(Microsoft Word - Letno poro\350ilo )

Transkripcija

1 Krško, februar

2 1. UVOD Predstavitev pravne osebe Lekarna Krško je bila ustanovljena leta 1948 kot javna lekarna s sedežem na Cesti krških 46, Krško. Sestavljali sta jo dve poslovni enoti, ki sta bili pred tem zasebni lekarni. Lekarna Krško je bila pred nacionalizacijo v lasti družine Šušteršič, Lekarna Kostanjevica pa magistre Emilije Fon. V takšni organizacijski obliki je javna Lekarna Krško poslovala do leta 1974, ko se je preoblikovala v delovno organizacijo Lekarna Krško s polno odgovornostjo. Na podlagi Zakona o zavodih je bil leta 1991 v Lekarni Krško sprejet Statutarni sklep in izdano Soglasje k statutarnemu sklepu s stani Občine Krško o preoblikovanju delovne organizacije v javni zavod. Ustanoviteljica javnega zavoda je bila Občina Krško. Javni zavod Lekarna Krško, s skrajšanim imenom Lekarna Krško, s sedežem na Cesti krških žrtev 46, je bil registriran in vpisan na Okrožnem sodišču v Krškem. Na tej lokaciji je zavod deloval do januarja leta 2003, ko se je preselili na novo lokacijo na Cesti krških žrtev 132 c, Krško. Oktobra leta 2011 je bil sprejet nov Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Lekarna Krško. Ustanoviteljici zavoda sta postali Občina Krško in Občina Kostanjevica na Krki. Zavod sestavljata dve poslovni enoti: - Lekarna Krško in - Lekarna Kostanjevica Sedež zavoda je v Krškem, na Cesti krških žrtev 132 c. Zavod vodi in zastopa direktorica brez omejitev. Organ upravljanja je Svet Zavoda, ki ga sestavljajo: trije predstavniki ustanovitelja, ki jih imenuje Občinski svet Občine Krško, en predstavnik ustanovitelja, ki ga imenuje Občinski svet Občine Kostanjevica, en predstavnik uporabnikov, ki ga imenuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, OE Krško, dva predstavnika delavcev JZ Lekarne Krško, ki se volijo v zavodu na tajnih volitvah. Poslovne knjige se vodijo na sedežu zavoda. 2

3 2. POSLOVNO POROČILO Pravne podlage Pravne podlage za poslovanje so : Statut zavoda, Soglasje ustanovitelja k statutu, Odlok o ustanovitvi, Zakon o zavodih, Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o varnosti in zdravju pri delu, Kolektivna pogodba za področje zdravstva in socialnega varstva. Delovno področje zavoda je opredeljeno v : Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakonu o zdravstveni dejavnosti, Zakonu o lekarniški dejavnosti, Zakonu o zdravilih in medicinskih pripomočkih, Zakonu o veterini, Zakonu o kemikalijah ter drugih zakonskih in podzakonskih aktih, ki regulirajo področje dejavnosti zavoda. Cilji zavoda Zavod je bil ustanovljen za opravljanje javne službe na področju zdravstvene dejavnosti, katere del je lekarniška dejavnost. Temeljni cilj in poslanstvo naše dejavnosti je svetovati bolnikom in uporabnikom o pravilni rabi zdravil, njihovih učinkih in načinih uporabe, v smislu ohranjanja in krepitve zdravja. Dolgoročni cilji zavoda so: z znanjem odgovorno svetovati našim uporabnikom, razvijati dobre poslovne odnose z vsemi poslovnimi partnerji, ustvarjati zadovoljstvo zaposlenih, ohranjati našo konkurenčnost na trgu. 3

4 Naši temeljni cilji so : preskrba prebivalstva z zdravili, kar obsega izdajo zdravil na recept in brez recepta ter magistralno pripravo zdravil, preskrba s sredstvi za nego in varovanje zdravja, preskrba z ortopedskimi pripomočki, preskrba z veterinarskimi zdravili, svetovanje pri zagotavljanju ustrezne in varne uporabe zdravil, svetovanje na področju varovanja zdravja, sodelovanje v nacionalnih projektih za ohranjanje in krepitev nacionalnega zdravja, izvajanje mentorske dejavnosti, osebnostni razvoj zaposlenih skozi izobraževanje in delovni proces, razvijanje, dograjevanje in posodabljanje informacijskega sistema v zavodu. Način financiranja dejavnosti Dejavnost zavoda se financira na dva načina : po storitvenem in po sistemu marže Storitveni sistem Storitveni sistem se uporablja pri preskrbi prebivalcev, zdravstvenih zavodov in drugih pravnih oseb z zdravili in pri svetovanju. Objavljen je v tako imenovani» Zeleni knjigi» iz leta Relativna vrednost storitev je izražena v točkah. Vrednost točke se izračunava na osnovi elementov za izračun točke plače, materialni stroški, amortizacija, zakonske obveznosti. Vrednost točke za obračun storitev na recept izračunava in objavlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v nadaljevanju ZZZS. Seznam storitev, ki se smejo uporabljati pri izdaji na recept je priloga k Pogodbi o opravljanju lekarniških storitev za posamezno pogodbeno leto. Vrednost točke pri izdaji zdravil brez recepta in za svetovanje izračunava, po elementih za izračun točke, Lekarniška zbornica Slovenije v nadaljevanju LZS. 4

5 Sistem marže Po sistemu marže se financira izdaja ortopedskih pripomočkov po pogodbi z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za posamezno pogodbeno leto kot tudi ostale dejavnosti zavoda, ki ne zajemajo izdaje zdravil. Pri obračunavanju medicinsko tehničnih pripomočkov na naročilnice Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je marža omejena s cenovnimi standardi za posamezne pripomočke. Oblikovanje marže pri ostalih dejavnostih je prosto. LZS objavi le priporočeno najvišjo maržo. Letni cilji poslovanja Letni cilji poslovanja zavoda so uspešno izvajanje tako javne službe kot tržne dejavnosti. Javna služba Izvajanje javne službe zajema preskrbo prebivalstva, kakor tudi nekaterih zdravstvenih in drugih delovnih organizacij z zdravili na recept in brez recepta s svetovanjem o pravilni, racionalni in varni uporabi zdravil ter izdelovanje magistralnih zdravil. Področje dela javne službe je opredeljeno v Pogodbi o izvajanju programa lekarniških storitev za obdobje in Aneksih k tej Pogodbi, sklenjenih z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, OE Krško. Osnova za Pogodbo in Anekse k tej pogodbi je vsakoletni Splošni dogovor sklenjen med Ministrstvom za zdravje, Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in predstavniki vseh izvajalcev zdravstvenih storitev, med katerimi je tudi Lekarniška zbornica Slovenije. Finančno je ovrednotena v finančnem načrtu javne službe za posamezno leto. Tržna dejavnost Izvajanje tržne dejavnosti zajema preskrbo s pomožnimi zdravilnimi sredstvi, medicinsko tehničnimi pripomočki, sredstvi za nego in drugimi sredstvi za varovanje zdravja ter s predmeti splošne rabe za ohranjanje boljšega zdravja in počutja. 5

