RIBIŒ 3 GLASILO SLOVENSKEGA RIBIØTVA LETO 2011 LETNIK LXX ISSN let glasila Ribič Sulec iz Savinje (Foto: R. P.)

Transkripcija

1 RIBIŒ 3 GLASILO SLOVENSKEGA RIBIØTVA LETO 2011 LETNIK LXX ISSN let glasila Ribič Sulec iz Savinje (Foto: R. P.)

2 SEJMI Sejem LOV, april, Gornja Radgona Ulovite lepa doživetja na sejmu LOV Bienalni 7. mednarodni sejem lovstva in ribiøtva in 1. mednarodni sejem aktivnosti in oddiha v naravi vabita pod skupnim imenom LOV vse ljubitelje narave, ki ste odprti za nova doæivetja in spoznanja. Z vsakim dnem, ko se bliæata, se dopolnjuje nabor pripomoœkov, znanja in informacij, ki vam jih bosta ponudila za prijateljevanje z neokrnjenim okoljem, za sobivanje z æivalmi ter za vam in naravi prijazen potep in oddih. Ob strokovnih razstavah in predstavitvah Ribiøke, Lovske in Planinske zveze Slovenije, Zavoda za gozdove Slovenije in Slovenske zveze za sokolarstvo in zaøœito ptic ujed bodo vaøo naravno ribiøko radovednost poteøile predstavitve Centra za promocijo in pospeøevanje øportnega ribolova in ribiøkega turizma RACOON, d. o. o., ter predstavitev avtohtonih vrst za poribljavanje ribolovnih revirjev in opreme za sodobno ribogojstvo G2O, d. o. o., Danijela Gospiœa. Inøtitut za ohranjanje naravne dediøœine LUTRA bo predstavil vidrin center AQUA- LUTRA v Kriæevcih na Goriœkem, ki je del projekta LIFE in predstavlja vidro in njeno æivljenje s ciljem ohranjanja njene populacije. Obiskovalce opozarja, kaj ogroæa naøe vode in vidro ter predlaga razliœne ukrepe za izboljøanje in varovanje vodnega æivljenjskega okolja. V tem poslanstvu prikazuje tudi druge vrste æivali in rastlin, ki æive v tukajønjih vodah in ob njih. Sejemska razstava bo predstavila vidro in njeno æivljenjsko okolje z naslovi: Vidra kraljica voda, Izboljøujemo vidrin æivljenjski prostor, Osebna izkaznica vidre, Pestrost vidrinega æivljenjskega okolja, Vidrin jedilnik, Vidrino sorodstvo, Vidra na cesti, Projekt LIFE AQUALUTRA ohranjanje vidre na Goriœkem, Zakaj in kako se vidre slikajo, Vabilo v vidrin center, Ne zamenjajmo vidre z glodavci ter Vidra na Ljubljanskem barju. Skupina za ekologijo æivali, Oddelek za biologijo Biotehniøke fakultete v Ljubljani, bo predstavila projekt LIFE+ SloWolf, ki je zaœel z naœrtovanimi aktivnostmi 1. januarja 2010 in bo trajal vse do konca leta Prvi obseæen projekt o volku v Sloveniji izvajajo partnerji Univerza v Ljubljani, Zavod za gozdove Slovenije in Druøtvo za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj Dinaridov Dinaricum. Cilj projekta je dolgoroœno ohranjanje populacije volkov, njihovega glavnega plena in æivljenjskih prostorov v Sloveniji ter izboljøanje njihovega sobivanja z ljudmi. Projektno obmoœje obsega velik del juæne Slovenije in vkljuœuje naslednja obmoœja Natura 2000: Trnovski gozd - Nanos, Krimsko hribovje - Meniøija, Koœevsko ter Javorniki - Sneænik. Predstavitev strokovnega dela, tekmovanj, video- in fotodel pripravlja Zavod FORUM LOV, zanimiva pa bo tudi predstavitev izdelovanja lovskih puøk Puøkarstva Skobir ter jamarstva. Spremljevalno strokovno sejemsko dogajanje bo polno novih informacij. Ribiøka zveza Slovenije, Komisija za delo z mladimi ribiœi, pripravlja med drugim v soboto, , ob 9. uri seminar za mentorje mladih ribiœev. Naravo radoæivega druæenja zagotavljajo: vsak dan od 15. do nastopi lovskih rogistov in lovskih pevskih zborov, v petek, , in v nedeljo, , predstavitev lovskih psov s strokovnim komentarjem in viteøke igre (Radenska konjenica), v soboto, mednarodna tekma v agilityju (ØKD Ljutomer - Kriæevci, Kinoloøka zveza Slovenije) ter dræavna razstava psov lovskih pasem CAC (Lovskokinoloøko druøtvo Maribor), v nedeljo, predstavitev oponaøanja jelenjega ruka (Lovska zveza Slovenije) ter tekmovanje v kuhanju lovskega golaæa, ribje œorbe in gobove juhe. Pri tekmovanju v pripravi ribje œorbe ste k sodelovanju vabljeni vsi mojstri kulinarike iz vrst Ribiøke zveze Slovenije! Razpis za sodelovanje je objavljen na: Ena od novosti letoønjega sejma bo mednarodna razstava starodobnikov AVTO MOTOR CLASSIC ØTAJERSKA, ki jo v sodelovanju s Pomurskim sejmom organizira SVAMZ - Slovenska veteranska avto moto zveza. Prireditev bo posveœena vsem vrstam starodobnega transporta in starodobne tehnike. Na ogled bodo vozila od zaœetka dvajsetega stoletja pa vse do leta Sodelovali bodo zbiratelji starodobnih vozil iz Slovenije, Avstrije, Nemœije, Madæarske, Hrvaøke in Srbije. Razen novih informacij in dobrega razpoloæenja boste s sejma lahko odnesli tudi novosti s podroœja ribiøke, lovske, kinoloøke, konjeniøke in pohodniøke opreme, vse tisto, kar potrebujete za uæivanje v neokrnjenem okolju, ter turistiœne ponudbe za aktivnosti in oddih v njem. Razstavljavci vam jih bodo ponudili po posebno ugodnih cenah. Podrobnejøe informacije: Jana Dimec, projektni vodja Tel.: / , faks: / E-poøta: jana.dimec@pomurski-sejem.si Ribiško doživetje v Avstriji AUSTRIAN FISHING SHOW in 3. april, Wundschuher See, Avstrija Æe kar dobro znan sejem ribolova na vodi FISCH IN in tudi eden najveœjih sejmov ribolova na WUNDSCHUHER SEE se nadaljuje. Æe samo novo ime AUSTRIAN FISHING SHOW pove vse. To ni le klasiœen sejem, ampak tudi testiranje ribolovne opreme na vodi, predstavitve, novosti na tribuni in na samem jezeru, razgovori z najboljøimi ribiœi svetovnega formata. Prviœ bo mogoœa tudi predstavitev vaøih ribolovnih dogodivøœin na velikem platnu, seveda œe boste poslali svoj video s klasiœno ali e-poøto. Mogoœe bo prav vaø video izbran za najboljøi video European Fishing Award. Kot æe povedano, boste imeli tudi letos moænost testiranja ribolovne opreme in drugih pripomoœkov, ki jih potrebujemo za dober ribolov. Prisrœno vabljeni! 38 RIBIČ 3/2011

3 RIBIŒ GLASILO SLOVENSKEGA RIBIØTVA ISSN UDK 632 Izdaja Ribiška zveza Slovenije, 1001 Ljubljana, p.p Izhaja vsak prvi teden v mesecu, razen številk 1-2 in 7-8, ki so združene. Uredništvo in uprava: Tržaška cesta 134, 1000 Ljubljana. Telefon: uredništvo: (01) tajništvo: (01) telefaks: (01) NASLOVI ELEKTRONSKE POŠTE RIBIŠKE ZVEZE SLOVENIJE: Ribiška zveza Slovenije info.rzs@ribiska-zveza.si sekretar RZS sekretar.rzs@ribiska-zveza.si tajništvo RZS tajnistvo.rzs@ribiska-zveza.si računovodstvo RZS racunovodstvo.rzs@ribiska-zveza.si uredništvo glasila Ribič glasiloribic.rzs@ribiska-zveza.si Poštne predale elektronske pošte (PPEP) imajo vse ZRD, RD ter predsedniki RD in ključni funkcionarji ZRD in RZS. Aktiviranje PPEP ključnih funkcionarjev je odvisno od njihove privolitve (in tudi možnosti), zato informacijo o aktivnih PPEP dobite v tajništvu RZS. Transakcijski račun: ČASOPISNI SVET GLASILA RIBIČ: Odgovorni urednik: Igor Holy Predsednik časopisnega sveta: dr. Tomo Korošec Člani: mag. Romana Erhatič Širnik, dr. Jože Ocvirk, Dejan Pehar, dr. AleŠ Snoj, dr. Marjan Toš, dr. Božidar Voljč Lektoriranje: Marjetka Šivic Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila obračunava davek na dodano vrednost po 8,5-odstotni stopnji. Naklada: izvodov Priprava za tisk in tisk: Tiskarna Schwarz Vsebina SEJMI Ulovite lepa doživetja na sejmu Lov Jana Dimec 38 Austrian Fishing show AKTUALNO V znamenju nadaljevanja tradicije Borut Jerøe 40 Varujemo okolje Borut Jerøe 40 Ob svetovnem dnevu voda Saøa Œuœek 41 NAŠIH 130 LET Založniška dejavnost Ribiške zveze Slovenije in njenih predhodnic Mag. Romana Erhatiœ Øirnik 42 Ribolovna pravila nekoč in danes (2. del) Dr. Miroslav Æaberl 42 Izberite si najuspešnejši dan za ribolov 43 OHRANIMO NARAVO Omilitveni ukrepi pri posegih v vodni prostor in vodotoke Martin Vrhovøek, dr. Darja Isteniœ, dr. Ana Vovk Koræe, Andrej Hercog 44 Prizadeta Globovnica Dr. Marjan Toø 48 RIBIŠTVO Neeksotične bolezni s seznama Evropske direktive (3/3) Prof. dr. Vlasta Jenœiœ, dr. vet. med. 49 PRITOKI NAŠIH REK: BISTRICA IN MOLJA piøe: Tone Urbas Tam, kjer je doma soška postrv 52 Prijazni gostitelji 52 Deseti predsednik RD 53 Je soška postrv preveč zahtevna? 53 Ribiška raja 54 Vedno številčnejše jate kormoranov 54 Klivnik vabi na prvoaprilski ribolov 54 Ribogojnica ob Bistrici 55 REPORTAŽE Na postrvi pod vulkani tam spodaj Bojana Ivanœiœ 56 IZ PRAKSE Mešalnik za krmo Mag. Andrej Janc 58 EN DAN Z RIBIČI Sulci so se potuhnili Tone Urbas 60 MUHARSKI KOTIČEK Vzpenjač z zankastimi krili Nadica in Igor Stancev 62 NAREDI SAM Izdelava dvodelnega voblarja Adriano Alvarez Callejo 64 RIBIŠKA PRIPOVED Načini ribolova na Gornjem Jezeru nekdaj (3. del) Tone Økrbec 66 OBVESTILA Razpis XVIII. muharskega tabora mladih ribičev: Ljubno Rise muharski filmski festival Obvestila 68 V SPOMIN Bruno Skumavc 69 Miro Zorec 69 RIBIČI KUHAJO Ribe iz krušne peči Tone Urbas 70 KAPITALNI ULOVI 71 Obvestilo dopisnikom Ribiča Prosimo vse dopisnike, ki svoje prispevke piøete na osebnih raœunalnikih, da jih, œe je le mogoœe, poøiljate po e-poøti glasiloribic.rzs@ribiska-zveza.si, originalni izpis prispevka pa z obiœajno poøto na naslov uredniøtva. Na isti naslov lahko poøljete tudi disketo s prispevkom in priloæenim izpisom. Prispevke za glasilo Ribič je treba poslati uredništvu trideset (30) dni pred izidom, nujna obvestila pa dvajset (20) dni pred izidom. Poslanih prispevkov ne vraœamo, razen na avtorjevo æeljo. Izvirnike hranimo 15 dni od objave v glasilu. Po sklepu predsedstva RZS z dne 18. oktobra 2003 ne honoriramo: - pisem bralcev, - kapitalnih ulovov, - obvestil, - poroœil o delu strokovnih delovnih teles RZS. Nenaročene prispevke bomo objavljali skladno z razpoložljivim prostorom in njihovo aktualnostjo. Da bi se izognili neobjavam, občasnim dopisnikom svetujemo predhoden posvet z odgovornim urednikom, da bi zagotovili tematsko»pokritost«vsebine Ribiča, skladno z uredniško politiko. Uredništvo 3/2011 RIBIČ 39

4 AKTUALNO Praznovanje 130-letnice organiziranega sladkovodnega ribištva na Slovenskem in 70-letnice glasila Ribič V znamenju nadaljevanja tradicije Pokroviteljstvo nad dogodkom prevzel predsednik R Slovenije dr. Danilo Türk V sklopu Tehniškega muzeja v Bistri je tudi ribiški oddelek, ki priča, da ima ribištvo na Slovenskem dolgo tradicijo. (Foto: I. Holy) Vsak jubilej je priloænost za pogled nazaj in oceno prehojene poti, pa tudi, da si zaœrtamo pot naprej. Zato naø jubilej ne bo namenjen zgolj veselemu praznovanju, ampak ga bomo z razliœnimi dogodki in aktivnostmi obeleæevali vse leto. V drugi polovici maja bomo skupaj z Dræavnim svetom R Slovenije pripravili strokovni posvet, katerega moto bo slogan Æivljenje vodi. Na njem bomo predstavili in opozorili na odnos dræave do slovenskih voda. Glede na to, da upravljamo z vodnim æivljenjem, nam ni vseeno, kaj se dogaja z vodami. Vode ne gre razumevati zgolj kot vira energije, œemur smo vse pogosteje priœa, marveœ je predvsem æivljenjsko okolje vodnega æivlja in vir æivljenja ljudi. Za uvodno razmiøljanje smo zaprosili dr. Duøana Pluta, enega najveœjih strokovnjakov na podroœju varovanja okolja v Sloveniji. V nadaljevanju bomo opozorili na øtevilne primere zlorabe voda: neprehodnost rek za vodne organizme, uniœevanje vodnih habitatov in brezbriænost do njihove nujne revitalizacije ipd. 18. junija bomo v protokolarnem objektu na Brdu pri Kranju pripravili slavnostno akademijo v poœastitev jubileja. Æeleli bi, da bi se je udeleæili v œim veœjem øtevilu. V drugi polovici novembra bomo pripravili posvet na temo Pozitivni doseæki slovenskega sladkovodnega ribiøtva in kako naprej. Posvet bo organiziran v obliki foruma, na katerem bi radi zbrali pozitivna razmiøljanja o prihodnosti slovenske ribiœije. V pripravi je izdaja knjige Zgodovina slovenskega sladkovodnega ribiøtva, Varujemo okolje ki jo pripravlja mag. Romana Øirnik Erhatiœ. Izid je predviden v novembru. Knjiga bo dokument dela generacij slovenskih ribiœev od prvih zaœetkov do danaønjih dni. Prav bi bilo, da bi bil jubilej slovenskega ribiøtva prisoten tudi ob vseh dogodkih v RD. Naj bo to praznovanje vseh slovenskih ribiœev, zato vas vabim, da ga obeleæimo v œim veœjem øtevilu. Borut Jerøe RZS Pridobila status društva, ki deluje v javnem interesu na področju varstva okolja Ž e leta 2007 je minister za okolje in prostor podelil RZS status druøtva, ki deluje v javnem interesu na podroœju ohranjanja narave. Podelil ga je na temelju Zakona o ohranjanju narave (ZON) iz leta Lani je RZS izpolnila pogoje za pridobitev statusa druøtva, ki deluje na podroœju varstva okolja. Tik pred iztekom minulega leta je prejela pozitivno odloœbo. Objavili jo bomo v Informatorju naslednje øtevilke Ribiœa. Pripravili bomo tudi komentar, kaj to pomeni za RZS kot nevladno organizacijo. Borut Jerøe 40 RIBIČ 3/2011

5 Ob svetovnem dnevu voda Slovenija sodi med vodno najbogatejše države v Evropi: po skupni količini vode na prebivalca skoraj štirikrat presega evropsko povprečje. Leta 2008 je bilo v Sloveniji prečiščenih 73 % odpadnih voda ali 1 % manj kot leta Svetovni dan voda, 22. marec, je namenjen opozarjanju, da je voda vir naøega æivljenja in da moramo skrbeti predvsem za ohranjanje vseh njenih oblik. Kako œisto je naøe okolje, se kaæe tudi v kakovosti voda, kar je odvisno od naœina œrpanja vode, uporabe vode in tudi od ravnanja z odpadnimi vodami. Kakovost vode je za zagotavljanje zdravega okolja in zdravja ljudi bistvenega pomena. Prav to je vsako leto posebej moto svetovnega dneva voda: da opozarja na vodo kot temelj æivljenja na Zemlji, saj kakovostna voda omogoœa zdrave ekosisteme, s tem pa se izboljøuje tudi zdravje ljudi. Vodno bogastvo Slovenije Po podatkih Evropske okoljske agencije je Slovenija bogata z vodnimi viri in glede na vodno bogastvo celo ena najbogatejøih dræav v Evropi. Po ozemlju Slovenije se samo v rekah in potokih na leto pretoœi okoli 34 milijard m 3 vode. Slovenija po skupni koliœini vode na prebivalca spada med najbogatejøe dræave v Evropi, saj skoraj øtirikrat presega evropsko povpreœje. Veœina naøih rek izvira v alpskem in predalpskem svetu; prav v zgornjem delu rek øe najdemo œisto, pitno vodo. Poleg rek in potokov spadajo med vodno bogastvo Slovenije tudi izviri, naravna in umetna jezera ter del Jadranskega morja. V Sloveniji večino vode za javno oskrbo z vodo načrpamo iz podzemnih virov v povodju Donave Veœina vode za javni vodovod naœrpamo iz podzemnih virov. V letu 2008 na to leto se nanaøajo zadnji podatki je bilo iz takih virov naœrpanih 97 % vode za javni vodovod. Oskrba s pitno vodo iz povrøinskih voda pa se zmanjøuje predvsem zaradi slabe kakovosti te vode. V letu 2008 so iz takih virov naœrpali le 3 % vode. Skladno s hidrografskimi znaœilnostmi Slovenije je bilo v letu 2008 najveœ vode naœrpane iz podzemnih virov v povodju Donave, in sicer 87 %, v povodju Jadranskega morja pa le 13 %. 52 % v letu 2008 naœrpane vode so porabila gospodinjstva, 20 % so je porabili poslovni subjekti iz razliœnih dejavnosti, 2 % vode nista bila obraœunana (to je bila voda iz hidrantov za potrebe gasilcev in voda za œiøœenje cest, ulic), 26 % vode pa se je izgubilo v omreæju. V letu 2008 se je skupna dolæina vodovodnega omreæja v primerjavi z letom 2007 poveœala za 6 %, poveœalo pa Foto: I. Holy se je tudi skupno øtevilo prikljuœkov na javni vodovodni sistem, in to za 5 % (za prikljuœkov). Tako jih je zdaj pribliæno Največ odpadne vode nastane v gospodinjstvih V letu 2008 je bilo v javnih kanalizacijskih sistemih zbranih 156 milijonov m 3 odpadnih voda razliœnega izvora: 45 % take vode je nastalo v gospodinjstvih, 11 % v industrijskih dejavnostih, manj kot 1 % v kmetijstvu, gozdarstvu in ribiøtvu, 5 % v storitvenih dejavnostih, preostalih 38 % takih voda pa so bile padavinske in zaledne vode. Del odpadnih voda se preœiøœuje v œistilnih napravah. Leta 2008 je bilo preœiøœenih 114 milijonov m 3 ali 73 % vseh odpadnih voda, kar je pribliæno 1 % manj kot v letu Preostalih 41 milijonov m 3 odpadnih voda ni bilo preœiøœenih; koliœina nepreœiøœene vode je bila v letu 2008 za 7 % veœja kot v letu Veœina preœiøœene odpadne vode, 99 %, je bila izpuøœena v povrøinske vode, manj kot 1 % take vode pa je bil izpuøœen v podtalnico. Od nepreœiøœene odpadne vode je bilo 68 % izpuøœenih v povrøinske vode, kar 32 % pa v podtalnico. V Sloveniji slaba polovica uporabljene vode prečiščene Med posameznimi dræavami Evropske unije se zelo razlikujejo deleæi naœrpane, dobavljene in preœiøœene vode. V Evropi se 55 % vode za javno oskrbo naœrpa iz podzemnih voda; ta voda je navadno boljøe kakovosti kot povrøinska. Po podatkih Eurostata naœrpajo najveœ vode v Italiji, in sicer po podatku iz leta 1999 kar 160 m 3 na prebivalca na leto. Po podatkih za obdobje naœrpajo veœ kot 100 m 3 vode na prebivalca na leto øe Irska, Bolgarija, Øpanija in Zdruæeno kraljestvo. V Sloveniji naœrpamo 83 m 3 vode na prebivalca na leto. Najmanj vode so naœrpali v Latviji, in sicer 6 m 3 na prebivalca na leto. Najveœ vode v gospodinjstvih in v razliœnih dejavnostih porabijo na Cipru, 94 m 3 na prebivalca na leto, sledita Finska z 78 m 3 na prebivalca na leto in Italija s 74 m 3 na prebivalca na leto. Najmanj vode na prebivalca na leto porabijo v Latviji, Litvi, na Malti in v Romuniji. V Sloveniji na leto porabimo 61 m 3 vode na prebivalca na leto. V posameznih dræavah œlanicah Evropske unije so razliœno izpopolnjeni sistemi œiøœenja odpadnih voda. V Evropski uniji je prikljuœenih na œistilne naprave s sekundarnim œiøœenjem pribliæno 70 % prebivalstva. Na Nizozemskem uporablja tak naœin œiøœenja odpadnih voda 99 % prebivalcev, v Øpaniji, Nemœiji, Italiji in Avstriji 90 % prebivalcev, na Malti komaj 13 % prebivalcev, v Sloveniji po podatkih iz leta 2007 pa 48 % (torej spadamo med dræave, v katerih le manjøi deleæ prebivalcev uporablja take œistilne naprave, veœji deleæ pa øe vedno greznice). Saøa Œuœek Vir: aspx?id=2222 3/2011 RIBIČ 41

