Microsoft Word - oblikovana diplomska.doc

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE PATRONAŽNI OBISK PRI OTROKU V DRUGEM IN TRETJEM LETU STAROSTI (Diplomsko delo) Maribor; 2009 Urška Kovačič

2 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE Mentor: Pred. Dubravka Sancin, viš. med. ses., prof. zdr. vzg. I

3 KAZALO 1 UVOD Namen in cilji diplomskega dela Mali otrok in družina Demografski podatki o otrocih starih dve in tri leta Vzgojno varstveni zavodi in privatna varstva dve in triletnikov PRIMARNO ZDRAVSTVENO VARSTVO V REPUBLIKI SLOVENIJI Patronažno zdravstveno varstvo Javni sektor Privatni sektor PROGRAMIRANA ZDRAVSTVENA VZGOJA Definicija in cilji Zdravstvena vzgoja v družini CELOSTNI RAZVOJ OTROKA V OBDOBJU DRUGEGA IN TRETJEGA LETA Umski razvoj Socialni razvoj Osebnostni razvoj Razvoj govora Telesni razvoj Razlike v rasti Prehrana dve in tri leta starega otroka PATRONAŽNI OBISK PRI OTROKU V DRUGEM IN TRETJEM LETU STAROSTI Vsebina patronažnega obiska pri otroku EMPIRIČNI DEL Raziskovalni vzorec Raziskovalne metode Raziskovalna vprašanja Postopki zbiranja podatkov ŠTUDIJA PRIMERA S POMOČJO TIPOLOGIJE VZORCEV ZDRAVEGA OBNAŠANJA PO AVTORICI M. GORDON Študija primera pri dveletnem otroku-voden intervju s starši Razgovor s patronažno medicinsko sestro Študija primera pri otroku starem tri leta-voden intervju s starši Razgovor s patronažno medicinsko sestro RAZPRAVA O AKTUALNIH IN POTENCIALNIH PROBLEMIH DVE IN TRI LETA STARIH OTROK SKLEP ZAHVALA LITERATURA PRILOGE (ANKETNI VPRAŠALNIK). 1 II

4 KAZALO TABEL Tabela 1 Osnovne skupine prebivalstva po starosti in spolu, Slovenija, polletno obdobje...5 Tabela 2 Višina in teža otrok v 2. in 3. letu starosti...35 Tabela 3 Priporočila enot živil za predšolskega otroka...37 III

5 IZVLEČEK V diplomskem delu smo predstavili delovanje patronažne zdravstvene nege in izvajanje preventivnega programa. Patronažna zdravstvena nega je ena izmed področij zdravstvene nege in deluje na primarni zdravstveni ravni. Za uspešno in kakovostno izvajanje patronažne zdravstvene nege morajo patronažne medicinske sestre poznati ustrezne teorije zdravstvene nege, upoštevati predpisane standarde in procesno metodo dela, ki so temelji tudi za vsa ostala področja zdravstvene nege. Patronažno zdravstveno nego izvajajo v polivalentni obliki in obravnavajo vse profile pacientov v družini. Med najpomembnejše naloge patronažne zdravstvene nege sodi izvajanje preventivnega programa, ki je namenjeno ohranjanju, krepitvi, varovanju zdravja in preprečevanje bolezni celotne populacije od rojstva pa do smrti. Rezultati ankete so pokazali, da razvoj otroka v drugem in tretjem letu starosti zahteva od staršev jasna stališča do negovalnih problemov, da starši razlikujejo pomen posameznega zdravstvenega in socialnega problema, vendar jih je potrebno spremljati in sproti opozarjati na pomembnost posameznega problema. S sodelovanjem staršev in patronažne medicinske sestre bomo zagotovili zdrav otrokov razvoj v tem ranem otroškem obdobju. Ključne besede: patronažna medicinska sestra, patronažna zdravstvena nega, preventivni program, patronažni obisk. IV

6 ABSTRACT In the diploma we have introduced the activity of the community health care and the execution of the prevention programme. The community health care is one of the areas of the health care and is operating on the primary health level. For successful and quality execution of the community health care the community nurses are obliged to know the theory of the health care, to take the health care standards under consideration and the processed method of work, which are the foundation for other areas of health care. The community health care is executed in the polyvalent form and is dealing with all the profiles of patients in the family. Among the most important tasks of the community health care is the execution of the prevention programme, designated for preservation, strengthens of the health care, the prevention of the diseases in the whole population from birth to death. The results of the survey have shown that the development of the two and three-year old child demands the clear point of view from the parents regarding nursery problems in order to distinguish the importance of the specific health and social issue. Though they must be monitored and reminded on the importance of the specific issue. With the cooperation of the parents and the community nurse the child s health development in this early stage of life is guaranteed. Key words: community nurses, community health care, preventive programme, community health care visit. V

7 1 UVOD Patronažno varstvo je dejavnost primarnega zdravstvenega varstva, je sistem vseh zdravstveno-socialnih prizadevanj in posegov zdravstvene nege posameznika in družin na njihovih domovih oziroma v lokalnih skupnostih za ohranjanje, krepitev in varstvo zdravja, zdravstveno nego bolnih in rehabilitacijo. (Cibic et al, 1999). Patronažna služba je organizirana kot samostojna služba ali organizacijska enota osnovnega zdravstvenega varstva v zdravstvenih domovih. Patronažna zdravstvena nega se izvaja na pacientovem domu, v zdravstvenem domu, v lokalni skupnosti in na terenu. Vodja patronažnega varstva je medicinska sestra s specializacijo s področja patronažne zdravstvene nege ali s fakultetno izobrazbo. Patronažna medicinska sestra, ki je član negovalnega in zdravstvenega tima, deluje na vseh ravneh zdravstvene vzgoje: primarni, sekundarni, terciarni ter promovira zdravje pri posamezniku, družini in celotni populaciji. (Rajkovič et al, 2000, str.25). Patronažni obisk predstavlja temeljno metodo in tehniko dela v patronažnem varstvu. Patronažna medicinska sestra na patronažnih obiskih ugotavlja zdravstveno, socialno, ekonomsko in higiensko stanje v katerem živi pacient in družina. S patronažnim obiskom vzpostavi prvi stik, ki je pomemben za vso družino. Nanj se mora patronažna medicinska sestra psihično in strokovno pripraviti. Izhajati moramo iz tega, da smo na patronažnem obisku gostje in se moramo temu ustrezno prilagoditi in kakovostno izvajati svoje delo. (Geč, 2001). Patronažna medicinska sestra je izvajalka patronažne zdravstvene nege in opravlja svoje naloge v okviru družine, njenega doma in širšega okolja. Posameznikom in družinam pomaga obdržati zdravje, premagovati bolezen, omogočati pomoč kronično bolnim in rizičnim varovancem z obiskovanjem na njihovih domovih in v lokalni skupnosti. Vse več je bolnih in ostarelih varovancev, zlasti iz družin v urbanih središčih, ki so prepuščeni sami sebi in svojim težavam. Poznavanje terenskega območja, dejavnikov v lokalni skupnosti, 1

