EKONOMIJA ENERGETSKEGA TRGA Steven Stoft Poglavje 2: Zanesljivost,cenovne konice ter investicije
|
|
|
- Kristjan Jerič
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 EKONOMIJA ENERGETSKEGIH SISTEMOV Steven Stoft Poglavje 2: Zanesljivost,cenovne konice ter investicije Predmet : Nosilec predmeta : Študent : Št. Indeksa : Energetski trg red.prof.dr. Jože Voršič Franjo Pranjić R
2 Zanesljivost in politika investiranja UVOD Zanesljivost, konične cene in naložbe so določene z regulativnimi politikami. Te politike vplivajo na strukturo trga. Rezultat tega je bila kaotična politika vrednotenja in katastrofa na zahodnih ameriških trgih. Jedrostrukture trga sestavljajokarakteristike ponudbe in povpraševanja. Stran ponudbe ne more shraniti svojih energije, zato so pomembne karakteristike v realnem času. Pomanjkljivosti s strani povpraševanja medsebojno škodljivo vplivajo na karakteristike. Posledično trg ne more samostojno zadovoljivo delovati. Potrebuje regulativne zahteve za kombinacijo energije v realnem času, operacijske rezerve in instaliranih kapacitet.
3 Zanesljivost in politika investiranja Te zahteve morajo biti podprte z regulativno politiko vrednotenja. Brez te politike o zanesljivosti bi energetski sistem premalo investiral v proizvodnjo energije zaradi pomanjkljivosti s strani povpraševanja. Politika o zanesljivosti je del strukturnega jedra na katero se lahko takoj vpliva z preoblikovanjem. Na pomanjkljivosti strani povpraševanja se lahko vpliva z politiko, ampak predolgo traja da se te spremembe preoblikovanja uveljavijo. Brez pomanjkljivosti s strani povpraševanja na zanesljivostno politiko bi graf prestavljal normalen trg. Pogoji povpraševanja in ponudbe bi se vstavljali v trg in določali cene. To bi določilo novo investicijo, ki bi določila pogoje ponudbe in zanesljivosti.
4 Zanesljivost in politika investiranja
5 Zanesljivost in politika investiranja Ko so pomanjkljivosti s strani povpraševanja uspešno prenesene, kratkoročna zanesljivostna politika nebo več vloge zagotavljanje velike spodbude za dolgoročno investiranje v proizvodne kapacitete. Konice cen bodo kontrolirane z elastičnostjo povpraševanja in energetski trgi bodo normalno delovali. Konična cena energije,v nekaterih primerih tudi cena instaliranih kapacitet, inducira naložbe v proizvodnjo, ki določa zanesljivost. Višino konic ne določajo inženiring in trg ampak pogosto temačne nadzorne politike, ki omejujejo koliko bo sistemski operater plačal v primeru ko sistem deluje z pomanjkanjem obratovalnih rezerv. Mnoge nadzorne politike bi dosegle ustrezno raven naložbe, ampak se je potrebno izogibati politiki ki uporablja ekstremno visoke, kratkotrajne konične cene, zaradi njihovih stranskih učinkov oziroma posledic. Takšne konice povzročajo tveganje naložb, politična tveganja, ter povečanje moči trga. Pravilno oziroma točno določene politike lahko izboljšajo stranske učinke medtem ko zmanjšujejo katerokoli raven naložb.
6 Zanesljivost in politika investiranja ZAKAJ JE BISTVENA REGULACIJA CEN? Druga pomanjkljivost s strani povpraševanja omogoča strankam, da se izognejo dolgoročnim pogodbam in nakupujejo v realnem času od sistemskega operaterja. Ker SO prodaja po nabavni ceni, stranke nikoli ne bodo plačevale več kot je SO-jeva cenovna meja. Posledično nočejo plačevati več na kateremkoli trgu. Če SO nebi imeli nobene politike o ustrezno visokih cen za zadostno število ur na leto, proizvajalci nebi pokrili svojih fiksnih stroškov in nebi investirali. Tako bi trg samostojno premalo investiral in bi trpela zanesljivost. SO nimajo politike vrednotenja, te pa določajo višino in trajanje cenovnih konic.
7 Zanesljivost in politika investiranja PROFITNA FUNKCIJA Regulatorna politika določa ceno na trgu, ko povpraševanje presega celotne razpoložljive kapacitete, vključno z regularno zahtevo po operacijskimi rezervami. Konične cene določajo kratkoročne profite proizvajalcev, pričakovanja teh pa povečujejo investiranje v proizvodnjo. Investicija poveča instalirano kapaciteto (I CAP ), kar zmanjša ceno in profit. Ta povratna zanka v grafu, ki je kontrolirana z zanesljivostno politiko, določa ravnotežno raven I CAP in tako dolgoročno zanesljivost.
8 Zanesljivost in politika investiranja Profitna funkcija povzema informacije, ki so potrebne, da se najde ravnotežna raven I CAP. Upošteva politiko in izriše kratkoročne profite (npr. koničnih elektrarn) kot funkcijo I CAP. Ravnotežna raven I CAP nastane v točki profitne funkcije, ko kratkoročni profit komaj pokrije fiksne stroške koničnih elektrarn. Kratkoročne profitne funkcije, pridobljene iz kombinacije energije in cen kapacitet, prikazuje katero raven I CAP in zanesljivosti bo producirala dana politika.
9 Zanesljivost in politika investiranja Mnogo različnih politik producira enako optimalno raven I CAP in zanesljivosti, ampak imajo različne stranske učinke glede na strmost njihovih profitnih funkcij. Profitna funkcija, ki je bolj strma povečuje tveganje in olajšuje izvajanje moči trga. Z izbiro politik, ki producirajo nizke, dolgo trajajoče konice cen, se lahko doseže bolj ravna oziroma bolj ploska profitna funkcija.
10 Zanesljivost in politika investiranja KONKURENČNOST MED SISTEMI Konkurenčnost med sistemskimi operaterji govori proti nizkim cenovnim konicam. Vsak sistemski operater z nizko cenovno limito za energijo in rezerve bo našel svoje operacijske rezerve kupljene»pred nosom«v ključnih časih. Z regionalno koordinacijo cenovnih politik se lahko izogne takšno tekmovanje in njegovim negativnim stranskim učinkom. UČINKI CENOVNIH LIMIT S STRANI POVPRAŠEVANJA Idealna rešitev problema investicij/zanesljivosti bi bila zadostna cena, da ohrani zadnjo končno ceno (MCP) dosti pod vrednostjo izgubljenih bremen (VOLL). Visoka meja cen (HPL) spodbuja elastičnost povpraševanja, ampak to o tej možnosti je potrebno dobro razmisliti glede na povečano tveganje in moči trga povezanimi z visokimi limitami. Boljša rešitev bi lahko bila cenitev povpraševanja in ponudbe posebej, v času oz obdobju cenovnih konic.
11 Zanesljivost in politika investiranja POMANJKLJIVOSTI S STRANI POVPRAŠEVANJA : Pomanjkanje meritev in zaračunavanja v realnem času. Nezmožnost SO, da nadzoruje pretok energije v realnem času do določene (specifične) stranke.