6 NAŠIH 130 LET Založniška dejavnost Ribiške zveze Slovenije in njenih predhodnic Poleg Franketa so o ribištvu na Slovenskem pisali tudi drugi imenitni možje. Kot prvega velja omeniti dr. Ivana Robido ( ), zdravnika, dolgoletnega predstojnika oddelka za živčne in duševne bolezni Deželne bolnice v Ljubljani. Dr. Robida je objavljal v Ribiču, Ribiško-lovskem vestniku in nemških ribiških revijah. Napisal je tudi izčrpno študijo o sulcu in lovu nanj: Der Huchen und sein Fang mit der Angel (Sulec in lov nanj z ribiško palico). Žal je knjiga izšla samo v nemščini, natisnila pa jo je založba Kleinmayr&Bamberg leta 1902 v Ljubljani. V knjigi opisuje ribiški pribor in različne tehnike športnega ribolova, in to v času, ko je bil splošno uveljavljen ribolov z mrežami, športni ribolov (z ribiško palico) pa le izjema. Že pred prvo svetovno vojno zasledimo v glasilu Lovec tudi prispevke iz ribiøke dejavnosti dr. Janka Lokarja ( ), profesorja, literarnega zgodovinarja, lovca, ribiœa in priznanega kinologa. Dr. Lokar je maja 1913 prevzel uredniøtvo Lovca in ga urejal do leta Od leta 1934 do 1941 je urejal Ribiøko-lovski vestnik, ki ga je izdajala Zveza ribarskih druøtev Dravske banovine. Po drugi svetovni vojni, leta 1948, je urejal ribiøki del v glasilu Lovec, leta 1949 pa prvi letnik samostojnega glasila Ribiœ. V navedenih revijah je tudi redno objavljal svoje œlanke iz razliœnih podroœij ribiøke dejavnosti. Za ribiœe in lovce je bila øe posebno pomembna in dobrodoøla izdaja Lovsko-ribiøkega slovarja. Izdala ga je Zveza lovskih druøtev v Dravski banovini leta Z navedenim slovarjem je dr. Lokar postavil temelje slovenskega ribiøkega izrazoslovja in je øe vedno edino tovrstno delo na Slovenskem. Izjemni so bili prispevki dr. Avgusta Munde ( ), doktorja pravnih znanosti, profesorja za kazensko pravo in nekaj œasa tudi dekana Pravne fakultete v Ljubljani. Dr. Munda je bil pobudnik za ustanovitev Slovenskega ribarskega druøtva, njegov dolgo- Ob robu 130-letnice organiziranega ribolova na Slovenskem Ribolovna pravila nekoč in danes (2. del) Ribolovna pravica in ribolovno dovoljenje Pred nedavnim sem dobil v roke broøuro, ki jo je izdala RD Øempeter ob 50-letnici svojega obstoja. Med drugimi prispevki avtor Boris Debiœ piøe tudi o zgodovini ribiøtva v Spodnji Savinjski dolini. V prispevku je v celoti objavljen tudi Pravilnik za ribarjenje takratnega celjskega ribarskega druøtva iz leta Zaradi zanimive primerjave med veljavnimi pravili ribolova takrat in dandanes bralcem ponujam naslednji kolaæ. Glede ribolovne pravice in ribolovnega dovoljenja je pravilnik vseboval naslednje doloœbe: 1»Dovoljenje za ribarjenje v druøtvenih vodah dobijo redni druøtveni œlani proti plaœilu œlanarine ter zneska, ki ga vsako leto pred novim letom doloœi odbor Dovoljenje za ribarjenje z mreæo in dovoljenje za ribarjenje neœlanom si pridræuje od sluœaja do sluœaja odbor. Odbor je upraviœen proønje za dovoljenje ribarjenja odkloniti brez utemeljitve. 2 Pravica do ribarjenja gre samo tisti osebi, na katero se glasi veljavna ribarska knjiæica in za dobo, ki je od druøtva dovoljena. Ribarsko knjiæico je nositi ved- no s seboj in jo na zahtevo pokazati brez ugovora «4 Tujcem, letoviøœarjem, pa tudi druøtvenim œlanom se izdajajo ribarska dovoljenja tudi za krajøo dobo po posebno doloœenem ceniku. Dijaki dobe dovoljenje za ribarjenje le v velikih poœitnicah za belice. Ceno vsem tem ribiøkim dovoljenjem doloœi odbor.«dandanes: natanœna doloœila o ribiøki dovolilnici, vrstah ter vsebini, ni omejitve œlanstva, ni pristopnine (obid zakona). (Prihodnjiœ: Pravila izvajanja ribolova) Dr. Miroslav Æaberl 42 RIBIČ 3/2011

7 letni tajnik ter nato predsednik in je kot aktivni œlan ribiøke organizacije v medvojnem obdobju veliko prispeval k oblikovanju ribiøke zakonodaje. V Lovcu in Ribiøko-lovskem vestniku je objavil øtevilne prispevke s podroœja ribiøke zakonodaje, ribiœe pa seznanjal tudi z ihtioloøkimi vsebinami. Dr. Munda je posebno pozornost namenil sulcu. Svojo øtudijo Umetna gojitev sulca v Jugoslaviji je predstavil na mednarodnem limnoloøkem kongresu leta 1934 v Beogradu. Izrednega pomena pa je njegova knjiga s pregledom ribje favne v savskem poreœju, Ribe v slovenskih vodah, ki jo je zaloæilo Slovensko ribarsko druøtvo v Ljubljani leta Pripravil je tudi publikacijo Komentar k Ribiøkemu zakonu za ljubljansko in mariborsko oblast, ki je izøla v Ljubljani leta Alojzij Øulgaj ( ), po rodu z Idrije, je bil eden prvih Slovencev, ki je napisal prve strokovne œlanke o muharjenju in jih objavil v Ribiøkolovskem vestniku leta Predstavil je umetne muhe in ribolov z njimi. V Leksikonu Dravske banovine je osvetlil tedanje stanje ribiøtva na slovenskem ozemlju. Med njegova najpomembnejøa dela nedvomno sodi knjiæica Naø potoœni rak, ki jo je izdala Zveza ribarskih druøtev Dravske banovine leta Po drugi svetovni vojni so slovenski ribiœi dobili svoj prvi ribiøki priroœnik Ribe in ribolov v slovenskih vodah, ki sta ga napisala Miran Svetina in Franc Verce, izdala pa Ribiøka zveza Slovenije leta 1960 in ga ponatisnila leta Leta 1982 je Ribiøka zveza Slovenije izdala zbornik Sladkovodno ribiøtvo na Slovenskem (ponatis 1987); uredil ga je Miran Svetina, ki je bil tudi avtor veœine prispevkov. Pri pripravi zbornika so kot avtorji sodelovali øe Peter Pavøiœ, Maks Podlesnik, Boris Skalin in Boæidar Voljœ. To je bila veœ kot dve desetletji edina uœna knjiga za slovenske ribiœe, saj so sodoben Ribiøki priroœnik dobili øele pred dvema letoma (Luøtek, 2009). Leta 1988 je Ribiøka zveza Slovenije izdala jubilejno publikacijo Sladkovodno ribiøtvo Slovenije v stodesetih letih razvoja ( ). To je strnjen prikaz pomena in vloge ribiøke dejavnosti zdaj in v preteklosti. Prispevke za publikacijo je pripravilo veœ avtorjev, uredil pa jo je dr. Avguøtin Lah. Ob koncu velja poudariti, da smo v pregledu upoøtevali samo knjige, ki jih je izdala Ribiøka zveza Slovenije ali njene predhodnice. Dejansko je po drugi svetovni vojni (predvsem v zadnjih desetletjih) izølo veœ del v okviru drugih inøtitucij in razliœnih zaloæb. Izmed njih velja omeniti predvsem knjigo Muharjenje, celovito knjigo s tega podroœja, ki so jo pripravili dr. Tomo Koroøec, dr. Boæidar Voljœ, dr. Joæe Ocvirk in Lucijan Urbanœiœ ter je prviœ izøla pri Dræavni zaloæbi Slovenije leta Mag. Romana Erhatiœ Øirnik Izberite si najuspešnejši dan za ribolov Na osnovi Herschlovega vremenskega kljuœa vam svetujemo najprimernejøe dni za uspeøen ribolov: MAREC SALMONIDI......,,,,,,,,,, : : : : : : : :,,,,,,, CIPRINIDI APRIL SALMONIDI.....,,,,,,,,,, : : : : : : : :,,,,,,,, CIPRINIDI LEGENDA: SALMONIDI : DOBER ULOV, SREDNJI ULOV. SLAB ULOV CIPRINIDI DOBER ULOV SREDNJI ULOV SLAB ULOV 3/2011 RIBIČ 43

8 OHRANIMO NARAVO Omilitveni ukrepi pri posegih v vodni prostor in vodotoke Številni vodotoki in obvodna pokrajina so bili spremenjeni zaradi zahtev kmetijstva, urbanizacije ter zagotavljanja poplavne varnosti. V preteklosti so bili posegi v vodotoke v glavnem usmerjeni v uravnavanje strug, izsuševanje obvodne pokrajine ter odstranjevanje vodnega in obvodnega rastlinstva za povečevanje pretočnosti. Kljub kratkoročni zadostitvi ciljev kanaliziranje vodotokov ne pomeni trajnostnega upravljanja z okoljem in je grob poseg v vodni in obvodni prostor. S kanaliziranjem vodotokov prekinemo povezavo med vodnim in kopenskim ekosistemom, spremenita se hidrologija in geomorfologija vodotoka, zmanjšata se tudi rastlinska in živalska pestrost. Spremembe se med drugim kažejo v večji stopnji onesnaženosti okolja predvsem površinskih in podzemnih voda zaradi izgube samočistilne funkcije ekosistema ter pomanjkanju vode v poletnih mesecih zaradi prevelikega odvodnjavanja oz. prehitrega odtoka vode. Vse to vpliva tudi na človeka, saj se zmanjša količina kakovostne pitne vode, zaradi suše in pomanjkanja vode pa je okrnjena tudi pridelava kmetijskih pridelkov oziroma hrane. Z regulacijo vodotokov (izravnavanje in poglabljanje strug) je doseæeno hitrejøe izcejanje vode iz pokrajine. Voda, ki jo v nekem delu poreœja zaradi regulacij hitreje odvajamo, lahko povzroœi poplave dolvodno in hkrati suøo gorvodno. Kot æe omenjeno, se teæave pojavijo tudi v kakovosti vode: voda, ki se manj œasa zadræuje, ima manj œasa, da odloæi svoj»tovor«v obliki sedimentov, hranil in drugih elementov onesnaæenja, ki bi se sicer odstranili v samoœistilnih procesih. Nadalje je kanaliziran vodotok osiromaøen s staliøœa biodiverzitete (bioloøke pestrosti oz. raznovrstnosti æivih organizmov) in estetike. Znaœilno je namreœ, da bolj kot je vodotok morfoloøko raznolik, torej vsebuje sonœne in senœne, hitre in poœasne, plitve in globoke odseke, veœji sta njegova biotska pestrost in sposobnost samooœiøœenja. Zaradi zmanjøane samoœistilne sposobnosti so v kanaliziranih vodotokih vplivi razliœnih onesnaæevalcev øe bolj izraziti. Vodotoke obremenjujejo predvsem kmetijstvo z ostanki gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, urbanizacija s spiranjem meteornih vod, iztoki in prelivne vode iz œistilnih naprav, ki øe vedno vsebujejo poviøane koncentracije 44 RIBIČ 3/2011 EKOREMEDIACIJE (ERM) so uporaba naravnih sistemov in procesov za varovanje in obnovo okolja in so temelj za ekosistemske tehnologije. Glavne funkcije ekoremediacij so velike puferske in samoœistilne lastnosti ter ohranjanje naravnih habitatov in bioloøke raznovrstnosti. Dodatna vrednost ERM je, da prinaøa ponovno oæivitev æe degradiranih delov okolja. Z ekoremediacijami varujemo ekosistemsko pomembna obmoœja pred onesnaæenjem ter soœasno omogoœamo sonaravni trajnostni razvoj. Tudi dræava Slovenija je ekoremediacije prepoznala kot trajnostni pristop za celostno upravljanje z okoljem in prav zaradi preventivne in hkrati kurativne izjemne vloge ERM jih je treba vkljuœiti v razvojne naœrte na lokalnih, regionalnih in dræavnih ravneh. elementov onesnaæenja, ter izpusti surovih odpadnih vod. Revitalizacija vodotokov pomeni obnovitev ekoloøkega ravnoteæja v ekosistemu vodotoka, s œimer se poveœata samoœistilna sposobnost in biotska raznovrstnost (biodiverziteta), vzpostavi se ustrezno ravnovesje v zadræevanju vode in poveœa estetska vrednost vodotoka. Ukrepi, ki jih izvajamo v sklopu revitalizacij, posnemajo strukturo in funkcijo naravnih delov obravnavanega vodotoka. Za naravne reœne ekosisteme so znaœilni razliœni habitati, kot so brzice, tolmuni, hitri tok, gladki tok, poplavne ravnice, prodiøœa ter raznoliki organizmi, ki naseljujejo te habitate. Pomembna je tudi povezava s kopenskimi eko- sistemi, predvsem v pomenu kroæenja snovi. Na regionalnem nivoju ustvarjajo vodotoke podnebje, geomorfoloøke razmere in œloveøka dejavnost. Revitalizacije veœinoma ne poustvarijo predhodnega stanja vodotoka, temveœ le vzpostavijo predhodno strukturo, funkcije in dinamiko vodotoka, saj so pogosto zemljiøœa prvotne naravne struge vodotoka uporabljena v druge namene. V primeru, da je na doloœenem vodotoku mogoœe vzpostaviti prvotno naravno stanje oz. œim boljøi pribliæek, govorimo o renaturaciji vodotoka. Za vzpostavitev novega ekoloøko primernejøega stanja na vodotoku se uporabijo ukrepi, kot so zasaditve breæin, izgradnja pragov, tolmunov, brzic, odbijaœev toka, varovanje breæin iz æivega materiala, œistilne grede, vzpostavitev novih meandrov, vzpostavitev stika s poplavno cono, postavitev objektov za doloœeno vrsto: npr. skrivaliøœe za ribe, prehod za vidro ipd. Objekti in ukrepi so sonaravni, kar pomeni, da se uporabljajo naravni materiali in upoøtevata naraven videz ter dinamika struge. V nadaljevanju predstavljamo moæne ukrepe za reøitev omenjenih ukrepov na vodotoku. Stranski rokavi V naravi nastane stranski rokav ali stranska struga ob spreminjanju meandrov. Za razliko od mrtvega reœnega rokava (mrtvice) ima stranski rokav stik s sveæo vodo, saj je del vodnega toka preusmerjen iz glavne kanalizirane struge v stransko (slika 1). Takøen ukrep pozitivno vpliva na habitatno strukturo, samoœistilne sposobnosti in na zmanjøevanje poplavnih valov. Nudi zatoœiøœe za ribe v œasu visokih voda, je habitat za vodne in obvodne rastline, dvoæivke, nekatere ptice in nevretenœarje. Na konec ali zaœetek stranskega rokava je lahko vkljuœen prodni vloæek, ki omogoœa filtriranje vode, naselitev rastlin in mikroorganizmov, ki omogoœajo potek œistilnih procesov. Zato prod-

9 Slika 1: Stranski rokav na desnem bregu vodotoka za povečanje biotske pestrosti (biodiverzitete) in samočistilne sposobnosti. ni vloæek pomembno prispeva k izboljøanju kakovosti vode. Poplavne ravnice Ob strugi lahko, œe dopuøœa prostor, zgradimo manjøa mokriøœa ali poplavne ravnice (slika 2). Mokriøœe je raven niæinski del, ki ima ob srednjem pretoku talno vodo tik pod povrøjem. Œe æelimo, da mokriøœe uœinkovito filtrira vodo, naj bo sestavljeno iz substrata veœjih frakcij (>8 mm). Tak objekt sluæi kot manjøa rastlinska œistilna naprava, nudi razliœne habitate, hidroloøko pa deluje kot vodni rezervoar v œasu suøe in manjøi razbremenilnik poplavnega vala ob visokih vodah. Ker je substrat, iz katerega je mokriøœe, lahko podvræen eroziji, ga je treba ob robovih zaøœititi pred neposrednim vodnim tokom. Lokacija mokriøœ je lahko tudi zunaj struge, to je na poti poplavnih voda, npr. na notranji strani meandrov. Meander Kjer voda teœe po pokrajini z majhnim naklonom, je najnaravnejøa oblika poteka vodotoka meander. Vodotok si z meandri podaljøa pot, zmanjøa padec, upoœasni tok vode, poveœa globino in koliœino vode v pokrajini ter podtalnici. Poveœan zadræevalni œas omogoœa tudi boljøe œiøœenje vode, saj je le-ta dlje v stiku z nosilci œiøœenja (mikroorganizmi, rastline). Pri meandrirajoœi strugi se poveœa oz. podaljøa tudi obreæni pas, ki je ekosistemsko bogat del pokrajine (slika 3). Poveœana povrøina stika med vodo in prstjo povzroœi uœinek, podoben gobi; voda se poœasi izceja iz pokrajine in poveœa nizke poletne pretoke. Meandrirajoœi vodni tok ima tudi manjøo moœ vode in s tem manjøo transportno moœ sedimenta. Rekonstrukcija meandrov je veœkrat oteæena zato, ker je struga na mestu, kjer so poravnali obstojeœe meandre, poglobljena in ker je za vijuganje potoka potreben prostor ob strugi, ki ob melioracijah preide v rabo za kmetijske, gradbene in druge infrastrukturne namene (npr. ceste). Zajede Zalivi, razøiritve, zajede in podobne strukture so namenjene popestritvi habitatne strukture vodotoka, zmanjøevanju poplavne vode ter kot zatoœiøœe za ribe v œasu visokih voda, saj je tod vodni tok poœasnejøi. Po navadi so zalivi polkroæne razøiritve struge, ki popestrijo naklon breæin trapezoidnih kanaliziranih vodotokov. Med drugim omogoœajo tudi bolj raznoliko vegetacijo. Na drugi strani zaliva lahko s poloænimi mesti, prodiøœi in Slika 2: Shematski prikaz poplavne ravnice ob meandru potoka (levo) ter fotografija poplavne ravnice v času poplav (desno). 3/2011 RIBIČ 45

10 OHRANIMO NARAVO Slika 3: Primer vzpostavitve meandra na kanalizirani strugi z omejenim obrežnim pasom Slika 4: Primer revitalizacije vodotoka z vzpostavitvijo meandrov in zajed s povratnim tokom vode Slika 5: Shema (zgoraj) in fotografija (spodaj) prodne brzice plitvinami zagotovimo dostop œloveku in æivalim do vode. Pogost revitalizacijski ukrep so zajede s povratnim tokom vode (slika 4). Ob ponovni vzpostavitvi meandrov na kanaliziranem vodotoku se ostanki kanalizirane struge uporabijo kot stranski zaliv (zajeda), ki je povezan s spodnjim delom novega meandra. V zajedi tako nastaja povratni tok vode, ki je pomemben habitat za vodne organizme in poveœa zadræevanje vode v strugi. Prodne brzice Prodna brzica (slika 5) je sestavljena iz proda oz. kamenja velikosti, ki naj ne bo veœja od srednje globine vode. Pri brzicah viøina prodne pregrade ne povzroœi veœje zajezitve. Prodne brzice omogoœajo dobro prezraœenje vode, kar pospeøi mikrobno razgradnjo organskih snovi ter oksidacijo amonija in nitrita. Poleg tega sluæijo kot podlaga za vodne organizme in za drstenje rib. Prodna 46 RIBIČ 3/2011 brzica je oblikovana tako, da se struga nekoliko zoæi, tok vode se na mestu same brzice pospeøi in skoncentrira, voda se premeøa in navzame kisika. Pod brzico nastane manjøi tolmun. Filtriranje vode prek proda povzroœi nabiranje manjøega substrata, pomembnega za podvodne organizme. Glavne funkcije prodnih brzic so: poveœanje samoœistilne sposobnosti vodotoka, oksidiranje vode, zmanjøanje vodne energije in potenciala za erozijo, kombinacija tolmunov in brzic poveœa øtevilo habitatov, dvig nivoja nizkih voda. Za veœji uœinek je smiselno narediti veœ zaporednih brzic kot eno veœjo. Uredimo jih na ravnem delu, ne na ovinku. Gramoz v brzici naj bo tolikøne velikosti, da bo stabilen ob nizkem in srednjem pretoku, ob visokih vodah pa naj bo podvræen eroziji. Dolæina prodiøœa naj bo ena do dve øirini struge.

