CHARLES DARWIN KAZALO 1 EVOLUCIJA 1-2 DARWINOV ŽIVLJENJEPIS 2-4 Z DARWINOM OKOLI SVETA 4 BOJ ZA OBSTANEK 5 SPREMENLJIVOST 6-7 UMETNI IZBOR 7-8 NARAVNI
|
|
- Karol ribič
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 CHARLES DARWIN KAZALO 1 EVOLUCIJA 1-2 DARWINOV ŽIVLJENJEPIS 2-4 Z DARWINOM OKOLI SVETA 4 BOJ ZA OBSTANEK 5 SPREMENLJIVOST 6-7 UMETNI IZBOR 7-8 NARAVNI IZBOR 8-9 REVOLUCIONARNA IDEJA 9 DARWINOVA DELA 9 DARWINIZEM DANES 9 VIRI
2 1 EVOLUCIJSKA TEORIJA Kaj pove biologu teorija o evoluciji? Najbolj preprosto povedano to, da se živi svet lahko spreminja, da vrste niso nekaj stalnega. Vrste se s časom lahko spreminjajo, nastanejo lahko nove vrste ali stare popolnoma izumrejo. Vrste rastlin in živali, ki živijo danes, verjetno niso iste kot vrste, ki so jim pripadali prvi živi organizmi na zemlji. Mnoge vrste, ki so nekoč uspevale, danes ne obstajajo več. Od njih je ostalo samo nekaj v zemlji zakopanih ostankov. Darwin je postavil svojo teorijo o evoluciji kot mogočo razlago za nekatere pojave v naravi. Človek je opazoval te pojave že pred Darwinom, vendar jih ni znal med seboj povezati. Darwinova teorija je dala boljšo razlago dejstev kot katerakoli prejšnja teorija. FOSILI KOT DOKAZ ZA EVOLUCIJO Eden najzanimivejših dokazov za teorijo o evoluciji so fosilni ostanki. Fosili so ostanki nekdanjih organizmov ali odtisi, ohranjeni v kamninah iz prazgodovinskih časov. Ljudje so se dolga stoletja čudili fosilnim ostankom v kamninah. Fosile nekdanjih morskih živali so celo našli med predmeti prazgodovinskega človeka! Mnogi misleci in znanstveniki so skušali razložiti fosile. DARWINOVA BIOGRAFIJA Charles Darwin se je rodil leta 1809 v družini zdravnika Roberta Darwina. Že od mladih nog se je zanimal za naravo. Zbiral je živali, rastline in kamnine. Kot 17-letni mladenič se je vpisal v univerzo v Edinburghu, kjer je začel študirati medicino. Po dveh letih je ta študij opustil, ker so mu bila ta predavanja z vajami dolgočasna in zoprna pa tudi krvi ni mogel prenesti. Leta 1828 se je vpisal na teološko fakulteto, kjer je tudi doštudiral, vendar ni hotel postati duhovnik. Ves čas ga je privlačevala narava in je poleg študija pridno obiskoval predavanja iz zoologije, botanike in geologije. Tako je postal pri 22-letih po izobrazbi duhovnik, po srcu in znanju pa naravoslovec. Zato je izkoristil priložnost in se še tisto leto (1831) vkrcal na raziskovalno ladjo Beagle kot mlad naravoslovec. Ladja Beagle je imela nalogo, da podrobno zariše obale tedanjih še slabo poznanih ozemelj. Na pot je odšla , najprej mimo Kanarskih in
3 Kapverdskih otokov v Južno Ameriko, kjer je dve leti križarila ob njenih obalah. Darwin je imel možnost, da je v tem času prepotoval obsežne pokrajine v notranjosti in raziskoval naravo. Spoznaval in zbiral je živali, rastline, okamnine in minerale. Vsa opažanja si je skrbno zapisoval. Odkril je okamnele ostanke izumrlega orjaškega pasavca. Pasavci pa so tudi danes značilne živali Južne Amerike. Natančno si je ogledal otočje Galapagos, kjer se je živalstvo in rastlinstvo bolj ali manj razlikovalo od otoka do otoka, v osnovi pa je bilo podobno južnoameriškemu. Umrl je leta DARWINOVO POTOVANJE Tako je torej Beagle konec decembra zaplula v atlantske vode. Prva postaja naj bi bil otok Tenerife v Kanarskih otokih. Tja so prijadrali 6. januarja, a niso smeli pristati, da ne bi zanesli tja kolere. Sredi januarja 1831 je ladja Beagle z Darwinom na krovu pristala na Kapverdskem otočju, kakih tisoč kilometrov od afriške obale. Po tritedenski vožnji po oceanu so se trdna tla tega vulkanskega otočja prilegla vsem, posebno pa mlademu Darwinu, ki mu je morska bolezen delala strašne težave. Seveda se Darwin ni dal in je skrbno opravljal nalogo, ki so mu jo zaupali. Prebiral in pregledoval je podatke o otokih, o katerih bo moral poročati, kako so zgrajeni, kakšno je rastlinstvo in živalstvo na njih. Le malo živih bitij prebiva v teh predelih Tako si Darwin zapisuje v svoj dnevnik. Ko jezdi po otoku in hodi mimo vasi, ne najde niti med rastlinstvom niti med živalstvom nič posebnega. Med rastlinami omenja le ricinusov grm in zanikrne akacije na majhni planoti. Prva žival, na katero je naletel poleg krav in koz, je bil neke vrste vodomec, ki se je z grma poganjal za kobilicami in kuščarji. Bil je živopisan, a ne tako lep kot naš evropski vodomec; od njega pa se je tudi razlikoval po letu, navadah in bivališču. Nekje sredi otoka je videl veliko jato pegatk, lepih afriških kokoši s temnim, belopikastim perjem. Darwin je ugotovil, da se morski zajček hrani z nežnimi morskimi rastlinicami. Darwin je z večjim zanimanjem opazoval hobotnico. S Kapverdskih otokov je Beagle zaplula proti jugozahodu v širni Atlantski ocean so pristali ob brazilski obali. Kot vsak pomorščak se je tudi Darwin veselil tega trenutka, saj so kar cel mesec pluli po morju in ga je mučila morska bolezen. On sam piše kako je čudovito spet na trdnih tleh. Darwin se čudi kamninam, granitu, ki gradi nekaj tisoč kilometrov brazilske obale. Nekega dne je opazoval ribo ježevko in zapisal, da, ko se ježevka napihne je kot jež, ki se zvije v klobčič. Zapisuje, da so našli živo in napihnjeno ježevko v želodcu morskega roparja. Pravi, da so znani primeri, ko si je ta riba ne samo skozi želodec temveč skozi cel bok prigrizla pot ven. Kdo bi si mislil, da lahko tako majhna riba uniči tako velikega, divjega morskega volka beremo v dnevniku. Iz mesta Salvadorja, kjer so se 2
4 zadrževali 14 dni, so spet odrinili dalje proti jugu in v začetku aprila pristali v Rio de Janeiru. Kar cela dva meseca je bila tam zasidrana ladja Beagle. Darwin se je naselil v kočo blizu mesta, odkoder je imel daljše in krajše izlete. Za naravoslovca je poleg Avstralije, tega živega muzeja, prav južna Amerika najbolj zanimiva: njeno živalstvo in rastlinstvo je tako drugačno od severnoameriškega ali od našega evropskega. V južnoameriških gozdovih in pragozdovih ter na širnih stepskih področjih je toliko posebnosti kot malokje. Seveda, ko je Darwin stopil na ta kontinent, ni razmišljal o teh južnoameriških posebnostih, saj je bil še prepričan o nespremenljivosti narave. Za drugačno mnenje je potrebno več znanja, več razgledanosti po rastlinskem in živalskem svetu. Tedaj pa potrebnega znanja in razgledanosti še ni bilo. Darwin je bil prav zdaj na tej poti, da pridobi več znanja in se seznani z južnoameriško naravo. Cela tri leta se je mudil na tej celini in spoznaval njen živi svet. V začetku ga je samo občudoval. Ko pa je po treh letih zapuščal Južno