12 Konične cene povrnejo fiksne stroške Katere cene bodo pokrile fiksne stroške generatorja brez, da bi pri tem preveč zaračunavali strankam? To dosegajo kratkoročne konkurenčne cene, poleg tega pa inducirajo ustrezno raven investiranja oz vlaganja v vse tipe proizvodne (generacijske) tehnologije. S tem niso rešeni dolgoročni problemi energetskega trga, ker pomanjkljivosti s strani povpraševanja preprečujejo sodobnim trgom določanje konkurenčnih cen. Kratkoročne konkurenčne cene bi povrnile fiksne stroške za tovarne z minimalnimi in maksimalnimi bremeni. ZMOTE PRI FIKSNIH STROŠKIH Zmota trdi, da bodo kratkoročne konkurenčne cene preprečile generatorjem povračilo njihovih fiksnih stroškov. Ti so pokriti, ker bi se v primeru nepokrivanja fiksnih stroškov prenehale izgradnje elektrarn, medtem ko bi potrebe rasle. To bi povzročilo pomanjkanje in višje cene. Dolgoročne konkurenčne sile zagotavljajo, da bodo konične cene zadosti visoke, da bodo pokrile fiksne stroške.
13 Konične cene povrnejo fiksne stroške Ko pomanjkanje investicij povzroči pomanjkanje energije, bodo nižje konične cene trajale dovolj dolgo da pokrijejofiksne stroške.
14 Konične cene povrnejo fiksne stroške OPTIMALNE KONIČNE CENE ZA MAKSIMALNA BREMENA (PEAKERS) Šibka različica zmot o fiksnih stroških trdi, da bodo cene marginalnih stroškov dovolj visoke, da pokrijejo fiksne stroške samo zaradi pomanjkanja instaliranih kapacitet. Posamezne konične cene se lahko povzamejo s krivuljo, ki prikazuje trajanje cen. Del te krivulje, ki leži nad variabilnimi stroški maksimalnega bremena se imenuje agregatna konična cena, ter meri letni kratkoročni profit, ki je dosežen zaradi koničnih elektrarn (peakers).
15 Zanesljivost in proizvodnja Zanesljivost je v središču vsakdanjih razprav o koničnih cenah energije. Če so le te zadosti velike, inducirajo investicije, ki zagotavljajo potrebne proizvodne zmogljivosti (kapacitete) za zanesljiv sistem. Dva vidika glede zanesljivosti sta si vedno nasprotujoča. VARNOST je sposobnost sistema, da prenese nenadne motnje. USTREZNOST je lastnost, da ima sistem dovolj kapacitet, da ohranja stabilnost večino časa. Zahteve po delujočih (operacijskih) rezervah, ki so namenjene zagotavljanju varnosti sistema. Delujoče (operacijske) rezerve lahko zagotovi sistemski operater. Prvi korak pri analiziranju učinkovitosti trga je, ugotoviti kaj določa optimalno raven instaliranih kapacitet. OPERACIJSKE REZERVE IN NEPREDVIDLJIVOSTI Možne so okvare katere izmed fizičnih komponent energetskega sistema in nepredvidljivosti. Običajno določen generator postane nedosegljiv, zaradi tega pa sistem postane neuravnotežen z večjo zahtevo po energiji kot je na razpolago. Frekvenca in napetost sistema pričneta upadati. Če so na voljo zadostne operacijske rezerve, da lahko nadoknadijo izgubljeno energijo v roku 5 do 10 minut, ni potrebno sistemskemu operaterju izklapljati večjih bremen.
16 Zanesljivost in proizvodnja USTREZNOST IN VARNOST (ZAŠČITA) Zanesljivost ima dve komponenti. Ustreznost se tiče instalirane proizvodne zmogljivosti, ter ne niha iz minute v minuto. Varnost se nanaša na sposobnost sistema, da prenese okvare. Varnost sistema se lahko spreminja iz minute v minuto. Takoj po okvari, ter preden operacijske rezerve prevzamejo svojo vlogo, je sistem dosti manj stabilen. Energetski sistem ima ustrezno proizvodno oz generacijo, če ima zadosti energije, da ohranja sistem stabilen v vseh okoliščinah, razen nenavadnih oz naključnih izrednih razmerah. ENOSTAVNA (PREPROSTA) METODA ZANESLJIVOSTI Generator, ki ni v pogonu se lahko v sistemu obnaša kot breme, ki je dodano dejanskim bremenom. Če je to breme večje od proizvodnih zmogljivosti je potrebno odklopiti bremena. V drugih primerih je breme odvrženo ne glede na proizvodne zmogljivosti (K). preprosti model predvideva, da je izguba natančno L G -K ali enaka 0,ko je rezultat negativen. Izgubljeno breme predvidoma stane stranke konstantno na MWh izgube.
17 Zanesljivost in proizvodnja Operativne rezerve = OR = K g L L load (breme), K instalirane kapacitete, g izpadi napajanja (generation outages) Izgubljeno breme = LL = max (-OR,0) Razširjeno breme = L G = L + g => OR = K L G Preprost model Zanesljivosti Razširjena krivulja trajanja obremenitve D LS trajanje pri kateri je razširjeno breme večje od instaliranih kapacitet (K). Za optimalni K je pogoj V LL D LS = FC peak Optimalno trajanje odklapljanja bremen je D LS* = FC peak / V LL FC peak fiksni stroški konične elektrarne V LL cena na izgubljenega bremena na MWh (VOLL) V D LS* je upoštevan samo odklop bremen, na katerega vpliva instalirana kapaciteta K.
18 Omejitev koničnih cen Kadarponudbanezadošča povpraševanju trg nemore določiti ceno. Kadar imajo sodobni trgi zadosti instaliranih proizvodnih kapacitet (I CAP ), da bi preprečili razpad tega trga, imajo toliko, da generatorji ne morejo pokriti svojih stroškov. Pomanjkljivostis strani povpraševanja so vzrok za neuspeh trga Neuspeh se lahko preprosto prepreči z povečanjem elastičnosti povpraševanja. Dokler ni to doseženo, mora sistemski operater določiti tržno ceno, kadar se trg ne uspe izprazniti (večja dobava odporabe). Večina sodobnih energetski trgov bi bila neuspešna z dolgoročnim ravnotežjem, če nebi bilo regulativnih nastavitev cen v realnem času s strani sistemskega operaterja. Takšna nastavitev cen je potrebna samo takrat, ko se trgi ne uspejo izprazniti in nimajo določene svoje cene ali ko imajo določeno ceno ki je višja od vrednosti energije kupcem.
19 Omejitev koničnih cen NORMALNO DELOVANJE TRGA Z OMEJENO ELASTIČNOSTJO POVPRAŠEVANJA Ne glede na pomanjkljivosti s strani povpraševanja lahko sodobni energetski trgi delujejo normalno in učinkovito z majhno elastičnostjo povpraševanja. ZATIRANJE IZRAVNALNEGA TRGA Z NAMENOM IZOGNITVE REGULATIVNIM CENAM Nekateri priporočajo zatiranje izravnalnega trga sistemskim operaterjem, da nebi bila potrebna regulacija cen. Edini praktični pristop je ta, da se cena določi dovolj visoko, da se trg ne uporablja. S tem se izogne problem napačne regulirane cene z efektivno določitvijo tako visoko, da se celotno trgovanje ustavi in se trdi, da ni bilo regulacije, ker ni bilo trgovanja. DOLOČANJE ZADNJE KONČNE CENE (LCP) Kadar mora sistemski operater določiti ceno je zaželeno preprosto pravilo, ki temelji na trgu. Za ta namen je predlagana določitev cene za najvišjo ponudbo povpraševanja ali bolj na splošno zadnjo končno ceno. Pravilo lahko proizvede ceno, ki je previsoka ali prenizka, ker se pravilo ne sklicuje na pomembne informacije. Takšna pravila so lahko manj učinkovita kot gradnja tolikšne proizvodnje energije, da cena nikoli ne naraste nad marginalne stroške konične elektrarne (peaker).
