Microsoft Word - Manual D30 FAIR_SLO VERSION.docx

Transkripcija

1 Priročnik za usposabljanje mentorjev v zaporih Ta publikacija je financirana prek programa Justice ( ) Evropske unije. Vsebina publikacije odraža samo stališča avtorjev in je njihova odgovornost. Evropska komisija ne prevzema odgovornosti za uporabo informacij, ki jih publikacija vsebuje.

2 WP4 Skupine za razprave in program usposabljanja za mentorje v zaporih D30: Priprava skupnega programa usposabljanja za mentorje v zaporih

3 Kazalo vsebine Kazalo vsebine... 3 Uvod... 4 Priročnik... 8 Namen in področje uporabe... 8 Vsebina in zgradba priročnika... 9 Ključ Radikalizacija in ekstremna dejanja Lekcija 1: Kaj je radikalizacija? Lekcija 2: Poglobljen pogled v povezavo med verstvi, radikalizacijo in terorizmom Lekcija 3: Dejavniki vključevanja v nasilna skrajno radikalna dejanja in terorizem Lekcija 4: Radikalizacija in zapori: kakšna je povezava? Prepoznavanje in preprečevanje radikalizacije v zaporih Lekcija 5: Uporaba orodij za oceno tveganja Lekcija 6: Razlike med spoloma in radikalizacija Lekcija 7: Rehabilitacija v zaporih Spoprijemanje z radikalizacijo v zaporih Lekcija 8: Namestitev zapornikov: integracija ali segregacija? Lekcija 9: Sodelovanje z zunanjimi agencijami Lekcija 10: Ponovno vključevanje v družbo Dodatek

4

5 Uvod FAIR (Fighting Against Inmates Radicalisation) je 2-letni projekt EU za preprečevanje radikalizacije zapornikov, ki ga financira GD za pravosodje in ki se je začel oktobra Združuje 10 partnerskih organizacij iz 9-ih držav IT, MT, SI, NL, FI, RO, LT, HU, PT vključujoč evropske regije od severa do juga in od vzhoda do zahoda. Preden predstavimo cilje projekta FAIR, je pomembno izpostaviti prizadevanja partnerjev za določitev skupnega jezika za opis raziskovanega pojava radikalizacije. Radikalizacija je postala del našega vsakdanjega besednjaka, a beseda se nanaša na različne stvarnosti. Lahko rečemo le, da ostaja predmet polemik in nejasnosti. Radikalizacija sama po sebi še ne predstavlja težave težava je v nasilju, v nasilni radikalizaciji. Tako so na primer Mahatma Gandhi, Lech Walesa in Martin Luther King veljali za 'radikalne', in vendar so se borili za pravice, ki so danes del naših ustav. Hkrati pa ima lahko radikalizacija globoko negativen učinek, ko nekdo verjame, da je nasilje proti drugim oseben poziv k dejanjem. Radikalizacija je torej sama po sebi pomanjkljiv koncept za katerega še vedno ni splošno sprejete definicije, kar velja tudi za izraz 'terorizem'. Pri projektu FAIR smo sklenili upoštevati naslednjo definicijo nasilne radikalizacije, ki jo podaja Evropska Komisija: je pojav, ko ljudje sprejemajo mnenja, stališča in ideje, ki bi lahko vodile k terorističnim dejanjem Zavedati se je treba, da fenomen radikalizacije lahko temelji na katerikoli ekstremistični ideologiji in se ne nanaša le na džihadistično matrico, s katero ga običajno povezujemo. Nedavna teroristična dejanja v Evropi je dejansko spodbudila tudi ideologija skrajne desnice ali skrajne levice, na primer napad na Norveškem leta Po podatkih Europola največji delež aretacij v EU v zadnjih treh letih predstavljajo džihadistični teroristi. Vendar pa so prisotne tudi teroristične grožnje z etnonacionalističnim, separatističnim, levičarskim in anarhističnim ozadjem. Poleg tega narašča zaskrbljenost zaradi vzpona desničarskega ekstremizma. Najprimernejši izraz je torej nasilni ekstremistični prestopniki to je skupina, ki vključuje teroriste in osebe, pri katerih obstaja tveganje za vključevanje v nasilni ekstremizem.

6 Pri projektu FAIR raziskujemo pojav radikalizacije v okvirju nacionalnega političnega konteksta vsake partnerske organizacije. Treba je omeniti, da se v nekaterih partnerskih državah ne soočajo z džihadistično radikalizacijo, ampak z oblikami nasilnega ekstremizma povezanimi z drugimi političnimi ideologijami. Vse oblike radikalizacije seveda niso prisotne v vseh državah, vendar pa izmenjava izkušenj med partnerji projekta FAIR predstavlja priložnost za delitev orodij, znanja in dobrih praks, s čimer omogoča pripravljenost na preprečevanje in odzivanje, če do tega pojava pride. Zbiranje najboljših praks v Evropi v zvezi s preventivnimi ukrepi in ugotavljanjem potreb mentorjev v zaporih spričo radikalizacije sta temelja za oblikovanje uporabnih intervencij. Projekt FAIR bo za vzpostavitev sinergije zbirko dobrih praks delil z RAN, mrežo za ozaveščanje o radikalizaciji. Ocena potreb predstavlja osnovo za izboljšanje praks in oblikovanje celovitega sistema zgodnjega zaznavanja znakov radikalizacije in izvajanja strategij umika iz nasilja. Kot že omenjeno, je projekt FAIR namenjen reševanju pojava, ki preti celotni Evropi. Namen projekta, z upoštevanjem nacionalnih posebnosti, ki so bile obravnavane na okroglih mizah z lokalnimi/nacionalnimi/regionalnimi deležniki, je priprava temeljev za izdelavo skupnega programa za usposabljanje mentorjev in rehabilitacijskega programa za zapornike ter testiranje na nadnacionalni ravni. Projekt FAIR se osredotoča na zaporski sistem z namenom izdelave modela alternativnih centrov za pridržanje, ki vključuje programe za umik iz nasilja in rehabilitacijo za radikalizirane obsojence. Poudarka na zaporskem sistemu ni spodbudila le pomanjkljivost zaporov pri obravnavi radikaliziranih storilcev kaznivih dejanj, ampak tudi dejstvo, da so zapori ranljivo okolje, v katerem pride do radikalizacije. Kot je bilo izpostavljeno na ministrski konferenci na visoki ravni o odzivu kazenskega pravosodja na radikalizacijo oktobra 2015, zapore včasih označujemo kot gojišča za radikalizacijo, ki lahko vodi v teroristična dejanja. Evropska agenda za varnost, predstavljena 28. aprila 2015, in Sklepi Sveta o prenovljeni strategiji notranje varnosti za Evropsko unijo dajejo prednost preprečevanju radikalizacije v zaporih in pripravi učinkovitih programov za deradikalizacijo in umik iz nasilja. Priročnik Sveta Evrope glede radikalizacije in nasilnega ekstremizma za službe za izvrševanje kazenskih sankcij in pogojni odpust

7 dejansko potrjuje, da so zapori gojišča za radikalizacijo in da radikalizirani zaporniki, predvideni za odpust iz zapora, ali tisti na prestajanju pogojne zaporne kazni, niso ustrezno rehabilitirani. Izpostavlja dejstvo, da je večina povzročiteljev številnih terorističnih dejanj, izvršenih v Evropi v letih 2015 in 2016, šla skozi zaporski sistem. Obenem pa čas, preživet v zaporu, predstavlja temeljno fazo v življenju pridržane osebe in kako izkoristi ta čas ji lahko pomaga spremeniti tako miselnost kot vedenje. Poročilo ICSR-ja navaja pomembno dejstvo: zaporske uprave bi morale biti bolj ambiciozne pri spodbujanju pozitivnih vplivov znotraj zaporov in razviti inovativnejše pristope za lajšanje ponovnega vključevanja zapornikov v večinsko družbo. Za boj proti radikalizaciji ni dovolj, da ekstremistične storilce zapremo in osamimo, ampak je treba razviti pristope, pri katerih sodelujejo različne agencije in strokovnjaki in tem posameznikom preprečiti, da v času prestajanja kazni intenzivirajo svoja prepričanja in z manipulacijo verskega in ideološkega diskurza ostale zapornike prepričajo, da se jim pridružijo v njihovem boju in s tem poskušajo vzpostaviti sistem nadzora znotraj zapora. Poleg tega nudi projekt FAIR še en inovativen rezultat: model alternativnih centrov za pridržanje radikaliziranih zapornikov, ki ne obstaja v sodelujočih državah, in ki temelji na sodelovanju med različnimi strokovnimi profili in institucijami. Zavedamo se, da cilji projekta FAIR predstavljajo velik izziv in jih ni enostavno doseči. Treba je sprejeti skupen jezik za preiskovanje nejasno definiranega pojava skozi dialog z različnimi deležniki s pristopom, ki združuje več agencij in strokovnjakov. Partnerji projekta FAIR so se odločili spoprijeti z izzivi reševanja pojava radikalizacije, ki spodkopava mednarodni in osebni mir v naših državah in se z dialogom, znanjem in načelom krožne subsidiarnosti boriti proti vsem oblikam nasilnega ekstremizma. Delitta Berardinelli

8 Priročnik Do danes je bilo napisanih že več učbenikov s področja terorizma in nasilnega ekstremizma, kakor tudi priročnikov in vodnikov namenjenih zaporskemu osebju, a le redki združujejo obe področji. Zaradi te pomanjkljivosti mnogi uslužbenci v zaporih priznavajo, da se ne čutijo dovolj usposobljene za spoprijemanje z radikalnimi nazori in radikalizacijo znotraj zapora. To predstavlja varnostno tveganje ne le za službe za izvrševanje kazenskih sankcij, ampak tudi za Evropo na splošno. Priča smo bili številnim terorističnim napadom, pri katerih se je storilec radikaliziral med prestajanjem kazni zapora. Z ustreznimi intervencijskimi mehanizmi lahko ta pojav bolje nadziramo. Namen in področje uporabe Ta priročnik je namenjen osebju, ki dela v evropskih zaporih. Nudi paket orodij v obliki tečaja za usposabljanje, ki zajema različna področja v povezavi z radikalizacijo v zaporih. Priročnik vsekakor ni vseobsegajoč in vsak tečaj usposabljanja, ne glede na dolžino trajanja in institucijo, je mogoče nadgraditi z dodatnim branjem. Avtorji priročnika se zavedajo globine in kompleksnosti vprašanj, kot sta reforma zaporskega sistema in usposabljanje osebja, zato ne pričakujejo, da bo ta priročnik rešitev za vse vrste usposabljanj ali da bo nudil odgovore na vsa vprašanja, ki se lahko porodijo med podajanjem lekcij. Vsekakor pa je namen priročnika temeljito predstaviti radikalizacijo in radikalizacijo v zaporih. Temu bi morale slediti nadaljnje raziskave in dodatno branje, predvsem publikacij svetovno priznanih teles kot je mreža za ozaveščanje o radikalizaciji (RAN). Pomembno je slediti trendom in razvoju dogodkov na področju zaporskega sistema in radikalizacije in s tem zagotoviti boljše rezultate.

9 Vsebina in zgradba priročnika Priročnik je sestavljen iz treh delov, vsak pa vključuje več lekcij. Del A vključuje splošen uvod v koncept radikalizacije in nasilne radikalizacije (Lekcija 1), povezavo med verstvi in radikalizacijo (Lekcija 2), osebne dejavnike, ki vodijo v radikalizacijo (Lekcija 3) ter povezavo med nasilnim ekstremizmom in zapori (Lekcija 4). Del B vsebuje lekcije o prepoznavanju in preprečevanju radikalizacije v zaporih, vključno z uporabo ocenjevalnih orodij (Lekcija 5), o razlikah med spoloma (Lekcija 6) in o preventivnih programih v zaporih (Lekcija 6). Del C pa vsebuje lekcije, ki temeljijo izključno na zaporskem okolju, in sicer vprašanje namestitve zapornikov segregacija ali integracija radikalnežev? (Lekcija 7), vloga nevladnih organizacij pri rehabilitaciji zapornikov (Lekcija 8) in nazadnje priprave za ponovno vključitev v družbo (Lekcija 9). Za obravnavanje celotnega priročnika za usposabljanje bi potrebovali 25 intenzivnih ur. To ne vključuje časa, namenjenega branju predlaganega materiala v poglavju Dodatno branje na koncu vsake lekcije. Vsaki lekciji lahko sledita dve različni skupini iz raznolikih kulturnih okolij in z različnim znanjem in izobrazbo v povezavi z radikalizacijo: Uvod v lekcijo je namenjen vsem. Poglavje Razvoj je sestavljeno iz dveh podpoglavij: Uvodna raven in Napredna raven. Udeleženci na osnovni ravni lahko to poglavje zaključijo z Uvodno ravnjo. Tisti, ki želijo razširiti svoje znanje, lahko to storijo z Napredno ravnjo. Pri preostalih poglavjih lekcije, Zaključek in Bralno gradivo, naj bi vsi sledili podpoglavju pod ustreznim naslovom. Na primer: udeleženci, ki so sodelovali pri Napredni ravni v poglavju Razvoj, naj obravnavajo le podpoglavje Napredna raven v poglavju Zaključek. Učitelj, ki podaja vsebino, lahko spremeni karkoli se zdi potrebno za dosego najboljših rezultatov. Razume se, da med državami obstajajo razlike v tarčah radikalizacije in vrstah nasilnega ekstremizma, zato določena poglavja zahtevajo spremembe po državah predvsem tista, ki vključujejo zakonodajo in specifične študije primerov. Za več informacij si poglejte spodnji ključ.