Ameriko, ni več verjel v nespremenljivost vrst Takoj prve dni, ko so prijadrali v Rio de Janeiro, se je Darwin odpravil z večjo družbo skoro 200 km daleč na sever. Na konjih so jahali skozi gozdove, prek polj, mimo granitnih gora, skozi puste divjine, mimo jezer in močvar, prek pašnikov. Koliko napora prenesejo ti konji, se je čudil naš jezdec, angleški tega ne bi zmogli. Tudi rane se jim hitreje celijo. Kot pri nas so se morali konji tudi tam otepati nadležnih muh in obadov, toda še veliko hujša nadloga so bili netopirji-vampirji! Ti netopirji so nekaj edinstvenega med sesalci, ker so pravi zajedalci. Hranijo se izključno s krvjo, ki jo puščajo živim bitjem od človeka do krastače. To so pravi nočni demoni z zašiljenimi uhlji, buldoško kratko glavo ter z zelo velikimi in kot nož ostrimi zgornjimi sekalci Vampirji niso dobesedno krvosesi, ker kri le ližejo. A prav Darwin je bil prvi, ki je tistega aprila 1832 zasačil vampirja pri delu. Sam, oziroma njegov spremljevalec je ujel netopirja, ko je tičal na konju. Od Argentine pa do Združenih držav živi še danes na milijone vampirjev. Niso nevarni zaradi ugrizov, temveč zato, ker prenašajo nevarne bolezni. V zadnjih 25 letih so vampirji zdesetkali južnoameriške goveje črede tako beremo v Sandersonovih Sesalci. Ko se je po 14-dnevnem potovanju Darwin vrnil v Rio de Janeiro, je v Dnevnik zapisal nekako takole: Človek si ne more želeti lepšega kakor tega, da nekaj tednov prebije v tej prekrasni deželi v tem rodovitnem podnebju, kjer kar mrgoli življenja in je okrog tebe toliko privlačnosti, da se skoraj ne utegneš sprehajati Krasno je bilo sedeti ob vročih večerih na vrtu in opazovati, kako večer prehaja v noč. V teh pokrajinah si narava izbira svoje pevce med bolj ponižnimi bitji kakor v Evropi. Majhna žabica rega sedi na travni bilki palec nad vodo in prijetno cvrči. Kadar jih je več skupaj, pojejo večglasno v zboru. Hkrati je slišati nenehno ostro cvrčanje raznih škržatov in čričkov Vsak večer, ko se je 3
5 stemnilo, se je začel ta veliki koncert. Dostikrat sem sedel in poslušal, dokler ni moje pozornosti pritegnila kaka zanimiva žuželka, ki je priletela mimo. Take zanimive žuželke so bile kresničke, žive lučke. Darwin jih je dražil, da so le še bolj svetile. Kdor prvič stopi v tropski pragozd, ga preseneča dejavnost mravelj. Dobro shojene poti se cepijo na vse strani in na njih je videti armade neutrudljivih iskalcev hrane, ki se odpravljajo zdoma ali se vračajo obloženi s kosi zelenih listov, dostikrat večjimi, kakor so sami. Tako je Darwin zapisal v svoj dnevnik 18. aprila Tedaj se Darwin ni zavedal, da so to sauba mravlje, kakor so jih klicali domačini. Domačini so se jih zelo bali, ker lahko zelena drevesa čez noč do golega obžro. Po zunanjosti sauba mravlje niso nič kaj strašnega, le to, da so zelo popadljive in te lahko do krvi ogrizejo. Darwin se je čudil, kako to, da ni še zmanjkalo zelenja saj je teh mravelj neznansko veliko, in še vedno delajo ponoči in podnevi. Kako lahko ta pragozd toliko premore???, se je spraševal Darwin. Darwin je z velikim zanimanjem opazoval boj pajka z oso. Največja sovražnica tarantele je osa. Darwin je opazoval ta spopad. Osa napade tarantelo, tarantela se brani kolikor se le more, a tarantele nič več ne reši. Osa jo s pikom paralizira in na koncu tarantela skoraj vedno umre. Kdo bi si mislil. Bil je še v Avstraliji, ki ji pravijo živ muzej. Vrnil se je 2.oktobra BOJ ZA OBSTANEK 4 MALTHUSOVA TEORIJA V prvi polovici 19. stoletja se je posebno v Angliji razvilo kapitalistično gospodarstvo, ki je neusmiljeno izkoriščalo delavce, ter povzročilo obubožanje kmetov. Revščina je bila vse večja, le posamezniki so neizmerno bogateli. Takšno stanje je hotela tedanja družba opravičiti, zato ni čudno, da so nekateri gospodarstveniki iskali razlago za to izkoriščanje. Poskus takšno do skrajnosti nečloveško in znanstveno zgrešene razlage je bilo delo Malthusa, angleškega duhovnika in ekonomista, v katerem razlaga, da se človeštvo množi hitreje, kot raste proizvodnja hrane, zaradi tega je hrane posameznega človeka vse manj, do nje lahko pride, le tisti, ki je sposobnejši, manj sposobni pa naj bi bili sami krivi, če umirajo od lakote. V družbi se bije boj za obstanek, v katerem zmaga tisti, ki je sposobnejši.
6 5 SPREMENLJIVOST Vsa živa bitja se razlikujejo. Poglejmo le po razredu in takoj bomo znali našteti imena sošolcev in sošolk, saj si niti dva dečka ali deklici niso popolnoma podobni. Če zberemo skupino osebkov ene živalske vrste, bomo najprej dobili vtis, da so vsi med seboj enak, oziroma da so enaki vsi samci in samice. Toda vsak pastir, ki varuje čredi katerih koli živali, dobro ločuje med posamezniki. Tudi rastline se razlikujejo med seboj. Otrok je bolj podoben svojemu očetu in svojim bratom kot daljnim sorodnikom, in zopet bolj svojim sorodnikom kot pa prijateljem. Te razlike imajo izvor v dednosti. Podobnost enojajčnih dvojčkov je povsem v skladu z dednostjo in razlik, po katerih se morda le ločita, so nastale pod vplivom okolja. Te razlike, nastale zgolj zaradi zunanjih vplivov, seveda niso dedne. Lamarck je postavil takšen zakon: Karkoli organizem pridobi ali karkoli se na njem spremeni v osebnem življenju, se dedno obdrži in prenese na potomce. Sedaj vemo, da je ta zakon napačen. Pridobljeni znaki, ki imajo svoj izvor v spremenljivosti, katero povzroča okolje, se ne deduje. Zagovorniki Lamarckovega nauka so hoteli dokazati, da se lastnosti, ki jih je pridobilo živo bitje v življenju, prenašajo na potomce. Mišice telovadcev se z vajami, to je rabo, krepijo. Močne mišice po njihovem mnenju dedujejo otroci. Celo s poskusi so hoteli podkrepiti svoj nauk. Podganam so posekali repe in jih potem plodili. Potomci so imeli repe, tudi tem so jih posekali in jih zopet plodili. Rod za rodom so poskus ponavljali, toda brez uspeha. Vedno znova so se kotili mladiči z dolgimi repi. Če križamo med seboj rastline in živali iz istega gnezda, brate in sestre, ali pa starše z njihovimi potomci, dobimo skozi več rodov čiste linije. Pripadniki čistih linij imajo iste dedne lastnosti (v kolikor se ne pojavijo dedne mutacije). Čiste linije srečujemo v naravi med rastlinami, ki se oplode same, na primer pri žitu. Če pognojimo le pol žitnega polja, bodo rastline na pognojeni polovici višje kot druge, ki rastejo na nepognojeni polovici. Razlika med njimi je nastala povsem zaradi okolja. Če posejemo potem seme pognojenih rastlin v isto okolje kot seme od nepognojenih rastlin, ne bomo ugotovili v naslednjem pridelku nobene razlike.