20 DOLOČANJE MAX CEN V REALNEM ČASU ZA DECENTRALIZIRANE TRGE, KI TRGUJEJO Z TERMINSKIMI POGODBAMI (VNAPREJ) Najvišja cena, ki jo bo sistemski operater plačal, kadar mora določiti ceno, se imenuje P CAP, ta vrednost pa ne sme biti višja od vrednosti izgubljenega bremena (odklopljenih bremen). Ker mora sistemski operater izenačiti trgovanje, nebo zaračunal več kot P CAP za prodajo v relnem času. Zaradi druge pomanjkljivosti s strani povpraševanja ne more biti nobene prednosti z kupovanjem energije vnaprej. Kot posledica bo limita sistemskega operaterja (P CAP ) omejila ceno energije na trgu (v realnem času in vnaprej), javnih in privatnih. ZAKAJ PRIDE DO ZLOMA ENERGETSKEGA TRGA IN KAJ OMEJUJE NJIHOVO MAKSIMALNO CENO? Trije pogoji so potrebni za neuspeh :Neelastično povpraševanje, Neelastična ponudba, Hlapno povpraševanje Pri pravilni realizaciji teh pogojev si predstavljamo zagon z preveč proizvodnimi kapacitetami. Ko se kapacitete zmanjšujejo proti ravnotežnemu stanju se bo kratkoročni profit povečal, ampak preden se bo zadosti povečal, da pokrije fiksne stroške se bo krivulje povpraševanje/dobava ne bodo križale. Zaradi tega pride do zloma trga. Sedanji energetski trgi verjetno izpolnjujejo pogoje, zato pa imajo določene maksimalne cene (price caps).
21 Vrednost ocenjevanja izgubljenih (odklopljenih) bremen Odklapljanje bremen je drag način za zmanjšanje povpraševanja. Sistemski operater mora postaviti povpraševanje v razmerje z odklopom bremen. V tem primeru je vrednost dodatne MWh energije enaka strošku, ki je vsiljen z omejitvijo bremen (obremenitve). Ta vrednost se imenuje vrednost izgubljenih bremen (VOLL). VREDNOTENJE IZGUBLJENEGA BREMENA Najbolj direkten pristop problemu cenovnih kap je regulacijski akt, kot nadomestek za breme, z določanjem cene kadar se bremena odklapljajo (shed). Ustrezna cena je enaka povprečni vrednosti, ki jo ima odklopljeno breme glede moči oz energije. To predstavlja izraz vrednotenje bremena. Določanje cene, enake povprečni vrednosti izgubljenih bremen V LL bo povečalo investicije konkurenčnih dobaviteljev v optimalno raven proizvodnih kapacitet. PRAKTIČNA SPOZNANJA (UPOŠTEVANJA) Vrednotenja VOLL se pogosto izogne zaradi zahtevnosti ocenjevanja V LL, ampak dokler se ustrezno ne odpravijo pomanjkljivosti s strani povpraševanja ni drugega načina za ta problem. Določena mora biti neka stopnja zanesljivosti, ta metoda pa je najbolj natančna. Cenovno tveganje in poslabšanje moči trga sta velika problema pri VOLL vrednotenju.
22 Vrednotenje delujočih (operacijskih) rezerv Operacijske rezerve so potrebne za reševanje zelo kratkoročnih problemov z zanesljivostjo, ampak njihovo vrednotenje kontrolira tudi dolgoročne probleme. Z nastavljanjem cen na relativno nizko raven, ko ima sistem pomanjkanje operacijskih rezerv, prej kot ekstremno visoke vrednosti VOLL, ko ima sistem pomanjkanje kapacitet, lahko vrednotenje operacijskih rezerv (OpRes) nadomesti VOLL vrednotenje. Visoke konične cene povzročajo naložbeno tveganje in spodbujajo izvajanje moči trga oz uveljavljanje tržne moči. Nizke konice so prav tako učinkovite kot VOLL vrednotenje in spodbujajo optimalne naložbe v proizvodne kapacitete. Visoke konice cen so bolj uporabne s strani povpraševanja kot s strani ponudbe, zato se morajo različne cenovne meje uporabljati za dve strani trga.
23 Vrednotenje delujočih (operacijskih) rezerv MANJ TVEGANJA, MANJ TRŽNE MOČI Na trgu, ki ima dve krivulji trajanja obremenitve, eno za»vroča«leta in eno za normalna leta, nihajo kratkoročni profiti med 0 in 400% od normale pri VOLL vrednotenju in samo od 80 do 160% od normale pri OpRes vrednotenju. KAKO BI LAHKO BILO OpRes VREDNOTENJE BOLJŠE OD OPTIMALNEGA? VOLL vrednotenje je optimalno glede na enostavno ekonomsko teorijo, ker ponuja tolikšno plačilo, kolikor je vredna energija. To je prednost VOLL vrednotenja, če obstajajo viri ponudbe ali povpraševanja, ki bi se odzvali na ceno $ VOLL cene, ampak ne na $500 OpRes ceno. Ta prednost mora biti tržena, ne glede na negativne stranske učinke visokih konic cen. Najboljša rešitev bi bila, da se dovoli visoka cena s strani povpraševanja, medtem ko se ohranjajo relativno nizke cene s strani ponudbe.
24 Vrednotenje delujočih (operacijskih) rezerv Primer realizacije Monte Carlo simulacije profita pri VOLL in OpRes vrednotenju :
25 Dinamika trga in profitna funkcija Ekonomija se osredotoča na ravnotežja, ampak zelo malo pove o dinamiki trga. Kadar ekonomija pokaže, da ima sistem negativno povratno zanko oz informacijo tako, da ima točko ravnotežja, smatra svoje delo opravljeno. Ekonomija razume, da lahko dinamika investicij producira»cikle«, ampak verjame, da bo racionalnost na splošno to preprečila. Veliko profitnih funkcij določi enako optimalno ravnotežje instaliranih kapacitet, ampak to pomeni, da se strinjajo v eni točki. V drugih točkah se lahko dramatično razlikujejo, te razlike pa implicirajo različne dinamike trga. Profitne funkcije se lahko izračunajo iz krivulje trajanja obremenitev in dveh spremenljivk : cenovne kape in zahtevane stopnje operacijskih rezerv. Ko je izračunana, razkriva ravnotežno raven instaliranih kapacitet in daje indikacije tveganja trga. Prvi korak pri določanju cenovne politike bi morala biti kalkulacija profitne funkcije.
26 Dinamika trga in profitna funkcija KALKULACIJA PROFITNE FUNKCIJE Profitne funkcije dajo pričakovani kratkoročni profit kot funkcijo instaliranih kapacitet K. najbolj priročno jih je izračunati iz tehnologije koničnih elektrarn (peaker), v tem primeru je kratkoročni profit enak kot cena z prihodki koničnih cen. To je določeno z cenovno kapo in iz krivulje trajanja obremenitve. Trajanje je določeno iz krivulje trajanja obremenitve, prav tako pa zahtevana stopnja operacijskih rezerv, ki sproži cenovno kapo. Profitna funkcija je pri VOLL vrednotenju dosti bolj strma kot pri OpRes vrednotenju.
27 INTERPRETACIJA PROFITNE FUNKCIJE Profitna funkcija se zniža in K naraste, eventualno preko meje maksimalnih fiksnih stroškov konične elektrarne (preko cenovne kape). Na levo, ker kratkoročni profit presega fiksne stroške, je ekonomski profit pozitiven in tukaj je spodbuda za investiranje. Na desno, profit ne pokriva fiksnih stroškov, zato se investicije ustavijo, medtem ko se nadaljuje rast bremena oz obremenitev. Kot rezultat je dolgoročno ravnotežje instaliranih kapacitet (K) določeno z križanjem profitne funkcije in nivojem fiksnih stroškov. Če je funkcija strma, potem povečanje bremena ali zadrževanje kapacitet (oba nakazujeta upad K), bo povzročilo velik porast profita. Prvi implicira, da so strme profitne funkcije tvegane, drugi pa, da povečujejo tržno moč.