10 Ključ Priročnik je namenjen uporabi v različnih evropskih državah. Vsaka država ima svoje zakone, pravila, prednostne naloge in interese. Zato mora država, v kateri se priročnik uporablja, prilagoditi študije in primere. Ta simbol prikazuje, da je poglavje specifično za določeno državo. To poglavje vključuje uporabo video posnetka. Posnetke lahko najdete v mapi priročnika pod ustrezno številko lekcije. To poglavje vključuje uporabo časopisnega članka na spletu. Članke lahko najdete v mapi priročnika pod ustrezno številko lekcije.

11 Radikalizacija in ekstremna dejanja

12 Lekcija 1: Kaj je radikalizacija? Uvod v koncept radikalizacije in vprašanje radikalizacije v zaporih. Opis lekcije Ciljna skupina Višji vodstveni delavci zapora Pravosodni policisti Podporno osebje (učitelji, socialni delavci, psihologi, psihiatri, osebje nevladnih organizacij/prostovoljnih organizacij) Predlagano število udeležencev 14 udeležencev

13 Trajanje 3 ure Pripomočki Cilji Magnetna tabla Prenosni računalnik Podatkovni projektor Flipchart tabla Zvokovni projektor (ali velik TV zaslon) Po zaključku te lekcije so udeleženci sposobni bolje razumeti, kaj pomenijo izrazi radikalizacija radikaliziran ekstremna radikalizacija nasilna radikalizacija Učni izidi Po zaključku te lekcije udeleženci pridobijo naslednje: Znanje Se zavedajo vprašanj radikalizacije in povezave med zapori in radikalizacijo. Poznajo različne vrste in tipe radikalizacije, kot so: verska radikalizacija politična radikalizacija

14 povezava med politično in versko radikalizacijo ekstremizem in radikalizacija nasilna radikalizacija Spretnosti Udeleženci so dobro seznanjeni z izrazi, ki so povezani s področjem radikalizacije v zaporih. Te izraze znajo porabljati pravilno in v skupnem jeziku. Odnos Udeleženci se zavedajo nevarnosti radikalizacije in nasilne radikalizacije, hkrati pa se znajo izogniti rasizmu ali cenzuri do drugače mislečih. So previdni pri tem, kako označujejo druge. Menim, da je preprečevanje radikalizacije učinkovitejše od deradikalizacije, kar pomeni, da je veliko lažje nekomu preprečiti pridružitev kot je poskušati nekoga izvleči po pridružitvi. Maajid Nawaz, britanski aktivist in politik

15 Uvod v lekcijo Video posnetek, 4:30 min 'Universities for terrorists' EU prisons turning into radicalization hotspots Razvoj Uvodna raven Korak 1: Razprava in odzivi na video posnetek: Iztočnice za razpravo: S katero vero povezujejo terorizem v tem video posnetku? Ali je v vaši državi podobno? (Prispevek se nanaša na muslimansko vero in dejstvo, da je v Franciji do 70% zapornikov muslimanov.) Kaj je osamitev radikalizma? (Ločena namestitev radikalnih zapornikov.) Ali se izvaja v vaši državi? Ali obstaja razlika med ekstremizmom in terorističnimi nagnjenji? Kakšna je po vašem mnenju povezava med tema dvema pojavoma? Kateri so tradicionalni prepoznavni znaki skrajno radikaliziranih oseb? Kaj je s temi znaki danes? (Brada, oblačila, ritualizirana molitev in prakse.) (Danes so ti znaki skriti. Kaj bi po vašem morali storiti?) (dinamična varnost) Kakšna je po vašem mnenju razlika med teroristom in vojakom? Zakaj ISIS svoje člane imenuje vojaki in ne teroristi? Ali ločena namestitev le še utrjuje radikalizem? Ali skupna namestitev spodbuja radikalizacijo ostalih zapornikov? Kdo je zmeren? Kdo je radikalen? Kako lahko to vemo? Kaj je po vašem mnenju rešitev tega družbenega in političnega problema?

16 Korak 2: Kaj je radikalizacija? Radikalen: če nekaj velja za ekstremistično ali se zelo razlikuje od česarkoli, kar je do sedaj veljalo za običajno, potem rečemo, da je radikalno. Radikalizacija je opredeljena kot dejanje ali proces, ki povzroči, da nekdo zavzame radikalna stališča do političnih ali družbenih vprašanj. Radikalizacija: Ali je sama po sebi dobra ali slaba stvar? Podajte nekaj primerov oseb ki jih poznate ali so znane iz zgodovine za katere menite, da so radikalne (Martin Luther King, Nelson Mandela, Mahatma Gandhi, Abraham Lincoln) Zakaj torej radikalizacija predstavlja težavo? Korak 3: Radikalizacija, ki vodi v terorizem Težava pri radikalnih stališčih do katerihkoli vprašanj je, da ekstremna radikalizacija lahko vodi v ekstremna dejanja, vključno s terorizmom. Seznanjeni moramo biti z naslednjimi izrazi: terorizem, mednarodni terorizem in domači ekstremizem.

17 Kaj je terorizem? Teroristične skupine uporabljajo nasilje in grožnje z nasiljem za propagiranje svojih idej in kot sredstvo za dosego ciljev. Pogosto si prizadevajo vplivati ali izvajati pritisk na vlado in vladno politiko, vendar zavračajo demokratične procese ali celo demokracijo samo. Kaj je mednarodni terorizem? Mednarodni terorizem s strani skupin kot sta Islamska država Iraka in Levanta (ISIL) in Al Kaida predstavlja grožnjo od vsepovsod, ki presega nacionalne meje. Sedež imajo na ozemljih z nefunkcionalno vlado, kar jim olajša usposabljanje rekrutov in načrtovanje kompleksnih, zahtevnih napadov. Te skupine svoja dejanja upravičujejo s skrajno interpretacijo islama in imajo pogosto željo in sposobnost teroristične napade usmeriti proti zahodnemu svetu in navdihovati tiste, ki že živijo tam, da izvedejo samostojne napade. Kaj je domači ekstremizem? Domači ekstremizem se nanaša predvsem na posameznike ali skupine, ki izvajajo kazniva dejanja z namenom doseganja širših ciljev, kot so na primer "skrajno desničarski ekstremisti". Lahko želijo spremeniti zakonodajo ali vplivati na notranjo politiko in to poskušajo doseči izven meja običajnega demokratičnega procesa.

18 Korak 4: Z radikalizmom pogosto povezujemo še dva druga izraza: Džihad: boj proti sovražnikom islama Skrajna desnica (radikalna desnica, desno krilo, ekstremizem desnice*) *Skrajna desnica je politična oznaka za stranke in gibanja, ki temeljijo na fašističnih, rasističnih in/ali skrajno reakcionarnih ideologijah. Pripadniki skrajne desnice podpirajo koncept neenakosti rezultatov, kar pomeni, da je ena skupina ljudi že po naravi boljša od druge. Sprejemajo tudi neenakost možnosti, podpirajoč koncepte, kot so segregacija, množični izgon vseh, ki niso belci (ali na splošno pripadnikov drugih ras), in celo genocid čeprav včasih skrivajo ta grozovita stališča, razen ko anonimno načrtno izzivajo po spletu. Oznaka "skrajna desnica" se lahko nanaša na vse, od absolutne monarhije do nacizma, kar pomeni, da mnogi skrajni desničarji nasprotujejo tistim na skrajni desnici, ki imajo drugačno predstavo o tem, kateri razred bi moral biti vladajoči. Podrobnejša razlaga v posnetku na Youtube: Right Wing Extremism & Terrorism

19 Primer verskega terorističnega napada: 12. maja 2018 je 21-letni francoski musliman rojen v Čečeniji, oborožen z nožem, blizu operne hiše Palais Garnier v Parizu ubil enega mimoidočega in ranil več drugih, preden ga je ustrelila policija. Napad z nožem se je zgodil na območju ulice Saint-Augustin in prehoda Passage Choiseul. Francoski predsednik Emmanuel Macron je sporočil, da je Francija "spet plačala s krvjo, a ne bo niti najmanj popustila sovražnikom svobode". Osumljenec, identificiran kot Khamzat Azimov, je bil od leta 2016 na seznamu posameznikov, ki bi lahko predstavljali grožnjo nacionalni varnosti. Odgovornost za napad je prevzela Islamska država prek svoje tiskovne agencije Amak, ki je objavila video posnetek osebe, zakrite s kapuco, ki zaprisega zvestobo Abu Bakr al-baghdadiju, voditelju Islamske države Iraka in Levanta (ISIL). Europol je napad označil za džihadistični terorizem. Oglejte si posnetek na YouTube: One dead, four wounded in Paris knife attack; assailant killed Primer terorističnega napada skrajne desnice: Desničarski terorizem je terorizem, ki ga motivirajo različne ideologije in prepričanja, vključno z islamofobijo, antikomunizmom, neofašizmom in neonacizmom, ter z nasprotovanjem pravici žensk do odločanja o prekinitvi nosečnosti. Ta vrsta terorizma je samo sporadična, z malo mednarodnega sodelovanja ali brez njega. Glejte: Anders Behring Breivik: Video Manifesto Has Camp Shooting Motivations; Oslo, Norway ( ) Sklicujete se lahko tudi na članek BBC-ja: The clues right-wing terrorists give away

20 Napada leta 2011 na Norveškem, v državi znana preprosto kot 22 julij, sta bila dva zaporedna teroristična napada, ki ju je volk samotar Anders Behring Breivik izvedel na vlado, civilno prebivalstvo, in poletni tabor podmladka laburistične stranke AUF. V napadu je bilo izgubljenih 77 življenj. Prvi napad je bila eksplozija avtomobila bombe v Oslu v Regjeringskvartalet, vladni četrti norveške, ob točnem času 15:25:22. Bombo je izdelal iz mešanice gnojila in kurilnega olja in jo skril v dostavno vozilo, ki ga je pustil blizu sedeža norveškega premierja Jensa Stoltenberga. Eksplozija je ubila osem ter ranila najmanj 209 ljudi, od tega dvanajst huje. Drugi napad se je zgodil manj kot dve uri kasneje na poletnem taboru, ki je potekal na otoku Utøya v fjordu Tyrifjorden, v regiji Buskerud. Tabor je organiziral podmladek vladajoče norveške laburistične stranke AUF. Breivik, v doma izdelani policijski uniformi in s ponarejenimi dokumenti, je s trajektom prispel na otok in pričel streljati na udeležence tabora in jih 68 ubil takoj. Ranjenih je bilo najmanj 110 ljudi, od tega 55 huje; 69. žrtev je umrla v bolnišnici dva dni po pomoru. Med smrtnimi žrtvami so bili tudi prijatelji premierja Jensa Stoltenberga in krušni brat norveške kronske princese Mette-Marit.

21 Korak 5: Biti ekstremist ni protizakonito. Mnogi imajo ekstremističen pogled na številne stvari, a to še ne pomeni, da kršijo zakon. Ekstremist, ki postane terorist, z nezakonito uporabo sile, s terorjem ali z grožnjo z nasiljem prepričuje druge, naj podprejo ekstremistična prepričanja. Skozi zgodovino smo bili priča različnim ekstremističnim skupinam, ki so za dosego svojih ciljev uporabljale nasilje, kot na primer Ku Klux Klan v ZDA. Trenutno lahko z zanesljivostjo rečemo, da so teroristična dejanja povezana ali s skrajno desnimi ekstremističnimi skupinami ali s skupinami, ki sledijo določenim interpretacijam islama, kot je ISIS, ISIL, Daesh ali Da ish. Znana je tudi kot IS (Islamska država). 'Generacija džihad' se nanaša na skupino ljudi, ki so jim najverjetneje oprali možgane z Al Kaidino propagando, predvsem preko interneta. Preberite članek/izroček in o njem razpravljajte: Generation Jihad: Young people 'brainwashed with Al Qaeda propaganda on the internet' ' Young-people-brainwashed-Al-Qaeda-propaganda-internet.html Napredna raven Korak 6: Državni zakoni o terorizmu in z njim povezanih področjih Kaj državni zakoni določajo o ekstremizmu in terorizmu? Slovenski kazenski zakonik (v štirih členih) že obravnava terorizem, njegovo financiranje, poveličevanje in usposabljanje posameznikov zanj ter ga prepoznava kot kaznivo dejanje, za katero nalaga kazni v razponu od treh do petnajstih let zapora. Uradni list RS, št. 50/2012 z dne : 108. do 111. člen KZ-1