8 populacije, mreže pomočnikov, poznavanje negovalnih diagnoz lokalne skupnosti in možnosti reševanja ter sodelovanja je nujno za kakovostno delo v okviru lokalne skupnosti. (Geč, 2001). 1.1 Namen in cilji diplomskega dela Želimo prikazati celostno obravnavo otroka v drugem in tretjem letu starosti z vidika patronažne zdravstvene nege in uporabiti model ocenjevanja pacientovih potreb avtorice Marjory Gordon. Želimo videti dejanski medosebni odnos med družino, otrokom in patronažno medicinsko sestro, ter kako bi ga lahko še izboljšali. Želimo prikazati potrebo po preventivnih obiskih, v sodelovanju z negovalnim timom patronažnega varstva. Cilji diplomskega dela: - Prepoznati pojave pri dveletnem in triletnem otroku. - Ugotoviti potencialne probleme pri otroku. - Prepoznati stališče staršev o pojavih pri otroku. 1.2 Mali otrok in družina Družina je primarno okolje, iz katerega izhajata mati in otrok. Otrok je eden izmed družinskih članov, čigar zdravje se krepi, ohranja ali slabša prav v krogu družine. Odnosi, ki se vzpostavijo v družini pa vplivajo na dinamiko celotne družine. Družina skupaj s sorodstveno mrežo predstavlja družbeno-vzgojno»ustanovo«, v kateri se na poseben način povezujejo individualna svoboda in družbena vezanost, normativnost in spontanost. Od vseh drugih»ustanov«, v katerih človek živi oziroma jim pripada, se družina razlikuje po tem, da se je stalno prisiljena odzivati na potrebe posameznika in na potrebe ostalih družinskih članov. (Rener et al, 1995). Odnosi med starši in otroci v družini se vzpostavijo že zelo zgodaj. V to je vključen tudi začetek uporabe govora pri otroku, ki je vezan na ta zgodnji vzajemni odnos otrok-odrasla oseba, ki vključuje čustvene (emocionalne) in spoznavne (kognitivne) informacije. (Marjanovič et al, 2001). 2

9 Družina je torej tista, ki otroka popelje v svet in prek katere otrok vzpostavlja odnose s svojo okolico. Prav tako družina»bdi«nad zdravjem in boleznijo otroka. Iz tega izhaja tudi potreba, da so medicinske sestre pri svojem delu z otroki usmerjene tako na posameznika kot na celotno družino, ter ju aktivno vključujejo v proces zdravstvene nege. Cilj družinske zdravstvene nege je usmerjen na delo z vsemi oblikami družin in z vsakim družinskim članom posebej, namen tega pa je promocija zdravja, preprečevanje bolezni ter zagotavljanje zdravljenja, nege in rehabilitacije. (Urbančič, 2002). Za zdravje družin si prizadevajo medicinske sestre na več ravneh delovanja. Nepogrešljivo je delo patronažnih medicinskih sester, ki se vključujejo v družino v vseh življenjskih obdobjih. Pri delu z otroki je nepogrešljivo delo s celotno družino. Način dela, ki je zaradi ekonomičnosti v času in prostoru usmerjen in omejen le na otrokovo mater, ne spodbuja v družino usmerjene zdravstvene nege. Medicinske sestre bi morale v proces spremljanja otroka zavestno vključevati otrokovo mater in enakovredno očeta. Zaradi daljšega in pogostega stika ter neposredne vključenosti v družino, naj bi medicinske sestre k takemu načinu dela spodbujale tudi ostale člane zdravstvenega tima. Medicinske sestre, ki skrbijo za družine naj bi uporabljale nekatera načela za načrtovanje aktivnosti zdravstvene nege v družinah in za pomoč pri razumevanju kompleksnih, dinamičnih odnosov med zdravjem družine in zdravjem posameznih članov. Ta načela vključujejo (International Council of Nurses 2002): - Zdravstveno nego v družinah usmerjajo družinski člani, tako zdravi kot oboleli. - Medicinske sestre spoznavajo odnose med zdravjem posameznika in družine. V času negovanja člana se srečujejo z njegovo družino. - Skrb za družino je odvisna od predhodnih izkušenj družine in njene usmerjenosti v sedanjost in prihodnost. - Zdravstvena nega družin se vključuje v širši sistem družinske skupnosti in kulturnih značilnosti. 3

10 - Zdravstvena nega družin upošteva odnose med družinskimi člani in izhaja iz spoznanja, da posamezniki in družina kot skupina ne dosegajo najvišje ravni zdravja vsi istočasno. - Medicinske sestre poskušajo povečati družinske interakcije v sodelovanju med njimi in družino in med člani znotraj družine. - Medicinske sestre spoznavajo, da pri osebi, ki ima v družini največ znakov težav, le ti čez čas preidejo, kar zahteva preusmeritev zdravstveno negovalnih aktivnosti. - Za družinske medicinske sestre temelji ugotavljanje prednostnih potreb po zdravju v družini izključno na delu z družino. Medicinske sestre, ki delajo z družinami, nastopajo v različnih vlogah, kar je odvisno od potreb obravnavane družine in od okolja, kjer se skrb izvaja. Vloge, v katerih družinska medicinska sestra spremlja družine so: zdravstvena vzgojiteljica, izvajalka zdravstvene nege in supervizorka, družinska zagovornica, medicinska sestra, ki na novo odkriva obolenja in zdravstvene težave, raziskovalka, menedžerka in usklajevalka, svetovalka, sogovornica in medicinska sestra, ki sodeluje pri spreminjanju in doseganju zdravega okolja. Delo družinske medicinske sestre je tesno povezano s sodelovanjem družine z drugimi zdravstvenimi strokovnjaki in s skupinami v lokalni skupnosti. (Urbančič, 2002). 1.3 Demografski podatki o otrocih starih dve in tri leta Demografski trendi v Sloveniji se ne razlikujejo bistveno od tistih v drugih razvitih evropskih državah. Glavne značilnosti so nizka rodnost, nizka fertilnost in nizka stopnja natalitete. Nadaljevanje teh trendov vodi v izrazito staranje populacije, ki ima številne negativne posledice na področjih, kot je zdravstveno varstvo, ekonomski razvoj in izobraževanje. 4

11 Tabela 1 Osnovne skupine prebivalstva po starosti in spolu, Slovenija, polletno obdobje 2 leti otrok leta - otrok Po stanju Viri: Statistični urad RS, Ministrstvo za notranje zadeve-centralni register prebivalstva, Ministrstvo za notranje zadeve-direktorat za upravne notranje zadeve. ( 1.4 Vzgojno varstveni zavodi in privatna varstva dve in triletnikov Z družbeno organizirano dejavnostjo predšolske vzgoje v vrtcih zagotavlja lokalna skupnost staršem pogoje za zaposlovanje ter usklajevanje njihovih poklicnih in družinskih obveznosti, otrokom pa pogoje za varno, zadovoljno in srečno otroštvo, njihov osebnostni razvoj, zmanjšuje negativne vplive socialno-ekonomskih, kulturnih, zdravstvenih in drugih okoliščin, v katerih živijo nekateri otroci ter nudi izobraževanje izven družinskega okolja. Na dosežen nivo razvoja predšolske dejavnosti imajo bistven vpliv: - potrebe otrok in staršev (spremembe v načinu življenja sodobne družbe); - nova spoznanja o otroku na temelju razvojne psihologije, predšolske pedagogike; - strokovna pripravljenost in osebna zrelost zaposlenih v predšolski dejavnosti; - naklonjenost širše družbene skupnosti do predšolskega področja; - izročilo v razvoju posameznih področij dela in življenja v občini. ( Število otrok, vključenih v vrtce, je v šolskem letu 2008/09 glede na preteklo leto večje za 7,5 %, torej število otrok v vrtcih narašča. V predšolsko vzgojo in izobraževanje v vrtcih in vzgojno-varstvenih družinah je vključenih skoraj otrok, to je 70 % vseh otrok ustrezne starosti. 5