11 Odbijači toka Odbijaœi toka (slika 6) so preproste zgradbe, ki usmerijo in stisnejo vodni tok. Hitrost vode se pospeøi, na robu odbijaœa pa se izdolbe manjøi tolmun, nastanejo vrtinci, poveœa se navzemanje s kisikom, na dnu se ustvarijo razliœni substrati zaradi izmenjavanja sedimentacije in spodjedanja. Poveœa se samoœistilna sposobnost vodotoka, hkrati pa se ohrani poplavna varnost visokih voda. Odbijaœi toka so primerni za popestritev vodnega toka na izravnanih strugah. Primerni so tudi za vodotoke, kjer je dno reguliranega korita preøiroko in je zato nizka voda (pre)poœasi tekoœa in se nabira usedlina. Odbijaœi toka so narejeni tako, da vplivajo na nizke in srednje vode, medtem ko jih visoka voda brez teæav preplavi. Objekt tudi nekoliko dvigne nizke vode. Tehniko lahko uporabimo Slika 6: Shema odbijačev toka v strugi potoka med vodnimi in kopenskimi ekosistemi in je bistvenega pomena za ekoloøko zdravje vodnega telesa. Nudi zaøœito pred netoœkovnim onesnaæenjem vodotoka, kot je na primer kmetijstvo, zagotavlja senco vodotoku, kar pomembno omejuje rast alg, varuje breæine pred erozijo in nudi æivljenjski prostor mnogim æivalskim vrstam. Praviloma imajo vegetacijski pasovi veœji pozitiven vpliv na manjøe vodotoke v gornjem delu toka kot na veœje vodotoke v niæinah. Manjøi vodotoki so namreœ bolj obœutljivi za boœni povrøinski dotok, saj imajo manjøe razmerje med vodnim telesom in obreæjem. Eden od pogostih naœinov zasajevanja, katerega glavni namen je utrditev breæin, so vrbovi popleti (slika 7). To je plast prepletenih æivih vej na breæini, ki je na dnu ponavadi utrjena s kamenjem in faøinami. Vrbovi poplepri prepreœevanju erozije s preusmeritvijo toka od breæin in zmanjøanjem hitrosti vode ob obreæju, pa tudi za stabilizacijo meandrov in poteka struge nasploh (øirina in oblika). Zasaditev brežin Poleg objektov v strugi vodotoka ter ukrepov preoblikovanja struge je pomemben del revitalizacije tudi ustrezna zasaditev breæin vodotoka. Pas vegetacije ob vodotoku sluæi kot prehod ti nudijo povrøinsko zaøœito, s katero pokrijemo celotno povrøino in doseæemo takojønje delovanje. Poleg vrbovih vej lahko uporabimo tudi veje drugi vrst, ki hitro poganjajo, npr. jeløa, dren, brogovita. Na tla je poplet pritrjen z vrvjo in æivimi koliœki in/ali piloti. Poplet nemudoma upoœasni vodni tok ob breæinah in zaœne nabirati sedimente ter tako prispeva k œiøœenju vode. Skupaj s poganjajoœimi rastlinami in koreninami se razvije 3/2011 RIBIČ 47

12 OHRANIMO NARAVO Slika 7: Shema (zgoraj) in fotografija (spodaj) vrbovega popleta moœna zaøœita pred erozijo. Poplet nudi dodaten habitat pticam, æuæelkam in malim sesalcem, sluæi tudi kot zaøœita pred netoœkovnim onesnaæenjem, saj zadræi usedline. Zaključki Mnogi vodotoki v naseljih so onesnaæeni zaradi stekanja komunalnih odpadnih voda, odtekanja iz deponij in œrnih odlagaliøœ ter iz industrijskih obmoœij. Øe hujøe onesnaæevanje vodotokov povzroœa nekontrolirana uporaba gnojnice in sredstev za uniœevanje æuæelk, ki se uporabljajo v prevelikih koliœinah. Zato moramo vzpostavljati ravnoteæje v naravi na naœin, da pomagamo vodotokom k œim hitrejøemu œiøœenju. Z ekoremediacijami vplivamo na poveœanje sposobnosti vodotoka, da se voda hitreje œisti na naraven naœin. Z zadræevanjem vode poveœujemo usedanje in razpadanje snovi v vodi, ki z njo poœasi prehajajo v tla, imajo pa sposobnost vezanja in razgradnje snovi. Le-te nato prehajajo v koreninske sisteme rastlin, ki opravljajo œiøœenje vode in prsti. Zato je vzpostavljanje meandrov, stranskih rokavov, odbijaœev toka, prodnih brzic in prodiøœ ter ustrezne zasaditve breæin bistveno za ohranjanje œistih voda. Te sisteme je namreœ narava razvila æe zdavnaj, samo mi jim moramo omogoœiti, da bodo lahko opravljali svojo nenadomestljivo vlogo. Od œiste vode smo namreœ usodno odvisni, tega se moramo zavedati takoj. Martin Vrhovøek, dr. Darja Isteniœ, dr. Ana Vovk Koræe, Andrej Hercog Prizadeta Globovnica Podoba potoka Globovnica med iztekom iz jezera Radehova in izlivom v potok Velka kaæe klavrno podobo. Z njo so javnost seznanili œlani RD Pesnica iz Lenarta, ki so zaskrbljeni nad naœinom izvedbe akcije œiøœenja zarasti v strugi. Kot je povedal predsednik Komisije za varstvo okolja pri RD Pesnica Lenart Stanislav Vedernjak, dela øe niso konœana in bodo odstranili tudi vse øtore posekanih dreves in nato strugo potoka Globovnica øe poglobili.»vzdræevanje vodotokov z vidika poplavne varnosti je nujnost, vpraøljiv je le naœin. Globovnica je ekoloøko pomembno obmoœje in kot taka podvræena doloœeni zakonski zaøœiti, predvsem ohranjanju biotske raznovrstnosti. V prostorskih izvedbenih aktih Obœine Lenart je doloœeno, da je treba ureditve vodotokov izvajati sonaravno z uporabo naravnih materialov. Kmetijski prostor, ki je prizadet z osnovnim in detajlnim odvodnjavanjem, je treba sonaravno urediti. V konkretnem primeru temu najbræ ni bilo tako,«opozarja Stanislav Vedernjak in dodaja, da je bila Globovnica, tako kot veœina vodotokov v Slovenskih goricah, pred dobrimi øtiridesetimi leti z regulacijo spremenjena v odvodni kanal. Sœasoma je narava sama delno zacelila rane, s sonaravnim urejanjem pa bi naravni proces lahko øe pospeøili. Ocenjuje, da zaœeta dela na potoku Globovnica niso korak v pravo smer in nas prej vraœajo v øestdeseta leta minulega stoletja. Lenarøki ribiœi so pravoœasno opozorili na negativne posledice nepremiøljenega posega, ki je tudi za lovce nesprejemljiv. Ob Globovnici je bilo namreœ vsaj nekaj zarasti in kritja za malo poljsko divjad, ki si zaradi obseænih hidro- in agromelioracij v vsej Pesniøki dolini vse do danes ni opomogla. Prav bi bilo, da bi v prizadevanjih za varstvo okolja, voda, ribjega in æivalskega bogastva nasploh ribiœi in lovci øe tesneje sodelovali, predvsem v procesih dogovarjanja o posegih v naravno okolje. Priœakujejo, da bodo v prihodnje bolj kot doslej vkljuœeni v postopke vodnogospodarskega urejanja vo- Takim posegom bi najbrž težko rekli sonaravno urejanje vodotokov, pri čemer je krajina že tako grobo prizadeta z agro- in hidromelioracijami iz preteklosti, ko je bila tudi struga Globovnice spremenjena v odvodni kanal. dotokov, ne pa øele takrat, ko je treba pobrati mrtve ribe ali preseliti ogroæeni vodni æivelj. Ne nasprotujejo vzdræevanju vodotokov z vidika poplavne varnosti, saj je to veœ kot potrebno, opozarjajo pa na naœin, ki je v omenjenem primeru daleœ od optimalnih strokovnih reøitev. Dr. Marjan Toø 48 RIBIČ 3/2011

13 RIBIŠTVO Bolezni in zdravstveno varstvo rib (4. del) Neeksotične bolezni s seznama Evropske direktive (3/3) Na seznamu neeksotičnih bolezni Evropske direktive 2006/88 sta tudi bolezni, ki prizadevata krapske vrste: koi herpes viroza (KHV) in spomladanska viremija krapov (SVC). Slednja je bila sicer z Direktivo Komisije 2008/53/ES z dne 30. aprila 2008 o spremembi Priloge IV k Direktivi Sveta 2006/88/ES glede spomladanske viremije pri krapih (SVC) umaknjena s tega seznama. Ker pa je SVC ena najnevarnejših kužnih bolezni krapov in zanjo lahko zahtevamo dodatno jamstvo, jo bomo obravnavali tudi v našem sestavku. Koi herpes viroza (KHV) KHV je zelo kuæna akutna virusna bolezen krapov, ki jo povzroœa virus koi herpes iz druæine Herpesviridae, ki so ga, da bi ga razlikovali od drugih virusnih herpesov pri krapih, poimenovali»cyprinid herpesvirus 3«(CyHV-3). S primerjavo genomov izolatov KHV, pridobljenih na razliœnih geografskih obmoœjih, so ugotovili, da so le-ti skoraj povsem enaki, razlikoval se je le virusni izolat iz Izraela. Za KHV zbolevajo (samo) navadni krap (Cyprinus carpio) in njegove razliœice, npr. koi, goi in drugi okrasni krapi, smrtnost pa je lahko tudi do 100 %. KHV so prviœ ugotovili v Izraelu in Nemœiji leta Od tedaj pa se je bolezen v glavnem s trgovino s koi krapi razøirila po vsem svetu. O pojavu KHV poroœajo iz Avstrije, Belgije, Œeøke, Danske, Francije, Nemœije, Irske, Italije, Luksenburga, Nizozemske, Poljske, Øvice in Velike Britanije ter iz mnogih dræav Azije in Amerike. Po vsej verjetnosti je KHV tudi v Rusiji in øe marsikje drugje, od koder pa (øe) niso poroœali. Leta 2008 smo KHV ugotovili tudi v Sloveniji. Za KHV so dovzetne vse starostne kategorije navadnega krapa in njegovih okrasnih razliœic, v poskusnih razmerah pa so bolj dovzetni mladi krapi. Znanstveniki se spraøujejo in opravljajo poskuse, œe so za KHV morda dovzetne tudi druge vrste rib. KHV so ugotovili øe pri navadnem koreslju (Carassius carassius) in srebrnem (C. gibelio), za potrditev dovzetnosti pa so potrebne dodatne raziskave. Nekaj znakov je tudi, da so za KHV morda dovzetni øe beli amur (Ctenopharyngodon idella), som (Siluris glanis) in jesetri (Acipenser sp.). V poskusnih razmerah je s KHV uspelo okuæiti tudi kriæance med zlatim koresljem in krapom (Carrasius auratus x Cyprinus carpio). Iz praktiœnega vidika je pomembno dejstvo, da v polikulturi z omenjenimi vrstami in tudi drugimi nekrapskimi in krapskimi vrstami doslej pri kliniœnem pojavu, razen krapa, za KHV ni zbolela nobena druga vrsta. Dokazano in uradno dovzetna vrsta rib, navedena tudi v Evropski direktivi 2006/88, so zaenkrat le navadni krap in njegove okrasne razliœice. Krapi so s KHV lahko okuæeni veœ let brez vidnih kliniœnih znakov, bolezen pa izbruhne ob stresu, zlasti øe ob nagli spremembi temperature vode. KHV je namreœ kot mnoge druge znane herpes viroze v veterinarski in humani medicini povezana z oslabljeno sploøno odpornostjo organizma. Nepravilna obarvanost škrg z nekrozami različnih razsežnosti. Temperaturni razpon za kliniœen pojav bolezni øe ni povsem pojasnjen. KHV je bil ugotovljen tudi pri 13 C, ko so ribe rezervoar virusa, na Japonskem pa so pri podobni temperaturi (11 C do 13 C) ugotovili kliniœno obliko KHV. Po navadi KHV izbruhne, ko je temperatura vode od 17 C do 26 C, inkubacija, ki je prav tako odvisna od temperature vode, pa je od 7 do 21 dni. Obolevnost krapov je lahko 100 %, smrtnost pa do 90 %. Oboleli krapi so nejeøœi, apatiœni, utrujeni, nerodno plavajo in pospeøeno dihajo. Pri visoki temperaturi æe po nekaj urah takega stanja poginejo, pri niæjih pa je potek bolezni daljøi. Pri sekciji tako prizadetih krapov je najznaœilnejøa in najoœitnejøa sprememba nepravilna obarvanost økrg z razliœno moœno izraæenimi nekrozami po njih. Drugi, zelo znaœilen znak so udrte oœi (endophtalmus), poøkodovane plavuti, povrøinske krvavitve na bazah plavuti, bledi madeæi nepravilnih oblik po koæi, ki so na zaœetku prekriti z debelo plastjo sluzi, pozneje pa se le-ta odluøœi in madeæi dobijo videz in otip smirkovega papirja. Spremembe notranjih organov so neznaœilne, vœasih pa so ti organi sploh povsem nespremenjeni. V zgodnjem obdobju bolezni so lahko poveœani sprednji deli ledvic in vranica, srœna miøica pa je lisasta in mlahava. Pogosto skupaj s KHV ugotovimo tudi razliœne zajedavce in bakterijske okuæbe, ki zelo poslabøajo zdravstveno stanje krapov. Okuæba KHV se med ribami øiri horizontalno, med tem ko vertikalni naœin prenosa z okuæenih plemenk na zarod øe ni povsem izkljuœen. Horizontalni naœin poteka neposredno z okuæenih in bolnih rib na zdrave ter posredno z okuæeno vodo in vsem, kar je priølo v stik s kuæivom. Ob tem bi zlasti poudarila, da okuæbo s KHV lahko øirijo tudi ribiœi z ribiøkim priborom. Za øirjenje KHV so odloœilni razliœni vektorji, zlasti zajedavci in ribojedi ptiœi ter sesalci. Zunaj ribjega organizma KHV sicer ni prav obstojen, vendar dovolj dolgo, da se okuæba lahko øiri. V vodi in sedimentu je KHV namreœ kuæen øe 7 dni. Diagnostika KHV temelji na kliniœni in patonatomski sliki ter potrditvi virusa. Za potrditev virusa je mogoœa izolacija virusa na celiœnih kulturah, ki pa se v praksi manj uporablja kot pri diagnostiki drugih virusnih bolezni pri ribah. Øe najzanesljivejøe so molekularne tehnike, s katerimi dokaæemo prisotnost virusnega genoma. Verjetno ni treba posebej poudariti, da KHV pa tudi drugih virusnih bolezni ni mogoœe pozdraviti. Najuœinkovitejøi naœin je torej prepreœevanje bolezni, za katere veljajo vsi znani ukrepi za prepreœevanje bolezni v ribogojstvu in øe dodatno izogibanje vlaganj ter gojenje okrasnih krapov skupaj z navadnimi. Temeljni podatki o KHV in napotki, kako 3/2011 RIBIČ 49

14 RIBIŠTVO ravnati v primeru pojava KHV, so dosegljivi tudi na spletni strani Veterinarske uprave R Slovenije (VURS), ki jih je pripravila ob prvem pojavu bolezni. Spomladanska viremija krapov (SVC) Spomladanska viremija krapov (SVC Spring Viremia of Carp) je virusna bolezen krapov, ki jo povzroœa Rhabdovirus carpio iz druæine Rhaboviridae. Bolezen s takimi kliniœnimi znaki je æe zelo dolgo znana in so jo poimenovali po znaœilnih kliniœnih znakih, npr. hemoragiœna septikemija, infekcozni ascites, øe najbolj znan izraz pa je kuæna vodenica krapov, kot je bolezen poimenoval slavni patolog Schäperclaus. Øele mnogo pozneje je povzroœitelja ugotovila skupina znanstvenikov z Zavoda za biologiju i patologiju riba i pœela Veterinarske fakultete v Zagrebu. Znanstvena objava (»Fijan, N., Petrinec, Z., Sulimanovic, D., Zwillenberg, L Isolation of the viral causative agent from the acute form of infectious dropsy of carp. Veterinarski Arhiv 41: «) je bila do pred nedavnim, morda pa je tudi øe vedno, najveœkrat citirani hrvaøki znanstveni œlanek na svetu. Ob ugotovitvi povzroœitelja Rhabdovirus carpio so kuæno vodenico krapov razdelili na akutno (SVC) in kroniœno obliko (Eritrodermatitis cyprini), ki jo povzroœa bakterija Aeromonas salmonicida subs. nova. SVC je razøirjena v veœjem delu vzhodne Evrope, kjer intenzivno zrejajo krapa, ugotovili pa so jo tudi v Ameriki, na Kitajskem in v Braziliji. Najprej so menili, da se SVC praviloma pojavlja na obmoœjih z dolgimi in mrzlimi zimami, ko so krapi pod ledom, po otoplitvi pa shirani in izœrpani zbolijo. Dandanes velja, da se SVC pojavlja tudi na obmoœjih z zmernim podnebjem. Za SVC dovzetne vrste rib so: navadni in koi krap (Cyprinus carpio), zlati koreselj/akvarijska zlata ribica (Carassius auratus), navadni koreselj (C. carassius), beli amur (Ctenopharyngodon idella), sivi tolstolobik (Aristichthys nobilis), srebrni tolstolobik (Hypophthalmichthys molitrix), jez (Leucuscus idus), som (Silurus glanis) in linj (Tinca tinca). Znanstveniki so s poskusi uspeøno okuæili tudi nekatere akvarijske vrste, od pri nas æiveœih rib pa rdeœeoko (Rutilus rutilus), øœuko (Esox lucius) in sonœnega ostriæa (Lepomis gibosus). Bolezen najbolj prizadene do eno leto stare krape, œeprav so za bolezen dovzetne vse starostne kategorije. Pri mlajøih smrtnost lahko doseæe do 70 %, pri starejøih pa navadno ne preseæe 30 %. Prizadete ribe so apatiœne, se oddaljijo od jate in se zadræujejo na dotoku vode ter ob straneh ribnika. Taki krapi so potemneli, imajo razøirjen trebuh in zelo izbuljene oœi. Po koæi, zlasti ob korenih plavuti in anusa, so pikœaste krvavitve, anus lahko tudi izpade. Pri luskinarjih so luske zelo nasrøene (lepidortosis). Pri sekciji tako spremenjenih krapov ugotovimo øtevilne krvavitve po notranjih organih, zlasti oœitne so po notranji steni ribjega mehurja in le za SVC znaœilne krvavitve po preœno progasti miøiœnini. Bolezen je zelo odvisna od temperature vode, starosti in razmer zreje. Za pojav SVC je zelo pomemben imunski status rib na nivoju nastanka interferona in protiteles. Najugodnejøa temperatura za SVC je Nepravilni madeži, prekriti z debelo plastjo sluzi, pozneje pa hrapavi. od 10 C do 17 C. Takrat je potek bolezni buren, sicer pa se SVC prav tako lahko pojavi, le potek bolezni je poœasnejøi. Pri viøjih temperaturah œez poletje okuæene ribe ustvarjajo interferon in protitelesa, zato v naøih podnebnih razmerah v jeseni praviloma (nikoli) ne zbolijo. Okuæba SVC se øiri podobno, kot smo zapisali za KHV, le da je povzroœitelj zunaj organizma øe obstojnejøi. Pri temperaturi 10 C Rhabdovirus carpio lahko preæivi veœ kot 4 tedne, v blatu ribnika pri 4 C pa veœ kot 6 tednov. SVC diagnosticiramo na temelju znaœilnih znakov bolezni ter z izolacijo in doloœitvijo virusa na celiœnih kulturah. Sprva je bila SVC vkljuœena na seznam neeksotiœnih bolezni Direktive 2006/88/ ES, pozneje pa so jo s tega seznama umaknili. Formalno je bil umik urejen z Direktivo Komisije 2008/53/ES z dne 30. aprila 2008 o spremembi Priloge IV k Direktivi Sveta 2006/88/ES glede spomladanske viremije pri krapih (SVC). Na zahtevo nekaterih œlanic gojiteljic krapov je namreœ Evropska komisija, preden je Direktiva 2006/88/ES zaœela veljati, ponovno prouœila smiselnost vkljuœitve SVC na seznam. Ena od zahtev, da je bolezen uvrøœena na seznam, je med drugim tudi, da pri vnosu v dræavo ekonomska økoda preseæe 5 % vrednosti lokalne proizvodnje za bolezen dovzetnih vrst rib v ribogojstvu. Po informacijah, ki jih je Komisija prejela iz dræav œlanic z razvitim krapogojstvom, pa je SVC prisotna (endemiœna) povsod in v zadnjih 20 do 25 letih v vzreji krapov ni povzroœila veœjih izgub. Argument za umaknitev bolezni s seznama je tudi, da bi bili v dræavah œlanicah, glavnih gojiteljicah krapov, zaradi hidrografskega poloæaja in naœina vzreje krapov stroøki za ukrepe izkoreninjenja SVC nesorazmerni z gospodarskimi izgubami, ki jih povzroœa bolezen. Da pa bi vendarle pred okuæbo s SVC in nekaterih drugimi boleznimi obvarovali dræave, kjer ni teh bolezni, œlen 43 Direktive 2006/88/ES doloœa, da lahko dræave œlanice sprejmejo ukrepe za prepreœitev vnosa tudi za bolezni, ki niso naøtete v Direktivi, ali za nadzor nad njimi, œe navedene bolezni povzroœajo tveganje za zdravje æivali ribogojstva ali prostoæiveœih vodnih æivali v navedenih dræavah œlanicah. Dræave torej, kjer ni SVC ali so v programu izkoreninjenja, lahko zahtevajo dodatna jamstva za vnos ribjih vrst, dovzetnih za bolezen. Prof. dr. Vlasta Jenœiœ, dr. vet. med. Inøtitut za zdravstveno varstvo in gojitev divjih æivali, rib in œebel Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani vlasta.jencic@vf.uni-lj.si Literatura Foto: dr. Olga L. M. Haenen, NRL for Fish and Shellfish Diseases, Nizozemska Direktiva Sveta 2006/88/ES z dne 24. oktobra 2006 o zahtevah za zdravstveno varstvo æivali in proizvodov iz ribogojstva ter o prepreœevanju in nadzoru nekaterih bolezni pri vodnih æivalih. Serv.do?uri=OJ:L:2006:328:0014:0056:SL:PDF Direktiva Komisije 2008/53/ES z dne 30. aprila 2008 o spremembi Priloge IV k Direktivi Sveta 2006/88/ES glede spomladanske viremije pri krapih (SVC), Uradni list L 117, 01/05/2008 str Serv.do?uri=OJ:L:2008:117:0027:0029:SL:PDF Fijan N. (2006). Proljetna viremija øarana (PVØ), stran v Zaøtita zdravlja riba. Poljoprivredni fakultet, Osijek. OIE Aquatic Animal Health Code, Paris chapitre_ htm Pravilnik o zahtevah za zdravstveno varstvo æivali in proizvodov iz akvakulture ter o prepreœevanju in nadzoru doloœenih bolezni vodnih æivali Ur. l. RS, øt. 54/ si/1/objava.jsp?urlid=200854&stevilka=2274 Scientific Opinion of the Panel on Animal Health and Welfare on a request from the European Commission on possible vector species and live stages of susceptible species not transmitting disease as regards certain fish diseases. The EFSA Journal (2007) 584, scdocs/doc/584.pdf si/pageuploads/pdf/zgibanka_vurs_koi_08_ v2pdf Wolf K. (1988). Spring Viremia of Carp, Pages in Fish Viruses and Fish Viral Diseases. Cornell University Press, Ithaca, New York. 50 RIBIČ 3/2011