22 Na podlagi dodatnega protokola h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju terorizma, ki ga je podpisala tudi RS in Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti terorizmu je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1E) - Uradni list RS, št. 27/2017 z dne Iz Kazenskega zakonika RS: TERORIZEM 108. člen (1) Kdor z namenom, da bi uničil ali hudo ogrozil ustavne, gospodarske, socialne ali politične temelje Republike Slovenije ali druge države ali mednarodne organizacije, da bi hudo zastrašil prebivalstvo oziroma da bi prisilil vlado Republike Slovenije ali druge države ali mednarodno organizacijo, da nekaj stori ali opusti, stori ali grozi, da bo storil, eno ali več od naslednjih dejanj: - napad na življenje in telo ali na človekove pravice in svoboščine, - ugrabitev ali zajetje talcev, - precejšnje uničenje državnih ali javnih objektov ali predstavništev tujih držav, prevoznega sistema, infrastrukture, javnega kraja ali zasebne lastnine, - neupravičeno poseganje v informacijski sistem, ki pomeni resno oviranje ali prekinjanje njegovega delovanja z vnosom, prenosom, poškodovanjem, brisanjem ali spreminjanjem podatkov ali s preprečevanjem ali onemogočanjem dostopa do podatkov, in ki povzroči resno škodo ali je bilo storjeno z uporabo računalniškega programa, gesel ali kod za dostop, zasnovanih ali prilagojenih za namene storitve dejanja, ali neupravičeno poseganje v informacijski sistem kritične infrastrukture, ki pomeni resno oviranje ali prekinjanje njegovega delovanja z vnosom, prenosom, poškodovanjem, brisanjem ali spreminjanjem podatkov ali preprečevanjem ali onemogočanjem dostopa do podatkov, -neupravičeno brisanje, poškodovanje ali spreminjanje podatkov v informacijskem sistemu kritične infrastrukture ali preprečevanje ali onemogočanje dostopa do takih podatkov,. - zajetje ali prevzem nadzora nad pritrjeno ploščadjo v epikontinentalnem pasu z uporabo sile ali grožnje ali drugega načina ustrahovanja ali nasilno vedenje proti osebi na ploščadi, če tako dejanje ogroža njeno varnost, ali uničenje pritrjene ploščadi v epikontinentalnem pasu oziroma povzročitev škode

23 na njej, ki lahko ogrozi njeno varnost, ali postavitev naprave zaradi uničenja pritrjene ploščadi ali ogrožanja varnosti na njej, ali poškodovanje ali povzročitev smrti osebe v povezavi s katerim od prej navedenih dejanj, - ugrabitev zrakoplova, plovila, sredstev tovornega prevoza ali javnega prevoznega sredstva, - proizvodnjo, posest, pridobitev, prevoz, dobavo ali uporabo orožja, razstreliva, jedrskega, biološkega ali kemičnega orožja, - raziskovanje in razvoj jedrskega, biološkega ali kemičnega orožja, - ogrožanje varnosti s spuščanjem nevarnih snovi oziroma povzročanjem požarov, poplav ali eksplozij, - motnjo ali prekinitev oskrbe z vodo, elektriko ali drugimi za življenje ljudi osnovnimi naravnimi viri, ki lahko ogrozijo življenje ljudi, se kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let. (2) Kdor hoče doseči namen iz prejšnjega odstavka s tem, da uporabi ali grozi z uporabo jedrske ali druge radioaktivne snovi ali naprave, s poškodovanjem jedrskega objekta, tako da izpušča radioaktivno snov ali omogoča njen izpust, z grožnjo ali uporabo sile zahteva jedrsko ali drugo radioaktivno snov, napravo ali jedrski objekt, se kaznuje z zaporom do petnajstih let. (3) Kdor pripravlja ali pomaga pri pripravljanju kaznivih dejanjih iz prejšnjih odstavkov, tako da protipravno pridobi ali da na razpolago za storitev teh kaznivih dejanj potrebna materialna sredstva ali z izsiljevanjem pripravi drugega, da pri teh kaznivih dejanjih sodeluje, ali ponaredi uradne ali javne listine, potrebne pri storitvi teh kaznivih dejanj, ali take listine uporabi, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let. (4) Če ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje z zaporom od osmih do petnajstih let. (5) Če storilec pri storitvi dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega člena naklepoma vzame življenje eni ali več osebam, se kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let. (6) Če je dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storjeno v hudodelski združbi ali skupini, ki ima namen izvrševati kazniva dejanja (v

24 nadaljevanju teroristična hudodelska združba ali skupina), navedena v teh odstavkih, se storilec kaznuje z zaporom od osmih do petnajstih let. (7) Kdor sodeluje v teroristični hudodelski združbi ali skupini, ki ima namen storiti kazniva dejanja iz prvega, drugega, četrtega ali petega odstavka tega člena, se kaznuje z zaporom do osmih let. (8) Kdor ustanovi ali vodi hudodelsko združbo iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z zaporom najmanj petnajst let.»potovanje v tujino z namenom terorizma 108.a člen (1) Kdor odpotuje iz države svojega državljanstva ali dejanskega prebivališča z namenom storitve dejanj iz 108. člena tega zakonika, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let. (2) Kdor odpotuje iz države svojega državljanstva ali dejanskega prebivališča z namenom storitve dejanj iz drugega ali tretjega odstavka 111. člena tega zakonika, se kaznuje z zaporom do osmih let. (3) Kdor ob vedenju, da gre za namen iz prvega ali drugega odstavka tega člena, organizira ali drugače omogoča potovanja iz prvega ali drugega odstavka tega člena, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.«. FINANCIRANJE TERORIZMA 109. člen Kdor zagotovi ali zbere denar ali premoženje z namenom, da bo deloma ali v celoti uporabljeno za storitev dejanj iz 108.,108a,110. in 111. člena tega zakonika, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. (2) Enako se kaznuje storilec dejanja iz prejšnjega odstavka tudi, če z namenom zagotovljen ali zbran denar ali premoženje ni bil dejansko uporabljen za storitev v prejšnjem odstavku navedenih kaznivih dejanj.

25 (3) Če je bilo dejanje iz prejšnjih odstavkov storjeno v teroristični hudodelski združbi ali skupini za izvrševanje terorističnih kaznivih dejanj, se storilec kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let. (4) Denar in premoženje iz prejšnjih odstavkov se vzameta. ŠČUVANJE IN JAVNO POVELIČEVANJE TERORISTIČNIH DEJANJ 110. člen Kdor ščuva k storitvi kaznivih dejanj iz 108. člena tega zakonika s tem da razširja sporočila ali jih daje na razpolago drugim osebam na kakšen drug način in tako povzroči nevarnost za storitev enega ali več takih kaznivih dejanj, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. (2) Enako se kaznuje, kdor neposredno ali posredno javno poveličuje ali zagovarja kazniva dejanja iz 108. člena ali kaznivo dejanje iz prejšnjega odstavka s tem, da razširja sporočila ali jih daje na razpolago javnosti in s tem povzroči nevarnost za storitev enega ali več takih dejanj. (3) Pregon za kazniva dejanja iz prejšnjih odstavkov se začne z dovoljenjem ministra za pravosodje. NOVAČENJE IN USPOSABLJANJE ZA TERORIZEM 111. člen Kdor novači za terorizem s tem, da spodbuja drugo osebo k storitvi kaznivih dejanj iz 108. člena tega zakonika ali k sodelovanju pri naročilu takega terorističnega kaznivega dejanja ali k priključitvi k teroristični hudodelski združbi ali skupini za izvrševanje terorističnih kaznivih dejanj, ki jih stori ta hudodelska združba ali skupina, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. (2) Enako se kaznuje, kdor usposablja druge za kazniva dejanja iz 108. člena tega zakonika s tem, da priskrbi navodila za izdelavo in uporabo razstreliva, strelno ali drugo orožje, škodljive ali nevarne snovi, jih usposablja za druge posebne metode ali tehnologijo za izvedbo ali sodelovanje pri terorističnem dejanju.

26 (3) Enako se kaznuje, kdor se usposobi tako, da od drugega prejme navodila za izdelavo ali uporabo razstreliva, strelnega ali drugega orožja, škodljivih ali nevarnih snovi ali navodila za druge posebne metode ali tehnologijo z namenom storitve ali sodelovanja pri terorističnem dejanju. Zaključek Uvodna raven Naredite seznam razlogov, zaradi katerih po vašem mladi postanejo teroristi. Ali menite, da lahko zapor posameznike spodbudi, da se radikalizirajo in sčasoma celo izvedejo teroristična dejanja? Zakaj? Napredna raven Razpravljajte o povezavi med financiranjem terorističnega dejanja in izvedbo terorističnega dejanja. Ali imata obe dejanji enako težo? Kaj se zgodi, če nekdo iz vaše države pošlje denar v državo, kot je na primer Sirija? Ga aretirajo in kazensko preganjajo? Kakšen je najmanjši znesek, ki ga nekdo lahko pošlje v te države? Kako bi obravnavali tako osebo, če bi jo ujeli in obsodili na zaporno kazen? Evalvacija S svojimi besedami razložite, kaj pomenijo naslednji izrazi: Radikalen Radikalizacija

27 Terorizem Mednarodni terorizem Domači terorizem Džihad Skrajna desnica Uvodna raven Bralno gradivo Obvezno branje: Izroček: Kaj je radikalizacija? Izroček: Kaj je nasilni ekstremizem? SLO1 Izroček: Kaj je nasilna radikalizacija Dodatno branje: speech Man who called for Muslims to be gassed and sterilised is jailed for hate

28 SLO2 Izroček: Na Dunaju šokiral sovražni govor proti muslimanski prvorojenki v novem letu Napredna raven Obvezno branje: Izroček: Understanding the radicalisation process ding-the-radicalisation-process.pdf All radicalisation is local The genesis and drawbacks of an elusive concept by Rik Coolseat SLO3 Izroček: Največ terorističnih napadov v EU izvedejo katoliški skrajneži Dodatno branje: SLO 4 Izroček: Ne smamo se bati radikalizacije, moramo jo znati prepoznati Informacije za učitelja Da zagotovite, da se udeleženci zavedajo razlike med verskim terorizmom in političnim terorizmom, naj doma opravijo naslednje naloge: a) Najdite primere terorističnih napadov, povezanih z verskimi ideologijami b) Najdite primere terorističnih napadov, povezanih s političnimi ideologijami

29 Udeleženci na napredni ravni se lahko posvetijo državnim zakonom in preučijo, kakšna so njihova določila v zvezi a) s terorističnimi dejanji, b) z dejanji, ki lahko vodijo v terorizem, vključno s financiranjem skupin, ki veljajo za teroristične.

30 Lekcija 2: Poglobljen pogled v povezavo med verstvi, radikalizacijo in terorizmom To lekcijo je pripravila organizacija DARTKE, Madžarska Opis lekcije Ciljna skupina Osebje za pomoč pri ponovni vključitvi Pravosodni policisti Vodstvo zapora Nadzorniki za pogojno kazen Nadzorniki za pogojni odpust Uradniki za zvezo

31 Predlagano število udeležencev 14 Trajanje 2 uri Pripomočki Podatkovni projektor ali velik TV zaslon Prenosni računalnik Flipchart tabla Post-it samolepilni lističi Cilji Udeleženci razvijejo razumevajoč odnos do verstev in radikalizacije. Seznanjeni so z glavnimi svetovnimi religijami in vedo, kaj pomeni verska radikalizacija. Islamska radikalizacija je v današnjem času popularna tema, zato bo ta točka obravnavana podrobneje. Udeleženci se naučijo tudi, kako prepoznati versko radikalizacijo in o katerih varnostnih vprašanjih je treba razpravljati, ko do radikalizma pride. Kljub aktivni in praktični naravi priročnika je ta lekcija zaradi narave vsebine naravnana dokaj teoretično. Obravnavanje vere se med državami razlikuje in zahteva previden pristop, zato je priporočljivo to lekcijo prilagoditi potrebam vsake posamezne države. Učni izidi

32 Znanje Udeleženci so seznanjeni z osnovami najpomembnejših svetovnih religij. Pridobili so tudi znanje o verski radikalizaciji, predvsem o islamski radikalizaciji. To je zelo koristno, saj bo posameznik, ko bo pri zaporniku zaznal možnost verske radikaliziranosti, vedel, kako ravnati v tej kočljivi situaciji. Spretnosti Verska toleranca udeleženci so razvili nov odnos do zapornikov, da bi lahko zagotovili pomoč pri odpravljanju njihovih radikalnih pogledov. Odnos Udeleženci so izboljšali sposobnosti na področju komunikacije in obvladovanja stresa. Zmožnost zaznavanja in preprečevanja verskega radikalizma je pri tem ključnega pomena, saj do nasilnih dejanj pogosto pride po odpustu obsojencev iz zapora. Uvod v lekcijo Udeleženci bodo poslušali predavanje o verstvih in radikalizaciji. Predavanje vsebuje le osnovne in nujne informacije o verstvih, saj drugi elementi pri obravnavani temi niso pomembni. Posebna pozornost bo namenjena islamu in islamistični radikalizaciji. Namen te lekcije je tudi pojasniti povezavo med vero in nasilno radikalizacijo. Obvezni bralni material je treba razdeliti vnaprej, da se zagotovi neprekinjen dialog o vsebini. Ker živimo v Evropi, je pomembno predstaviti še en vidik v zvezi z verstvi. Dandanes je islam pogosto v vlogi slabe religije, kar odvrača našo pozornost od drugih religij, kot je krščanstvo, ki je zaznamovalo preteklost Evrope in je stalno

