untitled
|
|
- Mark Bregar
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 VREDNOTENJE SISTEMOV, DOSTOPNIH PREK SPLETA: primer vrednotenja storitve Hitri naslovi sistema GeaBios Aleš Klemen Alenka Šauperl Maja Žumer Oddano: Sprejeto: Izvleček Izvirni znanstveni članek UDK 004.5: Učinkovit uporabniški vmesnik spletnega informacijskega servisa omogoča uporabnikom samostojno delo v računalniško dostopnih sistemih. Oblikovalci spletnega informacijskega sistema GeaBios so želeli ovrednotiti uporabniško prijaznost svoje javne spletne storitve»hitri naslovi«. Vrednotenje smo izvedli z ekspertno študijo ter opazovanjem in anketiranjem uporabnikov s skupino 10 uporabnikov novembra leta 2003 v okviru diplomske raziskave. Ekspertna študija je služila za oblikovanje raziskovalnih vprašanj in nalog, ki so jih opazovanci reševali med opazovanjem. Opazovanje je bilo opravljeno v kvalitativni raziskovalni paradigmi. Anketni vprašalnik je bil oblikovan po vzorcu Bena Shneidermana (1998). Ugotovljene težave uporabnikov sodijo v naslednje skupine: formuliranje poizvedb, prikaz rezultatov na zaslonu, vpliv operacijskega sistema Windows ter oblika in barva ozadja ter elementov spletne strani. Rezultati so pokazali, da so imeli uporabniki težave pri delu s sistemom tako zaradi svoje nepazljivosti kot tudi zaradi neprimernega uporabniškega vmesnika. Ključne besede: uporabniški vmesniki, spletni informacijski servisi, geografski informacijski sistemi, GeaBios, Hitri naslovi, testiranje uporabnosti, ekspertne študije, opazovanje, anketiranje, vrednotenje KLEMEN, Aleš; Alenka ŠAUPERL; Maja ŽUMER. Evaluation of online accessed systems: example of qualitative research of Fast Addresses of GeaBios System. Knjižnica, Ljubljana, 50(2006)3, p
2 Knjižnica 50(2006)3, Abstract Original scientific article UDC 004.5: An efficient online information service user interface enables independent use of these online. Designers of the GeaBios Internet information system intended to evaluate the user-friendliness of their service»fast adresses«(»hitri naslovi«). In December 2003, as a research project for a graduation thesis, an evaluation of»fast adresses«was conducted. The study consisted of 10 study participants performing assigned tasks and a survey of the same individuals. During the study research questions were developed as well as list of tasks to be assigned to the participants for the observations. Each observation was performed using a qualitative research paradigm. This paradigm was enhanced with an adaptation of Shneiderman s (1998) questionnaire. Identified difficulties participants had in using»fast adresses«fell into four types: (1) formulation of queries, (2) display of results, (3) the influence of the operating system, Windows, and, (4) the color and design of the display background and elements of the Web page. Results indicate that the difficulties encountered were not limited to the inappropriate design of the user interface, but also are attributable to user error. Key words: user interface, Internet information services, Geographic Information Systems, GeaBios, Fast adresses, usability testing, expert study, observation, survey, evaluation 1 Uvod Delo s podatki, dokumenti in informacijskimi sistemi na svetovnem spletu prevzema v sodobni informacijski družbi vedno večjo vlogo. Prav zaradi tega je potrebno uporabnikom teh virov omogočiti uspešno in udobno delo z njimi. Snovalci informacijskih