6 Ta dejavnost se izvaja na področju prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v sodelovanju z zavarovalnicami, ki takšna zavarovanja na trgu ponujajo in tržijo. To so zavarovalnice Vzajemna, Adriatic Slovenica in Triglav. Izvaja se tudi v skladu s Pogodbo o izdaji, servisiranju in vzdrževanju medicinsko tehničnih pripomočkov sklenjene med in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, OE Krško in v skladu s poslovnimi dogovori z dobavitelji oziroma proizvajalci zdravil in blaga. Finančno je ovrednotena v finančnem načrtu za posamezno leto. Realizacija storitev v letu 2012 Po storitvenem sistemu je zavod v letu 2012 ustvaril 76,02 % celotnih prihodkov. Največji obseg storitev, opravljenih na ravni celotnega zavoda, predstavljajo storitve pri izdaji na recepte in sicer 84,16 %, storitve opravljene po blagajni predstavljajo 14,95 %, galensko delo 0,77 % in storitve po naročilnicah 0,13 % celokupnih storitev. Deleži storitev JZ Lekarne Krško 84,16% 0,13% 0,77% 14,95% Slika 1: Graf storitev po deležih 6

7 Celokupen obseg opravljenih storitev je bil v letu 2012 na ravni 99,28 % glede na leto 2011, pri čemer beležimo padec števila opravljenih storitev na vseh segmentih storitvenega poslovanja in sicer pri receptih za 0,28 %, pri blagajni za 2,57 %, pri galenskem delu za 6,26 % in pri naročilnicah za 23,06%. Po enotah zavoda in posameznih segmentih dela je bila realizacija storitev v letu 2012 glede na leto 2011 sledeča : Lekarna Krško : recepti 99,95 %, blagajna 97,83 %, galensko delo 93,74%, naročilnice 73,18 % ; Lekarna Kostanjevica : recepti 98,56 %, blagajna 94,58 %, naročilnice 132,42 %. Storitve Rp Slika 2: Graf storitev po receptih (Rp) V enoti Lekarna Kostanjevica beležimo v letu 2012 padec storitev tako pri receptih kot pri blagajni, medtem ko je pri naročilnicah zabeležena rast. Celokupna realizacija storitev je v enoti Lekarna Kostanjevica 98,09 % glede na leto Medtem ko beležimo v mesecih januar, junij, julij, september in december pri receptih padec števila storitev, je bila v ostalih mesecih dosežena rast glede na preteklo leto. 7

8 Pri blagajni ugotavljamo padec storitev v vseh mesecih, razen v marcu, aprilu in maju. Storitve Rp Lekarna Kostanjevica Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December Slika 3: Graf storitev po receptih (Rp) Storitve B Lekarna Kostanjevica Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December Slika 4: Graf storitev po blagajni (B) 8

9 V enoti Lekarna Krško je celokupna realizacija storitev 99,50% glede na leto Padec realizacije storitev v odstotkih je zabeležen na vseh segmenti storitvenega poslovanja, največji pa je pri naročilnicah, ki sicer predstavljajo manjši del celokupne realizacije. Storitve Rp Lekarna Krško Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December Slika 5: Graf storitev po receptih (Rp) v mesecih Storitve B Lekarna Krško Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December Slika 6: Graf storitev po blagajni (B) v mesecih 9

10 Pri receptih ugotavljamo po posameznih mesecih nihanja od povečanja do zmanjšanja realizacije storitev glede na leto Skupna realizacija ne dosega leta To je po našem mnenju posledica kadrovskih sprememb v zdravstvenem domu, zmanjšanega obsega poslovanja nekaterih specialističnih ambulant, oziroma prenehanje poslovanja dermatološke ambulante. Pri blagajni beležimo povečanje realizacije le v mesecih marec, april in maj, v vseh ostalih mesecih pa je realizirano manj storitev kot v predhodnem letu. To je posledica predvsem zmanjšane kupne moči prebivalcev in posledično bolj premišljeno nakupovanje izdelkov za samozdravljenje. Pri galenskem delu beležimo še naprej upadanje storitev, saj je splošna usmeritev v lekarniški dejavnosti, da bi se to delo povsem opustilo. Nadomestila naj bi ga magistralna priprava zdravil, oziroma izdelki izdelani v galenskih laboratorijih. Pri naročilnicah beležimo večji padec storitev glede na leto 2011, vendar pa je sam obseg poslovanja na naročilnice majhen, saj predstavlja le 0,13 % skupne realizacije. Celokupna realizacija storitev po enotah zavoda je bila v letu 2012 glede na leto 2011 sledeča: Lekarna Krško 99,50 % Lekarna Kostanjevica 98,09 %. Storitve G B Slika 7: Graf storitev po blagajni (B) in galensko delo (G) V celokupnem deležu opravljenih storitev se je v letu 2012 delež storitev enote Lekarna Kostanjevica zmanjšal za 0,19 % glede na leto

11 Deleži storitev enot JZ Lekarne Krško 84,07% 15,93% Slika 8: Graf storitev po enotah za leto 2012 Storitve enot Krško Kostanjevica Slika 9: Graf storitev poslovnih enot po letih 11

12 V letu 2012 beležimo prvič po letu 2005 celokupno zmanjšanje števila izdanih receptov in sicer za 1,16 % glede na leto Vzrok za zmanjšanje vidimo v kadrovskih spremembah v zdravstvenem domu, zmanjšanem obsegu poslovanja specialističnih ambulant in ukinitvi dermatološke ambulante, v enoti Kostanjevica pa spremenjen poslovni čas ordinacij v zdravstvenem domu. Rezultat je v določeni meri tudi posledica varčevalnih prizadevanj v zdravstvu in pri predpisovanju zdravil. Število obdelanih receptov se je tako za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot za ostale uporabnike zmanjšalo za 1,16 % v primerjavi z letom Skupno število opravljenih storitev na recepte se je zmanjšalo za 0,29 % glede na leto Število opravljenih storitev na recepte za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije se je zmanjšalo za 0,25 %, medtem ko se je število opravljenih storitev za ostale uporabnike zmanjšalo za 1,51 %. V Pogodbi o opravljanju lekarniških storitev je imel z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije planirano realizacijo storitev v letu 2012 v višini točk. Dosežena realizacija opravljenih storitev je znašala točk, kar pomeni, da smo plan dosegli v višini 99,73 %. Število receptov Slika 10: Graf števila receptov po letih 12