33 prisotno vse od takrat. Za razširjen vpogled bo predstavljen članek o krščanski nasilni radikalizaciji. Za nadaljnjo razpravo in obogatitev znanja pa si udeleženci lahko preberejo tudi članek o budizmu in budističnemu nasilnemu radikalizmu, ki se nahaja v dodatku priročnika z bralnim gradivom. Razvoj Uvodna raven Korak 1: Uvod v verstva (glej Obvezno branje: Gellman & Hartman) Korak 2: Islamistična radikalizacija, islamistični terorizem Korak 3: Obravnava različnih oblik nasilne verske radikalizacije (glej Obvezno branje: Why Mark Anthony Conditt a white Christian isn't called a terrorist) Korak 4: Prepoznavanje nasilne verske radikalizacije Napredna raven Korak 5: Zmerno reformno gibanje v islamu Korak 6: Diagnoza in spremljanje kako lahko sami zmanjšamo možnosti za nasilno versko radikalizacijo? Zaključek

34 Uvodna raven Ob koncu lekcije sledi pogovor o prej predstavljeni temi. Udeleženci razpravljajo o verski radikalizaciji, učitelj pa razpravo nadzoruje. Pomembno je primerjati različna verstva in različne oblike radikalizacije ter najti skupne značilnosti, ki bodo v prihodnosti pomagale pri preprečevanju radikalizacije. Napredna raven Nadaljnja razprava o gradivu na napredni ravni. Evalvacija Na kratko opišite najpomembnejša verstva in prikažite njihove šibke točke, zaradi katerih bi lahko prišlo do radikalizma. Uvodna raven Bralno gradivo Obvezno branje: Gelllman, M., & Hartman, T. (2002). Religion for Dummies (1st edition). New York: Wiley Publishing House (ISBN ). (Appendix: A Few Religions of the World: Buddhism, Christianity, Hinduism, Islam, Judaism.) SLO 5 Vloga vere pri pojavu sodobnih oblik terorizma diplomsko delo

35 Why Mark Anthony Conditt a white Christian isn't called a terrorist - Dodatno branje: The dawn of Buddhist radicalism - SLO 6 Izroček: Po budalizaciji še islamizacija? Napredna raven Obvezno branje: Byron R. Johnson: Addressing Religion and Spirituality in Correctional Settings: The Role of Faith-Based Prison Programs. In: APA handbook of psychology, religion, and spirituality (Vol. 2) - An applied psychology of religion and spirit. Prisons and Terrorism Radicalisation and De-radicalisation in 15 Countries. pp : countries.pdf Dodatno branje: Informacije za učitelja Ker gre za občutljivo temo, mora učitelj poskrbeti, da vsak udeleženec razume, da lekcija obravnava religijo, nikakor pa ne obsoja ali kritizira osebnih prepričanj ali verovanj. Namen lekcije je zgolj predstaviti osnove svetovnih verstev in

36 prikazati možne stične točke z radikalizmom. Če med predavanjem pride do resnejših konfliktov, mora učitelj prekiniti vsakršno sovražno vedenje med udeleženci.

37 Lekcija 3: Dejavniki vključevanja v nasilna skrajno radikalna dejanja in terorizem Opis lekcije Ciljna skupina Višji vodstveni delavci zapora Pravosodni policisti Podporno osebje (učitelji, socialni delavci, psihologi, psihiatri, osebje nevladnih organizacij/prostovoljnih organizacij) Predlagano število udeležencev 14 Trajanje 3 ure Pripomočki

38 Magnetna tabla Prenosni računalnik Podatkovni projektor Flipchart tabla Zvokovni projektor (ali velik TV zaslon) Cilji Po zaključku te lekcije so udeleženci sposobni razumeti dejavnike, ki lahko povzročijo radikalizacijo zapornika in morebitno nasilno dejanje na podlagi ekstemističnih idej. Učni izidi Znanje Udeleženci poznajo: razliko med mehkimi in trdimi znanostmi, zanesljivost napovedovanja dejavnike, ki lahko privedejo do tega, da nekdo postane radikalizirana oseba in se morda celo odzove z nasiljem težavnost presojanja, kaj lahko vodi v takšna dejanja kombinacijo različnih dejavnikov, vključno s kriminalno preteklostjo, neurejenimi družinskimi razmerami in pomanjkanjem identitete. Spretnosti

39 Udeleženci so sposobni identificirati možne dejavnike, kot so vedenjski vzorci in družbeno ozadje, ki lahko privedejo do tega, da se oseba radikalizira in celo stori nasilno dejanje. Odnos Udeleženci razumejo potencialne začetke radikalizacije in obravnavajo dejavnike, kot so pripadnost, identiteta in kritično razmišljanje. Uvod v lekcijo Mar ne bi bilo lepo, če bi imeli seznam, ki bi napovedal nasilna ekstremistična dejanja? Če odkljukamo določeno število polj, potem obstaja verjetnost, da je nekdo ekstremist. Več polj ko odkljukamo, večja je verjetnost. Mar ne bi bilo bolje, če bi lahko že v naprej preprečili nastanek teh polj in se s tem izognili katastrofalnim posledicam nasilnih ekstremističnih dejanj? Tovrstno razmišljanje nas spominja na vremensko napoved: več ko je oblakov in vetra, večje ko so spremembe zračnega tlaka, večja je verjetnost padavin. V tej lekciji se bomo ukvarjali z vprašanjem, ali je tako enostavno prepoznati tudi potencialnega nasilnega ekstremista. Oziroma če upoštevamo kaotično naravo ozračja, se lahko tovrstna napoved izkaže za ravno tako težavno kot natančna napoved vremenskih sprememb. Razvoj Uvodna raven

40 Korak 1: Privlačnost znanosti Večina ljudi znanost privlači zaradi svoje sposobnosti napovedovanja. To temelji na opazovanju: če opazimo, da se je kos kovine raztegnil, lahko napovemo, da se bo kovina jutri, če bo vroč dan, raztegnila tako kot danes. Ne samo to, s pomočjo znanosti lahko dejansko izračunamo raztezanje kovin v povezavi s segrevanjem. Za to obstaja celo matematična formula. Ko se predmet segreva ali ohlaja, se njegova dolžina spreminja za količino sorazmerno z začetno dolžino in glede na spremembo v temperaturi. Linearno temperaturno raztezanje spremembo dolžine predmeta lahko izračunamo s pomočjo enačbe: dl = L0 α (t1 - t0) (1) kjer je dl = sprememba dolžine m L0 = začetna dolžina m α = koeficient linearnega raztezka m/m C t0 = začetna temperatura C t1 = končna temperatura C Izračunamo končno dolžino predmeta: L1 = L0 + dl = L0 + L0 α (t1 - t0) (2) kjer je L1 = končna dolžina predmeta m Mar ne bi bilo lepo, če bi imeli takšno formulo, s katero bi lahko napovedali, kdo od nas je potencialen nasilen ekstremist? Korak 2: Družboslovne vede Družboslovne vede poznamo tudi pod imenom mehke znanosti. Trde znanosti smo omenili zgoraj; pri njih napoved 100% drži, razen če se ne dokaže drugače.

41 Napovedi pri mehkih znanostih niso tako zanesljive, vendar se tudi tukaj zanašamo na opazovanje. Mehke znanosti so na primer psihologija, antropologija in kriminologija. Napoved in razumevanje 'zakaj' Nekateri znanstveniki menijo, da bomo lahko napovedali, kdo med nami je potencialen terorist, če bomo znali razumeti, kaj povzroči, da se običajen človek radikalizira in svoje ideje končno tudi uresniči z nasilnim dejanjem. To bi nam lahko pomagalo preprečiti tovrstna dejanja, predvsem tako, da se posameznika onesposobi, preden stori dejanje. Bilo je že več poskusov, da bi določili dejavnike, ki osebo vodijo v terorizem. To so zgolj teorije - ideje - in večina jih konkurira z drugimi idejami - o tem, kaj nekoga privede do tega, da postane terorist. Oglejmo si nekatere: Korak 3: Zakaj nekateri ljudje postanejo nasilni ekstremisti, drugi pa ne? Ne smemo pozabiti, da se radikalizacija, še posebej taka, ki vodi v nasilna ekstremna dejanja, ne odvije čez noč: gre namreč za proces. Ta proces je povezan z iskanjem identitete, smisla, in mesta v skupnosti. Da bi lažje razumeli te tri koncepte, vzemimo za primer sebe in spregovorimo o lastni identiteti - KDO SEM? smislu - KAJ POČNEM TUKAJ? in mestu v skupnosti - KAM SPADAM? Korak 4: Prva faza: odnos

42 Prva faza obsega vedenjsko potovanje, ko posameznik prične zavzemati ekstremistična stališča. V tej fazi je zadevna oseba izpostavljena radikalizirani ideologiji in tudi sama postane radikalizirana. Pot vodi do ekstremističnega stališča. V taki fazi pride do treh dogodkov: a. Ranljivo duševno stanje: dejavniki, kot so na primer neurejene družinske razmere, pretekla kazniva ravnanja, nestabilno ozadje. b. Zunanji vplivi in izkušnje: prijatelji, družina, mediji, internetne klepetalnice, itd. c. Psihološka potreba: potreba po pripadnosti, statusu in smislu (Korak 3). Korak 5: Druga faza: Vedenjske spremembe, ki lahko vodijo v nasilno dejanje. Tukaj lahko opazimo globljo predanost. Potisni dejavniki in vlečni dejavniki: dejavniki, ki lahko nekoga potisnejo v skrajno dejanje ali ga povlečejo proti takim dejanjem. Oglejte si nasledni povzetek: Potisni dejavniki: Občutki nepravičnosti, krivice Iskanje identitete, smisla, pripadnosti/tovarištva Želja po vznemirljivosti, izzivih, doživetjih Iskanje statusa, pomembnosti Kriminaliteta Afiniteta do avtoritativnih ideologij Nekatere težave v duševnem zdravju Vlečni dejavniki: Ideologija zagotavlja diagnostično funkcijo Poistovetenje s plemenitim ciljem, dostop do nadomestne družine, družbeni kapital Dostop do vznemirljivosti, izzivov, doživetij Opolnomočenje skozi ekstremistično identiteto

43 Ventil za izražanje kriminalne sposobnosti Priložnost postati avtoritativen voditelj ali privrženec Ekstremistične ideologije lahko nudijo razlago zapletenega sveta Korak 6: Udeležencem postavite naslednja vprašanja. Po razpravi za ponovitev uporabite izroček 'Uvod v radikalizacijo'. Kakšna oseba postane terorist? Kateri dejavniki lahko vodijo do tega, da posameznik postane islamistični terorist? Kateri dejavniki lahko vodijo do tega, da posameznik postane politični terorist? Kakšen posameznik je ranljiv za radikalizacijo? Ali so osebe s težavami v duševnem zdravju bolj dovzetne za radikalizacijo in nato postanejo teroristi? Kako pomemben je vpliv ideologije v procesu radikalizacije? Kakšen je vpliv spletne propagande? (Odgovori so v Informacijah na koncu lekcije) Razdelite izroček: Uvod v radikalizacijo Na tej stopnji preberite tudi: Why Do People Become Violent Extremists? FBI Korak 7: Oglejte si naslednje video posnetke in o njih razpravljajte: Why do some people become terrorists?

