi ali telesnih tekoœinah uplenjene lisice. Dosedanje izkuønje kaæejo, da se øirjenje stekline znotraj populacije lisic zaustavi, ko doseæemo vsaj 75 % precepljenost lisic, kar pomeni, da je 75 % lisic zaøœitenih pred steklino. Od leta 1995, torej po zaœetku cepljenja lisic na celotnem obmoœju Slovenije, se je øtevilo ugotovljenih pozitivnih primerov stekline drastiœno zmanjøevalo in v letu 2003 doseglo le 8 steklih æivali. V tem obdobju cepljenja se je v letu 1999 krivulja ugotovljenih primerov ponovno dvignila zlasti v jugovzhodnem predelu Slovenije. S spremembo strategije polaganja vab smo v letu 2002 dosegli omejitev pojavljanja stekline do mejnega obmoœja z Republiko Hrvaøko, kjer takønega cepljenja ne opravljajo. Zanimivo je, da je v letu 1998 znotraj obmoœja cepljenja ostalo æariøœe stekline (na obmoœju obœine Domæale 12 primerov). V letu 1999 smo ugotovili le 6 primerov stekline v obmejnem obmoœju z Republiko Hrvaøko. V letih 2000 in 2001 se je øtevilo ugotovljenih primerov stekline zopet nekoliko poveœalo in tudi v letu 2001, ko je bilo 135 ugotovljenih primerov. Leta 2002 smo ugotovili 15 primerov stekline, leta 2003 pa 8 (preglednica 1 in slika 1). Tako kot se spreminja øtevilo ugotovljenih primerov stekline, se spreminja tudi øtevilo preiskanih vzorcev. V letu 1995 jih je bilo primerov, v letu 2003 pa samo 993 primerov. Zaradi relativno maloøtevilnih preiskav na steklino v letu 2003 lahko tudi nekoliko podvomimo v prikazano stanje stekline. Kot smo æe napisali, bi v Sloveniji morali preiskati vsaj lisic vsako leto, da bi lahko z doloœeno statistiœno gotovostjo zagovarjali objektivno stanje stekline. S sliko 2 prikazujemo geografsko porazdelitev mest, od koder smo prejeli vzorce v preiskavo na steklino. Iz prikazanega zemljevida je razvidna velika neenakomerna razprøenost vzorœenja. Le-to je bilo zelo pomanjkljivo opravljeno zlasti v obmejnem pasu z Republiko Hrvaøko. Potrebni sta posebno priznanje in zahvala vsem posameznim lovcem, ki so se aktivno vkljuœili v zbiranje vzorcev za raziskave in tako veliko prispevali k boljøi preglednosti nad to nevarno boleznijo. Grafiœni prikaz ugotovljenih primerov stekline od leta 1980 do leta 2003 V obdobju opravljanja peroralnega cepljenja lisic ( ) smo ugotovili 1658 steklih æivali, od tega 1559 divjih æivalih in 98 domaœih. Najviøji odstotek (89,50 %) steklih æivali predstavljajo lisice, sledita obe kuni (1,87%), jazbeci (1,03 %), srnjad (1,45 %), med domaœimi æivalmi pa maœke (3,21 %), psi (2 %), govedo (0,36 %), ovce (0,18 %) in konji (0,06 %). V antirabiœnih ambulantah v primeru ugrizov in stikov s sumljivimi in steklimi æivalmi ljudi ustrezno zaøœitijo pred obolenjem. Øtevilo oseb, obravnavanih po izpostavljenosti, se v Sloveniji giblje od 642 do 1039 na leto. Krivulja cepljenih oseb sicer sledi krivulji ugotovljenih primerov stekline, vendar s slabøe izraæenimi nihanji. V letih, ko je bila steklina pri æivalih najbolj razøirjena, je bilo tudi øtevilo oseb, obravnavanih zaradi izpostavlje- 282

13 Preglednica 1: Pojavljanje stekline v cepilnem obdobju na obmoœju Slovenije Øtevilo steklih æivali Leto Øtevilo vzorcev Skupaj Lisice Druge divje æivali Maœke Psi Govedo Ovce Konji Skupaj vsem od naœina polaganja (odmetavanja) vab, doslednega sistematiœnega in vsakoletnega izvajanja cepljenja ter optimalnega naœrtovanja cepljenja, ki se lahko izvaja le ob ustrezni kontroli uspeønosti cepljenja lisic. Razlog za zaostalo æariøœe stekline v okolici Domæal, leta 1998, je lahko zaradi nedoslednega polaganja vab, kar je povezano z omejitvijo poletov zaradi bliæine letaliøœa Brnik. Prav tako se je pokazala potreba po zveœanju øtevila poloæenih vab na km 2 zaradi veœanja populacije lisic. S tem smo zaœeli v letu 2001 in na tak naœin zaustavili veœanje ugotovljenih primerov stekline. V zaœetku so poloæili od 16 do 18 vab na km 2, po letu 2001 pa na obmoœju pojavljanja stekline tudi do 36 vab na km 2. Tudi iz Nemœije so poroœali o poveœanju øtevila vab na km 2, ker se z omejevanjem stekline poveœuje øtevilo lisic na doloœenem obmoœju. Z manj primeri stekline pa v Sloveniji opaæamo tudi zmanjøevanje øtevila preiskav na steklino. Obmoœje lahko pridobi status prostega stekline le v primeru, œe je opravljenih najmanj 8 preiskav lisic na 100 km 2 na leto. To pomeni, da bi v Sloveniji morali preiskati najmanj 1600 lisic na leto, œesar pa zadnjih øest let ne dosegamo. Vse dokler se tudi na Hrvaøkem ne bodo odloœili za sistematiœno izkoreninjanje silvatiœne stekline, bo pri nas øe naprej treba opravljati peroralno cepljenje lisic. Tako bomo s cepilnim koridorjem ob Hrvaøki meji (v øirini km) prepreœevali, da se steklina ne bo ponovno razøirila v naø prostor. Dolgoletno uspeøno delo na podroœju zatiranja stekline je namenjeno varovanju œloveøkih æivljenj. Zato je treba nadaljevati s sistematiœnim zbiranjem vzorcev æivali, razvijati diagnostiœne metode in poveœati sodelovanje med veterinarsko in zdravstveno sluæbo, zlasti v primeru stika oz., œe œloveka poøkoduje æival ter pojava stekline pri æivalih. Kljub zmanjøevanju øtevila primerov stekline pri divjih in domaœih æivalih je treba nadaljevati zaœeti preventivni program za varovanje ljudi in æivali pred steklino. V veœini dræav EU pa tudi v Øvici so steklino æe uspeli povsem izkoreniniti. Tako so dokazali, da je cepljenje lisic prek ust uspeøna metoda zatiranja. Ni razloga, da bi v Sloveniji odstopili od cilja doseœi status obmoœje prostega stekline, vendar brez tesnega sodelovanja razliœnih strok in ustanov to ne bo mogoœe. V fazi, ko ugotavljamo le posamezne primere stekline in ko so metode polaganja vab æe osvojene in tudi preverjene, je bistvenega pomena zadovoljiva kontrola. V ta namen œe æelimo zadovoljiti standardom preiskav, to je 8 lisic na 100 km 2 bi morala vsaka lovska druæina v preiskavo na steklino poslati vsaj 5 lisic, kar øe zlasti velja za juæni del Slovenije, kjer se opravlja cepljenje. Peter Hostnik 1, Jedrt Maurer 2, Andrej Bidovec 1 1 Veterinarska fakulteta, 2 Veterinarska uprava RS POZIV LOVCEM, LOVSKIM DRUÆINAM Z namenom, da bi izkoreninili steklino v Sloveniji, prek cenjene revije LOVEC prosimo vse lovce in lovske druæine, da oddajo uplenjene lisice (vsaka lovska druæina vsaj 5 lisic na leto) najbliæji veterinarski ambulanti. Vsaka veterinarska ambulanta, ki ima koncesijo, mora sprejeti truplo lisice in ga v skladu s predpisi posredovati v pregled. Slika 3: Ugotovljeni primeri stekline v zaœetku sploønega cepljenja lisic v letu 1995 (zgoraj) in osem let pozneje leta 2003 (spodaj). nosti, veœje kot v letih z majhnim øtevilom. V antirabiœno ambulanto so bile napotene osebe zaradi ugriza ali poøkodbe od psa, maœke, sledijo pa od srne, lisice, domaœega praøiœa, divjega praøiœa, podgane, podlasice, opice, jazbeca, veverice, miøi, konja, petelina, sokola, medveda, kune, polha ter tudi zaradi stika z ampulo s cepivom. V tem obdobju pri œloveku nismo zabeleæili stekline. V Sloveniji se uspeøno izvaja program izkoreninjanja gozdne ali silvatiœne oblike stekline z metodo peroralnega cepljenja lisic. Uspeh programa je poleg izbranega ustreznega cepiva odvisen pred- SEZNAM LOVSKIH DRUÆIN, IZ KATERIH JE TREBA POØILJATI LISICE V PREISKAVO NA PRISOTNOST PROTITELES PROTI STEKLINI IN BIOMARKERJA LGO Lovske druæine Obalno-Kraøko vse Notranjsko vse Krimsko vse Koœevsko-Belokranjsko vse Novomeøko vse Posavsko vse Ptujsko-Ormoøko vse Slovensko-Goriøko vse Zasavsko vse Soøko Gorica, Lijak, Œaven, Hubelj, Fajti Hrib, Tabor - Dornberk, Økolj - Brje, Tabor - Erzelj, Vipava, Vojkovo, Nanos, Col, Trnovski gozd, Kozja stena Dolomitsko vse Savinjsko-Kozjansko vse LD, razen: Luœe, Solœava, Ljubno ob Savinji, Gornji Grad Pohorsko vse LD, razen: Libeliœe, Koprivna, Bistra, Pogorevc, Preæihovo, Strojna, Jamnica, Peca Pomursko vse Kamniøko-Domæalsko vse 283

14 Foto: S. Lavriœ Diana Parkljarji in promet Stanje V Sloveniji Trki vozil s parkljarji so pomembno tveganje za varnost udeleæencev v cestnem prometu. Pomenijo tudi veliko ekonomsko izgubo (økode na vozilih, izguba divjaœine in trofej, stroøki zdravljenja ter socialnega varstva poøkodovanih oseb) in so pomemben dejavnik smrtnosti æivalskih populacij. V Sloveniji je na leto registrirano povoæenih (dejansko øtevilo je øe bistveno veœje) od 4000 do 5000 parkljarjev (od tega 3600 do 4800 osebkov srnjadi, pribliæno 100 jelenjadi, 20 do 60 divjih praøiœev in do 10 damjakov, gamsov ter muflonov). Kljub zelo veliki in vedno veœji problematiki v Sloveniji doslej ni bilo opravljenih nobenih sistematiœnih raziskav, ki bi omogoœale izvedbo preizkuøenih ukrepov za zmanjøanje øtevila trkov vozil z divjadjo. Zato se je Direkcija Republike Slovenije za ceste v letu 2002 odloœila, da v sodelovanju z Inøtitutom za ekoloøke raziskave ERICo Velenje izvede projektno nalogo Divjad na cestah. Najpomembnejøe ugotovitve, morebitne ukrepe in predlog strategije za zmanjøanje problematike bomo predstavili v tej in prihodnjih øtevilkah Lovca. Œemu je bila raziskava namenjena? Z raziskovalno nalogo smo æeleli: (a) povsod po Sloveniji opredeliti najbolj problematiœne odseke cest; (b) doloœiti dejavnike tveganja, ki vplivajo na moænost trka s parkljarji (npr. habitatne razmere, letni in dnevni œas); (c) zasnovati strategijo za reøevanje problematike trkov z divjadjo na vseslovenskem nivoju; (d) pripraviti izhodiøœa za preizkus in poznejøo uporabo razliœnih ukrepov za zmanjøanje nevarnosti trkov z divjadjo; (e) pripraviti osnutek informativne zgibanke, ki bo ozaveøœala in vzgajala voznike ter bo kot takøna imela pomembno preventivno vlogo. Zbiranje podatkov prek obmoœnih lovskih zvez Podatke o øtevilu povozov velike divjadi smo zbirali na dveh nivojih, in sicer: (a) na nivoju obmoœnih Zvez lovskih druæin (ZLD) smo zbirali podatke o øtevilu povoæenih æivali v loviøœih, kar nam je omogoœilo opredelitev problematiœnosti loviøœ (npr. povpreœno øtevilo na leto povoæene srnjadi na 1000 ha povrøine loviøœa; slika 1); (b) na nivoju posameznih loviøœ smo zbirali natanœne lokacije (kartiranje) in atributne podatke o povoæenih osebkih (vrsta, spol, starost, dan ter ura povoza). Na obeh nivojih skupaj nam je uspelo zbrati podatke o øtevilu povoæenih parkljarjev za 423 izmed 428 loviøœ (æal nam kljub veœkratnim proønjam nikakor ni uspelo pridobiti vseh podatkov za ZLD Novo mesto in ZLD Idrija). Izpolnjen vpraøalnik (osnovni podatki o povoæe- 284

15 Slika 1: Povpreœno øtevilo na leto povoæene srnjadi/1000 ha povrøine loviøœ v obdobju (kartografska podlaga: Zavod za gozdove Slovenije). nih æivalih) je posredovalo 216 loviøœ. Atributna baza podatkov je tako sestavljena iz 8027 zapisov o parkljarjih (7759 osebkov srnjadi, 196 jelenjadi, 61 divjih praøiœev, 8 damjakov in 3 gamsi), povoæenih v obdobju v teh loviøœih. Skupaj z obrazci je 158 loviøœ (s skupno povrøino ha) posredovalo tudi ustrezno izpolnjene karte z natanœno vrisanimi lokacijami povozov. Na tem mestu se v imenu naroœnika in izvajalca øtudije iskreno zahvaljujem vsem predstavnikom loviøœ, ki so posredovali æelene podatke (seznam je naveden v okvirju). N / 1000 ha Obalno-kraøko Soøko Idrijsko Notranjsko Krimsko Povoz srnjadi/1000 ha Koœevsko Novomeøko Posavsko Zasavsko LGO Opredelitev problematiœnosti loviøœ Med loviøœi so velike razlike v øtevilu povoæenih parkljarjev na enoto povrøine, kar je posledica razlik v krajinsko-ekoloøkih znaœilnostih loviøœ, dolæini prometnic v njih, gostoti prometa in seveda v øtevilœnosti parkljarjev. V povpreœju je najveœ povozov srnjadi (z vidika trkov z vozili daleœ najbolj problematiœne vrste) v Domæalskem, Gorenjskem in Slovenskogoriøkem lovskogojitvenem obmoœju (LGO); problematiœna (povpreœen povoz >3 osebke srnjadi / 1000 ha) so tudi Dolomitsko, Ptujsko, Pomursko in Savinjsko- Kozjansko LGO (glej sliki 1 in 2). Povsem neproblematiœno (<1 kos / 1000 ha) je Triglavsko LGO; sorazmerno malo povozov parkljarjev je øe v Soøkem, Obalno-Kraøkem, Idrijskem, Notranjskem in Koœevskem LGO, vendar so tudi v teh obmoœjih posamezni odseki cest, na katerih je moænost trka s parkljarji velika. Slika 2: Primerjava med LGO v povpreœnem letnem øtevilu povoæene srnjadi v loviøœih Savinjsko-Kozjansko Ptujsko Pomursko Slovenskogoriøko Pohorsko Gorenjsko Triglavsko Dolomitsko Domæalsko Podatke o povoæeni divjadi so posredovale naslednje lovske druæine (LD): Brusnice, Gorjanci, Mirna, Mirna Peœ, Mokronog, Orehovica, Otoœec, Padeæ, Pleøivica, Øentjanæ, Øentrupert, Økocjan, Trebelno, Velika Loka, Veliki Gaber (ZLD Novo mesto, podatke je posredovalo 71% loviøœ); Dobrepolje, Grosuplje, Ig, Ivanœna Gorica, Krka, Logatec, Rakovnik, Øentvid pri Stiœni, Økofljica, Taborska jama, Tomiøelj, Viønja Gora, Brezovica, Dobrova, Medvode, Rovte, Øentjoøt, Vrhnika, Domæale, Lukovica, Moravœe, Motnik Øpitaliœ, Pøata, Stahovica, Ømarna gora, Trojane, Tuhinj, Vodice (ZLD Ljubljana, 67 %); Dobrna, Laøko, Luœe, Reœica ob Savinji, Ljubno, Slovenske Konjice, Vitanje, Bohor Planina, Dramlje, Loka pri Æusmu, Handil Dobje, Øentjur, Ponikva, Bistrica ob Sotli, Podsreda, Rogatec, Rogaøka Slatina, Ømarje pri Jeløah, Boœ Podplat, Podœetrtek, Økale, Oljka Ømartno ob Paki, Velenje, Braslovœe, Gozdnik Griæe, Polzela, Prebold, Tabor, Æalec (Savinjsko-Kozjanska ZLD Celje, 62 %); Begunjøœica, Bohinjska Bistrica, Dobrœa, Dovje, Jesenice, Jezersko, Kranjska Gora, Kriæna gora, Kropa, Sovodenj, Stara Fuæina, Øenœur, Økofja Loka, Træiœ, Udenborøt, Æelezniki, Æiri (ZLD Gorenjske, 61 %); Koœevje, Mala gora, Dolenja vas, Loøki Potok, Sodraæica, Velike Poljane, Turjak, Velike Laøœe, Lazina Hinje (ZLD Koœevje, 60 %); Sladki Vrh, Sveta Ana, Voliœina, Pesnica, Maleœnik, Koøaki, Starøe, Cigonca, Œreønjevec, Laporje, Oplotnica, Polskava, Poljœane, Slovenska Bistrica, Makole, Puøœava, Ruøe, Radvanje, Hoœe, Fram, Kamnica, Gaj, Boœ, Vurmat, Kapla (LZ Maribor, 57 %); Porezen, Jelenk Idrija, Javornik, Otavnik (LZ Idrija, 57 %); Bresnica, Cirkovce, Cirkulane, Destrnik, Ivanjkovci, Kog, Leskovec, Markovci, Ormoæ, Podlehnik, Srediøœe, Trnovska vas, Velika Nedelja (ZLD Ptuj, 54 %); Mislinja, Gradiøœe, Golavabuka, Strojna, Jamnica, Bistra, Zeleni Vrh, Orlica, Dravograd, Bukovje (Koroøka LZ, 53 %); Senoæeti, Izlake, Dobovec, Pugled, Gabrovka, Vaœe, Kresnice, Radeœe, Dol pri Hrastniku, Mlinøe (ZLD Zasavje, 50 %); Bizeljsko, Boøtanj, Brestanica, Breæice, Globoko, Kapele, Piøece, Senovo, Sevnica, Studenec, Veliki Podlog, Zabukovje (ZLD Posavje, 48 %); Bakovci, Bogojina, Grad Kuzma, Ivanovci, Krog, Mlajtinci, Rogaøovci, Tiøina, Dobrovnik, Lendava (ZLD Prekmurje, 42 %); Radenci, Videm ob Øœavnici, Kriæevci pri Ljutomeru (ZLD Prlekije, 38 %); Gornje Jezero, Grahovo, Iga vas, Æilce (ZLD Notranjske, 36 %); Tolmin, Œezsoœa, Dreænica, Planota, Volœe, Sabotin, Œepovan, Tabor Dornberk, Vojkovo, Œaven, Vipava (ZLD Gorica, 32 %); Seæana, Komen Dolce, Øtanjel, Senoæeœe, Divaœa, Kozina, Obrov (Obalno-Kraøka ZLD, 30 %); Tabor Zagorje, Bukovje, Hrenovice, Pivka (Postojnsko-Bistriøka ZLD, 27 %); Adleøiœi, Suhor (ZLD Bele Krajine, 20 %). Podatke so posredovala tudi naslednja gojitvena loviøœa (GL): Medved Koœevje, Beltinci in Triglav. (Podœrtana so loviøœa, ki so posredovala tudi ustrezno izpolnjene karte.) 285

16 Œasovna dinamika povozov srnjadi in jelenjadi Na slikah 3a in 3b je prikazana letna dinamika povozov srnjadi (7739 zapisov) in jelenjadi (196 zapisov) na celotnem obmoœju Slovenije. Oœitno je med obema vrstama znaœilna razlika v izpostavljenosti, ki je odvisna od æivljenjskega ritma vrste pri srnjadi izstopata kot najbolj problematiœna meseca april in maj, ko razpadejo tropi, osebki pa so bistveno bolj aktivni, saj v tem œasu oblikujejo teritorialno razporeditev v prostoru. Moænost trkov s srnjadjo ostaja velika tudi prek poletja (zlasti v obdobju prska) in jeseni (takrat se predvsem poveœa øtevilo povoæenih mladiœev; zlasti v septembru in oktobru je problematiœno obdobje spravila poljøœin, ko si je srnjad z agrarnih ekosistemov prisiljena iskati nov æivljenjski prostor). Moænost trka s srnjadjo je bistveno manjøa le v zimskem œasu, ko so æivali manj aktivne zaradi visoke sneæne odeje, omejene dostopnosti prehranskih virov in manjøih energetskih potreb. Slika 3a, b: Letna dinamika povozov srnjadi (A) in jelenjadi (B), ugotovljena na podlagi registriranih povozov v 216 loviøœih (srnjad: n = 7739; jelenjad: n = 196). po Sloveniji sezonska selitev srnjadi bistveno manj izrazita (primerjaj sliki 4a in 4b). Slika 4a, 4b: Primerjava letne dinamike øtevila povozov srnjadi v dveh ZLD Razlike v letni dinamiki povozov med ZLD opozarjajo, da so med razliœnimi obmoœji zaradi razliœnih ekoloøkih razmer razlike v æivljenjski strategiji vrst; posledica tega je razliœna œasovna dinamika tveganja za trk z divjadjo. Zato je treba pri izbiri omilitvenih ukrepov (vkljuœno z informiranjem in vzgojo voznikov) upoøtevati tudi lokalne razmere. Te pa ne vplivajo na dnevni œas najveœjega tveganja za trk s parkljarji, za katere je znana izrazita dvovrøna porazdelitev daleœ najbolj kritiœni sta obdobji jutranjega (5 h 7 h ) in veœernega (18 h 22 h ) mraka, medtem ko dnevni œas (zaradi majhne aktivnosti æivali) in noœni œas (zaradi majhne gostote prometa) nista problematiœna (slika 5). Slika 5: Dnevna dinamika povozov srnjadi v Sloveniji v obdobju (podatki za 2947 osebkov srnjadi, za katere je znana ura povoza). Povezava med odstrelom (odvzemom) in øtevilom povoæene srnjadi V urejenih (stabilnih) lovskogospodarskih razmerah, ki so znaœilnost Slovenije, je odstrel v pozitivni soodvisno- Nasprotno so za povoz jelenjadi bistveno bolj problematiœni jesenski meseci, zlasti obdobje ruka (september, oktober) in zaœetek zime, ko se osebki sezonsko selijo iz poletnih staniøœ v zimovaliøœa. Slednje tudi pojasnjuje anomalijo v letni dinamiki povozov srnjadi na Gorenjskem, kjer se zaradi ostrih zim pojavlja sezonska selitev tudi te vrste (Marenœe 2002, ustno sporoœilo). Zaradi ugodnejøih podnebnih razmer je drugod Foto: Foto Spring MB 286

17 sti s øtevilœnostjo divjadi. Iskanje povezave med øtevilom odstrela in øtevilo povozov nam zato omogoœa doloœitev vpliva populacijske gostote (øtevilœnosti) doloœene vrste parkljarjev na øtevilo povozov, hkrati pa nam omogoœa odgovor glede moænosti zmanjøanja izgub v prometu z intenziviranjem odstrela. Povezava med øtevilom povpreœnega œistega letnega odstrela (osebkov/100 ha) in povpreœnim øtevilom povoæene srnjadi (osebkov/1000 ha) na nivoju posameznih loviøœ je prikazana na sliki 6. Iz nje je razvidno, da je na nivoju celotne Slovenije povpreœno øtevilo povoæene srnjadi (na enoto povrøine loviøœa) v pozitivni soodvisnosti s povpreœnim letnim øtevilom odstrela. Œe slednja odraæa øtevilœnost divjadi, se potemtakem zdi, da se z veœjo populacijsko gostoto (øtevilœnostjo, izraæeno na enoto povrøine) veœa tudi moænost trka s srnjadjo. Ta ugotovitev nedvomno velja v øirøem geografskem prostoru (na nivoju dræave), za katerega so znaœilne zelo velike razlike v populacijski gostoti (tudi za cel velikostni razred; glej os x na sliki 6). Nasprotno znotraj obmoœja nobene ZLD nismo ugotovili znaœilne odvisnosti øtevila povoæene srnjadi (izraæene na enoto povrøine) od intenzivnosti odstrela po loviøœih; to kaæe, da relativno majhne spremembe v øtevilœnosti srnjadi (znotraj posameznih zvez so le-te bistveno manjøe, kot so med zvezami) niso odloœujoœ dejavnik, ki vpliva na moænost trka vozil z njo. Ob tem je treba upoøtevati, da v realizacijo naœrta izloœitev divjadi iz loviøœa øtejejo tudi izgube divjadi (vkljuœno s prometom), kar nedvomno vpliva na ugotovljeno razmerje med intenzivnostjo œistega odstrela in øtevilom povozov vsak registriran povoæen osebek se namreœ odøteje od kvote skupne izloœitve ali odvzema, zato veœ povozov poslediœno zmanjøuje odstrel. Slika 6: Vpliv intenzivnosti odstrela na øtevilo povozov srnjadi v posameznih loviøœih Slovenije. Dejstvo, da samo z veœjo intenzivnostjo odstrela na nivoju loviøœ ne moremo bistveno vplivati na zmanjøanje øtevila povozov srnjadi (znotraj nobene ZLD nismo ugotovili negativne soodvisnosti med odstrelom in øtevilom povozov v posameznih loviøœih), jasno opozarja, da so za zmanjøanje tveganja trkov s parkljarji potrebni tudi nekateri drugi ukrepi. Le-ti (njihova naœela, prednosti in slabosti) bodo podrobneje predstavljeni v naøih prihodnjih prispevkih, zato v nadaljevanju le zelo na kratko predstavljamo dosedanje izkuønje iz slovenskih loviøœ. Izkuønje slovenskih loviøœ z omilitvenimi ukrepi Izmed 216 loviøœ, ki so nam vrnila vpraøalnik, jih 48 (22 %) doslej ni uporabljalo nobenih omilitvenih ukrepov. Najpogosteje uporabljena ukrepa sta bila postavitev prometnih znakov (77 loviøœ, 36 %) in uporaba kemiœnih odvraœal (75 loviøœ, 35 %), ki pa sta se praviloma pokazala kot neuspeøna (prometne znake ocenjuje za uspeøne le 10 %, odvraœala (repelente) pa 21 % loviøœ, v katerih je bil ta ukrep uporabljen). Drugi ukrepi, ki so bili v Sloveniji æe uporabljeni, so: postavitev silhuet srnjadi (16 loviøœ; v veœini primerov so bile table æe v letu postavitve ukradene; 25 % loviøœ kljub temu ocenjuje, da je ukrep uspeøen); intenziviranje odstrela v bliæini cest (13 loviøœ; veœina uspeønosti øe ne more presoditi); mehanske ograje (2 loviøœi; v obeh primerih ukrep ocenjen za zelo uœinkovit); svetlobni odsevniki (2 loviøœi; v obeh primerih so bili odsevniki kmalu ukradeni, zato ni podatkov o njihovi uœinkovitosti) in odstranitev rastlinja v bliæini cest (1 loviøœe; ukrep ocenjen kot zelo uspeøen). Sklepne ugotovitve V zadnjih desetletjih se povsod po Evropi dramatiœno veœa øtevilo trkov vozil s parkljarji; Slovenija ni pri tem nobena izjema. Presenetljivo je, da je bila doslej skrb in odgovornost za zmanjøanje øtevila trkov prepuøœena skoraj izkljuœno upravljavcem z loviøœi. Le-ti za izvedbo uœinkovitih ukrepov, ki bi zmanjøali øtevilo povoæenih æivali in poveœali varnost udeleæencev v cestnem prometu, niso niti strokovno usposobljeni niti finanœno sposobni. V preteklosti izvedeni ukrepi, ki so se praviloma omejevali predvsem na postavitev prometnih znakov in na uporabo kemiœnih odvraœal, so bili zato praviloma nepreizkuøeni in brez ustreznih strokovnih podlag. Poslediœno je uspeh v veœini primerov izostal, kar je lovske organizacije vedno bolj utrjevalo v prepriœanju, da je boj proti izgubam divjadi v prometu nesmiseln. Vendar smo naroœniki in izvajalci predstavljene projektne naloge prepriœani, da temu ni tako. Potreben je le sistematiœen in celovit pristop, ki pa zaradi sploønega druæbenega okvira problematike presega zgolj odgovornost posameznih upravljavcev z divjadjo in loviøœi. Za uœinkovito zmanjøanje trkov vozil z divjadjo se morajo v interdisciplinarni sanacijski program vkljuœiti vsi subjekti, ki lahko s svojim znanjem, izkuønjami, zakonsko predpisanimi obveznostmi in delovno voljo kakor koli prispevajo k reøevanju problematike: lovske organizacije, upravljavci s cestami, lovskogospodarski naœrtovalci, raziskovalne institucije, zavarovalnice in pristojni dræavni organi. Doslej opravljene aktivnosti (npr. opredelitev nekaterih dejavnikov tveganja in doloœitev najbolj problematiœnih odsekov cest) so le prvi, zelo pomemben kamen v mozaiku, ki naj bi nas pripeljal do cilja znatnega zmanjøanja øtevila trkov z divjadjo. Seveda pa se bo to zgodilo le, œe se bodo naøla potrebna (zlasti proraœunska) sredstva najprej za preizkus, pozneje pa za izvedbo ustreznih in uœinkovitih ukrepov na vseh problematiœnih odsekih cest v Sloveniji. Dr. Boøtjan Pokorny, ERICo Velenje, bostjan.pokorny@erico.si Izvedbo projektne naloge je finanœno omogoœila Direkcija Republike Slovenije za ceste, ki je tako pokazala hvalevreden interes za zaœetek reøevanja problematike trkov vozil z divjadjo. S koristnimi in potrebnimi informacijami, ki so nam sploh omogoœile zbiranje podatkov, sta nam pomagala Boris Leskovic (urednik glasila Lovec) in Gregor Bolœina (Lovska zveza Slovenije). Dostop do digitalne karte lovskogojitvenih obmoœij in loviøœ v Republiki Sloveniji nam je omogoœil Marko Jonozoviœ, vodja Oddelka za gozdne æivali in lovstvo pri Zavodu za gozdove Slovenije. Zelo pomemben deleæ k izdelavi naloge so prispevali Zoran Pavøek, Karin Savinek, Meta Zaluberøek, mag. Franc Avberøek in dr. Cvetka Ribariœ Lasnik (vsi ERICo Velenje) ter mag. Andrej Kobler (Gozdarski inøtitut Slovenije). Seveda pa projektne naloge nikakor ne bi bilo mogoœe izvesti brez sodelovanja velike veœine strokovnih delavcev na obmoœnih Zvezah lovskih druæin in vodij gojitvenih loviøœ, predvsem pa odgovornih oseb vseh 216 lovskih druæin, ki so nam posredovali potrebne podatke o povoæeni divjadi. Œeprav jih ne moremo poimensko navesti, smo za porabo dragocenega œasa prav vsem globoko hvaleæni. 287

18 Gamsi in gamsje garje Letos v januarju je bil v Celovcu, vzporedno s kmetijskim sejmom Alpe Adria, tudi sejem Lov in ribolov. Ob tej priloænosti je Koroøka lovska zveza (Avstrija) priredila informativni posvet o biologiji divjadi, katerega se je udeleæilo veœ kot 800 lovcev in visokih predstavnikov oblasti. Namenjen je bil gospodarjenju z gamsi in problematiki gamsjih garij. Zgoøœeno bom povzel vsebino referatov, ki so bili objavljeni tudi v glasilu Kärntner Jäger, 33. letnik, februar Gams: naœrtovanje odstrela prilagoditi staleæu divjadi (inæ. Albin Knafl, okrajni lovski mojster v Velikovcu in deæelni referent za gamse). V zadnjih 20 letih je bilo na leto povpreœno izloœeno (odstrel in pogin) gamsov; øtevilo je nihalo od do glav. Leta 2002 je bilo izloœitenih gamsov, kar bi bilo pri 20 % prirastku na staleæ glav. Lovci so javili pomladansko øtevilœnost gamsov in predlagali izloœitev glav. Referent Knafl je opozoril, da je tako precenjevanje staleæa velika napaka. Prevelika je tudi izloœitev v srednjem razredu, pri kozlih okrog 40 %. Priporoœal je, naj bi eno leto ne streljali gamsov srednjega razreda, v naslednjih letih pa le selektivno. V loviøœih, kjer tako æe delajo, imajo dobre uspehe. Presenetil je tudi s podatkom o potomcih (prirastku): v 15 letih le-ta znaøa pri srni 526 mladiœev, pri gamsovi kozi pa le 34 kozliœev. To pomembno razliko je treba pri naœrtovanju obvezno upoøtevati. V srednjem starostnem razredu so ukinili delitev kakovosti na A in B. Gamsje garje vpraøanja in zatiranje bolezni (dipl. inæ. Elizabeth Schaschl, avtorica knjige Gamsje garje (Gamsräude) knjigo je v Lovcu, 7 8/03, str. 380, predstavil mag. Janko Mehle. V avstrijskem alpskem prostoru so bile gamsje garje podrobno opisane v zaœetku 19. stoletja. Pojavljale so se v posameznih gorovjih, v zadnjih 100 letih pa so se bliskovito øirile in zelo zmanjøale napadene trope. Ves ta œas je bilo o tej bolezni mnogo razprav in predlaganih veœ reøitev, øe vedno pa nekatera vpraøanja œakajo na œiste, nedvoumne odgovore. Najpogostejøa vpraøanja so namenjena ukrepom za prepreœevanje garij. Na veœ naœinov so lovci skuøali reøiti gamse tega»hudega biœa«. Leta 1911 je oblast zapovedala zdravljenje domaœih garjavih æivali z namenom, da se garje ne bi øirile tudi na divjad. Doloœili so komisije za kuæne bolezni in zaposlili lovce na garjave gamse z nalogo, da bi spremljale potek okuæbe in aktivno sodelovale s krajevnimi organi. Program je œasovno sovpadal s prvo svetovno vojno in pomanjkanjem hrane. Bilo je mnogo prigovorov, œeø da ti lovci pogosto lovijo zaradi mesa. Nekje so popolnoma zavarovali zveri, da bi»zdravstvena policija«delala red v loviøœih. Gradili so veœ kilometrov dolge ograje, ki naj bi prepreœevale øirjenje bolezni. Toda vse zaman. Tudi zdravljenje z zdravili ni dalo zadovoljivih rezultatov. Sploøno veljavnega»recepta«oœitno ni ali ga øe nismo odkrili. Nekateri postopki so se izkazali in so vredni razmisleka. Œe lovec zaleze trop gamsov, za katerega obstaja sum, da imajo garje, se je treba prepriœati, ali so res garjavi ali pa jih je morda prizadela katera druga zajedavska bolezen ali pa le sezonsko menjajo dlako. Oœitni znaki obolelosti so vidni øele, ko bolezen æe zelo napreduje. Takrat pa je velik del tropa æe okuæen. Strel v tak trop bi razprøil prøice, ki bi lahko preøle na druge gamse. V pri- meru, da v tropu zbolijo samo posamezne æivali, jih trop pogosto sam izloœi. Œe lovec zaleze samega sumljivega gamsa, ga je s strelom treba reøiti muœnega konca. Na najdenem poginulem garjavem gamsu so prøice æe odmrle, saj je od pogina minilo æe nekaj œasa. Pri rokovanju z uplenjenim gamsom je obvezno treba uporabiti gumijaste rokavice. Kadavrov ni treba seæigati, saj je to pogosto tudi nemogoœe. Dovolj je, da jih prekrijemo s kamenjem. Zveri bolezni ne bodo øirile, ker njihova koæa ni æivljenjski prostor za gamsje prøice. V loviøœih, kjer so garje, je mir najpomembnejøa zapoved. Pogonov ne izvajamo, tudi vsakodnevni zalazi precej vznemirjajo gamse. Previdno je treba nadzirati potek bolezni in o tem poroœati okrajni oblasti. Turisti in planinci naj bodo seznanjeni s posledicami vznemirjanja divjadi; hodijo naj le po oznaœenih poteh, pse pa je obvezno voditi le na povodcih. Ko se bolezen enkrat pojavi, je øtevilœnost æivali na najniæji stopnji. Ne smemo dopustiti, da bi, ko se razmere izboljøajo, populacija spet dosegla prvotno øtevilœno stanje. Garje so bile namreœ odgovor narave na prevelik staleæ. Tudi popolna prepoved lova ni dobra. Selektivno je treba izloœevati slabotne osebke, kar velja za vso divjad, in ohranjati zdrav srednji razred. Øtevilœnost populacije naj bo prilagojena bivalnemu prostoru tako, da bodo æivljenjske razmere za divjad najugodnejøe. Gamsi in odprtje Alp (dr. Hubert Zeiler; Lovska zveza Øtajerske Alpe so øe zadnji del neodprtega naravnega prostora Srednje Evrope, vendar se pritisk na pokrajino in njene prostoæiveœe æivali silno poveœuje. Dobrih km æiœnic prepleta gorovje, tisoœi kilometrov cest razrezujejo hribe in doline, turizem, øport, industrija in energijsko gospodarstvo posegajo v poslednja neokrnjena ozemlja. V avstrijskem delu Alp so se gamsi v zadnjih petih do øestih desetletjih razøirili, zapustili pa nekatera prvotna obmoœja. Zanimivo je, da niso poselili znaœilnega alpskega in subalpskega æivljenjskega prostora, temveœ gozdnato, delno gorato sredogorje. To ni niœ nenaravnega; v gozdnatem gorovju Dinaridov gamsi v glavnem æivijo pod gozdno mejo in predvsem tam, kjer jim skalovje nudi zatoœiøœe pred velikimi zvermi. Gams in gozd Goloseki in gozdne poti nudijo divjadi nove æivljenjske prostore. Tod se pojavljajo velike teæave pri pomlajevanju in obnavljanju gozda. Avstrija je mednarodno v ospredju s strojnim spravilom lesa v gorovju, kar v ekologiji pomlajevanja odpira nova vpraøanja. Vsak gozdarski poseg spremeni æivljenjske razmere za divjad. Le kdor divjad vgrajuje v svoj gozdarski koncept, bo lahko uspeøen. Gams in turizem Kadar govorimo o naøi osnovni temi, pomislimo na rastoœi turizem, izgubo prezimovaliøœ divjadi, na nemir in druge negativne vplive na gorsko divjad. To je zelo obœutljivo strokovno podroœje, kjer se zelo œustveno razpravlja in za znanstvene raziskave pogosto primanjkuje œasa. Rezultate raziskav je treba pazljivo razlagati od primera do primera. Tako na primer gamsi, 288