13 Realizacija marže v letu 2012 S prodajo blaga z maržo je zavod v letu 2011 ustvaril 20,63 % celotnih prihodkov. Največji delež prodaje blaga z maržo na nivoju celotnega zavoda je bil opravljen na blagajni in sicer 84,26 %, na naročilnice za medicinsko tehnične pripomočke - v nadaljevanju MTP - 14,30 % in na naročilnice 1,44 % celokupne prodaje blaga z maržo. Deleži marže JZ Lekarne Krško 84,26% 14,30% 1,44% Slika 11: Graf deležev marže Realizacija marže po posameznih enotah zavoda in posameznih področjih dela je glede na leto 2011 sledeča : Lekarna Krško: blagajna 97,65 %, MTP 68,35 %, naročilnice 116,67 %, skupaj 92,53 %; Lekarna Kostanjevica: blagajna 96,83 %, MTP 59,66 %, naročilnice 121,32 %, skupaj 85,89 %. 13

14 Marža B Slika 12: Graf marže po blagajni (B) Skupna realizacija marže v je glede na leto 2011 znašala 91,72 % in sicer 66,74% po receptih, 97,56 % po blagajni in na naročilnice 117,15 %, kar pomeni, da smo presegli realizacijo preteklega leta le na segmentu naročilnic. Marža MTP Slika 13: Graf marže za medicinsko tehnične pripomočke (MTP) 14

15 Marža enot Kostanjevica Krško Slika 14: Graf marže enot Največji delež skupne marže je bil v Lekarni Krško realiziran z maržo po blagajni in sicer 85,09%. V letu 2012 beležimo po blagajni glede na leto 2011 sicer padec marže v vseh mesecih, razen v februarju, aprilu, juniju, juliju in novembru, skupaj za 2,35 %. Marža B Lekarna Krško Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December Slika 15: Graf marže po blagajni (B) 15

16 Deleži marže Lekarne Krško 85,09% 13,46% 1,45% Slika 16: Graf deležev marže V deležu marže pri MTP beležimo glede na leto 2011 v enoti Lekarna Krško padec marže za 31,65 %, medtem ko je pri naročilnicah zabeležena rast za 16,67 %. Pri tem predstavljajo MTP 13,46 %-ni delež skupne marže, naročilnice pa le 1,45 %-ni delež skupne marže v enoti. Deleži marže Lekarne Kostanjevica 77,77% 20,88% 1,35% Slika 17: Graf deležev marže 16

17 V enoti Lekarna Kostanjevica predstavlja največji skupni delež marža po blagajni in sicer 77,77 %. Primerjalno na leto 2011 ugotavljamo 3,17%-ni padec marže. Padec marže beležimo v vseh mesecih, razen v marcu, juliju, oktobru in novembru. Marža B Lekarna Kostanjevica Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December Slika 18: Graf marže po blagajni (B) Pri MTP beležimo padec marže kar za 40,34 %, medtem ko beležimo pri naročilnicah rast marže za 21,32 % glede na leto Pri tem predstavljajo MTP 20,88 %-ni delež skupne marže, naročilnice pa le 1,35 %-ni delež skupne marže. Velik padec marže pri MTP v obeh poslovnih enotah zavoda je posledica meseca junija 2012 uveljavljenega zakona o uravnoteženju javnih financ ZUJF-a, ki je pri določenih medicinskih pripomočkih - za sladkorno bolezen in inkontinenco, znižal cenovne standarde, dobavitelji pa so svoje marže znižali le v manjši meri. V našem zavodu se nismo odločili, da bi breme znižanja cenovnih standardov prenesli na naše uporabnike z zaračunavanjem teh pripomočkov, ampak smo našo maržo pri nekaterih artiklih znižali iz dogovorjenih 20% v pogodbi z ZZZS vse do 3%. Posledica te odločitve je velik padec skupno realizirane marže pri MTP glede na preteklo leto. 17

18 Deleži marže enot JZ Lekarne Krško 88,65% 11,35% Slika 19: Graf marže po enotah v letu 2012 V celokupnem deležu marže se je v letu 2012 delež marže enote Lekarna Kostanjevica znižal za 0,77 % glede na leto 2011 in znaša 11,35 % skupne marže, delež skupne marže enote Lekarna Krško pa 88,65 %. Realizacija ostalih prihodkov v letu 2012 Ostali prihodki zavoda so v letu 2012 predstavljali 3,35 % celotnih prihodkov. Prihodki so se glede na leto 2011 zmanjšali za 0,08 %. Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev Poslovanje celotnega zavoda je bilo uspešno, tako iz vidika zastavljenih ciljev kot v primerjavi s poslovanjem v preteklem letu. Rezultat dobrega poslovanja je presežek prihodkov nad odhodki tako na področju javne službe kot tržne dejavnosti. 18

19 Znotraj samih enot zavoda pa se kaže problem manjše enote zavoda, ki sama ni sposobna ustvariti pozitivnega rezultata, saj se obremenitve na strani stroškov nesorazmerno povečujejo v primerjavi s prilivi na strani prihodkov. Poročilo o delu sveta zavoda in strokovnega sveta Svet zavoda Svet zavoda v sestavi : Širola Lidija, predsednica, Račič Edita, namestnica predsednice, Colner Milan, Kralj Sanja, Povhe Zlata, Repar Mira in Turk Jože je imel v letu 2012 tri redne seje na katerih je obravnaval naslednje vsebine: poročilo o popisu sredstev in obveznosti do njihovih virov za leto 2011, osnutek Statuta, predlog Poslovnika o delu sveta zavoda, poročilo o delu zavoda v letu 2011, realizacijo finančnega načrta in načrta storitev za leto 2011, predlog Statuta, določitev ocene delovne uspešnosti direktorici za leto 2011, določitev dinamike izplačil dela plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu za vse zaposlene za leto 2012, določitev višine sredstev za delovno uspešnost direktorici iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu za leto 2012, določitev sejnine za člane Sveta zavoda, sprejem Letnega poročila za leto 2011, sprejem finančnega in storitvenega načrta za leto 2012, študentsko delo in eno korespondenčno sejo na kateri je obravnaval: soglasje za nadomestno zaposlitev Vodje III za nedoločen čas in soglasje za zaposlitev farmacevtske tehničarke pripravnice za določen čas. 19