44 Korak 8: Ne Bodi Lutka Nasilni ekstremisti za tarče pogosto izberejo tiste, ki so osamljeni, zaskrbljeni, nezadovoljni, zdolgočaseni, jezni ali zbegani. Ne bodi lutka. Zavedaj se, da nasilni ekstremisti nimajo odgovorov, ki jih iščeš. Želijo te le izrabiti ali nadzirati. To je slogan FBI. Kako lahko nudimo podporo osebam na prestajanju kazni zapora, da se opolnomočijo in ne postanejo lutke v rokah tistih, katerih cilj je radikalizacija. Napredna raven Korak 9: To poglavje lekcije se osredotoča na razloge, zakaj nekateri mladi postanejo džihadisti. Podlaga za razpravo je članek iz britanskega časopisa The Guardian z naslovom 'Zakaj nekateri mladi postanejo džihadisti? Psihiatrija ponuja odgovore', ki ga je napisal Kamran Ahmed. Preberemo članek in o njem razpravljamo v luči realnega stanja v državah partnericah. Korak 10: V tem poglavju lekcije bomo podrobneje obravnavali vprašanje z začetka zgornjega koraka. Poudarek je na obravnavanju oseb, ki so zapustile svojo državo, se pridružile Islamski državi, in se potem vrnile v domovino. Kako ravnati s temi povratniki? Sledi razprava, ki naj temelji na naslednjem video posnetku:

45 'Why I went to live with Islamic State' - BBC News Korak 11: Ogled video posnetka in razprava: Spodbujanje samostojnega razmišljanja! How Do People Become Radicalised Terrorists? Last Leg: The Correspondents Zaključek Naštejte razloge, zakaj se po vašem mnenju povsem običajne osebe odločijo, da postanejo teroristi. (Opomba za učitelja: glej članek Why average people decide to become terrorists. Jennifer Williams Jun 14, 2016) Evalvacija Udeleženci preberejo naslednje vprašanje in odgovor iz enega izmed gradiv: Ali bi morali tuje bojevnike, ki so se vrnili v Evropo, obravnavati kot zločince, ali bi se morali posvetiti rehabilitaciji? V tem primeru ne obstaja model, ki bi ustrezal vsem. To je zato, ker se politike, pravosodje in načini vodenja med evropskimi državami razlikujejo. Znotraj Evrope obstaja več pristopov. Nekatere države uporabljajo kazensko pravosodni sistem za strogo kaznovanje povratnikov. Te države po eni strani motivira želja po tem, da pokažejo, da ukrepajo proti ekstremistom in tujim bojevnikom povratnikom. Strogi povračilni ukrepi se uporabljajo tudi kot orodje za odvračanje potencialnih kandidatov za bojevnike. Druge pa menijo, da so dejanja tujih bojevnikov povsem

46 kriminalne narave. Rehabilitacijski model je namenjen reformiranju in reintegraciji povratnikov, vendar pa je ta model nepriljubljen, popolno rehabilitacijo pa je težko doseči. Za spoprijemanje s problemom najverjetneje potrebujemo pametno mešanico obeh modelov. Why do people join terrorist organisations? European Institute of Peace 11/09/2018 Menite, da rehabilitacijski model deluje? Ali tak pristop lahko igra vlogo v zaporu? Navedite razloge za svoj odgovor. Uvodna raven Bralno gradivo Obvezno branje: 11/09/ , 2016 Uvod v radikalizacijo Why do people join terrorist organisations? European Institute of Peace Why average people decide to become terrorists. Jennifer Williams Jun Dodatno branje: The key reason why some people with radicalised views become terrorists is humiliation, expert claim. By Phoebe Weston. Mailonline. 6th April 2017 SLO 7 Radikalizacija mladih v Evropi diplomsko delo

47 Napredna raven Obvezno branje: Kamran Ahmed: Why do some young people become jihadis? Psychiatry offers answers. The Guardian 26th May SLO 8 Izroček in link: Motivacijski in psihosocialni vidiki sodobnega samomorilskega terorizma : specialistično delo Dodatno branje: Guardian Radicalisation has become a redundant concept by Kenan Malik. The Why Do People Become Terrorists? A Prosecutor s Experiences Armando Spataro. Journal of International Criminal Justice 6 (2008), Anatomy of terror: What makes normal people become extremists? New Scientist. 16 August SLO 9 Izroček: Džihadisti, 11. januar in Evropa praznine, predavanje Fabrice Hadjadj Informacije za učitelja To so odgovori na zgoraj identificirana vprašanja (Korak 6). Kakšna oseba postane terorist? Vladne in akademske raziskave v Združenem kraljestvu vedno znova kažejo, da enoten socialno-demografski profil terorista ne obstaja in da do vpletenosti v

48 ekstremizem ne vodi le ena pot. Teroristi prihajajo iz različnih ozadij in se vključujejo na različne načine ter iz različnih razlogov. Kateri dejavniki lahko vodijo do tega, da posameznik postane islamistični terorist? En sam dejavnik ne more nekoga prepričati, da se pridruži terorističnemu gibanju. Več dejavnikov skupaj popoln vihar pa ustvari pogoje, pod katerimi lahko pride do radikalizacije in terorizma. S pravilnim posredovanjem je mogoče posamezniku že v začetni fazi preprečiti, da se radikalizira, prav tako pa je mogoče preprečiti, da tisti, ki že gojijo ekstremistična prepričanja, storijo nasilno dejanje. Kakšen posameznik je ranljiv za radikalizacijo? Kot že rečeno, arhetip posameznika, ranljivega za radikalizacijo, ne obstaja, obstajajo pa določeni skupni dejavniki. Predvsem gre za posameznike v ranljivem duševnem stanju, ki so izpostavljeni ekstremistični ideologiji, in ki jim primanjkuje zaščitnih dejavnikov (npr. trdna družina in močno povezana skupnost), ki bi jih sicer pomagali obvarovati pred radikalizacijo. Kako pomemben je vpliv ideologije v procesu radikalizacije? Čeprav ideologija ostaja ključnega pomena pri radikalizaciji, jo je treba obravnavati skupaj s psihološkimi potrebami in ranljivostmi. Teroristična propaganda je pogosto usmerjena na te psihološke potrebe, kot je na primer potreba po statusu ali vznemirljivem dogajanju. Ideologija deluje kot vlečni dejavnik in predstavlja ogrodje, ki izpolnjuje potrebo po identiteti in diagnostično orodje, ki posamezniku pomaga razumeti občutke nepravičnosti ali krivice.

49 Lekcija 4: Radikalizacija in zapori: kakšna je povezava? Opis lekcije Ciljna skupina Višji vodstveni delavci zapora Pravosodni policisti Podporno osebje (učitelji, socialni delavci, psihologi, psihiatri, osebje nevladnih organizacij/prostovoljnih organizacij) Predlagano število udeležencev 14 Trajanje 3 ure Pripomočki Magnetna tabla Prenosni računalnik Podatkovni projektor

50 Flipchart tabla Zvokovni projektor (ali velik TV zaslon) Cilji Po zaključku te lekcije udeleženci znajo ravnati z zaporniki, ki so storili nezakonita dejanja, podprta z nasilno ekstremistično ideologijo; ravnati s posamezniki, za katere obstaja tveganje radikalizacije; osebam na prestajanju kazni zapora nuditi podporo in varnost; podpirati rehabilitacijo; podpirati reintegracijo; obravnavati vprašanje radikalizacije v zaporih. Učni izidi Znanje Se zavedajo, da vsi posamezniki, obsojeni zaradi terorističnih dejanj, ne predstavljajo enakega tveganja za družbo in druge zapornike. Znajo prepoznati različne stopnje tveganj. Ustvarijo zdravo zaporsko okolje za zapornika. Poznajo prednosti in slabosti ločene ali skupne namestitve zapornikov, ki so osumljeni ali obsojeni za nasilna ekstremistična dejanja. Znajo podpreti zapornike na poti do uspešne ponovne vključitve v družbo. Znajo podpreti zapornike pri pristopu, ki temelji na opustitvi radikalizacije.

51 Spretnosti So sposobni spodbujati pozitiven odnos med osebjem in zaporniki. So sposobni ustvariti zdravo zaporsko okolje. So sposobni sodelovati z osebjem iz drugih agencij, povezanih s področjem dela (pristop, ki združuje več agencij). So sposobni pomagati zapornikom do uspešne ponovne vključitve v družbo. So sposobni podpirati zapornike pri opustitvi radikalizacije. Odnos Dosledno spoštujejo splošne človekove pravice v zaporskem okolju. Razumejo, zakaj lahko radikalna stališča nekoga spodbudijo k radikalizaciji. Menijo, da so prestopniki sposobni pozitivnih sprememb in jim nudijo podporo pri opustitvi ekstremizma. Uvod v lekcijo Uvodno vprašanje: Ali so zapori 'univerze' za radikalizacijo? Začnite z ogledom naslednjega video posnetka: 'Universities for terrorists' EU prisons turning into radicalization hotspots Odprite razpravo o glavnih točkah, izpostavljenih v tem video posnetku.

52 Nato udeležence prosite, naj preberejo naslednje gradivo: We need to talk about radicalisation in prisons. Mariam Mokhtar - October 25, Free Malaysia Today Razvoj Uvodna raven 1. korak: Razprava - ključno vprašanje: Katera so tveganja, povezana z radikalizacijo v zaporu? Prosite udeležence, naj svoje odgovore napišejo na flipchart tablo. Primerjajte zapise na tabli z naslednjim: rekrutiranje ostalih zapornikov; podpiranje ekstremističnih skupin iz zapora; uživanje podpore ekstremističnih skupin, ki so zunaj zapora; načrtovanje nasilnih ekstremističnih/ideološko podprtih nezakonitih dejanj po odpustu; sovražnost do ostalih skupin zapornikov in/ali osebja; stopnjevanje radikaliziranosti zaradi krivic/frustracij/jeze, povezane s prestajanjem kazni zapora. 2. korak: Oglejte si video posnetka in ju primerjajte: The Third Jihad: Radicalisation in Prisons De-radicalisation programme trialled in French prisons

53 Opomba za učitelja K razpravi prispevajte tako, da opozorite na naslednje točke (če jih ne omenijo že udeleženci): Ljudje so sposobni doseči pozitivne spremembe in se umakniti iz nasilja, čeprav se nekateri lahko odločijo, da tega ne bodo storili. Treba je spoštovati splošne konvencije o človekovih pravicah. Vsi posamezniki, obsojeni zaradi storitve teroristična dejanja, ne predstavljajo enakega tveganja za družbo. Varnejše in bolj urejeno zaporsko okolje, tudi v smislu dinamičnih odnosov, je predpogoj za omejevanje radikalizacijskih procesov in spodbujanje deradikalizacije/umika iz nasilja. Za preprečevanje radikalizacije in podporo procesom umika iz nasilja/deradikalizacije, je ključnega pomena sodelovanje med agencijami. (RAN P&P Dealing with radicalisation in a prison and probation context - practitioners working paper) 3. korak: Ustvarjanje zdravega zaporskega okolja. Ključno vprašanje: Na lestvici od 1 do 10 ocenite stopnjo naslednjih elementov v vašem zaporu. Ali menite, da je vaš zapor zdravo okolje? Varnost: če osebje zapora ne zmore ohraniti zdravega okolja, zaporniki oblikujejo skupine, ki nudijo tako prijateljstvo kot zaščito. Te skupine lahko v določenih okoliščinah postanejo zaporske tolpe, ki stopnjujejo hierarhijo,

54 stopnjo nevarnosti, konflikte med zaporniki ter konflikte med osebjem in zaporniki. Zaupanje: koncept, ki ga ni enostavno uresničiti znotraj okolja, v katerem vlada nezaupanje, ki se pogosto razvije v zaporu. Vendar pa je zaupanje pomemben faktor pri obravnavnju zapornikov na splošno, še zlasti ko gre za preprečevanje radikalizacije in spodbujanje umika iz nasilja. Pravičnost: biti radikalen ni zločin, zato to ne bi smelo voditi v represivne ukrepe strožje od tistih, ki so bili uvedeni za običajne zapornike. Vendar pa bodo storjeni zločini vedno upoštevani pri oceni nevarnosti. Človečnost: okolje, v katerem vladata obzirnost in skrb za človeka. Legitimnost: transparentnost zapora, odzivnost na incidente in moralno prepoznavanje posameznika. Odnos med osebjem in zaporniki: osebje mora zaupati vase in v svoje sposobnosti uporabe avtoritete, saj je to ključnega pomena za vzpostavitev dobrega odnosa, ki temelji na medsebojnem spoštovanju. Prisotnost karizmatičnega ekstremističnega voditelja je pomemben faktor: take zapornike je treba identificirati in obvladati tveganje, ki ga predstavljajo. Oglejte si video posnetek in o njem razpravljajte: Prison officers concerned about radicalisation in jails 4. korak: Ponovna vključitev v družbo Cilj ponovne vključitve v družbo bi moralo biti preprečevanje nasilnega vedenja in omogočanje vključevanja in sodelovanja v družbi. Z občutkom pripadnosti in sprejetosti bi zavezanost nasilju verjetno postala manj trajnostna. Radikalne ideje same po sebi niso nevarne, čeprav še vedno ostajajo dejavnik tveganja za nasilno vedenje v nekaterih okoliščinah. Mreža RAN sporoča naslednje:

55 Načrti za ponovno vključevanje v družbo bi morali biti vključeni v delovni načrt za zapornika kar se da na začetku prestajanja kazni. Pomembno je posameznika razumeti, se ukvarjati z njegovimi težavami in možnostmi. Ključnega pomena je načrt za zaključek podpore, s katerim se postopno zmanjšuje posameznikovo odvisnost od drugih in krepi njegovo zmogljivost obvladovanja izzivov. Prehodno obdobje velja za čas, ko je tveganje povratništva veliko, zato je pomembno, da so načrti pripravljeni preden zapornik prestane celotno kazen. Ti načrti naj vključujejo načine za spoprijemanje s problematičnim družinskim ali zasebnim življenjem in uporabo človeškega in družbenega kapitala za preprečitev novih kaznivih dejanj. Napredna raven 5. korak: V bistvu obstajajo trije načini, na katere se zapori spoprijemajo z radikaliziranimi zaporniki, in sicer: a. Koncentrirana namestitev (obsojeni teroristi so nameščeni skupaj) b. Razpršena namestitev (obsojeni teroristi so nameščeni v režim skupaj z drugimi zaporniki, ki niso obsojeni za kazniva dejanja povezana s terorizmom) c. Kombinacija pristopov a in b. Razpravljajte o prednostih in slabostih vsakega od teh pristopov:

56 Izbira zaporskega režima Razpršena namestitev: Osebe, osumljene ali obsojene za nasilna teroristična dejanja, so nameščene med običajne zapornike in so zajete v istem splošnem zaporskem režimu. To ne pomeni, da se prestopnike namesti v običajno enoto; namestitev temelji na oceni tveganja. Koncentrirana namestitev: Osebe, osumljene ali obsojene za nasilna teroristična dejanja, so nameščene skupaj v ločen oddelek za teroriste. Potencialne prednosti - Manjša verjetnost, da se zaporniki počutijo marginalizirane zaradi svojih prepričanj. Do določene mere bodo z njimi ravnali kot z običajnimi zaporniki. - Zaporniki so obkroženi z različnimi skupinami z drugačno miselnostjo, kar lahko nanje vpliva pozitivno. - Vse zapornike na oddelku za teroriste in njihove stike znotraj oddelka je mogoče spremljati. - Omejene možnosti vplivanja na druge zapornike. - Individualno in skupinsko delo z zaporniki v zvezi z deradikalizacijo/umikom iz nasilja in drugimi intervencijami. - Zaposleni na oddelku za teroriste postanejo strokovnjaki, ker se pri svojem delu dnevno srečujejo z radikaliziranimi zaporniki; usposobiti je treba le majhno skupino osebja. - Ta pristop lahko javnosti zagotovi, da se sprejemajo konkretni in strogi ukrepi za zaščito družbe. Potencialne slabosti - Z zaporniki delajo splošni člani osebja in ne strokovnjaki. - Tveganje za radikalizacijo drugih zapornikov. - Tako zapornika kot njegovo okolje je treba natančno spremljati, da se odkrije morebitne negativne vplive. - Tveganje za vključevanje ekstremistov v kriminalne mreže. - Oddelek za teroriste lahko dodatno spodbudi radikalizacijo/ekstremistična dejanja. Spletejo se nove vezi med ekstremističnimi zaporniki, kar lahko poveča tveganje po odhodu iz zapora. - Pomanjkanje družbenih stikov lahko povzroči težave pri vključevanju v družbo po prestani kazni. - Občutki nepravičnosti lahko spodbudijo nadaljnjo radikalizacijo zapornika in tudi podpornikov zunaj zapora. - Takšni prostori so dragi in potrebujejo zmogljivosti za odzivanje v nujnih primerih. - Zaporniki se lahko zaradi namestitve v ločenem oddelku počutijo stigmatizirane, nekateri ekstremisti pa na to gledajo kot na dvig svojega statusa ali kredibilnosti. Taka namestitev lahko torej vodi k večji povezanosti znotraj skupine. - Procesi deradikalizacije/umika iz nasilja so lahko ovirani.

57 Kombinacija: Na podlagi ocene tveganja se sklene odločitev, ali se osebo, ki je osumljena ali obsojena za nasilno ekstremistično dejanje, namesti v ločen režim ali skupaj z drugimi zaporniki. - Pristop po meri, ki ustreza tveganju in potrebam zapornika. - Po pregledu in podrobni oceni se zapornika lahko namesti v najustreznejši režim. - S takim pristopom tvegamo nastanek skupine z veliko simbolično močjo. - Oba režima morata biti na voljo. - Potreba po trdnih ocenjevalnih orodjih. Korak 6: Pristop, ki temelji na opustitvi radikalizma Po mnenju mreže RAN bi lahko najučinkoviteje spodbujali opustitev nasilnega radikalizma tako, da bi pustili radikaliziranemu storilcu, da se na novo definira kot nekdo, ki ni radikalen ali vsaj kot nenasilen radikalnež. Kako lahko po vašem mnenju vi sami, kot oseba zaposlena v zaporu, pomagate zaporniku pri umiku iz nasilja? Opomba za učitelja Pred predavanjem preberi: RAN P&P Dealing with radicalisation in a prison and probation context RAN P&P - practitioners working paper Zaključek Uvodna raven Naštejte nekaj elementov/tem, o katerih ste razpravljali v tej lekciji, in jih razvrstite po pomembnosti v kontekstu vašega zapora. Napredna raven

58 Navedite primer enega ali več zapornikov, ki so bili radikalizirani ali za njih obstaja sum, da radikalizirajo druge v vašem zaporu. Opišite, kako so obravnavani ti zaporniki. Kako bi po vašem mnenju lahko izboljšali ta pristop? Evalvacija Opišite, kako je mogoče v praksi izvajati proces za rehabilitacijo in dobro počutje zapornikov z namenom spodbuditi njihovo odpornost. Uvodna raven Bralno gradivo Obvezno branje: The Radicalisation of Prison Inmates: Exploring Recruitment, Religion and Prisoner Vulnerability by Mulcahy, Elizabeth, Merrington, Shannon, Bell, Peter Journal of Human Security SLO 10 Izroček: Nasilni ekstremizem v zaporih: priprti a ne povsem varni SLO 11 Izroček: Evropski zapori postajajo kalilnica džihadistov Dodatno branje:

59 Spain smashes jihadist ring operating in 17 jails. Pridobljeno s Napredna raven Obvezno branje: Radicalization or Rehabilitation. Understanding the challenge of extremist and radicalized prisoners. Greg Hannah, Lindsay Clutterbuck, Jennifer Rubin. Prepared for the RAND Corporation Dodatno branje: Anjem Choudary prison release could worsen both Islamist and far-right extremism, experts warn Pridobljeno s 'Few' violent extremists radicalised in jail, report finds. Pridobljeno s: Informacije za učitelja Večina korakov vsebuje dodatne opombe za učitelja. Pri podajanju lekcije jih upoštevajte, saj so lahko v pomoč pri razpravi. Učitelj mora biti tudi dobro seznanjen z dokumentom mreže RAN z naslovom 'Dealing with radicalisation in a prison and probation context, practitioners working paper'.

60

61 Prepoznavanje in preprečevanje radikalizacije v zaporih

62 Lekcija 5: Uporaba orodij za oceno tveganja Opis lekcije Ciljna skupina Pravosodni policisti Vodstvo zapora Psihologi Socialni delavci Nadzorniki za pogojno kazen Nadzorniki za pogojni odpust Nevladne organizacije Predlagano število udeležencev 14 Trajanje 2 uri Pripomočki Magnetna tabla

63 Prenosni računalnik Podatkovni projektor Flipchart tabla Zvokovni projektor (ali velik TV zaslon) Izroček: Moghaddamova piramida Cilji Terorizem in nasilni ekstremizem trenutno predstavljata svetovni izziv. Ta nadloga privablja vse več psiholoških in psihiatričnih prispevkov za okrepitev praktičnih protiterorističnih ukrepov. Namen te lekcije je predstaviti instrumente, razvite za identifikacijo faktorjev tveganja za terorizem, ekstremizem, radikalizacijo in fundamentalizem. Učni izidi Znanje Udeleženci poznajo teoretično ozadje uporabe različnih vprašalnikov in drugih orodij, razvitih v poskusu identificirati posameznike, za katere obstaja tveganje, da storijo teroristična in nasilna ekstremistična dejanja. Do sedaj to področje še ni bilo dovolj raziskano in cilj te lekcije je oceniti močne in šibke točke tovrstnih orodij. Spretnosti Znajo uporabljati nekatera identifikacijska orodja, znajo kritično oceniti posebne vprašalnike, različne ocenjevalne lestvice, sezname, in druga orodja za napovedovanje in ocenjevanje psiholoških označevalcev. Odnos

64 Se znajo spoprijeti z naklonjenostjo in odnosi do terorizma, ekstremizma, radikalizacije in idej, ki jih ti koncepti vzbujajo. Ta lekcija ponuja pregled obstoječih orodij in ozadja njihovega razvoja, z namenom oceniti njihovo kakovost, psihometrične lastnosti in še posebej njihovo veljavnost in zanesljivost. Uvod v lekcijo Predstavljajte si, da ste pravosodni policist v bloku C, kjer imate zapornika, ki je odmaknjen od večine drugih zapornikov in kadar komunicira, vedno deli svoje ekstremistične predsodke do muslimanov. Tako je predan svojim prepričanjem, da je pred kratkim celo vrezal svastiko z britvico. Kako bi lahko ocenili, ali gre zgolj za kratkotrajen premik v ekstremizem ali pa ta oseba postaja vse bolj nevarna? Razvoj Uvodna raven Korak 1: Če bi morali napisati lasten priročnik za ocenjevanje, katere lastnosti/vidike/ključne točke bi povezali z radikalizacijo? Korak 2: Zdaj pa razdelite te lastnosti v naslednje kategorije: Izobrazba, Družina, Osebnostne lastnosti in Ideologije. Korak 3: Kako bi ocenili nevarnost lastnosti, ki ste jih našteli? (1-5, 5 je najbolj radikalna). Korak 3: To je Moghaddamova piramida. Dobili ste tudi izroček s piramido. Seštejte lastnosti, ki ste jih izmerili v prejšnjem koraku. Kam na piramidi bi uvrstili posameznika? Zakaj?

65 Korak 3: Lahko pokažete jasno mejo, ki bi določala, da je posameznik potencialno radikaliziran? Zakaj? Napredna raven Korak 5: Preberite naslednjo kratko biografijo: Tim je 25-letni študent. Trenutno obiskuje prestižno univerzo, kjer študira pravo. Piše disertacijo o obrambi nacističnih veteranov, v kateri zatrjuje, da jih država ne bi smela kazensko preganjati, ker so jim oprali možgane in bi zato morali obveljati za nedolžne zaradi neprištevnosti. Goji globoko zanimanje za nacistično Nemčijo in fašistične države. Pravi, da se je to začelo takrat, ko je raziskoval svoje družinsko drevo in na njem našel številne fašistične potomce. Včasih se šali, da je imel Hitler po svoje prav in da bi bil z obstojem čistokrvnih družin svet boljši. Meni, da družba ne bi smela biti tako mednarodna in raznolika in trdi, da različne kulture ne morejo živeti skupaj v miru. Kljub temu pa ima prijatelje, ki prihajajo iz različnih držav in kultur. To pojasni s tem, da so postali del države, ker so v njej živeli tako dolgo. Še vedno pa se, kot pravi sam, čuti superiornega, ker je bolj izobražen.

66 Tim se že nekaj časa trudi priti v stik z neonacisti kot zatrjuje v povezavi s študijem vendar mu to še ni uspelo. Njegovo družino skrbi, saj je nagnjen k nasilju in jezi, kadar nekdo ugovarja njegovim stališčem. Korak 6: S pomočjo orodij določi, ali Timu grozi nevarnost radikalizacije? Korak 7: Bi moški na sliki lahko bil Tim? Zakaj? Zakaj ne? Zaključek Uvodna raven Lahko z gotovostjo trdite, da katerokoli od orodij, ki ste jih uporabili, 100% potrdi radikalizacijo? Zakaj? Zakaj ne? Napredna raven Upoštevajoč naslednji članek mreže RAN, kako bi določili, ali je rezultat izvedene ocene lahko veljavna evalvacija radikalizirane osebe? Upoštevajte tudi spol in starost. RAN - Dealing with radicalisation in a prison and probation context RAN P&P - practitioners working paper

67 Evalvacija Naštejte lastnosti, ki bi jih pričakovali od radikaliziranega posameznika. Bralno gradivo Uvodna raven Obvezno branje: Dean, G. (2016). The 3 R s of risk assessment for violent extremism, Journal of Forensic Practice, 19(2), SLO 12 bližnjica: Kazalniki tveganja radikalizacije v zaporih - fair-project.eu fair-project.eu/wp.../risk-indicators-radicalisation-in-prisons-revised- FINAL_SI.pdf Dodatno branje: Napredna raven Obvezno branje: RAN - Dealing with radicalisation in a prison and probation context RAN P&P - practitioners working paper Dodatno branje: RAN - EX POST PAPER: Risk assessment of lone actors Informacije za učitelja

68 Učitelj se mora zavedati, da orodja za oceno tveganja niso prosto dostopna in da lahko le tisti, ki so do tega upravičeni, izvajajo ocenjevanje in hranijo izvod orodij. Zato v načrt lekcije nismo dodali nobenih orodij za oceno tveganja.

69 Lekcija 6: Razlike med spoloma in radikalizacija Opis lekcije Ciljna skupina Pravosodni policisti Vodstvo zapora Psihologi Socialni delavci Nadzorniki za pogojno kazen Nadzorniki za pogojni odpust Nevladne organizacije Predlagano število udeležencev 14 Trajanje 2 uri Pripomočki

70 Magnetna tabla Prenosni računalnik Podatkovni projektor Flipchart tabla Zvokovni projektor (ali velik TV zaslon) Cilji Radikalizacija je dinamičen proces, v katerem posameznik vse bolj sprejema in podpira nasilni ekstremizem. Razlogi za ta proces so lahko ideološki, politični, verski, družbeni, gospodarski ali osebni. Jasno je, da se v teroristične skupine vključujejo tudi ženske. ISIS novači ženske na različne načine, med drugim s sklepanjem zakonskih zvez in prepričevanjem, naj storijo nasilna dejanja, vključno s samomorilskimi napadi. Razlike med spoloma pa niso vedno ustrezno obravnavane, kar velja tudi za ocenjevalna orodja. Učni izidi Znanje Poznajo ozadje in motivacije za vključevanje žensk v ekstremistične skupine. Nekateri motivacijski dejavniki so: odziv na nasilje in zatočišče za ženske; gospodarska in politična izključenost žensk; pridobivanje samospoštovanja in prevzemanje nekonvencionalnih vlog, ki izpodbijajo družbene norme, nanašajoče se na spol; versko prepričanje; vpliv moških družinskih članov, ki novačijo bodoče teroriste; vpliv socialnih omrežij, usmerjenih na ženske.