7 UMETNI IZBOR 6 DARWIN NAJDE ODGOVOR Z OPAZOVANJEM IN EKSPERIMENTIRANJEM Z leti je Darwin zbral veliko število dokazov za variacije v okviru vrste. Opazil je, da majhne razlike nastajajo že pri potomcih istih staršev. Napisal je študijo o variacijah pri divjih goskah, ki je bila tako dolga, da je izšla v več knjigah. Na osnovi svojih lastnih opazovanj in raziskovanj drugih naravoslovcev je končno prišel do sklepa, da se vrste res spreminjajo. Njegova znanstvena slutnja ali hipoteza je bila naslednja: V nasprotju s splošnim mnenjem vrste niso stalne in nespremenljive, temveč se spreminjajo v dolgih časovnih obdobjih. Darwin je dobil osnovo za svojo teorijo pri proučevanju variacij med vrstami domačih (udomačenih) živali. Ko je iskal dokaze, ki naj bi podprli njegove poglede, se je tudi zatekel k rejcem živali in gojiteljem rastlin. Odkril je, da je veliko več variacij pri vrstah domačih živali in rastlin kot pri vrstah divjih živali in rastlin. Darwin je tudi sam eksperimentiral tako, da je redil in gojil domače pasme golobov. Ugotovil je, da s križanjem golobov z različnimi lastnostmi lahko dobi popolnoma nove zvrsti golobov. Te nove zvrsti so bile podobne divjemu golobu, hkrati pa so se od njega razlikovale. Darwin se je vpraševal, kako se je rejcem posrečilo, da so vzgojili toliko nenavadnih zvrsti živali in rastlin. Ugotovil je, da uporabljajo metodo, imenovano selekcija (izbor). Človek premišljeno izbira za parjenje živali in rastline s tistimi posebnimi lastnostmi, ki si jih želi. V zvezi s tem je napisal naslednje: Toda če primerjamo tovornega in dirkalnega konja, eno in dvogrbega velbloda, različne pasme ovc z različno volno, ene primerne za vzrejo na nižinskih travnikih, druge za planinske pašnike; če primerjamo številne pasje pasme, ki vsaka služi človeku v drugačne namene; če primerjamo številne rastline s polja, vrtov, sadovnjakov in cvetličnjakov, se mi zdi, da moramo iskati še kaj drugega kot samo variabilnost Ključ za to vprašanje je človekova sposobnost za selekcijo: narava ustvarja uspešne variacije, človek pa jih še dopolnjuje v določeni, zanj koristni smeri. V tem smislu lahko rečemo, da si je vzredil vrsto koristnih zvrsti. Če človek s selekcijo ustvarja domače pasme, kaj pa povzroča nastajanje novih oblik v naravi? Če je galapaška želva priplavala do ladje, so domači mornarji lahko na podlagi majhnih, toda jasnih razlik v barvi njenega oklepa povedali, s katerega otoka je prišla. Ali so bile te zvrsti med otoškimi želvami dokaz za spreminjanje v novo obliko? Če je tako, je razmišljal Darwin. Potem tu ne izbira človek, ampak narava sama. Spoznal je, da lahko človek za
8 namerno selekcijo sorazmerno kmalu pride do novih oblik, da pa selekcija v naravi poteka počasneje. Ogromno število dokazov za razvoj organizmov je bilo seveda prepričljivo. Toda Darwin se ni zadovoljil samo s spoznanjem, da evolucija v resnici obstaja. Hotel je vedeti tudi, kako priti do nje. Ko je Darwin zbiral dokaze za razvoj, je delal empirično, kar pomeni, da je opazoval. Ko pa je izdelal še hipotezo, s katero je hotel razložiti način, kako pride do razvoja, je še presegel samo opazovanje. V oblikovanju te hipoteze je Darwin pokazal svojo znanstveno ustvarjalno sposobnost. ČLOVEK JE VEDNO UPORABLJAL SELEKTIVNO GOJENJE Že zelo zgodaj v zgodovini je človek udomačil ali ukrotil iste živali in rastline, ki so mu bile posebno koristne. Izbiral je živali, ki so bile dobre za hrano, ki so dajale več mleka ali ki jih je bilo mogoče uporabiti pri lovu ali za vprego. Izbiral je rastline, ki so rodile več plodov, dajale več zelenjave ali več zrn kot druge podobne rastline ter je vzgojil naslednjo generacijo iz njih. Tako je človek s tisočletnim selektivnim gojenjem razvil različne vrste rastlin in živali. NARAVNI IZBOR 7 O tem, kako se je porodila Darwinu in Wallaceju misel o naravnem izboru. To misel lahko sedaj razvijamo dalje, tako kot jo je že Darwin na osnovi treh dognanih dejstev in dveh sklepov, ki iz njih sledita. Prvo dejstvo: Postavil ga je Thomas Malthus v svoji razpravi o populaciji, ki je bila prvikrat natisnjena leta in ki sta jo prebrala Darwin in Wallace. Malthus je zapisal: Neovirana populacija narašča v geometrijskem razmerju. Živali in rastline ter vsa živa bitja kažejo nagnenje, da pomnože svoje število. Njihovi proizvodi: semena, trosi, jajčeca, semenčice in brstiči so vedno številnejši od staršev. Za razvoj človeške populacije ta teorija, kot je dokazal Marx, ne velja. Darwin je izračunal za slone, ki se med vsemi živalmi najpočasneje razmnožujejo, da bi, če bi imela vsaka slonica v svojem življenju 6 mladičev (3 bi bile samice), nastalo v 750 letih samo iz enega para 19 milijonov potomcev. Drugo dejstvo: Razumljivo je, da se živa bitja kljub možnostim ne razmnožujejo v geometrijskem razmerju. Če izvzamemo človeka, živali in rastline, ki jih človek goji, potem je takšno razmnoževanje v naravi zelo
9 redko. Vrste, ki so se tako razmnožile, so naletele na zelo ugodne razmere, ali pa jih je povsem slučajno prinesel človek v novo in za njihovo uspevanje zelo primerno okolje. Navadno pa je rastlinska ali živalska populacija bolj ali manj uravnovešena in številnost z večjo ali manjšo pravilnostjo niha okoli srednje vrednosti. Prvi sklep (ki sledi iz prvega in drugega dejstva): Gornje lahko imenujemo Boj za obstoj, ali točneje, tekmovanje za možnost razmnoževanja. Skoraj vse živali in rastline dajo več mladičev, kot jih lahko preživi do one starosti, ko se začno razmnoževati (do spolne zrelosti). Med njimi je tekmovanje za hrano, prostor in kritje drugih potreb, ki omogočajo razvoj in poznejše razmnoževanje. Tretje dejstvo: Vsa živa bitja se spreminjajo. Drugi sklep (ki sledi iz prvega sklepa in tretjega dejstva): Po Darwinu označen naravni izbor drži. Preprosto povedano, gre za tekmovanje med osebki, ki si niso povsem podobni, nekateri osebki imajo zato več možnosti kot drugi. Osebki z ugodnimi spremembami imajo več možnosti za bodoče razmnoževanje kot pa osebki z neugodnimi ali celo škodljivimi spremembami. Spoznali smo že, da se velik del sprememb deduje. Zato imajo dedne spremembe več možnosti, da se nato prenesejo na naslednji rod, kot pa škodljive. Ta proces naravnega izbora pa je gonilno kolo evolucije. Ni niti fizikalna sila, tudi nima določenega namena, je samo proces, tako kot je tudi evolucija proces. V tem procesu so skozi milijone in milijone rodov nastali človeški možgani, ptičje oko REVOLUCIONARNA IDEJA 8 Čeprav so Darwina zanimali koralni grebeni in atoli ter primerki, ki jih je prinesel s potovanja, pa ga je po vrnitvi v Britanijo prav obsedlo vprašanje o nastanku vrst. Ni se mogel pripraviti do tega, da bi verjel, da je Bog ustvaril vse tiste različne vrste za vsakega od galapaških otokov posebej. Smiselna se mu je zdela samo razlaga, da se je posamezna vrsta nekako spremenila v drugo. Julija 1837 je začel naskrivaj pisati zapiske o Spremenljivosti vrst. Spremenljivost pomeni proces spreminjanja v nekaj drugega, z drugimi besedami evolucijo. Charles Darwin ni bil prvi človek, ki je razmišljal o razvoju živali. Njegov ded Erasmus Darwin je prišel na podobne misli že v 18. stoletju. Tudi francoski znanstvenik Jean Baptiste Lamarck je leta 1815 predstavil svojo teorijo evolucije, vendar ga niso jemali resno.