12 V primerjavi s preteklim šolskim letom se je število otrok povečalo predvsem v starostni skupini do treh let, torej v 1. starostnem obdobju, in sicer za 18,4 %; število otrok v drugem starostnem obdobju, to je v starosti od treh let do vstopa v šolo, pa se je povečalo za 3,5 %. Izračun temelji na podatku o številčnem stanju prebivalstva na dan Slovenija se približuje barcelonskim ciljem za vrtce, tj. 90-odstotni vključenosti otrok v drugem starostnem obdobju v vrtce. V skladu z leta 2002 zastavljenimi barcelonskimi cilji naj bi v EU do prihodnjega leta vključili v predšolsko vzgojo 90 % otrok v razponu od tretjega leta starosti do njihovega vstopa v šolo in 33 % otrok, starih manj kot tri leta. Drugi cilj je Slovenija že dosegla oz. presegla: v šolskem letu 2008/09 je v vrtce vključenih že 49 % otrok, starih do tri leta. Delež otrok, vključenih v vrtce med otroki v drugem starostnem obdobju znaša 84 %, za otroke stare 4 in 5 let pa lahko govorimo o množični vključenosti v vrtce (80 % in več otrok ustrezne starosti). ( junij 2009). Iz navedenega je razvidno, da se starši srečujejo z vedno večjim problemom vpisa otroka v vrtec, zavračanje prošenj v javnih vrtcih in iskanjem privatnega varstva. 6

13 2 PRIMARNO ZDRAVSTVENO VARSTVO V REPUBLIKI SLOVENIJI Primarno zdravstveno varstvo je varstvo posameznika, družine in skupnosti, na območju, kjer ljudje živijo, delajo in se šolajo ter ga izvaja zdravstvo ter vsi drugi družbeni dejavniki zunaj zdravstva na tem območju. Je temeljna zdravstvena oskrba, ki jo določa država. Primarno zdravstveno varstvo je osrednja funkcija in osrednji del zdravstvenega sistema države, najpomembnejša gonilna sila delovanja zdravstva, zunanja raven zdravstvenega sistema, ki se širi z obrobja proti notranjosti, ter integralni del družbenega in gospodarskega razvoja dežele. (Cibic et al, 1999). Temeljna sestavina primarnega zdravstvenega varstva je promocija zdravja, ki omogoča ljudem, da povzamejo skupno odgovornost in skrb za zdravje in tako postanejo aktivni sodelavci v prizadevanjih za njegovo izboljšanje. Naloga zdravstvenih delavcev v osnovni zdravstveni dejavnosti je sodelovanje in povezovanje z drugimi zdravstvenimi ter socialnovarstvenimi, vzgojno-izobraževalnimi in drugimi zavodi, podjetji, organizacijami ter posamezniki za oblikovanje in izvajanje programov za krepitev, ohranitev in povrnitev zdravja (Uradni list, št. 9/92, 7. člen). Poleg ostalih nalog, določenih z zakonom o zdravstveni dejavnosti, se v osnovni zdravstveni dejavnosti izvajajo patronažni obiski, zdravstvena nega, zdravljenje in rehabilitacija pacientov na domu. Primarna raven zdravstvene dejavnosti je dostopna vsem ljudem na lokalni ravni brez predhodnih napotitev ali posredovanja drugih zdravstvenih zavodov oz. posameznikov. Mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni oblikuje in uresničuje občina, na podlagi kadrovskih standardov za osnovno zdravstveno dejavnost in lekarniško dejavnost. Če je v gravitacijskem območju zdravstvenega doma več občin, se te med seboj dogovorijo o uresničevanju mreže zaradi potrebe, da ne presežejo obsega mreže gravitacijskega območja ZD. Območni zavod za zdravstveno varstvo koordinira izvajanje programov cepljenja in drugih preventivnih programov na primarni ravni. Na demografsko ogroženih območjih sodeluje pri zagotavljanju mreže javne zdravstvene službe na primarni ravni Republika Slovenija. 7

14 Temelj organizacije in izvajanja osnovne zdravstvene dejavnosti na primarni ravni bo še naprej predstavljal Zdravstveni dom, ki bo v skladu z zakonom o zdravstveni dejavnosti zagotavljal najmanj: - nujno medicinsko pomoč, - ustrezne dispanzerske enote za izvajanje preventivnih in drugih programov za predšolske otroke in mladino, študente, ženske in druge posebne skupine prebivalstva, - službo medicine dela, prometa in športa, - službo splošne medicine, - patronažno službo, - laboratorijske in druge diagnostične dejavnosti, - reševalno službo, če ta ne bo organizirana v bolnišnici ali na drug način. (Zakon o zdravstveni dejavnosti. Uradni list Republike Slovenije št. 49/2000). 2.1 Patronažno zdravstveno varstvo Patronažno zdravstveno varstvo je posebna oblika zdravstvenega varstva, ki opravlja aktivno zdravstveno in socialno varovanje posameznika, družine in skupnosti. Ti so zaradi bioloških lastnosti, določenih obolenj ali nenavajenosti na novo okolje občutljivi za škodljive vplive iz okolja (Šušteršič et al., 2006, str. 248). Patronažno varstvo je organizirano kot samostojna služba ali organizacijska enota osnovnega zdravstvenega varstva v zdravstvenih domovih. (Zakon o zdravstveni dejavnosti, 1992). Patronažno zdravstveno nego lahko opravlja medicinska sestra z višjo ali visoko izobrazbo kot samostojno dejavnost (koncesija) vendar je vključena v mrežo javnega zdravstva. V tem primeru mora prevzeti vsa področja delovanja, to je zdravstveno-socialno obravnavo posameznika, družine in skupnosti, zdravstveno nego otročnice in novorojenčka na domu in zdravstveno nego bolnika na domu. 8