15 3/2011 RIBIČ 51

16 PRITOKI NAŠIH REK: BISTRICA IN MOLJA Piøe: Tone Urbas Tam, kjer je doma soška postrv Potok Bistrica je eden izmed øtevilnih desnih pritokov, Molja pa levih, od katerih se veœina izliva v Reko na njeni nekaj manj kot 50 km dolgi vodni poti. Vsi pritoki iz sneæniøkih strmin, Koøanske doline in Brkinov najprej napolnijo svojo strugo, viøke pa namenjajo Reki. Ob suøi domala vsi kaæejo suha rebra struge, tako jih kot marsikje na svoji vodni poti vse od Ilirske Bistrice do ponora v Økocjanskih jamah kaæe tudi Reka. Ko pa potoki in potoœki v deæevnih dneh podeseterijo svojo moœ in z obeh breæin polnijo in napolnijo strugo reke, vœasih celo preveœ, se njena vodna moœ kaj hitro spremeni v ruøilno. Da je Reka ena najbolj nepredvidljivih slovenskih rek, zgovorno potrjuje podatek, da se ob dolgotrajnejøem deæevju in moœi njen pretok celo postoteri. Zato se ni œuditi, da domaœini svoji Reki reœejo tudi Velika voda. Nekoliko drugaœna, predvsem pa bolj vodnata je Reka od izvira pod gorskim masivom Dletvo na hrvaøki strani. Na naøi strani se ji æe pred Zabiœami iz Kolaøke rebri z desne pridruæi Kolaøki potok, za Malni Goriœnik, z leve pri vasi Kuteæevo pa Branøœek in Ivanøœek, ki jo druæno obogatijo z vodo in spreminjajo v veliko in spoøtljivo reko. Kmalu bo minilo pol stoletja od prvih uspeønih poskusov vzreje mladic soøkih postrvi, ki se je zaœela prav v Ilirski Bistrici, na kar so bistriøki ribiœi øe posebno ponosni. Ko si je Reka pod Topolcem med gričema Javorščica in Grič izbrala svojo pot, je vodi vrsto let kljubovala brv, ki je z desne strani Reke vodila na levo k nekdanjemu, zdaj prenovljenemu Novakovemu mlinu, kakršnih je bilo ob Reki še pred desetletji zares zelo veliko. Na lanske velike vode, ki jih je v svoji strugi valila tudi Reka, spominja ostanek nekdanjega mostu. Sicer pa je bila Reka takrat polna grb in postrvi, soøkih in potoœnih; slednji sta zagotovo avtohtoni sorti. Tudi raki so bili v njej, pa tudi v njenih pritokih. Marsikateri je konœal v loncu in na kroæniku francoske gospode. Ob tej spoøtljivi reki so se v prejønjih stoletjih rojevale øtevilne æage, njim so sledili mlini. Z razvojem æagarstva in mlinarstva sta se razvijala gozdarstvo in kmetijstvo, æal pa tudi okolju, Reki, ribam in rakom neprijazna industrija 20. stoletja. Prvi mnoæiœni in zastraøujoœi pogini rib in rakov v Reki ter nekaterih njenih pritokih so bili zabeleæeni æe kmalu po letu Tudi v naslednjih letih ni bilo za æivljenje v vodi skoraj nobene moænosti in vse do leta 1980 je bila Reka zares mrtva reka! Do takrat so imeli bistriøki ribiœi na voljo le okoli 12 km ribolovne Reke, od Ilirske Bistrice gorvodno proti izviru, in dve mrtvici. Bila so leta, ko je bila Reka vse od Ilirske Bistrice do Økocjanskih jam dobesedno mrtva in smrdljiva reka. Zastrupitve so sledile pomorom vse dotlej, dokler niso domaœe tovarne prenehale s smrtonosno proizvodnjo in posodobile tehnologijo. Kljub vsem ubijalskim odpadkom industrije pa se je v nekaterih delih Reke po pripovedih domaœih ribiœev øe ohranil ribji æivelj, œemur se øe vedno œudijo. Zdaj je Reka ponovno œista kot nekoœ pred desetletji. Z rednimi vlaganji soøkih postrvi in potoœnic jo domaœi ribiœi øe bogatijo. Avtohtonim postrvem so se pridruæili njihovi kriæanci, mrene, øœuke, smuœi, ki vedno znova in vedno veœ muharjev in tudi drugih ribiœev privabljajo na ribolov. Prijazni gostitelji Bistriøki ribiœi so med domaœimi pa tudi tujimi ribiœi æe vrsto desetletij znani ne samo kot dobri poznavalci svojih muhastih vodá, temveœ tudi kot izjemni gostitelji in ribiøki prijatelji. Zato je prav, da nekoliko drugaœe predstavimo njihove ribolovne vode, kamor vas bistriøki ribiœi od 1. marca do 31. oktobra vabijo na ribolov. Bistriøki ribiøki okoliø obsega nekaj veœ kot 180 ha vodnih povrøin. Reki so na njeni nekaj manj kot 50 km dolgi vodni poti namerili skoraj 70 ha, akumulaciji Mola 80 in Klivniku pa dobrih 30 ha. V Reki prevladujejo soøke postrvi, kriæanci, øarenke in grbe ter spada med meøano salmonidni-ciprinidni revir, kjer je dovoljen øportni ribolov vse od Zabiœ do Mrzlek, pritok Reke pri Ribnici, ni niti gojitveni niti ribolovni in v sebi skriva vse značilnosti hudourniških potokov, tako kot mnogi z obeh bregov Reke. Økocjanskih jam. V vseh pritokih Reke in teh je na desetine je ribolov prepovedan, razen na Moli, od iztoka iz akumulacije do izliva v Reko, na delu Dolenjskega potoka in na Padeæu pod vodnim zajetjem. Za lov ciprinidov so dovoljene le naravne vabe rastlinskega izvora, izrecno pa so prepovedane vse vrste æivih vab. Ribolov je dovoljen samo od vremske cerkve dolvodno do Økocjanskih jam. Za lov plenilk je dovoljen vobler, veœji od 11 cm, ali blestivka øt. 5 in veœja s stisnjenimi zalustmi. Najmanjøa lovna mera za øœuko je 50 cm. Lov salmonidov je dovoljen le z muharico, eno muho in trnkom s stisnjeno zalustjo. Dovoljen je tudi ribolov z vodno kroglico z navezo ene umetne muhe, katere zalust mora biti stisnjena. Tudi ta del Reke med Topolcem in Premom pri Bridovcu mu rečejo ribiči velja za dober muharski revir. 52 RIBIČ 3/2011

17 Deseti predsednik RD V vsej dolgoletni zgodovini RD Bistrica iz Ilirske Bistrice je doslej na œelu te druæine zgledno opravljalo svoje predsedniøko delo kar devet predsednikov. Zdajønji, Miran Koæman, dr. vet. med., je æe deseti po vrsti. Prihodnje leto mu bo potekel predsedniøki mandat, zato sem ga med drugim med prijetnim kramljanjem v prostorih ribiøkega doma na Moli vpraøal, œe je v RD zadovoljen s svojim delom in delom najoæjih sodelavcev. Skromnost je vrlina redkih in je øe posebno znaœilna za Miranovo dræo. Pravi, naj njegovo delo ocenijo drugi, kar bodo zagotovo storili, œe ne prej, pa na volilni konferenci.»tvoje delo bomo ocenili tako,«sem sliøal glas iz ozadja,»da te bomo Predsednik RD Bistrica Miran Kožman, dr. vet. med., je že tri leta na čelu RD in, kot vse kaže, se mu obeta še drugi mandat. ponovno izvolili za predsednika øe za naslednja øtiri leta!«miran pa, kot da je presliøal laskavo pohvalo, je ob tej priloænosti pohvalil vestno in odgovorno delo tajnika Iztoka Grlja, posebno pa øe zvestega in delavnega oskrbnika ribiøkega doma ob jezeru Mola Dinka Skrta. Pohvalil je tudi svoje oæje sodelavce od œlanov œuvajske sluæbe do gospodarja in njegovih pomoœnikov, organizatorjev øtevilnih tekmovanj in druæabnih sreœanj, organizatorjev tabora mladih ribiœev ZRD Primorske in vse, ki jim je zaupano delo in brez katerih ne bi bili uspeøna RD, ki zdruæuje okoli 200 œlanov, med katerimi je tudi 15 mladih ribiœev, øest œlanic in trije pridruæeni œlani. Je soška postrv preveč zahtevna? Bistriøki ribiœi med pomembnejøe pritoke Reke priøtevajo Bistrico, Podstenjøek, Mrzlek in Stræen z desne strani, med pomembnejøe leve pritoke pa Moljo, Posrtev, Premski potok in Padeæ. Poskusi, da bi øtevilne veœje in manjøe pritoke Reke spremenili v gojitvene, so bili æal neuspeøni. Zato so se izmed vseh odloœili le za dva gojitvena potoka, in sicer Podstenjøek in Posrtev, v katerih vzrejajo le soøko postrv. Vsi drugi pritoki so v veœini primerov zgolj hudourniøkega znaœaja in so za ribolov, pa tudi za vzrejo neprimerni. Gojitveni potok Podstenjøek izvira v Podtaboru, nedaleœ od Øembij, in vijuga skozi vasico z enakim imenom, kjer so nekoœ imele vse tri hiøe mline. Po 4 km se pod Topolcem pridruæi Reki. V potok Podstenjøek so bistriøki ribiœi doslej redno vlagali soøke postrvi z meøiœkom in jih po dveletnem vzrejnem ciklu izlovili. Pred tremi leti so se odloœili za triletni vzrejni cikel in letos bodo prviœ ugotavljali uspeh triletne vzreje. Odgovorni v RD Bistrica se nadejajo uspeha, sicer, kot pravijo, se ne bi niti lotili dela. Tajnik RD Bistrica iz Ilirske Bistrice Iztok Grlj si iz gojitvenega potoka Podstenjšek obeta uspeh, sicer, kot pravi, se tega zahtevnega in strokovno odgovornega dela v RD sploh ne bi lotili. Bistriški ribiči z zanimanjem pričakujejo dober vzrejni uspeh soških postrvi v gojitvenem potoku Podstenjšek. Bistriøkim ribiœem verjamemo, da so v vzrejo soøkih postrvi vloæili veliko truda, znanja in tudi denarja, vendar kljub vsem vloækom soøkih postrvi v Reko niso povsem zadovoljni s konœnim uspehom. Po ugotovitvah odgovornih v RD Bistrica Reka æe dolgo ne nudi veœ optimalnih moænosti za pospeøeno rast in bivanje soøkih postrvi. Po ugotovitvah in podatkih tajnika RD Bistrica Ilirska Bistrica Iztoka Grlja je bilo namreœ lani v Reki ujetih le 10 soøkih postrvi, veliko veœ pa njenih kriæancev in potoœnic. Je morda na mestu vpraøanje, œe je soøka postrv le preveœ zahtevna za take razmere æivljenja in preæivetja oziroma bolj kot drugi salmonidi? 3/2011 RIBIČ 53

18 PRITOKI NAŠIH REK: BISTRICA IN MOLJA Ribiška raja Za kristjane pravijo, da imajo v nebesih svoj raj, nebeøki mir, razkoøje Bistriøki ribiœi pa imajo øe v œasu æivljenja kar dva ribiøka raja: akumulaciji Klivnik in Mola. Klivnik meri 36 ha, Mola øe enkrat veœ. Za dovolj vode v njiju skrbi potok Molja, ki najprej poskrbi za Klivnik in zatem po okoli kilometru struge øe za Molo. Æe od samega zaœetka je bil namen obeh akumulacijskih jezer, da bi v suønih mesecih z vodo bogatili Reko. V RD Bistrica zdaj odgovorne zelo skrbi zniæan vodostaj, ki ga uravnava ARSO, pri tem pa ribiœi nimajo nikakrønih pravic odloœanja. Resno jih namreœ skrbi za ogroæeno drst v akumulaciji, opozorila pa kaj malo pomagajo. Med øportnimi ribiœi je zaznati veliko nejevolje pri tako nestrokovnih posegih. Najveœja globina Klivnika je 28 m, Mole 18 m. V Klivniku je bil doslej ujet najveœji smuœ, ki je tehtal 12,5 kg, v Moli 10 kg, kar nekaj øœuk v njej pa je bilo veœjih od 130 cm in teækih veœ kot 16 kg. Najteæjemu amurju iz Mole so namerili kar 24 kg. Na breæini Mole je tudi revir ujemi in spusti, ki je dolg okoli 2 km. Ob njem Dinko Skrt, dolgoletni oskrbnik ribiškega doma na Moli, zgledno skrbi za urejenost doma in njegove okolice. Piøe: Tone Urbas Dinku je v veliko pomoč in vedno na voljo pomočnik gospodarja RD Bistrica, Dušan Perkovič. je zgledno urejenih trinajsat ribolovnih mest, kjer ribiœi lahko kampirajo, po ribolovu pa si lahko privoøœijo poœitek in pijaœo v ribiøkem domu Mola. Tam je poskrbljeno tudi za osebno higieno in prenoœiøœa. Pri oskrbniku ribiøkega doma Dinku Skrtu si je mogoœe sposoditi œoln. Dnevna ribolovna dovolilnica za lov ribojedih rib velja 20. Dovoljen je uplen ene øœuke (veœje od 70 cm) in enega smuœa (50 cm), za izposojo œolna pa se dogovorite z oskrbnikom Dinkom. Enodnevne ribolovne dovolilnice v revirju ujemi in spusti veljajo 15, dvodnevne 25, tridnevne pa 35. Z ribiøkim domom se lahko pohvalijo tudi bistriøki ribiœi, zdruæeni v vremski sekciji, ki øteje dve desetini ribiœev. Na voljo imajo veœ druæabnih prostorov.»za ribiøki dom v Vremski dolini in vse ostalo, kar sodi k njemu, zgledno skrbita Ivanka Cerkvenik in Joæe Franetiœ,«me je Miran Koæman, predsednik RD Bistrica, øe posebej opozoril. Pogled na zastrašujoče nizek vodostaj na Moli, kjer je resno ogrožena letošnja drst rib. Zgledno urejen ribiški dom in njegova okolica ob Moli sta zgolj zasluga bistriških ribičev in Dinka Skrta. Vedno številnejše jate kormoranov Tudi bistriøki ribiœi se æe desetletje in veœ sooœajo z vedno øtevilnejøimi jatami kormoranov. Na»obisku«v bistriøkih vodah je zdaj veœ jat kormoranov, vsaka pa øteje dvanajst in veœ poæreøneæev. Tako kot povsod pri nas se jim v vedno v veœjem øtevilu pridruæujejo øe sive œaplje, ki temeljito redœijo æe tako osiromaøene potoke. Klivnik vabi na prvoaprilski ribolov RD Bistrica iz Ilirske Bistrice tudi letos prijazno vabi ribiœe na zaœetek letoønje ribolovne sezone na breæine akumulacije Klivnik, in sicer toœno v petek, 1. aprila letos, na tradicionalni prvoaprilski ribolov v tekmovanju za najteæjo ulovljeno postrv. Zbor vseh sodelujoœih prvoaprilskih ribiœev bo ob 7. uri ob Klivniku, zakljuœek pa ob 13. uri s podelitvijo nagrad in priznanj najboljøim prvoaprilskim ribiœem. Veœ informacij je na voljo pri gospodarju RD Bistrica Denisu Iskri, tudi na gsm , pa tudi pri tajniku Iztoku Grlju, gsm RIBIČ 3/2011

19 Ribogojnica ob Bistrici Če so se nekateri domaœini lotevali krivolova rakov v Reki æe pred pol stoletja in veœ, sta bila v Bistrici ribolov in øe bolj krivolov vseskozi kar dobro nadzorovana tudi v letih pred drugo svetovno vojno. Rake so namreœ lahko lovili le nekateri, in øe to le na veliki petek, dva dni pred veliko noœjo, ribolov pa je bil strogo prepovedan. V nekaterih starejøih zapisih je mogoœe prebrati, da so bili v Reki med najbolj aktivnimi pri lovu na rake domaœini iz vasi Topolc. Morda se jih je prav zato prijelo ime Rakarji, ki je bilo vrsto desetletij razpoznavno ime za Topolœane, domaœa cerkev sv. Øtefana pa kraj za prejemanje odpustkov. Ribogojnica ob Bistrici je zaœela z delom pred øestimi desetletji, po nekaterih verodostojnih podatkih pa æe prej. V njej so se bistriøki ribiœi lotevali vzreje soøkih in potoœnih postrvi ter njunih kriæancev. Æe okoli leta 1965 so po zapisanih spominih naøega znanega ribogojca Danijela Besednjaka prviœ poskusili z vzrejo mladic soøkih postrvi, kajti vse do takrat so v potoke vlagali zarod z meøiœkom. Zdaj ima ribogojnico ob Bistrici v najemu znani ribogojec Janez Vidmar s Pøate, bistriøki ribiœi pa so si zase obdræali le enega izmed vzrejnih bazenov, v katerem naœrtujejo ponovno oæivitev lastne vzreje soøkih postrvi. Šest ali sedem vzrejnih bazenov so bistriški ribiči dali na voljo ribogojcu Janezu Vidmarju, enega pa so obdržali zase. V njem načrtujejo ponovno oživitev vzreje soških postrvi. Ribogojec Janez Vidmar izpraznjene bazene vedno napolni z zarodom šarenk iz domače vzreje. Skupaj z oskrbnikom ribogojnice pa se trudita in priredita okoli 8 ton šarenk za prodajo na trgu. Cene dnevnih ribolovnih dovolilnic Za nakup dnevne ribolovne dovolilnice za lov salmonidov v Reki je treba odøteti 20, za ciprinide 15, na Klivniku, za lov smuœa 20, za lov smuœa ali øœuke na Moli 20, za lov ciprinidov 15, v revirju ujemi in spusti pa velja dnevna ribolovna dovolilnica 15, dvodnevna 25 in tridnevna 35. Prodajna mesta ribolovnih dovolilnic: Ribiøki dom Mola Soze, Koptex trgovina Lovec, Petrol bife in Kamnoseøtvo Bess, vsi v Ilirski Bistrici, Gostilna Pri Otlerju in Trgovina Rak v Vremski dolini, Mini bar v Kopru. Veœ informacij je na voljo pri Dinku Skrtu, gsm , in pri gospodarju RD Bistrica Denisu Iskri, gsm Kam na počitek in dobro hrano Bistriøki ribiœi priporoœajo: Gostilno Økorpijon na Reœici, Kmeœki turizem Bubec v Brcah, Zemonsko vago v v Dol. Zemonu, Danilo grill v Ilirski Bistrici. Morda še niste vedeli ali pa ste že pozabili da je bil po letu 1970 v reki Reki uniœen ves ribji æivelj vse od Ilirske Bistrice dolvodno do Økocjanskih jam, da je prav takrat v Reki morila tudi raœja kuga, da je minilo æe kar nekaj desetletij, odkar je RD Soœa zaœela kupovati mladice potoœnih postrvi v Ilirski Bistrici, da je takratni ribogojec Rudi Zloselj æe nekaj let prej zaœel z vzrejo mladic soøkih postrvi in da so tam okoli leta 1965 v ZRD Primorske prviœ zaœeli s poskusno vzrejo soøkih postrvi, da je koprska RD zaupala bistriøkim ribiœem v upravljanje ribogojnico v Riæani, da se je to zgodilo natanœno 20. oktobra leta 1970, da je bistriøka ribiøka druæina z njo upravljala neprekinjeno devet let, da so bistriøki ribiœi 25. januarja 1969 svojo RD preimenovali v RD Bistrica, da je bil leta 1952 uradno zaznamovan prvi mnoæiœni pogin rib pod nekdanjo tovarno Lesonit, da si takrat øe nihœe ni belil glave z ekoloøkimi teæavami, da so se teæave in pomori nadaljevali, dokler ni bila Reka obsojena na smrt, da za neurji vedno posije sonce in da je zgovoren dokaz za to zdajønja Reka, reka upanja! Za zdajønje in prihodnje rodove! 3/2011 RIBIČ 55