19 ki so v skalnih stenah, na padalskega jadralca zelo pozno reagirajo, medtem ko je na odprti planini ubeæna razdalja æe pri enem kilometru. Kozli so za vznemirjanje manj obœutljivi kot koze z mladiœi. Definicija motenj Nekatere motnje, ki jih lovec opaæa v revirju, so: pohodniki, ki hodijo kriæem po pokrajini, gorski kolesar, ki drvi v dolino, jadrala in zraœna plovila, ki preletavajo trope, pa tudi lovec, ki zalezuje divjad ob neprimernem vetru. Zaznamo znaœilen odziv divjadi: umik v varne niøe, iztrebljanje zaradi strahu, prekinitev paøe, zamenjava staniøœ, pobeg. Kakøne pa so posledice? Problem je v tem, da mi opazimo le delne spremembe. Motnje lahko povzroœijo, da velika øtevilœnost divjadi ene vrste ogrozi njen æivljenjski prostor ali celo ves ekosistem. Øele ko so posledice znane, lahko ocenimo, ali so znosne ali obœutne, in se odloœimo za varovalne ukrepe. Kaj je obœutna motnja? Obœutni so vplivi, ki slabijo celotno telesno stanje divjadi, økodljivo vplivajo na æivljenjski prostor ali ga celo uniœijo. Œe opazujemo posamezno æival, je razmeroma preprosto; ko pa gledamo populacijo ali bivalni prostor, je vzroke in posledice vse teæje dokazovati. Izkoriøœanje vetrne energije in æivljenjski prostor gamsov Sooœeni smo s popolnoma novimi vplivi in ne vemo, kako se odraæajo na gamsih. Lovska zveza Øtajerske vztraja, da je treba v takih primerih spoøtovati varovalna naœela (skrb). Dandanes vemo, da polja vetrnih turbin slabo vplivajo na ptice selivke. Na Øtajerskem na æalost najprimernejøe lokacije vetrnih turbin sovpadajo z rastiøœi ruøevca. Avstrija je podpisala smernice o pticah, v katerih je zajet tudi ruøevec. Alpski æivljenjski prostor je zelo obœutljiv ekosistem, kjer ima vsaka vrsta svoje znaœilne potrebe, ki so mnogo stroæje od razmer v niæinah. Vetrne turbine tudi obœutno spreminjajo pokrajino, kar ni v skladu z Alpsko konvencijo. Poleg tega Avstrija v znatni meri æivi od poœitniøkega in tujskega turizma. Zato bo zelo zahtevno uskladiti posamezne interese. Alpe so najveœji naravni prostor srednje Evrope. So najveœji rezervoar prostoæiveœih æivali, rastlin in domaœih æivali vse Evrope. Hkrati so Alpe najbolj industrializirano in poseljeno gorovje sveta. Lovci imajo pomembno vlogo pri ohranitvi naravne dediøœine. Kaj pa gamsje garje v Sloveniji? Povzetek sem napisal z namenom, da bi dobili vpogled, kako se z vpraøanji, ki zadevajo gamse, sooœajo naøi severni sosedi. Kako pa je pri Foto: M. Cerar Diana nas? Dipl. inæ. Branko Galjot v œlanku Trideseto leto gamsje garjavosti, Lovec, 5/ 2002, navaja, da je pod vplivom garij æe 82 % povrøin, ki jih v Sloveniji naseljuje gams. To je zelo huda bolezen, ki je poleg gozdne stekline prizadela naøo divjad. V loviøœih lovskih druæin Gorenjske, kjer so se v Sloveniji garje prviœ pojavile, smo v letih 1960/75 odstrelili povpreœno 150 gamsov na leto, v letih 1975/85 je bil odstrel zaradi redœenja tropov v loviøœih, ki so bila ogroæena z garjami, 255 glav, v letih 1985/90 se je zmanjøal na 170 gamsov na leto, v nekaterih delih loviøœ pa je bil ustavljen. Od leta 1990 naprej, ko so se razmere umirile, streljamo na leto od 300 do 400 gamsov, povpreœno 350 glav. Naœrtovalci priporoœajo, da bi odstrel poveœali. Do sredine sedemdesetih let smo streljali dva- do trikrat veœ kozlov kot koz, prvi kozliœi so padli leta Pred tem je veljal odstrel kozliœev kot lovsko nepraviœen. Ne samo pri nas, ta naœela gospodarjenja so veljala skoraj v celotnem alpskem prostoru, nekje pa veljajo celo øe vedno. V øestdesetih letih se je»vroœe«razpravljalo o ustreznem gospodarjenju z gamsi. Kmalu je narava sama odgovorila: leta 1968 je v Trenti gamse napadla kuæna gamsja slepota, zatem v Gornjesavski dolini virusna pljuœnica, leta pa øe garje, ki so se nezadræno øirile vzdolæ grebena Karavank in Kamniøkih Alp ter v Julijce. Potek bolezni garij je podrobno opisal Branko Galjot v omenjenem œlanku. Ko je bolezen zaœela dobivati znaœaj epidemije, so bili v Italiji, Avstriji in pri nas imenovani odbori za prepreœevanje øirjenja gamsjih garij, ki so usklajeno sledili poteku bolezni ter ukrepali. Naø odbor je vodil Alojz Mertelj. Strokovno sta pri nas svetovala pokojni prof. dr. Stane Valentinœiœ in prof. dr. Andrej Bidovec, iz Avstrije prof. dr. Ondescheka, iz Italije pa prof. dr. Viotto. O tej bolezni je bilo takrat v strokovnih krogih zelo malo znanega. Predlog za popolni odstrel na doloœenem pasu, prek katerega naj bolezen ne bi preøla, ni bil sprejet zaradi neizvedljivosti, tudi postavitev ograje prek grebena Karavank ne. Uspelo ni niti zdravljenje kozorogov v razkuæevalnih kopelih. Tako korenito redœenje gamsjih tropov pa tudi lovskim uøesom ni bilo preveœ po godu. Da bi zbrali œim veœ izkuøenj, je bil leta 1976 na Bledu organiziran uspeøen mednarodni simpozij o alpski divjadi, predvsem o gamsjih garjah. Mednarodni svet za lovstvo in varstvo divjadi CIC je Lovski zvezi Slovenije zaupal organizacijo tridnevnega simpozija o gamsih, ki je bil jeseni 1988 v Ljubljani. Petinøtirideset strokovnjakov iz vseh alpskih dræav ter iz Øpanije, Œeøkoslovaøke in Bolgarije je predstavilo svoja znanja o biologiji, etologiji in ekologiji gamsov, o njihovih boleznih, o lovu in o gospodarjenju z njimi. Bogate prispevke s tega simpozija upoøtevajo pri gospodarjenju z gamsom øe dandanes. Garje so med gamsi povzroœile hud pokol. V letih 1973/2001 je bilo v slovenskih loviøœih uplenjenih in najdenih garjavih gamsov. Poznavalci razmer ocenjujejo, da so garje v dobrih dveh desetletjih v naøih loviøœih terjale veœ kot gamsov. Povzetek poteka bolezni gamsov v naøih loviøœih sem zapisal zato, ker menim, da sedanje razmere terjajo uskladitev nekaterih staliøœ in vpogled, kaj nam novega o garjah lahko pove znanost. Razmiøljanje Z lovci avstrijske Koroøke imamo podpisan Sporazum o gospodarjenju z gamsi in gozdnimi kurami. Nastal je zaradi skupnega obvladovanja bolezni gamsjih garij ter skupnega gospodarjenja z gozdnimi kurami. Za vzorec je sluæil dober uspeh Karavanøkega dogovora o skup- 289

20 nem enotnem gospodarjenju z jelenjadjo. Divjad ne pozna meja, v zadnjem œasu pa tudi meje, ki smo jih naredili ljudje, izgubljajo na pomenu. Populacija gamsov v Karavankah in Savinjsko-Kamniøkih Alpah je le ena, enotna, zato bi morala biti do neke mere usklajena tudi naœela gojitve in gojitvene smernice. Iz prispevka Zdravka Mastnaka, Lovec, 11/2003, povzemam, da imajo s tem teæave. Menim, da to velja tudi za mejaøe z italijanskimi loviøœi. V Triglavskem narodnem parku (loviøœa merijo ha) je v oæjem obmoœju lov povsem prepovedan, v robnem pa je dovoljen le sanitarni odstrel. Bolezen se øiri zaradi neposredne soseøœine tudi v lovskih druæinah Gornjega Posoœja ter zato povzroœa nesoglasja in nezadovoljstvo. Pod pritiskom øirjenja garjavosti so se razmere delno omilile, gotovo pa øe ni bila izreœena zadnja beseda. V zadnjih dveh desetletjih je tudi lovska znanost priøla do novih spoznanj. Prof. dr. Andrej Bidovec piøe v Lovcu, 3/2000, da»imajo v naœrtu obseæno, dolgoletno raziskovalno nalogo, ki bo poleg drugega skuøala osvetliti tudi odvisnost zdravstvenega stanja gamsov od njihove populacijske gostote oziroma nosilne kapacitete staniøœ«. Tudi v TNP obøirno raziskujejo gamse, vodje odsekov za gozdne æivali in lovstvo pri ZGS sledijo gibanju in spremembam v populacijah. Zanimivo bi bilo sliøati tudi sosede, zvedeti o razmerah z gamsi v Narodnem parku Visoke Ture, sliøati mnenje Komisije za veliko divjad pri LZS ter lovce praktike in strokovnjake iz loviøœ, ki se z gamsi sreœujejo vsak dan. Menim, da bi LZ Slovenije morala spet organizirati simpozij o gospodarjenju z gamsi in o gamsji garjavosti s ciljem, da bi uskladili in poenotili smernice, ki bi morale veljati za vsa loviøœa, ter da bi svetovali, kako najprimerneje ugotavljati øtevilœnost gamsov in»nosilno kapaciteto«njihovih staniøœ. Bruno Skumavc Øe precej za naprednejøimi evropskimi dræavami Nesodobne ekoloøke odloœitve pri gradnji ustreznih trajnostnih prehodov za divjad œez avtoceste in æelezniøke proge Mednarodno posvetovanje o tovrstni problematiki (Ljubljana, ) Posvetovanje v organizaciji in pod pokroviteljstvom Lovske zveze Slovenije in podjetja Okar, d.o.o., je bilo v predavalnici Gozdarskega inøtituta Slovenije. Instituciji sta zastopala predsednik LZS Bojan Lepiœnik in direktor Okarja dr. Leo Øeøerko, s svojimi prispevki pa so sodelovali predstavniki razliœnih naøih in tujih institucij in tudi predstavniki Komisije IO LZS za veliko divjad in povabljeni. Zaœelo se je z novinarsko konferenco, ki jo je vodil dr. Leo Øeøerko, ki je posvetovanje tudi povezoval. Povedal je, da med gradnjo avtoceste Vrhnika Postojna in prav tako ob gradnji æeleznice niso bili zgrajeni tudi nujno potrebni ustrezni prehodi za veliko divjad in druge divje æivali. Zato se ob vsak dan veœji ekoloøki ozaveøœenosti ljudi izraziteje kaæeta zahteva in potreba po naknadni zgraditvi tovrstnih ustreznejøih objektov, ki bi kar v najveœji mogoœi meri zagotavljali tudi potrebe za divje æivali, ki jim priznavamo vso pravico do sobivanja v istem okolju, pa zanje vse premalo storimo. Dejstvo je, da potrebe divjih æivali pri dosedanjih gradnjah prometne infrastrukure niso bile ustrezno upoøtevane. Velika divjad øe vedno skuøa uporabljati prepreke na svojih tisoœletnih steœinah. Œe ji uspe prekoraœiti zaøœitno ograjo, neredko nastanejo nevarni trki z motornimi vozili na prometnicah in æelezniøkih tirih (predvsem medvedi so pogosti udeleæenci nesreœ v prometu), kar ni niœ presenetljivega, saj je njihove steœine iz Dinaridov v Alpe in nazaj nasilno prekinila zaøœitna ograja avtoceste. Iz dneva v dan se kaæe, da je treba divjadi ponovno odpreti starodavne poti, ki so zanje pri naravnih selitvah æivljenjska nujnost tudi zato, da bi na æeljo EU predvsem nekaterim velikim zverem in veliki parkljasti divjadi omogoœili moænost za ponovno poselitev alpskih obmoœij, kjer so nekdaj æe æivele. Zato je na mestu dober premislek o naœinu in postopkih za naknadno zgraditev ustreznih, po mednarodnih standardih urejenih zelenih mostov (nadhodov) ali podhodov pod viadukti, ponekod pa tudi za preureditev in rekonstrukcijo æe obstojeœih podhodov. Uvodniœar je povedal, da nas nenazadnje k takønemu ukrepanju zavezujejo tudi ratificirane mednarodne konvencije (øe posebno Alpska konvencija, Konvencija o habitatih in Konvencija o ogroæenih vrstah). Da bi izvedeli tudi, kako take zadeve reøujejo v sosednjih dræavah, so na posvetovanje povabili ugledne strokovnjake iz Hrvaøke in Avstrije, ki so poleg naøih strokovnjakov predstavili njihovo stanje, moænosti, postopke, sodobne standarde in sistem naœrtovanja, gradnje tovrstnih objektov, pa tudi naœin in viøino financiranja v njihovih dræavah in v njihovih razmerah. Posluøali smo tudi strokovna mnenja strokovnjakov s podroœja varstvene biologije, o direktivah mednarodnih konvencij in evropskih smernic. Dr. Boris Kryøtufek je Od leve sedijo: Werner Kaufmann, dr. Leo Øeøerko, dr. Boris Kryøtufek in prof. dr. fluro Huber. povedal, zakaj je nujno treba zgraditi trajnostne prehode za veliko divjad in kakøna je pri tem vloga EU; prof. dr. fluro Huber (Hrvaøka) je predstavil njihove izkuønje glede ogroæenosti velike divjadi in gradnje prehodov œez avtoceste in æeleznice, ki jih na Hrvaøkem po najsodobnejøih standardih gradijo prek avtocest in æeleznic. Iz Avstrije je priøel Werner Kaufmann, predstavnik ASFINAG-a (Dunaj), nekakønega avstrijskega DARS-a, ki je predstavil avstrijske izkuønje, merila ter postopke pri gradnji prehodov za veliko divjad v Alpah. Na vabilo se je odzvala tudi predstavnica naøega DARS-a, mag. Barbara Likar, in povedala, da so pri postopkih gradnje avtocest øele od leta 1994 bolj upoøtevajo potrebe velike divjadi in da bodo ekoloøke zahteve novejøega œasa øe bolj upoøtevali pri novogradnjah. Svoje krajøe, a naœelnejøe prispevke so predstavili tudi predstavniki MOP in dræavni sekretar MKGP Joæe Sterle. V imenu LZS in njene Komisije za veliko divjad in zveri sta spregovorila Foto: B. Leskovic 290

21 Ciril Øtrumbelj in Duøan Jug. Na vabilo pa se æal niso odzvali, niti svoje odsotnosti niso opraviœili predstavniki Slovenskih æeleznic in Ministrstva za promet in zveze, ki oœitno menijo, da jih ta problematika ne zadeva. Brez dvoma bo treba v prihodnosti ne le pri gradnji novih cest in æeleznic paœ pa tudi pri øiritvi naselij znatno bolj upoøtevati potrebe velike divjadi, dosedanje grehe pri gradnjah prometne infrastrukture pa naknadno popraviti. Œe ne bomo vzpostavili spleta ustreznih zelenih mostov prek cest in æeleznic, bodo po dograditvi slovenskega cestnega in æelezniøkega kriæa ostale divje æivali ujete v nekaj ograjenih obor, kjer jim bo onemogoœen dotok sveæega genskega materiala in onemogoœene bodo sezonske selitve, priseljevanja in odseljevanja. Na posvetu je bilo mogoœe ugotoviti, da so na zelo dobri in napredni poti za premostitev tovrstnih zadev tako na Hrvaøkem kakor v Avstriji, medtem ko smo v Sloveniji na tem podroœju øe zelo zadaj. Izjemno pouœno in zanimivo je bilo zato predavanje hrvaøkega strokovnjaka fl. Huberja, ki je gotovo najbolj zasluæen, da so na avtocestnih odsekih Zagreb Reka in Gorski Kotar Split po letu 1999 zaœeli ustrezno naœrtovati in graditi celo nadstandardno øiroke zelene mostove prek avtoceste in æeleznice. Tako nekateri sodobni hrvaøki zeleni prehodi za divje æivali merijo v øirino celo veœ kot 100 m. Gradnja enega samega takega objekta, je povedal Huber, stane okroglo 2 mio, pa jih imajo Hrvati po njegovi zaslugi in ob upoøtevanju njegovih strokovnih priporoœil æe 6! V smeri proti Splitu jih bodo v prihodnjih letih zgradili øe nekaj. Zeleni prehod pred Splitom naj bi bil øirok kar 200 m in tudi primerno urejen (pogozden). Huber je tudi iskreno povedal, da so napredek pred drugimi lahko dosegli tudi zato, ker so z gradnjami prometne infrastrukture zaœeli pozneje kot v Sloveniji, tedaj pa so pri gradnjah æe upoøtevali ekoloøka naœela. Prepriœan je, da bi morali biti za potrebe nemotenega gibanja æivali takøni prehodi urejeni na vsakih 6 km avtoceste, kar pa je seveda iluzija. Zato je toliko pomembneje, da so prehodi strokovno in preudarno naœrtovani ter primerno urejeni. Avstrijski strokovnjak je povedal, da so prve zelene mostove v Avstriji zaœeli graditi leta 1987 na avtocesti Dunaj - Budimpeøta. Dandanes imajo sto metrov øirokih 6, v prihodnjih desetih letih pa jih bodo na prihodnjih in tudi na starih cestnih odsekih zgradili øe 9. Æal smo se prepriœali, da je bila praksa pri naøemu DARS-u precej drugaœna, zato v tem pogledu æe poøteno zaostajamo za drugimi srednjeevevropskimi dræavami, œeprav se zadeve pri novogradnjah v zadnjih letih poœasi le premikajo na bolje. Po besedah Likarjeve z DDC, svetovalnega inæeneringa, je bil prvi zgrajeni prehod urejen na Zajœici, najøirøi zeleni prehod za divjad pa na Medvedjeku (øirok le 32 m). Dr. M. Adamiœ s sodelavci je v raziskavi, ki jo je naroœil DARS, na avtocestnem odseku Vrhnika Razdrto ugotovil, da po naøih ozkih, najveœkrat le 7-metrskih nadvozih ali podhodih ponoœi prehaja tako jelenjad, srnjad kakor tudi medved in manjøe æivali (Likarjeva nam je pokazala tudi fotografske dokaze, posnete z avtomatsko kamero). Do leta 2000 je cesto preœkalo kar 30 medvedov (æal jih je pri preœkanju ceste 13 tudi izgubilo æivljenje zaradi trkov z avtomobili). Adamiœ je v zakljuœkih svoje raziskave predlagal DARS-u zgolj dodatno postavitev elektriœne varovalne ograje, omejitev prometa v noœnem œasu (?), razøiritev nadvozov in podvozov, urediti je treba krmljenje divjadi, ne pa tudi naknadne gradnje veœ øirøih zelenih mostov. Dokler bomo v Sloveniji razpravljali le o øirini 10 ali 20 m øirokih zelenih prehodih in zgolj o»lepotnih popravkih«neustreznih reøitev iz preteklosti, ko so drugod æe zgrajeni in øe gradijo 200 m øiroke zelene nadhode, so menili nekateri razpravljavci, bomo vsaj nekateri vedeli, kako zelo zadaj smo ostali v tem za naprednejøimi evropskimi deæelami, ki jim bomo v skupni EU na tej toœki poøteno kvarili povpreœje. Ciril Øtrumbelj je kot predstavnik LZS poudaril nujnost sodelovanja s hrvaøkimi in avstrijskimi strokovnjaki, saj se zavedamo, da imamo tako v Sloveniji kot na Hrvaøkem pomemben osrednji æivljenjski prostor velikih zveri, ki jih v drugih evropskih dræavah ni veœ. Ker si jih æelijo dobiti nazaj po naravnih poteh (koridorjih), je prav, da tudi pri gradnji zelenih mostov zahtevamo od EU namenske finanœne prispevke. Na koncu so udeleæenci sprejeli skupno izjavo udeleæencev posvetovanja, ki jo je prebral Duøan Jug (priloga v okviru). Boris Leskovic SKLEPNE UGOTOVITVE POSVETOVANJA V slovenskem prostoru smo leta 2002 po dograditvi avtoceste Razdrto - Vrhnika s sprejeto vladno uredbo Strategija o upravljanju z rjavim medvedom v Sloveniji in z naknadno s prikljuœitvijo nanoøkega, hruøiøkega obmoœja in Trnovskega gozda v to obmoœje øe razøirili osrednje æivljenjsko obmoœje medveda tudi na severno stran te avtoceste. Avtocesta seka razøirjeno osrednje obmoœje medveda. To pa je bistveno spremenjeno stanje, ki terja ponovno prouœitev gradnje novih zelenih prehodov prek te prometnice. Prav na tem odseku je tudi pomembnejøi del zahodnega selitvenega koridorja velike divjadi in zveri, ki poteka med Dinaridi in Alpami. Zato to ni le lokalno ali dræavno vpraøanje Slovenije, temveœ naøa zaveza po ratifikaciji mednarodnih konvencij in tudi obratno. V zadnjem œasu poteka tudi æivahna razprava o mednarodnem koridorju hitre æelezniøke proge med zahodno in vzhodno Evropo. Trasa nove prometnice naj bi potekala spet prav prek tega predela Slovenije. Zato udeleæenci mednarodnega posvetovanja pozivamo vse pristojne dræavne institucije, da tako cestni kot tudi æelezniøki koridorji prek Slovenije, ki sluæijo preteæno mednarodnim blagovnim tokovom in so podvræeni tudi presoji glede naravovarstvenih doloœil, zaœnejo resno reøevati ta vpraøanja ter naj na podlagi strokovnih projektov in analiz zahtevajo od evropskih namenskih denarnih skladov soudeleæbo pri poravnavi stroøkov za gradnjo sodobnih zelenih prehodov za divjad prek teh prometnic. Pri stroøkih naøe dræave za vzdræevanje habitatov velikih zveri (medved, volk, ris ), ki niso majhni in so kljuœni za ponovno naseljevanje teh zveri v alpski prostor po naravnih koridorjih, naj bi bila udeleæena tudi znatna sredstva EU. To tematiko bo Lovska zveza Slovenije kot œlanica Zveze skupnosti evropskih lovskih zvez (FACE) izpostavila na naslednjih sejah te zveze. Lovska zveza Slovenije æeli biti kot strokovna nevladna organizacija seznanjena o strokovnih reøitvah urejanja ustreznih povezav in prehodov za divjad med obmoœji, kjer stanje bistveno spreminjajo novo naœrtovane prometnice ali drugi posegi v prostor. S svojimi predlogi æeli tudi prispevati k ustreznim reøitvam, saj meni, da so lovci najboljøi poznavalci razmer na terenu in stanja divjadi v naravi. Udeleæenci posvetovanja Ljubljana,

22 NAØ INTERVJU Pri lovu, ne pa v lovstvu, smo z moøkimi enakopravne Sely de Brea Øubic se je rodila v œudovitem mestu Barcelona, glavnem mestu avtonomne deæele Katalonije. Je begunka zaradi faøistiœne Falange po øpanski dræavljanski vojni. Do upokojitve je pouœevala v Osnovni øoli Poljane, ki jo je tudi veœ let vodila. Ima lovske nazive (lovski mojster, œuvaj) in je veteranka iz zadnje osamosvojitvene vojne. Aktivno dela pri izobraæevalni komisiji ZLD Gorenjske. Iz Øpanije ste odøli kot otrok, vendar se tja øe vedno radi vraœate, zato dobro poznate svojo prvo domovino, njeno zgodovino in kulturo. Prav tako poznate tudi Slovenijo, ki je vaøa druga domovina. Kako vi zaznavate razlike v miselnosti, kulturi in lovski tradiciji obeh narodov? Na Øpanijo me veæejo mladostni spomini in svojo identiteto doæivljam le skozi njeno bogato kulturo. Po uniœenju arabskega kalifata, ki je 800 let vladal Øpaniji, so se zdruæile kraljevine (1469) Kastilija, Aragonija, Katalonija Vendar se te deæele med seboj øe vedno zelo razlikujejo v svojih kulturnih in etniœnih posebnostih ter v æelji po samostojnosti. Najbolj univerzalna vrednota, ki je znaœilna za vse Øpance in jim najveœ pomeni, je ljubezen, ki igra srediøœno vlogo v njihovem æivljenju. Odlikuje jih topel temperament, odkrito in iskreno izraæanje œustev, v sebi nosijo nasprotja med realistom in idealistom, so dostojanstveni, visoki in hkrati ljudje afekta, a polni svojevrstnega humorja. Kaj pomeni Øpancem narodna zavednost, je æe pred sto leti (1907) napisal Miguel de Unamuno, filozof, pisatelj:» V evropski duhovni red se ne bomo skuøali vsiliti, dokler je ne bomo prisilili, da sprejme naøe v zamenjavo za svoje.«poleg druge bogate kulture je Øpanija domovina Cervantesovega Veleumnega plemiœa don Kihota iz Manœe, ki je prvi evropski novoveøki roman. Œas, ko so v 16. st. Slovenci dobili prve Trubarjeve knjige (donkihotstvo mi bo v tem intervjuju v pomoœ). Decembra sem dobila tri lepa darila. Prvo je bilo ob odprtju moæeve razstave, ko mi je æupan Kranja M. Bogataj podaril Preøernove pesmi v øpanøœini Cantos. Øpanci nimajo takega pesnika romantike, kot je Preøeren. Svoje kulturne korenine Evrope bodo tako zaœutili tudi skozi Sonete nesreœe, Magistrale Evropa bo dobila svojo Sely de Brea Øubic ob reki Georg River v Kanadi. identiteto, ko bo odstranila zgornjo plast nanesene belave in se bodo pokazale prepletene kulture kulturnih velikanov vseh narodov. O lovu. Øpanija je kraljevina slovenski lovci pa smo veœ kot petdeset let imeli kraljevski lov. Kadar me nekaj zelo prizadene, kot je nezaslutena, nasilna smrt mojih rojakov v Øpaniji, se reøujem s sanjami in fantazijskimi predstavami na onega neandertalca, ki je risal na jamske stene, igral na piøœal, ljubil cvetlice in jih polagal v grobove. Noœem verjeti, da se veliko bolj œustveni neandertalec ni kriæal s Homo sapiensom, naøim predhodnikom, ki sta æivela soœasno. Ali je mogoœe, da je H. sapiens s. tako prevzet s samim seboj in svojo uniœujoœo tehnoloøko pametjo, brez œustev? Ima se za angelom podobno kreaturo, ki verjame, da se lahko dvigne nad vse. Med nami so potomci z geni obeh, s spokojnim umom in œuteœim srcem. Taki kot sv. Franœiøek Asiøki, Dalai Lama in moj najljubøi, mladi slovenski skladatelj Aldo Kumar. Ko sem mu to razlagala, se mi je nasmehnil in povedal:»v juniju bo predvajana moja orgelska skladba Strastra za orgle in orkester.«melodija orgelskih piøœali v meni prebudi od nekoœ æe znane podobe arhaiœnega sveta, to je doneœ glas zemlje, da zatrese telo, so liriœni zvoki, ki razvnamejo srce, so klic in krik»qui vult caper, capit!«* Æiveli ste z naøim velikim umetnikom, slikarjem Ivetom Øubicem. Gotovo ste vplivali nanj pri celotnem umetniøkem ustvarjanju. Vendar nas zanima njegov pogled na naravo, divjad in lovstvo. Glasbenik Marjan Gabrijelœiœ vam je posvetil glasbeno delo Lovske fanfare. Kakøen je vaø pogled na kulturno ustvarjalnost v lovstvu? Ena izmed razlag kulture je:»œe je kakrøna koli dejavnost izraæena z besednimi, likovnimi ali glasbenimi izrazi in na ustvarjalœev lastni naœin, vstopamo v obmoœje kulture.«tako se tudi lovske, glasbene, likovne in prozne stvaritve prepletajo s prvinami kulture in civilizacije, kar pomeni, da prispevajo k duhovnemu razvoju œloveøke druæbe. Lani sem na ovitku glasbene zgoøœenke zagledala motiv Diane z lokom in preseneœena ugotovila, da dræim v rokah nikoli sliøane Bachove Lovske kantate! Baroœni Bach, s svojimi fugami, korali, je v primerjavi z romantiœnim Mozartom, ki je izraæal svoja obœutja, skladal svoja dela le Bogu na œast Glasba je œustveno doæivljanje in ob posluøaju inøtrumentalne glasbe v æivo veœkrat vidim podobe, slike in dogajanja tudi lova, ki me œustveno moœno prevzamejo. Øe posebno ob glasbenih stvaritvah z lovsko vsebino genijev Mozarta, Haydna, Bizeta, naøega Gerbiœa, Jeæa in Gabrijelœiœa, kjer so zvoœni dogodki oziroma je melodiœno-ritmiœna vsebina "lovska." Marjan mi je posvetil Tri lovske fanfare, ampak 292

23 je poleg mojega imena napisal øe: in vsem lovcem, prijaznim do narave. V skupøœino so æe prinesli banane, jabolka in kaktus. Uniformirani in molœeœi lovci na balkonu so ob sprejemanju novega lovskega zakona delovali kot pogrebci lovca na panjski konœnici, namesto da bi v avli predstavili naøo glasbeno kulturo, ki je v razpravah ni nihœe omenjal, in zatrobili lovski rogisti ali zapeli lovski zbori. Nobena druga dejavnost nima toliko likovnih stvaritev, ki krasijo lovœeve domove, lokale, koœe in tudi umetnine v galerijah. V æelji za posedovanje teh del se izraæa naø notranji svet, praobœutek nekega davnega izkustva in obstoja, ki ga nosimo v sebi æe od likovnih stvaritev iz Altamire in neandertalœeve piøœali iz Divjih bab. Da bi Iveta navdihovala Zeusova hœerka za umetnost, ne vem, in tudi te vloge nisem prevzela jaz. Saj me je s posvetilom Moji æeni Sely na freski v Osnovni øoli Poljane pod Agato Schwarzkoblerico, ki je ponoœi jahala praøiœa, trosila toœo in povzroœala øe drugo økodo, umestil med druga bajeslovna bitja. Ive ni razumel mojega veselja do lova. A mi je kljub temu poklanjal slike æivali, vendar nikoli z motivom mrtve divjadi, ampak upodobljeno le æivo, v vsej lepoti in dinamiki. V njegovih delih z lovsko tematiko je prav tako œutiti umetnikovo svojevrstno razumevanje, dojemanje in le njemu lastno odkrivanje ter izraæanje duha narave. A te podobe so v meni razvnele øe drugaœne obœutke vznemirjenje, ki se te poloti, ko si neœemu zelo predan. To je zame med drugim tudi lov, in to z vsem srcem. Tega doæivetja mi ne more odvzeti noben nasprotnik lova. Prav skozi kulturo, tudi skozi ustvarjalno kulturo o lovu, ki izpriœuje estetske in duhovne vrednote, se œloveøko uresniœujem in osmisljujem. Samo œakam naslednjo metamorfozo Homo referendusa, æiveœega v aluviju, ki kaæe neko svojevrstno mutacijo Homo sapiensa, sapiensa, kako mu bo obenem z lovstvom uspelo uniœiti tudi njeno kulturo. Aktivno ste sodelovali pri pripravi Etiœnega kodeksa, ker vas to podroœje zanima. Ali menite, da se kodeks uveljavlja ali ostaja le mrtva œrka na papirju.»zvezdno nebo nad mano in zakon morale v meni «je napisano na nagrobniku filozofa E. Kanta in analogno tudi v naøem etiœnem kodeksu z notranjo etiœno kontrolo. V sedemdesetih letih so se filozofi pri etiki vrnili k prouœevanjem vsebinskih vpraøanj, kar je sproæilo veliko raziskovanj za posamezna podroœja (ekoloøka etika, razne bioetike), ki izpostavljajo tudi odnos do æivalskega sveta. Marsikaj od tega je opredeljeno tudi v lovski etiki. Za razliko od drugih etik je pri lovu najbolj boleœa in nikoli dokonœno izreœena etika smrti. Prav zaradi problema smrti ne moremo govoriti o etiki lova v vsej njeni razseænosti, je razglabljal Ortega y Gasset. Etika je filozofska disciplina in je nauk o tem, kako naj æivimo in delamo, da bo prav. Toda etika prouœuje in vrednoti tudi moralna dejanja in moralo samo. Tako govorimo o etiki lovstva in lovski morali. Res je, da moralnih naœel in vrednostnih orientacij nimamo vsi enakih, a humanost, ki se pojavlja v vseh postavkah naøega Etiœnega kodeksa, pomeni vsem isto. Humanost je moralna odlika œloveka, ki se kaæe le v kakovosti odnosov z drugimi in le tako dela œloveka, da je zares œlovek. V Etiœnem kodeksu je zabeleæen tudi odnos do lovskih tovariøev. Prav zaradi razliœnega vrednotenja vrednot nastajajo najveœja razhajanja in boleœi spori v lovskih druæinah. Potreben bi bil moralni kodeks o odnosu med lovci. Œlovek mora doæivljati konflikte, razlaga psiholog Musek, ki so posledica nagonskih teæenj in zahtev okolja. A kakøno je njegovo vedenje navzven, je zopet posledica njegovih notranjih pogojev, kamor spadajo moralne vrednote. To so tiste vrednote v œloveku, ki so mu ob odloœitvah ali odzivih glavni razsodnik. Œe ob reøevanju konflikta ne prevladujejo pozitivne silnice, ampak negativne, ki se kaæejo kot zlo, maøœevalnost, namerno prikrivanje, sumniœenje, egoizem, samozadostnost, potem nastane neskladje med vrednotami in obnaøanjem. Lovsko Zaprisego bi æe morali zaœeti jemati resno! So øe LD, kjer na novo sprejeti lovci niti ne zapriseæejo ali pa to storijo pod toœko razno, ko so na mizi æe steklenice piva in iz kuhinje diøi po golaæu. Lovska Zaprisega je naøa zavezanost in naøa vest in ker æe je, naj nas ta vsaj kdaj peœe. V zadnjem œasu je javnost spremenila odnos do lovcev in lovstva. Kakøno mnenje imate o tem in kaj mislite o novem Zakonu o lovu? Don Kihot je modroval o razliki med sramotiti in æaliti, ko je ølo za dvoboj. Koliko rokavic smo mi vrgli? Øe posebno, ko se prek lovca hoœe razvrednotiti lovstvo, in to poœasi s sramotitvijo o zasvojenosti, nenormalnosti z namenom po druæbenem izobœenju. Æalijo nas s pozicije svojih»svetlih naœel«in z laæno praviœnostjo do æivalskega sveta. To je pojmovanje danaønje demokracije o pravici izraæati kar koli in imeti mnenje o lovski dejavnosti, ne da bi se prej potrudili, da bi si ga sploh pridobili. Kje je tu etiœna ideja, da se nekomu odvzema njegovo kulturno bit. Vsak œlovek je druæbeno bitje in druæbe ni brez kulture, saj mu je le-ta omogoœila æivljenje œloveœnost. Ta obsega medœloveøko solidarnost, ljubezen, medsebojno spoøtovanje in druge vrednote. Œlovek doseæe œloveœnost øele s kulturo. Samo kultura mu da duhovne vrednote, in tu niso miøljena samo verstva, filozofija in umetnost, ampak kultura, ki æivi v kulturnih obrazcih, obiœajih, navadah, dejavnostih, idealih, svetovnih nazorih, vrednotah, ljubezni do domovine, œloveka, narave. Œe se ukvarjam z lovsko dejavnostjo, tega dejstva ne spremeni. Kultura, ki sem jo pridobila z duhovnimi vrednotami, je izkljuœno moja last, je neuniœljiva in mi je ne more nihœe odvzeti oziroma si ne more lastiti pravice, da bi ta moj duhovni zaklad æalil in sramotil. Ob sprejemanju zakona nisem v ekran metala suhih fig, ampak sem v skupøœino in v dræavni svet poslala don Kihota, ki na svojem kljusetu Rosinantu v vsej svoji bojni opremi napada mline na veter in vpije:»pa œetudi iztegujete veœ rok, nego jih je imel velikan Briarej, plaœali mi boste kljub temu poøteno!«(v grøki mitologiji velikan s petdesetimi glavami in 100 rokami, ki je pomagal Zeusu v boju zoper Titane). Na klop sem jim poloæila øe Apostolsko pismo Pavla VI., ki govori o nepremiøljenem izkoriøœanju narave in okroænico Janeza Pavla II., ki poudarja zgreøeni slog æelje po imetju, porabniøtvu Ta dobro misleœi moæ zagovarja humano ekologijo in dolænost dræave je skrbeti za varstvo skupnih dobrin (divjad je med njimi). Skozi usta svetega oœeta so vendar izreœene boæje besede. Vemo, da je danes lov dejavnost, ki nosi v sebi pravila ravnanja, obravnavana v vsej etiœni razseænosti æiveti in posegati v naravo tako, da ne bi uniœili svoje lastne substance, da bi ohranili bioloøko pestrost, ekoloøko ravnovesje prav zaradi delovanja posameznih ciljev v mejah neøkodljivega nam in drugim. Zato lovski zakon ne more biti Prokrustova postelja. (Œe je bila postelja prekratka, je Prokrust ali odsekal ali pa nategoval noge, da so se prilegale postelji.) Negativen odnos do lovstva je treba jemati resno in skuøati razumno reagirati, pa naj bosta obsodba in ugotovitev resniœni ali ne. Toda ob zavzemanju nas vseh. Ob izpostavljanju le nekaterih v vidnih medijih mi je priøel na misel humor o mravljah, ki jih je slon, ko so ga skuøale napasti, vse naenkrat stresel s sebe. Samo en mravljinec se je øe dræal slonovega vratu moøkih mravljincev in 159 mravljic je varno vpilo s tal:»bojan, zaduøi ga!«naøa lovska bratovøœina bi si morala æe veliko prej nadeti opozorilne jopiœe in jih ojaœati øe 293