10 Darwin je vedel, da so se živali spreminjale in razvijale, a ni mogel ugotoviti, kaj je bilo tisto, kar je povzročilo spreminjanje. Vedel je, da so bile posamezne vrste dobro prilagojene na svoje okolje. Ni pa mogel ugotoviti, kako je porodil nekega jesenskega jutra leta 1838, ko je prebral knjigo ekonomista Thomasa Malthusa. DARWINOVA DELA 9 Dnevnik raziskovanj, Geološka opazovanja o Južni Ameriki, Nastanek vrst, Spremembe živali in rastlin zaradi udomačevanja, Oplajanje orhidej, Ovijalke, Izvor človeka, Izražanje emocij pri ljudeh in živalih, Žužkojedne rastline, Učinki križne plodnje in samooplodnje pri rastlinstvu, Različne oblike cvetov itd., Moč gibanja pri rastlinah, Nastajanje prsti zaradi delovanja deževnikov DARWINIZEM DANES Danes, več kot sto let po Darwinovi smrti, še vedno menimo, da je njegova teorija v bistvu pravilna. Življenje se je na Zemlji razvilo z medsebojno povezanima procesoma, prilagoditvijo in naravnim izborom. Seveda pa so moderni raziskovalci dokazali, da Darwin v vsem ni imel popolnoma prav. Darwin je verjel, da je evolucija postopen proces, pri katerem se ena vrsta počasi spremeni v drugo. Če bi imel prav, bi obstajali fosili prehodnih stopenj, ki bi bili znamenje razvoja iz ene vrste v drugo. Takšnih fosilov pa ni bilo. Darwin je mislil, da zato, ker jih še niso odkrili. Sredi 20. stoletja so znanstveniki našli še mnogo fosilov in znanje o njih je bilo že mnogo popolnejše. Fosili prehodnih stopenj pa so se izkazali za pravo presenečenje. Pojavljali so se v zelo omejenih pasovih kamninskih plasti. To je pomenilo, da so prehodne vrste obstajale le kratek zelo čas. Danes menimo, da evolucija ni postopen proces, kot je verjel Darwin, ampak vrsta nenadnih skokov, med katerimi so dolgotrajna obdobja brez sprememb. Ta popravek Darwinove teorije imenujemo skokovito ravnotežje. Čeprav se nova teorija bolj ujema z dejstvi kot Darwinova, pa ne pojasnjuje vseh fosilnih najdb. Potrebno bo še veliko raziskovalnega dela. Zgodba o evoluciji še zdaleč ni končana. VIRI: KNJIGA O CHARLESU DARWINU, POTOVANJA DARWINA, POMEMBNA DELA, DRUGE UČENČEVE NALOGE
Robert Hooke
Robert Hooke Robert Hooke se je 18. julija leta 1635 rodil na otoku Wight v Freshwaterju v Angliji. Njegov oče je bil duhovnik, John Hooke, ki je deloval v cerkvi Vseh svetih. Pri Robertovih 10 letih je
Prikaži večDEDOVANJE BARVNE SLEPOTE
DEDOVANJE BARVNE SLEPOTE 1. UVOD: Vsak človek ima 23 parov kromosomov, od tega 22 parov avtosomih kromosomov in en par spolnih kromosomov. Ta ne določata samo spola, temveč vsebujeta tudi gene za nekatere
Prikaži več7
7.LABORATORIJSKA VAJA PRI BIOLOGIJI Kolonije bakterij POROČILO Januar 2006 Cilj eksperimenta Cilj je bil, da spoznamo v kakšnih pogojih se najbolje razmnožujejo bakterije in kje se sploh nahajajo. Spoznali
Prikaži večmarec, 2010
Kosti Luske, ploščate, brez sklenine Škrge so prekrite s škržnim poklopcem Plavalni mehur Organi: zadnjična odprtina, sečni mehur, škržni lok, srce, jetra, pilorični žepki, črevesje, vranica, jajčnik ali
Prikaži večZavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija
Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija KAZALO: 1 UVOD...3 2 MATERIAL...4 POSTOPEK...4 3 SKICA NASTAVITVE POSKUSA...5 4 REZULTATI...6
Prikaži večPAJKOVCI
PAJKOVCI BIOLOGIJA 8 Vrste: ščipalec baldahinar navadna matija vodna pršica PREDSTAVITEV PAJKOV Pajki veljajo za ene najstarejših, a tudi najmanj razumljivih živali. Ti dlakavi lovci so znani po tem, da
Prikaži večDiapozitiv 1
Toplotni pasovi in podnebni tipi Toplotni pasovi: so območja, ki se v obliki pasov raztezajo okrog zemeljske oble. Ločimo: Tropski pas Subtropski pas Zmerno topli pas Subpolarni pas Polarni pas Znotraj
Prikaži več1. Kdo je knjigo napisal, ilustriral prevedel in založil? Napisal: Antoine De Saint Exupery Rodil se je v začetku preteklega stoletja leta 1900, v Lyo
1. Kdo je knjigo napisal, ilustriral prevedel in založil? Napisal: Antoine De Saint Exupery Rodil se je v začetku preteklega stoletja leta 1900, v Lyonu v obubožani plemiški družini in je zgodaj izgubil
Prikaži večPravilno podiranje drevesa. Ogromne količine lesa. (sliki iz: Spravilo lesa s pomočjo velikega tovornjaka. Veliki
Pravilno podiranje drevesa. Ogromne količine lesa. (sliki iz: http://www.ggsg.si/gozdarstvo.aspx) Spravilo lesa s pomočjo velikega tovornjaka. Veliki kompleksi gozda. Kaj je gozdarstvo... Gozdarstvo je
Prikaži večŽivimo v razburljivem obdobju človeške zgodovine, v času eksplozije svetovnega prebivalstva, tehnoloških novosti, informacijske revolucije in izčrpava
Živimo v razburljivem obdobju človeške zgodovine, v času eksplozije svetovnega prebivalstva, tehnoloških novosti, informacijske revolucije in izčrpavanja planeta. Hkrati pa se je v zadnjih petdesetih letih
Prikaži večErasmus+ : Izmenjava v mestu Kavala v Grčiji dan je bil zelo naporen, saj smo cel dan potovale. Potovanje smo namreč začele ob
Erasmus+ : Izmenjava v mestu Kavala v Grčiji 26. 11. 30. 11. 2018 1. dan je bil zelo naporen, saj smo cel dan potovale. Potovanje smo namreč začele ob 15 čez 6 zjutraj, v Kavalo pa smo prispele ob 18.00
Prikaži večNa podlagi 7.a člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 odl. US, 96/08, 36/
Na podlagi 7.a člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 odl. US, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14 in 64/16) izdaja Vlada Republike
Prikaži večOsnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018
Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Učenec, ki si izbere neobvezni izbirni predmet, ga mora obiskovati
Prikaži večOsnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015
Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Drage učenke in učenci bodočih 4. in 5. razredov, spoštovani starši! Leto je naokoli, pred
Prikaži večPostojna, 2017
Postojna, 2017 Zgodbo napisala: Anuša Gaši Zgodba je povzeta po ljudski legendi o pastirčku Jakobu Oblikoval: Ertunč Sali Založil: Zveza društev Mladinski center Postojna Idejna zasnova: Društvo prijateljev
Prikaži večRazred: 1
Razred: 1. Dan: 59. Predmet: SLJ Ura: 71. Datum: Učitelj/vzgojitelj: Sklop: MOJA DRUŽINA Učna enota: Pesem: JAKEC - BRAT RIŠEM ČRTE predopismenjevalne vaje Cilji: Doživljajo interpretativno prebrano pesem.