20 REPORTAŽE Na postrvi pod vulkani tam spodaj Le malo nas je streslo, ko se je naše letalo mehko dotaknilo letališke steze. Na enem svojih prvih poletov je povsem novo največje potniško letalo na svetu Airbus A , družbe Emirati, pripeljalo pet stotnij potnikov na letališče v Aucklandu na Novi Zelandiji. Utrujeni in mačkasti potniki nekateri so bili tako kot mi vsega skupaj že 23 ur v zraku in še nekaj ur na vmesnih postankih so se disciplinirano postavili v vrsto pri kontroli potnih listov. a dopust, na ribolov,nodgovorim na vpraøanje po namenu obiska policistu na mejni kontroli.»good fishing,«odgovori z namehom, udari æig v potni list in spet sem v vrsti. Tokrat najdaljøi. Biosecurity bioloøko varovanje je najpomembnejøi œlen v ohranjanju te zelene oaze na koncu sveta (down under tam spodaj) pred økodljivimi vplivi civilizacije. In ker s sabo tovorim riziœno robo, kamor spadajo umetne muhe in sploh namen obiska ribolov, je kontrola temeljita. Ko pridem na vrsto za pregled, æelijo videti ribolovno opremo. Hlaœne økornje, podmetalko in œevlje. Najbolj jih zanimajo œevlji. Podplat iz filca je prepovedan zaradi moænosti prenosa kuænih klic, øe posebno prenosa zajedavske alge didymo, ki je na Juænem otoku uniœila æe precej vodá. Hlaœe so nove, podplat je gumijast, podmetalke nimam. In æe sem skozi. Podobno je tudi z drugimi tremi œlani ekipe. Joæe je poskrbel za vso organizacijo in tudi prevzel vlogo øoferja. Vso kramo zbaøemo v najeto toyoto in po petih urah voænje, ravno ko pade prvi mrak, smo na cilju. V mestecu Turangi se namestimo v depandansah motela, luœaj od reke Tongariro. Lahko bi æe takoj øli lovit, saj je ribolov dovoljen do polnoœi. Ampak za to bo øe veliko œasa. Veœerja in kozarec vina ter odreøilni spanec. Reka Tongariro Naslednje jutro me æe zgodaj zbudijo sonce, glasno govorjenje in smeh. Imam kaj videti. Gost iz sosednje depandanse, kaj drugega kot ribiœ, in to øe s Koroøke, se je z ribolova prismejal z ujetim samcem potoœnice. Dobre øtiri kilograme je pokazala tehtnica. Kot smo spoznali pozneje, je ulov takøne potoœne postrvi v Tongariru registriran praviloma kar vsak dan. Zadnji februarski dnevi so tu dolgi in vroœi, saj je na juæni polobli øe visoko poletje. Najbolje je biti za vodo in v senci. A moramo najprej na oglede. Tongariro je lahko dostopen, saj ob njem teœe glavna cesta. Reka je velika kot Sava pri Ljubljani, bistra in zelena. V tolmunih se meter ali dva pod gladino preganjajo ribe tja do pol metra dolæine. Velike sence na pesku na dnu reke pa dajo vedeti, da so tu tudi mnogo veœje ribe in da z njimi ne bo øale. Sredi popoldneva smo konœno na ribolovu. Vsak tolmun na reki ima svoje ime. Zaœnemo v Stag poolu. V sonœnem dnevu brez oblakov zaœnemo loviti z liœinkami. Aleøu æe kar prva postrv odnese muho, Mileni velika in moœna po nekaj minutah uide. Joæe, ki mu to ni prvi ribolov na Tonga- 56 RIBIČ 3/2011

21 riru, se je za ribami izgubil nekam navzgor ob reki. Sicer imam sama tudi prijeme, a ribe ne uspem obdræati. Ob sonœnem zahodu na ajdovko zapnem eno za drugo dve øarenki. Moœni, srebrni ribi se srœno borita, a tokrat je sreœa na moji strani. Kakøen kilogram teæki ribi z lahkim srcem vrnem mokremu elementu. Vse ribe v vodah Nove Zelandije so divje ribe. Nobenih poribljavanj ni. Ribogojnice so prepovedane. Postrvi (potoœne in øarenke) so vloæili ob koncu 19. stoletja in od tedaj naprej se populacije vzdræujejo same na Severnem in Juænem otoku. Jezero Taupo je s povrøino 616 km² njihovo najveœje jezero in ogromna zakladnica rib, ki imajo v njem toliko hrane, da rastejo mnogo hitreje kot sicer. V treh letih postrvi zrastejo do 50 cm, a tudi veœ. Glavna sezona ribolova za Kiwi (tako sami sebe imenujejo Novozelandci) ribiœe je avgust. To je œas njihove zime, a hkrati tudi œas, ko iz jezera krenejo v reke na drst velike srebrne øarenke jeklenoglavke. Takrat kljub mrazu ob Tongariru in nekaterih drugih pritokih jezera po sto in veœ ribiœev hkrati poskuøa pretentati potujoœe ribe. Ni œudno, saj ujamejo øarenke tja do pet, øest ali celo sedem kilogramov teæe. Poleti, zlasti ko mine œas dopustov, domaœih ribiœev tako rekoœ ni za vodo. Le tujci, tako kot zdaj mi, uæivajo v samoti in dobrem ribolovu. V prvem mraku so kolobarji na gladini vse pogostejøi. Postrvi pobirajo suhe muhe in verjetno tudi levinke. Menjavam muhe, a prijema ni. Milena nad mano utruja veliko ribo. Zapela jo je na vleœenega cimetaøa. Spet ima smolo izgubi jo v dolgotrajnem boju. Naokoli pride Aleø. Imel je dober ribolov. Ujel je kakøen ducat postrvi tja do dveh kilogramov. Pravi, da ima ribolova dovolj za danes. A ga cmokanje rib premaga. Ponovno ima muharico v roki. Œeprav najveœ lovi z liœinko, je tokrat suha muha tista, ki daje uspeh. Na drobno puhovko Jožetovo muho je pobrala prekrasna potočnica. Čudovita, srebrna šarenka je pristala v Aleševih rokah. Še nekaj posnetkov in odplavala je nazaj v globino. Z drhtečimi rokami sem objela mojo doslej največjo potočno postrv ujame tri, okoli 45 cm velike postrvi. Veœerja je sicer pozna, a je ob njej toliko bolj veselo. Po veœerji z Mileno in Joæetom obujamo in analiziramo doæivetja dne, Aleø pa skoœi v hlaœne økornje in»hajd«za vodo.»za pol urc e na noœni ribolov kar pod most na Tongariro,«pravi. In res je nazaj prej kot v eni uri. Ena postrv mu je utrgala potezanko, dve polmetrski je spustil. Tak ribolov pred noœnim poœitkom je nato s precejønjih uspehom»prakticiral«vse dni, œe le nismo bili predaleœ od baze. Najveœ smo lovili na Tongariru. V spodnjem delu reke, kjer je dostop zelo teæak, smo videvali najveœje postrvi. Nedosegljive, nekaj kilogramov teæke potoœne postrvi so lebdele med vejevjem potopljenega drevja ali pod vrtinœastimi tokovi na dnu nekaj metrov globokih tolmunov. Jezero Taupo je naravni rezervoar postrvi, ki v pritoke poleti zahajajo zaradi hladne vode, pozneje pa na drst. Samci potoœnic, po navadi tisti najveœji, se prvi æe ob koncu februarja odpravijo na pot proti drstiøœem. Ko smo se æe kar dobro seznanili s srednjim delom Tongarira, nas je tretji dan popoldne Joæe odpeljal na velike postrvi. V øali je dejal, da pod vulkani zrastejo izjemno velike ribe. Odpeljali smo se v smeri narodnega parka Tongariro in se ustavili na bregu poœasi tekoœe reke, ki povezuje dve jezeri. Povsem me je spominjala na reko Gacko v Liki. In res, medtem ko so naøe muhe øvigale po zraku, smo gledali belo paro, ki se je dvigala iz nedrij in krone 1967 m visokega Mt. Tongarira, øe vedno æivega vulkana. Bregova reke sta bila bujno zarasla s subtropsko vegetacijo, ki nam je povzroœala kar nekaj preglavic pri metanju muhe. Iz dna kristalno œiste vode so rasli otoki vodnega rastlinja. Vodno zrcalo, ki ga je kodral le lahen vetriœ, je od œasa do œasa vzburkal krog postrvi, ki je pobrala kakøno æuæelko. Da je voda æiva, so pokazali tudi obœasni pljuski ob skoku veœjih postrvi iz vode. Zrak je bil poln petja cikad. Njihovi glasovi spominjajo na oglaøanje økræatov, ki so njim sorodne æuæelke. V poletnem œasu so cikade pogosto na jedilniku postrvi, njihovi posnetki pa uspeøna vaba. Navezali smo veœje posnetke liœink in poœasi preœesavali vodo. V prvem mraku smo imeli prijeme. Kdo drug kot Aleø je prvi zapel veliko ribo. Na 3/2011 RIBIČ 57

22 REPORTAŽE IZ PRAKSE Mešalnik za krmo Priprava krme za privabljanje rib je postopek, ki terja veliko truda in natančnosti. Samo v primeru, če so surovine za izdelavo krme dobro premešane, krma pravilno navlažena in presejana, bo v vodi tudi»delovala«in privabila ribe na mesto, kjer ribarimo. Muharsko tihožitje sreœo je tokrat Joæe v prtljaænik vrgel tudi podmetalko, izposojeno v motelu. In priøla nam je zelo prav. Kakønih deset minut je trajalo, da je Aleø postrv le toliko utrudil, da jo je Joæe zajel v mreæo. Krasna, srebrna øarenka je pristala v Aleøevih rokah. Nekajkrat je zasvetila bliskavica in æe se je postrv vrnila v globino temne vode. Tudi sama sem imela prijem, a trnek je zasekal v prazno. Metala sem œim dlje tja v neznano proti nasprotnemu bregu in nato pozorno prst za prstom vlekla liœinko k sebi. Tema je æe bila, ko sem zaœutila kratek zastoj vrvice. Na kratko sem dvignila palico in na drugi strani zaœutila æiv odpor. Sledil je poteg in nekaj metrov vrvice v dveh, treh sekundah je izginil v temo. Sredi vode, kakønih pet metrov od smeri moje vrvice, je velika riba skoœila v zrak in øe enkrat. Øele tedaj sem spoznala, da je to riba na mojem trnku. Ob meni so se zbrali vsi trije prijatelji. Od œasa do œasa sem sliøala kakøen nasvet. A prepriœana sem bila vase, da bom to veliko postrv ujela in takøen je tudi epilog. Z drhteœimi rokami sem objela mojo doslej najveœjo potoœno postrv. Fotoparat je nekajkrat»økljocnil«in nato se jo neæno poloæila v vodo. Za kratek œas sem ji pomagala vzdræevati ravnoteæje in nato se je velika postrv izvila iz rok ter se s poœasnimi gibi skrila v temno globino. Øe nekaj popoldnevov in zlasti veœerov smo prebili ob tisti vodi. Vsi smo ujeli po nekaj velikih potoœnic in vmes tudi nekaj øe veœjih øarenk. Postrvi, manjøe od pol metra, sploh nismo ujeli. Ugotovili smo, da je ribolov najuspeønejøi v œasu od sonœnega zahoda in nato øe kakøno uro v temo. Potem se je øtevilo prijemov zelo zmanjøalo. Tako smo po navadi æe ob desetih zveœer odnehali. Ravno øe pravi œas, da je imel Aleø øe œas»za pol ur ce ribolova«pod mostom na Tongariru. In ni ga bilo veœera, da ne bi ujel vsaj repa. V dvanajstih dneh smo lovili øe na nekaj pritokih jezera Taupo. Lovnih je vsaj petnajst rek. Vreme nam je ølo na roko, ribe tudi. Seveda smo jih tudi jedli. Gostom motela je na voljo prekajevalnica rib, ki jo je Joæe dodobra izkoristil. Nauæili smo se sonca, napolnili duøe z ribolovnimi uæitki ter se z æeljo, da bi se kmalu spet vrnili v ta muharski raj, poslovili od gostoljubne deæele. Pot nazaj je bila navidezno krajøa, saj smo se vraœali z 12- urno œasovno rezervo. Lepo je biti ribiœ v tej prijazni deæeli. A ko se je pot obrnila proti domu, smo se æe v avtomobilu dogovarjali, na katere domaœe reke bomo øli lovit naslednji vikend. Bojana Ivanœiœ Za osveæitev spomina najprej v øtirih slikah spoznajmo klasiœen postopek izdelave krme. V velikem vedru najprej skrbno zmeøamo glavne surovine (1), zmes skrbno navlaæimo (2), navlaæeno krmo z rokami skrbno premeøamo (3) in na koncu presejemo (4). Krma je tako pripravljena za izdelavo kep. V navodilih za pripravo krme pogosto piøe: krmo meøajte zelo energiœno in pri tem uporabljajte ne samo dlani, ampak tudi podlakti! V novejøem œasu boljøi ribiœi, zlasti tekmovalci, krme ne meøajo veœ roœno, ampak uporabljajo primeren meøalnik. Slednji je primeren zlasti, œe je treba ob vodi zmeøati veœje koliœine krme. To se pogosto dogaja na veœjih tekmovanjih, ko je treba pripraviti krmo za vse tekmovalce ene ekipe. Tudi, œe je treba v krmo naknadno dodati pesek, zemljo ali lepljive dodatke, je z meøanjem z rokami praktiœno nemogoœe dobiti homogeno zmes. Z meøalnikom pa to opravimo preprosto in brez teæav. Znani francoski tekmovalec Olivier Wimmer trdi, da je postal meøalnik za krmo njegov nepogreøljiv pripomoœek. V reviji La Peche et les Poissons je opisal njegovo uporabo. Seznanimo se z delovanjem meøalnika za krmo tudi mi. Kakøen naj bo meøalnik za krmo? Meøalni koø mora biti vsekakor iz nerjavnega materiala (inoksa), da ne bi zaœel rjaveti. Os meøala ne sme biti predolga, da ne nastanejo preveliki tresljaji. V osnovi sta v uporabi dve vrsti meøalnih koøev, ki sta kopiji meøalnika za barve in gospodinjskega meøalnika. Prvi meøalni koø, ki je na 58 RIBIČ 3/2011

23 Slika 5: Mešalnik z vijačnico Slike 1 4: Postopek priprave krme sliki 5, je opremljen z vijaœnico, drugi, na sliki 6, pa je podoben kuhinjskemu stepalniku. Ker pri vodi ali na terenu pogosto ni elektrike, mora meøalnik delovati na baterije. Zato elektromotor meøalnika z moœjo okrog 18 W poganjajo litijeve baterije, kajti druge (na primer nikelj-kadmijeve) se prehitro izpraznijo. Priporoœljivo je tudi, da naenkrat meøamo najveœ 5 do 6 litrov krme. Na tak naœin obvarujemo motor meøalnika pred preobremenitvijo. Slika 7 kaæe, kako Olivier Wimmer meøa krmo. Zanj je to maœji kaøelj! Na sliki 8 previdno vlaæi krmo pred meøanjem. Na træiøœu so trenutno trije modeli meøalnikov za krmo, katerih cena je od 200 do 450. Njihove znaœilnosti najdete v razpredelnici: Pripravil: mag. Andrej Janc Slika 6: Mešalnik s stepalnikom Trgovska znamka Novipro Bosch Dewalt Model 14,4V 2,2 Ah GSR 18 VE-2LI DC 925 Moœ 14,4 W 18 W 18W Baterija 2,2 Ah 2,6 Ah 2,2 Ah Cena Slika 7: Olivier meša krmo. Slika 8: Olivier previdno vlaži krmo z vodo. 3/2011 RIBIČ 59

24 EN DAN Z RIBIČI Sulci so se potuhnili Tradicionalnega, po vrsti petega skupinskega lova na sulca v zgornjem delu Savinje ali natanœneje tam, kjer s Savinjo upravlja RD Ljubno, se je udeleæila veœ kot dve desetini velika œeta sulœarjev. Prav vsi so si, tako kot je med ribiœi navada, obetali dober prijem, œeprav jim narava tisti dan ni bila najbolj naklonjena. Vrh Raduhe je bil sicer zasneæen, vendar ovit z gosto meglo, iz nizkih deæevnih oblakov, ki so polzeli po Logarski dolini in menjavali smeri, je prøelo, Savinja pa je bila kristalno œista in temperatura zraka je bila ob svitu druge januarske sobote æe veœ kot 10 C. Proti poldnevu se je dvignila øe za nekaj stopinj. Tudi napoved Herschlovega vremenskega kljuœa, ki ga v Ribiœu æe kar nekaj let redno objavljamo, je obetala slab ulov. V slednjega nihœe med ribiœi ni kaj posebej verjel. Zakaj pa bi, saj je vse zbrane na tradicionalni sulœelov na Savinjo povabil predsednik RD Ljubno Janez Podkriænik - Matic predvsem zato, da bi dan preæiveli v veseli ribiøki druæbi in velikih priœakovanjih dobrih prijemov in ulovov. Predsednik RD Ljubno Janez Podkrižnik - Matic z doslej največjim ulovljenim sulcem na ljubenskem revirju Savinje, ki ga je ujel prav na letošnji novoletni dan ob 17. uri. S tradicionalnim zajtrkom okusno obaro je vse zbrane prijetno presenetil nekdanji dolgoletni predsednik RD Ptuj Stane Æitnik, øe prej pa sta si dve ali tri laœne jate kormoranov zaæelele, tako kot vsako jutro, v neposredni bliæini ribiøkega doma napolniti svoje nenasitne æelodce. Matiœevo plaøilo jih je sicer odvrnilo, zato pa so si svoj vsakdanji in obilni jutranji obrok privoøœili na drugem, mirnejøem koncu Savinje. Kdo izmed povabljenih gostov, ki so priøli iz Ptuja, Celja, Øempetra v Savinjski dolini in Velenja, ki so se jim pridruæili tudi domaœi ribiœi, bo lovil v Erjavœevi lavi, kdo na Kolenœevem, Mrœnikovem in Mlinarjevem jezu, kdo v ribniku in kdo pri Jermanovi brvi, je øe med zajtrkom v imenu øtevilne ekipe domaœih organizatorjev natanœno doloœil Matic. In kot se za vestnega in skrbnega predsednika spodobi, je k vsaki skupini sulœarjev doloœil tudi spremljevalce iz domaœih ljubenskih vrst ribiœev, predvsem zaradi varnosti v dokaj hitri Savinji. Po obveznih organizatorjevih navodilih je bilo zbiraliøœe domala v trenutku prazno. Vsak si je na 60 RIBIČ 3/2011 doloœeno mesto pomagal po svoje, za odhod na bolj oddaljena ribolovna mesta pa je zgledno poskrbel nadvse prizadevni domaœi ribiœ Franc Voduøek z udobnimi prevozi. Največji sulci doslej Med vsemi povabljenimi in domaœimi ribiœi je veœina æe vedela, da je Matic prav na letoønji novoletni dan v tretjem revirju, tik pod Ljubnim, uspel prelisiœiti doslej najveœjega ujetega sulca v Savinji. Neprevidnemu sulcu so namerili kar 106 cm, tehtnica pa se je ustavila pri 13 kg. Z 98 cm velikim in 10,70 kg teækim sulcem, ujetim leta 2008, se lahko pohvali Dejan Hanæekoviœ, pa tudi Matic s 96 cm in Boris Voduøek s centimeter manjøim, oba pa sta tehtala natanœno 8,50 kg. Trije sulci v enem dnevu Pisalo se je leto 2007 predsednik Matic ima vse skrbno zabeleæeno v posebnem zvezku ko so trije domaœi ribiœi na Mrœnikovem jezu in v Erjavœevi lavi v enem dnevu ujeli kar tri sulce. Æe ob 8. uri zjutraj je to uspelo Maticu, ob 13. uri njegovemu sinu Mateju in ob 17. uri Pri Mlinarjevem jezu v Okonini sta preizkušala ribiško srečo Jože Pintarič in Drago Vrečar. Lani štirje, letos pa še deset več L jubenski ribiœi so sulce prviœ vloæili v ribnik leta 2003 v neposredni bliæini ribiøkega doma. V njem je bilo prostora za 25 sulcev, veœjih od 50 cm. Toda æe po dveh letih se jim je med drstjo uspelo izmuzniti iz ribnika in si poiskati svoj prostor v 2. revirju Savinje med Ljubnim in Luœami. Zdaj so ti sulci stari nekako od osem do deset let. V Savinjo so v zadnjih petih letih ljubenski ribiœi vloæili øe okoli 300 dveletnih sulcev, lani marca pa øe 65 markiranih, velikih okoli pol metra. Doslej je bilo markiranih sulcev, je povedal Matic, ujetih kar 15, vsi pa so merili æe 62 cm in veœ. V minuli sulœarski sezoni so bili do zaœetka letoønjega januarja ujeti trije sulci, velikosti od 80 do 90 cm, eden celo veœji od metra, in kar 12 sulcev od 70 do 80 cm. Vsi sulci so bili po merjenju vrnjeni v Savinjo, le predsednikov, 106 cm velik sulec œaka pri priznanem preparatorju v Letuøu. Kmalu œe æe ni bo na ogled v ljubenskem ribiøkem domu Na Peœeh. V lanski sulœarski sezoni so ribiœi uplenili øtiri sulce, velike od 80 do 85 cm. Uplena so se veselili trije domaœi ribiœi in Sandi Pergar iz øempetrske RD. Sicer pa je bilo, po natanœnih podatkih predsednika Matica, od leta 2005 pa vse do sredine letoønjega januarja uplenjenih skupno 14 sulcev, velikih od 80 do 106 cm.