28 Zahteve po instaliranih kapacitetah Pristop s kapaciteto je reguliran z dvema parametroma, prav tako pa pristop s koničnimi cenami. Oba lahko povečata katerokoli želeno raven zanesljivosti, medtem ko ohranjajo pravilno kombinacijo tehnologij, zato bi morala izbira med njima temeljiti na njihovih stranskih učinkih. PRISTOP ZAHTEVANIH KAPACITET Vsi subjekti, ki služijo za obremenitev, morajo imeti svoje ali vezane s pogodbo, določene nivoje kapacitet. Vsota teh na trgu (I CAP ) je okoli 18% več kot letno konično (maksimalno) breme. Subjekt, ki zagotavlja to energijo je kaznovan, če ne doseže svojih zahtev. KRATKOROČNI PROFIT Z ZAHTEVANIMI KAPACITETAMI Zahteve kapacitet enostavno zmanjšajo zadostno proizvodnjo z določanjem nivoja kaznovanja, ki je višji od stroškov novih kapacitet. Naključna nihanja I CAP kapacitet pomagajo določiti ravnotežno raven I CAP. KOMBINIRANJE ZAHTEV KAPACITET S KONIČNIMI CENAMI VOLL vrednotenje producira optimalno povprečno raven I CAP, zahteve kapacitet se lahko tudi tako oblikujejo. Če se upoštevata dve politiki, bo rezultirajoča raven I CAP previsoka, to se pa lahko popravi z prilagajanjem parametrov politike. PRIMERJAVA DVEH PRISTOPOV Konične cene so občutljive na nihanja bremen, metem ko kapacitete trga niso. Z odstranitvijo tega vira tveganja, kapacitetni pristop omogoča lažjo kontrolo zanesljivosti in zatira tržno moč na energetskem trgu. Sistemi s koničnimi cenami imajo prednost pošiljanja učinkovitih cenovnih signalov na stran povpraševanja trga in dragim obstoječim generatorjem oz proizvajalcem. Najboljši bi bil verjetno hibridni sistem.
29 Konkurenčnost notranjih sistemi za zanesljivost Trg z nizkimi cenovnimi kapami imajo malo zaščite pred konkurenčnimi trgi z visokimi cenovnimi kapami. V ključnih časih bo trg z visoko cenovno kapo odkupil rezerve trga z nizko cenovno kapo. To lahko povzroči skupino konkurenčnih trgov, da se razvije v smeri visoko cenovnega tveganega pristopa. Konkurenčnost med trgi z različnimi cenovnimi kapami bo bolje delovalo trgu z višjo cenovno kapo. Trg z nižjo cenovno kapo bo enako zapravil za zmanjšanje investicije, ampak bodo rezerve kupljene v ključnih časih s strani trga z visokimi cenami konic. Rezultat bo konkurenca med sistemskimi operaterji za višjo cenovno kapo, razen če regionalni regulator to prepreči. Trg z zahtevo kapacitet lahko reši podoben problem z pridobitvijo pravic za kapacitete, ki se bodo prodajale na letnih osnovah.
30 KONKURENCA CENOVNIH KAP VOLL trg in OpRes trg, identična, razen njihovih cenovnih politik, so modelirani tako, da so sposobni trgovati z energijo in operativnimi rezervami. Rezultat je takšen, da ko je pričakovana velika obremenitev, več generatorjev prodaja energijo in rezerve VOLL trgu. To izenači pričakovane kratkoročne profite na obeh trgih. Kot rezultat ima OpRes trg zmanjšano zanesljivost. To ga bo prisililo da prevzame višjo cenovno kapo, da bi se zaščitil pred notranjo konkurenčnostjo sistemov. Profitni funkciji VOLL in OpRes za pogoje visokih in nizkih bremen.
31 Konkurenčnost notranjih sistemi za zanesljivost KONKURENČNOST MED CENOVNIMI KONICAMI IN ZAHTEVAMI KAPACITET Trgi z čistimi zahtevami kapacitet bodo imeli enako usodo kot OpRes trgi, razen če letno zagotovijo svoje zahteve po kapacitetah. To jih bo zaščitilo tudi pred VOLL trgi.
32 Nerešeni problemi Nizke cene, tudi tiste, ki so samo 200% nad normalo, lahko zmanjšajo investicije, ampak ne morejo zmanjšati omejitev obremenitev visokih vrednosti. Problemi nizkih cenovnih kap nimajo nobene povezave z zadostnim oz ustreznim investiranjem v proizvodnjo kapacitet. Ukvarjajo se samo z kratkoročnimi odzivi obremenitev oz bremen z visoko vrednostjo in ponudbami z visokimi marginalnimi cenami. Ti problemi so majhni v primerjavi z problemom dolgoročne stabilnosti trga in proizvodne ustreznosti, ampak so vredni reševanja. Načeloma bi morala biti energija z visokimi marginalnimi stroški kupljena na trgu ločeno od navadnih ponudbenih trgov in ne z svojo visoko cenovno kapo. Relativno nizka cenovna kapa ponudbenega trga bi morala biti regionalno nastavljena in striktno prisiljena, da se preprečijo nakupi izven trga oz trgov.
33 VISOKI MARGINALNI STROŠKI IN NIZKE CENOVNE KAPE Več manjših virov energije z visokimi marginalnimi stroški naredijo vredne visoke cene. Da bi se izognili motečim stranskim učinkom bi morale biti omejene na zasilne energetske trge, ki strežejo oz zagotavljajo energijo samo virom z visokimi cenami oz stroški. Problem je izbrati te vire in omejiti tržno moč pod visoko cenovno kapo. LOČENO VREDNOTENJE POVPRAŠEVANJA IN PONUDBE Dovoljevanje cenam s strani povpraševanja, da narastejo nad»kapo«ponudbe uporablja obstoječo odzivnost na povpraševanje in stimulira razvoj večje elastičnosti. To zahteva metodo nastavljanja cene, ki je višja od katerekoli ponujene in povračilo dodatnega zbranega prihodka. ZAHTEVE PO ELASTIČNOSTI CENE POVPRAŠEVANJA ZA OPERACIJSKE REZERVE Dodaten MW operacijskih rezerv je vreden več, ko so rezerve blizu nule, kot takrat, ko so blizu zahtevanega nivoja. Zahteva po rezervi bi morala biti izražena z elastično funkcijo povpraševanja. PSIHOLOGIJA SISTEMSKEGA OPERATERJA Nekateri trdijo, da sistemski operaterji ne znajo ceniti cenovnih kap, še posebej nizkih, kadar so operacijske rezerve nizke. Če bi to bilo res, nizke cenovne kape bi bile vedno oslabljene z nakupi izven trga po cenah nad»kapo«. Ta problem je bolj političen kot je ekonomski ali psihološki.