sistemov si vedno prizadevajo oblikovati prijazne in uporabne sisteme. Ker pa se njihovi mentalni modeli razlikujejo od uporabniških mentalnih modelov za iste sisteme, se lahko zgodi, da nek sistem ni tako uporaben, kot snovalci pričakujejo. Za ilustracijo tega neskladja in njegove premostitve želimo prikazati primer raziskave o uporabnosti storitve Hitri naslovi«sistema GeaBios. Storitev je razvilo zasebno podjetje in namenilo za brezplačno javno uporabo. Raziskava (Klemen, 2004) je bila zasnovana kot študija primera. Za metodo dela je bila najprej uporabljena ekspertna študija oz. pregled izbrane internetne strani sistema, nato pa opazovanje uporabe sistema. Ugotovitve smo dodatno preverili z anketo. 2 Vrednotenje uporabniških vmesnikov Vrednotenje uporabniških vmesnikov je ugotavljanje uspešnosti izdelave in upoštevanje vseh dejavnikov, ki vplivajo na uspešno medsebojno vplivanje med 70
3 Klemen, A.; Šauperl, A.; Žumer, M. Vrednotenje sistemov, dostopnih prek spleta: primer vrednotenja storitve Hitri naslovi sistema GeaBios računalnikom in človekom kot končnim uporabnikom. Rossi in Freeman (1993, str. 5) menita, da je vrednotenje tudi sistematična uporaba postopkov, metodologij in pristopov družboslovnega raziskovanja, z namenom ocenjevanja ideje, načrta, izvedbe, rezultatov in učinkov javnih družbenih programov. Po mnenju mnogih strokovnjakov (Preece, 1994; Galitz, 1996; Weinschenk, 1997; Mandel, 1997; Shneiderman, 1998) se še vedno daje premalo poudarka pomenu uporabniških vmesnikov računalniških sistemov, čeprav je ravno vmesnik mnogokrat tisti odločilni člen, ki uporabnika pritegne k uporabi sistema. Načrtovalci sistemov danes že v osnovi načrtujejo nove aplikacije z močnim poudarkom na končnem uporabniku, ta poudarek pa se med nadaljnjim razvojem aplikacij mnogokrat izgubi. Lahko bi rekli, da je problem v nerazumevanju, kaj uporabniki od aplikacije sploh pričakujejo, ter kakšna je komunikacija med računalnikom in uporabnikom. Ponavadi pretirano poudarjajo pomen učinkovitosti programske opreme na račun uporabnosti uporabniškega vmesnika. Tako ugotavljajo, da sta v bistvu za dober sistem potrebna oba. Tako nam učinkovit sistem lahko zagotovi mnogo (predvsem relevantnih) informacij, a z neupoštevanjem uporabnosti vmesnika te pridobljene informacije nimajo nobene vrednosti, saj uporabniki ne vedo, kakšne informacije so dobili, na kakšen način (za morebitno ponovljeno poizvedovanje) in kaj sploh lahko z dobljenimi rezultati storijo. Uporabniki to občutijo kot frustracijo ter menijo, da takšni sistemi ne tolerirajo njihovih nepomembnih napak, jih s svojimi odzivi zmedejo, zahtevajo pomnjenje prevelikega števila ukazov in navodil. Sistemi uporabljajo neprimerne načine komuniciranja in s tem uporabnika prisilijo, da dela na zanj neugoden način. Vendar je problem tudi pri uporabnikih. Le-ti pogosto ne znajo formulirati svojih zahtev in tudi ob razvoju sistema ne zmorejo konstruktivne kritike. Tu se kaže pomen informacijskih strokovnjakov, ki bi lahko prevzeli nalogo posrednika med končnimi uporabniki in načrtovalci sistemov (Žumer, 1993). Potrebno je tudi dodati, da se izkušeni oblikovalci zavedajo pomena širše zastavljenega testiranja. Izogibajo se prehitremu zadovoljstvu s svojimi izdelki in se zavedajo, da sami ne morejo primerno vrednotiti svojih izdelkov. Vrednotenje internetnih strani se je pojavilo ob širšem razmahu svetovnega spleta v devetdesetih letih dvajsetega