Prikaži večENV _factsheet_bio_SL.indd
NARAVA IN BIOTSKA RAZNOVRSTNOST Kaj to pomeni za vas? Biotska raznovrstnost pomeni raznolikost življenja na našem planetu. Je temelj naše blaginje in gospodarstva. Pri preskrbi s hrano in vodo, pa tudi
Prikaži večDopolni stavek iz Svetega pisma: Glejte, zdaj je tisti milostni čas! *********** Glejte, zdaj je dan rešitve! Dopolni stavek iz Svetega pisma: Nosíte
Glejte, zdaj je tisti milostni čas! Glejte, zdaj je dan rešitve! Nosíte bremena drug drugemu... in tako boste izpolnili Kristusovo postavo. Tistemu, ki te udari po enem licu,... nastavi še drugo. Kar koli
Prikaži večNOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc
NOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc Mojca Gubanc I. poglavje Požar se je že tri dni razplamteval po gozdu nad vasjo. Zdelo se je, da bo ogenj dosegel naselje pod hribom. Gasilci iz vasi in okolice
Prikaži večeko projet in ostali za spletno stran
VODA KOT ŽIVLJENJSKA VREDNOTA N Rozina Kramar Daniela Huber Tkalec, Gizela Vidak Cilji: -razumevanje pomena vode za živa bitja, -spodbujati otroke k razmišljanju o pomenu vode, -iskati izvirne ideje za
Prikaži večAlbert Einstein in teorija relativnosti
Albert Einstein in teorija relativnosti Rojen 14. marca 1879 v judovski družini v Ulmu, odraščal pa je v Münchnu Obiskoval je katoliško osnovno šolo, na materino željo se je učil igrati violino Pri 15
Prikaži večProblemi sodobnega sveta Srednja šola Črnomelj KIDRIČEVA 18/a 8340 Črnomelj PROBLEMI SODOBNEGA SVETA (Seminarska naloga) 1
Srednja šola Črnomelj KIDRIČEVA 18/a 8340 Črnomelj PROBLEMI SODOBNEGA SVETA (Seminarska naloga) 1 UVOD V tej seminarski nalogi vam bom opisal probleme, ki se trenutno dogajajo po vsem svetu, tudi pri nas,
Prikaži večAlbum OBHAJILO notranjost.indd
V spomin na prvo sveto obhajilo Pridi, ljubi Jezus, pridi mi v srce, težko te že čakam, veselim se že! Tukaj nalepi svojo najljubšo fotografi jo z dne, ko si prvič prejel/a sveto obhajilo. Moje ime in
Prikaži večSUDAN IN JUŽNI SUDAN
SUDAN IN JUŽNI SUDAN SUDAN NEKOČ Sudan pod Egipt, Egiptu vladala G.B. 1956 Sudan samostojen. Na oblasti -arabski muslimani, živijo na severu. Prebivalci na jugu- zapostavljeni, sledita dve državljanski
Prikaži večM
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M17154111* PSIHOLOGIJA Izpitna pola 1 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Strukturirane naloge Torek, 30. maj 2017 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki:
Prikaži večKOMISIJA ZA LOGIKO 32. TEKMOVANJE IZ ZNANJA LOGIKE DRŽAVNO TEKMOVANJE, in 2. letnik Šifra: NALOGA MOŽNE TOČKE DOSEŽENE TOČKE
KOMISIJA ZA LOGIKO 32. TEKMOVANJE IZ ZNANJA LOGIKE DRŽAVNO TEKMOVANJE, 11. 11. 2017 1. in 2. letnik Šifra: NALOGA MOŽNE TOČKE DOSEŽENE TOČKE 1. 20 2. 17 3. 20 4. 20 Skupaj 77 Opombe: pri 1. nalogi se tabela
Prikaži večMicrosoft Word - Brosura neobvezni IP
Osnovna šola dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Neobvezni izbirni predmeti so novost, ki se postopoma uvršča
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07250122* JESENSKI ROK GEOGRAFIJA Izpitna pola 2 Petek, 31. avgust 2007 / 80 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s seboj
Prikaži večMEDNARODNA FIZIKALNA OLIMPIJADA - BANGKOK 2011 Od 10. do 18. julija je v Bangkoku na Tajskem potekala 42. mednarodna fizikalna olimpijada. Slovenijo s
MEDNARODNA FIZIKALNA OLIMPIJADA - BANGKOK 2011 Od 10. do 18. julija je v Bangkoku na Tajskem potekala 42. mednarodna fizikalna olimpijada. Slovenijo sta skupaj z dvema dijakoma iz Gimnazije Bežigrad in
Prikaži večSlovenian Group Reading Cards
Kaj je program Narcotics Anonymous? NA (Narcotics Anonymous) smo nepridobitna skupnost moških in žensk, katerih glavni problem so droge. Smo odvisniki, ki okrevamo. Redno se srečujemo, da drug drugemu
Prikaži večLaTeX slides
Statistični modeli - interakcija - Milena Kovač 23. november 2007 Biometrija 2007/08 1 Število živorojenih pujskov Biometrija 2007/08 2 Sestavimo model! Vplivi: leto, farma Odvisna spremenljivka: število
Prikaži večBodi moder zgled
www.modra-energija.si Bodi moder zgled Moč je v vaših rokah Naredite kaj za bolj zdravo okolje.naredite nekaj koristnega. Prevzemite del skrbi in odgovornosti za naravo. Kar storimo dobrega za naravo,
Prikaži večOŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA
OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA UČNA PRIPRAVA ZA URO VZOJE (1. razred) MALI POTEPUH Skladatelj: W. A. Mozart Besedilo: Jože Humer MENTOR: Mateja Petrič PRIPRAVNICA: Urška Zevnik Ljubljana, 24. 1.