34 HVALA ZA POZORNOST
Plan 2019 in ocena 2018
01 Povzetek poslovnega načrta družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2019 in ocena poslovanja za leto POVZETEK POSLOVNEGA A DRUŽBE, IN SKUPINE LUKA KOPER ZA LETO 2019 IN POSLOVANJA ZA
Trg proizvodnih dejavnikov
Trg proizvodnih dejavnikov Pregled predavanja Trg proizvodov KONKURENCA Popolna Nepopolna Trg proizvodnih dejavnikov Popolna Individualna k. Panožna k. Povpraševanja Individualna k. Panožna k. Povpraševanja
Predstavitev projekta
Delavnica Projekcije cen energije Primerjava mednarodnih projekcij cen energije mag. Andreja Urbančič, IJS Ljubljana, 21. 6. 2018 2 Cene na mednarodnih trgih svetovne cene nafte na mednarodnih trgih zemeljskega
Navodilo Struktura cene izdelka Št. dokumenta : Izdaja: 01 Datum spremembe: Stran: 1/5 NAVODILO STRUKTURA CENE IZDELKA 1. POVZETEK
Stran: 1/5 NAVODILO STRUKTURA CENE IZDELKA 1. POVZETEK Splošne informacije Naročnik E-mail Telefonska številka Datum Dobavitelj Dobaviteljeva št. Projekt Referenca Naziv Indeks Verzija Varianta Odgovorna
Člen 11(1): Frekvenčna območja Frekvenčna območja Časovna perioda obratovanja 47,0 Hz-47,5 Hz Najmanj 60 sekund 47,5 Hz-48,5 Hz Neomejeno 48,5 Hz-49,0
Člen 11(1): Frekvenčna območja Frekvenčna območja Časovna perioda obratovanja 47,0 Hz-47,5 Hz Najmanj 60 sekund 47,5 Hz-48,5 Hz Neomejeno 48,5 Hz-49,0 Hz Neomejeno 49,0 Hz-51,0 Hz Neomejeno 51,0 Hz-51,5
Mesečno POROČILO O OBRATOVANJU EES 1/5 1. februar februar II F E B R U A R I. ELEKTROENERGETSKA SITUACIJA ZA MESEC FEBRUAR 2009 Realizacija pora
15 1. februar - 28. februar F E B R U A R I. ELEKTROENERGETSKA SITUACIJA ZA MESEC FEBRUAR 2009 Realizacija porabe, proizvodnje in izmenjave električne energije v mesecu februarju 2009 je razvidna iz priložene
STAVKI _5_
5. Stavki (Teoremi) Vsebina: Stavek superpozicije, stavek Thévenina in Nortona, maksimalna moč na bremenu (drugič), stavek Tellegena. 1. Stavek superpozicije Ta stavek določa, da lahko poljubno vezje sestavljeno
PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2014 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod
PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 214 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih podatkovnih baz, med katerimi so najpomembnejše: Javna
Microsoft PowerPoint - cigre_c2_15.ppt [Compatibility Mode]
![Microsoft PowerPoint - cigre_c2_15.ppt [Compatibility Mode]](/thumbs/100/147325943.jpg "Microsoft PowerPoint - cigre_c2_15.ppt [Compatibility Mode]")
Univerza v Mariboru Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Boštjan Polajžer, Drago Dolinar, Jožef Ritonja (FERI) bostjan.polajzer@um.si Andrej Semprimožnik (ELES) KAZALNIKI KAKOVOSTI
Mesečno POROČILO O OBRATOVANJU EES 1/5 1. junij junij VI J U N I J I. ELEKTROENERGETSKA SITUACIJA ZA MESEC JUNIJ 2009 Realizacija porabe, proizv
1/5 1. junij - 30. junij J U N I J I. ELEKTROENERGETSKA SITUACIJA ZA MESEC JUNIJ 2009 Realizacija porabe, proizvodnje in izmenjave električne energije v mesecu juniju 2009 je razvidna iz priložene tabele
CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) = =
CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) =1.1+1.2+1.3+1.6 =1.4+1.5+1.6 1.1 TEMELJNI KAPITAL =1.1.1+ 1.1.2+1.1.4+1.1.5 Znesek
Zavezanec za davek: Davčna številka: PRILOGA 14a PODATKI O UČINKIH NA DAVČNO OSNOVO PRI ZAVEZANCU, KI PRENEHA Z OPRAVLJANJEM DEJAVNOSTI Izjava I Prene
Zavezanec za davek: številka: PRILOGA 14a PODATKI O UČINKIH NA DAVČNO OSNOVO PRI ZAVEZANCU, KI PRENEHA Z OPRAVLJANJEM DEJAVNOSTI Izjava I Prenehanje opravljanja dejavnosti: Prilogo predlagam ob prenehanju
Uredba o pravilih za pripravo napovedi položaja proizvodnih naprav na obnovljive vire energije in s soproizvodnjo toplote in električne energije z vis
Predlog za javno obravnavo 22.1.2019 PREDLOG (EVA 2014-2430-0044) Na podlagi šestnajstega odstavka 372. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) izdaja Vlada Republike Slovenije U
Anatomija hitrega trgovalnega modula Hitro trgovanje vam zagotavlja večji nadzor in preglednost nad načinom trgovanja z vašim naročilom. FOREX CFD-JI
Anatomija hitrega trgovalnega modula Hitro trgovanje vam zagotavlja večji nadzor in preglednost nad načinom trgovanja z vašim naročilom. FOREX CFD-JI FOREX Anatomija hitrega trgovalnega modula FX IKONA
Letnik XXIV, oktober 2018 EVROPSKA ANKETA EKONOMSKEGA OKOLJA ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA Podjetja v iskanju svežih moči Izvozna pričakovanja visoka
Letnik XXIV, oktober 2018 EVROPSKA ANKETA EKONOMSKEGA OKOLJA ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA Podjetja v iskanju svežih moči Izvozna pričakovanja visoka stran 2 Pričakovanja podjetij glede na velikost stran
PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2013 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod
PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 213 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih podatkovnih baz, med katerimi so najpomembnejše: Javna
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Katja Ciglar Analiza občutljivosti v Excel-u Seminarska naloga pri predmetu Optimizacija v fina
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Katja Ciglar Analiza občutljivosti v Excel-u Seminarska naloga pri predmetu Optimizacija v financah Ljubljana, 2010 1. Klasični pristop k analizi
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/ z dne 2. junija o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/ Evropskega parlamenta i
L 313/6 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/2021 z dne 2. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi
PowerPoint Presentation
Predstavitev učinkovitega upravljanja z energijo in primeri dobrih praks v javnih stavbah Nova Gorica, 23.1.2019 Projekt CitiEnGov Tomaž Lozej, GOLEA Nova Gorica Energetski manager Agencija GOLEA opravlja
EKS - Priloga 1
Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana T: 01 478 80 00 F: 01 478 81 39 E: gp.mzi@gov.si www.mzi.gov.si PROJEKCIJA DOLGOROČNE ENERGETSKE BILANCE Povzetek strokovnih podlag za projekcijo dolgoročnih energetskih
PRILOGA 2 Minimalni standardi kakovosti oskrbe za izbrane dimenzije kakovosti oskrbe in raven opazovanja posameznih parametrov kakovosti oskrbe 1. NEP
PRILOGA 2 Minimalni standardi kakovosti oskrbe za izbrane dimenzije kakovosti oskrbe in raven opazovanja posameznih parametrov kakovosti oskrbe 1. NEPREKINJENOST NAPAJANJA 1.1. Ciljna raven neprekinjenosti
Microsoft Word - PorociloENERGETIKA doc
2005 POROČ ILO P O R O Č I L O O STANJU NA PODROČJU ENERGETIKE V SLOVENIJI V LETU 2005 Svet Javne agencije Republike Slovenije za energijo je poročilo sprejel na izredni seji 21. julija 2006. Vlada Republike
PowerPointova predstavitev
SKLOP 1: EKONOMIKA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Upravljanje kmetijskih gospodarstev Tomaž Cör, KGZS Zavod KR Vsem značilnostim kmetijstva mora biti prilagojeno tudi upravljanje kmetij. Ker gre pri tem za gospodarsko
KAKO NA BORZI TRGOVATI ON-LINE? Maksimiziranje potencialnega dobička skozi vsak posel na borzi
Blokchain in kriptovalute: naložbena priložnost ali balon? Domen Granda, finančni analitik 1 Bitcoin v praksi Janez uporabi bitcoin za nakup kave v kavarni. Informacija o transakciji je prek omrežja poslana
2019 QA_Final SL
Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2019 Vprašanja in odgovori Splošne informacije o metodologiji izračuna 1. Zakaj se je metoda izračuna, ki je za mojo institucijo veljala v prispevnem
Microsoft Word - Avditorne.docx
1. Naloga Delovanje oscilatorja je odvisno od kapacitivnosti kondenzatorja C. Dopustno območje izhodnih frekvenc je podano z dopustnim območjem kapacitivnosti C od 1,35 do 1,61 nf. Uporabljen je kondenzator
ZAVAROVALNA HIŠA LUIČ D.O.O.