stoletja in sledi smernicam, ki so se uveljavile pri vrednotenju podatkovnih zbirk, dostopnih preko raznih, večinoma akademskih in raziskovalnih mrež ali zbirk na CD-ROM nosilcih. Tako so se izoblikovali teoretični pristopi, ki proučujejo vrednotenje internetnih strani, posledično pa tudi njihovih sestavnih delov, kot so tudi uporabniški vmesniki in online dostopni informacijski sistemi. V strokovnih prispevkih avtorji pri obravnavanju uporabnosti velik poudarek namenjajo tako vsebini kot grafičnim elementom, ki olajšajo delo (npr. ikone), 71
4 Knjižnica 50(2006)3, strukturiranosti grafičnega vmesnika ter raznim sporočilom sistema, ki imajo pogosto vlogo pomoči in tako uporabnika usmerjajo k pravim rešitvam ali mu podajajo trenutno stanje sistema. Izmed strokovnih prispevkov s tega področja je potrebno izpostaviti Shneidermana (1998), kot enega izmed vodilnih strokovnjakov in teoretikov s področja analize vsebine in oblike uporabniških vmesnikov. V svojih strokovnih prispevkih poudarja pomen pazljive izbire točk, na katere moramo biti pozorni pri vrednotenju. Tako naj bi načrt vrednotenja vseboval naslednje dejavnike: - stopnjo oblikovanja uporabniškega vmesnika (zgodnja, srednja, poznejša); - stopnjo inovativnosti projekta (dobro definiran ali je še v fazi raziskovanja možnosti); - število in vrsto predvidenih uporabnikov; - določitev segmentov uporabniškega vmesnika, vključenih v vrednotenje; - stroške proizvoda in stroške za testiranje; - časovno razpoložljivost in - izkušenost oblikovalske skupine in skupine za vrednotenje. Samo vrednotenje lahko poteka od dveh let (npr. sistema za kontrolo zračnega prometa) do tridnevnega vrednotenja majhnega internega sistema s šestimi uporabniki. Stroški vrednotenja se tako gibljejo med 1 in 10% vrednosti projekta. Shneiderman (1998) tako navaja šest načinov vrednotenja sistemov, in sicer: - ekspertno študijo (angl. expert review), - preizkušanje uporabnosti (angl. usability testing), - anketno raziskovanje (angl. survey), - ugotavljanje sprejemljivosti (angl. acceptance test), - vrednotenje med aktivno uporabo sistema (angl. evaluating during active use) in - kontrolirani psihološko orientirani preizkus (angl. controlled psychologicallyoriented experiment). Pri oblikovanju uporabniških vmesnikov je najpomembnejši element prav ciljni uporabnik sistema, kateremu mora sistem zagotoviti vse razpoložljive informacije o svojem delovanju. Razjasniti je potrebno vsako nejasnost, ki bi se morda lahko pojavila, ter s tem preprečiti kakršno koli frustracijo, ki bi se lahko pojavila ob neprimerni predstavitvi ali zasnovi informacijskega sistema. To je potrebno doseči z vključitvijo uporabniku prijaznih elementov v sistem, kar pomeni kombinacije različnih tipov pomoči pri uporabi sistema 1 in ustrezen prikaz re- 1 Še posebno je tu pomembna dobro zasnovana zaslonska pomoč, ki naj bo jedrnata, specifična in na voljo vsakič, ko se pojavi težava pri poizvedovanju. 72