71 Spretnosti Se zavedajo, da se ekstremizem med ženskami ne razlikuje od tistega pri moških, vendar pa je težje spremljati in nadzirati ekstremistke, saj pogosto delujejo v zaprtih krogih, z le malo stika z zunanjim svetom. Omejen stik z zunanjim svetom lahko na primer pomeni, da se njihovi otroci šolajo doma in ne v splošnem šolskem sistemu. Ker so primeri žensk, ki so v zaporu zaradi ekstremizma, redki, se lahko rehabilitacija in reintegracija izkažeta za zelo zahtevni nalogi. Odnos Se znajo spoprijeti z naklonjenostjo in odnosom do terorizma, ekstremizma, radikalizacije in idej, ki jih ti koncepti vzbujajo pri moških in ženskah. Cilj te lekcije je bolje razumeti različne motivacije in metode za novačenje tako moških kot žensk. Uvod v lekcijo Ženske so bile že označene kot nore, a ne kot slabe, Freud je na primer vse ženske, ki niso ustrezale njegovemu kalupu, označil kot histerične. Poleg tega si teroriste stereotipno predstavljamo kot moške. Vendar so v ta pojav vključene tudi ženske. Naj gre za pripadnice čečenskih črnih vdov, ISIS ali drugih skupin ženske so ravno tako dovzetne za radikalizirajo kot moški. Vendar pa se o tem pojavu manj govori in je slabše raziskan. Razvoj Uvodna raven

72 Korak 1: Oglejte si naslednji video posnetek (Women Fighters of the IRA 1970) Korak 2: Na kaj pomislite ob tem video posnetku? Ali bi z lahkoto povezali pojma ženske in terorizem? o Zakaj? Zakaj ne? Ali menite, da so lahko ženske ravno tako nasilne kot moški? o Zakaj? Zakaj ne? Korak 3: Sedaj pa si poglejte ta video posnetek (British Women Joining Jihad in Syria) Zakaj bi se po vašem mnenju ženska, ki je stereotipno obravnavana kot nežnejši spol ali mater, odločila za nasilje? Kakšne so razlike med radikalizacijo oz. nasiljem pri moških in pri ženskah? Ali imata oba spola enako vlogo? Ali bi morala rehabilitacija žensk potekati drugače in kakšne naj bi bile razlike? Napredna raven Korak 4: Ali vidite feminizem kot nasilno radikalno gibanje? Kaj pa radikalni feminizem? Zaključek Uvodna raven Prosimo obrazložite, kako vam bo pridobljeno znanje pomagalo pri delu z ekstremistko. Kako se bo ta pristop razlikoval od načina, na katerega bi obravnavali ekstremista?

73 Napredna raven Poglejte si naslednji video posnetek: JqUudIw&feature=youtu.be&bpctr= Ali menite, da je to, da ženske postanejo ekstremistke, tako pričakovan pojav, da so nanje pozabili in jim zato ne nudijo nobene pomoči? Kaj lahko storimo za odpravo tega stanja? Evalvacija Ali lahko navedete razlike med spoloma pri uporabi nasilja? Ali lahko navedete različne nasilne ekstremistične skupine in opišete vlogo žensk, ki so vključene v njih? Uvodna raven Bralno gradivo Obvezno branje: Sexy, Tough or Inept? Depictions of Women Terrorists in the News. Pridobljeno s: ions_of_women_terrorists_in_the/ SLO 13 Izroček: V Nemčiji džihadistične ženske radikalizirajo naslednjo generacijo muslimanske mladine

74 Dodatno branje: The Experience of Women In The IRA And UVF. Pridobljeno s: SLO 16 Izroček: Vedno več žensk med borci Islamske države; prednjačijo Kosovarke SLO 17 Izroček: Mama radikalizirane Fatime: "Rodila sem pošast" SLO 14 Izroček: Ženske, ki so se vrnile iz Sirije in Iraka, predstavljajo posebno varnostno grožnjo Napredna raven Obvezno branje: Alter egos: misconceptions about religiously radicalized women. Pridobljeno s: SLO 15 Islamska država: Radikalizacija brez skupnega imenovalca Dodatno branje:

75 Nacos, B. (2006). The portrayal of female terrorists in the media: Similar framing patterns in the news coverage of women in politics and in terrorism, Studies in Conflict and Terrorism, (28), Female suicide bombers: how terrorist propaganda radicalises Indonesian women. Pridobljeno s: What Is Radical Feminism? Pridobljeno s:

76 Lekcija 7: Rehabilitacija v zaporih Opis lekcije Ciljna skupina Osebje za pomoč pri ponovni vključitvi Pravosodni policisti Vodstvo zapora Nadzorniki za pogojno kazen Nadzorniki za pogojni odpust Uradniki za zvezo Predlagano število udeležencev 14 Trajanje 2 uri Pripomočki Magnetna tabla Prenosni računalnik

77 Podatkovni projektor Flipchart tabla Zvokovni projektor (ali velik TV zaslon) Cilji Sistemi izvajanja pogojne in zaporne kazni postajajo vse bolj povezani z radikalizacijo, ki vodi v nasilni ekstremizem. Zlasti zaporsko okolje je lahko potencialno gojišče za radikalizacijo zaradi naslednjih tveganj: rekrutiranje ostalih zapornikov; podpiranje ekstremističnih skupin iz zapora; uživanje podpore ekstremističnih skupin, ki so zunaj zapora; načrtovanje nasilnih ekstremističnih/ideološko podprtih nezakonitih dejanj po odpustu; in sovražnost do ostalih skupin zapornikov in/ali osebja. Krivice, jeza ali frustracije so v zaporu povezane z radikalizacijo. Vendar je treba poudariti, da zapor ni glavni inkubator za radikalizacijo. Kar je še pomembneje, tako sistem za izvajanje pogojne kazni kot sistem za izvajanje kazni zapora sta močna partnerja pri deradikalizaciji, umiku iz nasilja, rehabilitaciji in ponovni vključitvi v družbo. Radikalizacija, ki vodi v nasilni ekstremizem, ni nov pojav pri pogojni in zaporni kazni, toda trenutna razsežnost tega problema, skupaj z naraščajočim številom ekstremističnih zapornikov (predvsem tujih bojevnikov), poziva k razmisleku o obstoječih pogledih, ukrepih in posegih. Učni izidi Znanje

78 Udeleženci poznajo programe za preprečevanje in rehabilitacijo, torej: programe, katerih cilj je rehabilitacija, ki jih nudijo v zaporih; programe, ki so usmerjeni v deradikalizacijo in umik iz nasilja tako med prestajanjem kazni zapora kot po odpustu. Udeleženci so povečali znanje in ozaveščenost o novačenju v zaporih. Spretnosti Udeleženci se zavedajo, da radikalizacija, ki vodi v nasilni ekstremizem, v zaporskem okolju predstavlja nov in nenehen izziv. Tovrstni izzivi so pogosto večplastni in jih lahko obravnavamo na različne načine, z različnimi posegi in na različnih stopnjah kazenskopravnega sistema. Odnos Spretnosti in kompetence osebja, zlasti v zvezi z radikalizacijo in ekstremizmom, morajo vključevati dobršno mero razumevanja za druge kulturne in verske norme, vrednote in izražanja. To je pomembno pri izgradnji dobrih odnosov med osebjem in zaporniki. Zaposleni, ki poklicno prihajajo v stik z obsojenimi teroristi, potrebujejo posebna znanja in spretnosti. Vsekakor vsak član osebja ni primeren za spoprijemanje z radikalizacijo in nasilnim ekstremizmom. Uvod v lekcijo Ljudje iz Evrope odhajajo v Sirijo, Irak, Mali ali Ukrajino, kjer postanejo tuji bojevniki, usposobljeni za izvajanje nasilja. V Evropo se lahko vrnejo z namenom povzročiti škodo v matični državi. V nekaterih državah vse povratnike in tiste, ki imajo namen odpotovati, kazensko preganjajo, kar pomeni nov izziv za sodstvo

79 in kazenski sistem. Vendar pa so profili posameznikov, ki se odpravljajo v te države ali vračajo iz njih, zelo raznovrstni in ne predstavljajo vedno resničnih primerov radikalizacije. Razvoj Uvodna raven Korak 1: Pomislite nazaj na Del A tega priročnika. Lahko naštejete nekaj načinov preprečevanja radikalizacije in programov rehabilitacije? Korak 2: Različne države imajo v zaporskem okolju različne pristope. Saudova Arabija se z radikalizacijo spoprijema na naslednji način: Medtem pa ima Francija drugačen pristop: Korak 3: Ali menite, da sta oba primera na svoj način ekstremna? Ali bi učinkovala? Utemeljite svoje odgovore. Korak 4: Kako bi združili oba pristopa in katere druge programe bi vpeljali? Napredna raven Korak 5: Če vzamete za primer video posnetek iz Saudove Arabije ali bi bil takšen pristop primeren za različne oblike radikalizacije (npr. politična ali verska radikalizacija, volk samotar) v okviru EU? Utemeljite svoje odgovore.

80 Korak 6: V parih preoblikujte primer iz Saudove Arabije, in ustrezno prilagodite program in pogoje, kot se vam zdi potrebno za vaše lokalno zaporsko okolje. Zaključek Uvodna raven Na kakšen način bi predstavili programe za deradikalizacijo tako zapornikom, ki so bili spoznani za radikalizirane kot tistim, za katere obstaja sum radikalizacije? Napredna raven Kako bi v normalni zaporski režim vpeljali program za preprečevanje radikalizacije, namenjen zapornikom, za katere obstaja sum radikalizacije? Evalvacija Naštejte nekaj prizadevanj za preprečevanje radikalizacije v zaporskem okolju. Bralno gradivo Uvodna raven Obvezno branje: 'An incredible transformation': how rehab, not prison, worked for a US Isis convert (2018). Pridobljeno s:

81 Dodatno branje: Civil Society s Role in Rehabilitation and Reintegration Related to Violent Extremism. Pridobljeno s: Napredna raven UK prisons should focus on rehabilitation to prevent future attacks. Pridobljeno s: Obvezno branje: RAND (2008). Radicalisation or Rehabilitation Dodatno branje: Preventing or Promoting Radicalization? - A Critical Analysis of the United Kingdom s Newest Prevent Strategy Informacije za učitelja Pred podajanjem lekcije se mora učitelj dobro seznaniti s splošnimi penološkimi teorijami o rehabilitaciji in opustitvi radikalizma. Rehabilitacija temelji na podobnih teorijah, čeprav je nekoliko prilagojena kaznivemu dejanju in individualnim potrebam zapornika.

82 Spoprijemanje z radikalizacijo v zaporih

83 Lekcija 8: Namestitev zapornikov: integracija ali segregacija? Opis lekcije Ciljna skupina Pravosodni policisti Vodstvo zapora Oblikovalci politik Predlagano število udeležencev 14 udeležencev Trajanje 3 ure Pripomočki Podatkovni projektor Prenosni računalnik in PPT predstavitev

84 Cilji Flipchart tabla Za skupino na napredni ravni: izroček Chulov (2011) Udeleženci so sposobni bolje razumeti različne ideologije v povezavi z namestitvijo nasilnih ekstremistov v zaporu. Aktualna razprava se vrti okoli vprašanja segregacije in integracije, torej ločene ali skupne namestitve zapornikov. Ta lekcija proučuje obe filozofiji in izpostavi njune prednosti in pomanjkljivosti. Rezultat tega bi moralo biti boljše ocenjevanje tveganj in znanje o namestitvi nasilnih ekstremistov. Ta lekcija bo temeljila na razpravi in skupinskemu delu. Učni izidi Po zaključku te lekcije udeleženci razvijejo naslednje: Znanje Poznajo razliko med segregacijo in integracijo v zaporskem okolju. So dobro seznanjeni s prednostmi in slabostmi segregacije in integracije in razumejo kdaj in na kakšen način ena ali druga možnost predstavlja idealno pot. Spretnosti Zaupajo v oceno tveganja in z njo določijo, ali bi moral biti zapornik nameščen ločeno ali skupaj z drugimi zaporniki.