24 z æico, kot je to storil don Kihot s svojim oklepom. A mi smo pustili, da nam drugi nadenejo sambenito to je bila tunika brez rokavov, ki so jo v Øpaniji nadeli vsakomur, kogar je obsodila Sveta inkvizicija. To sramotilno oblaœilo je bilo rumeno, z velikim rdeœim naslikanim Andrejevim kriæem na eni strani. Malo je æensk, ki se vkljuœujejo med lovce. Vi ste v marsiœem izjemna æenska, ste trdna v svojih nazorih in staliøœih, tudi po malem uporna. Kakøne so vaøe izkuønje pri lovstvu? Zjutraj, na lovskem zboru pred pogonom, sem iz ozadja zasliøala:»danes bo hudiœ, ker je z nami rebro.«na koncu pogona sem posmehljivcu podala jesenovo vejico. V baltskih krajih pravijo, da je neumen ali prostoduøen œlovek slep kot jesen. Kajti jesen ne ve, kdaj pride pomlad, tako da je zelo dolgo brez listja. Ko pridejo jesenski dnevi, se ustraøi, da bi bil smeøen, in prvi se znebi vsega listja. Baltski bogovi so Adama in Evo naredili iz lesa. Za moøkega so uporabili jesenov les. V prvem valu feminizma, ki se je zoperstavljal zaradi podrejenosti æensk, ta klasiœna feministiœna kritika ni upoøtevala razliœnih izkuøenj æenskosti. Æenske se med seboj razlikujejo glede druæbene smeri, rase, etniœnosti, spolne usmerjenosti in zanimanja - sem bi umestili tudi æenske lovke, ki zaradi lovske nagnjenosti ne odsevajo»vrednosti normalne æenske narave«. Filozof Sartre je poudarjal, da œlovek nima trajne»narave«, na katero bi se skliceval. Simone de Beauvoir je trdila:»æenska se ne rodi; æenska postane.«sami odloœamo, kaj smo. Tako se je zaœelo razlikovati med bioloøkim in druæbenim spolom. Nisem emancipiranka, øe manj pa, da bi imela Elektrin kompleks, da so me kdaj nezavedno kastrirali (Po Freudu kompleks nasproti Ojdipovega). Pri lovu, ne pa v lovstvu, smo z moøkimi enakopravne; ni æenskih loviøœ, æenske tarœe, æenskega oroæja. Razlike sicer so, zato so si Amazonke dale odrezati desno dojko. Moøki paœ ni v nevarnosti, da bi kopito udarilo niæje. Pri lovu namreœ ni nobene izbire. V konœni fazi je lovec s svojo odloœitvijo vedno sam. Samo od mene je odvisno, kakøen napor si naloæim, in to v skladu s sposobnostjo, ki jo imam v sami sebi. Seveda si pa ne dovolim, da bi kdor koli prizadel mojo osebnostno integriteto. Zato si moram veœkrat izbojevati svobodo, æe zaradi samozaøœtnega instinkta. To so æenske poœele æe davno, saj so v mitoloøkih in verskih pripovedih obstajale upornice. Prva æenska upornica, ki se je moøkemu postavila po robu, je bila Lilit, prva Adamova æena. Oba je bog naredil iz ilovice. Duhovøœina jo je iz Svetega pisma Stare zaveze zbrisala, medtem ko je v Talmudu øe omenjena. Adamu ni bilo povøeœi, da je hotela biti nad njim, ampak je hotel, da bi v priznanem patriarhalnem slogu bila pod njim. Uprla se mu je in ga zapustila zaradi æelje po uæitkih. Zato jo je Gospod podaril Satanu za nevesto. Rodila je lepe demonke. Te so se ponoœi najraje œepe spravile na menihe, s œimer so krøile tudi nebeøki zakon, po katerem zgornji poloæaj pripada moøkemu. Prav zato in poslediœno zaradi mokrih sanj so si menihi zveœer na genitalije navezali razpelo. Mitoloøko vkljuœevanje æensk v lovu kronata boginji lova Diana pri Rimljanih in Artemida pri Grkih. Straøna Artemida, gospodarica zveri, ki je vladala tudi nad œloveøkim svetom in ustrahovala moøke. Na zvezdnatem nebu je lovec, ki se je zaljubil v Artemido. Ko jo je hotel objeti, je poslala nadenj strupenega økorpijona. Od takrat je zaœaran v ozvezdju Orion. Zgodovinski viri o vkljuœevanju æensk v lov so skopi, a dovolj prepriœljivi, da sta bila pri lovu udeleæena oba. V jami Abri de Laussel, v dolini Dordogne v Franciji, je na apnenœastem bloku (pred 45 tisoœ leti) upodobljena æenska z bizonovim rogom v roki. Danes bi temu rekli vodja lova. V starem veku sta tu minojska kaœja boginja s Krete in pa kraljica Haœepsut na lovu iz 18. dinastije starega Egipta. Antika se æenski oddolæi z Amazonkami, ki so prikazane kot samostojna gospodarsko-vojaøka formacija, ki je v svojem avtonomnem sistemu imela tudi samostojen lov. Za zadnja tisoœletja pa misel iz knjige Clarisse Pinkole Estes Æenske, ki teœejo z volkovi.»divje æivali in Divja æenska sta ogroæeni vrsti. Instiktivna narava æenske je oplenjena, odrinjena in pozidana. Podobno kot divje æivali je deleæna najslabøega ravnanja. Æe tisoœe let se dogaja, da jo izæenejo v najbolj opustelo deæelo psihe, bræ in vsakiœ, ko obrnemo hrbet. Duhovne pokrajine Divje æenske so bile skozi vso zgodovino ropane ali poæigane, brlogi zravnani z zemljo in naravni cikli prisiljeni v nenaravne ritme, ker je tako ustrezalo drugim.«kateri pa sta preostali darili, ki ste ju dobili ob novem letu? Lovski prijatelj Ciril Øtrumbelj mi je dal knjigo, natisnjeno v angleøœini, Æiveti z medvedi. Z njo mi je podaril svoje sanje, ljubezen do tega slovenskega simbola medveda. Æe ko sem pred leti z razstavo Ivetovih del sodelovala pri njegovem projektu o volku, sem obœudovala njegov velik intelektualni pogum, bogato strokovno znanje in zavzetost za ohranitev ne le naravnih dobrin, ampak kulturnih vrednot. Vem, da Ciril ni sam v boju proti nerazumnosti, kakrøen je bil npr. œlanek pred nekaj œasa v reviji Mag, kjer je dolenjski duhovnik v pismih bralcev pisal z vso srditostjo o ogroæenosti pred medvedom. Pri tem ni niti omenil ne nekaj milimetrov velike æivalce, zaradi katere ima brodnik Haron veliko veœ œolnarskih prevozov œez reko Stiks. V Genezi, peti dan stvarjenja:»bog je naredil zveri zemlje po njihovih vrstah «in za razliko od medveda in klopa je œloveku øesti dan podaril øe razum. Tretje darilo je bilo na decembrskem lovu v Beli krajini (LD Smuk - Semiœ), ko mi je Bojan F., zelo zadihani, snel karabinko in si jo oprtal na svoj æe tako boleœ hrbet; ko mi je neznani lovec zamenjal visoko izærebano øtevilko za svojo, niæjo; ko sem na stojiøœu iskala simboliko v padajoœem listu, polæevi hiøi, mahu; ko je kot iz pravljice vzet pritekel mimo volk; ko sem se potopila v pokrajino skozi Æupanœiœeve verze»gledam brezo, smreko in hrast, tiho zamiøljene v svojo rast, vedno zamaknjene v neba dih - kakor da sem sam eden od njih«; ko je pela harmonika ob œrnini, odojku in nato darilo æene lovskega prijatelja Franca M. øe topla belokranjska pogaœa. S simboliko kruha je povezano moje iskanje otoka Itake od Montserrata, Pirinejev, Matajurja in do Blegoøa. Ob toplini podarjenega kruha me ne boli veœ grafit na moji hiøi kneæjim kamnom z napisom tu smo Slovenci, in izjava, ker da sem tuje narodnosti in zato ne morem uœiti slovenskih lovskih pripravnikov. Na Smuki si z Anico in Pavletom delim pogaœo tako, kot bi jo z vsemi lovskimi prijatelji, ker mi je z njimi v tej zmedi æivljenja laæje iskati smisel. *Kdor hoœe razumeti, naj razume. S Sely de Brea Øubic sem se pogovarjal Janez Œernaœ. Narisala Maja Øubic. 294

25 Nemœija: Z zaœetkom novega lovskega leta (1. 4.) so na Bavarskem zaœele veljati nekatere spremembe podzakonskih aktov deæelnega lovskega zakona. Veœinoma so nastale spremembe v smernicah za gospodarjenje z divjadjo, zlasti za divjega praøiœa in srnjad ter spremembe pri naœrtovanju. Tako veljajo nova doloœila glede izpolnjevanja odstrela srnjadi glede na stopnjo objedenosti mladja gozdnega drevja, glede œasovnih rokov pri oddaji predpisanih poroœil (o izpolnjevanju naœrta odstrela), glede prepovedi lova na vodi in ob njej s svinœenimi øibrami (to doloœilo bo zaœelo veljati z zaœetkom lovskega leta 2007), glede lova in odstrela divjih praøiœev (odstrel ozimcev in lanøœakov prek vsega leta, ne glede na telesno razvitost); zmanjøanje øtevilœnosti z vsemi dovoljenimi naœini lova (predvsem skupni lovi, tudi prek mej loviøœ in organizirano noœno œakanje, zlasti ob kmetijskih povrøinah v œasu, ko zorijo kmetijske kulture v tem œasu naj bi bila lov in odstrel divjih praøiœev znotraj veœjih gozdnih povrøin nezaæelena); odstrel svinj na skupnih lovih od oktobra do januarja, pri œemer naj bi odstrel te kategorije dosegel 10 % celotnega odstrela (øe bolje pa bi bilo 20 %), ob œim veœjem varovanju svinj vodnic; omejitev øtevila privabljalnih krmiøœ na najveœ 1/100 ha, pri œemer naj na dan ponujena koliœina hrane ne bi presegla 1 kg, ter œim boljøe sodelovanje med lastniki kmetijskih in gozdnih zemljiøœ ter lovci glede pojava økod in opaæanja divjih praøiœev). Hkrati z naøtetimi spremembami pa je æe nekaj œasa tudi v Nemœiji zelo aktualna sprememba zveznega lovskega zakona. (Pirsch, 6/2004) Nemœija: Kot zanimivost naj omenimo tudi, da je bilo ustanovljeno nemøko vegetarijansko lovsko druøtvo, v katero je zaenkrat vœlanjenih 5 œlanic in 4 œlani. Ustanovitelji so prepriœani, da se ljubezen do lova in vegetarijanstvo ne izkljuœujeta in da bodo v kratkem pridobili øe øtevilne nove œlane. (Pirsch, 6/2004) Na kratko iz tujega tiska Foto: S. Lavriœ Diana Prerivanje za najbogatejøe seske Avstrija: Avstrijska vlada je Mednarodnemu svetu za lovstvo in ohranitev divjadi (CIC) podelila pravni status mednarodne nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu. S tem bo ta mednarodna organizacija, katere œlanica je tudi Lovska zveza Slovenije, poleg drugega pridobila tudi pravico do diplomatske pomoœi dræave Avstrije, ki je tudi œlanica Evropske skupnosti. (Pirsch, 6/2004) Nemœija: Øtevilo æensk v lovskih vrstah se v tej dræavi sorazmerno zelo hitro poveœuje. Med sedanjimi nemøkimi lovci je pribliæno 10 % æensk. V zadnjih teœajih za pridobitev lovskega izpita je sodelovalo celo 30 % æensk za primerjavo povejmo, da imamo v Sloveniji v lovskih vrstah samo 1 % æensk. (Jäger, 4/2004) Nemœija: Økode na kmetijskih povrøinah so se v zvezni deæeli Brandenburg v minulem letu podvojile, œe jih primerjamo z letom Tako je bilo v letu 2003 izplaœanih kar odøkodnin, od tega 56 % za økode, ki so jih povzroœili divji praøiœi. (Jäger, 4/2004) Mongolija: Mongolska vlada je objavila odstrelne kvote za leto Tako je letos dovoljeno upleniti 80 divjih ovc argali, 280 sibirskih kozorogov, 100 divjih praøiœev, 150 volkov, okoli 100 gazel in antilop ter 8 risov. Dovolilnice - licence je seveda treba plaœati, pridobijo pa jih lahko tudi lovski gosti. Prihodki od dovolilnic pripadajo regijam, kjer je bila divjad uplenjena. (Jäger, 4/2004) Norveøka: V tej skandinavski dræavi se je v zadnjih 40-ih letih øtevilo divjih severnih jelenov prepolovilo. Raziskovalci domnevajo, da je razlog temu zmanjøevanje njihovega æivljenjskega prostora. Severni jeleni so se namreœ prisiljeni umikati pred œlovekom, liøaji, ki so njihova glavna hrana, pa tudi ne rastejo kjer koli (Jäger,4/2004) Øvica: Sodnik nekega sodiøœa v kantonu Freiburg je kaznoval 80-letnega lovca z zaporno kaznijo enega meseca, denarno kaznijo SFR in z odvzemom lovskega patenta za 3 leta. Obtoæeni je namreœ pred enim letom ilegalno uplenil risa. Pri doloœitvi kazni je sodnik upoøteval, da je bil obtoæeni v preteklosti lovski œuvaj, krøena pa naj bi bila tudi Lovski zakon in Zakon o oroæju. Po navedbah organizacije za varstvo narave Pro Natura je bilo v letih od ponovne naselitve risov v Øvico (1971) v tej dræavi in v sosednjih ilegalno uplenjenih najmanj 50 risov. (Deutsche Jagd Zeitung, 4/2004) Nemœija: Ob zakljuœku skupnega lova, ki je potekal v zaœetku januarja v predelu juæno od kraja Fürstenwalde in ki se ga je udeleæilo 180 lovcev strelcev in 50 gonjaœev, so ob pozdravu lovini leæali: tri glave jelenjadi, 10 divjih praøiœev, 9 glav srnjadi, ena lisica in ena lama!? 68-letni lovec s 30-letno lovsko prakso je namreœ nekoliko prehitro pritisnil na sproæilec in uplenil lamo, ki se je mirno pasla v grmovju sicer neograjenega posestva skupine za varstvo æivali Pro Animale. Nesreœni uplenitelj æal poprej ni bil opozorjen na tovrstno moænost. (Deutsche Jagd Zeitung, 4/2004) Pripravil: mag. Janko Mehle 295

26 LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO Maj je bil in narava je bila æe dolgo v pomladnih barvah, ko je izvedel najlepøo novico svojega æivljenja.»sina imava, zdravega sina,«mu je takoj po porodu sporoœila æena. Obœutkov, ki so ob teh besedah preplavili njegovo srce, ni mogoœe opisati.»hvala ti, poljubi ga, poljubi mojega, najinega sina,«je jecljal, ko je dojemal, da se mu je po dveh deklicah konœno rodil sin. Ko je odloæil telefonsko sluøalko, je pogledal na uro. Zgodaj je øe bilo, zato je med veselim poæviægavanjem stopil na hiøni prag in se zagledal v mlado majsko jutro. Sonce je pravkar vzølo in rosna pokrajina se je lesketala v soncu kot zlato. Gozd v bliæini je øumel lepøe kakor druge dni, v rahli sapici so se priklanjale trave, ptice so pele glasneje. Srce v prsih mu je razbijalo od ponosa in navduøenja Vrnil se je v dnevno sobo in neæno objel hœerkici, ki sta øe obe zaspani sedeli na kavœu.»bratca sta dobili, Tineta,«jima je povedal, ko ju je stiskal k sebi. Takrat je bil neskonœno sreœen; œe bi mogel, bi objel ves svet. Novica o rojstvu Martinovega sina se je kmalu razvedela po vasi in njeni okolici.»no, pa je le dobil sina, svojega naslednika! No, pa le ima mladega jagra,«so govorili znanci in prijatelji, posebno tisti, s katerimi je nazdravljal na otrokovo zdravje.»ja, naslednika res ima, œe bo lovec, bomo pa øe videli. Mladina ima danes svoje poglede na to,«so dvomili nekateri. Leta so tekla in Martin je na kmetiji sredi smrekovih gozdov uæival druæinsko æivljenje. Dela mu nikoli ni zmanjkalo, kolikor pa je imel prostega œasa, ga je posvetil druæini in lovu. Najsreœnejøi je bil, kadar se je z æeno, hœerkama in sinom podal v naravo, v gozd, kjer je preæivel mnogo lepih trenutkov, ko je opazoval divjad in skrbel zanjo. Martin ni bil lovec, ki bi ravno uæival v streljanju divjadi, toda kot dober gojitelj je tu pa tam le pritisnil na petelina. Kolikor trofej je bilo na stenah njegove dnevne sobe, toliko in øe mnogo veœ nepozabnih lovskih doæivetij je bogatilo njegov lovski spomin. Ko se je v trenutkih lovske sreœe spomnil svojega oœeta, mu je bil vedno hvaleæen, da ga je nauœil æiveti z naravo. Ob pogledu na sina Tineta je zaœutil æeljo, da bi tudi on nekoœ postal œlan zelene bratovøœine in da bi znal v tiøini gozdov izjo- kati boleœino svojega fantovskega in moøkega srca ali pa sredi samote najti veselje in sreœo, ki ju med ljudmi morda ne bi naøel. Tako je Martin Tineta velikokrat peljal v gozd. Seznanjal ga je z divjadjo, skupaj sta polnila solnice in krmiøœa, delala remize in jih plela. Kadar sta bila v loviøœu, je imel Martin obœutek, da je njegov Tine sreœen in da se poœuti enako lepo, kot se je poœutil sam ob svojem oœetu lovcu. Spomladi sta hodila v goro posluøat ruøevca in divjega petelina, v poznem poletju in zgodnji jeseni sta zalezovala gamse v skalovju Urølje gore, poleti pa sta med æitnimi polji oprezala za srnjadjo. Jasne in ledeno mrzle zimske noœi sta preæivljala, zavita v debele odeje, na preæah, da bi videla, kako se bo na Ata, lovec bom z mesecem obsijani zasneæeni pokrajini pojavila lisica. Ja, Tine je imel rad naravo in divjad in Martin ga je æe videl v zeleni obleki, s klobukom na glavi in s puøko na rami. Najbolj od vsega si je æelel, da bi priøel dan, ko bi mu Tine dejal:»ata, lovec bom!«ko je bil Tine v 4. letniku gimnazije, je Martin opazil, da se sin spreminja. Øe vedno je bil rad v gozdu, rad mu je pomagal pri delu v loviøœu, le kadar je uplenil kakøno divjad, se je umaknil, vœasih mu je celo teæko izrekel lovski blagor. Nekoœ, ko je uplenil srnjaka, ki je kar nekaj œasa razvnemal njegovo lovsko strast, mu je Tine dejal:»ata, ata, a si ga moral ustreliti! Veliko lepøi je bil v naravi, kot pa je sedaj tu, na URØKA ZDOVC steni dnevne sobe.«martin je bil zaœuden nad sinovimi besedami, zadele so ga v srce, a se je tolaæil:»bo æe, Tine potrebuje œas. Bo æe ugotovil, da je tudi smrt sestavni del æivljenja.«tine je postal øtudent. Odøel je v mesto in le redko se je vraœal domov. V poœitnicah, ko je bil doma, ni niti enkrat odøel z oœetom na lov. Zveœer je odhajal v bliænjo diskoteko na plese, drugi dan je spal do kosila. Martin je nekajkrat naœel temo o gozdu in lovu, a jo je sin presliøal. Martin je bil razoœaran, toda stvari so mu postale jasne, ko so Tineta nekega dne obiskali trije prijatelji. Med ogledovanjem trofej v dnevni sobi je dolgolasi prijatelj vpraøal Tineta:»A tak mesar je tvoj stari, da pobije vse, kar mu pride nasproti? Jaz 296

27 LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO nobeni æivali ne bi storil niœ æalega «Martin je zaœutil Tinetovo zadrego in skoraj mu je odleglo, ko je sliøal, kako ga je sin zagovarjal.»ni mesar, on je lovec, gojitelj, to so bili sami trofejno slabi srnjaki in gamsi. Sicer pa nehajmo, to dela on, jaz nisem lovec, in to sem vam æe stokrat povedal.«nato so mladi s Tinetom vred sedli za mizo, na katero so priromale dobrote vseh vrst, saj je bila Martinova æena in Tinetova mama dobra kuharica. Pojedli so tudi divjaœinsko peœenko Ko so se mladi zveœer odpeljali v disko, se je Martin povzpel na preæo ob gozdu in negibno obsedel. V mislih je preletel svoje æivljenje, podoæivel svoj ponos, ko je postal lovec in ko je prviœ uplenil srnjaka ter v sebi utrdil prepriœanje o svojem œutu za praviœen lov. Kako se je moglo zgoditi, da so Tinetu pomembnejøe misli njegovih prijateljev, ki narave in njenih zakonitosti sploh ne poznajo, kot pa oœetova spoznanja!? Kje je naredil napako, da sin ni zaœutil, da je gospodarjenje z divjadjo potrebno? Tisti veœer se je zbal, da Tine øe dolgo ne bo oblekel zelene lovske obleke, in zaœel je dvomiti, da bo sploh kdaj priøel dan, ko mu bo pogledal v oœi in rekel:»ata, lovec bom.«sicer pa je bil Martin potrpeæljiv œlovek. Vedel je, da lahko priœakuje obilno æetev, kdor seje dobroto, prijaznost in œut za lepoto. Prepriœan je bil, da je Tinetovo otroøtvo in rano mladost napolnil z lepimi lovskimi doæivetji, da mu je predstavil divjad v njenem vedno manjøem æivljenjskem okolju in da mu je pokazal svojo skrb in odgovornost zanjo, œeprav je kdaj pa kdaj tudi odloœal o njenem æivljenju in smrti. Pozno je bilo, ko sta tisti veœer z æeno legla k poœitku. Skozi okno je bilo sliøati spokojno dihanje narave, ki se je potopila v noœno spanje. Ravno takrat so se Tine in prijatelji vraœali iz diskoteke.»pri prvem odcepu levo bom izstopil, saj imam od tam blizu do doma,«je rekel Tine.»Pa ja ne gremo øe domov!«je øe uspel izgovoriti dolgolasi prijatelj, ko je avto zadel ob oviro. Zaradi hitrosti je vozilo najprej zaplesalo po cesti, nato pa se je ustavilo na skrajnem desnem robu voziøœa. Po prvem øoku so skoœili iz avta, naslednji trenutek pa onemeli. Pred vozilom je v mlaki krvi leæal srnjak, tiøino noœi pa je paralo njegovo presunljivo vekanje. Zaman si je prizadeval, da bi zbeæal, zakaj zadnji del trupa ga ni veœ ubogal. Zadaj se je zaœela nabirati kolona. Prisotni so bili zbegani in presunjeni, saj vekanje ranjene æivali ni prenehalo. Æenske so si zatiskale uøesa in gledale stran. Nekdo je æe poklical policijo, kajti iz daljave so se kmalu zaœele pribliæevati modre utripajoœe luœi.»reøiti ga bo treba muk,«je rekel policist, ko je stopil iz policijskega avtomobila.»je kdo med vami lovec ali pa morda pozna kakega lovca?jaz ga poznam, moj oœe je lovec,«je dejal Tine in stekel, kolikor so ga nesle noge. Pred oœmi se mu je prikazoval æalosten prizor s ceste, øe vedno mu je v uøesih odmevalo srnjakovo vekanje, videl pa je tudi zaprepadene obraze svojih prijateljev, predvsem obraz dolgolasega voznika, ki je øe pred nekaj urami trdil, da nobeni æivali ne bi storil hudega Za trenutek mu je postalo æal, da ni lovec, saj bi srnjaka lahko reøil muk kar sam in mu ne bi bilo treba buditi svojega ostarelega oœeta.»ati, vstani, rabimo te,«je zaklical Tine, ko je kar brez trkanja stopil v spalnico svojih starøev.»ata, vzemi puøko, prijatelj je povozil srnjaka, srnjak trpi,«je ves zadihan nadaljeval Tine. Øe ves zaspan je oœe zlezel iz postelje.»æe grem, takoj, vægi avto,«je naroœal, ko se je oblaœil. Tine je pripeljal oœeta na prizoriøœe nesreœe. Srnjakovo vekanje je bilo slabotnejøe, æarometi so obsvetili ugaøajoœe oœi. Ko je Martin izstopil iz avtomobila, ga je prvi ogovoril dolgolasi Tinetov prijatelj.»jaz sem ga povozil, sploh ga nisem videl, pomagajte!«ko je noœno dogajanje na cesti pretrgal rezek pok puøke, je srnjakovo vekanje utihnilo, prisotni pa so bili vsak po svoje prizadeti.»tu ima divjad svoj prehod, tu preœka cesto, ko gre na paøo. Kdaj pa naj se pri takem prometu napase, œe ne ponoœi,«je razlagal Martin vidno prizadetemu vozniku in drugim oœividcem. Ob cesti je rasla smreka. Z nizke veje je oœe odlomil zeleno vejico in jo potisnil v srnjakov gobœek. Ko je hotel odlomiti øe drugo, ga je prehitel Tine. Pomoœil jo je v srnjakovo kri in jo izroœil oœetu.»lovski blagor,«je dejal.»lovska hvala,»je odgovoril Martin.»Ste videli,«je øe dejal,»tako si æivljenje in smrt podajata roki. Za tega srnjaka je bila smrt odreøitev.hvala, da ste priøli in pomagali,«se je oœetu zahvalil dolgolasec. Tine je dvignil srnjaka, odprl prtljaænik in ga poloæil vanj.»greva, ata, opravil si, kar si mogel,«je dejal. Tisti dan je Tine vstal prej kot ponavadi. Martin je o noœnem dogodku v loviøœu obvestil gospodarja lovske druæine, Tine pa se je lotil œiøœenja srnjakovega rogovja. Martin ga je gledal in nasmeh se je pojavil na njegovem obrazu. Kot vedno, kadar se je zgodilo kaj nepredvidenega, je usmeril korak proti preæi ob gozdu. Tine mu je tiho sledil. Ko ga je dohitel, ga je kar med hojo stisnil za roko.» Ata, lovec bom,«je tiho rekel oœetu. 297

28 LOVSKA ORGANIZACIJA Foto: S. Lavriœ Diana Sodelovanje med LZS in ZGS ni le zaæeleno, temveœ je tudi nujnost! Tridesetega januarja letos je bila na Vrhniki 3. redna seja Sveta Zavoda za gozdove Slovenije. Kot vedno doslej je bilo tudi za to sejo skrbno in pregledno pripravljeno gradivo, ki je omogoœilo kakovostno razpravo o vseh toœkah dnevnega reda, ki je poleg drugih toœk obsegal tudi osrednjo toœko, t. j. Program dela ZGS za leto Ta v najpomembnejøem poglavju Izvajanje javne gozdarske sluæbe predstavlja programirano dejavnost ZGS po naslednjih podroœjih: stiki z lastniki gozdov in javnostjo gozdnogospodarsko naœrtovanje gojenje in varstvo gozdov gozdna tehnika gozdne æivali in lovstvo informatika druge dejavnosti ZGS in interne dejavnosti ZGS. Vse programirane dejavnosti gospodarjenja z gozdovi ter varstva in gojenja gozdov so naravnane v smer doseganja dolgoroœnih in sonaravnih usmeritev pri razvoju gozdov kot osnovnega poslanstva gozdarske stroke. Kot lovce nas prav gotovo zanimajo predvsem tiste zadeve, ki neposredno zadevajo divjad in lovstvo. Programirane temeljne naloge s podroœja gozdnih æivali in lovstva obsegajo: 1. Uresniœevanje doloœil novega Zakona o divjadi in lovstvu, v tistem delu, ki se nanaøa na naloge, ki zadevajo ZGS; 2. Pripravo naœrtov za gospodarjenje z gozdovi letnih lovskogojitvenih naœrtov obmoœij; 3. Oblikovanje naravnega okolja habitatov za prostoæiveœe æivali v sodelovanju s øirokim krogom sodelavcev ZGS, lastniki gozdov in drugimi uporabniki prostora; 4. Pripravo strokovnih osnov za spremljanje in usmerjanje populacij divjih æivali in njihove usklajenosti z okoljem in z dejavnostmi, ki jih izvaja œlovek. V ta sklop sodi tudi vodenje potrebnih baz podatkov, ki so potrebni za tako spremljavo in usmerjanje; 5. Delo z javnostjo. ZGS oz. njegov Oddelek za gozdne æivali in lovstvo bo letos od zaœrtanih temeljnih nalog opravil: 1. Uresniœevanje doloœil novega Zakona o divjadi in lovstvu v tistem delu, ki se nanaøa na naloge, ki zadevajo ZGS; pripravil strokovne podlage za doloœitev novih lovskoupravljavskih obmoœij v sodelovanju z lovskimi organizacijami, lokalnimi skupnostmi in Kmetijskogozdarsko zbornico (lovskoupravljavska obmoœja bo doloœila vlada RS); priprava strokovnih podlag za ustanovitev loviøœ in loviøœ s posebnim namenom v sodelovanju z lovskimi in naravovarstvenimi organizacijami; opravljanje nalog in zadolæitev javne sluæbe s podroœja divjadi in lovstva; izdelava predloga meril za doloœitev viøine koncesnine za loviøœa ter predloga naœina njihove razdelitve; sprejem øestih dosedanjih gojitvenih loviøœ v sestav ZGS; opravljanje tudi vseh drugih nalog, ki jih ZGS doloœa novi Zakon o divjadi in lovu. Vsekakor pa bo ZGS pri izvajanju doloœil novega Zakona o divjadi in lovstvu sodeloval z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), z Ministrstvom za okolje, prostor in energijo (MOPE), z drugimi organizacijami, ki jih omenja zakon (Zavod za varstvo narave (ZVN), Kmetijsko-gozdarsko zbornico (KGZ) ), pa tudi z nevladnimi organizacijami, kot so Lovska zveza Slovenije (LZS), lovske druæine(ld), z lokalnimi skupnostmi ter øtevilnimi posamezniki, ki jih zadeva zakon. 2. Program nalog ZGS na podroœju lovstva obsega tudi problematiko priprave letnih lovskogojitvenih naœrtov obmoœij, za katere bodo kot osnova uporabljeni potrjeni 10-letni lovskogojitveni naœrti LGO in rezultati 298