20 Strokovni svet Strokovni svet v sestavi : Longo Meta, Prah Mihelca in Širola Lidija je imel v letu 2012 dve redni seji, kjer je obravnaval naslednje vsebine : poročilo o poslovanju in finančnem izidu v letu 2011, program izobraževanja za leto 2012, informacijo o plačah iz naslova dodatne delovne uspešnosti, razporejanje dežurstev, sprejem študentke farmacije na praktično usposabljanje v pomladanskem roku, določanje dopustov, sprejem dijakinj na praktično usposabljanje, problematiko liste medsebojno zamenljivih zdravil in obnovljivih receptov, spremembe na področju plač in vrednotenja dela po uvedbi Zakona za uravnoteženje javnih financ ZUJF-a, problematiko obračunavanja MTP po uveljavitvi ZUJF-a, sprejem študentke farmacije na praktično usposabljanje v jesenskem roku. Kadri in zaposlovanje V mesecu maju 2012 je z uspešno opravljenim strokovnim izpitom končala pripravništvo in naš zavod zapustila farmacevtska tehničarka, ki je bila zaposlena za določen čas za opravljanje pripravništva, iz porodniškega dopusta pa se je vrnila magistra farmacije. V mesecu juniju se je vrnila iz porodniškega dopusta še druga magistra farmacije, magistra farmacije, ki je bila zaposlena za določen čas, za nadomeščanje porodniških odsotnosti, pa je zavod zapustila konec meseca avgusta. V mesecu februarju smo na praktično usposabljanje sprejeli študentko farmacije, ki usposabljanje zaključila meseca julija. V mesecu maju smo imeli na praktičnem usposabljanju, v dveh terminih po štirinajst dni, štiri dijakinje Srednje zdravstvene in kemijske šole Novo mesto. V mesecu oktobru smo na praktično usposabljanje sprejeli študentko farmacije, ki bo usposabljanje zaključila v letu

21 V je bilo tako ob koncu leta 2012 skupaj štirinajst zaposlenih in sicer: sedem magister farmacije, dve farmacevtski tehničarki, tri delavke v finančno računovodski službi in dve lekarniški delavki. Delavcev iz ur je bilo v letu 2012 zaposlenih 14,49, kar je za 5,54 % več kot v letu Tedni zdravja v lekarni V sodelovanju z Lekarniško zbornico Slovenije smo v okviru projekta»vprašajte o svojem zdravilu«v mesecu januarju predstavili temo: Splošna uporaba zdravil Pravilna uporaba zdravil je zelo pomemben dejavnik pri zdravljenju z zdravili, ki odločilno vpliva na učinkovitost, kakor tudi varnost zdravljenja z zdravili. Zdravljenje z zdravili je prepuščeno uporabniku zdravila oziroma njegovim skrbnikom. Praviloma gre za laično populacijo, ki se ne zaveda tveganj, ki jih prinaša morebitna nepravilna uporaba zdravil. Zato ima lekarniški farmacevt pomembno vlogo pri opozarjanju in predstavljanju pravilne uporabe zdravil, zlasti pri prvi izdaji, ko mora podati osnovne in bistvene informacije, ki se tičejo uporabe zdravil, hkrati pa spodbuditi bolnika k vprašanjem, ki se mu porajajo. V mesecu marcu smo našim uporabnikom predstavili temo : Pravilna in varna uporaba protibolečinskih zdravil Ljudje včasih narobe povezujejo določena protibolečinska zdravila z določenimi bolečinami. Prav jih je opozoriti, da isto zdravilo lahko lajša bolečine različnega izvora in zato ni potrebe po različnih protibolečinskih zdravilih ob različnih bolečinah. Bolnika je smiselno opozoriti tudi, da določena zdravila delujejo tako proti bolečini kot proti vročini. Včasih se pri bolečini uporabljajo zdravila, ki ne sodijo med protibolečinska zdravila, so pa zaradi drugih učinkov uspešna pri lajšanju določenih bolečinskih stanj. Čas jemanja zdravila glede na obrok hrane je zelo pomemben za doseganje njegovega najboljšega učinka, predvsem pa za zmanjšanje neželenih učinkov. V mesecu maju smo našim uporabnikom ob 8. svetovnem dnevu hipertenzije predstavili temo : Zdrav življenjski slog zdrav krvni tlak 21

22 Zvišan krvni tlak je najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj možganske kapi, koronarne bolezni, periferne arterijske bolezni ter srčne in ledvične odpovedi. Zvišan krvni tlak lahko prepoznamo le z merjenjem, saj se bolezen pogosto ne kaže s simptomi in se bolnik dobro počuti. Našim uporabnikom smo izvajali brezplačno merjenje krvnega tlaka in odgovarjali na vprašanja v zvezi s pravilno in varno uporabo zdravila ter zdravim načinom življenja. Zelo pomembno je redno jemanje zdravil, ker le tako lahko uspešno obvladujemo zvišan krvni tlak. Redno spremljanje krvnega tlaka pa je edini način preverjanja ali zdravila in spremembe življenjskega sloga učinkujejo. V okviru 8. dneva slovenskih lekarn smo skupaj s Slovenskim farmacevtskim društvom predstavili temo: Zdravila in kronični bolniki Pri kroničnih bolnikih je nastop bolezni lahko počasen ali nenaden. Bolezen poteka stalno, trajno, kljub zdravljenju se ne pozdravi, lahko se občasno tudi poslabša, so pa tudi obdobja, ko znakov bolezni ni. S pojavom kronične bolezni se bolniku življenje bistveno spremeni. Kronični bolniki večkrat doživljajo stres in so med bolj ogroženimi, da zbolijo za depresijo. Depresija, ki jo povzroči kronična bolezen, še poslabša osnovno bolezen. Obvladovanje pretirane tesnobe in depresije je zato za kronične bolnike izjemnega pomena. Našim obiskovalcem smo ponudili brezplačno knjižico Zdravila in kronični bolniki. V njej si lahko preberejo zanimive misli o kroničnih boleznih, kroničnem bolniku, vodenju kroničnih bolezni, zdravljenju kroničnih bolezni z zdravili, posebnih skupinah kroničnih bolnikov - otroci, noseče in doječe matere, mladostniki in o kroničnih bolnikih na potovanju. Izobraževanje in usposabljanje Tudi v letu 2012 smo, glede na potrebe našega dela, skrbeli za strokovno usposabljanje zaposlenih. Tako so se zaposleni udeležili skupaj 248 ur usposabljanj iz področja dejavnosti zavoda, kjer so obravnavali sledeče teme : - Prednosti zdravljenja hipertenzije s fiksnimi kombinacijami zdravil, - Nove možnosti zdravljenja osteoporoze, - Vpliv debelosti in sarkopenije na internistične bolezni, - Kaj nam pri samozdravljenju pomeni kakovost, - Prepoznavanje in zdravljenje sprememb na koži, - Zdravljenje z inkretini, - Komunikacija med zdravnikom in bolnikom z erektilno disfunkcijo, 22