85 Odnos Razvijejo strategije za namestitev nasilnih ekstremistov, ki temeljijo na oceni tveganja in ne na pristranskosti. Razvijejo pozitiven in praktičen pristop k obravnavanju občutljivih vprašanj kot je radikalizacija, naj si bo na podlagi informacij ali sumov. The Independent: Vlada Združenega kraljestva želi uvesti ločene oddelke za ekstremistične zapornike ali ve, kako je bila ustanovljena Isis? Uvod v lekcijo Postavite se v naslednjo situacijo: V vaše krilo so ponoči pripeljali novega zapornika. Obvestili so vas, da je bil obsojen na zaporno kazen zaradi terorizma in da so ga sem premestili iz drugega zapora. Več pa vam niso razložili. Zapornik je vidno v stiski. V krilu sta le dve prosti mesti samska soba in postelja v sobi za dva. Kam bi namestili novega zapornika? Bi bili pripravljeni zapornika za daljši čas pustili v celici, ki ste jo izbrali, ali bi razmislili o možnosti premestitve v drugo celico, krilo, ali celo stavbo? Kako bi izvedli predajo dnevni izmeni? Razvoj

86 Uvodna raven Korak 1: Računalniške prosojnice 1-9 služijo kot uvod v teoretične razlike med integracijo in segregacijo. Učitelj si jih ogleda skupaj z udeleženci. Na tej stopnji še ne razpravljamo o prednostih in slabostih katerekoli od obeh metod. Korak 2: Ko udeleženci popolnoma razumejo razlike med ideologijama, učitelj prosi skupino, naj našteje prednosti in pomanjkljivosti obeh. Učitelj vse odgovore napiše na flipchart tablo. Korak 3: Ko skupina navede vse svoje ideje, učitelj seznam primerja z računalniškimi prosojnicami 12-14, ki nudijo izčrpen, a ne dokončen, seznam prednosti in pomanjkljivosti obeh izbir. Korak 4: Ali menite, da bi mešan metodološki pristop, ki bi vključeval pozitivne vidike tako segregacije kot integracije, deloval? Kako bi to izvedli? Utemeljite svoje odgovore. "Osamitev me je resno prizadela, radikalizacija pa je verjetno največji učinek moje osamitve." Anders Behring Breivik, Norveški množični morilec Napredna raven Korak 4: Oglejte si računalniško prosojnico 15 z izjavo Abu Ahmeda. Nato preberite članek, ki ste ga dobili.

87 Če ne bi bilo ameriškega zapora v Iraku, ne bi bilo ISIS. Bucca je bil tovarna. Ustvaril nas je. Zgradil je našo ideologijo. Abu Ahmed, visoki predstavnik ISIS Korak 5: Predstavljajte si, da svojo trenutno vlogo opravljate v zaporu Camp Bucca. Kako bi svoje delo opravljali tam? Zakaj? Zaključek Uvodna raven Ponovno preučite scenarij, na katerega ste odgovorili na začetku lekcije, pri tem pa upoštevajte usposabljanje, ki je sledilo. Kaj bi tokrat storili drugače? Zakaj? Napredna raven Korak 1: Ponovno si ogledamo situacijo iz uvodnega scenarija. Udeleženci temeljito pregledajo svoje odgovore in jih spremenijo upoštevajoč svoje na novo pridobljeno znanje o segregaciji in integraciji. Korak 2: Zakaj je po vašem mnenju pomembno, da zaposleni v zaporu razumejo te razlike? Ali menite, da to pripomore k nemotenemu delovanju zapora? Evalvacija Kaj smo se naučili:

88 Korak 1: Poskusite se spomniti dveh prednosti segregacije in dveh prednosti integracije zapornikov. Korak 2: Kako vam je ta lekcija pomagala pri vaši trenutni vlogi v zaporu? Uvodna raven Bralno gradivo Obvezno branje: Few inmates in 'jihadi jails' as UK fears human rights backlash (2018, June 3). Pridobljeno s inmates-in-jihadi-jails-as-uk-fears-human-rights-backlash _1.html The Government wants to segregate extremists in prison does it know how Isis was founded? (2016, August 23). Pridobljeno s Norway killer Breivik says solitary confinement 'further radicalised' him (2017, January 12). Pridobljeno s Dodatno branje: JIHADI JAILS: Extremist networks built ready to strike from INSIDE French prisons (2016, August 23). Pridobljeno s

89 Jones, C.; & Morales, R. (2012). Integration versus Segregation: A Preliminary Examination of Philippine Correctional Facilities for De- Radicalization, Studies in Conflict & Terrorism, 35(3), Napredna raven Obvezno branje: Chulov, M. (2014, December 11). Isis: The Inside Story. The Guardian. Pridobljeno s Dodatno branje: Dolovich, S (2011). Strategic segregation in the modern prison. American Criminal Law Review, 48(1). Informacije za učitelja Učitelj mora biti dobro poučen tako o splošnih teorijah namestitve zapornikov kot o razpravi o integraciji in segregaciji. Pomembno je razumeti, da razlog za segregacijo v nekaterih državah ni zgolj radikalizem, ampak obstajajo tudi drugi razlogi, zaradi drugačnih oblik nasilja.

90 Lekcija 9: Sodelovanje z zunanjimi agencijami Opis lekcije Ciljna skupina Pravosodni policisti Vodstvo zapora Nadzorniki za pogojno kazen Nadzorniki za pogojni odpust Uradniki za zvezo Osebje za pomoč pri ponovni vključitvi Predlagano število udeležencev 14 udeležencev Trajanje 2 uri

91 Pripomočki Flipchart tabla Izroček: seznam nevladnih organizacij (NVO) (pripravi učitelj) Cilji Namen te lekcije je okrepiti zavest, da radikalizacija ni edina težava v posameznem zaporu, oddelku ali centru. Gre za svetovno vprašanje, ki ga morajo skupaj reševati različne agencije. NVO se običajno osredotočajo na eno področje ponovne vključitve v družbo in rehabilitacije. Med predavanjem se bodo udeleženci seznanili s svetovnimi in lokalnimi NVO, ki delujejo v korist posameznikov na prestajanju kazni zapora, predvsem tistih zapornikov, ki so radikalizirani ali za katere obstaja nevarnost, da se radikalizirajo. Učni izidi Po zaključku te lekcije so udeleženci razvili naslednje: Znanje Poznajo različne nevladne organizacije (NVO) v svoji državi, ki nudijo storitve zapornikom in radikaliziranim zapornikom. Spretnosti

92 So razvili spretnosti, ki so potrebne za posredovanje med zaporom in zadevnimi agencijami, kakor tudi strokovno znanje, da te NVO predstavijo zaporniku. Odnos Sprejemajo različne poglede glede vprašanja rehabilitacije in ponovnega vključevanja radikalnih zapornikov v družbo. Sprejemajo različne metode, ki so jih uvedle različne organizacije. Uvod v lekcijo Korak 1: Na kratko pojasnite, kaj je NVO in kakšno vlogo ima.* Korak 2: Koliko globalno delujočih NVO, katerih cilj je pomagati zapornikom in bivšim zapornikom, lahko naštejete? Korak 3: Koliko od njih jih deluje v vaši državi? Korak 4: Koliko od njih se osredotoča na radikalizacijo? Razvoj Uvodna raven Korak 5: Vsak udeleženec dobi izroček s seznamom NVO in osnovnimi informacijami o vsaki izmed njih. Razdelite se v pare in se seznanite z vsemi NVO. Korak 6: Vsak par naj izbere eno NVO in razloži: a. Kakšne vrste pomoči nudi ta NVO?

93 b. Na kakšen način izvaja svoje storitve? (Ali bi člani NVO obiskali zapornike? Bi pomagali preko pisem in s pošiljanjem osnovnih potrebščin? Bi pomagali njihovim družinam?) c. Zakaj bi ta NVO koristila radikaliziranemu zaporniku in zaporu? Korak 7: Predstavite svoje delo skupini. Zaželeno je, da po vsaki predstavitvi preostali člani skupine podajo svoje mnenje, predložijo dodatne informacije ali postavijo vprašanja. Korak 8: Ali kot celotna skupina menite, da bi bilo sodelovanje z NVO, kot so te, ki smo jih omenili, koristno tako za zapornika kot za zavod za prestajanje kazni? Zakaj? Zakaj ne? Napredna raven Korak 9: Zdaj, ko ste pridobili jasno sliko o NVO na lokalni ravni, se postavite v svoj trenutni položaj, torej v situacijo, kjer imate opravka z zapornikom, ki prestaja kazen zaradi terorističnega kaznivega dejanja. Zapornik kaže znake deradikalizacije, vendar pa niste zagotovo prepričani, da ta zapornik ne bo zašel s poti, ko bo čez dva meseca odpuščen iz zapora. Kaj boste storili? Zaključek Uvodna raven Zdaj, ko ste bolje seznanjeni z lokalnimi NVO, naštejte področja, na katerih se lahko NVO mnogo bolje spopadejo z izzivi kot pa zavod sam, brez pomoči. Napredna raven

94 Videli smo, da lahko storitve nudijo tako lokalne kot nekatere svetovne NVO. Ali lahko naštejete prednosti in slabosti tega, da zapornikom pomagajo lokalne NVO in ne svetovna NVO? Evalvacija Preverimo, koliko smo se naučili: Ali lahko naštejete vse lokalno delujoče NVO in njihova področja delovanja? Uvodna raven Bralno gradivo Obvezno branje: Izroček o različnih NVO, ki so na voljo. SLO 19 Izroček: Nevladne organizacije in občine Dodatno branje: Spletno iskanje informacij o NVO, omenjenih med predavanjem. SLO 19 Izroček: Nevladne organizacije

95 Napredna raven Obvezno branje: Izroček o različnih svetovnih NVO, tudi če ne delujejo na lokalni ravni. Dodatno branje: Spletno iskanje informacij o NVO, omenjenih med predavanjem. Informacije za učitelja Pred podajanjem lekcije naj učitelj oblikuje seznam NVO, ki zagotavljajo storitve za zapornike in delujejo v zadevni državi, in informacije o vsaki NVO. Te informacije morajo vključevati ime NVO, naslov in kontaktno številko, storitve, ki jih zagotavlja ter podatek o tem, ali za izvedbo storitev obstaja čakalna doba. Za skupino na napredni ravni je potreben razširjen seznam in nekaj dodatnih informacij o svetovnih NVO, ki delujejo v državi. Učitelj lahko za zaključek te lekcije povabi predstavnika NVO, da opiše storitve, ki jih organizacija nudi. Če to ni možno, bi si bilo zanimivo ogledati informativno zloženko, saj lahko z njo udeleženci dobijo jasnejšo predstavo o NVO kot zgolj z besedilom. * NVO (nevladna organizacija) je neprofitna organizacija in mnogi njeni člani so prostovoljci. Financira se s prostovoljnimi prispevki in/ali vladnimi donacijami in je neodvisna od države. NVO se ustanavljajo predvsem v namen delovanja na področjih, kot so humanitarna vprašanja, razvojna pomoč in trajnostni razvoj. Naloga NVO je tudi ozaveščanje javnosti o ključnih vprašanjih.

96 Nevladne organizacije: - Amnesty International Slovenije - Mirovni Inštitut - Pravno informacijski center nevladnih organizacij - PIC - Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij - UNICEF Slovenski odbor z UNICEF - OVCA - Društvo za osveščanje in varstvo - Center antidiskriminacije - Društvo za nenasilno komunikacijo

97 Lekcija 10: Ponovno vključevanje v družbo Opis lekcije Ciljna skupina Osebje za pomoč pri ponovni vključitvi Pravosodni policisti Vodstvo zapora Nadzorniki za pogojno kazen Nadzorniki za pogojni odpust Uradniki za zvezo Predlagano število udeležencev 14 Trajanje 3 ure

98 Pripomočki Flipchart tabla Cilji Udeleženci razumejo, kaj pomeni ponovna vključitev v družbo in kakšne so potrebe storilcev nasilnih kaznivih dejanj, ki so tik pred odpustitvijo iz zapora. Večina zapornikov ima tri temeljne reintegracijske potrebe, in sicer nastanitev, izobraževanje, ter usposabljanje in zaposlitev. Učni izidi Po zaključku te lekcije so udeleženci razvili naslednje: Znanje Poznajo izzive ponovnega vključevanja v družbo, s katerimi se bodo morali soočiti storilci nasilnih kaznivih dejanj in vedo, kako jih pripraviti na ta prehod že v zaporu in kasneje po odpustu. Spretnosti Znajo opredeliti potrebe, ki se pojavijo pri ponovnem vključevanju zapornikov, in to storiti najmanj 6 mesecev pred odpustom iz zapora. So dobro pripravljeni za nudenje pomoči in vedo, kam naj se obrnejo (npr. na nevladne organizacije in zunanje agencije) v primeru, da zapor te storitve ne ponuja. Odnos

99 Razvili so strpen in potrpežljiv odnos. Vsi zaporniki niso pripravljeni takoj sprejeti pomoči, zato je nujna zmerna vztrajnost. Uvod v lekcijo Predstavljajte si, da ste zapornik. Odslužili ste že 5 let zaporne kazni, ki so vam jo naložili zaradi nasilnega kaznivega dejanja, povezanega z ISIS. Tudi vaši družinski člani so že zakrivili nasilna kazniva dejanja. S pomočjo programov in mentorstva v zaporu ste spoznali, da bo vrnitev v prejšnjo skupnost težka, saj bi radi živeli normalno življenje brez kriminala. S kakšnimi potrebami se boste soočili, če želite biti uspešni in se izogniti temu, da bi se vrnili v zapor in ponovno podlegli radikalizaciji v prihodnosti? Razvoj Uvodna raven Korak 1: Računalniške prosojnice 1-6 podajajo kratek pregled ponovnega vključevanja v družbo v zvezi z radikaliziranimi obsojenci. Korak 2: Še vedno v svoji novi vlogi zapornika napišite pismo direktorju zapora in v njem opišite svoje (osebne) potrebe pri ponovnem vključevanju v družbo, kakšno pomoč potrebujete in kako menite, da vam bo ta pomoč koristila.