5 Klemen, A.; Šauperl, A.; Žumer, M. Vrednotenje sistemov, dostopnih prek spleta: primer vrednotenja storitve Hitri naslovi sistema GeaBios zultatov poizvedb. Pomembno je tudi vrednotenje uspešnosti vključevanja teh elementov, kjer je potrebno upoštevati na eni strani namembnost sistema ter na drugi specifičnost uporabnikov, ki jim je sistem namenjen. Shneiderman (1998) ugotavlja, da je za raziskave najboljši način vrednotenja z uporabo ankete. Zanj je značilno, da mora biti vprašalnik pripravljen premišljeno. Najbolje je, da prosimo za pregled kolege in ga preizkusimo na manjšem številu uporabnikov (pilotna študija). Prvi preizkus vprašalnika lahko naredimo tudi na posameznem segmentu vmesnika. Cilji celotne raziskave pa so lahko vezani na celoto ali na samo en segment vmesnika. V vprašalniku uporabnike sprašujemo po njihovi subjektivni oceni informacijskega sistema in/ali uporabniškega vmesnika tega sistema. Kot dodatno možnost Shneiderman predstavlja vprašalnik za zadovoljivo uporabniško interakcijo (angl. questionnaire for user interaction satisfaction QUIS), ki ga je sam razvil, nato pa dopolnjeval na podlagi pripomb in izkušenj. Uporabljen je bil že v večih projektih, tudi z več tisoč uporabniki, ter se izkazal kot zelo učinkovit. Uporabnost tega vprašalnika se kaže tudi v tem, da se lahko uporabi za celoto ali za testiranje posameznega segmenta sistema, ki ga želimo posebej vrednotiti. 2.1 Storitev»Hitri naslovi«uporabnost brezplačno dostopne storitve»hitri naslovi«smo testirali na pobudo ljubljanskega podjetja Academa d.o.o., ki jo ponuja v okviru sistema GeaBios. Namen podjetja je bilo ugotoviti uporabniško ustreznost storitve, ki jo nudijo. Storitev»Hitri naslovi«je geografski informacijski sistem, ki uporabnikom omogoča iskanje poštnih naslovov v Sloveniji. Iskani naslov se uporabniku prikaže na zemljevidu, uporabnik pa si lahko zemljevid ogleda v različnih merilih. Sistem je namenjen vsem, ki iščejo pot do izbranega naslova, npr. študentom pri iskanju stanovanja prek oglasov, materam, ki za svoje malčke potrebujejo lokacijo najbližje ali dežurne lekarne itd. 3 Raziskovalna metoda Vrednotenje storitve Hitri naslovi sistema GeaBios je potekalo v štirih stopnjah. Najprej je bila opravljena ekspertna študija sistema. Tu smo se s sistemom seznanili, da bi lahko ugotovili, na katere dele sistema moramo biti pozorni ob načrtovanju vrednotenja ter da bi lahko predvideli možne težave, na katere bi lahko naleteli uporabniki sistema. Na podlagi pregledanih raziskav smo se odloči- 73
6 Knjižnica 50(2006)3, li, da bomo za ugotovitev primernosti storitve Hitri naslovi uporabili metodo opazovanja uporabe sistema na majhnem vzorcu uporabnikov. Uporabnikom so bile zastavljene naloge, skozi katere so spoznali raziskovano storitev. Nato je bila izvedena pilotna študija, s katero smo želeli praktično preizkusiti izbrane metode vrednotenja, ter tako izboljšati tehniko vrednotenja ter opazovanja poizvedovanja in jo prilagoditi potrebam naše raziskave. 3.1 Ekspertna študija Pred začetkom raziskave smo opravili ekspertno študijo sistema, da bi lahko predvideli možne probleme, na katere lahko naletijo uporabniki sistema. Ekspertna študija je teoretični strokovni pregled oz. vrednotenja strokovnjaka, raziskovalca ter sestoji iz sistematične primerjave nekega sistema, storitve, informacijskega vira, dejavnosti, pojava itd. (Žumer, 2005). Naša študija je vsebovala opis opaženih lastnosti storitve, naš pogled v sistem, v pomoč je bila tudi pri oblikovanju hipotez o delovanju sistema, na osnovi katerih je bilo izvedeno vrednotenje. Izvedbo ekspertne študije je opravil prvo navedeni raziskovalec, za katerega je bila študija tudi prva seznanitev s sistemom, na ta način je bil zagotovljen kar najbolj objektiven vpogled v razumevanje uporabniške izkušnje seznanitve s sistemom. Pregled je bil opravljen februarja 2003, dobljeni rezultati pa so služili kot izhodišče za pripravo nalog, ki