29 LOVSKA ORGANIZACIJA S seje Sveta Zavoda za gozdove Slovenije popisa objedenosti gozdnega mladja iz leta Po potrditvi letnih naœrtov v LGO bodo v okviru lovskogojitvenih obmoœij, skupaj s pristojnimi organi le-teh, z LZS in njenimi obmoœnimi zvezami ter lovsko inøpekcijo zagotovili razdelitev ukrepov v populacijah divjadi in njenem okolju po posameznih loviøœih ter spremljali njihovo izvajanje. 3. Oblikovanje habitatov za prostoæiveœe æivali ter problematika økod od divjadi bo tudi v letu 2004 ena od temeljnih nalog ZGS. Namen oblikovanja habitatov za prostoæiveœe æivali je zagotoviti pogoje za nemoten razvoj prostoæiveœih æivali ter hkrati s tem ublaæiti pritisk predvsem rastlinojede divjadi na gozdni in poljski ekosistem. Problematika økod, ki jih povzroœa divjad, je dandanes eden od kljuœnih problemov, s katerimi se sreœuje ZGS v postopku priprave lovskogojitvenih naœrtov in pri sodelovanju s posestniki gozdnih in poljskih povrøin. Prav zato se bo ZGS na tem podroœju dela tudi v letu 2004 trudil aktivno delovati z ocenjevanjem økod, ki jih povzroœijo zavarovane vrste, z usmerjanjem vlaganj v gozdove, z ugotavljanjem in spremljanjem økod od divjadi ter z analiziranjem stanja na tem podroœju, in sicer vse v sodelovanju z resornimi ministrstvi, lovskimi organizacijami, kmetijskimi organizacijami in oøkodovanci. Najveœja pozornost bo namenjena predvsem tistim podroœjem, kjer so se v zadnjih letih najpogosteje pojavljale økode od divjadi (Zasavje, Goriœko, Koœevska in Posavska regija). Kar zadeva aktualno problematiko velikih zveri, bodo letos izvajali sklepe vlade RS glede rjavega medveda, in sicer s posebnim poudarkom na nalogah intervencijske skupine, œe bi nastali problemi in teæave z medvedi v urbanem in naravnem okolju; spremljali bodo stanje velikih zveri, predvsem nadaljevali z rednim øtetjem rjavega medveda ob mrhoviøœih v sodelovanju z LZS in upravljavci loviøœ; pregledali in opravili biometriœne meritve uplenjenih ali iz populacij drugaœe izloœenih predstavnikov velikih zveri, aktivno sodelovali kot eni od nosilcev pri oblikovanju Strategije upravljanja z volkom in risom v RS; pripravljali strokovne predloge glede poseganja v populacije velikih zveri in v njihovo okolje ter sodelovali z resornim ministrstvom pri opravljanju sprejetih mednarodnih obveznosti naøe dræave glede velikih zveri, predvsem do EU; kot nosilci izvajali projekt LIFE - Natura. 4. Na podroœju spremljanja in usmerjanja razvoja populacij prostoæiveœih æivali in njihovega æivljenjskega okolja bo ZGS letos opravil po dogovorjeni metodi na obmoœju celotne Slovenije tretjo ponovitev podrobnega popisa in analizo objedenosti gozdnega mladja od rastlinojede divjadi, zaœeto æe lani, ter pripravil strategijo krmljenja prostoæiveœih æivali v Sloveniji; lokalno (po OE in LGO) bo nadaljeval z evidentiranjem rastiøœ, gnezdiøœ, brlogov, zimovaliøœ ; sodeloval pri izdajanju soglasij in problematiki posegov v gozdni prostor, ki posebej zadevajo æivalski svet; pripravil strategijo in akcijske naœrte za divjad posameznih vrst oz. drugih prostoæiveœih æivali (kormoran, krokar ); vodil evidence o izloœitvi divjadi in ukrepih v okolju ter pri tem nadaljeval izvajanje sprejetih obveznosti do Statistiœnega urada RS, dogovorjenih v letu 2000 ter drugih sluæb in ministrstev, ki Foto: V. Podgornik podatke potrebujejo za svoje delo. V poglavju Razvojno delo na podroœju prostoæiveœih æivali bo ZGS izvajal projekt radiotelemetriœnega spremljanja jelenjadi, volka in rjavega medveda v gojitvenih loviøœih in loviøœih LD (Notranjska, Koœevska, Goriœko); nadaljeval in nadgradil monitoring velikih zveri na ravni Slovenije v sodelovanju z LZS in drugimi organizacijami ter institucijami, v okviru tega bo tudi mednarodno sodeloval s SCALP - skupino za risa, ter LCIE in IBA za medveda; usklajeval in opravljal projekta LIFE - Natura z naslovom Ohranitev velikih zveri v Sloveniji - Faza I. (rjavi medved), pri œemer se bo ukvarjal zlasti z: zakljuœkom pripravljalnih akcij in izdelavo vmesnega poroœila za EU oblikovanjem skupnih akcij in strategij upravljanja z medvedom s sosednjimi dræavami odstranitvijo divjih odlagaliøœ organskih odpadkov na pilotnem obmoœju Predsednik Sveta ZGS, mag. Franc Ferlin. Vodja Oddelka za gozdne æivali in lovstvo, univ. dipl. inæ. Marko Jonozoviœ. uveljavitvijo sistema odøkodnin za nastalo økodo po zvereh (rjavem medvedu) vadbo in opremo intervencijske skupine za teæave z rjavim medvedom upravljanjem s habitati, upoøtevajoœ rjavega medveda spremljanjem (monitoring) populacije po dogovorjeni metodologiji iz pripravljalnih akcij izvedbo preventivnih ukrepov proti napadom medveda v pilotnih obmoœjih dejavnostmi izobraæevanja in ozaveøœanja ljudi odpiranjem Informacijskega centra za velike zveri pripravo Smernic za prostorsko naœrtovanje in presojo vplivov na okolje pri gradnji infrastrukture vodenjem administracije projekta Nadalje bo ZGS v okviru naloge Razvojno delo na podroœju prostoæiveœih æivali sodeloval pri izvajanju projektov EU-LIFE COOP, ki ga je v imenu treh partnerjev z osnovnim LIFE Natura projektom na isto temo (rjavi medved) prijavil naravni park Adamello Brenta (Italija), pri njem pa bosta sodelovala øe WWF Avstrija in ZGS; sodeloval bo pri izvedbi INTERREG projekta medobmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo glede velikih zveri, divjih parkljarjev in bolezni divjadi, ki ga bodo s slovenske strani opravljali LZS, Biotehniøka fakulteta Univerze v Ljubljani, Veterinarska fakulteta in ZGS; sodeloval bo tudi z Biotehniøko fakulteto - oddelki za biologijo, zootehniko ter gozdarstvo in obnovljive gozdne vire pri projektu genetskih raziskav medveda, risa in jelenjadi, vendar le, œe bo projekt dobil potrditev na Ministrstvu za znanost in tehnologijo; sodeloval bo z Biotehniøko fakulteto - Oddelkom za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ter LZ Slovenije pri vzpostavitvi toœkovnega vodenja izloœitve (odvzema) velike divjadi; sodeloval z Veterinarsko upravo RS pri projektu spremljanja svinjske kuge pri divjih praøiœih; sodeloval bo pri drugih raziskavah, povezanih s prostoæiveœimi divjimi æivalmi in njihovim æivljenjskim okoljem. 5. V poglavju Delo z javnostjo ZGS navaja nujnost krepitve trajnega sodelovanja z vsemi organizacijami, ki se ukvarjajo z æivalskim svetom. Izjemen po- 299

30 LOVSKA ORGANIZACIJA men prisoja dobremu sodelovanju z vsemi upravljavci loviøœ, predvsem pri vodenju in izmenjavi podatkov o stanju divjadi ter sodelovanju z njihovimi stanovskimi organizacijami (obmoœnimi lovskimi zvezami in LZS). Poudarja tudi nujnost stalnega in objektivnega obveøœanja javnosti o æivalskem svetu. Za uresniœitev vseh opisanih nalog na podroœju gozdnih æivali v letu 2004 so predvideni stroøki v viøini 158, sit. Razprava, ki je sledila predstavitvi naœrtovanih nalog tako na gospodarskem kot tudi lovskem podroœju, je bila vsebinsko poglobljena in je opozarjala na resnost poloæaja gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji. Na podroœju lovstva je razprava zajela predvsem problematiko preøtevilœnosti divjadi na nekaterih obmoœjih in iz tega izhajajoœih økod od divjadi. Predvsem je bilo izpostavljeno obmoœje Koœevske, kjer se odstrel poveœuje zaradi prevelike øtevilœnosti rastlinojede divjadi v preteklosti. Vzporedno s problematiko økod je bilo, zlasti s strani predstavnikov kmetijstva, izpostavljeno vpraøanje o upraviœenosti krmljenja. V razpravi, v kateri smo sodelovali predvsem inæ. Marko Jonozoviœ, prof. dr. Marjan Kotar in Vojko Podgornik, smo opozorili tudi na posledice, ki bi nastale, œe divjadi sploh ne bi krmili, zlasti v zimskem œasu. Vsak, ki to podroœje pozna, ve, da bi se posledice odrazile na sami divjadi in seveda tudi na naravnem okolju. Opozorjeno je bilo tudi na napake, ki se pri krmljenju dogajajo zaradi nestrokovnega krmljenja, pa tudi zaradi drugih razlogov in so nemalokrat res vzrok za nastanek økod. Sklep razprave je bil: krmljenje da, toda na pravilen naœin. V ta namen (kot je razvidno iz programa nalog ZGS na podroœju lovstva) bo ZGS pripravil posebno Strategijo krmljenja prostoæiveœih æivali v Sloveniji. Torej nalogo, ki bi jo morala slovenska lovska organizacija æe imeti in uporabljati kar precej œasa. Ker se v mnogih naøtevanjih, ki zadevajo naloge s podroœja lovstva, pojavlja navedek»v sodelovanju z lovsko organizacijo«, sem vendarle povpraøal, kakøno je sodelovanje med lovsko organizacijo in ZGS? Odgovor je bil, da doslej s strani LZS ni bilo volje in pripravljenosti za sodelovanje, kar pa je bilo nedvomno povezano s staliøœi prejønjih vodstev LZS in Ezio Ferroglio z Univerze v Torinu je poroœal tudi o uspeøni naselitvi srnjadi in jelenjadi. je bilo bolj podobno nekakøni»hladni vojni«kot pa pravemu sodelovanju. Predstavniki ZGS predpostavljajo, da je sodelovanje z lovsko organizacijo neizbeæno, œe æelimo, kot se je skorajda poetiœno izrazil M. Jonozoviœ,»da bodo s posegi med divjad in naravno okolje zadovoljni predvsem tisti, ki ne znajo govoriti, to je divjad in naravno okolje.«vojko Podgornik Mednarodno posvetovanje o medobmejnem lovskem sodelovanju v Vidmu Vokviru priprav na mednarodni projekt INTERREG III A med Italijo in Slovenijo, ki ga sofinancira tudi Evropska skupnost in ki je namenjen usklajenemu sodelovanju pri varstvu in gojitvi divjadi v obmejnem predelu Furlanije in Goriøkih Brd, sta Vlada pokrajine Julijske Krajine (Friuli Venezia Giulia) in videmska Univerza (Universita degli Studi di Udine) 27. marca letos v Vidmu pripravili enodnevni posvet o vidikih in usklajevanju tradicionalnega lova z visokonogimi goniœi na eni strani ter o temeljnih potrebah gojitve parkljaste divjadi na drugi. Na ta problem je odloœno opozorila slovenska stran, omenjeni naœini lova pa imajo v Beneœiji in Furlaniji dolgoletno tradicijo z izrazito pridobitniøkimi ambicijami, kar je v nekem pomenu povsem v nasprotju z razumnim, trajnostnim in etiœnim lovom. Izjemno øtevilo udeleæencev posveta je dokazovalo zanimivost, pa tudi obœutljivost vsebine, v kateri se Foto: B. Kræe izrazito sooœata romanski in nemøki pogled na lovstvo. Mladi raziskovalci, zlasti s torinske in padovske Univerze, so presenetili z odliœnimi prispevki s podroœja biologije, ekologije in etologije velikih parkljarjev, ki se hitro øirijo v nekaterih obmoœjih Italije. Izjemno zanimiv in prepriœljiv je bil prispevek o uspeøni naselitvi srnjadi in jelenjadi v Piemontu, kamor smo v 70-tih letih poøiljali srnjad in jelenjad v zamenjavo za alpske svizce in alpske kozoroge, prejeli pa tudi nekaj eksponatov za Slovenski lovski muzej v Bistri. Posvet je bil tudi sooœenje z zagovorniki lova z visokonogimi goniœi, ki so tamkaj dobro organizirani in so glasno pritrjevali argumentom temperamentnega predsednika svojega druøtva. V razpravi smo predstavili tudi slovenske poglede in izkuønje. Spremenjenim razmeram v zastopanosti divjadi posameznih vrst smo v zadnjih desetletjih sledili tudi na podroœju lovske kinologije, v kateri sedaj prevladujejo predvsem psi za delo po strelu. Smotrna gojitev in trajnostni lov vsekakor nista zdruæljiva brez omejitev pri lovu z goniœi, œeprav je tak naœin lova res ena od znaœilnosti italijanske lovske kulture, ki jo bo treba nedvomno tudi ohraniti. Dialog z upoøtevanjem moænega in mogoœega bo treba nadaljevati ne le s øolanjem psov, paœ pa tudi z izobraæevanjem lovcev. Moderator posvetovanja, ki ga je v uvodnem delu pozdravil tudi predstavnik deæelne vlade Umberto Sarcinelli, je posvetovanje vodil z izjemnim obœutkom. Slovensko stran sva zastopala Duøan Jug, predsednik Komisije IO LZS za veliko divjad in zveri, ter podpisani. Blaæ Kræe Pogovori med lovci Koroøke in Slovenije Vsa podpora veœjeziœnemu lovskemu priroœniku Vsredo, 25. februarja 2004, sta bila na gradu Mageregg, sedeæu koroøkih lovcev (Avstrija), prvo uradno sreœanje in pogovor med predsednikoma Lovske zveze Slovenije (LZS) Bojanom Lepiœnikom in Koroøkega lovstva (Kärntner Jägerschaft) (KJ) Ferdinandom Gortonom. Navzoœi so bili tudi visoki funkcionarji lovstva obeh deæel, na primer velikovøki okrajni lovski mojster Albin Knafl, direktor LZS mag. Janko Mehle ter drugi predstavniki mednarodnih lovskih ustanov. Kot predsednik Delovne skupnosti lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora (AGJSO) se je pogovora udeleæil tudi Franc Predsednika Koroøkega lovstva Ferdinand Gorton in Lovske zveze Slovenije Bojan Lepiœnik na gradu Maggereg med prijateljskim rokovanjem v krogu lovskih tovariøev, ki so sodelovali pri pogovorih. Foto: F. Wakounig 300

31 LOVSKA ORGANIZACIJA Golija, prav tako pa tudi podpredsednik CIC Veljko Variåak. Klub prijateljev lova Celovec, strokovno in stanovsko zdruæenje slovenskih lovcev na avstrijskem Koroøkem, ki letos slavi 40-letnico obstoja, so zastopali predsednik Mirko Kumer, tajnik Jurij Mandl in referent za tisk Franc Wakounig. V veœurnem strokovnem pogovoru in v prijateljskem vzduøju sta delegaciji prereøetali øtevilna lovskogojitvena vpraøanja, ki zadevajo obe strani, na primer delovanje œezmejnih gojitvenih skupnosti za jelenjad in gamse v Karavankah, problematiko økod od divjadi, moænosti njenega zmanjøanja in omejitve, ker vse bolj postaja kamen spotike. Predsednik LZS Lepiœnik je koroøke kolege obøirno seznanil z novim slovenskim lovskim zakonom, predsednik KJ Gorton pa je predstavil novo pravno ureditev, ki bo na Koroøkem zaœela veljati leta 2005 in za lovce pomeni korak v samoupravo. Vso pozornost pa sta delegaciji namenili sodelovanju, kajti s 1. majem 2004 bo Slovenija postala polnopravna œlanica EU. V skupni Evropi lovce œakajo novi izzivi in naloge, ki jih bo v precejønji meri mogoœe zadovoljivo reøevati le s skupnimi moœmi in prizadevanji. Oba predsednika sta vso podporo obljubila izdaji prav veœjeziœnemu (slovensko-nemøko-italijansko-latinskemu) lovskemu priroœniku, ki ga v okviru œezmejnega EUjevskega projekta pripravljata Klub prijateljev lova s sedeæem v Celovcu in Koroøka lovska zveza s sedeæem na Ravnah. Projekt priroœnika, ki so ga pogovorni partnerji ocenili kot prepotreben in zgodovinski korak za øe laæje sodelovanje lovcev v alpsko-jadranskem in øirøem evropskem prostoru, sta na kratko predstavila Jurij Mandl in Franc Wakounig. Prdsednik KPL, Fric (Mirko) Kumer, je predlagal, da bi lovci vstop Slovenije v EU obeleæili s slovesno akademijo, ki naj bi jo oblikovali lovci iz obeh deæel oziroma iz alpsko-jadranskega prostora. Hkrati bi proslavili tudi 40-letnico ustanovitve Kluba prijateljev lova, ki se je vseskozi zavzemal za odkrite in dobre stike med zelenimi bratovøœinami na Koroøkem, v Sloveniji in Furlaniji-Julijski krajini. Predlog je bil soglasno sprejet; prireditev z mednarodno udeleæbo bo 15. maja 2004 v Kulturnem domu v Pliberku. Franc Wakounig Taborniki Rod rjavega medveda iz Koœevja so nas na poletnem taboru na Kolpi povabili h»klepetu ob tabornem ognju«. ZLD Koœevje se uspeøno uveljavlja tudi zunaj vrst zelene bratovøœine Komisija za vzgojo in izobraæevanje pri ZLD Koœevje je v lovskem letu 2003/2004 v celoti izpolnila predvideni obseg dela, ki ga je UO ZLD Koœevje potrdil na zaœetku lovskega leta. Teoretiœni del teœaja za lovske pripravnike smo tokrat opravili v jesenskem obdobju, saj kandidatov zaradi œasovne stiske pri izvedbi programa praktiœnih del lovskega pripravnika v lovskih druæinah pred tem ni bilo mogoœe ustrezno usposobiti (veœina pripravnikov je zaœela izvajati program dela v LD øele v aprilu 2002). Sledile so si sobota za soboto, dvanajst jih je bilo, da smo si ob uspeønem zagovoru osvojenega znanja ob vsakem od predvidenih tematskih sklopov segli v roke in ob koncu tudi zaæeleli uspeøno prenaøanje teorije v prakso. Izpite so uspeøno opravili vsi pripravniki, in sicer s povpreœno oceno 4,06 (lani 3,68), kar kaæe na iz leta v leto resnejøi pristop k delu s pripravniki v LD. Pripravniki le ob takønem pristopu postanejo zrelejøi, z veœ izkuønjami in znanja, kar se potem odrazi tudi z nivojem izkazanega znanja. Zato je prav, da ob doseæenem uspehu del zaslug pripiøemo tudi mentorjem, ki prizadevno in nesebiœno prenaøajo svoje znanje ter izkuønje na mlajøo generacijo, œesar pa potem æal v veœini primerov ne»utegnemo«ustrezno nagraditi. Slavnostni podelitvi spriœeval za opravljen lovski izpit in podelitvi lovskih odlikovanj ZLD Koœevje smo æeleli 12. decem- bra 2003 nameniti posebno pozornost. Slavnostni priloænosti smo dodali kamenœek v mozaik znanja, ki se nanaøa na LOVSKI ROG v pomenu permanentnega izobraæevanja lovcev. Tako smo organizirali odmevnejøo prireditev s predstavitvijo lovskega roga in s kulturnim programom. Predvideni teoretiœni in kulturni program so izvedli Domæalski rogisti pod vodstvom Gregorja Rettingerja ter lovski tovariø Andrej Peœnik s svojim prispevkom. Zvoki lovskega roga in prebrani odlomki Cvenklovih povesti iz knjiæne zbirke so nam poøteno pognali zastalo kri po æilah. Verjamem, da je sleherni izmed nas doæiveti del veœera shranil v prijetnem spominu z ugotovitvijo, da se kaj takega premalokrat ponovi. Œlani Komisije za izobraæevanje se razmeroma pogumno vkljuœujemo s programom izobraæevanja v program dela z mladimi. Skupaj s predstavnikom LD Predgrad smo se vkljuœili tudi v program dela s taborniki iz Koœevja. Obiskali smo jih na taborjenju ob Kolpi in pozneje, v jeseni, pomagali pri organizaciji in izvedbi akcije zbiranja odpadnega papirja. Tovrstno sodelovanje je padlo na plodna tla, saj je bila tako od tabornikov kot tudi njihovih vodnikov veœkrat izraæena æelja po sodelovanju. Predvsem je bila potreba po strokovni pomoœi usposabljanja, kot na primer: sledenje, opazovanje, veøœine preæivljanja v gozdu itn. Redno sodelujemo tudi z lokalno radijsko postajo Radio UNIVOX in se vkljuœujemo v posebno otroøko oddajo Otroøki brlogec na temo divjad - lovec - naravovarstvo. Ni bilo teæko ugotoviti, da ustreznega odziva otrok ne smemo priœakovati, œe projektu ne namenimo ustrezne animacije z nagradnim razpisom z ustrezno tematiko in predvidenimi nagradami. Poleg tega moramo biti pozorni predvsem na predvideni termin poskusa komuniciranja z mladino. Po naøih izkuønjah je najprimernejøi œas Lovski muzej Bistra nam æal ni ponudil, kar smo od njega priœakovali!? za sodelovanje obdobje v drugi tretjini øolskega leta zimsko obdobje, izogibati pa se moramo terminom, v katerih so na obzorju æe poœitnice. Naøe delo je bilo kar nekajkrat, ob razliœnih priloænostih, mogoœe predstaviti na lokalnem radiu. V programu imamo tudi zaloæniøtvo promocijskega in pouœnega gradiva, vendar smo tokrat poskrbeli zgolj za distribucijo zloæenke, ki je bila izdana v zaloæbi LZS, predstavlja pa organizacijo, delovanje in naloge lovske organizacije. Omenjena zloæenka je na naøem obmoœju poæela val pohval in dober odziv. Komisija za vzgojo in izobraæevanje pri ZLD Koœevje, mag. Øtefan Vesel, dr. vet. med. 301

32 Foto: M. Rovøœek Diana LZS se ne strinja z razøiritvijo nelovnega obmoœja v TNP Gamsje garje se nezadræno øirijo na sosednja obmoœja Lovska zveza Slovenije (LZS) je na novinarski konferenci izrazila nestrinjanje s tistim delom besedila predloga Zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP), predvsem v toœkah (8., 10., 19., in 34.b œlen), ki obravnavajo rabo naravnih virov in omejitev lova. Predsednik LZS Bojan Lepiœnik je povedal, da Osnutek predloga novega Zakona o TNP, ki œaka na drugo branje, namreœ predvideva øiritev obmoœja, znotraj katerega naj bi bil lov popolnoma prepovedan.»lovci opozarjamo na nedopustnost takøne doloœbe, saj se æe sedaj, po desetletni delni prepovedi lova v osrednjem obmoœju TNP, gamsje garje, ki so takorekoœ edini dejavnik uravnavanja øtevilœnosti populacije gamsov in alpskih kozorogov, øirijo na obmoœja loviøœ sosednjih lovskih druæin, od koder poroœajo o vse pogostejøih poginih zaradi te bolezni,«je øe dodal predsednik LZS. Samo lani je bilo tod najdenih 49 okuæenih gamsov in 3 kozorogi. Divjad pa zaradi garij poginja v dolgotrajnih mukah, lahko tudi nekaj mesecev. Zato je razumljivo, da se lovci zavzemamo za ohranitev lova kot aktivne selektivne dejavnosti tudi na obmoœju TNP. Predstavniki LZS zato predlagajo: naj se ne spreminja reæim lova v lovskih druæinah; naj bi bilo v osrednjem obmoœju najveœ ha povrøin nelovnih, toda z moænostjo odstrela vseh okuæenih æivali; naj se za gojitev in gospodarjenje z divjadjo v parku imenuje posebno strokovno telo (komisija; znani primeri od drugod), ki bi strokovno spremljalo stanje in predlagalo reøitve; naj bi bili gojitveni ukrepi opredeljeni v dolgoroœnih lovskogojitvenih naœrtih lovskoupravljavskega obmoœja. Prisotni so poudarili, da sta gojitev in gospodarjenje z divjadjo izrazito strokovno delo, ki ga je LZS, v stalni navezi z znanstvenoraziskovalnimi in strokovnimi institucijami æe desetletja odgovorno opravljala. Tudi dejavnost lova je podrejena temu naœelu in sloni na strogi izloœitvi divjadi po spolu, koliœinski in starostni sestavi ter je prilagojena tudi prehranski ponudbi æivljenjskega prostora.»menimo, da je lov v aktivni selektivni vlogi, po strogih naœelih stroke in etike, øe vedno potreben, zato smo proti prepovedi lova v TNP, saj je hermetiœno varstvo najkonzervativnejøa pasivna in preæivela oblika varstva divjadi,«je poudaril predsednik Komisije za veliko divjad in zveri pri LZS, Duøan Jug.»Sedanji predlog zakona o Triglavskem narodnem parku po naøih izkuønjah in strokovnih dognanjih s prepovedjo lova na osrednjem obmoœju parka na povrøini ha bi pomenil konzervacijo stanja bolezni in prosto- Z novinarske konference LZS. Na fotografiji od leve: prof. dr. Andrej Bidovec, Bojan Lepiœnik, Duøan Jug in dr. Boris Kryøtufek. Foto: B. Leskovic 302

33 LOVSKA ORGANIZACIJA ra in pospeøil razvoj nalezljivih bolezni prav zaradi visoke øtevilœnosti gamsov. To se dogaja æe danes, po desetletni delni prepovedi lova v osrednjem delu parka. Pojavi gamsjih garij v gamsjih tropih in pri kozorogih so tudi æe na obrobju parka, v loviøœih LD v Posoœju. Ne æelimo si parka, ki bi bil vir kuænih in zajedavskih bolezni, temveœ park z vitalno in zdravo populacijo divjadi, ki bo Sloveniji v ponos. Zaradi tega predlagamo drugaœne strokovne reøitve, ki bi ohranjale zdravo divjad in pomenile tudi aktivno varstveno politiko, ki jo danes priznavajo tudi svetovne naravovarstvene organizacije, kot CIC (Mednarodna svet za ohranitev divjadi in lovstvo) in IUCN (Svetovna organizacija za varstvo narave), ki opredeljujeta moæno trajnostno rabo tudi za narodne parke s stroæjimi varstvenimi reæimi.«naœelo trajnostne rabe in sonaravno gospodarjenje z obnovljivimi naravnimi viri torej tudi z divjadjo sta æe dolgo temeljni naœeli slovenskega lovstva. Spoøtovanje teh naœel pa v praksi pomeni zagotavljati pogoje za trajno ohranitev zdrave divjadi vseh avtohtonih vrst v nekem prostoru in ohranitev primerne øtevilœnosti ter spolne in starostne sestave, kar zagotavlja trajno reproduktivno sposobnost vrste. Prof. dr. Andrej Bidovec, predstojnik Inøtituta za zdravstveno varstvo in gojitev divjadi pri Veterinarski fakulteti v Ljubljani ter strokovni sodelavec LZS, pa je med drugim povedal:»gamsje garje se pojavijo zaradi poruøenega ravnovesja v naravnem okolju, ko se vrsta preveœ namnoæi. Gamsji tropi niso stabilni, æivali se znotraj tropov hitro menjavajo in bolezen se tako tudi hitreje øiri. Spraøujem se, zakaj je potrebno prepovedati lov na neko vrsto, ki ni ne maloøtevilna ne ogroæena. Res je, da gams na videz ne dela økode v okolju, vendar tako namnoæene in bolne æivali lahko povzroœijo veliko bioloøko in gospodarsko økodo. Kaj nam torej popolna prepoved odstrela lahko prinese pozitivnega? Œe je morda izraz lov sporen, povejmo, da gre v tem primeru predvsem za upravljanje z obnovljivimi viri, za izvajanje aktivne selekcije, ki je potrebna.«v to smer so vodile tudi misli strokovnega sodelavca LZS, dr. Borisa Kryøtufka, izrednega profesorja Znanstveno-raziskovalnega srediøœa Univerze na Raduha pogled z Rogatca Primorskem:»Biodiverziteto v naravnem okolju lahko ohranimo samo z aktivnim upravljanjem z ekosistemi. Æivalska populacija v odsotnosti plenilcev (ali trajnostnega lova) ne more in ne sme naraøœati v nedogled. Prej ali slej bo prebila nevidno mejo, imenovano nosilna kapaciteta, in zaœela naraøœati nad zmoænostmi okolja. Bolj ko bo to mejo presegla, globlji bo padec. Veœ ko bo v TNP gamsov, hujøa bo katastrofa, ki bo sledila.«aktivno varstvo divjadi pomeni tudi zagotavljanje primernega æivljenjskega okolja divjadi za njeno bivanje, prehranjevanje in razmnoæevanje. Lovci vedno znova opozarjamo pristojne institucije na vse bolj ogroæeno naravno okolje in na stalno krœenje habitatov za divjad. Uredniøtvo Garje so zelo razredœile populacijo gamsov na Raduhi Odkar so pred nekaj leti gamsje garje na vrhu Raduhe prekoraœile mejo med solœavsko in luœko lovsko druæino, so se razmere na Raduhi popolnoma spremenile. Prejønje pogosto sreœavanje s tropi gamsov je sedaj postala prava redkost in skoraj tak doæivljaj, kot œe tod sreœaø divjega petelina ali ruøevca. Gamsjo garjavost øtejemo med eno najbolj nevarnih zajedavskih bolezni. Na obmoœje Raduhe se je bolezen privlekla prek Julijskih Alp, Karavank, Kamniøko-Savinjskih Alp vse do Raduhe. Zelo je prizadela øtevilœnost gamsov v loviøœu LD Luœe. Koliko æivali je podleglo moœnemu napadu srbcev (garij), je øtevilœno nemogoœe ovrednotiti, toda na obmoœjih Arte, Krvave peœi, nad Malinovcem in Gozdkom sreœaø le redke æivali. Øtevilœnost se je opazno zmanjøala tudi na Loki, Javorju in Sevnaœkem vrhu. Po ocenah se je øtevilœnost populacije zmanjøala za veœ kot 70 %, gotovo pa je øtevilo poginulih æivali øe bistveno veœje od øtevila najdenih in sanitarno (gojitveno) odstreljenih. Prvo, s prøicami zelo napadeno kozo je 28. februarja 2000 na Trati pod vrhom Raduhe odstrelil in jo reøil muk œlan druæine Bogo Supin. Le nekaj dni pozneje je na Arti nad Sneæno jamo uplenil øe drugo, zanesljivemu poginu zapisano kozo. Ko je na pomlad pobralo sneg, je Bogo dneve in dneve iskal poginule æivali in beleæil davek garij. Naøel je ostanke 15 glav poginulih odraslih æivali obeh spolov in veœ æe zelo razpadlih gamsjih mladiœev. Vse to zgovorno priœa o slabih razmerah, v katerih se je znaøla populacija gamsov na Raduhi. Garje so posledica prevelike øtevilœnosti Gamsje garje so LD Luœe povzroœile veliko materialno in tudi ekoloøko økodo. Zdesetkale so øtevilœnost dela populacije, ki æivi v naøem (in verjetno tudi sosednjih) loviøœu. Sedaj se je populacija oœitno znaøla na robu populacijskega minimuma. Znano je, da si takøne populacije le poœasi in teæko opomorejo. Svoj deleæ so ob prisotnosti garij doprinesli tudi: ostre zimske razmere z visoko sneæno odejo, mrazom in teæko dostopno hrano, predvsem pa zelo poveœan nemir, ki ga povzroœajo Foto: B. Rak gruœe turistov, razne gospodarske dejavnosti in podobno. Sreœanje z gamsom ali manjøim tropiœem je postala redkost. Pogostost stikov med posameznimi æivalmi in s tem poveœana nevarnost prenosa bolezni z æivali na æival se je zato sedaj zmanjøala. Z zmanjøanjem øtevilœnosti pa so se po drugi strani izboljøale æivljenjske razmere za preæivele æivali. Gamsi na Raduhi so le del enotne populacije gamsov v evropskih Alpah z vsemi populacijskimi lastnostmi. To dopuøœa, da jih z vidika lovskega gospodarjenja obravnavamo kot populacijo, in sicer ob zavedanju, da staleæi posameznih loviøœ ne morejo biti osnova za realno gospodarjenje. Kako naprej? Ponovna obnova populacije je odvisna predvsem od naravnih uravnalnih mehanizmov. V populaciji z zelo zmanjøano øtevilœnostjo se prirastek veœa. Med mladiœi zaœno lahno prevladovati preteæno samice. Kakrøen koli poseg s puøko v kateri koli starostni razred zdesetkane populacije mora biti temeljito premiøljen in utemeljen. Lov je moœan dejavnik smrtnosti. Zaenkrat pa je na Raduhi smrti dovolj! Seveda se sanitarnemu odstrelu ni mogoœe izogniti. Cilj vseh prizadevanj mora biti œim prejønje oblikovanje zmogljivostim okolja primerne populacije, naravne starostne in spolne strukture. To, kar so npr. debeljaki, ki so nosilci kakovosti visokega vrednostnega prirastka in mehanske stabilnosti gozda, so za populacijo gamsov telesno in trofejno moœne æivali obeh spolov. Mladiœi takønih starøev so telesno moœni, zdravi in lahko uspeøno kljubujejo pritiskom okolja v slabih Garjava gamsja koza, uplenjena pod Trato. 303 Foto: B. Rak

34 LOVSKA ORGANIZACIJA zimskih razmerah visokogorja (Savinjskih Alp, kamor spada tudi Raduha). Pri obnovi stanja na Raduhi æivljenjske razmere ne terjajo posebne pomoœi, razen miru. V æivljenjskem prostoru gamsa je mir pogoj za sonaravno vedenje in dobro poœutje æivali. Toda v gorskem svetu ni miru nikjer veœ! Œlovek je vdrl v gamsov æivljenjski prostor. Gamsi nimajo œasa, da se nahranijo in preævekujejo; stalno se umikajo in vznemirjajo. Vedno veœ ljudi obiskuje planinske in gorske predele. Turiste, planince sreœujeø na gozdnih in lovskih poteh od zgodnjega jutra pa do veœernih ur. V zimskih mesecih se gams pase ves dan. Poleti spremeni svoj prehranjevalni ritem: pase se v zgodnjih jutranjih in poznih veœernih urah. Normalno razvit gams, ob normalni zalogi toløœe, zlahka preæivi tudi ostro zimo. Koliœina rezervne energije pa ni prilagojena pogostemu vznemirjanju æivali, ki ga povzroœajo øtevilni obiskovalci planin in gora. V zimskem œasu lahko porabi gams zaradi premagovanja naporov v visokem snegu nekajkrat veœ energije kot poleti. Slabe zimske razmere mu ne dopuøœajo nadomestila zaradi stalnega vznemirjanja izgubljene energije. Zato se telesna odpornost izredno zmanjøa. Nastanejo ugodne razmere za izbruh garij. Na koæuhu æivali so stalno prøice in œakajo na primeren trenutek za svoj ponovni populacijski izbruh razøiritev te zajedavske bolezni pri gamsih. Raziskava na obmoœju Triglavskega narodnega parka je dokazala, da so na obmoœju parka gamsi prav zaradi stalnega vznemirjanja podhranjeni in telesno oslabljeni. Nemøki raziskovalec dr. Schroeder piøe v svojih raziskavah o vplivih vznemirjenja na porabo energije pri divjadi. Tudi Blaæ Kræe, pisec 24. knjige Zlatorogove knjiæice, nazorno opiøe spremembo porabe energije pri gamsu pri razliœnih naœinih gibanja. Zaradi œezmerne porabe rezervne energije, ki je zbrana v obliki toløœe in je v zimskih okoliøœinah ni mogoœe nadomestiti, se zmanjøa telesna kondicija æivali. Gams v takønem stanju z lahkoto postane ærtev garij. Poveœano vznemirjanje v œasu parjenja negativno vpliva na paritveno uspeønost æivali. Nepotrebno vznemirjanje v œasu brejosti pa je œestokrat vzrok za splavitev zarodka. Bogo Supin (LD Luœe) je lani na obmoœju loviøœa naøel kar 15 ostankov zaradi garij poginulih odraslih gamsov in tudi veœ æe skoraj popolnoma razpadlih trupel gamsjih mladiœev. Iz napisanega sledi, da uspeøno gospodarjenje s populacijo terja œim veœ miru v æivljenjskem okolju gamsov. Na tem podroœju œaka vodstva druæin ne lahko delo, kar je dobro pokazala raziskava o ekologiji gamsa na obmoœju Triglavskega narodnega parka (glej Gorenjski glas, ). Bojan Rak LD Luœe Predlog! Gozdne, planinske in gorske studence opremimo z lesenim koritom in ælebom. Æivali nam bodo hvaleæne. To bo tudi majhen prispevek h kulturnejøemu videzu krajine! B. R. Lovska kultura ima svoj odbor Predsedniki lovskih pevskih zborov in skupin rogistov so se prviœ sreœali oktobra lani v okviru 3. memoriala Joæeta Grleca na delovnem sestanku (po 30. tradicionalnem pevskem sreœanju v Globokem), na katerem Foto: B. Rak Foto: B. Rak so evidentirali tudi predstavnike pevcev in rogistov v Odbor za lovsko kulturo pri IO LZS (o tem smo poroœali v Lovcu, 2/04, op. pis.). Œlani odbora in predsedniki so se ponovno sreœali 5. marca letos v Œebelarskem centru na Brdu pri Lukovici. Enajstœlanski Odbor za lovsko kulturo, ki ga vodi predsednik Gregor Otmar Rettinger, vodja Domæalskih rogistov, sicer pa tudi œlan Komisije za odnose z javnostjo pri IO LZS, je imel, lahko bi rekli, tudi svoj prvi uradni delovni sestanek. Sploh prvi delovni sestanek pa so imeli tudi predsedniki pevcev in rogistov. Ker nekateri œlani odbora niso bili dobro (ne)seznanjeni, kako in na kakøen naœin je sploh bil imenovan Odbor za lovsko kulturo, bili so celo dvomi, ali je bil odbor ustanovljen na demokratiœen naœin in œe je sploh legitimen, je v dokaj pestri razpravi spregovoril tudi Øtefan Virjent, predsednik IO LZS. Dejal je, da IO LZS za øe uspeønejøe vodenje lovske kulture, s katero je slovensko lovstvo dobro prepoznavno doma in tudi v tujini, nujno potrebuje tak odbor, ki ga prej nismo imeli. Predvsem pa je poudaril, da je bil odbor ustanovljen po pravilni poti ter da ne gre dvomiti o njegovi legitimnosti. Da bi bili v prihodnje slovenski lovski pevci in rogisti prepoznavni tudi drugaœe, bo Odbor za lovsko kulturo izdal enoten zaøœitni znak, ki vsebuje oba glasbena simbola: tako pevcev kakor rogistov. Poleg naøitkov in znaœk bodo izdelali tudi plakete, ki jih bodo v prihodnje podeljevali zasluænim pevskim zborom, skupinam rogistov in posameznikom, ki so bili v preteklosti in bodo tudi v prihodnje ambasadorji ter nosilci slovenske lovske kulture. Predsednik Gregor Rettinger je ponovno pozval vse delujoœe pevske zbore in skupine rogistov, ki doslej niso posredovali podatkov o svojem delovanju, naj to storijo œim prej, saj je v zakljuœni fazi spletna stran. Odbor mora œim prej sprejeti Pravilnik o svojem delu in nalogah. Ena glavnih nalog odbora bo nedvomno izobraæevanje vseh nosilcev lovske kulture ter obveøœanje øirøe slovenske javnosti in lovcev o delu ter poslanstvu lovske kulture. Nekateri so menili, da bi o lovski kulturi morali øe veœ poroœati tudi v glasilu Lovec. Na Lukovici je bilo poudarjeno tudi, da lovska kultura nista samo lovska pesem in lovski rog, da lovsko kulturo plemenitijo tudi lovci slikarji, kiparji in rezbarji, ki lovske motive upodabljajo iz lesa in drugih materialov, lovci, pisci lovski zgodb in pes- Prvi delovni sestanek pevcev in rogistov, ki so bili imenovani v Odbor za lovsko kulturo, je bil letos v Œebelarskem centru v Lukovici, vodil pa ga je predsednik odbora Gregor O. Rettinger. mi. Ko se bodo organizirale tudi te skupine, bo v odboru dobil svoje mesto tudi njihov predstavnik. Ker skupine rogistov æe kar nekaj let prirejajo tudi svoja tekmovanja, resda doslej samo v tujini, leta 2005 bo pod pokroviteljstvom LZS in v organizaciji KUD Øtajerski rogisti v Vojniku tudi 1. tekmovanje slovenskih rogistov z mednarodno udeleæbo, so nekateri pevski zbori predlagali, da bi svoja tekmovanja imeli tudi pevci, saj naj bi tekmovanja poveœala kakovost petja. Ker so o tem mnenja deljena, bo odbor o tem øe razpravljal. Ne glede na to pobudo, bodo tradicionalna pevska sreœa- Foto: F. Rotar 304