25 Marko Hrovat je bil še najbližje uspehu. Žal je tudi njemu ribiška sreča obrnila hrbet. Tudi Janez Podkrižnik mlajši si je od skupinskega sulčelova veliko obetal. Žal pa se je moral zadovoljiti le z nekaj neuspelimi prijemi previdnih sulcev. Franc Vodušek, član RD Ljubno, se je tokrat odrekel ribiški palici in sulcem in je v zadovoljstvo številnih ribičev raje spretno krmaril s kombijem ob Savinji in spremljal goste. Peter Solar in dr. Miroslav Žaberl s sulci nista imela ravno sreče, veliko več pa pri šarenkah. Za varnost ribičev v Faroški lavi sta dobro poskrbela domača ribiča Marjan Robnik in Rajko Orač. Že pred nekaj leti je iz tega ribnika ob ribiškem domu Na Pečeh ušlo na prostost nekaj deset sulcev. Nekaj jih je v ribniku še ostalo, vendar se Ivanu Kumerju, gospodarju RD Velenje, niso»dali pretentati«. Zvonko Petek, predsednik RD Ptuj, si je na začetku ribolova zaželel ujeti vsaj tolikšnega sulca, kot nazorno kaže z rokama. Na koncu je bil tudi brez prijema nadvse zadovoljen. Francu Voduøku. Sulci so merili od 81 do 93 cm. Trije sulci v treh dneh Niœ posebnega, bi dejali, da so ribiœi v treh dneh v Savinji ujeli tri sulce. Zagotovo pa je bolj nenavadno, da V najbolj elegantni sulčarski opremi se je v Ljubnem predstavil ptujski ribič Slavko Turnšek, kar pa sulcev ni vznemirilo. so vse tri v treh zaporednih dneh ujeli na enem mestu, in sicer na Mrœnikovem jezu. Osmega novembra leta 2008 je Boris Voduøek potegnil na suho 95 cm velikega sulca, dan za tem Matic øe centimeter daljøega, 10. novembra pa Dejan Hanæekoviœ le 2 cm krajøega od metra. Tudi Jože Šumah, predsednik velenjskih ribičev, si je na sulčelovu v Savinji nadejal večji uspeh, kot le»prijem«nekaj vej in štorov. Pa prihodnjič več sreče Kot je menda æe v navadi, se na takih ali podobnih skupnih sulœelovih kaj rado primeri, da se veliko ribiœev»pohvali«z brezuspeønimi prijemi, strganimi vrvicami, zgubljenimi vabami, s økornji, polnimi vode Tudi tokrat na Savinji ni bilo niœ drugaœe. Le Marku Hrovatu, znanemu in uspeønemu ribogojcu iz Æalca, je sredi dopoldneva uspelo prelisiœiti nekaj veœ kot 60 cm velikega sulca, ki pa se mu je v brzici v Erjavœevi lavi, tik pred njegovimi økornji, spretno izmuznil. Bolj kot sulci, katerim so bile ponujene vabe namenjene, so se za njimi poganjale øarenke. Peter Solar, predsednik ZRD Celje, se je pohvalil kar s tremi. Najveœja med njimi je merila 65 cm. Kljub vsemu bo slehernemu med domaœimi ribiœi in gosti druga letoønja januarska sobota øe dolgo ostala v lepem spominu, œeprav jih ni obdarila s sulci. Zato pa je bilo druæenje nadvse prijetno, prijateljsko, kar je bil tudi poglavitni namen gostitelja Matica in njegovih sodelavcev. Med sulœarji na Savinji sem preæivel dan v prijetni ribiøki druæbi, fotografiral in napisal: Tone Urbas. 3/2011 RIBIČ 61

26 MUHARSKI KOTIČEK Vzpenjač z zankastimi krili Življenjski cikel enodnevnic Ephemeroptera je sestavljen iz øestih faz: jajœece, liœinka, vzpenjaœ, levinka, prelka in upehanka. Za muharje so razen jajœeca pomembne vse preostale faze. Izraz vzpenjaœ (angl. emerger) je razmeroma nov; pojavil se je pred kakimi tridesetimi leti, zdaj pa je med muharji øiroko razøirjen. Pogosto ga uporabljamo, in to ne brez razloga, saj je vzpenjaœ najbolj ranljiva faza preobrazbe æuæelke in so tudi njegovi posnetki zaradi lovne uspeønosti vredni vsega spoøtovanja. Liœinke enodnevnic pod vodo preæivijo razliœna œasovna obdobja od nekaj mesecev do dveh let. Ob koncu njihovega razvoja pod vodo se podajo na pot proti kopnemu. Ko pridejo do vodne gladine, zrele liœinke zvite»visijo«na njej, dokler se njihov eksoskelet ne odpre v zgornjem delu oprsja. Novo rojena muha zleze iz njega na vodno gladino, kjer si osuøi krilca in poleti kot levinka. Pozneje se øe enkrat prelevi tokrat v prelko, se spari, odloæi jajœeca in konœa na vodni gladini kot upehanka. Faza vzpenjaœa traja od ne- Enodnevnica v zadnji fazi vzpenjača na vodni gladini. To je prehodni stadij, ko zrela ličinka zleze iz srajčke na površino in bo vzletela, ko bo razprla in pripravila krila za let. Na fotografiji je Ephemerella ignita, znamenita BWO modrokrila zelenja, ki se na vodi pojavlja od aprila naprej. Od konca februarja in v marcu lahko pričakujete prvenko Baetis rhodani (angl. Large Dark Olive). Njen posnetek vežemo na trnke velikosti #12 v olivni barvi. kaj sekund do nekaj minut. To je najbolj obœutljiv del razvojnega cikla, ko so muhe nezaøœitene in nebogljene ter zato lahko dostopne za ribe. Le-te to dobro vedo najbræ je ta pojav skozi evolucijo postal del genskega zapisa v njihovih moæganih zato se ne obotavljajo pobirati z bogato pogrnjene mize. Za uspeøno posnemanje vzpenjaœa je pomembno: prava velikost trnka, barva in oblika posnetka, pa tudi njegovo obnaøanje na vodi. Vselej so uspeønejøi posnetki, vezani z mehkimi dlaœicami, ki se v vodi gibljejo, dajejo posnetku æivljenje in ribo mamijo k prijemu. Idealna izbira materialov za izdelavo vzpenjaœa sta zajœja dlaka za telo in CDC za krilca. O zajœji dlaki in njenih prednostih kot materialu za vezanje umetnih muh Fotografija na desni je makroposnetek CDC mik. Izjemno plovnost in s tem sposobnost noøenja teæe trnka na vodni gladini doloœajo trije temeljni dejavniki: gostota (razmerje med maso in prostornino), struktura in namaøœenost. Se øe spominjate vpraøanja za otroke: Kaj je teæje: kilogram æeleza ali kilogram perja? Teæa (masa) je enaka, pri œemer kilogram CDC-perja zavzema skoraj pol kubiœnega metra prostora, kilogram æeleza pa le 0,128 dm 3 Makrofotografija CDC-mika: Struktura CDC-peresa je taka, da ima sleherna mika s strani na desetine drobnih dlaœic, ki poveœujejo stiœno povrøino z vodo. Povrøinska napetost predstavlja odnos med trdim telesom v naøem primeru nezamenljivim CDC-peresom in tekoœino, katere povrøina se obnaøa kot raztegnjena elastiœna opna, ki se upira preboju. Zaradi povrøinske napetosti kapljice rose na travi ohranjajo obliko krogle, vodni drsalci pa se gibljejo po vodni gladini, ne da bi jo pri tem prebili. Med drobne dlaœice CDC-peresa se ujamejo tudi zraœni mehurœki, ki øe dodatno pripomorejo k plovnosti. Naravna maøœoba, s katero je obloæeno CDC-pero, prepreœuje, da bi se le-to namoœilo, kar je prav tako prispevek k odliœni plovnosti. Vsi naøteti dejavniki skupaj omogoœajo muhi, da se znova dvigne na gladino, œe iz takega ali drugaœnega razloga potone. 62 RIBIČ 3/2011

27 Faza 1 Faza 2 Faza 3 Faza 4 Faza 5 Faza 6 Faza 7 Faza 8 Faza 9 Faza 10 Faza 11 Faza 12 Uporabljeni materiali: trnek: tanek, zavit (loœnik), #12 18 (TMC 2487), vezna nit: svetlo olivna 12/0, rep: mike jerebice, telo: rumeno obarvano kosmiœje iz zajœje dlake, porebrano z bakreno æico ø 0,12 mm ali z ovalno lameto, krila: CDC-peresa, vezana v obliki zanke, oprsje: zajœja dlaka, pomeøana z lesketajoœimi se vlakni (npr. ice dubbing ipd.). Izdelava: Faza 1: Trnek vpnite v primeæ tako, da bo uøesce nagnjeno nekoliko navzdol. Tako boste imeli veœ prostora za delo na telescu. Priveæite vezno nit in 4 do 6 rumeno obarvane fibre peresa jerebice kot repek. Prsno pero jerebice je sivo, œe pa ga barvamo z rumeno, dobimo svetlo olivno barvo. Faza 2: Odreæite viøek fiber in priveæite bakreno æico oz. lameto. Teæa æice je zanemarljiva, bo pa pomagala, da bo muha v vodi zavzela pravilen poloæaj, to je zadnji del telesa pod gladino, krila pa nad njo. Faza 3: Vezno nit namaæite z voskom in nanjo nanesite manjøo koliœino zajœje dlake. Faza 4: S kosmiœjem ovijte 2/3 trnka in telo porebrajte v nasprotni smeri. Faza 5: Izbor CDC-peres za zankasta krila (angl. loop wing). Najboljøe pero je na levi strani fotografije; ima dolge mike in tanek tulec, ki se dobro zvija. Srednje pero ima dolge mike, tulec pa je predebel, saj je lomljiv, del proti njegovemu korenu pa ima preveœ puhastih mik, ki se rade trgajo. Pero na desni strani je dolgo, ima pa premalo mik, ki so poleg tega øe tanke in muhe ne bi obdræale na povrøini. Faza 6: Z vezno nitjo priveæite dve peresi bliæje korenu in ne zategujte preveœ. Faza 7: Peresi potegnite skoraj do konic in øele takrat zategnite vezno nit. Faza 8: S pomoœjo sukaœa (dubbing twister) naredite z vezno nitjo zanko, med niti poloæite manjøo koliœino dlaœic in jih posukajte. Faza 9: Med niti uvite vpredene dlake bodo øtrlele ven in bodo le steæka izpadle. Tako bo muha pridobila na trajnosti. Faza 10: S tako pripravljenim kosmiœjem izdelajte oprsje. S pomoœjo øœetkice ali»jeæka«, ki na prenekaterem oblaœilu nadomeøœa gumbe, osvobodite izvlecite veœ dlak, ki bodo predstavljale noæice. Faza 11: CDC-peresi zapognite in priveæite tako, da bo nastala kroglasta oblika. Faza 12: Oblikujte skriti vozel glavico in jo polakirajte. sva pisala v prejønji øtevilki, v kombinaciji s CDC-peresom za krilca pa se samo øe poveœa uœinkovitost tega æe sicer izredno lovnega posnetka. Posnetek vzpenjaœa je muha, brez katere ne pojdite na ribolov zgodaj spomladi, pa tudi ne pozneje v sezoni. Vezana mora biti v razliœnih velikostih: spomladi na trnku #12 in 14, pozneje pa na #16 in 18. Lovno najuspeønejøe barve so svetlo krem olivna, srednje olivna, vsekakor pa jih prilagodite barvi muh, ki rojijo na doloœeni vodi ob doloœenem œasu. Barva kril levink je svetlo siva. Svetlo rumena, ki sva jo uporabila pri izdelavi posnetka, pa omogoœa boljøo vidljivost in poslediœno pra- voœasen odziv na prijem. Ukrivljen trnek (loœnik) omogoœa posnetku, da v vodi zavzame poloæaj naravne æuæelke, t. j., da visi na gladini s telesom navzdol. Za porebranje uporabljena æica bo prepreœevala prehitro izpadanje dlak. Posnetek vzpenjaœa majevke ponudite ribi kot obiœajno suhe muhe vodite jo pasivno, brez potezanja. Œe bo predloæek dober, se lipan ali postrv ne bosta mogla upreti, da ne bi z gladine pobrala øe enega vzpenjaœa vaøega Besedilo, fotografije in posnetki muh: Nadica in Igor Stancev danicamk@t-home.mk Prevedel: Igor Holy 3/2011 RIBIČ 63

28 NAREDI SAM Izdelava dvodelnega voblarja Ponovno se je oglasil naš ribiški prijatelj Adriano Álvarez iz Španije. Tokrat predstavlja izdelavo voblerja. S svojim delom si je nabral že kar nekaj izkušenj in predlaga postopek izdelave. Za izdelavo lahko uporabite balso, saj je delo z mehkim lesom preprostejøe in prijetnejøe. Vendar pa je æivljenjska doba voblerja iz takega lesa krajøa in je potrebna dodatna obdelava. Namen take obdelave je uœvrstiti les in omogoœiti dolgotrajnejøo uporabo. Druga moænost je uporaba trdega lesa, npr. javorolistega platanovca Platanus acerifolia. Najbolje je izbrati veje razliœnih debelin, z njih odstraniti lubje in jih pustiti, da se posuøijo. Tako prepreœimo cepljenje lesa. Tak trd les ima slabøo plovnost in prenese manjøo obteæitev, vendar pa je vobler iz takega lesa laæje metati in ima daljøo æivljenjsko dobo. Poleg tega se voblerji iz tega lesa gibljejo na poseben naœin, ki je zelo mamljiv za plenilke. Za delo s trdim lesom potrebujete drugaœno orodje kot za obdelavo mehkega lesa. Potrebujete majhen primeæ, v katerega boste vpeli kos lesa, ki ga boste obdelovali. Primeæa ne potrebujete, œe imate struænico ali brusilni stroj. Vendar pa je lepøe izdelati vobler povsem roœno, brez uporabe elektriœnega orodja, saj ima to poseben œar. Od orodja potrebujete tudi raøplo, majhno æago, roœni vrtalnik, polirni in brusni papir razliœnih granulacij ter klavirsko oz. nerjavno æico, debeline 0,5 do 1 mm. Iz nje izdelate osnovo, ki med seboj povezuje dele voblerja, oblikujete pa jo z moœnimi kleøœami z okroglimi konicami. Dvo- ali veœdelni voblerji so uœinkoviti, ko so plenilke»lene«ali pa je voda motna, saj gibljivi rep oddaja vibracije na veliko razdaljo. Plenilke jih zaznajo s poboœnico, ne da bi videle plen. Glede na to, da za izdelavo vab po navadi uporabljamo poœasi se suøeœe epoksi smole, polnila, emajle in lake, lahko hkrati izdelujete veœ vab. Priporoœam, da sami naredite svoje voblerje. Rezultati so presenetljivi in zaœutili boste posebno zadovoljst- vo, ko boste ujeli ribo z lastnim izdelkom. Izdelava 1. Odreæite kos veje ali drug kos lesa in nariøite obris ribe. (Slika 1) Izreæite boœni obris ribe (pogled s strani in naredite zarezo za upiralko (»ælico«). (Slika 2) Potem zariøite konœno obliko hrbta (pogled od zgoraj) in ga obreæite. (Slika 3) 2. Med obdelavo s polirno krpo ali grobim brusnim papirjem vrtite vobler, da bo od repa do sredine trupa dobil koniœno obliko (slika 4), ter potem øe drugo polovico do zareze za upiralko. (Slika 5) 3. Z majhno æagico pre- Slika 1 Slika 2 Slika 3 Slika 4 Slika 5 Slika 6 Slika A Slika A-1 Slika A-B Slika 7 Slika B Slika B-1 64 RIBIČ 3/2011

29 Slika C Slika D Slika E Slika F Slika 8 Slika 9 Slika G Slika 10 Slika 11 vidno napravite vzdolæno zarezo v trebuøni del, pribliæno do polovice globine voblerja. Ker gre za dvodelni vobler, ga razdelite na dva dela, tako da je veœji del spredaj. (Slika 6) Œe æelite holografska oœesca, z majhnim svedrom naredite vdolbinice, kamor jih boste pritrdili. Œe jih æelite narisati, to ni potrebno. 4. Iz nerjavne æice izdelajte dvodelno kovinsko ogrodje povezavo. S krpo in alkoholom oœistite morebitne ostanke maøœob. (Slika A) Pri voblerjih iz balse izdelajte s tanko æico»mostiœek«na osrednji zanki, da jo ojaœate. (Slika A-1) Oba dela iz æice staknite skupaj in ju poveæete kot veriæico. Namestite ju v zarezo na trebuønem delu voblerja in ju zalepite z dvokomponentnim epoksi lepilom. (Slika A-B) Na voljo so hitro se suøeœa in poœasi se suøeœa lepila. Lahko uporabite katero koli, vsekakor pa morate glede na reakcijski œas strjevanja poœakati, da se lepilo zares dobro posuøi. (Slika 7) 5. Ko je lepilo popolnoma suho, vobler potopite v petdesetodstotno raztopino laka. To bo prepreœilo prodiranje vlage v vobler. Pustite ga, da se suøi, kolikor je potrebno. (Slika B) Potem v vobler namestite kos svinca ali volframa (tungsten). Œe æelite vobler s hitro akcijo, obteæitev namestite œim bolj spredaj najbolje takoj za upiralko. Œe æelite vobler s poœasno akcijo, uteæ namestite bolj zadaj. (Slika B-1) 6. Iz pleksi stekla izdelajte upiralko. Najprej zariøite obliko in velikost po vaøi æelji ter jo izreæite z rezbarsko æagico. (Slika C) Za upiralko lahko uporabite odpadni kos polikarbonata. (Slika D) Nato preverite in namestite upiralko, ne da bi jo prilepili, in vobler z nameøœenim svincem in trojœki poloæite v posodo z vodo, da preverite ravnoteæje. Vobler se mora v vodi nagniti naprej. (Slika E) Œe æelite, da se vobler potopi globlje, poveœajte obteæitev tako, da je veœja uteæ œim bolj spredaj. 7. Odprtino v trebuhu zapolnite z dvokomponentnim epoksi lepilom ali s polnilom za les. Ko je polnilo suho, vobler obrusite s finim brusnim papirjem, da bo popolnoma gladek, ter odstranite prah. (Slika F) 8. Sedaj lahko zaœnete z barvanjem. Najprej nanesite eno ali dve plasti temeljne barve za les in jo pustite suøiti 24 ur. Vobler ponovno obrustite z zelo finim brusnim papirjem in odstranite prah. (Slika 8) Nato nanesite konœno plast barve in pri tem uporabite domiøljijo. Hrbet naj bo temnejøi, trebuøni del pa svetlejøi od preostalega telesa. (Slika 9) Sedaj imate dve moænosti: vobler lahko pobarvate gladko ali pa nanj nariøete luske. V tem primeru vobler ovijte v mreæico z majhnimi luknjicami in z brizganjem nanesite barvo. Poskusite nanesti svetlo barvo na temno podlago oz. temno barvo na svetlo podlago. (Slika G) 9. Ko se barva dobro posuøi, nanesite nekaj plasti brezbarvnega vodoodpornega laka, ki naj se med vsakim nanosom dobro posuøi. Na koncu pa nanesite øe eno ali dve plasti posebno trdega laka, kot ga uporabljajo za avtomobile. Pustite ga, da se dobro posuøi in nato prilepite holografska oœesca ali jih nariøite. Na koncu øe z epoksidnim lepilom prilepite upiralko. Pustite, da se lepilo dobro posuøi. Z mikroobroœki pritrdite trnke in konœano! (Sliki 10 in 11) Najboljøe æelje in dober prijem! Adriano Álvarez Callejo, prevedel: Miroslav Roøker. 3/2011 RIBIČ 65