naj bi jih opazovanci izvedli, ter določili usmeritev opazovanja lastnosti sistema. Ekspertna študija je bila opravljena v okolju, kakršnega smo predvideli tudi za izvedbo raziskave. Uporabljena je bila na informacijski opremi, s kakršno so kasneje sodelujoči v raziskavi izvajali svoje naloge. Študija je sledila priporočilom Shneidermana (1998) za izdelavo načrta vrednotenja. - V sklopu sistema GeaBios, ki je sestavljen iz ponudbe komercialnih in nekomercialnih vsebin ter storitev, je bilo že pred izvedbo določeno, da se bo vrednotila le storitev Hitri naslovi. Pri tem smo ugotavljali predvsem način dostopa do storitve iz osnovne strani. - Prva naloga je bila ugotoviti stopnjo oblikovanja storitve, kjer se je pokazalo, da je projekt zastavljen kvalitetno in profesionalno, vendar še ni bil dodelan v vseh podrobnostih, predvsem na področju uporabniške pomoči in jasnosti prikazanih informacij za potrebe manj izkušenih uporabnikov. Pokazale so se tudi prve težave pri uporabi sistema, ki so dobile konkretnejšo obliko ravno z uporabo pilotne študije. - Storitev ni bila prva na tržišču, prehiteli so jo že drugi, tržno naravnani projekti (predvsem Telefonski imenik Slovenije, ki pa še ni imel aerofotogrametrijskih posnetkov), v nasprotju z njimi se ta storitev ni tržila. 74
7 Klemen, A.; Šauperl, A.; Žumer, M. Vrednotenje sistemov, dostopnih prek spleta: primer vrednotenja storitve Hitri naslovi sistema GeaBios - Ugotovljeno je bilo, da ponudnik storitve ni predvidel števila in vrste potencialnih uporabnikov. Iz tega je sledilo, da bo težje določiti vzorec uporabnikov za našo študijo, ki bi lahko bili reprezentančni uporabniki tega sistema, ker tega ni opravil že razvijalec sistema. - Stroški vrednotenja storitve niso bili razvidni iz samega pregleda sistema, ugotovljeno pa je bilo, da bo možno testiranje v okviru predvidenih zmožnosti, ki smo jih, kot ocenjevalci storitve, imeli na razpolago. Določene so bile specifikacije strojne in programske opreme, ki bo potrebna za uspešno in primerljivo vrednotenje in izvedbo raziskave. - Na osnovi pregleda sistema je bila predvidena maksimalna časovna razpoložljivost za posamezno vrednotenje s strani uporabnikov, in sicer za bolj izkušene uporabnike v obsegu največ ene ure, za manj izkušene pa največ dveh ur. - Potrebno je bilo ugotoviti še izkušenost oblikovalske skupine ter skupine za vrednotenje. Oblikovalska skupina sistema GeaBios ponuja že kar nekaj programskih rešitev za tržišče, zato smo predvideli, da že imajo izkušnje z aplikacijami za širšo uporabniško populacijo, ter da poskušajo zaznati uporabniške potrebe. Skupina za vrednotenje je bila sestavljena iz študenta, za katerega je bila to prva izkušnja pri vrednotenju informacijskih sistemov, ter je znanje črpal predvsem iz teorije, ter mentoric. Naše hipoteza je bila, da bodo uporabniki v času uporabe sistema sicer lahko prišli do zadovoljivih rezultatov iskanja, vendar bodo pri tem naleteli tudi na določene težave. Težave smo predvideli pri hitrosti sistema, navigaciji po spletni strani ter iskanju v zahtevnejšem iskalniku. Sistem je bil, po našem mnenju, sicer zmožen opravljati naloge, ki si jih je zadal, vendar je bilo pričakovati težave pri razumevanju delovanja sistema s strani uporabnikov. Mnenje in predpostavke so se oblikovale v okviru ekspertne študije, ko je prvi avtor ob sistematičnem raziskovanju naletel na težave in možne pasti. Kot izhodišče za izvedbo anketnih vprašalnikov