35 LOVSKA ORGANIZACIJA nja tudi v prihodnje potekala tako kot doslej.»vsakoletne pevske revije, ki omogoœajo, da se pevci in rogisti med seboj øe bolje spoznate, naj bi bile tudi v prihodnje predvsem druæabno sreœanje in nagrada za vaø trud in za odrekanje skozi vse leto. Zato bo LZS tudi v prihodnje namenjala denarna sredstva za øiritev in bogatitev lovske kulture«, je v uvodu dejal Ø. Virjent.»Lovcem noben zakon nikoli ne bo mogel vzeti ljubezni do narave, divjadi ter do petja in igranja. Zato pojte in trobite v lovske rogove iz srca in s takøno ljubeznijo, kot to poœnete æe veœ desetletij,«je poudaril predsednik IO LZS. Œeprav je predsednik G. Rettinger æe konec leta 2003 zaœel zbirati podatke o øe delujoœih pevskih zborih in skupinah rogistov, po doslej zbranih podatkih v Sloveniji øe deluje 16 pevskih zborov in oktetov ter 19 skupin rogistov, v katerih prepeva in igra okrog 390 slovenskih lovcev. Predvsem zaradi boljøe evidence in pregleda je prizadevni Rettinger uredil tudi zemljevid slovenskih krajev, kjer delujejo pevski zbori in skupine rogistov. 1. skupina: LPZ Globoko - Franc Kene, œlan odbora, Rogisti ZLD Novo Mesto - Stane Jerman, œlan odbora, Dobovski rogisti, LPZ LD Krøko, Æuæemberøki rogisti, Øentjernejski rogisti, KD LPZ Bele krajine, Oktet LD Suha krajina in Brusniøki rogisti. 2. skupina: LPZ Dekani - Anton Baloh, œlan odbora; Notranjski rogisti - Franc Albreht, œlan odbora; LPZ Vipava - Zlatorog; Lovski oktet Javorniki; Idrijski rogisti. 3. skupina: Lovski oktet LD Preæihovo - Franc Rotar, œlan odbora, KUD Øtajerski rogisti - Viktor Kovaœ, œlan odbora, Lovski oktet LD Podgorje, LPZ LD Økale, SK ZLD - Celje Savinjski rogisti, Celjski rogisti, Lovski oktet LD Peca, Pohorski rogisti in Rogisti LD Muta. 4. skupina: Prekmurski rogisti - Rudi Slogoviœ, œlan odbora, LPZ ZLD Prekmurja - Ivan Hozjan, œlan odbora, Lovski nonet Sv. Ana - Milan Eder, œlan odbora, Rogisti LD Apaœe, Prleøki rogisti, Rogisti LD Kriæevci, Rogisti ZLD Ptuj Ormoæ, Oktet ZLD Ptuj Ormoæ in Oktet LD Voliœina. 5. skupina: LPZ ZLD Zasavje - Stane Bizjak, œlan odbora, Domæalski rogisti - Gregor O. Rettinger, predsednik odbora, Zasavski rogisti, LPZ Medvode, Økofjeloøki LPZ in Lovski rogisti Bohinj. Nekaj lovskih pevskih zborov in skupin rogistov deluje tudi zunaj matiœne domovine. Nekatere skupine se æe vsa leta udeleæujejo tudi slovenske lovske pevske revije. Franc Rotar Nov lovski dom LD Gradiøœe Koøana Lovci LD Gradiøœe Koøana smo avgusta 2003 slavnostno proslavili odprtje novega lovskega doma. Koøanski lovci smo nov lovski dom lovci obnovili sami iz nekdanjega vojaøkega objekta»polveljere«(smodniønice). Æeleli smo si lasten lovski dom, ki bi bil vsem lahko dostopen, ki bi ga lahko uporabljali za namene lova, lovskega druæabnega æivljenja in potreb dela v loviøœu. Dobro smo vedeli za objekte v naøem loviøœu, ki so zapuøœeni in propadajo, vendar bi jih bilo mogoœe z malo truda in dela, predvsem pa»korajæe«dostojno obnoviti. Kakøni, kateri so taki objekti in kakøna je njihova zgodovina? Italijanska vojska je za svoje vojaøke potrebe zgradila veœ manjøih objektov za hrambo vojaøkega streliva za namestitev vojaøkih enot in drugih vojaøkih potreb. Tako je bilo v letih zgrajenih veœ manjøih hiøic Iz stare zapuøœene smodniønice so si lovci LD Gradiøœe Koøana uredili lep lovski dom, ki so ga predali svojemu namenu lani avgusta. in ena veœja zgradba za komandno upravo. Skupni namen uporabe vseh objektov je bila hramba streliva (smodnika) in od tod tudi ime»polveljera«(smodniønica). Ob kapitulaciji Italije septembra 1943 so okoliøki prebivalci poøteno izpraznili skladiøœa streliva in nemøka vojska ni znala uporabiti objektov. Kakor koli æe, partizanska vojska je v aprilu 1945 prevzela»polveljero«in jo priredila za svoje namene, predvsem za izdelavo streliva, tudi granat velikih kalibrov. Upravnika sta bila oficirja JLA, majorja Œok in Hrast. Oba sta bila Kraøevca in zelo zavedna Slovenca. Hotela sta se izkazati kot dobra gospodarja upravnika. Øe posebno sta skrbela za urejenost in œistoœo. Vse je bilo lepo urejeno in»polveljera«(smodniønica) je sluæila svojemu namenu. To je trajalo do 60. let, ko je celoten kompleks prevzela Perutnina iz Pivke. Takoj je nastala velika sprememba. Ni bilo veœ œasa in denarja za urejenost in objekti z okolico so zaœeli spreminjati svoj lep, urejen videz v konœno æalostno zapuøœino. Privatizacija in dobiœkarstvo sta naredila svoje, tako da so bili vsi objekti tik pred propadom. Glede na izjemno lokacijo in ugodno ceno smo se koøanski lovci v letu 1999 odloœili za nakup glavnega objekta, da bi ga uredili v lovski dom. Bilo pa je potrebno veliko obnovitvenih del, dobre volje, pa tudi kakøen sporœek za uveljavitev lastnega mnenja je nastal, da smo naposled le priøli do konœnega cilja in æelenega uspeha. Zdaj je lovski dom popolnoma obnovljen in sluæi svojemu namenu. Samo øe lovci se bomo morali prilagoditi na svoje lastniøtvo in naø novi lovski dom vzorno vzdræevati. Lovski dom mora sluæiti namenu lovstva, predvsem pa gospodarjenju z divjadjo in loviøœem. Doseœi moramo cilj, ki smo si ga æeleli in za katerega smo delali. Anton Avœin, u.d.i.e. Lovska razstava LD Boris Kidriœ Øtirinajstega marca 2004 je bila v prostorih lovskega doma LD Boris Kidriœ v Hajdini pri Ptuju odprta razstava lovskih trofej. Sodelovale so lovske druæine, ki spadajo v okvir ZLD Ptuj Ormoæ, in sicer: LD Sveta Marjeta niæe Ptuja, LD Markovci, LD Cirkovce, LD Ptuj in LD Boris Kidriœ kot organizatorica lovske razstave. Del razstave, na kateri je bila predstavljena likovna ustvarjalnost slikarke Anite Øefer - Miheliœ. 305 Foto: S. Krope

36 LOVSKA ORGANIZACIJA Zaœetek lovske razstave, ki jo je v ozadju usklajeval Mirko Obran z obmoœne LZ, so naznanili Rogisti ZLD Ptuj - Ormoæ, za njimi pa je veœ kot 60 lovcev, med njimi tudi goste s Koroøke, pozdravil stareøina LD Boris Kidriœ Ivan Zupaniœ. V prvem delu je predsednik Komisije za gojitev divjadi pri ZLD Ptuj - Ormoæ Vlado Klobuœar skupaj s œlanom iste komisije, Francem Trafelo, predstavil realizacijo naœrta izloœitve (oz. odvzema) divjadi iz loviøœa po loviøœih posameznih lovskih druæin v letu Omenjene LD imajo zabeleæen zelo velik odstotek izgub srnjadi v prometu, ki zajema Vse obiskovalce skrbno pripravljene razstave, ki jo je letos pripravila LD Boris Kidriœ, je pozdravil stareøina Ivo Zupaniœ. kar 37 % v celotnem naœrtu odstrela, izgube zaradi psov pa 2 %. Na obmoœju celotne ZLD je kar 22 % izgub divjadi zaradi prometa in 3,39 % izgub zaradi økod, ki jih povzroœijo psi brez nadzora. Slednja podatka postajata iz leta v leto bolj zaskrbljujoœa in kliœeta po vrsti ukrepov, ki bi bili potrebni, da bi zmanjøali izgube. V drugem delu je bila krajøa predstavitev sprejetega Zakona o divjadi in lovstvu, ki bo zaœel veljati Predstavil sem ga sam. Za lovce je bila to zagotovo zelo zanimiva in aktualna tema, ki ji bomo morali v lovskih druæinah v zelo kratkem œasu nameniti øe veœ pozornosti. Predstavitev je bila po naslednjih vsebinskih sklopih: sploøno o vsebini novega zakona; organiziranost lovstva v RS in medsebojna razmerja med subjekti na podroœju lovstva; loviøœa; izvajanje lova; lovskoœuvajska Foto: S. Krope sluæba; potrebni podzakonski akti in prehodne doloœbe zakona. V tretjem delu øirøega lovskega dogajanja je v lovskem domu predstavila svojo razstavo likovnih del z lovskimi motivi Anita Øefer - Miheliœ. Za predstavitev razstave tudi øirøi javnosti pa je poskrbela ptujska kabelska TV. In œisto na koncu je zaæivela æivahna beseda tudi med lovskimi tovariøi o tem in onem. Mag. Sreœko Krope Koroøki lovci uspeøno gospodarijo z divjadjo Tudi na Koroøkem, kjer je novembra tamkajønjih lovskih druæin ustanovilo svojo lovsko zvezo, so v prvih mesecih letos, tako kot v vseh drugih 18 slovenskih obmoœnih lovskih zvezah, opravili letno»inventuro«gospodarjenja z divjadjo in loviøœi. Upravni odbor Koroøke lovske zveze na marœevski seji v novih prostorih LD Peca Meæica. Lovska razstava Meæiøkega LGB v Æerjavu. Razstavo je organizirala LD Pogorevc Œrna. Foto: F. Rotar Tako je LD Pogorevc v okviru meæiøkega LGB uredila razstavo v nekoœ prestiænem rudarskem domu v Æerjavu. V slovenjgraøkem LGB je LD Golavabuka postavila razstavo v novem gostinskem lokalu slovenjgraøkega letaliøœa. V pohorsko-kobanskem LGB je razstavo pripravila LD Orlica v svojem lovskem domu. V dravograjskem LGB æe drugo leto zapored letos niso organizirali lovske razstave. Tudi letoønje lovske razstave, ki jih koroøki lovci dokaj vzorno organizirajo æe veœ desetletij in si jih poleg lovcev radi ogledajo tudi drugi ljubitelji zdrave narave in zelene bratovøœine, so æe na prvi pogled dokazovale, da so na Koroøkem loviøœa øe vedno bogata z divjadjo. Da je temu res tako, dokazujejo tudi natanœno vodeni statistiœni podatki, ki jih vzorno zbira in pripravlja Komisija za statistiko in naœrtovanje, katere predsednik je Joæe Samec. O gospodarjenju z loviøœi in divjadjo v letu 2003 so œlani Upravnega odbora Koroøke lovske zveze spregovorili tudi na svoji marœevski seji. Z rezultati gospodarjenja so bili lovci dokaj natanœno seznanjeni ob lovskih razstavah. Tako je iz letnega naœrta razvidno, da koroøki lovci, predvsem v tistih LD, ki gospodarijo z gozdnimi kurami in planinskim zajcem, veliko pozornost namenjajo izboljøanju razmer v naravnem okolju. Kar delovnih ur so namenili za œiøœenje zaraslih jas, ruøevja in oznaœevaje rastiøœ velikega petelina. Za pripravo krme, vzdræevanje grmiøœ, remiz za malo divjad, mokriøœ in kaluæ, za obdelovanje krmnih in pridelovalnih njiv so porabili kar ur. Tako so na mrhoviøœa poloæili veœ kot øtiri tisoœ kilogramov krme. Za zimsko in prepreœevalno krmljenje divjadi (razen za srnjad) so porabili nekaj veœ kot 94 ton krme, za kar so potrebovali prek 3800 ur. V solnice, samo v letu 2003 so uredili 136 novih, so poloæili skoraj devet ton soli. Sicer pa so v koroøkih loviøœih postavili in obnovili veœ kot 110 visokih preæ, za kar so potrebovali okrog delovnih ur. Za obnovo lovskih domov, koœ, bivakov, kozolcev, zbiralnic za divjaœino so potrebovali prek 11 tisoœ ur. Ker se tudi na Koroøkem poveœujejo økode, ki jih divjad povzroœa lastnikom zemljiøœ in gozdov, LD vedno veœ sredstev namenjajo za prepreœevanje økod. Ugotavljajo namreœ, da so vloæena sredstva za prepreœevanje økod mnogo manjøa, kot bi bile izplaœane odøkodnine. Tudi koroøke LD imajo najveœ økode zaradi povoæene divjadi na cestah, saj so samo v letu 2003 na cestah izgubili 214 glav srnjadi. Tudi skupni odstotek nenaravnih izgub je dokaj visok, saj so v letu 2003 izgubili kar 369 glav srnjadi oz kg divjaœine. Sicer pa so koroøki lovci, ki upravljajo s ha povrøin, od tega ha lovnih, lani odstrelili 1417 glav srnjadi, 67 glav jelenjadi, 67 muflonov, 213 gamsov in 62 divjih praøiœev. Od tega so za lovski turizem namenili 52 srnjakov, 26 gamsov in 5 muflonov, kar je blagajne LD obogatilo za skoraj 8,5 milijona tolarjev. Od koroøkih lovcev jih je kar 213 vodnikov lovskih psov. Lani so s psi poiskali okrog 80 glav obstreljene divjadi. S svojim nesebiœnim delom so tako ponovno dokazali, da se sofinanciranje v lovsko kinologijo øe kako splaœa. Franc Rotar 306

37 Naravne razmere za divjad se nadalje slabøajo Foto: M. Vogrin Œlani LD Dobrava pred lovskim domom 50. obœni zbor LD Dobrava V Sveti Trojici v Slovenskih goricah so se na jubilejnem, 50. Obœnem zboru seøli œlani tamkajønje LD Dobrava. Poleg lovcev so na zboru sodelovali øe predsednik trojiøke KS Franc Rojko, predstavnik mariborske obmoœne Lovske zveze Miroslav Bauman in predstavniki nekaterih druøtev iz obœine Cerkvenjak in KS Sveta Trojica. Celovito so ocenili delo v minulem letu in sprejeli letoønji lovskogospodarski naœrt. Kot je poudaril stareøina LD Dobrava Zvonko Paluc, so v minulem letu zgledno sodelovali s øtevilnimi druøtvi in organizacijami, se vkljuœevali v aktivnosti Lenarøkega LGB in LZ Maribor. Ocenil je, da so bile delovne akcije kljub starosti œlanov lepo obiskane in da je tudi delo v loviøœu potekalo po sprejetem naœrtu. Gospodar LD Branko Kauœiœ je vnoviœ izpostavil ocene in ugotovitve, da se naravne razmere za poljsko divjad (zajci, fazani, jerebice) øe vedno slabøajo, zato izvajajo øtevilne ukrepe za ohranitev te divjadi. Lani na primer niso lovili poljskega zajca, v loviøœe pa so izpustili 40 odraslih fazanov. Pomembna vrsta divjadi je tudi pri njih le øe srnjad, s katero skrbno gospodarijo. Lani so uplenili 149 glav srnjadi, od tega so 5 trofejnih srnjakov namenili lovnemu turizmu. Loviøœe LD Dobrava meri nekaj veœ kot hektarjev in je razdeljeno na 12 revirjev. V njih so urejene lovske naprave in objekti, zlasti krmiøœa za poljsko divjad, solnice in visoke preæe. Skrbijo tudi za krmne njive in za vse redkejøe remize, je med drugim povedal gospodar LD Dobrava Branko Kauœiœ. Predstavnik mariborske lovske zveze Miroslav Bauman je na Obœnem zboru pohvalil delovanje lovcev in jim œestital ob zlatem jubileju. Opozoril je na spremembe, ki jih prinaøa novi lovski zakon in na staranje œlanstva. Zato so v lovski zvezi nadvse veseli priliva mladih œlanov, ki jih je zadnje leto veœ kot prejønja obdobja. Izpostavil je tudi mnoæico administrativnih opravil, ki jih bodo LD vse teæje izvrøevale in menil, da je glede prihodnje vloge in organiziranosti obmoœnih lovskih zvez øe vse odprto. V zvezi s tem so se na Obœnem zboru zavzeli za Foto: M. Toø skrajno racionalno in uœinkovito lovsko nadgradnjo, pri œemer je treba upoøtevati nova zakonska doloœila. Lovci so menili, da bodo nove obveznosti bistveno veœje kot doslej in da bo v ospredju zlasti vpraøanje o tem, kako gospodariti z loviøœem ob dejstvu, da se v glavnem æe zdaj vsem LD manjøa dohodek od prodaje divjaœine. Zaradi mnoæice aktualnih sprememb bodo pripravili delovno posvetovanje o novi zakonodaji in nanj povabili ne samo lovce, paœ pa tudi kmetovalce, naravovarstvenike in druge. Predsednik trojiøke KS Franc Rojko je lovcem iskreno œestital za zlati jubilej in pohvalil njihovo 50-letno delovanje. Vselej so znali prisluhniti potrebam kraja in pomagati pri uresniœevanju mnogih nalog v KS. Tudi sodelovanje z domaœini, kmeti in drugimi krajani je po njegovem mnenju zgledno. Lovce je povabil k sodelovanju pri izvedbi letoønjega programa krajevnega praznika. Ta sovpada z nekaterimi prireditvami ob zlatem jubileju LD Dobrava, zato so lovci povabilo sprejeli. Franc Rojko je posebej izpostavil skrb lovcev za organizirano varstvo narave in gojitev divjadi ter pripomnil, da je pol stoletja tovrstnih prizadevanj dovolj moœan argument za smele poglede v prihodnost. Opravili so nekaj nadomestnih volitev v organe LD in sprejeli nove œlane. Ob zlatem jubileju bodo izdali spominsko druæinsko kroniko, osrednja slovesnost s podelitvijo priznanj in odlikovanj zasluænim œlanom pa bo 26. junija letos. Naœrtujejo tudi veliko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe, ki naj bi bilo 25. junija. Na jubilejnem OZ so izrekli zahvalo vsem, ki so kakor koli pripomogli, da je zdajønje delo tega 52-œlanskega kolektiva zelene bratovøœine iz osrœja Slovenskih goric razpoznavno v domaœem in øirøem okolju. Spomnili so se predvsem ustanovnih œlanov LD Dobrava, ki se je ob ustanovitvi leta 1954 imenovala LD Cerkvenjak. Ustanovno listino so lastnoroœno podpisali Stanko Pavlas (bil je tudi prvi stareøina), Ernest Mlinariœ, Anton Ornik, Janez Økrobar, Joæef Vogrin, Konrad Lovrec, Franc Rojs, Valentin Vogrinec in Vladimir Lorber. Ker jih je po takratnih predpisih moralo biti za ustnovitev LD deset, sta se omenjenim ustanoviteljem pridruæila øe Ivan Klobuœar in Alojz Liœen. LD Dobrava je zabeleæila lep razvoj, med drugim so leta 1974 v Dobravi odprli sodoben lovski dom, ki je priljubljeno zbiraliøœe lovcev in tudi øtevilnih turistov, nabiralcev gozdnih sadeæev, domaœinov, otrok in mladine. Vse to in øe marsikaj bo predstavljeno v spominski kroniki, ki jo bodo obogatili z dokumentarnim in fotografskim gradivom. Marjan Toø 307

38 LOVSKA ORGANIZACIJA Kako ravnati z uplenjeno divjadjo od odstrela do oddaje registriranemu odkupovalcu Vzadnjih letih je kakovost mesa uplenjene divjadi, v glavnem zaradi upoøtevanja novih veterinarsko-sanitarnih predpisov s tega podroœja, dosegla bistveno viøjo raven. Da bi dosegli œim boljøo bakterioloøko ustreznost mesa, vam posredujemo nekaj napotkov, ki izvirajo iz Pravilnika o pogojih za zbiranje uplenjene divjadi, veterinarski pregled, proizvodnjo in oddajo mesa uplenjene divjadi v promet«(ur. l. RS, øt. 81/02) ter ustaljene prakse. Takoj po odstrelu Takoj po odstrelu je treba uplenjeni divjadi odstraniti notranje organe in spolovila, presekati medeniœno kost, prerezati prsnico in vrat ter izvleœi sapnik in poæiralnik. Pri tem je treba pazljivo ravnati ter poæiralnik zavezati, da se meso ne zamaæe s hrano, ki je lahko øe tam. Œe se notranjost zaradi nepazljivosti umaæe z vsebino vampa ali œrevesja, je treba nesnago nemudoma obrisati s papirnato brisaœo. Œe sta vamp ali œrevesje poøkodovana zaradi strelne rane, se ravnajte po enakem postopku, vendar je treba notranjost in okolico trebuøne votline na zbirnem mestu, kjer so ustrezne moænosti za kakovostno obdelavo, res temeljito oœistiti; tudi z obrezovanjem ali izrezovanjem. Ponavadi se pri strelnih poøkodbah vampa vsebina zaleze tudi med koæo in potrebuøino (»flam«) ali celo za rebra. Takøne dele je treba obrezati, notranjost pa oœistiti s papirnato brisaœo. Trupov nikakor ne smemo prati z vodo, saj s tem nastanejo optimalne moænosti za razvoj mikroorganizmov (bakterijsko zorenje mesa kvar). Œe temperature dopuøœajo, trupe pred spravilom v hladilno napravo obesimo na hladno, dokler ne doseæejo temperature okolja. Veœji parkljasti divjadi (jelenjad, divji praøiœi) je treba obvezno zarezati pazduhi (do polovice glej skico) in izluøœiti salo iz trebuøne votline. Vendar to opravimo øele na zbirnem mestu, kjer so ustreznejøe higienske razmere. Prav tako je treba opozoriti, da moramo na trupih vsejede divjadi (divji praøiœ, medved) pustiti dovolj velik kos (vsaj 3 x 3 cm) trebuøne prepone zaradi preiskave na prisotnost liœink trihinele (Trichinella spiralis). Pripadajoœe»rdeœe organe«(srce, pljuœa, jetra, ledvici in vranica) je treba ohladiti skupaj s trupom, obeøene v plastiœni vreœki in s pripadajoœim talonom (tretji del etikete). Øele ob prevozu v obrat za obdelavo divjadi vreœko zaveæemo in jo vloæimo v prsno votlino ter jo trdno pripnemo na potrebuøino. Predlagamo samozatezno plastiœno vezico, saj uporaba æice in vrvice ni dovoljena. Priloæeni organi naj bodo celi (ne vzorci), œe pa so prestreljeni, priloæimo tisto, kar je od njih ostalo (ne jih obrezovati). Kakøna divjad ni primerna za oddajo? Uplenjena divjad, ki ni primerna za oddajo, je: vsa divjad, ki ni uplenjena v skladu z lovskim zakonom, torej divjad, ki je odstreljena v lovopustu zaradi sanitarnih razlogov (shirana, obstreljena, krivolov, povoæena in drugaœe pokonœana), vsa divjad, katere meso in/ali organi so zaradi bolezni ali drugih vzrokov spremenjeni (bledo vodeno meso, organoleptiœni znaki kvarjenja), divjad, ki je povsem shujøana ali preveœ poøkodovana od stre- la (razstreljena), obgrizena od drugih æivali ali tista, ki je pred odstrelom kazala znake nenormalnega obnaøanja. Dokumenti za identifikacijo Napotnica za uplenjeno divjad je dokument, ki mora biti pazljivo in natanœno izpolnjen. Vanj je treba œitljivo vpisati vse podatke, ki so potrebni. 1. Vrsta uplenjene divjadi je lahko npr.: SRNA, JELEN, GAMS, MUFLON, DIVJI PRAØIŒ torej slovensko ime æivalske vrste. Nikakor se ne smete vpisovati lovskih izrazov za spol in kategorijo, npr.: GUMBAR, KOZA, OVEN, LANØŒAK, MLADIŒ, KIC itn. 2. Ko vpisujete teæo, naj bo to prodajna teæa, v nasprotnem primeru raje pustite prazno polje. 3. Loviøœe je mikrolokacija, kjer je bila divjad uplenjena; v naslednje polje vpiøite ime lovske druæine (LD). 4. Ime in priimek uplenitelja naj bosta napisana œitljivo. 5. Zbiralnica ali obrat za obdelavo je naziv ali øtevilka obrata, kjer bo opravljen veterinarski pregled. 6. Druge ugotovitve preglednika: œe ni opaæenih nobenih posebnosti, se rubrika ne izpolnjuje. 7. Kraj in datum pregleda: izpolni lovski preglednik, in sicer tako, da je kraj pregleda tam, kjer je zbiralnica; datum pa je lahko samo eden dan pozneje od datuma odstrela, kajti pregled mora biti opravljen v 12 urah po uplenitvi! 8. Œitljiv podpis preglednika in peœat organizacije. Pri veterinarskem pregledu uplenjene divjadi je bilo v letu 2002 v RS zaplenjenih 45 trupel æivali, v letu 2003 pa 65. Zaplembe so opravljene izkljuœno zaradi neprimerne priprave uplenjene divjadi za oddajo, kar pomeni, da morajo lovci bolje opraviti vse, kar od njih terjajo doloœila navedenega pravilnika, da ne bi bilo kvarjenja. Lovski pregledniki morajo øe bolj vestno opraviti osnovno oceno trupla uplenjene divjadi. Podatki o spremljanju stanja (monitoringu) vzorcev mesa divjadi, uplenjene in odkupljene v RS, ki ustrezajo Pravilniku o mikrobioloøki neoporeœnosti æivil, ki je bil v veljavi do 21. februarja Leto Øt. odvzetih vzorcev (n/leto) Ustrezni Neustrezni Podatke so zbrali v podjetju Nimrod, d.o.o. LOVCEM V VEDNOST: Ob sklicevanju na Pravilnik o pogojih za zbiranje uplenjene divjadi, veterinarski pregled, proizvodnjo mesa in oddajo mesa uplenjene divjadi v promet, Ur. l. RS, øt. 81/02, je treba øe pripisati, da 14. œlen (1)b in 15. œlen (1) dovoljujeta, da notranji organi lahko ostanejo tudi v naravni povezavi s trupom in jih v takem primeru tudi ni treba posebej oznaœevati Iz Pravilnika je tudi jasno razvidno, da ni obvezno prerezati prsnice ter da lovski preglednik lahko opraviti pregled v loviøœu ali v zbiralnici Strokovna sluæba LZS - M. K. 308

39 LOVSKA ORGANIZACIJA Letni Obœni zbor LD Dravograd Letoønji redni OZ LD Dravograd je bil v soboto, 13. marca 2004, v dvorani gasilskega doma v Dravogradu. Sam zbor so naznanili lovski rogovi rogistov iz sosednje druæine LD Muta, ki so pred vhodom dvorane mimoidoœim in gostom naznanjali slovesen dogodek. Melodije rogov so marsikateremu od mimoidoœih za trenutek zaustavile korak in tudi naøi gostje so bili prijetno preseneœeni. S svojo prisotnostjo so nas poœastili: æupanja Obœine Dravograd Marjana Cigala, dr. vet. med., predsednik KLZ Duøan Leskovec, vodja enote ZZG Slovenije Dravograd Vlado Petriœ, univ. dipl. inæ. gozd., stareøina sosednje LD Bukovje Danilo Smolar in predstavnik sosednje LD Libeliœe Alojz Kotnik. Po krajøem kulturnem programu, pozdravu stareøine in izvolitvi organov OZ so œlani in gostje z minuto molka poœastili spomin vseh preminulih œlanov naøe lovske druæine. Stareøina Duøan Kudrnovsky je prebral obøirno poroœilo o vseh aktivnostih v letu Tudi poroœila predsednikov komisij, ki so sestavni del organizacijske sheme LD, so bila vsebinsko bogata in so odraz dobro opravljenih skupnih projektov in nalog, ki so jih sprejeli organi LD in smo jih v letu 2003 v celoti realizirali. Iz poroœila stareøine je razvidno, da so odnosi v druæini na zavidljivi ravni, kar je osnovni pogoj, da tudi v letu 2004 uresniœimo vse projekte, ki so pred nami. Da je bilo poslovanje druæine transparentno in pregledno v okviru finanœne zakonodaje, je bilo razbrati iz poroœila predsednika NO LD Zdenka Øilca, univ. dipl. oec. Razprave na sama poroœila tako rekoœ ni bilo, ker smo vse dopolnitve in predloge za posamezna podroœja uskladili na druæinskem posvetu øtirinajst dni pred OZ. Za naøo LD je bil posebno slavnosten sprejem kompleta t. i. Zakonodaje LD Dravograd, ki je po øiroki javni obravnavi dokonœno uzakonjena v popolnem soglasju celotnega œlanstva. Da smo prepoznavni in na pravi poti, potrjuje tudi na OZ 6 (øest) novo sprejetih œlanov pripravnikov in enega prestopnega œlana iz sosednje LD Bukovje. Zdaj LD Dravograd øteje 64 œlanov, starostna struktura pa se je bistveno spremenila navzdol. Lepo okraøena dvorana se je tudi naøim gostom vtisnila v spomin, kar je bilo øe posebno razbrati iz pozdravnih besed naøe æupanje, ki nam je zares v veliko oporo pri realizaciji sanjskih projektov, kot so: izgradnja Predsedstvo OZ LD Dravograd: Pavla Praper, Duøan Kudrnovsky in Adi Kralj. Povabljeni na OZ LD Dravograd (z leve): Alojz Kotnik, æupanja Marjana Cigala, Vlado Petriœ, Duøan Leskovec in Danilo Smolar. streliøœa za glinaste golobe, za kar smo pridobili vso ustrezno in zahtevano dokumentacijo, œudovita lokacija in odobren prvi del sredstev tudi s strani obœine. Tako se bomo v ugodnih vremenskih razmerah lotili gradnje enega lepøih streliøœ na glinaste golobe in za streljanje na tarœo srnjak v dræavi, ki bo omogoœal najzahtevnejøa tekmovanja na podroœju lovskega in øportnega strelstva. Spodbudne pozdravne besede je OZ namenil predsednik KLZ Duøan Leskovec in nam tudi v prihodnje zaæelel veliko uspehov in posebej poudaril, da smo ena najmoœnejøih LD v sklopu KLZ in da je ob takih LD lepo biti predsednik obmoœne zveze. V nadaljevanju so OZ pozdravili tudi drugi gostje. Posebno smo na koncu z okraøeno steklenico iz rok predsednika LD poœastili naøega ustanovnega in œastnega œlana Gregorja Glazerja ob njegovem 93. kriæu, ki ga je dosegel 8. marca letos. Povsem na koncu je Kudrnovsky v imenu vseh œlanov LD za zares dobro sodelovanje in razumevanje izroœil æupanji Marjani Cigali in vodji ZZG enote Dravograd Vladu Petriœu vzorno uokvirjeno ZAHVALO za sodelovanje, ki jo je z likom srnjakove glave narisal in oblikoval naø œlan Borut Hraøan. Duøan Kudrnovsky LD Kozje Stena na OZ ukinila pristopnino Kot vsako leto smo se tudi letoønjo pomlad zbrali œlani LD Kozje Stena, da pregledamo in ocenimo delo v minulem letu ter si postavimo cilje za naprej. Skupna ugotovitev vseh navzoœih na Obœnem zboru je bila, da smo doseæene cilje, ki smo si jih postavili, skoraj v celoti dosegli. V razpravi smo spregovorili o vseh problemih in teæavah, na katere smo naleteli ob opravljanju zadolæitev med letom. Podelili smo druæinska odlikovanja in priznanja zasluænim œlanom. Øe posebne pohvale so bili deleæni œlani za delo pri opravljanju gojitvenih in varstvenih nalog v loviøœu. Opravljenih je bilo veliko veœ delovnih ur, kot smo jih naœrtovali v zaœetku leta. S koønjo gozdnih jas in senoæeti skrbimo za æivljenjske in prehrambne razmere za divjad ter nenazadnje tudi za ohranjanje kulturne krajine. Pri organizaciji in skrbi za izvedbo del je treba posebno pohvaliti gospodarja lovske druæine. Skrb smo namenili tudi varstvu okolja, saj akcijo Za œisto okolje v loviøœu izvajamo æe veœ kot 10 let. Bili smo eni prvih, ki smo se lotili te akcije in na neki naœin pritegnili øe druge. Nova preæa ob mrhoviøœu LD Kozje Stena Lani smo dokonœali visoko zaprto lovsko preæo, ki je postavljena ob mrhoviøœu, namenjenem za opazovanje in lov na medveda. Preæa je resniœno doseæek minulega leta, tako po gradbeni strani kot tudi po funkcionalni in nenazadnje tudi estetski. Preæa je postavljena ob robu jase na stebrih in so njene mere skoraj 3 x 3 m. Za postavitev preæe so bili zasluæni predvsem interesenti za lov na medveda skupaj z oskrbnikom mrhoviøœa in vodjo revirja Otlica. Pri lovskem domu moramo omeniti, da smo se lani prikljuœili na vodovod in poloæili laminat v treh zgornjih prostorih v 309 Foto: D. Krapeæ