15 Vodja patronažnega varstva je medicinska sestra z višjo ali visoko strokovno izobrazbo, lahko tudi specializacijo iz področja zdravstvene nege ali fakultetno izobrazbo. Je koordinatorica dela v negovalnem in zdravstvenem timu s službami v zdravstvenem domu in izven njega. Glede na zdravstveno stanje posameznika, druga stanja, razmere v družini in zdravstveno-socialno stanje v lokalni skupnosti, vključuje v širši zdravstveni tim še druge strokovnjake in sodelavce. Tako koordinira delo z javnimi in zasebnimi zdravstvenimi organizacijami na vseh nivojih zdravstvene dejavnosti, s centri za socialno delo, lokalno skupnostjo, službami za oskrbo na domu in drugimi organi in organizacijami, ki lahko pripomorejo k optimalnemu reševanju stanj in razmer pri posamezniku in njegovi družini. Negovalni tim v patronažnem varstvu sestavljajo: vodja patronažnega varstva, ki ima tudi naloge koordinatorja, patronažne medicinske sestre, ki so nosilke patronažne zdravstvene nege in tehniki zdravstvene nege, ki se vključujejo v izvajanje zdravstvene nege bolnika na domu. Delovni normativ je 2500 prebivalcev na eno patronažno medicinsko sestro in 5000 prebivalcev na enega tehnika zdravstvene nege. (Šušteršič et al., 2006). Patronažna medicinska sestra opravlja patronažno varstvo zavarovancev na njihovem domu in lokalni skupnosti, kar pomeni, da aktivno skrbi za zdravstveno stanje varovancev v določenem zdravstvenem območju in razvija programe promocije zdravja ter tako vzpodbuja zavarovance k čim večji skrbi za lastno zdravje in zdravje družin. Poglobljeno individualno in družinsko obravnavo zahtevajo predvsem prednostne skupine prebivalstva zaradi svojih bioloških lastnosti (dojenčki, šolarji, nosečnice, starostniki itd.), zaradi spremenjenih pogojev življenja in socialne ogroženosti (priseljenci, brezdomci, itd.), kronično bolne osebe in invalidi. Na podlagi letnega načrta dela vsake posamezne patronažne medicinske sestre, odgovorna patronažna medicinska sestra (vodja) patronažne službe zdravstvenega zavoda, pripravi za določeno zdravstveno območje letni načrt programiranega preventivnega zdravstvenega varstva in programirane zdravstvene vzgoje. Za pripravo kakovostnih načrtov so potrebne analize opravljenega dela v predhodnem obdobju ter predlogi ukrepov za izboljšanje izvajanja zdravstvenega varstva in z zakonom določeno poročanje v zdravstveni informacijski sistem. 9

16 Za dosego izboljšanja kakovosti patronažnega zdravstvenega varstva in usklajevanje dela med posameznimi varstvi v osnovnem zdravstvu je nujno medsebojno sodelovanje. Evidenca o družinah in varovancih: - Za družino se vodi patronažni karton družine z naslednjimi dokumentacijskimi obrazci: Zdravstveno socialna anamneza družine, dokumentacijski obrazci posameznih varovancev (otroški list, list nosečnice, list bolnika, list starostnika, načrt patronažne zdravstvene nege, funkcionalno zdravstveno stanje varovanca, obvestilo patronažni službi zdravstvene nege itd.). - Za področje lokalne skupnosti se vodi evidenca vitalne statistike, epidemiološka slika lokalne skupnosti in ostala dokumentacija, ki jo zahteva organizacija dela (protokol bolnikov in ostali podatki). Patronažni obiski zajemajo: - Šest patronažnih obiskov pri novorojenčku in dojenčku v prvem letu starosti, dva dodatna patronažna obiska pri dojenčkih slepih in invalidnih mater do 12. meseca otrokove starosti in po en obisk v 2. in 3. letu starosti. - Dva patronažna obiska na leto pri slepih in slabovidnih z dodatnimi motnjami v starosti od 7 do 25 let, ki so v domači oskrbi. - Dva patronažna obiska patronažne sestre pri otročnici in en obisk pri nosečnici. - Dva patronažna obiska na leto v družini bolnika z aktivno tuberkulozo. - Dva patronažna obiska na leto pri bolniku z živčno-mišičnimi boleznimi, paraplegijo, tetraplegijo, multiplo sklerozo, cerebralno paralizo, osebah z motnjami v razvoju, invalidih in kronično bolnih osebah ter osebah, ki so stare več kot 65 let in so osamele in socialno ogrožene. Programirana zdravstvena vzgoja v družini, lokalni skupnosti in skupinah. Namen obiskov je zagotavljanje aktivnosti, ki bodo vodile k ohranitvi in krepitvi najvišjega nivoja zdravja glede na bolezen, preprečevanju komplikacij in pomoči pri zagotavljanju oskrbe in možnosti za samonego in samooskrbo na domu. (Zakon o zdravstveni dejavnosti. Uradni list Republike Slovenije št. 19/1998) 10

17 2.1.1 Javni sektor Mreža javne zdravstvene službe pokriva potrebe po zdravstvenem varstvu državljanov Republike Slovenije in vseh drugih, ko iščejo zdravstveno pomoč. Merila za postavitev mreže javne zdravstvene službe se določijo s planom zdravstvenega varstva Republike Slovenije ob upoštevanju: - zdravstvenega stanja, števila, starostne in socialne strukture prebivalcev, - enakih pogojev oz. možnosti za uporabo zdravstvenih storitev, - potrebnega obsega posamezne dejavnosti, - stopnje urbanizacije območij, specifičnosti poselitve in dostopnosti na demografsko ogroženih področjih ter stanja onesnaženosti okolja in - gospodarskih možnosti. Mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni določa in zagotavlja občina oz. mesto. Javna zdravstvena služba mora biti organizirana tako, da je vsem prebivalcem Republike Slovenije zagotovljena vedno dostopna nujna medicinska pomoč, vključno z nujnimi reševalnimi prevozi in preskrbo z nujnimi zdravili, čim prej in čim bliže njihovemu nastanku in med transportom. Pogoje in način izvajanja nujne medicinske pomoči ter izvajanje v posebnih pogojih se uredi s posebnimi predpisi. (Zakon o zdravstveni dejavnosti. Uradni list Republike Slovenije št. 9/1992). Patronažno varstvo izvaja s pomočjo svojih služb naslednje dejavnosti: - Zdravstveno-socialno obravnavo posameznika, družine in lokalne skupnosti ali polivalentno patronažo, ki predstavlja izvajanje splošnih, specifičnih in individualnih nalog patronažne obravnave varovancev od nosečnice, otročnice, novorojenčka, dojenčka, malega otroka, kroničnega bolnika, bolnika z zdravstveno nego na domu, do starostnika, družine in lokalne skupnosti. Vse te naloge so preventivne in jih izvaja višja oz. diplomirana medicinska sestra. 11