nam je služil Shneidermanov (1998) osmi in deveti del QUIS-a (Shneiderman, 1998, str ). Poleg tega smo uporabili tudi vprašalnik Adamsa in sod. (2001), ki so ga razdelili na tri dele, in sicer: splošno, lastnosti aplikacije ter povzetek. Uporabljene so bile tudi nekatere smernice, ki so bile podane drugje v uporabljeni literaturi. Navkljub uvodni predstavitvi oblikovalcev o jasnem cilju projekta, zapisani na njihovi spletni strani, so se ob našem pregledu sistema ter storitve Hitri naslovi pojavila določena vprašanja: ali uporabniki res razumejo cilje in namen sistema in njegovih storitev? Bodo uporabniki res znali uspešno samostojno uporabljati omenjeno storitev in vse možnosti, ki jih ta ponuja? Če to ne bo mogoče, ali znajo izrabiti ponujeno zaslonsko pomoč? Predvsem pa, ali se jim sistem zdi uporaben ter kaj uporabnega vidijo v sistemu. 75
8 Knjižnica 50(2006)3, Vzorčna skupina Ker je sistem GeaBios nasploh dostopen javnosti, je vzorec uporabnikov, ki bi bil optimalen za analizo, zelo težko ugotoviti in zajeti. Vzorec opazovancev zaradi te težave ni bil naključen, temveč namenski. Vzorec opazovancev je bil uravnotežen po starosti, spolu in izkušenosti. Zajemal je dve skupini: v prvi skupini je bilo deset udeležencev v starosti med 20 in 25 let, ki aktivno uporabljajo informacijsko tehnologijo, drugo skupino so predstavljali posamezniki v starosti med 40 in 50 let, ki pri svojem delu ravno tako uporabljajo informacijsko tehnologijo. Zaradi večje relevantnosti rezultatov smo se odločili, da bomo izbrali posameznike, ki se s sistemom še niso srečali, da so torej vsi brez izkušenj s sistemom»hitri naslovi«, ki smo ga vrednotili. Pomembna zahteva je bila tudi, da so vsi računalniško pismeni, da znajo ravnati vsaj s programi v okolju Windows in vsaj enim programom za brskanje po svetovnem spletu. Za večjo uravnoteženost skupine je bila polovica posameznikov ženskega in polovica moškega spola. Vzorčenje je potekalo glede na pripravljenost prostovoljnega sodelovanja prijateljev in znancev. Pomembno je bilo, da so izpolnjevali kriterij možne umestitve v eno od obeh skupin. Želeli smo dobiti dve primerljivi skupini posameznikov. Zaradi časovne omejitve, povezane s pričakovanim zaključkom diplomskega dela, smo se odločili za 20 ljudi, za katere smo pričakovali, da bodo pripravljeni sodelovati. Žal smo med pridobivanjem prostovoljcev iz starostne skupine med 40 in 50 let naleteli na veliko oviro, saj posamezniki niso bili pripravljeni sodelovati ali pa niso imeli dovolj (računalniškega) znanja, da bi v raziskavi lahko uspešno sodelovali. Na podlagi dejstva, da je od osnovnega vzorca ostalo le deset posameznikov starostne skupine med 20 in 25 letom, se je ustreznost sistema vrednotila le na podlagi njihovih odzivov. Lahko trdimo, da je bil vzorec informativen in je odražal trend uporabnikov te starostne skupine, saj so njihove (bodoče) strokovne usmeritve zelo različne in segajo od naravoslovja, preko humanistike ter družboslovja, do čisto tehničnih profesij, kot sta gradbeništvo in telekomunikacije. Prav tako smo obdržali uravnoteženost po spolu (pet žensk in pet moških uporabnikov) in predvideni izkušenosti (večinoma srednje dobro izkušeni uporabniki računalnikov, kar je razvidno tudi iz rezultatov). Le-to smo izvedli zato, ker pri nas takšna vrsta raziskave še ni bila izvedena, namen pa je bil zbrati opažanja o vedenju uporabnikov v tem sistemu nasploh. 76