30 RIBIŠKA PRIPOVED Načini ribolova (3. del) na Gornjem Jezeru nekdaj Na zanko Tiste pomladi se je dež ulil že ob svitu in naslednje jutro je voda okoli Cemuna in Obrha vrela in brbotala v tisočerih izvirkih. Kjer koli si zapičil palico, je nastal nov izvirek in voda iz njega je kačasto hitela in drobni curki so se združevali v večje in večje, ki so kakor volčji trop v drncu tekli v strugo, se ujeli v mogočen, nezadržen tok in voda v njem je jezdila sama sebe, se vrtinčila in širila v poplavi. Nižje na Poltarjih je voda divjala kakor čreda besnih konj in se razbila pri mostu, kjer jo je krotil nasip. Pepelnato siva je goltala polje. Po dvodnevnem nalivu se je dež unesel in pusto sivo nebo je sipalo droban, a gost dež še skoraj tri dni in četrti dan zvečer so se oblaki začeli trgati in čisto malo je posijalo večerno sonce. V njem je začudeno mežikala poplava. Tisto večerno sonce, svetlikanje vode in zarja niso bili nič drugega kot obljuba jutrišnjega lepšega dne. Slaba dva tedna pozneje se je nad Gačo listala prva bukev. Sadovnjaki so nabuhlo cveteli in drobne veje so se zvijale od težkega cvetja. Zamolklo in enakomerno so v krošnjah brnele čebele. vonjem sveæe preoranih njiv se je v Z deæeli ob Cerkniøkem jezeru utrdila pomlad. Voda se je umikala v strugo in v toplih dneh je trava nezadræno zelenila polja. Stoletja star rek»voda dol, ribe gor«je napovedal prihod rib. Kmalu je v resi ob bregu øvigalo tisoœe in tisoœe kakor iglice drobnih mladih øœuk. Vse œrno jih je bilo v izvirkih okoli cerkvenih lazov. Za njimi so priøle lanskoletnice, debele in napihnjene od obilne hrane, in priplavali so prvi kleni in se sonœili pod povrøino. Kakor jate pujskov so v blatu pod strmo breæino pririli prvi linji. Nazadnje so priøle matere in oœetje vsega øœukinega drobiæa. Zlobno, brez slabe vesti, so zevali za lastnimi otroki in si z njimi basali æelodce, potem pa so leno poleæavali med kamenjem, pod vrbami in v resi. Priøel je œas, ko Joæko odæene vaøko æivino na paøo in je trava polna cvetja in bil je visoki maj, ko je priøel œas ribolova na zanko Ne vem, kdaj so na Gornjem Jezeru iznaøli ribolov na zanko ali od kod so ga privzeli, dobro pa vem, da so bile prve zanke spletene iz konjske æime. Kakih øestdeset centimetrov dolgo pletenico iz æime je treba skozi uho potegniti v zanko in zanko privezati na konec daljøe leskove palice ter najti øœuko, ki je dovolj potrpeæljiva, da si pusti zanko natakniti za vrat. Potem palico samo øe sunkovito potegnete k sebi in øœuko izvleœete. Œisto preprosto je, kakor je preprosto vse, kar œlovek obvlada, dokler pa tega ne obvlada, mora vaditi. Ne priporoœam vam lova na zanko, niti vas ne nagovarjam na kakøen poizkus kar tako, samo za vajo ali iz radovednosti, kajti kakor danes kaæe, boste prej doœakali pokojnino v arestu, kakor pa se izurili v tem nekdaj pomembnem naœinu ribolova. Torej 66 RIBIČ 3/2011 berite moje pisanje in sanjajte, da vam ta naœin ribolova postane bliænji kdaj v prihodnosti, ko se bodo razmere glede ribolova zvrnile, in upajte, da vas v tak naœin ne pahne lakota, ki pri nas, podobno kakor jetika, velja za izkoreninjeno, ampak se baje spet vraœa. Æe v œasu mojega otroøtva zanka iz æime ni bila veœ popularna. Zamenjali sta jo zanka iz bakrene pletenice, ki smo ji rekli»øpulca«, ali pa navadna bakrena æica, izluøœena iz elektriœnih kablov. Tistega dne je bila nedelja in po maøi sem vdano œakal na kosilo, se dolgoœasil in posluøal radio. Ko sva pojedla, nisem précej zdivjal ven, ampak sem vljudno poœakal, da je mati pospravila. Potem se je dostojanstveno usedla na klop, si nataknila oœala ter vsa mila in blaæena zaœela brati Druæino. Le oøvrknila me je s pogledom iznad oœal in molœe prikimala, ko sem rekel:»na vas grijm«. Imel sem nenapisano pravico, da grem ob nedeljah popoldan na vas k srednjemu koritu za napajanje æivine. Tam zbrani otroœaji smo se potem lovili, skrivali oziroma se øli»pofoœkat«in øli smo na jetra Poladinovemu Jerneju. Samski in ostareli stric brez otrok je bil prav primeren od vasi pooblaøœen krotilec mularije. Redko kdaj se je zapodil za nami. Po navadi je øtorkljal po dvoriøœu in s koøœenim prstom æugal:»t' buom æje dau hudiœa, mulc frdaman.«tokrat v resnici nisem imel namena oditi na vas. Dan je bil prelep, da ne bi trdno verjel, kako bo ravno ta nedelja sreœna, in videl sem, kako lovim, videl sem, kako natikam tolste øœuke na vrbovo rogovilo, in videl sem presreœni materin obraz ob vrnitvi. Tako je bilo. V kleti vzamem bakreno zanko in vejnik in œez Hrastene njive odidem proti Obrhu. Na koøenicah raste visoka trava, gosto prepredena od ivanjøœic, vmes se rdeœí mak in vse skupaj valovi v lahnem vetru, ki od bezgovega grma v meji nosi vonj po cvetju. Naprej in pod zelenim obokom koøate leskove meje pridem do prvega izvira. Tolmun, globok, œist in neæno zelen, peøœenega dna, z velikim kamnom na levi in otoœkom nasproti, poraøœenim z robato visoko travo, bliska v soncu. Mimo njega na dveh koncih odteka voda naprej v drugi podolgovat in ravno tako globok tolmun. Vse je, kakor mora biti, nikjer nikogar. Starc moæuje»pri Vragu«, samo obleœen sem nedeljsko. Odsekam dolgo vitko lesko in iz nje osmukam veje. Na koncu, kjer se vrh razcepi v rogovilo, pustim centimeter dolge nastavke in tik za odebeljenim vrhom priveæem zanko. Potem dobro skrijem vejnik, sezujem rdeœe sandale in bele nogavice, ki so vøeœ le materi, jaz pa jih sovraæim. Zanko razprem za moøko pest in jo uvijem naprej, da visi prek konca palice, ter zabredem v ozek pas goste rese na robu. Vode je do kolen, a v blatu se mi udira in voda mi sega do sredine stegen. Ledena voda me reæe, jaz pa nasrøenih obrvi s pogledom ostro preiskujem dno. Ne zdræim niti cele minute, ne da bi se skobacal iz vode in noge me pekoœe bolijo. Na suhem poskakujem kot norec. Imam kurjo polt in spreletava me srh. Na soncu boleœina popusti in spet zabredem. In øe veœkrat se vrnem ven, dokler se noge ne privadijo in otrpnejo. Zdaj mraza ne œutim veœ. Œisto spodaj pri veliki skali zagledam tigrasto zeleno øœuko, dolgo za laket, ki leæi na dnu. Debela je, pravkar se je najedla in zdaj poœiva. Nesliøno potopim palico in palica drsi proti njej.

31 Ne premakne se. Prav nalahno ji nataknem zanko in ostro cuknem proti sebi. Zaœutim teæo, øœuka zazija in se uvije, ne da bi bezljala. Potegnem jo na suho, ji zlomim tilnik in jo skrijem v travo. Vem, da sem v tem tolmunu svoje opravil. Tolmun je na pogled tak, kakor je bil prej, samo da so se vse ribe skrile in na mojo prisotnost spominja le madeæ v vodi, ki se je s tokom razlezel tam, kjer sem stal. Odidem do drugega tolmuna. Na eni strani je breg lepo dostopen, odsekano dvignjen nad vodo in travnat, na drugi pa gosto vrbovje sega daleœ nad vodo. Vem, da se øœuke skrivajo ravno tam, pod grmovjem, zato samo hitro polzim mimo s pogledom in se vmes poœasi pomikam naprej. Od daleœ sliøim zvonce vaøke œrede, ki se pase v velikem cerkvenem lazu in nisem zaskrbljen. Temu, kar poœnem, ne pripisujem kakønega veœjega pomena. Dobro vem, kako preprosto je loviti ribe in kako preprosto je pred Starcem zbeæati v hosto. Zame je vse skupaj igra in vem, da bi tisti hip, ko bi zaœel razmiøljati o tem, kako me bodo ujeli, postal zaskrbljen in igra bi izgubila ves svoj œar in postala bi navadna mora. Vem tudi, da se pastir Joæko prav niœ ne meni za ribolov in danes mu pomaga Rbanov Ńdri, ki mu ribolov ni ravno neznan in je na naøi strani. Tako pridem do najglobljega izvira s potopljenim vodomerom. Takoj za njim se voda øiroko preliva v strugo, ki pelje po robu velikega cerkvenega laza naprej do Œrnjave. Za prelivom je manjøa kotanja, kjer voda zakroæi in skoraj na sredini, v mirni vodi ob øopu vodne trave, uzrem lepo øœuko. Spet zabredem v vodo. Riba je øe daleœ, voda pa je œedalje globlja. Rinem naprej in zadræujem dih pred vodo, v katero se pogrezam. Ko mi voda seæe do kratkih nedeljskih hlaœ, malo zastanem, potem pa se vdam v usodo, da brez mokrih hlaœ ne bo ølo, in nadaljujem. Zdaj imam vodo do pasu in ribo na dosegu. Tudi ta leæi na dnu in kakor da segreva motor, komaj opazno premika prsne plavuti. Zdi se mi, da me sumljivo gleda. Drgetam in tista reœ med nogami me neznosno peœe. Stiskam zobe. Palico hitro potisnem v vodo in ko za hip umaknem pogled, je na mestu, kjer je bila prej øœuka, samo øe kalni madeæ. Izbredem in zavijam z oœmi. Potem jo mahnem ob strugi navzdol. Bos sem in krivim prste na nogi, da bi zmanjøal øpikanje v podplate. Preiskujem vodo in Andrej pride za mano. Skupaj oprezava, a ne najdeva nobene ribe, ki bi bila vredna poizkusa. Ali so majhne ali pa so predaleœ, kajti tukaj je voda globoka. Skupaj obideva ves cerkveni laz, nakar se loœiva. On gre nazaj k œredi, jaz pa odidem proti Cemunu, stikam po obreænem grmovju, plezam na vrbe, se gugam na vejah, ki visijo daleœ nad vodo in moje sinje modre hlaœe dobivajo temno rjave oblake, iz katerih kaplja. Starim praskam na nogah se pridruæijo œisto sveæe in kri, ki iz prask polzi po nogah, se meøa z ilovico, ki se je oprijela nog; srajca kaæe znake spopada s trnjem in na videz bi prej sodil v zgodnji srednji vek kot pa v lepo junijsko nedeljo, leto po tistem, ko so Ameriœani ustrelili predsednika. Potem se brez uspeha potikam okoli vode. Iz Cemuna odteka po lepem, ravnem, ne preveœ globokem koritu, z ene strani poraøœenem z gostim grmovjem, na drugi strani pa rastejo koøati gabri in meœejo temno senco na vodo in pot pod seboj. Malo niæje, kjer je voda izpodjedla breg, je velik grm, ki se je nagnil nad vodo. Kakor moje stegno debele veje boœi tik nad gladino in pod njim je vodna kotanja. Spravim se na ta grm, nepremiœno œepim in opazujem. Oko se mi privadi, da loœim dno od lisastih senc in odseva, ki ga drevo meœe v vodo. Potem jo zagledam, kraljico svojih sanj. Prav pod mano na rumenem pesku leæi kakor klada debela øœuka, dolga krepko œez osemdeset centimetrov. Œisto sem zbegan, ampak kljub temu se ne premaknem niti za milimeter, diham po koøœkih in jo nepremiœno motrim. Zmolim oœenaø in œakam odgovor, kako naj se je lotim. Œas beæi, odgovora ni od nikoder, mene pa stiska od nervoze. V zameno za pomoœ Najviøjemu ponudim prostovoljno pot na Kriæno goro in spet œakam. Poœutim se, kot da dirkam na avtobus, ki bo vsak hip speljal. Potem se svet okoli spremeni. Zbeganost in raztrgano razmiøljanje izgineta in jaz se z vsem, kar me obdaja, zlijem v trdno celoto in namen. Œutim, kakor da me sile narave polnijo. Postajam laæji in œvrst. Niti trohice dvoma nimam veœ. Vem, da jo bom ujel. Vse je tako jasno, preprosto in gladko. Neopazno spravim tisto dolgo leskovo palico pokonci. Ne sledim lastnim gibom, samo hipnotiœno srepo motrim ribo in napet sem do skrajnosti. Raztegnem zanko in jo pomoœim v vodo. Ukaæem rokam mir in roke so mirne. Palica drsi kakor v sanjah. Riba stoji. Natanœno za økræne poklopce ji nadenem zanko in moœno cuknem. Œutim sunek in v meni nekaj eksplodira. Poæene me po vrbi proti bregu. Zaupam v palico, zaupam v zanko. Zdi se mi, kakor da vleœem breæino k sebi. Ko jo privleœem œisto blizu, skoœim na breg. Riba suva in palica gre na dvoje. Pograbim prednji del in se prepraskam skozi grmovje na œistino. Po kolenih se plazim naprej, dokler nisem vsaj tri, øtiri metre od vode. Leæe se obrnem in gledam. Ne morem verjeti. Tista klada se temno bela zvija za mano. Buljim, nakar riba elegantno, kar prek repa poskoœi in floop, teæko pade na zemljo. Zdaj skoœim jaz in preden jo doseæem, skoœi øe enkrat. Floop! Planem nanjo in jo skuøam prijeti. Zvija se in polzi. Uleæem se nanjo. Suva kot nora, ampak na koncu jo le uspem zagrabiti za økrge in jo vleœem stran, œim dlje od vode. Na kolovozu se zavem, da sem zmagal. Ujel sem ribo, ki bi mi jo zavidali najveœji mojstri v vasi. Komaj jo zmorem potolœi z debelo suho vejo, tako se tresem. Vleœe me na tla, da se uleæem zraven ribe, sopem in gledam zelene gabrove veje, ki zakrivajo nebo. Voham hlad in vlaæno zemljo. Potem se umirim in ima me, da bi rekel:»tudi brez tebe sem zmogel,«pa ne upam. Nisem si œisto na jasnem glede pomoœi, dobro pa vem, da sem presegel samega sebe. Potem se skobacam pokonci in odœesnem vrbovo rogovilo, z nje oskubim poganjke in en krak rogovile povleœem øœuki od økrg skozi gobec. Podoœnike ima velike kakor pes. Naloæim si jo na pleœa in nosim jo tako, da mi rep opleta po nogah. Moja sreœa je prevelika, da bi mislil na kaj drugega kot na to, kako bom œim prej priøel domov. Tako pridem do Andreja, ki ne more verjeti. Smehlja se mi in kima in jaz se malo øopirim. S prsti tipa ribo po trebuhu.»vampasta,«pravi. Prikrevlja Joæko, opleta s pastirsko palico in se trudi, da bi nekaj povedal v svoji nerazumljivi govorici. Veljava in pozornost mi neznansko godita, a tedaj se spomnim matere. V mislih zagledam domaœijo, kuhinjo in prizor, kako bom stopil vanjo. Ne da bi z lica izbrisal blaæenost, se poslovim. Spotoma vzamem øe tisto prvo ribo in ves vroœiœen prisopiham domov. Iz kleti se poæenem v veæo in padem v nedeljsko pospravljeno kuhinjo. Mati opazno poskoœi in debelo gleda, jaz pa, vitek in zvit kakor preobteæena œeønja, visoko dræim ribo in æarim. Œakam pohvalo in zdi se mi œudno, da se njen obraz mraœi. Roka me boli in ko se materin obraz do kraja zmraœi, mi roka omahne.»kakøen pa si? Kje so sandali?«reœe osorno. Postane mi jasno, da sem jih pozabil za vodo. Nobene jeze ali kesanja ne œutim. Œutim le, kako mehko drsim v otopelost, ki me pogoltne kakor topla voda, v kateri odtujeno ædim in ne morem verjeti, da se to dogaja ravno meni. Brez besed se obrnem in odidem v klet. Gledam ribo in do solz grenko sesljam uæaljenost. To æe, no ja (mislim na sandale in srajco in hlaœe ), samo ni mi jasno, kako zmore ona v vsej najini sreœi opaziti te malenkosti. Vsak œlovek ima svoje sandale, hlaœe in srajco. V trgovini prodajajo na kupe œisto novih, ampak ta riba je na vsem svetu samo ena in zdaj je najina. Merila sreœe so razliœna in ni nujno, da so moja vøeœna drugim. To vem zdaj. Takrat pa me je bolelo in skuøal sem razvozlati, kaj se materi plete po glavi pa nisem. Tone Økrbec 3/2011 RIBIČ 67

32 OBVESTILA RAZPIS XVIII. MUHARSKEGA TABORA MLADIH RIBIČEV: LJUBNO 2011 Komisija UO RZS za delo z mladimi ribiœi v letu 2011 razpisuje XVIII. muharski tabor mladih ribiœev Slovenije. Razpis velja za mladoletne œlane ribiøkih druæin in neœlane, ki so rojeni v letih 1995 ali vkljuœno 1998 ter v vmesnih. Tabor bo v Ljubnem ob Savinji od petka, 20., do vkljuœno nedelje, 22., maja 2011 na turistiœni kmetiji Plaznik, Podter 6, Ljubno ob Savinji. Priœakovani prihod udeleæencev: petek do 16. ure. V œasu muharskega tabora bo dræavno prvenstvo v lovu rib z umetno muho za mlade ribiœe v kategoriji U-18. Dræavnega prvenstva se bodo smeli udeleæiti taborniki in ekipe oz. posamezniki, ki ne bodo bivali na taboru. V konkurenci prvenstva bodo lahko samo registrirani tekmovalci. Vsaka RD ali zamejski ribiøki klub poølje na tabor do dva mladoletna œlana. Zaradi omejenih prostorskih zmogljivosti bo na tabor sprejetih 45 mladih ribiœev in mentorjev iz prvih pisnih prijav do razpisanega øtevila dospelih na RZS. Vsaka obmoœna zveza ribiøkih druæin zagotovi mentorja za tabornike iz svojega okolja. RD, zamejski klub oz. starøi prispevajo za mladoletnega œlana kotizacijo v znesku 55,00. Starøi otrok, ki niso œlani nobene RD, prispevajo za svojega otroka kotizacijo v znesku 100,00. Raœunovodstvo RZS bo na podlagi prispelih prijav ribiøkim druæinam, klubu oz. starøem prijavljenih otrok izstavilo raœune, ki morajo biti poravnani pred zaœetkom tabora. RZS ne bo vraœala vplaœanih kotizacij. Za prevoz udeleæencev do Ljubnega in nazaj poskrbijo prijavitelji ribiøke druæine ali zamejski ribiøki klubi ali starøi prijavljenih otrok. Zborno mesto: Dom ribiœev RD Ljubno, Na Peœeh 10, 3333 Ljubno ob Savinji; koordinati za GPS: N-46,346; E-14,822. Potek prijavljanja: do : RD ali klub izbere mladoletna œlana za udeleæbo na taboru; do 4. 5.: RD ali klub izpolni prijavnici za udeleæenca in ju poølje na ZRD in RZS. Kompletu prijav za skupino otrok priloæi izpolnjeno prijavnico za mentorja. Œe RD ne bo prijavila mentorja, se mora predhodno dogovoriti z eno od sosednjih RD za skupnega mentorja; do 4. 5.: Prijava tekmovalcev za DP v LRM za kategorijo U-18. Otroke smejo prijaviti tudi starøi otrok, ki so vœlanjeni v eno od ribiøkih druæin, pa tudi tisti, katerih otroci niso œlani nobene od RD. V drugem primeru starøi sami poøljejo prijavnico neposredno na naslov RZS (p. p. 2974, 1001 Ljubljana za muharski tabor); do : Strokovna sluæba RZS pripravi pregled vseh udeleæencev tabora (loœeno za mladoletne œlane in mentorje) po abecednem vrstnem redu RD in klubov ter ga dostavi izvajalki tabora RD Ljubno. Strokovna sluæba upoøteva samo tiste prijave, za katere so prijavitelji nakazali kotizacijo. Opozorilo: V primeru kakrønih koli zdravstvenih teæav otroka ali obvezne diete morajo starøi napisati navodila za zdravljenje in jih dodati k prijavnici v loœeni zaprti ovojnici. Lep pozdrav in dober prijem! Predsednik komisije RZS za delo z mladimi ribiœi: Anton KOSI, prof., l. r. Predsednik Ribiøke zveze Slovenije: Borut JERØE, univ. dipl. ekon. Rise muharski filmski festival 2011 Najveœji festival ribiøkega filma na svetu prihaja 20. marca 2011 tudi v Slovenijo! V sklopu festivala bodo predvajali vrhunske filmske izdelke, ki jih je odliœna ekipa z reæiserjem Nickom Reygaertom na œelu posnela na Islandiji, Novi Zelandiji, v Avstraliji in Mehiki. Del festivalskega programa so tudi filmi iz serije The Source (Izvir), ki jih je ekipa posnela na manj znanih, a zato niœ manj privlaœnih muharskih predelih po svetu. Obiskovalcem Cankarjevega doma bo novozelandska ekipa predstavila svoje filmske mojstrovine, ki na filmsko platno ne slikajo zgolj muharskih akcij, temveœ tudi zanimive zgodbe ljudi, za katere je muharjenje æivljenjski slog, in œudovite podobe narave nekaterih najlepøih kotiœkov sveta. Filme bodo predvajali v visoki loœljivosti (HD). Vljudno vabljeni! Kdaj: 20. marec 2011 od 18. do 21. ure (med projekcijami kratki odmori) Kje: Cankarjev dom, Kosovelova dvorana, Ljubljana Spletna prodaja elektronskih vstopnic na: etickets.to/buy/?e=6171 (sistem vam po nakupu takoj izda e-vstopnico, s katero vam je omogoœen vstop v dvorano); morebitne neprodane vstopnice bodo na voljo eno uro pred prireditvijo pred Kosovelovo dvorano pri mizi organizatorja, Gin-Clear Ltd. Cena vstopnice: 15,00 evrov (+0,68 evrov provizija spletne prodajalne) Veœ informacij najdete na uradni spletni strani festivala: ter na spletnem portalu Muharjenje v Sloveniji: Preklici Rudolf Adam, Mariborska cesta 75, 2370 Dravograd, œlan Koroøke RD, preklicuje œlansko izkaznico B6597. Boris Ferk, Libeliœe 26 A, 2372 Libeliœe, œlan Koroøke RD, preklicuje œlansko izkaznico A9333. Borut Novak, Cankarjeva 5, 9252 Radenci, œlan RD Radgona, preklicuje œlansko izkaznico C Popravek V prejønji øtevilki je bila pri obvestilu o smrti Milana Gajøka objavljena napaœna letnica njegove smrti. Milan Gajøek je umrl leta 2010 in ne leta Za neljubo napako se opraviœujemo. 68 RIBIČ 3/2011