18 - Patronažno zdravstveno nego otročnice in novorojenčka, ki zajema izvajanje vseh nalog polivalentne patronaže in izvajanje nalog zdravstvene nege otročnic, novorojenčkov in nosečnic. Vse te naloge so prav tako preventivne. - Patronažno zdravstveno nego bolnika na domu, ki zajema izvajanje vseh nalog polivalentne patronaže in izvajanje nalog zdravstvene nege bolnika na domu. Ta dejavnost je kurativna in zanjo potrebuje delovni nalog osebnega izbranega zdravnika. OE Patronažno varstvo sestavljata dve službi, Služba za skupne potrebe in Služba polivalentne patronaže. Služba za skupne potrebe predstavlja koordiniranje vseh dejavnosti v patronažnem varstvu. Služba polivalentne patronaže predstavlja izvajanje vseh dejavnosti patronažnega varstva polivalentne patronaže, babiške zdravstvene nege in zdravstvene nege bolnika na domu. Vse te naloge izvaja ena patronažna medicinska sestra na svojem terenskem območju. Zahtevana izobrazba je višja ali diplomirana medicinska sestra, v prihodnje specialistka patronažne zdravstvene nege. Patronažno varstvo deluje na petih ravneh zdravstvenega varstva: - ohranjanje in krepitev zdravja, - preprečevanje obolenj, - odkrivanje obolenj, - zdravljenje obolenj, - rehabilitacija po poškodbah in boleznih. Prednostni cilji razvoja zdravstvenega varstva so: - oblikovanje politike varovanja zdravja, - zmanjševanje razlik v zdravstvenem varstvu prebivalcev, - spreminjanje zdravju škodljivih vzorcev vedenja, - kakovostno življenjsko okolje, 12

19 - spodbujanje razvoja stroke in izboljšanje kakovosti dela v zdravstvu, - raziskave varovanja zdravja. (Nacionalni program zdravstvenega varstva Republike Slovenije, 2004). Upoštevati je potrebno strategijo in razvojne usmeritve zdravstvenega varstva pri nas. Nacionalni program opredeljuje osnovno zdravstveno dejavnost, predlaga skladen razvoj zdravstvene nege v sistemu zdravstvenega varstva in opredeljuje patronažno varstvo kot posebno obliko zdravstvene nege. Dokument se dotakne kakovosti v zdravstvu, izobraževanja in strokovnega usposabljanja. V Nacionalnem programu zdravstvenega varstva je zapisano, da se odločamo za zdravstveno politiko, katere cilj je, da imajo vsi prebivalci Slovenije zagotovljeno zdravo rast, telesni in duševni razvoj ter da ostanejo čim dlje zdravi in sposobni delati. Pogoji življenja posameznikov in družin so naslednji: - kreativno in dostojno plačano delo, - kakovostno življenje nad ravnijo revščine, - dovolj časa in sredstev za telesno in duševno rekreacijo, - dovolj časa za počitek v človeku prijaznem okolju, - ustvarjanje tolerance pri ljudeh do različnosti pogledov v družbi. Funkcija patronažne službe izvira prvenstveno iz funkcije osnovnega zdravstvenega varstva in s tem iz funkcije zdravstvenega doma, ki deluje v sistemu zdravstvenega varstva. To pomeni, izvajati aktivno zdravstveno varstvo populacije s približevanjem zdravstvenih storitev prebivalstvu. 13

20 Patronažna služba s svojo funkcijo vpliva na: - zmanjševanje obolevnosti prebivalstva (rizične skupine: otroci, žene), - zmanjševanje smrtnosti prebivalstva (otrok), - zmanjševanje invalidnosti prebivalstva, - načrtovanje družine/regulacije rojstev, - zmanjševanje alkoholizma oz. zdravljenje le-tega, - zajetje varovancev v dispanzerjih, - odzivanje pacienta na kontrolne zdravniške preglede, - zagotavljanje protiepidemioloških ukrepov, - zagotavljanje domiciliarnega okolja za zdravljenje obolelih in bivanja starostnikov doma, - urejanje medosebnih odnosov pacienta, - urejanje socialnih pogojev življenja pacienta, - zmanjševanje rizičnih faktorjev med populacijo, - ukrepanje odgovornih služb, organov in organizacij za izboljšanje zdravstvenosocialnega stanja prebivalstva. (Rajh,2000). Oblike delovanja patronažnega varstva Monovalentna oblika Je oblika dela na enem področju patronažnega varstva, obravnava eno vrsto pacientov glede na njihovo starost ali bolezen. Polivalentna oblika Je oblika dela v patronažnem varstvu, ki obravnava vse vrste profilov pacientov v družini, bodisi po starosti, biološki skupini, bolezenskih skupinah. Družino obravnava celovito in upošteva zdravstvene, socialne, psihične, fizične in sociološke posebnosti v času zdravja in bolezni. Ostale oblike dela v patronažnem varstvu zajemajo polivalentno aptronažo in izvajanje vseh patronažnih dejavnosti patronažnega varstva. Pri tej obliki patronažnega varstva vse prve obiske izvaja patronažna medicinska sestra, katera na podlagi funkcionalnega 14

21 zdravstvenega stanja tudi določi kdo bo izvajal zdravtsveno nego oz. pomoč pri patronažni zdravstveni negi na domu. (Geč, 2001). Za izvajanje dela uporablja patronažna medicinska sestra naslednje metode: - metodo procesa zdravstvene nege, ki omogoča uporabo negovalnih diagnoz, - zdravstvenovzgojno metodo, za katero je pomembno predvsem preventivno delo, - timsko metodo, kjer so pomembni predvsem zdravstveni, negovalni in interdisciplinarni postopki, - metodo progresivne nege, ki omogoča kakovostnejše negovanje bolnikov, - dispanzersko metodo, ki omogoča zdravstveno vzgojno in preventivno delo, - epidemiološko metodo (oblikovanje mejnih primerov), - statistično analitično metodo, s katero se naredi analiza dela patronažne medicinske sestre, - tehniko intervjuja, ki omogoča pridobivanje objektivnih podatkov, - tehniko patronažnega obiska pacienta na domu, ki omogoča izvajanje obiskov na kakovosten način, - tehniko intervencije, - in druge metode in tehnike, ki omogočajo delo v skupinah samopomoči, raziskav. (Rajh, 2000). Subjekti v patronažnem varstvu V praksi patronažnega varstva je v ospredju zdrav ali bolan/poškodovan posameznik, njegova družina in skupnost. Obravnavani so v okolju, kjer bivajo, se učijo, igrajo in delajo. Ne glede na to, ali je uporabnik zdravstvene nege posameznik, družina ali skupnost, se uporablja enoten metodološki pristop, to je procesna metoda dela. Posameznik Medicinska sestra v patronažnem varstvu obravnava posameznike iz naslednjih skupin prebivalstva: ženske (nosečnice, porodnice, otročnice, ženske v fertilnem obdobju in v 15