POVZETEK POROČILA ZA POSLOVNO LETO 2012 ČRNOMELJ 2012 KAZALO 1. OSEBNA IZKAZNICA ZAVAROVALNE HIŠE LUIČ D.O.O 2. PREDSTAVITEV DRUŽBE 3. ZAVAROVANJA 4. DEJAVNOSTI 5. POROČILO O POSLOVANJU ZA POSLOVNO LETO
Javno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij
Javno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij za pridobitev licence Pogosta vprašanja 1 Kaj je banka?
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2019) 4922 final Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) Stegne Ljublj
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 25.6.2019 C(2019) 4922 final Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) Stegne 7 1000 Ljubljana Slovenija Naslovnica: Tanja Muha direktorica Telefaks:
COM(2008)192/F1 - SL
SL SL SL KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI Bruselj, 15.4.2008 COM(2008) 192 konč. POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU Napredek pri oblikovanju notranjega trga plina in električne energije [SEC(2008)
PowerPointova predstavitev
Distribucijsko omrežje - hrbtenica energetske tranzicije mag. Boris Sovič Predsednik skupščine GIZ distribucije in predsednik uprave Elektro Maribor d.d. Pomembne teme Slovenija je pred pomembnimi izzivi
Program dela NO za leto 2009
Na podlagi 41. člena statuta občine Mirna Peč ter 12. in 13. člena Poslovnika nadzornega odbora občine Mirna Peč, je Nadzorni odbor občine Mirna Peč na svoji 9. seji, dne 15.12.2008 in 3. korespondenčni
Microsoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx
IZHODIŠČA UREJANJA LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA IN VPADNIH AVTOCEST Predstavitev pobude za državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest ter predloga
21. DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ ZNANJA RAČUNOVODSTVA 9. april 2019 (osnovni nivo) Čas reševanja: 60 minut Šifra dijaka: REŠITEV Odstotek: Točke / Sklop 1. 2
1. DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ ZNANJA RAČUNOVODSTVA 9. april 019 (osnovni nivo) Čas reševanja: 60 minut Šifra dijaka: REŠITEV Odstotek: Točke / Sklop 1.. SKUPAJ Možne točke: 55 36 91 Dosežene točke: Pišite s
11. Navadne diferencialne enačbe Začetni problem prvega reda Iščemo funkcijo y(x), ki zadošča diferencialni enačbi y = f(x, y) in začetnemu pogo
11. Navadne diferencialne enačbe 11.1. Začetni problem prvega reda Iščemo funkcijo y(x), ki zadošča diferencialni enačbi y = f(x, y) in začetnemu pogoju y(x 0 ) = y 0, kjer je f dana dovolj gladka funkcija
PowerPointova predstavitev
»ŠTUDIJA O IZVEDLJIVOSTI PROJEKTA PRIDELAVE IN PREDELAVE SLADKORNE PESE«Državni svet. 14.11. 2013 Prof. dr. Črtomir Rozman Svetovna proizvodnja sladkorja 123 držav: 80% sladk. Trs, 20 % sladk. Pesa 43
ELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je "
ELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je "električno" nihalo, sestavljeno iz vzporedne vezave
(Microsoft Word - Dodatek \232t. 1 k DIIP - Oskrba s pitno vodo Obale in Krasa s sklepom)
DODATEK ŠT. 1 K DOKUMENTU IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA (DIIP) za projekt OSKRBA S PITNO VODO OBALE IN KRASA ZA DINAMIKO VLAGANJ IN FINANCIRANJA ZA OBČINO MIREN- KOSTANEJVICA 1 Občinski svet
IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE DATALAB D.D. OB KONCU OBDOBJA NA DAN Postavka AOP INDEKS 2013/2012 SREDSTVA (
IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE DATALAB D.D. OB KONCU OBDOBJA NA DAN 30.09.2013 Postavka AOP 30.9.2013 30.9.2012 INDEKS 2013/2012 SREDSTVA (002+032+053) 001 7.565.152 6.566.959 115,20 A. DOLGOROČNA SREDSTVA
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE Smernice k Direktivi 2012/27/EU o energetski učinkovitosti, spremem
 XXX draft DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE Smernice k Direktivi 2012/27/EU o energetski učinkovitosti, spremem](/thumbs/101/152246811.jpg "EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE Smernice k Direktivi 2012/27/EU o energetski učinkovitosti, spremem")
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE Smernice k Direktivi 2012/27/EU o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/ES ter razveljavitvi
Microsoft PowerPoint - p_TK_inzeniring_1_dan_v5_shortTS.ppt [Compatibility Mode]
![Microsoft PowerPoint - p_TK_inzeniring_1_dan_v5_shortTS.ppt [Compatibility Mode]](/thumbs/101/150056377.jpg "Microsoft PowerPoint - p_TK_inzeniring_1_dan_v5_shortTS.ppt [Compatibility Mode]")
Telekomunikacijski inženiring dr. Iztok Humar Vsebina Značilnosti TK prometa, preprosti modeli, uporaba Uvod Značilnosti telekomunikacijskega prometa Modeliranje vodovno komutiranih zvez Erlang B Erlang
1
1 KAZALO Kazalo 2 Ogled Toplarne Moste 3 Zgodovina 3 Splošno 4 O tovarni 5 Okolje 6 2 Ogled Toplarne Moste V ponedeljek ob 9.20 uri smo se dijaki in profesorji zbrali pred šolo ter se nato odpeljali do
PowerPoint Presentation
Tehnološki izzivi proizvodnja biometana in njegovo injiciranje v plinovodno omrežje prof. dr. Iztok Golobič Predstojnik Katedre za toplotno in procesno tehniko Vodja Laboratorija za toplotno tehniko Fakulteta
SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin
SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščina 3. ID za DDV/Davčna številka SI68911564 4. Datum
SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin
SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščina 3. ID za DDV/Davčna številka SI68911564 4. Datum
Na podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarova
Na podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarovalni nadzor izdaja SKLEP o omejitvah glede sredstev
Untitled Document
BONITETNO POROČILO Izdano za: Mateja Roglič Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska www.bisnode.si, tel: +386 ()8 39 3, fax: +386 ()1 62 2 78 Bonitetno poročilo PROFIL PODJETJA Poglavje
31
Hram Holding, finančna družba, d.d. Vilharjeva 29, Ljubljana, skladno z Zakonom o trgu finančnih instrumentov ter Sklepom o izvajanju obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij, objavlja podatke iz
Diapozitiv 1
VRANSKO URE IN OVE Franc Sušnik Piran, oktober 2012 Lokacija Občina Vransko Prebivalcev 2.614 Površina 53,3 km 2 Zelo aktivni pri osveščanju varovanja okolja, Osnovna šola Vransko vključena v sistem Eko
KRMILNA OMARICA KO-0
KOTLOVSKA REGULACIJA Z ENIM OGREVALNIM KROGOM Siop Elektronika d.o.o., Dobro Polje 11b, 4243 Brezje, tel.: +386 4 53 09 150, fax: +386 4 53 09 151, gsm:+386 41 630 089 e-mail: info@siopelektronika.si,
Priloga_AJPES.xls
1. IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV - DOLOČENIH UPORABNIKOV PODSKUPIN KONTOV NAZIV PODSKUPINE KONTOV Plan Ocena realizacije Plan 2014 2014 2015 Plan 2015 / Plan 2014 Plan 2015 / Ocena realizacije 2014 Razlika
Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Sve
Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Svetovna trgovinska organizacija (STO) - Uredba (ES) št.