23 - Zdravila in bolezni grla, nosu in ušes, - Vloga farmacevta pri usklajevanju zdravljenja z zdravili pri prehodu bolnika med različnimi ravnmi zdravstvene oskrbe, - Obravnava bolnika s kronično obstruktivno pljučno boleznijo, - Depresija in komorbidne bolezni - Zdravljenje bolečine, - Prehrana zdravega dojenčka in dojenčka s prebavnimi težavami, - Kdaj, kako dolgo in v kateri obliki uporabljati lokalne kortikosteroide, - Zdravila in kronični bolniki, - Svojci prezrte žrtve demence, - Akutna bolečina in možnosti lajšanja z nesteroidnimi antirevmatiki, - Procesi staranja kako jih zavirati, - Uporaba zdravilnih rastlin nekoč in danes, - Novosti o holistični, organski in bio certificirani kozmetiki Dr. Hauschka. Usposabljanja so potekala v organizaciji: Lekarniške zbornice Slovenije, Slovenskega farmacevtskega društva, Posavske podružnice SFD in Zdravniškega društva Posavje in drugih institucij s področja zdravstva, ki so organizirale izobraževalne delavnice in simpozije. Zaposleni so se udeležili tudi 30 ur usposabljanj iz področja drugih strokovnih usmeritev v organizaciji različnih institucij, ki pripravljajo tovrstna usposabljanja, kjer so bile obravnavane sledeče teme: - Sestavljanje letnega poročila in premoženjske bilance, - Predstavitev Zakona o uravnoteženju javnih financ, - DDV novosti. Izvajanje nadzora Interni farmacevtski strokovni nadzor Izveden je bil na osnovi Pravilnika o internem lekarniškem strokovnem nadzoru v Lekarni Krško in Lekarni Kostanjevica. Kontrolirana je bila ustreznost vodenja: predpisanih evidenc, izločanja zapadlih zdravil, čiščenja in vzdrževanja opreme in prostorov. Nepravilnosti ni bilo ugotovljenih. 23

24 Notranja revizija V letu 2012 smo izvedli notranjo revizijo na področju obračunavanja davka na dodano vrednost v letu 2011 in davka od dohodkov pravnih oseb za obdobje od do Cilji notranjega revidiranja so bili: presoditi ustreznost in učinkovitost sistema notranjih kontrol in preveriti usklajenost delovanja z zakonskimi predpisi in notranjo regulativo na revidiranem področju. Revizija je bila izvedena z zunanjo revizorsko hišo ALTA Konto, računovodstvo in notranja revizija, d.o.o., Ljubljana. Za pridobitev informacij, potrebnih za presojo skladnosti s področno zakonodajo in internimi akti, so uporabili naslednje metode revidiranja: proučevanje pravnih ter drugih podlag, ki opredeljujejo zavod in njegovo delovanje, zbiranje, pregled in presojo dokumentacije zavoda, razgovore s pristojnimi predstavniki zavoda. Namen notranje revizije je bil podati oceno o skladnosti poslovanja zavoda z zakonskimi zahtevami in internimi predpisi ter podati oceno o učinkovitosti in primernosti upravljanja zavoda s tveganji ter oceno primernosti in učinkovitosti delovanja sistemov notranjih kontrol. Na podlagi opravljene notranje revizije so ocenili : da zavod posluje skladno z zakonskimi zahtevami in predpisi, da na revidiranih področjih poslovanja zavoda vzpostavljene notranje kontrole delujejo primerno. Ministrstvo za pravosodje in javno upravo V mesecu juliju je Inšpektorat za javno upravo na osnovi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja in Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja izvedel inšpekcijski nadzor kataloga informacij javnega značaja, objavljenega na spletni strani našega zavoda. Pri pregledu so bile ugotovljene določene pomanjkljivosti, ki jih je bilo potrebno v odrejenem roku dopolniti, kar smo v zavodu tudi izvedli. Pri ponovnem pregledu kataloga informacij javnega značaja je upravna inšpektorica ugotovila, da so pomanjkljivosti odpravljene in je inšpekcijski nadzor v tej zadevi zaključila. 24

25 Investicije in vzdrževanje Nabave v letu 2012 : Lekarna Krško: osnovna sredstva: računalnik HP, drobni inventar: likalnik z likalno postajo, neopredmetena dolgoročna sredstva: antivirusni program PANDA. Lekarna Kostanjevica: osnovna sredstva: računalnik HP, drobni inventar: Posiflex prikazovalnik, kodni čitalec, kartični čitalec, tiskalnik STAR. Direktorica : Pavla Janc 25

26 3. RAČUNOVODSKO POROČILO I. RAČUNOVODSKE INFORMACIJE je pravna oseba javnega prava, ustanovljena za opravljanje lekarniške dejavnosti, to je zagotavljanje preskrbe z zdravili za humano in veterinarsko uporabo, drugimi sredstvi za zdravljenje in ohranjanje zdravja ter svetovanje pri varni in učinkoviti uporabi zdravil. Zavod je ustanovljen za opravljanje lekarniške dejavnosti za območji občine Krško in občine Kostanjevica na Krki. To opredeljuje nov Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Lekarna Krško iz oktobra leta 2011, s katerim sta zavod ustanovili dve ustanoviteljici Občina Krško in Občina Kostanjevica na Krki. Osnovno dejavnost preskrbe z zdravili opravlja kot javno službo, ki ima nalogo zadovoljevanja javnih interesov na področju zdravstva. To pomeni, da je zavod pravna oseba, ustanovljena za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Razen dejavnosti javne službe opravlja lekarna tudi druge dejavnosti, s katerimi dopolnjuje osnovno dejavnost in ustvarja dobiček (dejavnost prodaje blaga in storitev na trgu). Poslovanje, ki obsega dve dejavnosti z nasprotujočima si ciljema - ena nepridobitna, druga pa naravnana za ustvarjanje dobička, narekuje tudi način vodenja poslovnih knjig. Javni zavod vodi poslovne knjige po Zakonu o računovodstvu, predpisih izdanih na njegovi podlagi, v skladu s kodeksom računovodskih načel ter slovenskimi računovodskimi standardi. Slovenske računovodske standarde upoštevamo pri evidentiranju računovodskih postavk, katerih obravnava ni določena z zakonom o računovodstvu in podzakonskimi akti. Podzakonski predpisi, ki jih upoštevamo pri izkazovanju in merjenju računovodskih postavk so: - Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Uradni list RS 134/03 in naslednji), - Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS 54/02 in naslednji), - Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Uradni list RS 45/05 in naslednji), - Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37.členu zakona o računovodstvu (Uradni list RS 117/02 in 134/03). Sodila Zakon o računovodstvu nalaga javnim zavodom ločeno spremljanje in ugotavljanje rezultata poslovanja dejavnosti javne službe in dejavnosti prodaje blaga in storitev na trgu (tržna dejavnost, dejavnost na trgu). 26