22 menopavzi), otroci (novorojenček, dojenček, mali in predšolski otrok ter osnovnošolska in srednješolska mladina), odrasli varovanci (zaposleni, bolniki, ki imajo kronične nenalezljive bolezni, prebivalci velikih mest in industrijskih središč ), invalidi, starostniki in socialno depriviligirane skupine (begunci, Romi, brezdomci itn.). Pri svojem delu medicinska sestra uporablja individualen in celosten pristop, ki vključuje fizični, psihični, duhovni in socialni vidik. Skupaj s posameznikom (zdravim in bolnim) ugotavlja kaj lahko posameznik in pomembni drugi zanj storijo sami. Aktivnosti medicinske sestre v patronažnem varstvu so usmerjene v preučevanje in iskanje poti, kako uveljaviti sodobna spoznanja o zdravju v okviru prizadevanj za zdravo življenje, krepitev zdravja in njegovo izboljšanje. Dobro zdravstveno stanje posameznika je temeljni pogoj za socialni, ekonomski in osebni razvoj ter odločilna sestavina kakovosti življenja. Medicinska sestra v patronažnem varstvu mora na osnovi ugotovljenega zdravstvenega stanja pacienta ter stanj in razmer v družini pripraviti načrt zdravstvene nege pacienta in družine, sodeluje v diagnostično-terapevtskem programu, zdravstveni vzgoji, po potrebi koordinira delo z drugimi službami v zdravstvenem domu in zunaj njega ter organizira in nadzira oskrbo na domu. V krajih, kjer so organizirani zavodi za oskrbo na domu in druge oblike storitev socialnega varstva, koordinira delo z njimi vodja patronažnega varstva. Če takih zavodov ni, potem je mogoče organizirati službo za oskrbo na domu v zdravstvenih domovih in je pod nadzorom službe za patronažno zdravstveno nego. V vsakem primeru mora biti zagotovljena oskrba 24 ur na dan in vse dni v letu. Družina Pri zagotavljanju zdravja in kakovosti življenja posameznika in družbe ima pomembno vlogo družina. S svojo sorodstveno mrežo družina predstavlja specifično sociokulturno institucijo, v kateri se na poseben način povezujejo socialna vezanost in individualna svoboda. Medicinska sestra v patronažnem varstvu se srečuje z različnimi oblikami družine in z družinami v različnih razvojnih obdobjih. Tako ločimo obdobje novoporočencev, 16

23 obdobje rojstva prvega otroka, obdobje družine s šolarji in mladostniki, obdobje oblikovanja nove družine, družino praznega gnezda in ostarelo družino. Medicinska sestra v patronažnem varstvu mora poznati: - značilnosti posameznih razvojnih obdobij, najpogostejše zdravstvene probleme, socialna in eksistenčna vprašanja ter - hierarhično lestvico potreb A. Maslowa, prirejeno za družino: - osnovne potrebe za preživetje in fiziološke potrebe (zdravstveno stanje in zdravstvena vzgojenost članov družine ter higienske razmere), - varnost in zaščita (bivalni pogoji in ekonomsko stanje), - ljubezen, naklonjenost, pripadnost (komunikacija v družini s širšo okolico), - samouresničitev (izobrazba in zaposlitev družinskih članov). Na osnovi teh podatkov skupaj z družinskimi člani ugotavlja stanje in razmere v družini, načrtuje in izvaja zdravstveno nego ter jo vrednoti. To je pomembno za vzdrževanje dinamičnega ravnotežja v družini in za zagotavljanje kakovosti življenja družine. (Šušteršič et al., 2006, str. 250). Skupnost Pri uresničevanju strategije Svetovne zdravstvene organizacije»cilji za vse za 21. stoletje«imajo pomembno vlogo medicinske sestre, še posebej v lokalni skupnosti. Zdravje skupnosti pomeni skupno doseganje najvišje stopnje fizičnega, mentalnega in socialnega zdravja, ki je v skladu z dosegljivimi sredstvi. Pomeni izpolnjevanje kolektivnih (skupinskih) potreb z ugotavljanjem problemov in vodenje medsebojnih vplivov znotraj skupnosti ter med skupnostjo in širšo družbo. To pa zahteva zavzemanje, učinkovito komunikacijo, prisotnost in usklajevanje konfliktov, sodelovanje, reševanje odnosov s širšo družbo, zavest o sebi in drugih in mehanizme za zagotavljanje interakcije med udeleženci in za sprejemanje odločitev. Aktivnosti medicinske sestre v patronažnem varstvu v skupnosti so na primarni, sekundarni in terciarni preventivi. Vključujejo pospeševanje, ohranjanje in krepitev zdravja posameznika, družine in skupnosti, preprečevanje bolezni in 17

24 dejavnikov tveganja, podaljševanje življenja in dvigovanje kakovosti življenja, pa tudi povrnitev zdravja. Oblike dela so predavanja, učne delavnice, delo v malih skupinah v lokalni skupnosti. (glej Šušteršič et al., 2006, str. 250). Patronažna medicinska sestra Patronažna medicinska sestra (v nadaljevanju PMS) je zdravstveni delavec, ki pomaga posameznikom in družinam obdržati zdravje, premagovati bolezen, omogočati pomoč kronično bolnim in rizičnim prebivalcem z obiskovanjem na njihovih domovih in v lokalni skupnosti. Večino svojega časa dela na domovih. S svojim znanjem o pomenu zdravja in socialnih vprašanj lahko ugotavlja učinke socialno-ekonomskih faktorjev na družine in njihovo zdravje ter ponuja ustrezno pomoč. Zdravstveno neguje bolne in zlasti pomaga bolnikom, ki so predčasno odpuščeni iz bolnišnic. (Geč, 2001, str. 186). Delo PMS je usmerjeno v obravnavo območja kot celote, s tem pa tudi v obravnavo posameznika, družine in skupnosti v njihovem življenjskem okolju. Tako koordinira delo: s službami v zdravstvenem domu: - z izbranim zdravnikom (nalog za zdravstveno nego pacienta za izvajanje diagnostično-terapevtskega programa, poročanja o zdravstvenem stanju pacienta in o stanjih, razmerah v družini ter sodelovanje oz. urejanje dodatka za pomoč in postrežbo); - z drugimi zdravstvenimi timi glede na specifiko pacienta ( novorojenček, dojenček, predšolski otrok, šolar in mladostnik, odrasli zdrav ali bolan posameznik, invalidi, starostniki itn.); - s službami na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti (povezanost s službo zdravstvene nege, odpustna dokumentacija, obvestilo patronažni službi o zdravstvenem stanju pacienta, odpustnica iz porodnišnice, ki vključuje obvestilo o novorojenčku in otročnici, itn); - z drugimi službami in organizacijami zunaj zdravstvenega doma, ki lahko kakorkoli pripomorejo k optimalni rešitvi stanj, razmer pri posamezniku in družini: Zavod za 18