10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, k
10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, ki ga sprejme antena in dodatni šum T S radijskega sprejemnika.
RAZLIKE MED MSRP 16 IN MRS 17 Izobraževalna hiša Cilj
15. 10. 2018 RAZLIKE MED MSRP 16 IN MRS 17 Izobraževalna hiša Cilj MSRP 16 MRS 17 OPREDELITEV POJMA 'NAJEM' V skladu z MSRP 16 je najem pogodba ali del pogodbe, ki prenaša pravico do uporabe identificiranega
Regionalni razvoj: včeraj danes jutri dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana
Regionalni razvoj: včeraj danes jutri dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana Ali je zemlja ploščata? Vir: http://www.publishwall.si/stoychi./post/149158/planet-zemlja-ni-to-kar-so-nas-ucili-v-soli.
PowerPoint Presentation
SUBHEADER HERE IF YOU WOULD LIKE TO INCLUDE ONE VSEBINA 1 Brezplačna registracija 2 Izbor platforme za trgovanje 3 S čim želimo trgovati? 4 Trgovanje 5 Določanje zaslužka in preprečevanje izgube Brezplačna
Zlato, Vaša zaščita pred inflacijo! Pred inflacijo ni varna nobena valuta! Z inflacijo se srečujemo na vsakem koraku: pri peku, v trgovini ali na kino
Zlato, Vaša zaščita pred inflacijo! Pred inflacijo ni varna nobena valuta! Z inflacijo se srečujemo na vsakem koraku: pri peku, v trgovini ali na kino blagajni. Cene blaga in storitev se stalno višajo.
Microsoft PowerPoint - GenEnergija
GEN energija Oktober, 2009 Jedrska Elektrarna Krško 2 priložnost za Slovenijo Predstavitev projekta Mnenje javnosti in legitimnost jedrske energije v Sloveniji, Prednosti projekta Krško2, Predlog najpomembnejših
18.SMK Tomaž Berločnik - za objavo
18. Slovenska marketinška konferenca Energija za prihodnost PETROL Mag. Tomaž Berločnik Portorož, 21.5.2013 1. POSLOVANJE SKUPINE PETROL Predstavitev skupine Petrol Vodilna slovenska energetska družba
Makroekonomske projekcije strokovnjakov ECB za euroobmočje, marec 2013
Okvir MAKROEKONOMSKE PROJEKCIJE STROKOVNJAKOV ZA EUROOBMOČJE Strokovnjaki so na podlagi podatkov, ki so bili na voljo do 22. februarja 2013, pripravili projekcije makroekonomskih gibanj v euroobmočju.
Training
Svetovalna pisarna Drago Dretnik 2016 Namen Svetovalne pisarne je nuditi strokovno pomoč planinskim društvom na naslednjih področjih: sistemi za ravnanje z odpadno vodo vodooskrbni sistemi energetski sistemi
AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠ
AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠKI REGIJI V LETU 2010 Postojna, maj 2011 KAZALO I.
2
LETNO POROČILO O KAKOVOSTI ZA RAZISKOVANJE ČETRTLETNO STATISTIČNO RAZISKOVANJE O ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJSKIH STORITVAH (KO-TEL/ČL) IN LETNO STATISTIČNO RAZISKOVANJE O ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJSKIH STORITVAH
EKONOMIJA: FINANČNA USPEŠNOST POSLOVANJA TRAJNOSTNO POSLOVANJE Tabela 13: Ključni kazalniki poslovanja KAZALNIKI Enota mere L
EKONOMIJA: FINANČNA USPEŠNOST POSLOVANJA TRAJNOSTNO POSLOVANJE Tabela 13: Ključni kazalniki poslovanja KAZALNIKI Enota mere LN LN 2018 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA Poslovni prihodki mio EUR 138,9 140,9 152,7
Splošni pogoji poslovanja 1. Uvodna določba 1) Splošni pogoji poslovanja so pravni dogovor med končnim uporabnikom (fizična ali pravna oseba, v nadalj
Splošni pogoji poslovanja 1. Uvodna določba 1) Splošni pogoji poslovanja so pravni dogovor med končnim uporabnikom (fizična ali pravna oseba, v nadaljevanju»naročnik«) in družbo VI NOVA d.o.o. (v nadaljevanje»ponudnik«).
2017 Seven CORPORATE_IZVOZNI FOCUS_slo
Izvozni focus 2017 Seven Refractories je podjetje, ki proizvaja materijale za ognjeodporno keramiko. Ustanovljeno je bilo maja 31.maja 2010. Izgraditev hale in postavitev dveh proizvodnih linij smo zaključili
Letno poročilo Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav, d.d., 2016 Finančni rezultat Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav Poslovno poročilo Uprav
Kazalo > 8 Finančni rezultat Skupine Triglav in Skupina Triglav je ustvarila 82,3 milijona evrov čistega dobička in dosegla 11,4-odstotno dobičkonosnost kapitala. Čisti poslovni izid je za 29 odstotkov
IND/L Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/1995 in št. 9/2001) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 97/2013) Spor
IND/L Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/1995 in št. 9/2001) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 97/2013) Sporočanje podatkov je obvezno. Vprašalnik za statistično
Folie 1
S&TLabs Innovations mag. Damjan Kosec, S&T Slovenija d.d. marec 2013 S&TLabs Laboratorij za inovacije in razvoj spletnih in mobilnih informacijskih rešitev Kako boste spremenili svoj poslovni model na
BONITETNO POROČILO ECUM RRF d.o.o. Izdano dne Izdano za: Darja Erhatič Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska BONITETNO POR
BONITETNO POROČILO Izdano za: Darja Erhatič Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska www.bisnode.si, tel: +386 (0)1 620 2 866, fax: +386 (0)1 620 2 708 Bonitetno poročilo PROFIL PODJETJA
Bilanca stanja
Krka, d. d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto, skladno s Pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana in Zakonom o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1, Ur. l. RS št. 56/99) objavlja REVIDIRANE
FOTOVOLTAIKA
PRIMERJALNA ANALIZA TEHNOLOGIJ KONČNO POROČILO 1 Vsebina 1. Uvod... 3 1.1. Prva leta fotovoltaike v Italiji, Evropi in svetu... 4 1.1.1. Italija... 4 1.1.2. Svet... 8 1.1.3. Evropa... 10 2 1. Uvod Fotovoltaična
INDUSTRIJA 4.0: PRILOŽNOSTI DIGITALNE PREOBRAZBE PROCESA RAZVOJA BARV IN PREMAZOV TOMAŽ KERN, BENJAMIN URH, MARJAN SENEGAČNIK, EVA KRHAČ
INDUSTRIJA 4.0: PRILOŽNOSTI DIGITALNE PREOBRAZBE PROCESA RAZVOJA BARV IN PREMAZOV TOMAŽ KERN, BENJAMIN URH, MARJAN SENEGAČNIK, EVA KRHAČ AGENDA IZZIV OZADJE RAZISKAVE POSNETEK STANJA ANALIZA STANJA in
Male vetrne elektrarne
Možnosti izgradnje malih vetrnih elektrarn ENERGO MAKS, energija d.o.o. dr. Ksenija Golob Predstavitev Ksenija Golob Naziv, ime in priimek: dr. Ksenija Golob, univ. dipl. gosp. inž. Delovna področja: 1.