40 LOVSKA ORGANIZACIJA VSE LOVCE IN LJUBITELJE NARAVE IN DIVJADI vabimo na ogled 2. mednaroega sejma lovstva, ribiøtva, turizma in aktivnosti v naravi v Gornji Radgoni (od 7. do 9. maja), kjer smo za vas pripravili L O V S K O R A Z S T A V O IN PREDSTAVITEV NARAVOSLOVNE UŒILNICE. Za vas sta ju pripravili LZ Slovenije in LZ Maribor ob pomoœi ZLD Prlekija, ZLD Pomurje ter OØ Duøana Muniha z Mosta na Soœi. Na razstavi si boste lahko ogledali preparate divjadi v naravnem okolju, nekaj gojitvenih in vrhunskih lovskih trofej ter izredno bogato naravoslovno uœilnico. Razstava bo zanimiva za mlade radovedneæe, srednjo in starejøo generacijo pa tudi za poznavalce narave in divjadi. Priporoœamo vam ogled. Skupinske vstopnice so s popustom. Sreœanje kmetov in lovcev v lovskem domu Raœe Tradicionalnega sreœanja lovcev in kmetov, ki ga æe vrsto let organiziramo na pobudo Lovske druæine Raœe, se udeleæijo kmetje iz okoliøkih vasi na Dravskem polju, ki kmetujejo na povrøinah oziroma zemljiøœih loviøœa LD Raœe. Te vasi so: Raœe, Orehova vas, Brezula, Podova, Sp. in Zg. Gorica. Letoønje sreœanje je bilo æe øtirinajsto po vrsti in je potekalo kot obiœajno, v prijetnem prijateljskem vzduøju. Ob pravem srnaœjem golaæu, s katerim jih pogostimo, in ob dobri øtajerski kapljici se teme pogovorov ne sklenejo niti øe v zgodnjih jutranjih urah. Vse to dokazuje, da lahko kmetje in lovci druæno in sloæno, z veliko mero razumevanja æivimo in sodelujemo na ozemlju, ki ga koristimo oboji. stitev je izvrstna. Zahvaljujem se vsem lovcem LD Raœe in predvsem vaøemu stareøini.«med drugim je pohvalil tudi urejenost lovskega doma. Avgust Vodiøek, Zg. Gorica:»Sreœanj se udeleæujem æe 10 let. Vsa potekajo v prijateljskem vzduøju. Pred leti sem æe dobil plaketo LD Raœe. Prepriœan sem, da bodo sreœanja medsebojna sodelovanja øe izboljøala.«anton Leønik, Brezula:»Sreœanj se udeleæujem æe od samega zaœetka. Super je in le tako naprej.«franc Cebe, Podova:»Enkratno, samo tako naprej!«joæe Juriœ, ravnatelj Osnovne øole Raœe:»Teh sreœanj se udeleæujem zadnjih nekaj let. Narava povezuje obe strani, saj oboji v glavnem skrbijo za isto stvar, æivijo z njo in so od nje odvisni. V takem soæitju so nujno potrebni dogovori in kompromisi. Za sreœanja lahko reœem, da so kakovostna in polna prijateljskega duha.«lovskem domu. Trenutno urejamo nov dostop do lovskega doma. Na obœnem zboru smo spregovorili øe o poslovniku LD in njegovih sprememb. Izogniti se nismo mogli tudi problemu podmladka LD. Na æalost æe nekaj let opaæamo, da med mladimi ni zanimanja za vstop med lovske vrste. V skladu z novo zakonodajo smo ukinili plaœilo pristopnine, ki smo jo æe nekaj let postopno zmanjøevali. Upamo, da bomo v prihodnjih letih pridobili tudi nove œlane. Zasedanja Obœnega zbora se je udeleæil tudi œlan IO ZLD Gorica Silvester Peljhan, ki nam je podrobneje opisal spremembe in novosti, ki jih prinaøa novi lovski zakon. Alfonz Krapeæ Kipec sv. Huberta LD Œateæ Lovska druæina Œateæ ob Savi je 6. septembra lani slovesno postavila in blagoslovila kipec sv. Huberta pri lovski koœi na Cirniku. Odprtje so polepøali Dobovski lovski rogisti in pevski zbor pod vodstvom Ignaca Slakonje. Kipec je blagoslovil œateøki æupnik Joæe Pacek, ki je izrazil veliko spoøtovanje do æive narave in poudaril pomen lovcev pri ohranjanju ravnovesja v naravi. Hubert, ki je bil v mladosti razvraten in neustavljiv plenitelj divjadi, se je nato spreobrnil v velikega humanista in zaøœitnika narave. Zato je sv. Hubert upraviœeno vzor vsakemu sodobnemu lovcu. Prisotne je pozdravil tudi æupan Obœine Breæice mag. Andrej Vizjak, ki je izrekel LD Œateæ vse priznanje za njeno uspeøno ohranjanje æivalskih vrst, ki æivijo v Lovskogojitvenem obmoœju Æumberak-Gorjanci. Karl Filipœiœ Na fotografiji sta pobudnik za postavitev kipa sv. Huberta Edi Poægaj in ustanovni œlan LD Œateæ, Joæe Budiœ, 95-letnik. Pogostitev kmetovalcev z Dravskega polja na sreœanju z lovci LD Raœe, ki je bilo Sreœanj se povpreœno udeleæi od 30 do 35 kmetov iz prej omenjenih vasi. Zelo nas je razveselila tudi udeleæba æupana Obœine Raœe, Branka Ledineka, ter ravnatelja Osnovne øole Raœe, Joæeta Juriœa. Navedel bom le nekaj izjav kmetov, udeleæenih na veœ zaporednih sreœanjih v naøem lovskem domu: Ciril Krepfl, Raœe:»Sodelovanje z lovci iz Raœ je uspeøno, dobro, pohvalno, z veœ medsebojnih sreœanj pa bi bilo lahko øe boljøe.«milan Pivec, Dobrovce:»Tretjiœ sem med vami in postali smo æe pravi prijatelji. Pogo- Branko Ledinek, æupan Obœine Raœe - Fram:»Sreœanja bi pozitivno ocenil, saj v veliki meri vplivajo na dober odnos med kmeti in lovci. Ob tej priloænosti se zgladijo marsikateri nesporazumi in se vzpostavi spet tisto pristno prijateljstvo. Le tako naprej.«na koncu, ko je bil dan æe zdavnaj za nami in so bile naøe oœi æe œisto majhne, sta ostali obljuba in obveza, da se prihodnje leto zopet snidemo. Drago Veøner, referent za kulturo in prireditve v LD Raœe 310

41 JUBILANTI Naø priljubljeni œlan LD Vinski Vrhovi Matija Kolariœ je letos praznoval œastitljivih 80 let svojega bogatega in ne ravno lahkega æivljenja, obenem pa veœ kot pol stoletja œastnega lovskega udejstvovanja. Rodil se je na slikovitem Kajæarju, v osrœju Ljutomersko-Ormoøkih goric. V tistem Kajæarju, ki ga je tako œustveno prikazal naø literat Ivan Potrœ. Pri oœetu se je izuœil krojaøke obrti in tako hotel nadaljevati tradicijo druæinskega obrtniøtva, a je usoda hotela drugaœe. Temni oblaki nacizma, ki so se zbirali æe v œasu njegovega uka, so tedaj butnili z vso moœjo tudi v»svet na Kajæarju«. Vpoklic v nemøko armado mu je prepreœil nadaljnje naœrte, toda kljub vsemu se je uspel leta 1943 izviti iz objema Tanatosa. Na Siciliji se je pridruæil zavezniøki armadi, od tam pa odøel v partizanske vrste. Po vojni, ko je konœal øolanje v Ljubljani, se je zaposlil na OO v Ljutomeru in je leta 1950 vstopil v LD Ivanjkovci. Nato je zaradi sluæbenih dolænosti prestopil v LD Tomaæ pri Ormoæu. Lovska sluæbena pot ga je nato zanesla v Srbijo, kjer je leta 1958 prevzel delovno mesto upravnika GL in fazanerije Rogot v Lapovem. Tam je postal tudi œlan LD Mladi lovac. Po dvanajstih letih se je z druæino vrnil v Ormoæ, kjer se je zaposlil v takratni Tovami Joæe Kerenœiœ, kmalu nato pa se je vœlanil v LD Vinski Vrhovi Miklavæ pri Ormoæu. Sposobnega in delavnega Matija je æe takoj po vœlanitvi»doletela«funkcija tajnika, ki jo je opravljal deset let ( ). Tudi v Lapovem je dvanajst let opravljal tajniøka dela. Nato je bil øtiri leta predsednik Disciplinskega razsodiøœa in zopet od leta 1984 naprej tajnik. Vseskozi je bil œlan Komisije za ocenjevanje trofej pri LD in deset let tudi kinoloøki referent ter vodnik nemøkega æimavca. Za svoje nesebiœno razdajanje lovstvu je slavljenec Matija prejel veœ pisnih priznanj LD, LZS pa ga je odlikovala z znakom za lovske zasluge in z redom III. in II. stopnje; je tudi prejemnik plakete Ormoæa. Na jesen æivljenja mu je nekoliko ponagajalo zdravje, vendar je tudi to naø Matija pokonœno prenesel, tako da øe vedno prihaja, sicer obœasno, med nas in njegove tako drage vinske gorice. Naøemu jubilantu iskreno voøœimo ob njegovi 80-letnici. Æelimo mu, da bi mu zdravje sluæilo øe mnogo let. Njegova prisotnost med nami naj nas krepi s tovariøtvom in dobrim prijateljstvom. Njegov prisrœni nasmeh in mirna, preudarna beseda naj øe dolgo odmevata med nami. Øe naprej dobrodoøel med nami, spoøtovani Matija! LD Vinski vrhovi V. P. Lovski tovariø Anton Leønik, œlan LD Gaj nad Mariborom, je praznoval svojo 80- letnico. Rodil se je 15. januarja 1924 v Srediøœu ob Dravi. Konœal je osemletko, srednjo øolo pa je zaradi okupacije moral prekiniti. Nemci so ga izgnali v Bosno. Po mnogih hudih preizkuønjah se je aktivno vkljuœil v NOB. Po osvoboditvi je kot druæbenopolitiœni delavec opravljal veœ zahtevnih nalog in se konœno ustalil v prosveti. Bil je øolski upravitelj v Bresternici, kjer je ob vsem svojem delu øe organiziral in vodil gradnjo zadruæno-kulturnega doma in vaøkega vodovoda. Nato je bil do upokojitve direktor sploønega kadrovskega sektorja v Elektrokovini. Leta 1959 je postal œlan naøe lovske druæine in se aktivno vkljuœil v vodstvena dela. Leta 1968 smo ga izvolili za stareøino. To odgovorno delo je opravljal vse do leta Med njegovim stareøinstvom se je lovstvo v Sloveniji v osnovi spremenilo in kmalu postalo vzgled za organizirano lovstvo v sosednjih dræavah. V naøi druæini se je Tone zahtevnih nalog in smernic zavzeto lotil in jih uspeøno reøil. Posledica nove organiziranosti je bil konec samovolje nekaterih œlanov. Staleæ divjadi se je postopoma veœal, predvsem srnjadi, pa tudi øtevilœnost zajcev in fazanov se je lepo veœala. Tone si je za glavno in najzahtevnejøo nalogo zadal izgradnjo lovskega doma. S svojo organizacijsko sposobnostjo in trmo se je lotil tudi tega dela. Zaœeli smo spomladi leta 1978 in leta 1983 smo dom slovesno odprli. Po tem æivljenjskem delu, kot je sam rad dejal, je stareøinstvo predal mlajøemu lovcu. Med lovci øe vedno uæiva velik ugled, njegove nasvete in mnenja radi upoøtevamo. Bil je tudi odliœen mentor in vzornik mlademu lovskemu naraøœaju. Lovska organizacija ga je odlikovala z znakom za lovske zasluge, z redom III. stopnje in s plaketo LZ Maribor. Tudi LD mu je dodelila plakete in priznanja. Tone, lovci naøe lovske druæine ti ob visokem jubileju iskreno œestitamo in ti æelimo predvsem zdravja ter da bi øe naprej zahajal med nas. LD Gaj B. Œ. Sredi zasneæenega Ljubljanskega barja, kjer se je rodil, je praznoval 70- letnico svojega vsesploøno aktivnega in uspeønega æivljenja lovski tovariø Joæe Zadnikar. Œlan LD Tomiøelj je postal leta Æe kot otrok se je navduøil za lov, kajti njegov oœe je bil eden od ustanovnih œlanov naøe LD. Z divjadjo se je seznanjal æe kar za domaœim œebelnjakom. Po konœani osnovni øoli se je izuœil za avtomehanika in se zaposlil v Saturnusu, kjer je delal pri avtoopremi. Delaven, natanœen, raziskovalen in inovacijski, kakrøen je øe vedno, je izboljøal veliko postopkov in naœinov izdelave æarometov. Za inovacije je bil tudi odlikovan z redom dela s srebrnim vencem. Poleg dela in druæine pa je bila njegova strast lov in lovsko strelstvo. Solovce je seznanjal in navduøeval za streljanje na glinaste golobe, øe posebno, ko je bil v letih 1970 do 1978 druæinski strelski referent. Ker je bil med prvimi strelci na glinaste golobe v Sloveniji, je po svoji zamisli sam izdelal tudi stroj za metanje golobov. Kot izjemen strelec je bil kar trikrat dræavni prvak Jugoslavije in devetkrat prvak Slovenije. Veœkrat je izboljøal dræavni rekord. Od vseh svojih strelskih uspehov se najraje spominja drugega mesta na Balkanskem prvenstvu v Atenah (s 194 sestreljenimi golobi) in tretjega mesta na Karpatskem pokalu. Joæe se øe vedno udeleæuje lovskih strelskih tekmovanj zdaj kot strelski veteran. V LD je rad poprijel tako za fiziœna kot za organizacijska dela. Zaradi marljivosti in preudarnosti je bil stareøina LD Tomiøelj od 1978 do 1982 in od 1986 do Vedno se je zavzemal za dobre medsebojne odnose in lovsko tovariøtvo. Bil je pobudnik gradnje lovskega doma na Planinci in med najbolj delavnimi œlani. V letih 1990 do 1994 je bil œlan NO LD Tomiøelj, hkrati pa je deloval tudi kot œlan IO Krimskega LGO. S svojimi izkuønjami in vedno sveæimi idejami neprestano prispeva za lovstvo, za kar je bil odlikovan z znakom LZS za lovske zasluge ter redoma III. in II. stopnje. V TEM MESECU PRAZNUJEJO* SVOJ ÆIVLJENJSKI JUBILEJ 95-letnico Nande Setnikar, LD Dobrova 90-letnico Janez Koøir, LD Storæiœ, Kranj Joæe Terœon, LD Jezero, Komen 85-letnico Slavko Økrinjar, LD Kras, Dutovlje 80-letnico Anton Œuø, LD Joæe Lacko Alojz Jeæ, LD Nanos Slavko Jogan, LD Tabor, Seæana Franc Kladnik, LD Luœe ob Savinji Alojz Klavæar, LD Jelenk Mirko Leban, LD Œepovan Milan Malalan, LD Tolmin Alojz Marzel, LD Golavabuka Joæe Pogorevœnik, LD Slovenj Gradec Ivan Poæar, LD Bukovje Ludvik Stegel, LD Hrenovice 75-letnico Slavko Bertoncelj, LD Dravograd Pavel Blaæiœ, LD Koper Franc Brdnik, LD Oplotnica Karel Œernjaviœ, LD Mlajtinci Franc Horvat, LD Lipovci Boæidar Hrovat, LD Øentvid pri Stiœni Franc Ivanetiœ, LD Dolenjske Toplice Alojz Kariæ, LD Tabor, Seæana Mihael Kleœ, LD Logatec Slavko Kolar, LD Mokrice Alojz Krapeæ, LD Javornik Dragi Joæe, ob tvojem jubileju ti æelimo øe veliko zdravja, lovskega blagra in tudi osebnega zadovoljstva, ki ga velikokrat dobiø v svoji delavnici, ko z veseljem poskrbiø tudi za manjøe popravke naøega lovskega oroæja ter za naøe druæenje. LD Tomiøelj B. L. OPOZORILO Vse dopisnike LD oziroma ZLD obveøœamo, da nam morajo vse zapise o jubilantih (pa tudi o umrlih) obvezno poslati pravoœasno tudi v elektronski obliki (disketa + zapis) ali posredovati na naø e- naslov lovec@ lovska-zveza.si. Slike in uraden dopis (z æigom in podpisom odg. osebe LD) pa poøljite z navadno poøto. Øe vedno veljajo natanœna navodila o objavljanju tovrstnih zapisov, ki so bila zadnjiœ objavljena v Lovcu, 11/2000, str. 93. Uredniøtvo Janez Markelj, LD Vrhnika Ivan Marolt, LD Mozirje Vlado Murn, LD Stol, Æirovnica Alojz Papler, LD Joøt, Kranj Drago Popiœ, LD Gradiøœe Anton Rus, LD Grosuplje Janko Økof, LD Polhov Gradec Emil Økrl, LD Timav, Vreme Franc Verdnik, LD Joøt, Kranj Franc Æakelj, LD Taborska jama 70-letnico Peter Baloh, LD Otoœec Kristjan Benœiœ, LD Izola Milan Cvetko, LD Velika Nedelja Peter Dimic, LD Grosuplje Joæe Fabjan, LD Gorenje Jezero Ferdinand Frece, LD Øentjur pri Celju Alojz Grlica, LD Prem Hinko Hribar, LD Viœ, Ljubljana Alojz Kosec, LD Velika Nedelja Ivan Kostevc, LD Piøece Janez Kralj, LD Dragatuø Friderik Kramberger, LD Petiøovci Anton Kunst, LD Radvanje Janez Mikoliœ, LD Brusnice Alojz Muhiœ, LD Javornik Franc Novak, LD Velika Loka Martin Pangerøiœ, LD Storæiœ, Kranj Gvido Peroøa, LD Koper Drago Pirøiœ, LD Banja Loka Drago Pohar, LD Koper Joæe Pregelj, LD Dole nad Idrijo Stane Razdrih, LD Loæ, Stari trg Livijo Rijavec, LD Trebuøa Janko Ivan Rot, LD Bovec Joæe Slivøek, LD Videm ob Savi Joæe Øivec, LD Cajnarje Ivan Trobas, LD Preæihovo Vili Vegmaher, LD Oplotnica Vsem jubilantom iskrene œestitke! * Po podatkih, ki so nam jih posredovali tajniki LD na œlanskih seznamih! 311

42 LOVSKI OPRTNIK Novo bobriøœe ob Radulji Lovec je æe veœkrat poroœal o bobru v Sloveniji. Zato je bralcem najbræ znano, da so se prvi bobri pojavili avgusta 1998 ob Radulji, potoku, ki se blizu Œuœje mlake izliva v Krko. Tja so priøli iz niæinskih gozdov zahodne Hrvaøke, kamor jih je naselil prof. dr. Marijan Grubeøiœ z zagrebøke fakultete za gozdarstvo. Odtlej je bil bober ob Radulji stalno prisoten, o œemer so nas vsako zimo prepriœala øtevilna podrta debla belih vrb. Jeseni 2002 smo opazili tudi prvo bobriøœe. Za svoj brlog si je bober izbral edine meandre, ki se jim je pred leti uspelo izogniti velikopoteznemu uniœevanju breæin pod naslovom urejanja vodnih tokov. Maja 2003 je lastnik zemljiøœa bobriøœe uniœil. Zaradi brloga in rovov se mu je namreœ udirala mehanizacija, zato je teæavo reøil, kot je vedel in znal. V tem œasu sta bobra sicer varovali dve mednarodni konvenciji (Bernska konvencija in Habitatna direktiva EU), ki ju je ratificirala tudi Slovenija in s tem prevzela konkretne obveznosti za varovanje bobra na svojem ozemlju. O prisotnosti bobra v Sloveniji smo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (MOP) obvestili æe leta 1998, naslednje leto pa smo v Lovcu (str. 409) zapisali, da se morajo dræavni resorji odloœiti, v œigavi pristojnosti je ta vrsta. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano do danes ni reklo ne œrne ne bele. MOP je konec leta 2002 naroœil pripravo strokovnih izhodiøœ za vkljuœitev bobra v ekoloøko omreæje Natura 2000, kar sodi v okvir usklajevanja slovenske zakonodaje z evropskimi okoljskimi standardi. V œasu precejønje pozornosti, ki so jo mediji namenili lanskemu uniœenju bobriøœa, je MOP izdal tudi izjavo:»ministrstvo bo predvidoma do konca tega leta (torej 2003) sprejelo spremembe Uredbe o zavarovanju ogroæenih æivalskih vrst. Pri tem bomo med drugim upoøtevali tudi prisotnost bobra in njegovo ogroæenost v Sloveniji, temu pa bo sledilo tudi izvajanje varstvenih ukrepov.«v œasu pisanja prispevka (marec 2004) predvideni naœrti øe niso uresniœeni. Narava pa ima svojo dinamiko, ki ji slovenska dræavna uprava oœitno nikakor ne more slediti. Po uniœenju bobriøœa je bober iz spodnjega toka Radulje izginil Novo bobriøœe ob izlivu Radulje v Krko marca Po strmem bregu vodi k levemu robu bobriøœa øiroka in dobro uhojena drœa. neznano kam. Poleti 2003 pa je Duøan Pavlin, ki v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije ves œas spremlja bobra, blizu izliva Radulje naøel plitev kotanjast brlog. Bober ga je izkopal sredi travnika, slabih 10 m stran od potoka, prav blizu prejønjega bobriøœa, vendar na nasprotnem bregu. Lastniku zemljiøœa se je pri delu udrl strop nad kotanjo, vendar je brlog pustil pri miru. Pozimi pa si je bober nad strmim bregom Radulje ponovno postavil bobriøœe, ki je tako rekoœ na istem mestu kot prejønje, ki je bilo uniœeno. Tokrat je nanos vejevja øe veœji, kar ponovno kaæe, da v brlogu verjetno domuje druæina. Zakaj se je bober vrnil na staro mesto, Foto: A. Kryøtufek lahko samo ugibamo. Morda mu v tem delu Krke zadnji ohranjeni meandri na Radulji sploh edini nudijo primerne æivljenjske razmere. Sprehod v smeri proti toku Radulje nas hitro prepriœa, da so bili bobri pozimi precej dejavni. Na sledove podiranja vrb (slika 2) namreœ naletimo vse do zadnje kmetije, za katero se potem zaœenja gozd. Vse kaæe, da lanski nesreœni primer bobra ni prizadel. Po drugi strani pa dræava v slabem letu ni naredila niœesar, da bi prepreœila podobne nesreœe. Politika kaznovanja je samo zadnji v vrsti ukrepov, s katerimi bi morali bobru zagotoviti varno prihodnost. Kaznovanje pomeni, da je nesreœa æe tu in je za æival Sledi zimske bobrove dejavnosti ob Radulji. Bober ima najraje belo vrbo. Foto: A. Kryøtufek 312

43 LOVSKI OPRTNIK navadno æe prepozno. Dræava bi se morala z lastnikom zemljiøœa pogovoriti, mu pomagati omejiti økodo oziroma mu jo plaœati. Kolikor vemo, se v tem pogledu po lanski nesreœi ni prav niœ spremenilo. V zadnjem poldrugem letu ni novic o morebitnih novih naselitvah bobra v Sloveniji. Kot je Lovec æe poroœal, je bober v Sloveniji znan samo z dveh koncev. Poleg Radulje se je ustalil øe blizu izvira Dobliœice v Beli krajini. Najugodnejøi œas za sledenje bobra je zima, ko ga pomanjkanje hrane sili v podiranje obreænega drevja. Lovce, ki so v tej zimi morda opazili znaœilne sledi delovanja bobra (glej fotografijo 2) øe kje drugje v Sloveniji, prosimo, da to sporoœijo uredniøtvu revije Lovec. Dr. Boris Kryøtufek Snovanje nasadov plodonosnega drevja in grmovja Pri snovanju plodonosnih nasadov morajo biti prednostno upoøtevane drevesne vrste, ki so nekdaj æe bolj mnoæiœno rasle v naravnem okolju doloœenega loviøœa: skorø, brek, drobnica, lesnika, oreh, kostanj, œeønja, jerebika. Nekatere med njimi dajejo tudi drage gozdne sortimente. Skorø (Sorbus domesticus L.) ob gozdnem robu, v predelu Lahomøek pri Laøkem. Vse foto: P. Kumer Œlovekovo poseganje v naravno okolje je spremenilo razmere v tem okolju. Posledica sprememb je ponekod tudi poslabøanje razmer za obstoj in razvoj doloœenih drevesnih in grmovnih vrst, ki so pomembne za prehrano divjih æivali. Za lovstvo oziroma divjad so øe posebno pomembne plodonosne vrste drevja in grmovja. Opise in pomen teh vrst lahko spoznamo tudi v razpoloæljivi lovski strokovni literaturi. Spoznanje pomena vloge lovstva pri snovanju nasadov plodonosnega drevja in grmovja je v lovskih organizacijah prisotno æe veœ let. To nalogo so vœasih opravljali bolj naœrtovano, vœasih pa tudi bolj kampanjsko; odvisno paœ od konkretnih okoliøœin. Pridobljene so bile tudi nekatere izkuønje, ki jih bo mogoœe upoøtevati pri nadaljevanju te, za divjad zelo koristne dejavnosti. Dosedanje izkuønje in tudi nova lovska zakonodaja terjata naœrtovan in organiziran pristop, ker je le tako lahko zagotovljen tudi primerljiv uspeh. Naœrtno snovanje, varovanje in vzdræevanje plodonosnih nasadov mora vsebovati vse elemente naœrtovanega dela. Upoøtevati mora cilje sodelujoœih interesov, zagotoviti izvedbene ukrepe s konkretnimi zadolæitvami in omogoœiti redno spremljanje stanja. Trije odloœilni interesi Øele resen premislek o navedenih zahtevah nas bo prepriœal, da je naloga zahtevna in odgovorna. Pri tem lahko ugotovimo, Foto: M. Cerar Diana Skorøevi plodovi, nabrani pod drevesom v predelu Lahomøek, so nadvse primerni za prehrano ljudi in æivali. 313

44 LOVSKI OPRTNIK da se pri naœrtovanju in izvedbi sreœujejo najmanj trije odloœilni interesi: lastnik zemljiøœa za nasad, pristojna gozdarska sluæba in lovska organizacija. Pri osnovanju nasada bo odloœilen interes lastnika zemljiøœa in poslediœno tudi nasada. Kadar bo lastnik dovolj naravovarstveno ozaveøœen in bo pri tem predvideval øe korist, ki mu jo bodo v konœni zrelosti nasada nudili gozdni sortimenti, bo pri izvedbi naloge øe raje sodeloval. Pomembno je, da mu bodo primerno pojasnjeni: namen, cilj in ukrepi pri izvedbi naloge. Pristojna gozdarska sluæba, v osebi revirnega gozdarja, bo vsekakor nosilec naœrtovanja in strokovnega ravnanja pri izvedbi naloge. Le-ta se tudi v tem interesnem nivoju izkazuje kot izrazito dolgoroœna in jo je kot takøno treba tudi obravnavati. Vsebovana mora biti v ustreznih naœrtih in temu ustrezno tudi spremljana. Strokovnost mora biti upoøtevana æe pri doloœitvi ustrezne lokacije nasada, opredelitve rastiøœa, izbora drevesnih plodonosnih vrst in predvidenih ukrepov. V obliki izvedbenega dela naœrta bo ta potem na voljo obmoœni lovski organizaciji lovski druæini. Med izvedbenimi ukrepi je posebno zahteven problem zagotovitev ustreznih sadik, kar se izkazuje v oskrbovanju glede na naœrtovano sajenje pa tudi ustrezno provenienco (izvor) drevesne vrste. Ta pomeni, øe posebno pri sadnih drevesnih vrstah, tudi primerno oblikovanost debla in primernost plodov za prehrano divjadi, kar pa je odloœilno povezano z namenom plodonosnega nasada. Revirni gozdar bo tudi strokovni usmerjevalec pri izvedbi naœrtovanih ukrepov. Pomembna naravovarstvena vloga Interes lovske organizacije se pri snovanju plodonosnih nasadov izkazuje kot pomembna naravovarstvena naloga, ki v okviru bogatitve bioloøke pestrosti Cvetoœa drobnica lesnaœa (Pyrus communis sp. L.) ob gozdni jasi v predelu Igriøe, na meji LD Reœica pri Laøkem in LD Griæe. Bodika (Ilex aquifolium), boæje drevce, na gozdni jasi v predelu Mala Reka, obloæena s plodovi, ki so hrana æivalim v zimskem obdobju. prispeva tudi k izboljøanju prehranskih moænosti æivali v doloœenem okolju. Plodonosni nasad bo svojo vlogo lahko izpolnjeval samo, œe bo naœrtno zasnovan in tudi oskrbovan. To pa poleg priprave objekta za sajenje, sajenja sadik, zavarovanja in oskrbe nasada terja tudi redno spremljanje stanja nasada in evidentiranje uspeønosti. Lovci lahko svojo vlogo uveljavijo tudi pri ugotavljanju primernih semenskih dreves v loviøœu. Torej nasad ni enkratna, obœasna naloga, ampak trajna dolgoroœna in jo je treba tako obravnavati. Pri tako zastavljenem delu bo v daljøem obdobju nastalo v loviøœu tudi primerno øtevilo plodonosnih nasadov. Laæje jih bo obvladati, œe bodo evidence in delovne zadolæitve, povezane z njimi, urejene po lovskih revirjih. Poskrbeti bo treba za sprotno oznaœbo nasada, ustrezno redno evidenco o stanjih in opravljenih delih, ohranjeno v arhivu lovske organizacije. Omogoœila bo tudi, da bo po daljøem obdobju mogoœe opraviti dokumentirano oceno stanja in zakljuœkov o uspeønosti snovanja plodonosnih nasadov. To bo lahko tudi ustrezen in konkreten prispevek lovske organizacije k naravovarstvenemu izboljøanju æivljenjskega okolja divjih æivali v loviøœu. Pavle Kumer Novost za prepreœevanje økod na divjadi in v prometu Na letoønjem, specializiranem sejmu IWA v Nürnbergu je nemøki proizvajalec GFT (Gummiformteile) v okviru blagovne znamke WEGU opozoril z novostjo, ki se je v praksi æe potrdila z uœinkovitim prepreœevanjem povozov divjadi, zlasti srnjadi. Na podlagi izkuøenj iz minulih let so razvili in izdelali prototip odbojnega stekla, ki snop avtomobilskega æarometa preusmeri proti verjetni smeri, cesti bliæajoœe se divjadi. Ker srnjad rdeœo barvo domnevno dojema drugaœe kot œloveøko oko, so se odloœili tudi za svetlo, brezbarvno razliœico. Boginja Diana je lani poklonila najstarejøemu lovcu LD Øentlambert nad Zagorjem ob Savi izjemen lovski blagor. Lovec France Klopœiœ je streljal na velikega divjega merjasca, ki pa ni takoj podlegel smrtni rani in se je po strelu grozeœe zapodil proti strelcu. Ta je hitro poiskal kritje velikega in debelega hrasta. Pri napadu, ki je bil namenjen lovcu, je merjascu uspelo poøkodovati lovœevo puøko, lovca pa na sreœo ne, ker se mu je spretno izmikal. Velikan je kmalu utrujen podlegel smrtni rani in poginil. Izjemno moœan merjasec je neiztrebljen tehtal 234 kg. Strokovna komisija je œekane ocenila s 126,55 CIC toœke. Na fotografiji uplenitelj in njegov merjasec. M. Ocepek Foto: M. Ocepek V prospektu pri naøtevanju prednosti novega izdelka proizvajalec poudarja, da kemiœne in fiziœne ograje, z razliko od odbojnih stekel, pomenijo tudi motnjo v æe tako 314

45 LOVSKI OPRTNIK vedno bolj prizadetem bivalnem okoliøu divjadi. Novejøa odbojna stekla so konstruirana z veœ manjøih odbojnih povrøin, kar poveœuje intenzivnost ter globino in øirino preusmerjenih svetlobnih æarkov in ne slepijo nasproti vozeœih voznikov. Ker imajo vozila razliœno zmogljive in nastavljene æaromete, je tudi verjetnost prilagoditve divjadi na to novost manjøa. Najveœja novost pa je odbojnik z vgrajenim zvoœnim delom v podobi majhne zvoœne naprave, ki je vgrajena v ohiøje odbojnika. Le-ta ob svetlobnem impulzu zaœne oddajati pribliæno 1,5 sekunde trajajoœe razliœne zvoœne signale, ki so za srnjad sliøni æe na okrog 100 metrov. S tem je doseæeno, da se pri divjadi poleg vidnih izostri tudi œutilo za sluh, kar se kaæe tudi z veœjo previdnostjo. Napravo z energijo oskrbuje majhna, prav tako vgrajena sonœna celica. Akumulirana energija bi brez dodatnega polnjenja zagotavljala 3000 signalov v dveh dneh. Tovrstni oddajniki so ponekod v Avstriji, Nemœiji in Øvici v uporabi æe od leta 2001, tako da so ponekod izgube zaradi povozov srnjadi zmanjøali za veœ kot 90 %. Odbojnike je mogoœe razmeroma preprosto namestiti na obstojeœe plastiœne cestne smernike ter s posebnim klinom nastaviti tudi kot, ki ustreza oblikovanosti okoliøkega zemljiøœa. Dvema klasiœnima odbojnikoma v razdalji 15 m naj bi sledil zvoœni odbojnik, namestitev na drugi strani ceste pa naj bi bila podobna z ustreznim zamikom oziroma prekrivanjem. Ob kritiœnem obsegu in veœanju øtevila povozov, zlasti srnjadi, bi morale predvsem lovske organizacije ob finanœnem sodelovanju pristojnih ministrstev in zavarovalnic storiti vse, da bi zmanjøale ta krvavi davek, ki gre v Evropi v stotisoœe povoæene srnjadi ter druge divjadi, tudi ob øtevilnih œloveøkih ærtvah, nastane pa tudi ogromna gospodarska økoda. Blaæ Kræe To nenavadno raøœeno rogovje je iz loviøœa LD Muta. Srnjaka je uplenil Kristijan Peruø. Æiveti z volkom Pokrajina Castilla León v Øpaniji, kjer æivi ena od najveœjih volœjih populacij, bo v zaœetku letoønjega novembra, skupaj z Evropsko komisijo, sogostiteljica konference o upravljanju in varovanju volkov. Namen sreœanja je pregledati stanje te vrste velike zveri v dræavah Evropske skupnosti, vkljuœno z novosprejetimi œlanicami. Izmenjali si bodo izkuønje pri upravljanju z volœjimi populacijami, razprava pa bo namenjena skupni, evropski strategiji, usklajeni s Smernicami Habitat. Na tej podlagi bo oblikovan razvojni dokument, ki bo vkljuœeval tudi izkuønje pri odøkodninah in zmanjøevanju økod na æivini, pa tudi pri razumnem, trajnostnem lovu, upoøtevajoœ omejitve po œlenu 16 evropskih Smernic. Konferenca pomeni tudi uresniœevanje V loviøœu LD Œaven je lani mladi lovec Andrej Leban uplenil srnjaka z moœnim in lepo razvitim rogovjem. Rogovje tehta 477 g. ciljev Evropske komisije za varovanje in upravljanje z velikimi zvermi. To naj bi dosegli s podobnimi gojitvenimi ukrepi in akcijskimi naœrti varovanja velikih zveri (volk, ris, iberijski ris, medved) v dræavah Evropske skupnosti in v tesnem sodelovanju s Svetom Evrope, oblastmi dræav œlanic, raziskovalnimi ustanovami in ustreznimi nevladnimi organizacijami. Po: Natura 2000, januar 2004 Blaæ Kræe Ob bravuri usnja se spominja ljubeœega dedka orut Fon, æivi v Ljubljani. BÆe od otroøkih let mu je po zaslugi deda œevljarja v veliko veselje delo z usnjem. Ko sem se pogovarjal z njim, mi je zaupal, da se æe vrsto let se ukvarja z izdelovanjem unikatnih usnjenih izdelkov, predvsem z izdelovanjem pasov za hlaœe, jermenov za puøke, etuijev za noæe in naboje, po potrebi pa øe s œim, œe ga kdo poprosi. Vonj usnja in ljubeœi dedek sta se mu za vedno vtisnila v spomin, tako da mu delo pomeni sprostitev, obujanje spominov na deda in navdih za nove oblike izdelkov. Z izdelki, kakrøne mi je pokazal, pa je zaœel je pred pribliæno 12-imi leti, ko je spoznal zelo zanimivega œloveka, ki se je ukvarjal z izdelavo pletenih usnjenih pasov in ga je vpeljal v to umetnost. Njegovi izdelki so ga tako pritegnili, da je ure in ure prebil ob njem in se z njegovo pomoœjo tudi dodobra nauœil tega redkega, predvsem roœnega naœina izdelovanja usnjenih iz- Malo je øe takønih lovcev med nami, kot je Gregor Glazer, ustanovni œlan in dolgoletni lovski funkcionar LD Dravograd, ki je letos praznoval æe 93. rojstni dan. Le kdo med lovci v Dravograjskem lovskogojitvenem bazenu ga ne pozna? Obiskali smo ga na domu in mu izrekli iskrene œestitke. Gregor øe vedno vozi svojo»katrco«, se udeleæuje vseh aktivnosti v druæini in je nasploh vzor zdravih odnosov in globokih korenin naøe lovske druæine. Iskreno smo mu zaæeleli øe naprej tako trdnega zdravja. - D. K. Nekaj vzorcev na roœno ornamentiranih jermenih Boruta Fona. 315