33 V SPOMIN Bruno Skumavc ( ) Dopoldan sem dræal v rokah knjigo: Bruno Skumavc, Moje æivljenje. Na naslovnici je fotografija Belopeøkih jezer, bisera narave pod Mangartom ob Beli Peœi, Brunovem rojstnem kraju. Verjetno bo res, da rojstni kraj zelo zaznamuje osebnost. To ni le odnos do naravnih lepot, ampak do lepot æivljenja nasploh. Leta 1932 so se Skumavœevi preselili v Lesce, kjer je Bruno obiskoval osnovno øolo in nato dræavno gimnazijo v Kranju. Bil je pri podmladku Sokola v Radovljici. Prijateljeval je z Ivanom Deæmanom, bratom Tonœka Deæmana. Øtudij je nadaljeval v Celovcu v œasu 2. svetovne vojne, ker je zavrnil okupatorjev poziv. Kmalu so ga aretirali pod obtoæbo, da organizira odhode v partizane. Imel je komaj øestnajst let in pol. V celici je posluøal orgle iz bliænje cerkve in, kot je sam napisal, ob tem mislil na drug, boljøi svet. Odpeljali so ga v taboriøœe na Gradiøœansko, kjer gradil obrambni okop. Uspelo mu je pobegniti domov. Prikljuœil se je partizanskemu boju v Preøernovo brigado, kjer se je bojeval v Poljanski in Seløki dolini, bil ranjen na Trnovski planoti in se zdravil v potujoœi bolniønici v Novakih. V vasi Soœa se je pridruæil Rezijanskemu bataljonu in øel v Œedad. Ponovno se je zdravil v Idriji zaradi vnetij. Po vojni je øtudiral v Ljubljani in kot inæenir zaœel z delom v gumarski industriji Sava v Kranju. Iz njegove knjige lahko razberemo, kakøne uspehe je ta panoga dosegala pod njegovim vodstvom. Lov in ribiøtvo sta bila njegova velika ljubezen in ne delo. V zapisniku informativnega sestanka gorenjskih ribiœev z dne so razvidne glavne smernice bodoœe ribarske zadruge za Gorenjsko, ki naj bi imela 50 œlanov. V takem øtevilu je bil predviden deleæ revirne druæine Træiœ z osmimi œlani. Izvoljen je bil iniciativni odbor za organizacijo Gorenjske ribarske zadruge. Med imeni najdemo tudi Brunovo ime. V arhivu je zvezek, v katerem so vpisani tudi ustanovni œlani revirnih ribiøkih druæin. V revirni druæini Træiœ je bilo 11 ustanovnih œlanov, po 5 oz. 6 na revir. Prvi upravni odbor Ribiøke druæine Træiœ je øtel sedem œlanov, med katerimi je bil tudi Bruno Skumavc. Intenzivna skrb za obnovo revirjev, gojitev in vlaganje v gojitvene in ribolovne vode je bila prisotna od samega zaœetka organiziranega ribiøtva na Slovenskem. V vseh zapisnikih organov Ribarske zadruge, Ribiøkega druøtva in Ribiøke druæine Træiœ zasledimo kot rdeœo nit ribiøkega dela ribogojno dejavnost, v katero je bil aktivno s svojim znanjem vkljuœen tudi Bruno. Glavi objekt, v katerem so gorenjske ribiøke druæine kupovale ribe, je bila ribogojnica v Besnici. V dokaj zajetni dokumentaciji najdemo kupne pogodbe za parcele, obnovo objektov in okolice, zabeleæene so akcije za nabavo gradbenih materialov (kar v tistem œasu ni bilo lahko), dela v ribogojnici, gospodarski naœrti in na koncu tudi finanœni dokumenti. Pri vseh akcijah in dejanjih najdemo ime Bruna Skumavca kot odgovornega nosilca nalog. Za aktivno delo v ribiøtvu in lovstvu je prejel razliœna visoka odlikovanja, RD Træiœ pa ga je leta 2008 imenovala za œastnega œlana. Prvo februarsko soboto so v poslednje slovo zadoneli lovski rogovi in streli iz lovskih puøk. Naznanili so, da v veœna loviøœa odhaja œasten lovec in ribiœ, naø zvesti ribiøki tovariø Bruno. V RD Træiœ je pustil globoke sledi, zato se ga bomo spominjali s hvaleænostjo in spoøtovanjem. Za RD Træiœ: Janko Troha Miro Zorec ( ) Za vedno in mnogo, mnogo prezgodaj je zastal korak naøega tovariøa, prijatelja in ribiøkega sodelavca Mira Zorca. Ob nenadni in presunljivi novici je zastala beseda. Srca vseh, ki smo ga poznali, je zagrnila tiha æalost ob boleœem spoznanju, da naøega Mira ni veœ Nekoœ davno je bilo zapisano, da noben œlovek ni otok, ampak del celine, da je zato ob smrti vsakega œloveka tudi œloveøtva manj in s tem vsakega od nas. Tako tudi mi trenutek muœnega slovesa nismo obœutili zgolj kot izgubo nam dragega prijatelja, ampak da je skupaj z Mirom odøel tudi delœek nas, ki smo ga imeli radi. Miro Zorec se je v ribiøke vrste vkljuœil pred dobrimi tremi desetletji v RD Hrastnik. V vsem œasu svojega œlanstva v ribiøki organizaciji se je aktivno vkljuœeval v sooblikovanje slovenskega sladkovodnega ribiøtva. Bil je dolgoletni predsednik RD Hrastnik in ZRD Zasavja. Poleg tega je v matiœni RD opravljal funkcijo disciplinskega toæilca. Udejstvoval se je tudi v tekmovalni dejavnosti, kjer je bil œlan tekmovalne ekipe veteranov. Od leta 1988 do leta 1994 je sodeloval v predsedstvu RZS kot njegov œlan in pooblaøœenec ZRD Zasavje. Kot œlan predsedstva in pozneje upravnega odbora je bil cenjen in spoøtovan. V svoji znaœilni zadræanosti se je oglasil malokrat, vendar vselej s skrbno pretehtano besedo in konstruktivnim predlogom. Kljub temu pa je izæareval nekaj toplo œloveøkega, odlikoval ga je izrazit socialni œut. Prav zato smo ga imeli radi in se ga razveselili vselej, ko smo si v pozdrav stisnili roke. Miro je bil velik ljubitelj narave in rad je izkoristil sleherni trenutek, da se ji je tako ali drugaœe pribliæal. Prav pot k naravi je bila tudi njegova poslednja. Tiho je izgubil bitko, za katero sploh nismo vedeli, da jo je bojeval. Libanonski pesnik, pisatelj in filozof Kahlil Gibran, œigar preroøka misel zadeva œloveka v vseh œasih in dogajanjih, je o smrti zapisal:»v globini vaøih nad in vaøih æelja poœiva vaøe tiho spoznanje onstranstva. In kot semena, ki sanjajo pod snegom, sanja vaøe srce o pomladi. Le takrat, ko boste pili iz reke tiøine, boste resniœno prepevali. In ko boste dosegli vrh gore, se boste naposled zaœeli vzpenjati «S to mislijo se øe zadnjiœ poslavljamo od Mira. Iskreno se mu zahvaljujemo za njegovo toplo ribiøko prijateljstvo in tovariøtvo, za vse lepe spomine, ki jih je pustil kot znamenje v œasu, ki smo ga preæiveli skupaj, in za vse njegovo delo, ki ga je namenil k dobremu in napredku slovenskega ribiøtva. Borut Jerøe, predsednik RZS 3/2011 RIBIČ 69

34 RIBIČI KUHAJO Ribe iz krušne peči Jure Kordiø je kuhar, turistiœni tehnik in vodnik po dobro uglajenih in tudi neznanih brezpotjih med Racno goro, Sneænikom, Javorniki in Slivnico, po znanih in neznanih krajih v Loøki dolini. Kdo ve, koliko nemirnega duha, sposobnosti in znanja se skriva pod njegovo œepico, za poraøœeno brado in ustvarjalnim nemirom, ki v njem bdijo in ædijo æe od njegovega rojstva. Rodil se je in bosopetil v eni izmed øtevilnih vasi v Loøki dolini, v vasici ob potoku Breæiœek, ki privre na dan nekje pod Racno goro in se pri Pudobu izlije v Obrh. Prvo ribo je, prej kot je okusil trdoto øolskih klopi, ujel v Breæiœku in zatem øe nekaj, œeprav se je skupaj z njemu podobnimi»raubøici«kot hudiœ kriæa bal øtevilnih ribiøkih œuvajev, ki so oprezali ob breæinah Obrha in njenih pritokov. Jure se øe zdaj dobro spominja ribiøkega œuvaja, domaœina Almajerja, ki je bil zares strah in trepet vseh mulcev ob Breæiœku in Obrhu, ki so v svoji mladostni zagnanosti lovili ribe in rake. Moænosti izbire, katero ribo ali raka, ni bilo; v Breæiœku so bile takrat samo potoœnice in koøœaki. Jure Kordiø je daleœ naokoli znan tudi kot turistiœni vodnik, dober poznavalec domaœih øeg in navad, øe bolj pa kot dober kuhar, tenkoœuten poznavalec in pripravljavec domaœih jedi, h katerim z veseljem priøteva tudi ribje jedi, jedi njegove»raubøicarske«mladosti. Æe vrsto let zapored se Jure s svojimi dejavnostmi predstavlja na ljubljanskem tradicionalnem sejmu turizma na GR. Tudi letos je bil tam. Obiskovalci so okuøali njegove dimljene ribe, iz njih pripravljene namaze in cmokali z jeziki, kar je najviøje priznanje avtorju za dober kulinariœni izdelek. Jure Kordiø se je æe pred nekaj leti odloœil in oæivil domaœijo, ji dodal pridih kmetije z dopolnilno dejavnostjo in nastanitvijo v Zgornjih Poljanah, dobrih 1000 m visoko v osrœju Racne gore. Zelenjavo in nekatere druge pridelke kupi pri sosedih, veliko pa pridela sam na svoji zemlji. Poleg jedi, pripravljenih iz divjaœine in seveda rib, so Juretova posebnost tudi sveæi polhi. Pri njegovem delu, postreæbi in drugih delih mu na pomoœ vedno rada priskoœi soproga, zdravnica Sneæna, le pri kuhi Jure ne trpi ob sebi nikogar. Ker dobro ve, da dandanaønji gostje jedo tudi z oœmi, se potrudi, da so njegove jedi vedno tudi liœno postreæene. Jure vedno rad prisluhne æeljam gostov in, kot sam pove, si v zadnjih nekaj letih najveœkrat zaæelijo dimljene postrvi, ribe, peœene v kruøni peœi, in postrvi, peœene na æaru. Bralcem Ribiœa je Jure na æeljo uredniøtva zaupal nekaj svojih skrivnosti pri- 70 RIBIČ 3/2011 prave rib, ki temeljijo na dolgoletnih izkuønjah. Vesel bo, œe bo izvedel, da je uspelo tudi drugim ljubiteljskim kuharjem. Postrvi na žaru Jure jih sicer vedno pripravi po svoje, hkrati pa poskuøa ugoditi æeljam gostov, ki imajo razliœne okuse in æelje. Pred peko postrvi na æaru ribe najprej dobro oœisti in jih osuøi s krpo (ena postrv naj tehta kakih 300 g). Œez noœ jih pusti poœivati v hladilniku ali hladnem prostoru, da se dodobra uleæijo in»odpoœijejo«, kot pravi. Dobre tri ure pred zaœetkom peke jih nasoli po celotnem telesu in tudi v trebuøni votlini. Navadno jih soli z morsko soljo in s soljenjem ne pretirava. Po soljenju jih na tanko premaæe z oljœnim Ob pokušini dimljenih postrvi in namazov je Jure Kordiš tudi letos na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani prijetno presenetil marsikaterega obiskovalca. oljem in jim zatem ponovno nameni nekajurni poœitek. Po æelji gostov jih speœe na reøetki ali za ta namen primerni ploøœi. Nekateri si æelijo zelo zapeœene, drugi manj, najveœ pa je takih, ki peko v celoti zaupajo Juretu. Tudi pripravi æara Jure namenja veliko pozornosti, predvsem izbiri drv, ki naj bodo po njegovem nasvetu vedno bukova, œetudi polna grœ»kosi kuhanega krompirja, kajla domaœega œrnega kruha, peœenega v kmeœki peœi, in zajetna skodelica sezonske solate ne bodo zraven nikoli odveœ,«je dejal Jure. Peka rib v krušni peči Vse ali veœino nekoliko veœjih in teæjih raznih sladkovodnih vrst rib, teækih od 2 do 6 kg, med drugimi tudi sulce, linje, krape in postrvi, Jure speœe v domaœi kruøni peœi. Vse ribe, ki so namenjene peki v kruøni peœi, najprej dobro oœisti in osuøi, nasoli tako kot pri peki postrvi na æaru in Jure Kordiš z dimljenimi postrvmi, pripravljenimi za ohlajevanje. jim nameni nekajurni poœitek v hladnem prostoru. Øe pred peko v kruøni peœi pekaœ, v katerem se bodo pekle ribe, dodobra naolji z navadnim oljem, vanj poloæi ribo ali veœ, ob nje pa kose olupljene œebule, krompirja in œesna. Na kilogram rib v pekaœu nameni po en lovorov list in nekaj zrn œrnega popra. Na obloæene kose krompirja priloæi øe sveæe kose paprike in tik pred peko øe nekaj listiœev æajblja, s katerim pa ne gre pretiravati. Vse to v dobro ogreti kmeœki peœi peœe dobre pol ure, vœasih morda veœ, kar je odvisno od teæe rib. Tako pripravljene, v kmeœki peœi peœene ribe svojim gostom postreæe kar v posodi, v kateri so se pekle in daje gostom na voljo, da si sami postreæejo z diøeœo in vabljivo hrano. K tej Juretovi ponudbi se vedno prileæe kozarec ali dva dobrega belega vina. Dimljene postrvi Tako kot velja naœelo, da je treba vse ribe, namenjeni peki, dobro oœistiti, velja to tudi za postrvi, namenjene najprej dimljenju in zatem gostom. Øe prej pa Jure vedno pripravi dobro, roœno zmeøano zmes soli, popra, zelenjavnih zaœimb, rdeœe sladke paprike, œebule, œesna in olja, œemur doda øe kozarœek ali dva belega vina. V tako pripravljeno zmes poloæi ribe za najmanj 12 ur. Zatem jih splakne z vodo, obeøene na vrvici pa se suøijo kar nekaj ur. Medtem si Jure pripravi posebno peœ, namenjeno dimljenju, ki je nastajala in se izpopolnjevala po njegovi zamisli in dolgoletnih izkuønjah. Za dimljenje je nujno potrebno suho bukovo æaganje. Reøetke v peœi, na katere naloæi postrvi, omogoœajo enakomerno razporeditev dima in temperature, ki morata biti pod nenehno Juretovo kontrolo. Po dimljenju postrvi øe nekaj œasa poœivajo na sveæem zraku, dokler se popolnoma ne ohladijo, ker so øele take primerne za goste. Jure dimljene postrvi navadno postreæe na kroæniku, na katerem je za podlogo sveæa rukola, na katero poloæi dimljeno postrv, narezano na fileje. Kot dodatek tej jedi prija ajdova kaøa, koøœek jabolka ali grozdja.»pa tudi nariban hren, zmeøan s sladko smetano, ne bo odveœ,«je povedal Jure. Tone Urbas

35 KAPITALNI ULOVI Ribiøka druæina: Soča Voda (revir): akumulacijsko jezero Vogršček Vrsta ribe: smuč Dolæina (cm), teæa (kg): 72 cm; 3,35 kg Naœin lova in vaba: vijačenje, silikonska ribica Datum ulova: 3. avgust 2010 Ujel: Rok Batagelj Naslov: Solkan Ribiøka druæina: Lendava Voda (revir): Gramoznica Gradbenik Vrsta ribe: krap Dolæina (cm), teæa (kg): 81 cm; 12,5 kg Naœin lova in vaba: talni ribolov, bojli Datum ulova: 17. oktober 2010 Ujel: Štefan Horvat Naslov: Trimlini Ribiøka druæina: Ljutomer Voda (revir): gramoznica Bunčani Vrsta ribe: tolstolobik Dolæina (cm), teæa (kg): 136 cm; 52 kg Naœin lova in vaba: * Datum ulova: 26. november 2010 Ujel: Damjan Marinič Naslov: Stara Nova vas Ribiøka druæina: Kočevje Voda (revir): Kolpa Vrsta ribe: sulec Dolæina (cm), teæa (kg): 99 cm; * Naœin lova in vaba: vijačenje, vobler Datum ulova: 13. januar 2011 Ujel: Gregor Štefančič Naslov: Kostel Ribiøka druæina: Črnomelj Voda (revir): Kolpa Vrsta ribe: sulec Dolæina (cm), teæa (kg): 83 cm; 8 kg Naœin lova in vaba: vijačenje, silikonska ribica Datum ulova: 4. februar 2011 Ujel: Milan Šuster Naslov: Črnomelj Ribiøka druæina: Celje Voda (revir): Šmartinsko jezero Vrsta ribe: amur Dolæina (cm), teæa (kg): *; 20 kg Naœin ribolova in vaba: talni ribolov, bojli Datum ulova: 15. september 2010 Ujel: Dominik Zlodej Naslov: * Ribiøka druæina: Celje Voda (revir): Šmartinsko jezero Vrsta ribe: som Dolæina (cm), teæa (kg): 196 cm; 49 kg Naœin lova in vaba: talni ribolov, mesni pelet Datum ulova: 7. julij 2010 Ujel: Edi Ravnjak Naslov: * Ribiøka druæina: Celje Voda (revir): Šmartinsko jezero Vrsta ribe: amur Dolæina (cm), teæa (kg): *; 17 kg Naœin ribolova in vaba: talni ribolov, bojli Datum ulova: 8. oktober 2010 Ujel: Jurij Libnik Naslov: * Ribiøka druæina: Celje Voda (revir): Šmartinsko jezero Vrsta ribe: krap Dolæina (cm), teæa (kg): *; 20,4 kg Naœin ribolova in vaba: talni ribolov, bojli Datum ulova: 8. oktober 2009 Ujel: Rudi Ferjen Naslov: * Priporočilo, kolikšne naj bi bile minimalne mere trofejnih rib, je bilo objavljeno v Ribiču, 4/2006, najdete pa ga tudi na spletni strani Ribiške zveze Slovenije 3/2011 RIBIČ 71

36 Navadna kalužnica (Caltha palastris) (foto: anja)