9 Klemen, A.; Šauperl, A.; Žumer, M. Vrednotenje sistemov, dostopnih prek spleta: primer vrednotenja storitve Hitri naslovi sistema GeaBios 3.3 Pilotna študija Pilotna študija je navadno namenjena preizkusu raziskovalca in raziskovalnega načrta. Izvedli smo jo na enem samem uporabniku. Po pilotni študiji smo ugotovili: - izpopolniti bo potrebno začetni nagovor ter predstavitev namena in ciljev raziskave. Prvotno opazovanci niso dobili dovolj natančnih navodil, in niso točno vedeli, kaj od njih pričakujemo; - uporabniku je potrebno povedati, da ni potrebno, da naloge rešuje v vrstnem redu, kakor so navedene na listu z nalogami, kakor tudi, da lahko reševanje opusti, če ne želi ali ne more rešiti posamezne naloge; - prvo nalogo, ki je bila težko rešljiva, se nadomesti z nalogo lociranja uporabnikovega doma; - anketni vprašalnik se uporabniku izroči šele po končanem reševanju zastavljenih nalog; - potrebno je postaviti časovni okvir posamezne raziskave na dve uri. Pred tem je bil časovni okvir poteka posamezne raziskave neomejen. Po preteku tega časa, če uporabnik še ni končal z nalogami, se mu da na izbiro, da lahko zaključi z izvrševanjem nalog ali pa se časovni okvir poteka raziskave ustrezno podaljša; - uporabnikom je potrebno naročiti, naj rezultate, ki jih dobijo pri rešitvi naloge, zapišejo na list z nalogami; - uporabnike je treba prositi, da se o poteku in rezultatih poizvedovanja ne pogovarjajo s posamezniki, ki bi bili morda primerni za našo raziskavo, dokler raziskava ne bo zaključena; - devetstopenjska lestvica za odgovore je bila nadomeščena s petstopenjsko; - prvo navedenemu raziskovalcu je omogočila seznanitev s primernim načinom beleženja opazovanja tj. zapisovanja dogodkov, ki so se dogajali ob opazovanju njegove prve kvalitativne raziskave, ki jo je izvedel. Dobljeni rezultati vrednotenja so pokazali smernice ter izboljšave za uspešnejšo izpeljavo vrednotenja, ki je bilo opravljeno za potrebe raziskave. List z nalogami in vprašalnik sta kot prilogi predstavljena v delu Klemena (2004). 3.4 Opazovanje reševanja nalog in vprašalnik za vrednotenje sistema Za glavni del raziskave smo mnenja uporabnikov sistema zbirali z opazovanjem (observation) in anketnim vprašalnikom. Naloge, ki so jih opazovani uporabniki 77
10 Knjižnica 50(2006)3, reševali s poizvedovanjem po sistemu, so bile podane na posebnem listu papirja. Njihova vsebina in vrstni red je bil za vse udeležence enak. Opazovanje je potekalo med reševanjem nalog. Opažanja smo beležili med samim vrednotenjem 2. Primer beleženja je kot priloga podan v diplomskem delu Klemena (2004). Uporabniki so bili naprošeni, da svoja dejanja med delom glasno komentirajo. Ob koncu je vsak sodelujoči izpolnil tudi vprašalnik, kjer je tudi formalno podal svoja opazovanja in mnenje o uporabnosti sistema, ter morebitne predloge o izboljšavah. Zanesljivost raziskave je bila potrjena z ujemanjem rezultatov ankete in opazovanj. Vprašalnik je moral vsebovati jasna in nedvoumna vprašanja v zvezi s spletno stranjo 3. Odgovore je bilo potrebno natančno beležiti. Potrebno je še opozoriti, da se ni izvajala t. i. preliminarna raziskava, raziskava odziva uporabnikov preden je sistem dan v uporabo širšemu krogu uporabnikov, saj je sistem deloval že dlje časa pred raziskavo. Vrednotenje je potekalo od septembra do novembra leta 2003, in sicer na vnaprej pripravljenem računalniku v testni sobi. Računalnik je imel nameščen operacijski sistem Windows XP, uporabljen je bil brskalnik Internet Explorer 6.0 pri ločljivosti zaslonskega področja 1024x768 slikovnih pik. Prav tako je moral brskalnik podpirati programska jezika Java in JavaScript, dinamični HTML, komponento ActiveX, ter označevalni jezik XML, kakor sistem za pravilno delovanje zahteva. Uporabnost sestavljenega vprašalnika smo najprej preizkusili s testnim uporabnikom. 