27 Predpogoj za ločeno izkazovanje prihodkov iz sredstev javnih financ in drugih prihodkov za opravljanje javne službe ter prihodkov dejavnosti prodaje blaga in storitev na trgu, je jasna definicija javne službe in natančna merila za razmejevanje prihodkov in odhodkov obeh dejavnosti. Opredelitev javne službe najdemo v Zakonu o lekarniški dejavnosti, meril pa v predpisih ni določenih. Tudi predpisi o izdelavi in predlaganju letnih poročil - Zakon o javnih financah, Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna, Metodologija za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna, Zakon o računovodstvu ter Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava, ne vsebujejo teh meril. Razmejitev poslovnih prihodkov (prihodkov od prodaje blaga in storitev) je med javno službo in dejavnostjo na trgu v izkazih letnega poročila opravljena po definiciji iz Zakona o lekarniški dejavnosti, ki v 1. členu opredeljuje lekarniško dejavnost kot del zdravstvene dejavnosti, ki zagotavlja preskrbo prebivalstva ter zdravstvenih zavodov in drugih organizacij z zdravili, v 2. členu pa opredeljuje, da je lekarniška dejavnost javna služba. Na sestanku predstavnikov Ministrstva za zdravstvo in Lekarniške zbornice Slovenija leta 2001 o problematiki določitve javne službe v lekarniški dejavnosti in o delitvi prihodkov iz opravljanja lekarniške dejavnosti, je določilo Zakona natančneje pojasnjeno in sicer, da so prihodki, doseženi s prodajo zdravil, ki se lahko izdajajo le v lekarnah, prihodki javne službe, prihodki od zdravil, ki se izdajajo v lekarnah in specializiranih trgovinah pa prihodki tržne dejavnosti. Takšna opredelitev hkrati pomeni, da za opredelitev prihodkov od prodaje zdravil kot dela javne službe ni pomemben ne način prometa zdravila (na recept, v ročni prodaji ali pa na naročilnice pravnih oseb in zasebnikov), ne vir sredstev iz katerih se plačujejo javni (proračunski) ali nejavni (vsi, razen proračuna). V letu 2010 je pri Ministrstvu za zdravje (MZ) oblikovana skupina za nadgradnjo financiranja zdravstvenega sistema, naloga katere je bilo redefiniranje prihodkov javne službe in tržne dejavnosti za vse skupine izvajalcev zdravstvenih storitev. Glede lekarniške dejavnosti je stališče Ministrstva za zdravje, da je osnova za delitev področna zakonodaja oziroma Zakon o lekarniški dejavnosti v katerem je definicija javne službe, kar posledično opredeljuje tudi prihodke javne službe. To pomeni da je za spremembo v kriterijih za določanje prihodkov javne službe potrebna sprememba Zakona o lekarniški dejavnosti (predlog novega Zakona o lekarniški dejavnosti se nahaja v javni razpravi), zato smo tudi letos ob izdelavi poslovnega rezultata za naš zavod prihodke od zdravstvenih storitev (prodaje zdravil) delili na javno službo in tržno dejavnost po enakih sodilih kot pretekla leta. Ostali prihodki od prodaje, ki se dosegajo s prometom drugega blaga izven osnovne dejavnosti so prihodki tržne dejavnosti. Za večino prihodkov od nezdravstvenih storitev, ki jih opravljajo javni zdravstveni zavodi, je MZ na svojih spletnih straneh decembra 2010 objavilo delitev na javno službo in tržno dejavnost. Iz nabora storitev in opomb pri posameznih storitvah je razvidno, da delitev velja 27

28 tudi za lekarne, zato od leta 2011 ostale prihodke po dejavnostih delimo na osnovi te razmejitve. Prihodke za doseganje katerih so potrebna prosta likvidna sredstva smo delili po dejavnostih po deležu ustvarjanja teh sredstev in sicer po razmerju presežka prihodkov nad odhodki posamezne dejavnosti od leta 2007 do leta Na ta način smo delili obresti (finančni prihodki). Ostali prihodki, ki jih ni mogoče prisoditi javni službi ali dejavnosti na trgu in za katere ni usmeritev, so razdeljeni po razmerju poslovnih prihodkov (enako kot odhodki). Za manjši del odhodkov poslovanja je iz dokumentov, evidenc in obračunov razvidno iz katere dejavnosti izhajajo. Za tiste, za katere ni mogoče direktno ugotoviti iz katere dejavnosti izhajajo, določa 23.člen Pravilnika o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava, da se delijo na javno službo in dejavnost na trgu na podlagi ustreznih sodil. Če za določeni odhodek ni ustreznejšega sodila, se kot sodilo uporabi razmerje med prihodki, doseženimi z opravljanjem posamezne vrste dejavnosti (poslovni prihodki). Za odhodke nabavne vrednosti blaga je iz evidence računalniške podpore farmacevtskih programov razvidno, katero dejavnost bremenijo. Odhodki nabavne vrednosti blaga se izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustrezne dokumentacije, to je iz faktur dobaviteljev (brez davka na dodano vrednost). Strošek dela iz naslova tržne delovne uspešnosti bremeni prihodke dejavnosti na trgu. Obračunana amortizacija je razdeljena na dejavnost javne službe in dejavnost na trgu po razmerju poslovnih prihodkov. Tako izračunani stroški za dejavnost na trgu v celoti bremenijo prihodke dejavnosti na trgu. Delež obračunane amortizacije, ki je glede na razmerje poslovnih prihodkov prisojen javni službi (JS), ne bremeni prihodkov JS v celoti. Prihodke bremeni le del, ki je tudi realiziran v storitvah JS. Strošek amortizacije, realiziran v storitvah javne službe znaša v letu ,80 % vrednosti realiziranih storitev. Procent izhaja iz deleža stroškov amortizacije v vrednosti celotnega finančnega načrta iz pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Od leta 2006 je bil delež stroškov amortizacije v kalkulaciji cene lekarniške storitve najvišji v letu 2008 in sicer 4,3 %. V letu 2009 se je, kot posledica varčevalnih ukrepov ZZZS, zmanjšal na 3,6 %. Od tega leta spet rahlo narašča v letu 2010 je bil 3,75 %, v 2011 pa 3,79 %. Porast na 3,8 % v letu 2012 ne izhaja iz povečanja sredstev amortizacije v finančnem planu ZZZS za naš zavod, ampak iz znižanja vrednosti nekaterih drugih (največ stroškov dela) postavk finančnega plana. 28

29 Dejanska višina obračunane amortizacije, realizirana v storitvah javne službe pa je še odvisna od vrednostne realizacije storitev javne službe (sredstva so zmnožek deleža in realiziranih storitev). Razlika do polne obračunane amortizacije JS (del, ki ni vračunan v ceno storitve) se pokriva v breme virov zmanjša se obveznost (vrednost) za sredstva v upravljanju. Na opisani način se obravnava amortizacija neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, nabavljenih iz sredstev zavoda. Amortizacija opreme, nabavljene iz namenskih donacij bremeni dolgoročne pasivne časovne razmejitve, oblikovane iz doniranih sredstev. To je vir, v breme katerega se v predvideni dobi koristnosti (amortiziranja) nadomešča sedanja vrednost opreme, nabavljene iz tako pridobljenih sredstev. TABELA 1: Delitev obračunane amortizacije za leto 2012 v breme donacijskih sredstev, tržne dejavnosti in javne službe (v EUR) Obračunana v breme v breme v breme amortizacija donacijskih sredstev tržne dejavnosti javne službe Struktura ( %) 100,0 2,4 24,4 73,2 TABELA 1 a: Delitev amortizacije javne službe na del, ki bremeni stroške in del, ki bremeni vir (v EUR) Amortizacija v breme v breme javne službe stroškov vira Struktura (%) ,1 67,9 29