Prikaži večMicrosoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx
številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji
Prikaži več6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru
6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, 30.03.2009 Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru in na končni ali neskončni čokoladi. Igralca si izmenjujeta
Prikaži večzdr04.doc
Raziskava o navadah ljudi pri uporabi zdravil Q0) anketar oznaci ali odgovarja... 1 skrbnik 2 ostali Q1) ZA ZACETEK BI VAM ZASTAVIL(A) NEKAJ VPRAŠANJ O VAŠEM ZDRAVJU IN ZDRAVSTVENIH NAVADAH. KAJ BI REKLI,
Prikaži večMicrosoft Word - Brosura neobvezni IP 2018
Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Po 20. a člen ZOoš šola ponuja za učence 1.razreda, 4. 9. razreda neobvezne izbirne predmete. Šola bo za učence 1. razreda izvajala pouk prvega tujega jezika
Prikaži večTuringov stroj in programiranje Barbara Strniša Opis in definicija Definirajmo nekaj oznak: Σ abeceda... končna neprazna množica simbolo
Turingov stroj in programiranje Barbara Strniša 12. 4. 2010 1 Opis in definicija Definirajmo nekaj oznak: Σ abeceda... končna neprazna množica simbolov (običajno Σ 2) Σ n = {s 1 s 2... s n ; s i Σ, i =
Prikaži več639ff5bf-47b8-4fee-9e32-77a53d6482db.pdf
SEPTEMBER Vrata našega oddelka na Osnovni šoli Alojza Hohkrauta so se odprla 03.09.2018 in že prvi dan smo pričeli s skupnim sodelovanjem z OŠ. V dopoldanskemu času smo skupaj z učenci in učiteljicami
Prikaži več1
1. razred Minimalni učni smotri Razumevanje in izvajanje ustno danih navodil Poimenovanje in prepoznavanje barv, števil, družinskih članov, stanovanjskih prostorov, šolskih potrebščin Predstavitev samega
Prikaži večPrimer dobre prakse Milan Kalčič Društvo rejcev drobnice Zgornje Posočje
Primer dobre prakse Milan Kalčič Društvo rejcev drobnice Zgornje Posočje Vir: arhiv DRDZP Foto: Klavdija Kancler Društvo rejcev drobnice Zgornjega Posočja (DRDZP) ustanovljeno 1998. Namen: Združevanje
Prikaži večKAV A
KAV A SPLOŠNO Kava je napitek iz prevretih zmletih zrn rastline kavovca. Je tradicionalno poživilo. V Evropo so kavo prvi prinesli beneški trgovci v 17. stoletju Uspeva v Afriki, Ameriki, Indoneziji in
Prikaži večRejski program za prašiče Milena Kovač
Rejski program za prašiče Milena Kovač Selekcijski program Opis sistema proizvodnje Postavitev selekcijskih ciljev Izbira pasem in selekcijske piramide ( w ) Izračun parametrov populacije in ekonomskih
Prikaži več3
3. VELIKONOČNA NEDELJA Prvo berilo: Apostoli in Sveti Duh pričujejo o Jezusovem vstajenju Apd 5,27-32.40-41 Berilo iz Apostolskih del. Tiste dni je véliki duhovnik zasliševal apostole:»ali vam nismo zabičali,
Prikaži večMicrosoft Word - Novo leto 2018 statistika.docx
Statistika leta 217 in napovednik leta 218 Za nami je leto 217, ki je bilo v veliko stvareh prelomno in je zaznamovalo našo župnijo. Večino dogodkov ste lahko ovrednotili in se jih spomnili z zapisom v
Prikaži večDZS, d. d. Spoštovani, pred vami je vzorčno poglavje dnevnih priprav. Priprave so uporabnikom na voljo v celoti in v obliki, ki omogoča urejanje in pr
DZS, d. d. Spoštovani, pred vami je vzorčno poglavje dnevnih priprav. Priprave so uporabnikom na voljo v celoti in v obliki, ki omogoča urejanje in prilagajanje. Komplet sestavljajo: učbenik in delovni
Prikaži večTELEFON, TABLICA,TELEVIZIJA ALI IGRA V NARAVI? ZAKAJ IZ OTROŠKIH ŽIVLJENJ IZGINJA PROSTA IGRA? Velikokrat v pogovoru s starši slišimo primerjanje njih
TELEFON, TABLICA,TELEVIZIJA ALI IGRA V NARAVI? ZAKAJ IZ OTROŠKIH ŽIVLJENJ IZGINJA PROSTA IGRA? Velikokrat v pogovoru s starši slišimo primerjanje njihovega otroštva z otroštvom v sedanjem času. Vsi ugotavljamo,
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Presentation1
Drža telesa čelno proti tlom»klop«vzdrževati ravno linijo telesa. Opora je na podlahteh in prstih nog. Stisnite trebušne mišice in postavite medenico v nevtralni položaj (t.j. poteg popka noter in stisk
Prikaži večKAKO VELIKA SO ŠTEVILA
KAKO VELIKA SO ŠTEVILA V teh vajah i bomo ogledali nekaj primerov, ko v vakdanjem življenju naletimo na zelo velika števila. Uporabili bomo zmožnot programa DERIVE, da zna računati poljubno velikimi celimi
Prikaži večSIQHA Slovensko Združenje Quarter Konja, PRAVILNIK ZA IZVEDBO REJSKEGA OCENJEVANJA POD OKRILJEM SIQHA IN AQHA 1. Člen Uvod
PRAVILNIK ZA IZVEDBO REJSKEGA OCENJEVANJA POD OKRILJEM SIQHA IN AQHA 1. Člen Uvodne določbe Za zagotavljanje rejskega napredka se izvajajo ukrepi iz rejskih programov za pasme ameriški quarter konj, ameriški
Prikaži večUniverza v Mariboru
Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta VLOGA UČITELJA Avtor: M. Š. Datum: 23.11.2010 Smer: razredni pouk POVZETEK Učitelj je strokovnjak na svojem področju, didaktično usposobljen, ima psihološka znanja
Prikaži večPoved in stavek
Poved in stavek POVED je najmanjša enota besedila. POVED (nekaj pove) je zaokrožena skupina pomensko in oblikovno povezanih besed. Je srcu laže mi pri postalo. Pri srcu mi je postalo laže. Logično povezane
Prikaži večDiapozitiv 1
Vrtec pri OŠ Polhov Gradec Z ROKO V ROKI OTROCI IN ODRASLI JERICA KREFT, NATAŠA PELJHAN POBUDA Na enem od srečanj ravnateljev in koordinatorjev v okviru Mreže vrtcev/šol Korak za korakom, ki ga organizira
Prikaži večOpis poti
Počitnice na Albanski rivieri Saranda, najlepše Albansko letovišče SARANDA, NAJLEPŠE ALBANSKO LETOVIŠČE ALBANIJA, MEDITERANSKA DEŽELA, KI JI DOMAČINI PRAVIJO SHQIPËRIA, VELJA ZA ENO NAJREVNEJŠIH EVROPSKIH
Prikaži večPasma:
Biotehniška fakulteta Oddelek za zootehniko Groblje 3 SI-1230 DOMŽALE Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Dunajska 22 SI-1000 LJUBLJANA Rodica, 30.1.2019 Spremljanje izvajanja potrjenega rejskega
Prikaži večMicrosoft Word - polensek-1.doc
Spletna učilnica športne vzgoje res deluje? Janja Polenšek OŠ Dobje janja.polensek@gmail.com Povzetek S pospešenim uvajanjem informacijsko-komunikacijske tehnologije v proces izobraževanja na OŠ Slivnica
Prikaži večPowerPointova predstavitev
SKLOP 1: EKONOMIKA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Upravljanje kmetijskih gospodarstev Tomaž Cör, KGZS Zavod KR Vsem značilnostim kmetijstva mora biti prilagojeno tudi upravljanje kmetij. Ker gre pri tem za gospodarsko
Prikaži večZlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd
PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V Zdravstvenem domu Ljubljana izvajamo program Promocija zdravja na delovnem mestu, ki je namenjen ozaveščanju delavcev in delodajalcev o zdravem življenjskem slogu
Prikaži večM
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M18153112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FILOZOFIJA Izpitna pola 2 Esej Sreda, 30. maj 2018 / 120 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese
Prikaži večPonudba za oglaševanje na TV Slovenija junij ČETRTEK, PETEK, SOBOTA, NEDELJA, :00 Tedenski izbor Tedenski izbor Ted
1. - 4. junij ČETRTEK, 1. 6. PETEK, 2. 6. SOBOTA, 3. 6. NEDELJA, 4. 6. 6:00 Tedenski izbor Tedenski izbor Tedenski izbor Tedenski izbor 11.00 Vina sveta Na obisku redni blok 12:20 (6,0 EUR) redni blok
Prikaži večZdrav način življenja
o o o o Zdrav način življenja vodi k boljšemu počutju in ohranjanju dobrega zdravja, Biti zdrav ni le naša pravica, temveč tudi dolžnost, Človeški organizem za nemoteno delovanje potrebuje ravnovesje,
Prikaži večRASTAFARIJANSTVO
RASTAFARIJANSTVO UVOD Ko večina ljudi sliši besedo rastafarijanstvo pomisli na drede na glavi, reagge in uživanje marihuane. Vendar je rastafarijanstvo vse več kot to. To je način življenja in filozofija,
Prikaži večBYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površine, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno ig
BYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površe, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno igro najdemo tudi v knjigi Scratch (Lajovic, 2011), vendar
Prikaži večMicrosoft Word - D9_Prijateljstvo_9-11let_Priročnik za učitelje
Priročnik za učitelje Prijateljstvo Tema: Prijateljstvo Starostna skupina: 9 do 11 let S podporo programa Vseživljenjsko učenje Evropske unije. Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije.