25 oskrbo na domu, Rdeči križ, Center za socialno delo, lokalna skupnost, Dom starejših občanov itd. Delo koordinira individualno ali z organizacijo timskih sestankov. Medicinska sestra v patronažnem varstvu mora poznati teren in vedeti, katere dejavnosti so organizirane, da lahko načrtuje zdravstveno nego in usmerja ljudi oz. jim pomaga urejati pomoč na domu oz. t.i. servisno dejavnost. Na ta način so zagotovljeni pogoji da posameznik lahko ostane v domačem okolju čim dlje, kljub starosti, bolezni ali onemoglosti. Negovalni tim v patronažnem varstvu sestavljajo: vodja patronažnega varstva, ki ima tudi naloge koordinatorja, medicinske sestre v patronažnem varstvu, ki so nosilke patronažne zdravstvene nege in tehniki zdravstvene nege, ki se vključujejo v izvajanje nege bolnika na domu. (Šušteršič et al., 2006, str. 248). Patronažna zdravstvena nega Patronažna zdravstvena nega je aktivna skrb za zdravstveno stanje posameznikov, družin in skupnosti v domačem okolju. Vsebina patronažne zdravstvene nege je promocija zdravja, preventivna in kurativna dejavnost, zdravstvena nega kronično bolnih in invalidnih, paliativna zdravstvena nega in rehabilitacija. (Cibic et al., 1999). Patronažna zdravstvena nega je sestavni del primarne zdravstvene nege, ki ima odločilno vlogo pri uresničevanju ciljev strategije»zdravje za vse za 21. stoletje«. Nosilka zdravstvene nege je medicinska sestra z višjo ali visoko strokovno izobrazbo s specializacijo patronažne zdravstvene nege in pokriva vsa področja dela: zdravstvenosocialno obravnavo posameznika, družine in skupnosti, zdravstveno nego nosečnice, otročnice in novorojenčka na domu in zdravstveno nego pacientov na domu. PMS obravnava zdravega in bolnega pacienta v okviru ožjega in širšega okolja, pri čemer sodeluje negovalni in zdravstveni tim. Kadar je delo v negovalnem timu razdeljeno, se zdravstveni tehniki vključujejo v izvajanje zdravstvene nege pacienta na domu. 19

26 PMS aktivno skrbi za: - zdravstveno stanje pacientov v določenem zdravstvenem obdobju, - razvija programe promocije zdravja, - vzpodbuja pacienta k čim večji skrbi za lastno zdravje in zdravje družin, - poglobljeno individualno obravnavo zahtevajo prednostne skupine prebivalstva zaradi svojih bioloških lastnosti (dojenčki, šolarji, nosečnice, starostniki), zaradi spremenjenih pogojev življenja in socialne ogroženosti (priseljenci, brezdomci), ter zaradi zdravstvene ogroženosti (invalidi in kronični bolniki). (Navodilo za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, 1998). Patronažna medicinska sestra, ki je član negovalnega in zdravstvenega tima, deluje na vseh ravneh zdravstvene vzgoje: primarni, sekundarni in terciarni ter promovira zdravje pri posamezniku, družini in celotni populaciji. Zdravstvena vzgoja je permanenten proces, ki spremlja človeka od spočetja, prek nosečnosti, rojstva, dobe otroštva in odraščanja do odraslosti in starosti. Za vsako obdobje ima specifične potrebe po znanju. Patronažna medicinska sestra mora slediti in se prilagajati potrebam, razmeram oz. stanju pri posamezniku, družini ali skupini, skupnosti in jih skupaj z njimi zadovoljevati. S promocijo zdravja spodbuja ljudi, da bi postavili zdravje na najvišje mesto na lestvici človekovih vrednot, aktivno skrbeli zanj in imeli večji vpliv na ekonomske in socialne vplive na zdravje. Vključuje se v vsa področja promocije zdravja: preventivno, delo v lokalni skupnosti, organizacijsko, okoljevarstveno, javno zdravstveno politiko, ekonomsko-pravno in izobraževalno. Patronažna medicinska sestra s sodelavci si prizadeva dosegati in večati pozitivno zdravje posameznika, družine in skupnosti ter zmanjševati oz. preprečevati negativno zdravje. 20

27 Patronažne medicinske sestre planirajo delo dnevno, mesečno in letno, zato morajo poznati teren, kjer delujejo in upoštevati kadrovske normative. Delo načrtujejo na osnovi: - števila bioloških oz. rizičnih skupin prebivalstva-otroci (novorojenček, dojenček, mali in predšolski otrok, šolar in mladostnik), ženske (nosečnice, otročnice, ženske v fertilnem in postmenopavzalnem obdobju), invalidi, starostniki, bolniki, itd., - socialno-medicinskih kazalcev zdravstvenega stanja na določenem območjuposnetek stanja na terenu, občini, regiji: -vitalna statistika (rojstva, umrljivost, mrtvorojenost); - zdravstvena statistika (zbolevnost, travmatizem,absentizem) - demografska statistika (število prebivalcev, struktura po starosti in spolu); - higiensko-epidemioliškihposebnosti območja: - registrirani higienski problemi(pitna voda, smog, dispozicija odpadnih voda); - epidemične bolezni (ušivost, garje, nalezljivo vnetje jeter); - sporadične bolezni; - značilnosti krajevnih področij (urbane, geografske, gospodarske, kulturne); - izkušenj iz prejšnjih let. Cilji patronažne zdravstvene nege: - fizično, duševno, duhovno in socialno zdravje ter dobro počutje v socialnem in ekološkem okolju, - ohranjeno in izboljšano zdravje, - zdrav način življenja, - zdravo in izboljšano okolje, - povečan človekov potencial za samopomoč in sosedsko pomoč, - zmanjšano zbolevanje, - preprečevanje ali zmanjšanje posledice bolezni in dejavnikov tveganja in - prepoznane človekove fizične, duševne, duhovne, kulturne in socialne potrebe v času zdravja in bolezni, človekove nezmožnosti in umiranju. (Rajkovič, Šušteršič, 2000). 21

28 Dokumentiranje v patronažni zdravstveni negi Dokumentiranje vsakodnevnega dela v patronažni zdravstveni negi zagotavlja neprekinjenost dela medicinske sestre v patronažnem varstvu, zato je v procesu zdravstvene nege nepogrešljivo v vseh fazah. V patronažni zdravstveni negi poteka ročna obdelava podatkov v predpisane dokumente, ki so zastareli in ne upoštevajo potreb in razvoja stroke. Dokumentacijo izpolnjuje medicinska sestra ročno, običajno naslednji dan. Hitrost dostopa in refundacija podatkov v dokumentaciji patronažne zdravstvene nege nista v prid dosedanje metode dela. Računalniška obdelava podatkov že obstoji v praksi patronažnega varstva, vendar pa ta zajema obračunski in statistični del. (Šušteršič, Rajkovič, 2006, str. 251) Privatni sektor Patronažno zdravstveno nego lahko opravlja medicinska sestra z višjo ali visoko izobrazbo kot samostojno dejavnost (koncesija), vendar ja vključena v mrežo javnega zdravstva. V tem primeru mora prevzeti vsa področja delovanja, to je zdravstveno-socialno obravnavo posameznika, družine in skupnosti, zdravstveno nego otročnice in novorojenčka na domu in zdravstveno nego bolnika na domu. (Šušteršič et al., 2006, str. 249). Pogoji za podelitev koncesije za zasebno patronažno dejavnost Osnovni predpis, ki v Sloveniji ureja področje zasebnega zdravstva, je Zakon o zdravstveni dejavnosti ( Uradni list RS št. 23/2005 uradno prečiščeno besedilo). Patronažni obiski in zdravstvena nega sodijo na podlagi 7. člena tega zakona v osnovno zdravstveno dejavnost, ki jo lahko po 8. členu opravljajo tudi zasebni zdravstveni delavci. Kandidatke za zasebno patronažo morajo že prej delati na področju patronaže, kjer širitev javne mreže ni možna, razen v primeru sklepa pogodbenih partnerjev za dogovore ZZZS. 22