Microsoft PowerPoint - CIGER - SK 3-15 Izkusnje nadzora distribucijskih transformatorjev s pomo... [Read-Only]
![Microsoft PowerPoint - CIGER - SK 3-15 Izkusnje nadzora distribucijskih transformatorjev s pomo... [Read-Only]](/thumbs/99/139392392.jpg "Microsoft PowerPoint - CIGER - SK 3-15 Izkusnje nadzora distribucijskih transformatorjev s pomo... [Read-Only]")
CIRED ŠK 3-15 IZKUŠNJE NADZORA DISTRIBUCIJSKIH TRANSFORMATORJEV S POMOČJO ŠTEVCEV ELEKTRIČNE ENERGIJE ŽIGA HRIBAR 1, BOŠTJAN FABJAN 2, TIM GRADNIK 3, BOŠTJAN PODHRAŠKI 4 1 Elektro novi sistemi. d.o.o.,
Microsoft Word - Posebni pogoji za uporabo storitev Google _DONE_.doc
Posebni pogoji za uporabo Google storitev Družba SI.MOBIL telekomunikacijske storitve, d.d., Šmartinska cesta 134B, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: Si.mobil), je gospodarska družba, ki v okviru svojih
DELOVNI LIST 2 – TRG
3. ŢT GOSPODARSKO POSLOVANJE DELOVNI LIST 2 TRG 1. Na spletni strani http://www.sc-s.si/projekti/vodopivc.html si oglej E-gradivo z naslovom Cena. Nato reši naslednja vprašanja. 2. CENA 2.1 Kaj se pojavi
PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki
PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki o prosilcu 1.1 Identifikacijska številka v registru
Diapozitiv 1
Trajnostni razvoj družbe BTC Tomaž Damjan Ljubljana, 23.10.2013 BTC v številkah Družba BTC je uspešno izvedla premik na trajnostno in zeleno področje z željo ustvariti boljšo prihodnost za obiskovalce,
19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ES
19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ESRB/2012/2 1 Smernice organa EBA o usklajenih opredelitvah
Informatika v službi učinkovite rabe energije DSI; ; Portorož mag. Tatjana M. Zupan mag. Bogomil Kandus
Informatika v službi učinkovite rabe energije DSI; 14. 16.04.2010; Portorož mag. Tatjana M. Zupan mag. Bogomil Kandus Slovenija + Informatika + Energetika za 3. tisočletje Sinergija3 partnerja konzorcija
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/ z dne 13. julija o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/ Evropskega parlamenta in S
5.11.2018 L 274/11 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1639 z dne 13. julija 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki podrobneje
TOPLARNA ŽELEZNIKI d.o.o. Češnjica ŽELEZNIKI POROČILO KONCESIONARJA o opravljanju izbirne lokalne gospodarske javne službe distribucije toplot
TOPLARNA ŽELEZNIKI d.o.o. Češnjica 54 4228 ŽELEZNIKI POROČILO KONCESIONARJA o opravljanju izbirne lokalne gospodarske javne službe distribucije toplote na območju občine Železniki za leto 2017 Poročilo
PKP projekt SMART WaterNet_Opis
PKP projekt SMART WaterNet Po kreativni poti do znanja (PKP) opis programa Program Po kreativni poti do znanja omogoča povezovanje visokošolskih zavodov s trgom dela in tako daje možnost študentom za pridobitev
IND-L Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in št. 9/01) Letni program statističnih raziskovanj za leto 2011 (Uradni list RS, št. 92/1
IND-L Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in št. 9/0) Letni program statističnih raziskovanj za leto 0 (Uradni list RS, št. 9/) Sporočanje podatkov je obvezno. Vprašalnik za statistično
PowerPointova predstavitev
Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse INTEGRACIJA SPREJEMNIKOV SONČNE ENERGIJE V SISTEM DOLB VRANSKO Marko Krajnc Energetika Vransko d.o.o. Vransko, 12.4.2012 Projekt»Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse«izvaja
Vsebina in pogoji za sodelovanje v akciji»toplotne črpalke 2013«1. UVODNA DOLOČILA Vsebina in pogoji za sodelovanje v akciji»toplotne črpalke 2013«(v
Vsebina in pogoji za sodelovanje v akciji»toplotne črpalke 2013«1. UVODNA DOLOČILA Vsebina in pogoji za sodelovanje v akciji»toplotne črpalke 2013«(v nadaljevanju: Vsebina in pogoji za sodelovanje v akciji)
C(2015)383/F1 - SL
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 30.1.2015 C(2015) 383 final DELEGIRANA DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne 30.1.2015 o spremembi Priloge III k Direktivi 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede izjem pri
Macoma katalog copy
POSLOVNE APLIKACIJE PO ŽELJAH NAROČNIKA Poročilni sistem Finance in kontroling Poprodaja Podatkovna skladišča Prodaja Proizvodnja Obstoječi ERP Partnerji Implementacija rešitev prilagojena po željah naročnika
Microsoft Word - avd_vaje_ars1_1.doc
ARS I Avditorne vaje Pri nekem programu je potrebno izvršiti N=1620 ukazov. Pogostost in trajanje posameznih vrst ukazov računalnika sta naslednja: Vrsta ukaza Štev. urinih period Pogostost Prenosi podatkov
101353_-an-01-sl-_vbodni_termometer
SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : 101353 www.conrad.si TFA LT-102 VBODNI TERMOMETER Št. izdelka: 101353 1 KAZALO 1 LASTNOSTI...3 2 LCD ZASLON...3 3 ZAČETEK OBRATOVANJA...3 4 UPRAVLJANJE...4
JAVNI RAZPIS ZA DOODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota oddaja stanovanja v najem na podlagi Jav
JAVNI RAZPIS ZA DOODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota oddaja stanovanja v najem na podlagi Javnega razpisa. Razpis je javnega značaja in je objavljen
SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/ Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz čle
SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/17 08.12.2015 Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz člena 23 Direktive 2014/59/EU Smernice organa EBA o določitvi
PowerPoint Template
IV. Strateško planiranje v splošnem Strateško planiranje ni izolirano področje od managementa Dve vrsti managementa: Strateški management Operativni management Strateški managemenet šele v zadnjem obdobju
BONITETNO POROCILO Izdano dne Izdano za: Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska BONITETNO POROČILO, vse pravice pridržane
BONITETNO POROCILO Izdano za: Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska Bonitetno poročilo PROFIL PODJETJA Poglavje 1 Podjetje: Naslov: Dejavnost: J 58.190 DRUGO ZALOŽNIŠTVO Matična številka:
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE - z dne marca o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in
17.5.2014 L 147/79 IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 10. marca 2014 o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in njihovih članov ter za lažjo izmenjavo informacij in strokovnega
Koristne informacije o podjetju Elektro Gorenjska, d. d.
Koristne informacije o podjetju Elektro Gorenjska, d. d. Predstavitev podjetja Elektro Gorenjska, d. d., je podjetje za distribucijo električne energije, ki uporabnikom distribucijskega omrežja dnevno
Spletno raziskovanje
SPLETNO RAZISKOVANJE RM 2013/14 VRSTE SPLETNEGA RAZISKOVANJA RENKO, 2005 Spletne fokusne skupine Spletni eksperiment Spletno opazovanje Spletni poglobljeni intervjuji Spletna anketa 2 PREDNOSTI SPLETNIH