Prikaži večMicrosoft Word - ribištvo.docx
Gregorčičeva 20 25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: gp.gs@gov.si http://www.vlada.si/ NUJNI POSTOPEK PREDLOG EVA 2017-2330-0079 ZAKON O SPREMEMBAH ZAKONA O MORSKEM RIBIŠTVU I.
Prikaži večLiveActive
Oblikujte svoje roke s temi 5 vajami brez obiska fitnesa! Dvig noge in nasprotne roke na veliki žogi 1 Vaja Y na telovadni žogi 2 z 8-12 ponovitvami na vsaki strani s 15-20 ponovitvami Dotik roke in nasprotne
Prikaži večOsnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 5. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018
Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 5. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 V 5. razredu si učenci lahko izberejo največ dve uri pouka
Prikaži večZIMSKA PRAVLJICA UGODNOSTI Kot jo piše kartica MasterCard
ZIMSKA PRAVLJICA UGODNOSTI Kot jo piše kartica MasterCard December je čas veselja in obdarovanja. To je tisti mesec, ki kljub nizkim temperaturam prinaša na lica tople nasmehe. K čimer seveda pripomorejo
Prikaži večKakovost vode KAJ POMENI KAKOVOSTNA PITNA VODA? SO TO MORDA SAMO NJEN VONJ, BARVA IN OKUS? VONJ V resnici gre za njene biološke, fizikalne in kemične
Kakovost vode KAJ POMENI KAKOVOSTNA PITNA VODA? SO TO MORDA SAMO NJEN VONJ, BARVA IN OKUS? VONJ V resnici gre za njene biološke, fizikalne in kemične značilnosti. Pomembno je, da voda, ki jo pijemo iz
Prikaži večPriloga 3 Uradni list Republike Slovenije Št. 5 / / Stran 749 Poročilo o ocenjeni uspešnosti dela osebe pod mentorskim nadzorom Priloga 3 I
Priloga 3 Uradni list Republike Slovenije Št. 5 / 3. 2. 2017 / Stran 749 Poročilo o ocenjeni uspešnosti dela osebe pod mentorskim nadzorom Priloga 3 Ime in priimek kandidata: Datum rojstva kandidata: Vrsta
Prikaži večMicrosoft Word - Seštevamo stotice.doc
UČNA PRIPRAVA: MATEMATIKA UČNI SKLOP: Računske operacije UČNA TEMA: Seštevamo in odštevamo stotice Seštevamo stotice UČNE METODE: razlaga, prikazovanje, demonstracija, grafično in pisno delo UČNE OBLIKE:
Prikaži večSLOVESNOST PRVEGA SVETEGA OBHAJILA - besedila DRAGI JEZUS, NAŠ PRIJATELJ, K TEBI DANES PRIŠLI SMO, DA TE V SVOJA SRCA MALA PRVIČ VREDNO PREJMEMO. DANE
SLOVESNOST PRVEGA SVETEGA OBHAJILA - besedila DRAGI JEZUS, NAŠ PRIJATELJ, K TEBI DANES PRIŠLI SMO, DA TE V SVOJA SRCA MALA PRVIČ VREDNO PREJMEMO. DANES SE V ŽIVLJENJU NAŠEM NEKAJ NOVEGA GODI, KO SMO PRVIČ
Prikaži večReško jezero pri Kočevski Reki
PODVODNI ATLAS SLOVENIJE. POPISNI LIST ŠT. 105 Ime lokacije Reško jezero pri Kočevski Reki Tip Zahtevnost Nočni potop Zemljevid / skica JEZERO P1 opomba: umetno jezero na ponikalnici Reka (Reškem potoku).