46 LOVSKI OPRTNIK Borut Fon pri roœnem oblikovanju unikatnih usnjenih pasov. delkov. Seveda mu samo uk ni zadostoval; z vztrajnim delom, vajo in lastnimi inovacijskimi izboljøavami je izdelke zaœel izpopolnjevati tudi po svojih zamislih. Dodal jim je lastne gravure, vœasih svojstvene barvne kombinacije (barvanje usnja), razna pletenja ipd. Vsak izdelek tudi impregnira s posebnimi olji, da je mehak in obstojnejøi. Od pasov, s katerimi je zaœel, ga je vleklo øe naprej in zaœel je izdelovati øe denarnice, torbice, razliœne etuije, noænice. Na sploøno ga veseli, da je ugotovil, da imajo lovci radi usnje, øe posebno pa veœina ceni videz roœnih spretnosti v usnju. K lepi puøki ali lovski obleki, pravi, se lepo poda tudi umetelno oblikovan pas za puøko, moøki lovski pas za hlaœe, noænica Z mize sem vzel pas za puøko in si ga ogledoval. Æe pogled je povedal, da je pravcata roœna umetnina, skrbno izdelan unikatni izdelek iz kakovostnega govejega usnja. Tudi podloæen je bil z mehkejøim in tanjøim govejim usnjem ter nato roœno obøit. Na mizi sem opazil øe drugega, a drugaœe graviranega, s pletenico po sredini in v dveh barvah, ki sta se lepo ujemali. Na vsakem koncu pasu za puøko je bil oæji del z delom za uravnavanje dolæine in zaponkama. Borut je povedal, da za izdelavo takønega jermena za puøko ali podobnega pasu za hlaœe porabi od 5 do 7 ur; odvisno tudi od vloæenega roœnega dela in barvanja usnja ter nato suøenja. Pokazal mi je øe noænice, etuije za naboje in celo paleto razliœno øirokih in oblikovanih pasov za hlaœe. Na vseh njegovih izdelkih, na katerih je bil tudi zaøœitni znak jelenœek, so viseli certifikati obrtne zbornice Slovenije (øt. 1668/03), saj vsi njegovi izdelki øtejejo med izdelke domaœe in umetne obrti. Mojster Fon jamœi tudi za njihovo unikatnost. Glede cen pa Borut ni bil preveœ zgovoren; povedal je le, da je za roœno delo potrebna najboljøa kakovost usnja, za natanœnost in precizno roœno delo pa tudi precej œasa. Zato cen teh izdelkov ni mogoœe primerjati z zgolj strojnimi izdelki. Le za tistega, ki to zna ceniti, izdelki niso predragi in mu po nakupu tudi nekaj pomenijo. Za vse, ki se zanimate za tovrstne izdelke, posredujemo njegov naslov: Bravura usnja, Borut Fon, Zadobrovøka 65, 1000 Ljubljana; telefon: (01) , GSM: 031/ Boris Leskovic Naøa siva vrana Kroka 1. lanskoletni øtevilki Lovca Vsem z zanimanjem prebral œlanek Milana Vogrina (s fotografijami) o sivi vrani. Prikaz me je spodbudil, da øe jaz napiøem nekaj stavkov o prilagodljivosti te ptice. Siva vrana se lepo udomaœi, œeprav udomaœevanje divjih æivali ni zaæeleno. Vœasih pa je zaradi okoliøœin to le potrebno. Bilo je v maju pred nekaj leti, ko je moj sin Vili, tudi lovec, pobral nebogljeno mlado sivo vrano, ki je trepetala s perutmi ob cesti pri gozdiœku Dragatuø - Kvasica. Ko jo je pripeljal domov, mi je rekel:»udomaœili jo bomo!«zmajal sem z glavo in mu odgovoril:»to nam ne bo uspelo, ker ne bo hotela vzeti hrane.«toda sin je vztrajal. Poskusil je s surovimi jetri domaœih zajcev, kokoøk in drugim mesom, ki smo ga surovega zrezali na drobne koøœke. Prve dni sva ji dajala hrano v kljun roœno, œez teden dni pa je æe sama pokljuvala ponujeno. Poskusili smo tudi z domaœim mlekom, ki ga je s slastjo pila. Kot kokoøka je pomoœila kljun skoraj do oœi v mleko. Po øtirinajstih dneh sva rekla s sinom:»dajva ji svobodo, perje ji je lepo zraslo in je primerno za letenje.«ob hiøi imamo sadovnjak z velikimi starimi jablanami in visoko lopo ob hiøi, tako da je imela kam pristajati. Do gozda je le 200 m, toda vrana ni hotela zleteti vanj; ostala je naøa domaœa ptica! Prenoœevala je v skednju. Ko sem zjutraj odprl hiøna vrata, je priletela predme in me pozdravila s»kra, kra, kra«. Spremljala me je do hleva ter œakala na sveæe pomolzeno mleko. Œe ji ga nisem takoj nalil v skodelico, me je zaustavljala vsakih pet korakov in mahala s perutmi. Pozneje se je pomeøala tudi med kokoøi, da bi z njimi jedla, a so jo vztrajno odganjale iz svoje jate. Ker tudi œebelarim s 25 panji œebeljih druæin, sem ji ponudil Siva vrana Kroka pobira trotove liœinke iz satnih celic. izrezano trotovsko zalego, ki jo je prav tako slastno kljuvala iz satnih celic (na fotografiji). Omeniti moram øe, da œe sem v juniju zaradi prekratkih noœi predolgo spal, je sivka priletela na okensko polico moje spalnice ter trkala s kljunom po øipi œeø:»kaj øe œakaø z molæo mleka?!«siva vrana je bila tudi moja spremljevalka, kadar sem øel s puøko na lov. Po stotih metrih od doma je z nizkim letom priøla za menoj in mi s perutjo izbila klobuk z glave. Potem je v visokih krogih spremljala moje gibanje v naravi. Rekel sem si, da se ji moram skriti v prvi goøœi, sicer jo lahko øe izgubim v gozdu! Tako sem œakal, da se je dobro stemnilo. Ob vrnitvi domov sem jo poklical:»kroka, Kroka, kje si?«tako smo jo namreœ klicali. Takoj je priletela in mi sedla na ramo, jaz pa sem jo poboæal. Naøa Kroka je prosto letala po vsej vasi in se hranila. Tako je øla tudi k sosedovemu psu volœjaku kljuvat hrano. Enkrat pa je to plaœala z æivljenjem. Vsi domaœi smo æalovali za njo, tudi moja æena, saj ji je velikokrat delala druæbo na njivah in se je z njo na rami vraœala domov. Øe dobro, da imamo za spomin posnetke plemenite in prijazne ptice. Martin Peœaver LD Smuk - Semiœ Pojasnilo popravek V Lovcu, 3/04, str. 156, sem prebrala prispevek F. Wakouniga Kormoran na zatoæni klopi, v katerem je opisano sreœanje o kormoranu, ki ga je organizirala Koroøka ribiøka zveza v okviru Sejma o lovstvu in ribiøtvu. V prispevku je napisano, da gospod Ezio Fain navaja, da je v Furlaniji Julijski krajini kormoranov. Ta podatek je neverjetno velik in ne ustreza resniœnosti, zato je treba povedati, da zavaja bralce. Podatke o kormoranih zbirajo ornitologi v Furlaniji Julijski krajini æe vrsto let. Øtevilo teh ptic pa ni nikoli preseglo primerkov. Deæelna Uprava FJK je podatke o øtevilœnosti kormoranov objavila leta 2001 in so interesentom na voljo v naøem uradu. Sama sem preseneœena nad izjavami gospoda Ezia Faina, kajti vem, da je omenjena publikacija tudi v njegovem uradu. Dr. Damijana Ota damijana.ota@regione.fvg.it 316

47 Zajœji polpeti v svinjski mreæici Za 6 oseb potrebujemo: 300 g sveæe, bolj mastne svinjine, 700 g zajœjega mesa brez kosti, 100 g pancete, 2 korenœka, tri veœje øalotke, ælico sesekljanega peterøilja, ælico razrezanega drobnjaka, strt strok œesna, 100 g olivnega olja, 80 g masla, 100 ml konjaka, 200 ml tokaja, slab liter juhe, pol kilograma svinjskih mreæic, sok polovice limone, 4 ælice brusniœnega dæema, sol, poper, tri jajca, ælico kisle smetane. Zajœje meso, sesekljano panceto in drobno zrezano svinjsko meso na maøœobi praæimo, dodamo sesekljano øalotko, strt œesen, nariban korenœek, prepraæimo in zalijemo z belim vinom. Posodo pokrijemo in kuhamo dvajset minut. Odkrijemo, solimo, popopramo, po potrebi zalijemo in poœasi kuhamo øe dvajset minut. Ohlajeno meso zelo drobno sesekljamo, lahko tudi zmeljemo, dodamo konjak, tri jajca, ælico drobnjaka, kislo smetano in œez noœ mariniramo. Iz tako pripravljene mase oblikujemo za manjøo dlan velike polpetke, jih zavijemo v svinjske koæice in zlagamo na pomaøœeno, proti ognju odporno posodo. Peœemo jih dvajset minut pri temperaturi 24 0 C. Zalijemo jih z zajemalko juhe. Peœene preloæimo na tople kroænike, v omako zakuhamo brusniœni dæem, dodamo limonin sok, popravimo okus in omako prelijemo œez zajœje polpete. je treba kuhati dan ali dva, preden jih bomo uporabili. Hladne osuøimo, jih razreæemo na debelejøe rezine, jih popopramo, posolimo in pokapljamo z limoninim sokom, lahko pa jih malce zaœinimo tudi s œilijem v prahu. Rezine povaljamo v moki in jih na maslu rumeno ocvremo. Naposled jih zloæimo na vroœe kroænike in ponudimo s hladnimi majoneznimi omakami ter rezinami limone. Damjakove zarebrnice po lovsko Za 6 oseb potrebujemo: 12 enojnih zarebrnic mladega damjaka, 2 sesekljani œebuli, 1 strok œesna, 2 cela jurœka, 100 ml sezamovega olja, 80 g masla, 300 ml goveje ali divjaœinske juhe, dve æliœki paradiænikove mezge, dve ælici omake od peœenke, ælico sesekljanega peterøilja, ælico pehtrana, 100 g sesekljane slanine,100 ml briøkega tokaja, sok ene limone, sol, poper, tri ælice moke. Razsekane zarebrnice vsaj dve uri mariniramo v limoninem soku in sezamovem olju. Kulinariœni kotiœek Potolœene posolimo, potresemo s sveæe mletim poprom, po nepotolœeni strani jih pomokamo in na maøœobi rumeno opeœemo ter postavimo na toplo. Na maøœobi opraæimo œebulo, ji dodamo drobno zrezano slanino, zrezane jurœke in praæimo na moœnejøem ognju. Dodamo paradiænikovo mezgo, zalijemo z omako od peœenke in juho ter kuhljamo deset minut. Ko je omaka primerno gosta, jo potresemo s peterøiljem, pehtranom, solimo in prelijemo po zarebrnicah. Vse skupaj zalijemo z vinom, øe malce povremo in ponudimo. Matjaæ Erzar gostilna.pr.maticku@volja.net Ocvrti jelenovi moægani Kadar pripravljamo kakrøne koli moægane, jih vedno za uro namoœimo v mrzli vodi, da se sesirjena kri odmoœi in da se zmehœa mrena, ki ovija moægane, ker jo potem laæje odstranimo. Œe recept doloœa, da uporabimo cele moægane, moramo biti pri œiøœenju øe posebno previdni, da ne razpadejo. Za 6 oseb potrebujemo: tri jelenove moægane, sok pol limone, sol, bel poper, 120 g surovega masla, tri ælice moke, sesekljan peterøilj. Za kuhanje moæganov potrebujemo: poprova zrna, sol, dva klinœka, juøno zelenjavo, vejico timijana, lovorov list, eno œebulo, ælico kisa. V liter hladne vode zloæimo vso juøno zelenjavo (korenje, zeleno, peterøilj ), solimo, dodamo poprova zrna, v œebulo zabodemo klinœke in juho zavremo. Nato dodamo ælico kisa, timijan in previdno vloæimo moægane. Juha naj vre poœasi, komaj opazno. Tak naœin kuhanja imenujemo poøiranje. Jelenji moægani so kuhani po 25-tih minutah, moægani srnjakov in gamsov pa æe v desetih do petnajstih minutah. Posodo odstavimo in pustimo, da se moægani v juhi popolnoma ohladijo, zato jih Ocvrti jelenovi moægani Foto: G. Øinik 317

48 V SPOMIN Lani maja je naø zasluæni œlan Gvido Poœivavøek praznoval svoj 80. rojstni dan. Lovski tovariøi smo mu œestitali v Lovcu, 9/2003. Vendar je æalostno nakljuœje hotelo, da je bila njegova zahrbtna bolezen, s katero se je boril, moœnejøa in ji je øe istega meseca, , podlegel. Celotno Zasavje ga je poznalo kot lovca in kinologa, pa tudi kot poslovneæa. Lovstvo mu je bilo v krvi, saj je bil Gvido pripadnik æe tretje generacije v druæini, ki se ukvarjala z lovstvom in kinologijo. Oœe, lovski zakupnik obmoœja sedanje LD Trbovlje, je lovsko znanje in lovsko ter kinoloøko tradicijo uspeøno prenesel tudi na sina Gvida. Vihra 2. svetovne vojne se je dodobra poigrala z njim, tako da se je znaøel celo na afriøki celini in se je v domovino vrnil s prekomorskimi brigadami ob koncu vojne. Bil je med ustanovnimi œlani LD Trbovlje, ki je bila ustanovljena leta 1946, nato pa je bil vrsto let, tako kot smo navedli v lanski septembrski øtevilki, v tej LD zasluæen in zavzet funkcionar. Svoje bogate izkuønje pri vzreji lovskih psov in lovu je uspeøno prenaøal na mlajøe lovce. Deloval je tudi na kulturnem podroœju in bil eden od soustanoviteljev Zasavskega lovskega pevskega zbora, ki øe vedno uspeøno opravlja svoje kulturno poslanstvo. V letu 1964 je postal œlan LD Dole pri Litiji, kjer je prav tako vrsto let opravljal pomembne funkcije (glej Lovec, 9/2003). Vkljuœeval se je v delo ZLD Zasavje in LKD Zasavje, kjer so bile njegove bogate lovske in kinoloøke izkuønje vedno dobrodoøle. Za svoje marljivo dolgoletno delo v LD Trbovlje, v LD Dole pri Litiji in Zvezi lovskih druæin Zasavje je prejel øtevilna priznanja LZS in Kinoloøke zveze Slovenije. V letu 1976 se je odloœil, da bo postal redni œlan LD Dole pri Litiji. Kljub zdravstvenim teæavam se je rad udeleæeval skupnih lovov, bil pa je tudi pobudnik najrazliœnejøih akcij v loviøœu. Lovu, kinologiji in vsemu, kar spremlja lovca, je posvetil veœino svojega æivljenja. Gvida bomo kot nepozabnega lovskega tovariøa ohranili v trajnem spominu, saj je s svojim delom pustil neizbrisen peœat na lovskem in kinoloøkem podroœju, v kulturnem udejstvovanju zasavskih lovcev, pa tudi na poslovnem podroœju v Zasavju. LD Dole pri Litiji, LD Trbovlje ZLD Zasavje Tudi Francka Petroviœ, œlanica LD Dravinja - Majøperk, je morala komaj v 56. letu ( ) kloniti zaradi hude neozdravljive bolezni. Nikoli ni tarnala, œeprav je v sebi bila boj s kruto boleznijo, tudi takrat ne, ko je ølo hudo zares. Dve desetletji je bila lovka v naøi LD. Med nas je stopila v letu l983, dve leti za tem, leta 1985, je opravila lovski izpit. Na njenih lovskih steœinah bodo sledi øe dolgo vidne. Bolj redkost kot obiœajno je takøno druæenje æena med moøko druøœino. Preprosta, osebno skromna je bila zgled delavnosti. V vsej svoji biti je dokazala, da je bila sposobna tudi tistega, kar je za nekatere le æelja. Æivela je za svoje Haloze, za Haloæane, znala je pritegniti mlade, bila je v oporo malemu preprostemu œloveku, ni skoparila s strpnostjo do drugaœe misleœih. Ponosna je dala vedeti, da v Halozah, v njihovem vznoæju, ob nemirni reki Dravinji æivijo»bogati«, s kulturo preæeti ljudje, ko je s svojim Roæmarinom z njeno folklorno skupino navduøevala tudi zunaj meja Slovenije. Kot matiœarki in usluæbenki UE Ptuj z raznimi zadolæitvami ji je bil skopo odmerjen prosti œas, pa øe tistega je, kolikor je le mogla, razdajala tudi svoji lovski pripadnosti. Redko jo je bilo videvati v revirjih, v vlogi upleniteljice, je pa svojo pripadnost izkazala v vlogi blagajniœarke (l986 do 1989, 1988 do 1989) in obenem opravljala tudi tajniøke zadolæitve. Predsednica NO je bila od 1989 do 1991, raœunovodkinja od 1991 do 1993, œlanica NO pa od 1993 pa vse do smrti, ko smo se na pokopaliøœu na Vidmu pri Ptuju poleg njenih bliænjih in velike mnoæice znancev ter prijateljev øe zadnjiœ poklonili njenemu spominu œlani naøe in sosednjih LD. Izreœene besede slovesa, pohvale in zahvale kot da niso mogle zamreti! Ob otoænih zvokih rogov, rogistov ZLD Ptuj - Ormoæ, se je simboliœno s posameznimi streli v slovo oglaøal naø»zadnji skupni lov«. Vsak v sebi smo ji izrekali poslednji lovski blagor s skupno mislijo zahvale:»hvala ti, Francka, za vse!«ld Dravinja Majøperk - E. A. Mnoæica œlanov zelene bratovøœine se je skupaj s øtevilnimi prijatelji, znanci in krajani Prevalj konec novembra lani na pokopaliøœu Barbara øe zadnjiœ poslovila od predragega lovca, lovskega prijatelja Antona Potoœnika, po lovsko Hartlovega Tonija iz Prevalj. Anton se je rodil julija 1930 na kmetiji Temel na Zagradu, svojo æivljenjsko pot pa je sklenil v slovenjegraøki bolniønici. Toni je bil ena od legend prevaljskih lovcev. Polnih 49 let je bil œlan LD Jamnica - Prevalje. Æe leta 1954 je kot mlad lovec poprijel za vsa dela v loviøœu ter pozneje pri gradnji lovskega doma. Opravljal je øtevilne funkcije v organih LD kot œlan upravnega odbora kinolog v letih 1970 do1978, bil je œlan disciplinske komisije in predsednik NO. Dolga leta je bil druæinski prevzemnik uplenjene divjadi, deloval pa je tudi v veœ komisijah, predvsem je bil cenjen strokovnjak v komisiji za ocenjevanje lovskih trofej, in sicer v letih 1958 do Toni je bil vselej med tistimi, ki so opozarjali na pomen ravnoteæja v naravi. Zagovarjal je lovsko etiko in naœela lovskega tovariøtva. Bogato lovsko znanje je rad prenaøal na mlajøe œlane, katerim je bil vzoren mentor. Toni je bil zelo spoøtovan in cenjen obrtnik sedlar, saj je ni bilo konjske vprege, da ji ne bi bil kos. Prejel je veliko priznanj in odlikovanj s podroœja lovstva in obrti. Druæenje s pokojnim Tonijem je bilo vedno prijetno. Lovci smo ga zelo cenili, saj je bil pravi lovski prijatelj. Iz lovskih vrst je odøel spoøtovanja vreden œlan, ki je v zeleni bratovøœini pustil trajne sledove. Koroøki lovci se ga bomo spominjali z veliko hvaleænostjo in s spoøtovanjem za opravljena dela do njegove plemenite osebnosti. Hvala za vse, cenjeni lovski tovariø Toni. Mirno poœivaj na pokopaliøœu svete Barbare. LD Jamnica - Prevalje M. O. V 83 letu se je od nas za vedno poslovil naø dolgoletni œlan Andrej Hribar, tovariø z najdaljøim staæem v LD Iga vas. Zibelka æivljenja mu je stekla v kmeœki druæini v prijazni vasici Iga vas. V otroøtvu in mladosti je preæivel teæke œase in veliko preizkuøenj v vojni. Kot tak je gojil zrel in naklonjen odnos ter predanost Iz lovskih vrst so za vedno odøli tudi: Roman Økrlj, LD Kras, Dutovlje, * , Riko Kolenc, LD Mirna, * , Franc Golobiœ, LD Laze, * , Karl Ramut, LD Kapla, * , Anton Suøec, LD Doliœ, * , Joæe Klemen, LD Joøt, Kranj, * , Alojz Krivec, LD Solœava, * , fluro Ratkoviå, LD Moravœe, * , Franc Grdina, LD Borovnica, * , Bogo Germovøek, LD Moravœe, * , Janez Barliœ, LD Trojane, Oæbolt, * , Umrlim œasten spomin! Franc Kraøovec, LD Trojane, Oæbolt, * , Stane Grgiœ, LD Komenda, * , Franc Tivadar, LD Komenda, * , Franc Accetto, LD Brdo, * , Franc Øœek, LD Tabor, Erzelj, * , Peter Ramøak, LD Orlica, Vuhred, * , Franc Svetec, LD Dravograd, * , Franc Starc, LD Sodraæica, * , Vinko Kozlevœar, LD Viønja Gora, * , Stanko Braœiœ, LD Joæe Lacko, Ptuj, * , naravi. Leta 1948 se je vpisal med lovce naøe LD in leta 1950 opravil lovski izpit. V najbolj hvaleænem spominu nam bo ostal kot prizadeven in vesten v svojemu poklicu zidarja, saj je sodeloval pri gradnji vseh lovskih objektov: od lovskih koœ in lovskega doma do krmiøœ. Vse je opravljal z veliko mero odgovornosti in dobre volje, ki je za seboj pritegnila tudi druge. Rad je bil v lovski druæbi. Kot dober pevec je rad zapel in postregel øe s kakøno soœno zgodbo. Opravljal je tudi odgovorne dolænosti. Bil je blagajnik (od leta 1961 do 1965), œlan UO LD (od leta 1971 do 1975) in 6 let œlan Disciplinske komisije. Vsi, ki smo ga poznali, se ga spominjamo kot dobrega prijatelja, znanca in œloveka, ki je bil vedno pripravljen prisluhniti ljudem in jim pomagati tako z nasveti kot z dejanji. Nekaterim je bil kot lovski oœe, vsem pa dober tovariø in predvsem Lovec. Zaradi njegovega prizadevnega dela smo ga imenovali za œastnega œlana LD. Za poærtvovalno in uspeøno delo ga je LZS odlikovala z znakom za lovske zasluge z redom III. stopnje. S solzami v oœeh smo ob æalostnih zvokih Tiøine v odprti grob polagali zelene vejice. Prapori naøe in sosednjih lovskih druæin so se ti, Andrej, globoko priklonili. Hvala ti za vse, kar si storil dobrega v lovstvu. V mislih boø vedno z nami. LD Iga vas - A. Z. Konec decembra, ko se je æe vse poslavljalo od leta 2003, smo se tudi œlani LD Dobova poslovili od naøega lovskega prijatelja Ivana Geœa. Umrl je Ivan se je rodil leta 1940 v vasi Loœe pri Dobovi, kjer je tudi odraøœal in preæivljal svojo mladost. Ivan je æe kot otrok s svojim oœetom, ki je bil tudi lovec, rad odhajal v naravo. V lovske vrste je vstopil l Zaradi svojega odnosa do narave in lovstva si je med lovci pridobil veliko zaupanje. Tudi zato so mu bile v LD zaupane pomembne naloge. Vrsto let je opravljal naloge LD Dobova, in sicer; od leta 1983 do 1985 je bil tajnik LD, funkcijo predsednika je prevzel l in jo opravljal do leta 1993, druæinski kinolog je bil od 1988 do Opravil je tudi lovski izpit za lovskega œuvaja, nenazadnje pa je bil do konca svojega æivljenja œlan Disciplinske komisije LD. Za marljivo delo v lovstvu je bil tudi nagrajen; prejel je znak za lovske zasluge in red III. stopnje. Ivan Geœ je bil tudi mentor mladim prihajajoœim lovcem. S svojim zgledom in odnosom do soœloveka je pokazal lik odliœnega prijatelja lovstva in ljubitelja narave. Po njegovem odhodu nam je ostal le lep spomin na vzornega in iskrenega prijatelja. Lovci LD Dobova pa tudi mnogi drugi lovski prijatelji, ki smo Ivana pospremili na njegov zadnji pohod, smo se od njega poslovili s prapori, smrekovimi vejicami, se mu øe zadnjiœ poklonili in ga pospremili k poslednjemu poœitku. Hvala ti, Ivan, za vse, kar si storil za nas osebno in za LD Dobova. LD Dobova - Z. P. 318

49 LOVSKA KINOLOGIJA Vzgoja mladega psa ptiœarja temelj poznejøe vsestranske uporabnosti Vslovenski lovsko-kinoloøki literaturi je bilo o vzgoji mladega lovskega psa ptiœarja doslej objavljenih zelo malo œlankov. Tako kot sicer v æivljenju se tudi pri lovu in lovski kinologiji mnoga naœela, ki so bila zakoreninjena dolga desetletja, pod teæo novih spoznanj spreminjajo in prilagajajo. Pri vzgoji, øolanju in vodenju lovskih psov je dolgo prevladovalo mnenje, da se s psom v njegovem prvem letu æivljenja sploh ni treba kaj dosti ukvarjati. V tem œasu naj bi psu omogoœili le»svobodno æivljenje«in naj ga ne bi obremenjevali s kakrøno koli vzgojo in poslediœnim uœenjem. Takøno gledanje na problematiko vzgoje in øolanja lovskega psa mnogokrat vodi do poznejøega uœenja s fiziœno prisilo in kaznovanjem. Izkuøeni vodniki bodo sicer uspeøno izøolali tudi psa, ki v svojem mladostnem obdobju ni bil deleæen posebne vzgoje. Mnogo psov v tem obdobju namreœ pridobi navade, ki so v nasprotju z naøimi hotenji in æeljami. Za manj izkuøene vodnike je to lahko zelo velik problem, saj psa preprosto ne obvladajo veœ. Najveœkrat tiœi vzrok v tem, da je pes v druæini, kjer prebiva, prevzel vlogo»vodje krdela«oziroma, med vodnikom in psom ni vzpostavljene prave povezave. Ker vodnik ne ve, kako bi stanje spremenil, nastajajo stalni nesporazumi in vœasih tudi grobo ravnanje s psom. V takem primeru je najbolje, da se vodnik s svojim psom udeleæi teœaja za vodnike lovskih psov. Izkuøeni inøtruktorji mu bodo pomagali, da bo s svojim psom vzpostavil pravilen odnos ter ga tudi primerno izøolal. O teœajih na tem mestu sicer ne bom pisal, so pa vsekakor zelo priporoœljivi in koristni tako za vodnike, ki imajo s svojim psom teæave oziroma ne vedo, kako bi psa izøolali, kakor tudi za vse druge bolj ali manj izkuøene vodnike in njihove pse. Vzgoja mladega ptiœarja naj bo le predpriprava za poznejøe»resno«øolanje. Vzgoja in øolanje sta sicer dva procesa, ki pa si sledita eden za drugim in sta tesno povezana. Za vzgojo bi lahko rekli, da je neke vrste øolanje, ki pa je prilagojeno telesnim in psihiœnim sposobnostim mladega psa. Za razliko od øolanja, ki temelji tudi na obœasni prisili, je vzgoja proces, v katerem mlademu lovskemu psu doloœimo njegovo mesto v»druæinskem krdelu«. Hkrati ga usmerimo v dejavnosti, ki bodo pozneje povezane z njegovo vsestransko uporabnostjo. Vse to poœnemo na naœin, ki je za mladiœa prijeten in zabaven, tako da bo vse dejavnosti opravljal z veseljem. Œe bo mlad pes v svojem mladostnem obdobju deleæen pravilne vzgoje, bo tudi prehod na poznejøe øolanje veliko laæji in uspeønejøi. Vaje, ki se jih bo v tem obdobju nauœil»mimogrede«, bomo v œasu øolanja samo øe stopnjevali in utrjevali. Pes v nobenem drugem obdobju æivljenja ne shranjuje doæivetih vtisov in izkuøenj tako intenzivno, kot ravno v obdobju vzgoje. Zato nekateri mladega psa v tem obdobju primerjajo s suho gobo, ki se potem, ko jo vræemo v vodo, dodobra napije le-te. To øe posebno velja za starostno obdobje od 3. do 16. tedna starosti. Œim veœ pozitivnih stikov z uplenjeno divjadjo Hierarhija v»pasjem krdelu«kdo izmed lovcev si ne æeli imeti ubogljivega psa? Vpraøanje, ki se pri tem postavlja samo po sebi, je, kako to doseœi? Psi so sicer po svojem znaœaju lahko zelo razliœni. Zato je treba tako vzgojo in øe posebno øolanje prilagoditi vsakemu posameznemu psu. Vsi psi pa imajo eno skupno lastnost: to je æivljenje v krdelu. Ker naø pes ne æivi v divjini, je zanj druæina ljudi, kjer æivi, njegovo»krdelo«. Prvo pravilo, ki bi ga morali dosledno upoøtevati, je, da prevzamemo vlogo vodje»pasjega krdela«takoj, ko mladiœ pride v novi dom. Vedeti moramo, da je pes edina domaœa æival, ki je œloveka sprejela v svojo socialno hierarhijo. V takønem krdelnem redu sodi pes prav na dno in nad njim morajo biti vsi druæinski œlani, od starøev do otrok. Marsikdo bo ob tem pomislil, da bo pes zaradi svojega nizkega poloæaja v»druæinski hierarhiji«trpel, a ni tako. Tak pes se bo poœutil veliko bolje kot pa pes, ki je v»pasjem krdelu«zaradi naøe nedoslednosti uvrøœen (rangiran) enkrat viøje, drugiœ pa niæje. Nizek poloæaj v krdelnem redu tudi ne bo vplival na njegove delovne zmogljivosti in ubogljivost, ampak prav nasprotno. Lahko pa»visoko rangirani psi«povzroœijo precej skrbi in slabe volje. Kar pomislimo na øtevilne lovske pse, ki takoj, ko jih vodniki odpnejo s povodca, oddivjajo naprej po loviøœu, gluhi in slepi za vse vodnikove pozive in proønje. Dokler vsega ne prevohajo in preiøœejo, se le redko vrnejo nazaj. Velikokrat takøni psi tudi vleœejo vodnika na povodcu, agresivno œuvajo hrano in leæiøœe ter izsiljujejo vodnikovo pozornost. Kje je vzrok za takøno vedenje? Pes je preprosto prevzel vlogo»vodje krdela«. V naravi je v volœjem krdelu naloga vodje, da pregleduje okolico, varuje krdelo in ga vodi. Prav to so stvari, ki jih poœne marsikateri pes. S pravilno vzgojo bomo mlademu psu olajøali poznejøe æivljenje, nam pa prihranili marsikatero nevøeœnost. Tak pes nas bo spoøtoval, nam zaupal, hkrati pa se bo poœutil tudi varnega. Œim veœ pozitivnih stikov Z mladim ptiœarjem se moramo zaœeti ukvarjati takoj, ko ga pripeljemo domov. Ne zanaøajmo se na poznejøe obdobje, saj bo mladiœ v tem œasu lahko pridobil nezaæelene navade, ki jih bomo pozneje teæko odpravili. Hkrati, ko se vodnik ukvarja z mladim psom, se med njima ustvarja povezava (vez), ki je izredno pomembna za poznejøe delo v loviøœu. Psa ptiœarja uporabljamo pri razliœnih oblikah lova, in sicer tako na polju, v vodi in gozdu, pri delu pred strelom in po njem. Svojega vodnika lahko spremlja v loviøœu vse leto. Pravilno izøolan in voden ptiœar je uporaben praktiœno pri vseh oblikah lova. Obdobje vzgoje mladega lovskega psa traja pribliæno do 6. meseca starosti. Nekateri avtorji to obdobje podaljøujejo do 7. oziroma 8. meseca. Eden od bistvenih dejavnikov pravoœasne in pravilne vzgoje je v tem, da mlademu ptiœarju omogoœimo spoznati najrazliœnejøe dejavnosti, ki jih bo pozneje izvajal, hkrati pa tudi razliœna okolja, kar pomeni, da ga moramo stalno jemati s seboj v loviøœe, naseljene kraje ipd. Ker vemo, da socializacija pri mladem psu poteka pribliæno do 16. tedna starosti, je treba v tem œasu psiœku omogoœiti œim veœ stikov, in sicer tako z ljudmi, drugimi mladiœi in odraslimi psi (socializiranimi) ter drugimi domaœimi æivalmi. Taki stiki morajo biti pozitivni. Vse, kar pes v tem obdobju spozna in doæivi, se shrani v njegovi zavesti. Lahko bi rekli, da pomeni socializacija, ki je del vzgoje, vkljuœitev psa v druæbo. Stvari, ki jih bomo v tem œasu zamudili, bomo pozneje zelo teæko nadomestili. Mlad ptiœar mora v œasu vzgoje spoznati vso divjad (uplenjeno), s katero se bo sreœal pozneje. Izkoristimo vsako priloænost, da mu omogoœimo stik z najrazliœnejøo uplenjeno malo in veliko divjadjo. Loœitev mladiœa od matere in drugih mladiœev v leglu je zanj hud stres. Prav zato mu moramo predvsem v prvih dnevih in tednih nameniti zelo veliko œasa. Tako se bo mladiœ na nas tudi zelo navezal. Bivanje v pesjaku ali v hiøi Mlad pes potrebuje veliko gibanja, vendar tudi poœitek in mir. Œe so øe pred nekaj desetletji tudi najveœji ptiœarski strokovnjaki, npr. dr. Carl Tabel, zagovarjali staliøœe, naj bo mlad lovski pes nastanjen le v pesjaku, kar naj bi ugodno vplivalo na njegove delovne zmogljivosti, pa 319

50 LOVSKA KINOLOGIJA so dandanes spoznanja o tem nekoliko drugaœna. Stalen stik z vodnikom in œlani njegove druæine poveœuje njegovo inteligenco in hkrati krepi razumevanje vodnikovih ukazov in hotenj. Zato morajo biti tudi mladiœi, ki prebivajo v pesjaku, vsaj nekaj ur na dan v stiku z vodnikom in œlani druæine. Kot zelo dober kompromis mnogi predlagajo kombinirano bivanje psa tako v pesjaku kot v hiøi. Ob tem»veœnem vpraøanju«pa pogosto opaæam, in to predvsem na tekmovanjih, da najviøja mesta dosegajo prav psi, ki poznajo pesjak bolj od zunaj kot z njegove notranje strani (œeprav ta stoji na vrtu) oziroma v njem prebivajo le obœasno. Taki psi so v stalnem stiku s svojim vodnikom, œe pa njega ni doma, so z njim s œlani njegove druæine. Pri odpoklicu ne skoparimo s pohvalo in nagrado. Vaja»sedi«Odpoklic in vaja»sedi«mladega ptiœarja lahko zaœnemo uœiti odpoklic takoj prve dni po prihodu v novi dom. Glede na to, da ga takrat hranimo øe øtirikrat na dan, lahko vsak obrok s pridom izkoristimo za uœenje. Idealno je, œe imamo vrt, na katerem je psiœek v œasu hranjenja spuøœen. Skriti za vogalom hiøe ga pokliœemo po imenu in hkrati dvakrat kratko zapiskamo na piøœalko. Nato se mu pokaæemo s posodico hrane v rokah. Mladiœ bo veselo pritekel k nam. Vztrajajmo, da se pred nami usede, nato pa ga izdatno pohvalimo in mu ponudimo obrok priljubljene hrane. Ko tako vadimo dan za dnem, bo mladiœ vsakiœ, ko bo zasliøal svoje ime in dvakratni pisk piøœalke, veselo pritekel k nam, saj bo vedel, da ga œaka polna skleda hrane. Pri mladem psu ne smemo skopariti s pohvalo, vœasih je treba pri tem celo malce pretiravati. Klicanje psiœka po imenu vse bolj opuøœamo, tako da ga naposled pokliœemo samo øe s pomoœjo dveh kratkih, ostrih piskov s piøœalko. Odpoklic bo mladiœu preøel v»meso in kri«, kot radi reœemo. Tako kot vse druge vaje tudi to vadimo tako doma kot v loviøœu. Ko smo z njim na sprehodu, ga obœasno, potem ko se od nas oddalji, pokliœemo z dvakratnim piskom piøœalke. Œe ne pride takoj, steœemo v nasprotno smer in psiœek bo pritekel za nami. Na povelje»sedi«, naj se usede, nato pa naj sledita izdatna pohvala in nagrada v obliki priboljøka. Nato mu zopet dovolimo, da steœe od nas, vendar naj to stori øele na naø ukaz. Priporoœljivo je, da imamo priboljøke vedno v æepu, in to vsakiœ, ko smo s psom v stiku. Pes bo postal na nas tudi bolj pozoren. Priboljøek in pohvalo uporabimo v pravem trenutku, ko psiœek res opravi, kar zahtevamo od njega. Pri tem moramo biti dosledni! Ne smemo se zadovoljiti s poloviœarskim delom, saj se nam bo to pozneje trpko maøœevalo. Hoja ob nogi Potem, ko smo mu po tednu ali dveh nadeli prvo mehko usnjeno ovratnico in se je nanjo æe navadil ter smo ga tudi æe pripeli na povodec, lahko z mladiœkom zaœnemo z vajo»hoja ob nogi«. Nekateri avtorji na zaœetku priporoœajo uporabo priboljøka, ki ga sklonjeni dræimo v desni roki in z njim vodimo mladiœa, ki ni navezan na jermenu, Hoja ob nogi ob naøi levi nogi. Hoje ob nogi uœimo mladiœa takrat, ko je po dnevnem sprehodu æe utrujen. Vztrajamo, da hodi ob naøi levi nogi, pri tem pa ga stalno hvalimo in obœasno nagradimo. Eden od naœinov, s katerim uœimo mladiœa hoje ob nogi na povodcu, je tudi, da se vsakiœ, ko mladiœ vleœe na povodcu, zaustavimo. Ko psiœek spet lepo stoji ob naøi levi nogi, pot nadaljujemo, ob ponovnem vleœenju pa se zopet zaustavimo. Pri tej starosti od njega øe ne smemo priœakovati in zahtevati popolne vodljivosti na jermenu, kaj øele hojo prosto ob nogi, s katero zaœnemo øele v œasu øolanja, saj se pri tej vaji naglica ponavadi ne izkaæe najbolje. Voænja z avtomobilom V œasu vzgoje je treba mladega psa privaditi tudi na voænjo z Voænja z avtomobilom V naslednji øtevilki bomo spoznali, kako pri psiœku vzpodbudimo nagon po plenu in zasnove za prinaøanje. Vse foto: S. Volariœ avtomobilom, s œimer pa navadno ni veœjih teæav. Psi avto hitro poveæejo s prijetnim sprehodom in komaj œakajo, da jim odpremo vrata. Pes naj ima v avtomobilu svoj stalen prostor. Vstopanje in izstopanje iz avtomobila naj mu bo dovoljeno le na naø ukaz. Saøa Volariœ (se nadaljuje) 320