30 TABELA 1 b: Delitev obračunane amortizacije na del, ki bremeni stroške in del, ki bremeni vire Obračunana amortizacija struktura (%) v breme stroškov ,0 od tega: - tržna dejavnost javna služba v breme vira ,0 od tega: - sredstva v upravljanju dolgoročne pasivne časovne razmejitve Po posebnem izračunu smo posamezno dejavnost bremenili za stroške dela in sicer tako, da smo najprej v breme tržne dejavnosti pokrili tržno delovno uspešnost s pripadajočimi prispevki iz dohodka, razliko pa smo na posamezne dejavnosti razdelili po razmerju poslovnih prihodkov. Ločeno smo obravnavali stroške dela za pripravnico, ki smo jih v višini refundiranega zneska s strani ZZZS prisodili javni službi. Tako smo ravnali zato, ker so prihodki iz naslova refundacij stroškov opravljanja pripravništva s strani ZZZS prihodki javne službe. Enako smo ravnali pri stroških obveznega izobraževanja pripravnice prihodke smo priznali javni službi, za stroške pa jo obremenili. Ostale stroške poslovanja smo prisodili posamezni dejavnosti po razmerju poslovnih prihodkov (določilo Pravilnika o sestavljanju letnih poročil). Zavodi smo zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb za del prihodkov, ki izhaja iz pridobitne dejavnosti. Od leta 2008 davek obračunavamo po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb iz leta 2006 in Pravilniku o pridobitni in nepridobitni dejavnosti, objavljenem na podlagi Zakona v letu Pravilnik opredeljuje obdavčljive (pridobitne) in neobdavčljive (nepridobitne) prihodke. V letu 2009 je objavljena sprememba tega pravilnika, ki je bila za zavode zelo pomembna in sicer so v njej kot nepridobitni opredeljeni tudi prihodki za izvajanje javne službe iz javnih sredstev. To nam je omogočilo, da razen obresti od nočnih depozitov in dela obresti iz depozitov pri poslovnih bankah, ki so bili že prej opredeljeni kot nepridobitni, izvzamemo iz davčne osnove tudi prihodke od ZZZS za zdravila in dežurno službo. Tako je bilo v letu 2012 obdavčeno 55,9 % celotnih prihodkov. Po metodologiji obračuna smo morali izvzeti (zmanjšati) tudi proporcionalni del odhodkov (delež odhodkov, ki se nanašajo na nepridobitne prihodke). Tako je ugotovljen del odhodkov, ki zmanjšujejo davčno osnovo. Tudi nekateri drugi odhodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih, niso davčno priznani v celoti ali so priznani delno, kot so stroški reprezentance, sejnin, prostovoljnega kolektivnega zavarovanja za javne uslužbence, donacije. 30

31 Uveljavljali smo dovoljene olajšave in sicer za donacije humanitarnim organizacijam, ustanovljenim za te namene, za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje po pokojninskem načrtu, ki ga plačujejo delavci iz bruto plače in investicijsko olajšavo. Posamezno dejavnost je davek bremenil glede na delež prihodkov v davčni osnovi. To pomeni, da smo najprej od prihodkov javne službe, ugotovljenih po izkazu prihodkov in odhodkov po vrstah dejavnosti odšteli prihodke javne službe iz javnih sredstev (nepridobitne- -neobdavčene prihodke). Od prihodkov javne službe smo odšteli tudi obresti, ki jih pravilnik opredeljuje kot nepridobitne in sicer v deležu, ki pripada javni službi po sodilu razmejitve prihodkov od obresti na javno službo in tržno dejavnost. Tako smo dobili davčno priznane prihodke za dejavnost javne službe. Davčno priznane prihodke tržne dejavnosti smo ugotovili tako, da smo od prihodkov tržne dejavnosti, ugotovljenih po izkazu prihodkov in odhodkov po dejavnostih, odšteli nepridobitne obresti, ki po sodilu razmejitve obresti pripadajo tržni dejavnosti. Po udeležbi posamezne dejavnosti v seštevku davčno priznanih prihodkov obeh dejavnosti smo razdelili na le-te po obračunu ugotovljeno davčno obveznost. V letu 2010 se je spremenila računovodska obravnava davka od dohodkov pravnih oseb in sicer davek več ne bremeni stroškov poslovanja, temveč zmanjšuje presežek prihodkov nad odhodki (ali povečuje presežek odhodkov nad prihodki), ugotovljen kot razlika med prihodki in odhodki. Zaloge V lekarni imamo zaloge trgovskega blaga, ki jih ob nabavi pripoznavamo po nabavni vrednosti dobavitelja in morebitnimi odvisnimi stroški nabave. Zalogo razbremenjujemo po FIFO metodi, kar pomeni, da se zaloga zmanjšuje po zaporedju nabave. Terjatve Med odprtimi terjatvami do kupcev na dan ni bilo spornih ali dvomljivih. Bile pa so zapadle terjatve in sicer do ZZZS Območna enota Krško in do zavarovalnic, ki izvajajo prostovoljno zdravstveno zavarovanje. ZZZS je plačilo svojih obveznosti le premaknil iz leta 2012 v 2013 in jih v prvih dneh januarja poravnal. Prostovoljne zavarovalnice so ugovarjale svojim obveznostim, ki so izhajale iz poračuna storitev za obnovljive recepte in jih niso ob zapadlosti poravnale. Te terjatve nismo opredelili kot sporne, saj sta dve zavarovalnici (Vzajemna in Adriatic Slovenica) na IOP obrazcih obveznost potrdili, Triglav zdravstvena zavarovalnica pa faktur ni zavrnila. Tudi ostalim lekarniškim zavodom te terjatve niso poravnane. Neplačan znesek za naš zavod znaša 877 EUR. Za velike lekarniške zavode nepriznavanje teh terjatev pomeni občuten izpad prihodkom, zato se je v razreševanje spora vključila tudi Lekarniška zbornica Slovenije. Več odprtih terjatev do kupcev nejavnega sektorja (brez prostovoljnih zdravstvenih zavarovalnic) izhaja iz več neplačanih računov za storitve najemna prostora za promocijske aktivnosti organizacij, ki tržijo proizvode za ohranjanje zdravja in nego. Odprte terjatve pri neposrednih uporabnikih državnega proračuna v obeh letih izhajajo iz neporavnanih obresti za december enotnega zakladniškega računa države (EZR). Kljub 31