Prikaži večMARIE SKŁODOWSKA CURIE ( )
MARIE SKŁODOWSKA CURIE (1867-1934) OTROŠTVO Rodila se je v Varšavi 7. 11. 1867 kot Marya Salomee Skłodowska, kot peti otrok v družini učiteljev Imela je neverjeten spomin, pri petih letih je znala brati
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M09254121* PSIHOLOGIJ Izpitna pola 1 JESENSKI IZPITNI ROK Petek, 28. avgust 2009 / 20 minut ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno
Prikaži večDiapozitiv 1
PRAVLJICE UČENCEV 4. c RAZREDA NAROBE PRAVLJICE SREČANJE S PEPELKO NAROBE PRAVLJICA Nekoč, pred davnimi časi, je živel kraljevič. Imel je dve sestri, Pepelko in Trnuljčico. Prirejal je zabavo za dvajseti
Prikaži večPREŽIHOV VORANC: SOLZICE Prežihov Voranc je bil znan slovenski pisatelj. Pisal je zgodbe za otroke in odrasle.ena med njimi je tudi knjiga Solzice. Ra
PREŽIHOV VORANC: SOLZICE Prežihov Voranc je bil znan slovenski pisatelj. Pisal je zgodbe za otroke in odrasle.ena med njimi je tudi knjiga Solzice. Razdeljena je na več manjših zgodbic. KAZALO Solzice
Prikaži večVPRAŠALNIK BRALNE MOTIVACIJE ZA MLAJŠE UČENCE –
PRAŠALNIK BRALNE MOTIACIJE ZA STAREJŠE UČENCE BM-st Pred teboj je vprašalnik o branju. Prosimo te, da nanj odgovoriš tako, kot velja zate. vprašalniku ni pravilnih oz. napačnih odgovorov. Na posamezne
Prikaži večMicrosoft Word - A AM MSWORD
3.9.2015 A8-0230/15 15 Uvodna izjava F F. ker je za to, da se bolje zavarujejo demokracija, pravna država in temeljne pravice, potrebna revizija Pogodb EU; F. ker je za to, da se bolje zavarujeta nacionalna
Prikaži večAleksander Sergejevič Puškin: Jevgenij Onjegin
Aleksander Sergejevič Puškin: Jevgenij Onjegin OBDOBJE ROMANTIKA Romantika je umetnostna smer v Evropi iz prve polovice 19. stoletja. Razvila se je iz predromantike konec 18.stol. Izražanje čustev Osrednja
Prikaži več1203 Darwin Slowenisch Aufl 2 noch nichtz gedruckt.indd
Darwin Česar še ni mogel vedeti Werner Gitt Česar Darwin še ni mogel vedeti Še pravi čas na začetku Darwinovega leta 2009 je 31. decembra 2008 v nemškem časopisu»die ZEIT«izšel dvostranski članek z naslovom»hvala,
Prikaži večPLANINSKO DRUŠTVO KAMNIK M L A D I N S K I O D S E K VABI NA POLETNI TABOR ZA OTROKE V esele Gorice od 4. do 8. avgust 2014 na Jezerskem infor
1 8 9 3 PLANINSKO DRUŠTVO KAMNIK M L A D I N S K I O D S E K VABI NA POLETNI TABOR ZA OTROKE V esele Gorice od 4. do 8. avgust 2014 na Jezerskem informacije in prijave na: 041 874 887 (Marko) pdkamnik@siol.net
Prikaži večovitek FIT-1
Funkcionalna inzulinska terapija Dnevnik vodenja FIT 1 Vaš diabetes v novi luči Sistem za merjenje glukoze v krvi 12:24 Moje vrednosti SRE TOR PET Danes, petek, 21. oktober 5.2 mmol L 12:23 Moj teden (Zadnjih
Prikaži večUpravljanje gozdnih habitatnih tipov in vrst v izbranih območjih Natura 2000 ob Muri IZVEDENI VARSTVENI UKREPI Štefan Kovač Dr. Gregor Božič Zaključna
Upravljanje gozdnih habitatnih tipov in vrst v izbranih območjih Natura 2000 ob Muri Štefan Kovač Dr. Gregor Božič Zaključna konferenca, Radenci, 29. 11. 2016 CILJI IZVEDENIH VARSTVENIH UKREPOV A/Krepitev
Prikaži večDiapozitiv 1
Samoevalvacija: POČUTJE UČENCEV V ŠOLI IN OCENA RAZLIČNIH ŠOLSKIH DEJAVNOSTI TER POGOJEV ZA DELO Šolsko leto 2018/19 PREDSTAVITEV REZULTATOV ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ZA UČENCE OD 4. DO 9. RAZREDA IN UGOTOVITVE
Prikaži večClaude-Oscar Mone Francoski slikar Rodil 14. novembra 1840 v Parizu Umrl 6. decembra 1926 v Givernyju
Claude-Oscar Mone Francoski slikar Rodil 14. novembra 1840 v Parizu Umrl 6. decembra 1926 v Givernyju ŽIVLJENJEPIS Claude - Oscar Monet se je rodil v Parizu, očetu Adolphu Monetu in materi Louise - Justine
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 14 IntrerspecifiOna razmerja .ppt
IV. POPULACIJSKA EKOLOGIJA 14. Interspecifična razmerja Št.l.: 2006/2007 1 1. INTERSPECIFIČNA RAZMERJA Osebki ene vrste so v odnosih z osebki drugih vrst, pri čemer so lahko ti odnosi: nevtralni (0), pozitivni
Prikaži večTekaški program in vaje za prijeten 10 km tek
Tekaški program in vaje za prijeten 10 km tek Tekaški program za tek na 10 km (1. 7. - 7. 7.) Intervalni trening 5 x 400 m (200 m hoje med ovitvami) Tekaški program za tek na 10 km (8. 7. 14. 7.) Fartlek
Prikaži večHINDUIZE M
HINDUIZE M Hinduizem splošno velja za najstarejšo glavno svetovno religijo, ki jo še vedno izpolnjujejo. Gre za širok razpon verovanj in šol s številnimi učitelji, spisi in čaščenjem različnih oblik Boga.
Prikaži večIdentification Label TRENDS IN INTERNATIONAL MATHEMATICS AND SCIENCE STUDY Mednarodna raziskava trendov znanja matematike in naravoslovja Vprašalnik z
Identification Label TRENDS IN INTERNTIONL MTHEMTICS ND SCIENCE STUDY Mednarodna raziskava trendov znanja matematike in naravoslovja Vprašalnik za učiteljice in učitelje naravoslovnih predmetov 8. razred
Prikaži večEVRO.dvi
Management tehnologije dr. Cene Bavec Management tehnologije postaja v gospodarsko in tehnološko razvitih državah eno temeljnih managerskih znanj. V Sloveniji nimamo visokošolskih in univerzitetnih programov
Prikaži večPrijetno dopoldan v vrtcu
DOPOLDANSKO DRUŽENJE TREH GENERACIJ V VRTCU (BRALNA DELAVNICA Z USTVARJANJEM) VRTEC PRI OŠ MILANA MAJCNA ŠENTJANŽ DIPL. VZG. VLADKA ŽAJBER PREDNOSTNO PODROČJE VRTCA V 2018/19 GOVORNO JEZIKOVNO Opažamo,
Prikaži večMicrosoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Osnovna šola bratov Letonja telefon/fax: (03) 8965300, 8965304 Šmartno ob Paki 117 e-pošta: os-bl-smartno@guest.arnes.si 3327 Šmartno ob Paki spl. stran: www.ossmartno.si SAMOEVALVACIJSKO POROČILO SODELOVANJE
Prikaži večIndividualni podaljški za potovanje Indijski kalejdoskop 11 dni (skupaj 15 dni) Individualni podaljški so možnosti, ki si jih lahko privoščite kot pod
Individualni podaljški za potovanje Indijski kalejdoskop 11 dni (skupaj 15 dni) Individualni podaljški so možnosti, ki si jih lahko privoščite kot podaljške po potovanju Indijski kalejdoskop 11 dni. Podaljški
Prikaži večMicrosoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc
Primerjalna analiza gibanja števila objav, citatov, relativnega faktorja vpliva in patentnih prijav pri Evropskem patentnem uradu I. Uvod Število objav in citatov ter relativni faktor vpliva so najbolj
Prikaži več7. tekmovanje v znanju astronomije 8. razred OŠ Državno tekmovanje, 9. januar 2016 REŠITVE NALOG IN TOČKOVNIK SKLOP A V sklopu A je pravilen odgovor o
7. tekmovanje v znanju astronomije 8. razred OŠ Državno tekmovanje, 9. januar 2016 REŠITVE NALOG IN TOČKOVNIK SKLOP A V sklopu A je pravilen odgovor ovrednoten z 2 točkama; če ni obkrožen noben odgovor
Prikaži večDiapozitiv 1
Veterinarska fakulteta 5_Navodil MIŠVF Pferdeklinik am Kottenforst http://www.pferdeklinikkottenforst.de/ Nemčija, zvezna dežela Severno PorenjeVestfalija, Blizu krajev Köln in Bonn ter meje z Belgijo.
Prikaži večMicrosoft Word - standard_slo.doc
16.02.2011/EN FEDERATION CYNOLOGIQUE INTERNATIONALE (AISBL) SECRETARIAT GENERAL: 13, Place Albert 1 er B 6530 Thuin (Belgique) FCI-Standard N 209 TIBETANSKI TERIER Slika ne predstavlja nujno idealnega
Prikaži večMicrosoft Word Updated FAQ-EN_SL.docx
TVOJA PRVA ZAPOSLITEV EURES Pogosta vprašanja Splošno Kje najdem informacije o programu Tvoja prva zaposlitev Eures? Informacije lahko prenesete z Euresovega portala na naslovu http://eures.europa.eu ali
Prikaži več