29 Zasebni zdravstveni delavec lahko opravlja zasebno zdravstveno dejavnost, če ima: - zahtevano izobrazbo, končano pripravništvo in strokovni izpit (najmanj višja izobrazba, samo za nego na domu kurativne obiske srednja zdravstvena šola), - ni v delovnem razmerju (to je pogoj za sklenitev pogodbe z ZZZS in stalen vpis v register zasebnih zdravstvenih delavcev), - mu ni s pravnomočno sodbo prepovedano opravljanje poklica (potrdilo ne sme biti starejše od teh mesecev), - da ima zagotovljene ustrezne prostore, opremo in po potrebi kadre (za patronažno dejavnost je potreben sedež dejavnosti, sicer ni posebnih zahtev), - da pridobi mnenje pristojne zbornice ali strokovnega združenja (v primeru zasebne patronaže pozitivno mnenje Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije). (Zakon o zdravstveni dejavnosti. Uradni list Republike Slovenije št. 35, 64/2005). 23

30 3 PROGRAMIRANA ZDRAVSTVENA VZGOJA Namen zdravstveno vzgojnega dela je motivirati posameznika (individualni pristop) ali skupino prebivalcev (populacijski pristop), da aktivno skrbi za svoje zdravje. Zdravstveno vzgojni programi omogočajo posamezniku oblikovati znanja, stališča in vedenjske vzorce za zdrav način življenja. V dejavnostih splošne/družinske medicine je ciljna skupina odraslo prebivalstvo, starejše od 19 let. Zdravstveno vzgojno delo se v dejavnosti splošne/družinske medicine prilagaja potrebam in specifičnostim posameznih okolij. Zdravstveno vzgojno delo se lahko izvaja v zdravstvenih in ne zdravstvenih ustanovah. Delo izvajata zdravnik splošne medicine in medicinska sestra, ki sta oba usposobljena za zdravstveno vzgojno delo. Zdravstveno vzgojno delo obsega: Zdravstveno vzgojna predavanja, učne delavnice in delo v majhnih skupinah ter individualna zdravstvena vzgoja s psihosocialno pomočjo: - primarna, sekundarna in terciarna preventiva odvisnosti od alkohola, nedovoljenih in dovoljenih drog; - primarna, sekundarna in terciarna preventiva pred nasiljem v družini; - primarna, sekundarna in terciarna preventiva v primeru suicidalne ogroženosti v družini; - zdravstvena vzgoja o dejavnikih tveganja; - zdravstveno vzgojno delo s populacijo, staro nad 65 let; - Posvetovalnice za populacijo, ki je obremenjena z dejavniki tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni kot so: - kajenje, - neuravnotežena prehrana, - zvišana telesna teža, - zvišana vrednost celotnega holesterola, - zvišana vrednost glukoze v krvi na tečše, - zvišan krvni tlak, - fizična neaktivnost. 24

31 Oblike zdravstveno vzgojnega dela: individualna zdravstvena vzgoja, zdravstveno vzgojna predavanja, učne delavnice, delo v majhnih skupinah, posvetovalnice. ( Zakon o zdravstveni dejavnost. Uradni list Republike Slovenije št. 19/1998). 3.1 Definicija in cilji Definicij zdravstvene vzgoje je več, vendar je vsem skupno poudarjanje procesa učenja z oblikovanjem pozitivnih stališč, navad, oblik obnašanja in ne le znanja o zdravem načinu življenja. Sodobna definicija Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) World Health Organization (WHO) pravi, da je zdravstvena vzgoja kombinacija izobraževalnih in vzgojnih dejavnosti, ki dosežejo, da ljudje želijo biti zdravi, vedo, kako postanejo in ostanejo zdravi, in naredijo vse za varovanje zdravja ter poiščejo pomoč takoj, ko jo potrebujejo. Zdravstvena vzgoja je tudi zavestno pripravljanje možnosti za pridobivanje znanja, kar omogoča spremembe v obnašanju, da bi dosegli določene zdravstvene cilje. Zdravstvena vzgoja je pomoč ljudem, da predstavljene informacije razumejo, razjasnijo svoja stališča ali oblikujejo nova, spoznajo nove vrednote in jih spoštujejo ter so pozorni na svoje obnašanje glede zdravja. Pomembni sta tudi strpnost do stališč drugih in pripravljenost na spopad proti nekaterim zdravju škodljivim razvadam. Zdravstvena vzgoja se ne ukvarja le s posamezniki, njihovim zdravjem ter tveganim vedenjem. Pri krepitvi zdravja so nujne različne oblike zdravstvene vzgoje, usmerjene v skupine, organizacije in celotno skupnost. Zdravstvena vzgoja je proces, s pomočjo katerega se posamezniki in skupine učijo krepiti, ohranjati in uveljavljati zdravje, je torej kombinacija učenja in vzgoje. To ozavešča ljudi o potrebi, da so zdravi, ostanejo zdravi, da vedo, kako doseči zdravje, kaj storiti, da postanejo zdravi, in kako poiskati pomoč, kadar je potrebna. 25

32 Cilji Lahko bi rekli, da so cilj zdravstvene vzgoje dejavni posamezniki oziroma skupnost, ki pozna zdravje, dejavnike tveganja pri posamezniku in v okolju ter se zna in si želi prizadevati za svoje zdravje. To pomeni, da so ljudje pravočasno, pravilno in popolno obveščeni o škodljivostih, ki ogrožajo njihovo zdravje in okolje. So motivirani do stopnje, ko si prizadevajo ohraniti lastno zdravje in zdravo življenjsko okolje ter dejavno sledijo sodobnim preventivnim ukrepom. Imajo razvite telesne in duševne sposobnosti za doživljanje vrednote zdravja, kar pomeni osebno odgovornost za ohranjanje in izboljšanje lastnega zdravja ter zdravja v okolju. Komadina (1994) pravi, da je cilj zdravstvene vzgoje spodbujati ljudi k doseganju dobrega zdravja, boriti se proti boleznim s pomočjo lastnih akcij in naporov, izvajati samopomoč, vzajemno pomoč in domačo oskrbo ter poiskati zdravniško pomoč, kadar je potrebna. Omenjeni cilji so globalne narave, torej so dolgoročni. Poleg teh so pomembni tudi srednjeročni in kratkoročni cilji, ki so operativne narave, posameznik jih laže razume, sprejme in je tudi bolj motiviran, da jih doseže. Človek se mora naučiti zdravje ohranjati, si ga po bolezni ali poškodbi ponovno pridobiti in živeti skladno s svojimi potrebami in možnostmi. Zato je treba v zdravstveno vzgojnih akcijah doseči sodelovanje pedagogov, sociologov, ekonomistov, politikov, in drugih strokovnjakov. Privzgojitev zdravstvene zavesti spada med temeljne kulturne vrednote naroda in je enako pomembna, kot sta na primer pismenost in socialna zavest. Torej je to trajna naloga, ki jo bo mogoče uresničiti v procesu odraščanja in razvoja posameznika. Je del vseživljenjskega izobraževanja. (Hoyer S.,2005). 26