51 LOVSKA KINOLOGIJA Odziv slabøi od priœakovanj Iskanje ranjene divjadi v letu 2003 Leto 2003 je bilo æe 11. leto, od kar naœrtno spremljamo delo psov in vodnikov v delu po naravnih krvnih sledovih. Delovna skupina za spremljanje praktiœnega dela psov in vodnikov, ki deluje v okvirju Komisije za lovsko kinologijo pri Lovski zvezi Slovenije, æe od leta 1991 zbira podatke o iskanju ranjene (obstreljene) parkljaste divjadi in medveda za celotno obmoœje Slovenije. Podatke o svojem delu na terenu nam posredujejo iskalci obstreljene divjadi, ki upoøtevajo napotke, pridobljene s svojimi izkuønjami, in navodila v Dnevniku vodnika krvosledca, ki ga je oblikovala in izdala Komisija za lovsko kinologijo pri LZS v sodelovanju z izkuøenimi vodniki in iskalci obstreljene divjadi. Podatke iz vrnjenih Dnevnikov Delovna skupina za spremljanje te dejavnosti vnese v svojo bazo podatkov, knjiæice pa, opremljene s pripombami, vrne iskalcu. Le-ti pripombe komisije, zapisane v Dnevnik, upoøtevajo pri izpolnjevanju podatkov iskanj v tekoœem letu. Komisija za lovsko kinologijo Preglednica 1: Øtevilo in uspeønost pri iskanju obstreljene divjadi v letu 2003 (po vrstah) Vrsta divjadi RU RN KU KN SU SN % SU/SN Skupaj Deleæ SRNJAK , ,3 SRNA , ,4 MLADIŒ , ,9 JELEN ,8 82 6,2 KOØUTA ,1 23 2,4 TELE ,2 47 3,6 GAMS ,3 80 6,3 MUFLON ,1 23 1,7 D. PRAØIŒ , ,4 MEDVED ,49 9 0,7 DAMJAK ,0 4 0,3 Skupaj: , Pomen posameznih oznak v preglednici: RU ranjena divjad uspeøno iskanje RN ranjena divjad neuspeøno iskanje KU kontrolno iskanje domnevno zgreøenega strela, po katerem je bila najdena divjad KN kontrolno iskanje domnevno zgreøenega strela, po kateremu ni bila najdena divjad SU skupno øtevilo RU + KU SN skupno øtevilo RN + KN pri LZS v okviru programa izobraæevanja æe vrsto let organizira teœaj za lovce vodnike lovskih psov, ki æelijo sebe in svoje pse izpopolniti tudi v veøœinah dela po krvnem sledu. V veœini se med iskalci æe pojavljajo teœajniki, ki so uspeøno opravili tudi zakljuœni izpit s tega podroœja, seveda pa so med njimi æe stari izkuøeni vodniki psov. Po ugotovitvah je v okviru naøe izobraæevalne akcije doslej sodelovalo æe 265 lovcev vodnikov. Na vsakoletno izobraæevanje v krvosledniøtvu, ki je vsako leto na Maøunu, pa se prijavljajo vedno novi in novi vodniki s svojimi psi. Delovna skupina tako dopolnjuje svoje evidence z novimi vodniki pa tudi s spremembami, ki se pojavijo med psi, ki imajo opravljeno preizkuønjo po krvnem sledu. Preglednica 2: Vrednost najdene divjadi Izkuøeni vodniki psov krvosledcev (v øirøem pomenu besede) nesebiœno priskoœijo na pomoœ lovcem, ki so dolæni poskrbeti za iskanje obstreljene divjadi pa tudi za kontrolne preglede strela po strelu s kroglo na veliko divjad. Imena izkuøenih lovcev so vsako leto objavljena v majski ali junijski øtevilki Lovca pa tudi v vsakoletni obøirnejøi analizi (broøuri, ki jo izda komisija). Izbor iskalcev, ki so objavljeni v Lovcu, temelji predvsem na izkazanih izkuønjah in pripravljenosti iskalcev, da priskoœijo na pomoœ pri sledenju oz. kontroli nastrela. Komisija upoøteva kraj (geografsko regijo), od koder nek iskalec izhaja, in skuøa zato enakomerno porazdeliti iskalce po posameznih obmoœjih. Tak izbor pa od iskanja seveda ne izkljuœuje drugih iskalcev, ki izpolnjujejo vse pogoje, doloœene s pravili za uporabo psov v loviøœih. Presoja o izboru je prepuøœena dogovoru v posamezni lovski organizaciji druæini, vendar glede na dejansko usposobljenost lovcev in njihovih psov, torej pod pogojem, da so psi ustrezno preizkuøeni za delo po krvnem sledu in tudi vodniki veøœi opravila. Æelimo le, da o svojih iskanjih redno poroœajo naøi delovni skupini. Dnevnike vodnika krvosledca, kamor vodniki beleæijo iskanja, lahko na zahtevo posameznika ali lovske organizacije dobite na naslovu delovni skupine (Lovska zveza Slovenije, Æupanœiœeva 9, Ljubljana). V minulem letu je bilo evidentiranih ali bolje reœeno sporoœenih iskanj, od tega 453 kontrolnih pregledov nastrela. Kontrolni pregledi so bili uspeøni v 106 primerih, kar je 23,4 %. Rezultat povsem opraviœuje predpis o obvezni kontroli vseh domnevno»zgreøenih«strelov na veliko parkljasto divjad in medveda. Podrobnejøe rezultate lahko razberete iz preglednice 1. Vrsta Najdeno Povpreœna Skupna Odkupna Vrednost divjadi (øtevilo) teæa (kg) teæa cena (sit) (sit) Srnjak Srna Mladiœ Jelen Koøuta Tele Gams Muflon Divji praøiœ Damjak Medved Skupaj:

52 LOVSKA KINOLOGIJA Preglednica 3: Primerjava dosedanjih analiz (po letih) glede na posredovane podatke vodnikov krvosledcev Leto Øtevilo Øtevilo Øtevilo Uspeønost evidentiranih evidentiranih najdene iskanj (%) iskalcev iskanj divjadi , , , , , , , , , , ,70 Podatke, vnesene v preglednico 2, ponazarjajo grafi. V preglednici 2 so obdelani podatki, vrednosti najdene divjadi (brez trofej), kar je osnova za oceno povpreœne teæe posamezne divjadi in odkupne cene, po kateri so odkupovali meso divjadi v letu V preglednici je zajeta tudi divjad, ki je bila najdena po trkih v prometu in najveœkrat ni primerna za odkup. Po naøih podatkih je bilo lani v 28 takønih primerih treba divjad iskati s psom in je bila uspeøno najdena v 19- ih primerih. V primerjavi z letom 2002 je bilo lani opazno zmanjøanje øtevila iskanj, œeprav smo realno priœakovali poveœano øtevilo ob dejstvu, da je zaœel veljati predpis o obveznem pregledu Graf 1: Øtevilo iskalcev strelov na veliko parkljasto divjad in medveda. Vzrok za takøno stanje delovni skupini ni znan, saj smo vse iskalce vljudno prosili, naj nam posredujejo podatke o iskanjih øe pred koncem lovne sezone (poziv je bil objavljen v 12. lanski øtevilki Lovca). Iz preglednice 3 je razvidna udeleæba vodnikov, ki so poslali podatke o iskanjih od zaœetka naœrtnega spremljanja dejavnosti do leta Graf øt. 3: Øtevilo iskanj v letih Øtevilo najdene divjadi se je v primerjavi z letom poprej zmanjøalo, in to zaradi poveœanega øtevila kontrolnih iskanj, ki so vøteta v skupni rezultat uspeønosti in tudi zmanjøanja øtevila iskanj v primerih ranjene divjadi, kar se ugotavlja z natanœnim pregledom nastrela oz. z ugotovljenimi znaki obstrelitve na nastrelu pa tudi po opisu obnaøanja divjadi takoj po strelu. To trditev potrjuje graf, ki predstavlja øtevilo iskalcev divjadi, ki so se odzvali pozivu, ki je bil objavljen v decembrski øtevilki Lovca. Evidentirano øtevilo iskalcev pa je manjøe kot leta 2002, ko je bilo posredovanih podatkov o iskanjih, in to od 101 lovca iskalca. Sklepne misli Œe smo lani ob predstavitvi analize iskanj v letu 2002 zapisali zelo spodbuden naslov, in sicer Razveseljujejo spodbudnejøi rezultati, æal letos tega ne moremo storiti, saj so se naøa priœakovanja izjalovila. Priœakovali smo poveœanje øtevila sporoœenih iskanj glede na dejstvo, da nas zavezujejo doloœila Zakona o zaøœiti æivali in Pravilnika o uporabi lovskih psov v loviøœih, ki so tudi vkljuœena v besedilo novega Zakona o divjadi in lovstvu, ki bo zaœel veljati konec maja, pa tega æal nismo doœakali. Vzrok za tako slab odziv lovcev iskalcev nam ni znan, opazili pa smo tudi, da se na naø poziv ni odzvalo veliko lanskih poroœevalcev, za katere vemo, da niso prenehali z iskanjem. Kljub temu naj bo sklep tega prispevka zahvala vodnikom krvosledcev, ki so s svojim sodelovanjem prispevali k predstavljenim rezultatom, drugim pa naj bodo v kritiko in spodbudo, da se bodo ob koncu letoønje lovske sezone odzvali tudi s svojimi poroœili. Za Delovno skupino za spremljanje dela psov in vodnikov v delu po krvnem sledu - Marko ÆIGON Graf 2: Øtevilo najdene divjadi Podobno kot v minulih letih je tudi tokrat neposredno pred zaœetkom lovske sezone na strani 323 objavljen seznam vodnikov krvosledcev, ki so pripravljeni nuditi pomoœ pri iskanju obstreljene divjadi. V seznam so uvrøœeni vodniki, ki: imajo pse, uradno preizkuøene v delu po umetnem krvnem sledu so pripravljeni iskati tudi zunaj meja svoje lovske organizacije so z doseæenimi rezultati v minul(ih)em let(ih)u potrdili primernost psa in sebe za tovrstno delo so veœinoma dosegljivi tudi v dopoldanskem œasu so soglaøali z javno objavo njihovih osebnih podatkov. Ker je objava podatkov o ustreznih vodnikih tudi prostorsko omejena, smo pri pripravi seznama, v okviru razpoloæljivih informacij, poskuøali zagotoviti predvsem enakomerno zastopanost vodnikov po posameznih LGO. Seveda se vsi, ki potrebujejo pomoœ vodnika krvosledca, lahko obrnete tudi na druge vodnike znotraj svoje ali sosednje lovske organizacije, ki pa morajo imeti ustrezno preizkuøenega lovskega psa za delo po krvnem sledu. POØLJITE NAM SVOJE POBUDE Vodnike psov, ki so usposobljeni za delo po KS, in druge zainteresirane obveøœamo, da lahko svoje predloge in pobude, s katerimi bi prispevali k izboljøanju razmer na podroœju krvosledniøtva, naslovite na Komisijo za lovsko kinologijo pri LZS, Æupanœiœeva 9, 1000 LJUBLJANA, za infomacije pa lahko pokliœete tudi na tel. øtevilko: (01)

53 Pomoœ pri iskanju obstreljene divjadi vam nudijo: Vodnik psa, usposobljenega za delo po krvnem sledu, je upraviœen do povraœila naslednjih stroøkov: stroøkov prevoza oz. kilometrine po sploπno veljavnem ceniku (povrne jih lovska organizacija) in izplaœila dnevnice po veljavnem ceniku (povrne jo lovska organizacija) in nagrade za uspeøno iskanje (to pa je prepuπëeno uplenitelju oz. lovski organizaciji, ki upravlja loviπëe); sklep IO LZS LETONJA Peter Maistrova PTUJ T. d.: (02) GSM: RAKU A Rudi ÆunkoviËeva Ptuj T. d.: (02) GSM: SVEN EK Viktor Zakl 30/C 2286 ZAKL T. d.: (02) GSM: MUMEL SreËko RdeËi breg 2/D 2344 LOVRENC na POHORJU T. d.: (02) GSM: DEBER EK Bojan Podgorska SLOVENJ GRADEC T. d.: (02) GSM: BREZOV EK Zdravko martno na Pohorju MARTNO na POHORJU T. d.: (02) GSM: POTO»NIK Joæe Topla »RNA na KORO KEM T. d.: (02) GSM: VERKO Franc TopolπËica TOPOL»ICA T. d GSM UMAK Janez Letuπ 11/B 3227 MARTNO ob PAKI T. d.: (03) GSM: ZUPAN tefan Zg. Jezersko ZGORNJE JEZER- SKO T. d.: (04) GSM: FERJAN Janko Triglavska BLED T. d.: (04) GSM: KLEMEN»I» Borut Stara Loka 72/A 4220 KOFJA LOKA T. d.: (04) GSM: UDIR Janez Kamna Gorica KAMNA GORICA T. d.: (04) GSM: MLAKAR Alojz Suπka pot KOFJA LOKA T. d.: (04) GSM: MRAKI» Vojko Mala vas BOVEC T. d.: (05) GSM: LEBAN Ivo VolËe TOLMIN T. d.: (05) GSM OKROGLI» Vojko ErjavËeva 11/A 5000 NOVA GORICA T. d.: (05) GSM: RUSTJA Marjan Idrijska AJDOV»INA T. d.: (05) GSM: PAGON Jure GodoviË IDRIJA T. d.: (05) GSM: KLAN»AR Miro Kriæ SEÆANA T. d.: (05) GSM: MAHNE Joæe BaË pri Materiji 9/A 6242 MATERIJA T. d.: (05) GSM: PAVLOVI» Bogdan PalËje PIVKA T. d.: (05) GSM: DOLENC Boris Petelinje PIVKA T. d.: (05) GSM: VUKOVI Miloslav KidriËeva KO»EVJE T. d.: (01) GSM: RUPAR Andrej Begunje pri Cerknici BEGUNJE pri CERKNICI T. d.: (01) GSM: OICLJ Ciril Stari Log STARA CERKEV T. d.: (01) GSM: BURAZER Tomaæ Zadruæna »RNOMELJ T. d.: (07) GSM: SRP»I» Janez Cerklje CERKLJE ob KRKI GSM: PAV»NIK Tomaæ Log HRASTNIK T. d.: (03) GSM: PETELINC Joæe ml. Sela DOBOVA T. d.: (07) GSM: CIZEJ Matjaæ kocjan KOCJAN T. d.: (07) GSM: GERDIN Marko»ateæ VELIKA LOKA T. d.: (07) GSM: LEGAN Slavko Dolenji Ajdovec DVOR pri ÆUÆEM- BERKU T. d.: (07) GSM: DRNOV EK Alojz C. IX. avgusta ZAGORJE ob SAVI T. d.: (03) GSM: PLANKAR Joæe Bojanji Vrh IVAN»NA GORICA T. d.: (01) GSM: SE EL tefan Mali Vrh MARJE SAP T. d.: (01) GSM: BOÆI» Branko Strahomer IG pri LJUBLJANI T. d.: (01) GSM: SER EN Joæe Mlinska TURNI»E T. d.: (02) GSM: GABOR Anton Mostje LENDAVA T. d.: (02) GSM: ZABUKOVEC Andrej Na Pesku SODRAÆICA T. d.: (01) GSM: KOSMA» Zdravko Hotavlje 20 A 4224 GORENJA VAS T. d.: (04) GSM:

54 O: 5/I, m: 4/I, , Anton Œesnik, Onek 2, 1330 Koœevje. O: 5/II, m: 5/II, , Franc Kogovøek, Velika Loka 43, 1290 Grosuplje. O: 4/II, m: 5/I, , Franc Kogovøek, Velika Loka 43, 1290 Grosuplje. O: tuj plemenjak, m: 4/I, , Duøan Gregoriœ, Vrtna ul. 7, 8340 Œrnomelj. O: 5/I, m: 4/II, , Joæe Beøter, Rovte 11, 4244 Podnart. O: 5/II, m: 5/II, 2. 5., Joæe Øuøtar, Strmec 10, 1273 Dole pri Litiji. O: 5/I, m: 5/II, , Boris Æele, Pod Primoæem 20/b, 6257 Pivka. O: 5/I, m: 5/I, 5. 5., Tone Æuliœ, Oøtrc 42, 8311 Kostanjevica na Krki. Nemøki ptiœarji - æimavci (SLRNÆ): O: 5/PZP t., JZP 188 t., m: 4/PZP t., JZP 192 t., 4. 5., Øtefan Tivadar, Sevranska 27, 9233 Odranci. O: tuj plemenjak, m: 5/ JZP 189 t., ØPP II., , Øtefan Hoheger, Murski Œrnci 53/c, 9251 Tiøina. Nem. kdl. ptiœarji (SLRNkp): O: I/PZP 46 t., JZP 166 t., m: II/PZP 45 t, ØPP II. 195 t., 7. 4., Æarko Skomina, Prvaœina 138, 5297 Prvaœina. Zlati prinaøalci (SLRGR): O: 5/II, m: 4/II, David Øturm, Tolminskega punta 2, 5220 Tolmin. O: tuj plemenjak, m: 3/III, , Ivan Drobniœ, Podmolniøka c. 89, 1261 Dobrunje. O: 5/II, m : 4/II, , Tilen Intihar, Agrokombinatska 74/a, 1129 Zalog. Labradorci (SLRLR): O: 4/I, m: 5/II, , Bogo Æun, Fuæine 5, 4224 Gorenja vas. O: tuj plemenjak, m: 5/I, , Nada Godec, Zofke Kukoviœ 21, 2204 Miklavæ. Gladkodlaki prinaøalci (SLR- FCR): O: 5/I., m: 5/I, 3. 5., Bojan Omahen, Taborska c. 39, 1290 Grosuplje. Angl. koker øpanjeli (SLRKø): O: 5/I, m: 5/II, 3. 4., Nevenka in Joæe Markelj, Na bregu 8, 4282 Gozd Martuljek. Øpringer øpanjeli (SLRøø): O: 5/I, m: 5/II, 8. 3., Pavel Øtefin, Grabrijanova 2, 5271 Vipava. Nemøki prepeliœarji (SLRPr): Serci: O: I/I, m: I/II, , Slavko in Danica Vale, Kidriœeva 11, 3270 Laøko O: I/II. m: II/II, , Rudi Krapøe, Peœke 43, 2321 Makole. O: 5/I, m: 5/I, 4. 4., Anton Stritih, Roœevnica 41, 4290 Træiœ. O: 5/I, m: 5/I, , Radovan Æigon, Sp. Økofije 70/c, 6281 Økofije. Ljubljana, Kinoloøka zveza Slovenije Risba: H. Zeiler Mali oglasi Predvidena legla lovskih psov Lovski terierji (SLRLt): O:5/I, m: 5/I, 5. 5., Janez Øoøteriœ, Kladje nad Blanco 26, 8283 Blanca. O: 4/I, m: 5/II, 1. 4., Niko Mrak, Pot v Trnje 32, 5281 Sp. Idrija. O: 5/I, m: 5/I, , Darko Pungerøiœ, Vinji Vrh 8/b, 8220 Ømarjeøke Toplice. Res. jazbeœarji (SLRJr): O: 5/I, m: 4/I, 4. 5., Branko Tucoviœ, Kregarjeva 1, 8250 Breæice. Brandel braki (SLRBrb): O: 5/I, m: 5/I, , Ciril Oiclj, Stari Log 1, 1332, Stara Cerkev. O: 5/I, m: 5/I, , Aleksander File, Radeæ 1/a, 1434 Loka pri Zidanem Mostu. O: 5/I, m: 5/I, 5. 5., Harij Bogataj, Ul. Ivana Suliœa 11, 5290 Øempeter. Istr. kdl. goniœi (SLRGIk): O: 5/I, m: 5/I, 4. 5., Duøan Simœiœ, Hum 38, 5211 Kojsko. Posavski goniœi (SLRGp): O: 5/I, m: 4/I, Anton Resnik, Mali Jelenik 7, 1223 Blagovica. Planinski goniœi (SLRGpl): O: 4/I. m: 5/I, , Miroslav Artiœ, Trliœno 9, 3252 Rogatec. Beagli (SLRBig): O: 5/I, m: 5/I, , Bojan, Rok Deberøek, Podgorska 83, 2380 Slovenj Gradec. Hanovrski barvarji (SLRHb): O: 5/B, 4/II, , Joæe Hodnik, Ob Belci 2, 4264 Bohinjska Bistrica. Bavarski barvarji (SLRBb): O: 4/I, m: 4/II, , Igor Humar, Pod gradom 7, 5220 Tolmin. Brak-jazbeœarji (SLRBj): O: 5/I. m: 4/I Stane Jarm, Dol. Praproœe 6, 8212 Velika Loka. Prodam trap puøko Brno Super, kal. 12. Cena sit. Tel.: 051/ Prodam karabinko Mauser, kal. 8 x 57 IS, s str. daljnogledom Norconia 6 x 42 (fiksna montaæa). Cena sit. Tel.: 040/ Prodam karabinko, kal , s str. daljnogledom, MK puøko s str. daljnogledom, øibrenico, kal , in revolver, kal..357 Mag. Tel.: 031/ Prodam karabinko Blaser, mod. 93 Luxus /Holz, kal. 7 x 64, s str. daljnogledom PV N 2,5 10 x 56 Swarovski, z osvetlitvijo kriæa. Tel.: 041/ Prodam bokarico Super Brno, kal. 12/7 x 57 R, s str. daljnogledom Habicht Swarovski 4 x 32 in menjalnimi cevmi 12/12 ter øibrenico CZ, kal Tel.: 041/ , popoldne. Prodam elektriœnega pastirja, primernega za zaøœito pred divjadjo (cena sit) ter avtomatski krmilnik (cena sit). Tel.: 041/ Prodam karabinko, kal..243 Win., s str. daljnogledom 6,5 x 50. Tel.: 041/ Prodam tricevko Suhl, kal /7 x 65 R, s str. daljnogledom 4 x 32 Swarovski. Tel.: 041/ Prodam mladiœe, nemøke prepeliœarje serce. Mati: 5/I, oœe: 5/I. Tel.: 041/ Kupim menjalne cevi, kal. 16/16, za œeøko kombinirko ZH Tel.: 041/ Prodam odliœno ohranjene lovske puøke: karabinko CZ M 75, kal Rem.; rusko bokarico IÆ 27, kal. 12/12; MK puøko in œeøko bokarico ZH 321, kal. 16 /16. Tel.: (01) Izdelujem gamsove œope (divji praøiœ, jelen, jazbec). Informacije po tel.: (04) ali 041/ Gumbi iz jelenje roæevine za lovske kroje in lovske jope. Izdeluje Anton Intihar, Kamnik pod Krimom 8/a, 1352 Preserje. Tel.: (01) Izdelam vam valilnice za ptice duplarice (veœ vrst). Montiram tudi lovske trofeje na podloæne deøœice iz naravnega lesa. Tel.: (01) Kupim knjige iz zbirke Zlatorogova knjiænica: Lovske 324

55 Anton Økulj (Ribnica): Lisica praskanka na luæirani leseni ploskvi. Zaradi prehoda na sonaravnejøe gospodarjenje z divjadjo prodamo veœ avtomatskih krmilnic Herkules. Krmilnice delujejo in so opremljene s fotocelicami. Tel.: (01) vsak delovnik od 7. do 15. ure. trofeje na Slovenskem; Lovœeva æena; Srnjad; Ocenjevanje muflonov in divjih praøiœev v naravi; Moj pes. Tel.: (01) Prodam polavtomatsko risanico H&K, kal..223, in œeøko bokarico, kal. 16/7 x 57 R, obe s str. daljnogledom. Tel.: (07) V maju je mogoœ ogled in rezervacija mladih nemøkih prepeliœarjev sercev. Oba starøa sta vrhunska v delu, po zunanjosti in tudi v delu po KS. Nova genska linija. Mladiœe priporoœam aktivnim lovcem in dobrim poznavalcem pasme. Informacije dopoldne po tel.: 041/ in po 20. uri po tel.: (03) Ogled legla je mogoœ vsak dan po predhodnem dogovoru o vaøem obisku. Prodam mlade resaste istrske goniœe odliœnih starøev. Stari so 2 meseca. Tel.: (05) ali , Raspet. Na voljo za paritev je brakjazbeœar, jelenje rdeœe barve, z odliœno telesno oceno in naslovi CAC, CACIB, BOB, CACT ter preizkuøen v delu po KS. Pes je odliœen za lov na divje praøiœe. Tel.: 041/ ali 051/ Prodam karabinko CZ, kal , s str. daljnogledom Swarovski (Suhlova montaæa) ter naboji. Tel.: 031/ Prodam mladiœe, nem. kdl. ptiœarje. Mati: Felicija MCH. HR, 2 x CAC, C, CACIT I, CACT I, pokal sv. Huberta I.; oœe: Champ von Jydebek: D I, S I., IKP I, VGP I, HD O. Tel.: Prodam boroveljsko bokarico, kal. 16/7 x 57 R, s str. daljnogledom 6 x 42. Tel.: 041/ Prodam nemøko kdl. ptiœarko, staro 3 mesece, potomko odliœnih starøev (iz psarne Lovrenøke). Tel.: (02) ali 041/ , Viko Turk. Prodam risanico Mauser, kal Win. (7,62 x 51 mm), z avstrijsko cevjo, naproæilom in str. daljnogledom Swarovski 6 x 42 (Suhlova montaæa) ter z rezbarijo na kopitu (jelen). Tel.: 051/ Prodam leglo nemøkih kdl. ptiœarjev, odliœnih, delovnih starøev. Poleæeni so bili Tel.: (07) Prodam puøko Marlin Lever Action, mod. 1894, kal..44 Rem. Mag., s strelivom.44 Rem Mag. UMC in œeøko kombinirko, kal. 7 x 57 R/16, z menjalnimi cevmi 16/16. Puøki sta izredno dobro ohranjeni in po ugodnih cenah. Tel.: 041/ Prodam popolnoma nova vrhunska daljnogleda Kahles: strelni daljnogled 3 9 x 42 in dvogled 8 x 42. Tel.: 041/ , po 15. uri. Prodam gomolje sladkega krompirja topinamburja, po enaki ceni kakor krompir. Tel.: 041/ Prodam valilna jajca poljskih jerebic, fazanov in rac mlakaric. Tel.: 041/ Prodam mladiœa, nemøkega kratkodlakega ptiœarja, poleæenega , potomca odliœnih delovnih starøev. Tel.: 031/ ali (05) Prodam boroveljsko bokarico (Borovnik), kal. 12/7 x 65 R, z menjalnimi cevmi 12/12 in montiranim str. daljnogledom 3 9 x 42. Mogoœe vplaœilo na dva obroka. Tel.: 041/ Prodam Suhlovo trap puøko z nastavljivim kopitom. Cena sit. Tel.: 041/ Prodam koæuh z glavo (preprogo) œrnega medveda (baribala). Tel.: 041/ Prodam nemøke prepeliœarje serce, odliœnih starøev. Oba starøa sta preizkuøena tudi po KS. Tel.: 041/ Prodam karabinko CZ, kal , s str. daljnogledom 4 x 32, malo uporabljano, ter œeøko bokarico, kal. 12/7 x 57 R. Tel.: 031/ Prodam repetirko, œeøko zbrojevko (ŒZ), mod. 550 Lux, kal. 7 x 64. Tel.: 041/ Ugodno prodam unikatno karabinko, kal. 7RM, v odliœnem stanju, s str. daljnogledom Kahles 6 x 42 (Suhlova montaæa), lepo gravirano z æivalskimi motivi ter izrezljanim kopitom hrastovi listi. Tel.: (05) Kupim dobro ohranjeno repetirko, kal. 7 mm Rem. Mag. ali øe moœnejøo, po moænosti z montiranim str. daljnogledom in kopitom, prirejenim za leviœarja. Tel.: 041/ ZVEÆEMO vam letnike revije Lovec. Cena sit/ letnik. KNJIGOVEZNICA Vojko Zdeøar, s.p. Vrhovci VI/1, 1000 Ljubljana GSM: 041/ MAJ Datum Luna Sonce zora/mrak (navtiœ.) vzide zaide vzide zaide zaœet. konec 1. So 16: 3 4:28 5:48 20:10 4:34 21:25 2. Ne 17:194:47 5:47 20:12 4:32 21:27 3. Po 18:395: 6 5:45 20:13 4:31 21:28 4. To 20: 2 5:28 5:44 20:14 4:2921: Sr 21:28 5:54 5:42 20:16 4:27 21:32 6.»e 22:54 6:27 5:41 20:17 4:25 21:33 7. Pe :11 5:40 20:18 4:23 21:35 8. So 0:12 8: 8 5:38 20:194:21 21:37 9. Ne 1:15 9:18 5:37 20:21 4:20 21: Po 2: 3 10:36 5:35 20:22 4:18 21: To 2:3911:54 5:34 20:23 4:16 21: Sr 3: 6 13:10 5:33 20:24 4:14 21:43 13.»e 3:27 14:23 5:32 20:26 4:13 21: Pe 3:46 15:33 5:30 20:27 4:11 21: So 4: 3 16:41 5:2920:28 4: 9 21: Ne 4:20 17:48 5:28 20:294: 8 21: Po 4:37 18:55 5:27 20:30 4: 6 21: To 4:57 20: 3 5:26 20:32 4: 5 21: Sr 5:20 21: 9 5:25 20:33 4: 3 21: »e 5:4922:14 5:24 20:34 4: 2 21: Pe 6:25 23:13 5:23 20:35 4: 0 21: So 7: :22 20:36 3:5921: Ne 8: 4 0: 4 5:21 20:37 3:58 22: Po 9: 5 0:47 5:20 20:38 3:56 22: To 10:12 1:21 5:1920:39 3:55 22: Sr 11:20 1:48 5:18 20:40 3:54 22: 5 27.»e 12:31 2:11 5:18 20:41 3:53 22: Pe 13:42 2:31 5:17 20:42 3:51 22: So 14:55 2:50 5:16 20:43 3:50 22: Ne 16:11 3: 8 5:15 20:44 3:4922: Po 17:31 3:28 5:15 20:45 3:48 22:12 Prodam hannovrske krvosledce, stare 5 mesecev. Psi so specialisti krvosledci. Tel.: (01) Prodam dva mladiœa, kratkodlaka ptiœarja (psa in psiœko), rjave barve. Leglo Vili Postruænik, 2250 Ptuj, Zavœeva 1. Tel.: 041/ Prodam puøko Sava Kranj, kal. 7 x 64, øibrenico, kal , ter lovski kroj øt. 58. Tel.: (02) Prodam nemøko prepeliœarko serko, staro 4 mesece, potomko delovnih starøev. O: 5/I, 1 x CAC, 1x CACIB in 1 x BOB; m: 5/II, 4 x CAC, 3 x CACIB in 2 x BOB. Tel.: (05) Prodam karabinko, kal..243 Win., z novim str. daljnogledom in trap puøko SKB. Tel.: 031/ Prodam posavsko goniœko, staro 10 mesecev, cepljeno in s œipom. Tel.: (05) Prodam mladiœe pasme istrski kdl. goniœ. Emil Bradaœ, Ambrus 64, 1303 Zagradec. Tel.: 031/ Prodam planinskega goniœa, starega 3 leta, plemenjaka z odliœnimi ocenami. Tel.: 041/ Prodam krogelne naboje, kal Spr. (100 kosov Hirtenberger ABC, 10,7 gr in 120 kosov Nosler, 9,7 gr). Vsi so iz iste serije. Tel.: 040/ Prodam nemøkega lovskega terierja, starega leto dni. Tel.: 031/ Prodam trap puøko Beretta Ase Gold. Tel.: 041/ Prodam oljno sliko (na platnu) z lovskim motivom, dimenzij 60 x 80, za sit. Tel.: 031/ Prodam mladiœe, nemøke goniœe (po )., odliœnih starøev. Oœe: 4/I, m: 5/I. Cena po dogovoru. Tel.: (03) ali 031/ Prodam œeøko bokarico ZH, kal. 7 x 57 R / 12, s str. daljnogledom Swarovski (Suhlova montaæa) in vloæno cevjo, kal..22 Win. Mag. Tel.: 031/ Prodam karabinko CZ, kal. 7 x 64, z nastavki za str. daljnogled (Suhl) in bokarico CZ, kal. 12 /12. Cena po dogovoru. Tel.: 040/ Prodam bokarico CZ, kal. 12 /12. Cena po dogovoru. Tel.: 041/ , Janez. NAMIBIJA 12-DNEVNI PROGRAM LOVA z vkljuœenim poletom, prevozi, bivanjem in hrano, lovom na 22 vrst afriøke divjadi SIT **** 13-DNEVNI ALL-INCLUSIVE PROGRAM LOVA z vkljuœenim poletom, prevozi, bivanjem in hrano, lovom na prvovrstnih lovnih obmoœjih ter z odstrelom SEDMIH KAPITALNIH TROFEJNIH ÆIVALI SIT **** JUÆNOAFRIØKA REPUBLIKA 12-dnevni ALL-INCLUSIVE program lova od Ljubljane do Ljubljane z ODSTRELOM SEDMIH JUÆNOAFRI- ØKIH TROFEJNIH ÆIVALI SIT **** MONGOLIJA 10-DNEVNI ALL-INCLUSIVE program lova z vkljuœenimi poleti od Ljubljane naprej, z vsemi prevozi, bivanjem in hrano, celotno organizacijo lova ter odstrelom MONGOLSKEGA KOZOROGA SIT 325

56 Druøtvo ljubiteljev ptiœarjev v sodelovanju z LD Boris Kidriœ prireja VZREJNO RAZSTAVO CAC VSEH PASEM PTIŒARJEV ki bo v soboto, , ob 9. uri pred lovskim domom LD Boris Kidriœ. Prijavnici, ki jo dobite na sedeæu vaøega LKD ali pri Andreji Strajnar (GSM: ), obvezno priloæite tudi obojestransko fotokopijo rodovnika psa in potrdilo o plaœilu prijavnine. Cena prijavnine za prvega psa znaøa sit, za vsakega naslednjega pa sit. Za pse, ki so v razredu mladiœev (do 9 mesecev starosti) ali veteranov (8 let in veœ), znaøa cena prijavnine sit. Œlani DLP imajo za vsakega prijavljenega psa sit popusta. Po razstavi bo revija plemenjakov in plemenk ter vzrejnih skupin. Zato je zaæeleno, da lastniki plemenjakov in vzreditelji zagotovijo œim veœjo udeleæbo potomcev. Plaœila je treba vplaœati na transakcijski raœun Druøtva ljubiteljev ptiœarjev: (s pripisom za CAC - Kidriœevo 2004). Zadnji rok za prijavo je Predhodna prijava je potrebna zaradi izdelave kataloga. Prijave z vsemi dokazili poøljite na naslov: Druøtvo ljubiteljev ptiœarjev, Æupanœiœeva 9/II, 1000 Ljubljana. Za vse druge informacije se obrnite na Andrejo Strajnar, Glavarjeva 28, 1000 Ljubljana (GSM: ). Vljudno vabljeni vsi ljubitelji lovskih psov, øe posebno psov ptiœarjev! KOZOROG ali SIBIRSKI SRNJAK v MONGOLIJI: 11-dnevni aranæma za Vkljuœen je letalski prevoz iz Ljubljane, notranji let, 6 dni lova. Odstrel kozoroga 1.300, drugi le 990. Sibirski srnjak 900 in 800. Termin skupine v spremstvu PASATA: DNEVNI AFRIØKI SAFARI za Vkljuœen je letalski prevoz iz Ljubljane z Lufthanso, 6 dni lova v loviøœih Namibije /Juænoafriøke republike. Za doplaœilo: odstrelne takse po ceniku, npr. oriks æe za 280, bradaviœarka 190, springbock 90 itn. SRNJAK æe od naprej (Madæarska). 3 srnjaki + 3 dni lova = 990. Hrvaøka od naprej: 2 srnjaka, 3 dni lova za 790. KANADA: ŒRNI MEDVED in 2 KARIBUJA. 11-dnevni aranæma, lov v spremstvu PASATA Celoten lov z odstreli + potovanje za Pasat, d.o.o. > > info@pasat.si > tel.: 01/ > faks: 01/ DALJNOGLEDI IN SPEKTIVI Smolnikar, d.o.o., Novi trg 2, 1000 Ljubljana Tel./faks: (01) tehnooptika@siol.net 326