32 zanemarljivemu znesku (v letu EUR, v letu EUR) je treba povedati, da je velika razlika med stanjem obresti za december leta 2012 in 2011 (indeks zmanjšanja 94,8) v zmanjšani obrestni meri, ki jo EZR obračunava na sredstva javnega sektorja, ki se nahajajo na računih, vključenih v EZR države (obrestna mera decembra ,035 %, decembra 2011 pa 0,347 %). Za ZZZS je bilo na za 9,8 % več odprtih terjatev kot na koncu leta V letu 2012 je ZZZS prerazporedil plačila izvajalcem zdravstvenih storitev, ki so zapadla v plačilo od do , kar je za naš zavod pomenilo neplačilo dveh fakturiranj in sicer za drugo in tretjo dekado meseca novembra 2012, konec leta 2011 pa je ZZZS prerazporedil obveznosti zapadle od do , v našem primeru je to pomenilo neporavnanje faktur za eno (zadnjo) dekado novembra Tudi do prostovoljnih zdravstvenih zavarovalnic so se odprte terjatve konec leta 2012 povečale v primerjavi z letom 2011 in sicer za 26,5 %. Te zavarovalnice svoje obveznosti poravnavajo ob roku zapadlosti. Iz podatkov je razvidno, da se je letni promet na recepte in medicinske pripomočke (MP) znižal, tako da višje neporavnane terjatve ne izhajajo iz povečanih celotnih prihodkov na recepte in MP, temveč iz spremembe strukture znotraj teh prihodkov v letu 2011 OZZ 66,8 %, PZZ 33,2 %, v letu 2012 OZZ 62,6 %, PZZ 37,4 %. Spremembo je prinesel Zakon o uravnoteženju javnih financ od junija 2012 naprej. Zato povečane odprte terjatve do prostovoljnih zdravstvenih zavarovalnic izhajajo iz višjih računov v primerjavi z letom 2011, ki ni posledica povečanja prometa temveč prenosa obveznosti iz obveznega na prostovoljno zavarovanje. TABELA 2: Pregled odprtih terjatev na dan v primerjavi z odprtimi terjatvami na dan (v EUR) odprte terjatve odprte terjatve indeks kupci-ostali ,6 - neposredni uporabniki posredni uporabniki občin.prorač posredni uporabniki drž.prorač ZZZS ,8 - zdravstv.zavarovaln. - PZZ ,5 SKUPAJ ,6 32

33 Obveznosti Zapadlih neporavnanih obveznosti na koncu leta nismo imeli. Vse odprte obveznosti izhajajo iz poslovnih dogodkov iz decembra Neporavnane obveznosti na so bile za 1,5 nižje od le-teh na Porastle so obveznosti do dobaviteljev za blago in sicer za 1,6 %, do ostalih dobaviteljev iz nejavnega sektorja pa za 11,7 % - skupni porast 2,8 %. Porast ne izhaja iz povečanih nabav konec leta 2012 temveč iz poravnav računov pred zapadlostjo v letu 2011 zaradi doseganja dodatnih finančnih popustov, za leto 2012 pa smo račune poravnali ob zapadlosti. Obveznost do neposrednih uporabnikov državnega proračuna izhaja iz računa za dva digitalna potrdila za leto 2012, v letu 2011 smo imeli pridobljeno eno digitalno potrdilo (indeks 200,0). Tudi do posrednih uporabnikov občinskega proračuna so neporavnane terjatve v primerjavi z letom 2011 porastle za 31,3 %. Vsa povečanja odprtih obveznosti konec leta 2012 je izničil neobstoj obveznosti do Carinske uprave RS (posredni uporabnik državnega proračuna indeks 1,3) v odprtih terjatvah leta 2012 v letu 2011 je bila trošarina za etilni alkohol neporavnana obveznost po odločbi o carinskem nadzoru. TABELA 3: Pregled neporavnanih obveznosti na dan v primerjavi z neporavnanimi obveznostmi na dan (v EUR) odprte obveznosti odprte obveznosti naziv na dan na dan indeks - dobavitelji-ostali ,8 - neposred. uporabn.držav.prorač ,0 - posredni uporabniki državnega proračuna ,3 - posredni uporabniki občinskega proračuna ,3 SKUPAJ ,5 Viri sredstev za investicije Za leto 2012 smo planirali nabavo neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev v višini EUR. Glede na vlaganja v zadnjih petih letih je bil planski znesek nesorazmerno nizek, a prav zaradi velikih vlaganj v zadnjih letih ustrezen. Od leta 2008 smo obnovili zgradbi in investirali v novo opremo v obeh enotah, zato ni bilo potreb po velikih zamenjavah osnovnih sredstev. Če ne upoštevamo nabavo antivirusnega računalniškega 33

34 programa, ki je dolgoročno odložen strošek, so 94,8 % nabavljene opreme računalniki in druga računalniška oprema, to je oprema, ki najhitreje (tehnološko) zastara in jo je treba pogosteje zanavljati. Celotna sredstva, predvidena za investicije niso izkoriščena, nabave so znašale 54 % planiranih. TABELA 4: Pregled vlaganj po namenu in vrstah sredstev v letu 2012 (v EUR) Vrsta dolgoročnih načrtovana realizacija - povečana indeks sredstev vlaganja nabavna vrednost dolgoročno odloženi stroški ,2 osnovna sredstva in drobni inventar ,7 SKUPAJ ,0 TABELA 4 a: Viri za nabavo osnovnih sredstev v letu 2012 (v EUR) vir znesek struktura (%) amortizacija tekočega leta ,0 SKUPAJ ,0 Tekoči popravki vrednosti neopredmetenih in opredmetenih sredstev v letu 2012 ne le da so bili zadosten vir za vsa investicijska vlaganja v tem letu, temveč je del ostal neporabljen in bo služil kot vir investiranja v naslednjih letih. 34

35 TABELA 4.b: Razpoložljivi in neporabljeni viri za investicije v letu 2012 viri znesek Popravki vrednosti kot vir investiranja leto amortizacija amortizacija v breme donacij.sred neporablj.amortizac.iz leta SKUPAJ Prevrednot.prihodki v dobro vira 23 SKUPAJ viri poraba v letu Neporabljeni viri za investicije Prosta denarna sredstva Realno vrednost denarnih sredstev ohranjamo z depozitnimi naložbami. Zaradi varnosti naložb lahko javni zavodi sredstva nalagamo le v poslovne banke (nismo vključeni v sistem enotnega upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi). Zaradi večje razpoložljivosti, sredstva praviloma deponiramo kratkoročno. V pogojih negotovosti glede zmožnosti pravočasne poravnave svojih obveznosti s strani ZZZS, mora imeti lekarna svoja prosta likvidna sredstva na voljo ob rokih zapadlosti lastnih obveznosti, zato ob zagotavljanju varnosti naložbe edini kriterij vezave prostih sredstev ne more biti najugodnejša obrestna mera, ampak tudi razpoložljivost sredstev. Zato zavod del sredstev deponira na krajši rok z nižjo obrestno mero, del pa na daljši rok ob višji obrestni meri, z možnostjo predčasne prekinitve v primeru potrebe. Sredstva na izvenbilančnih kontih Na izvenbilančnih kontih ne vodimo nobenih sredstev. 35