3.5 Potek raziskave Na osnovi ekspertne študije, ki smo jo izvedli ob začetku raziskave, smo prišli do okvira raziskave ter predvidevanj. Potek poskusa je bil preprost. Vsa vrednotenja in zbiranja mnenj so potekala, kot smo že omenili, v testni sobi, s pomočjo ustrezno strojno in programsko opremljenega računalnika. Vsak posameznik je bil poseden za računalnik, kjer so mu bile na listu papirja predložene naloge, ki jih je moral razrešiti. Opazovančevo delo s sistemom (opazovanje) je bilo časovno omejeno na dve uri oz. dokler posameznik, ki je sodeloval pri poskusu, ni prišel do zadovoljivih rezultatov poizvedbe ali dokler 2 Potek terenske raziskave se ponavadi beleži tudi s pomočjo tehničnih pripomočkov, da ne izgubimo podrobnosti, ki so se zgodile med raziskavo. A v našem primeru zaradi majhnosti vzorca ter že določenega področja vrednotenja (problemov z neuspešnim izvajanjem poizvedovanj ne pričakujemo) ta pomožna orodja niso bila potrebna. 3 Vrednoti se lahko tudi samo posamezen segment celotne internetne strani, v našem primeru samo storitev Hitri naslovi. 78
11 Klemen, A.; Šauperl, A.; Žumer, M. Vrednotenje sistemov, dostopnih prek spleta: primer vrednotenja storitve Hitri naslovi sistema GeaBios poizvedbe ni opustil. Najprej je bil napoten na stran GeaBiosa, nato je bilo celotno delo prepuščeno posamezniku samemu, brez kakršnega koli vključevanja opazovalca v potek. Opazovana so bila dejanja posameznika, pri tem smo podrobnosti poteka zapisovali. Vsi posamezniki so svoja dejanja, zaradi lažjega razumevanja poteka posameznih faz poizvedb, sprotno glasno komentirali. Med samim izvrševanjem nalog raziskovalec ni komuniciral s posameznikom. Izjemoma je raziskovalec zastavil posamezna nevtralna vprašanja, če ga je zanimala širša razlaga ali je bil kontekst posameznega dejanja nerazumljiv oz. nejasen. Vzorec poteka uporabe sistema je podan v prilogi C. Ob koncu reševanja nalog so bili vsi opazovanci naprošeni, naj izpolnijo vprašalnik. 3.6 Analiza rezultatov raziskave Po opravljenih opazovanjih je potekala analiza dobljenih rezultatov. Naloge, zastavljene pri delu raziskave, kjer so uporabniki izvrševali zadane naloge, so bile zelo splošne narave in kot take namenjene zgolj za usmeritev uporabnikov v uporabo različnih segmentov storitve»hitri naslovi«sistema GeaBios. Dobljeni rezultati so pričali o uspešnosti dela vsakega posameznika ter o težavah, s katerimi so se srečevali. Za vsakega opazovanca je bilo narejeno poročilo. Vsako posamezno poročilo je bilo sestavljeno iz zapisa opazovanja uporabe sistema ter analize odgovorov, dobljenih iz anketnega vprašalnika. Rezultate smo primerjali med seboj, iz vseh poročil pa so vzniknile skupne težavne teme. Sklopi problemov, na katere so uporabniki naleteli, so glavni rezultat raziskave. Slednji so v poročilu najprej podali stanje sistema ob opravljanju določenega dejanja. Nato so bile predstavljene posledice in načini izvedbe določenega dejanja, ter posebnosti in težave, na katere so uporabniki ob tem naleteli. Podane so bile tudi primerjave med opaženimi dejanji uporabnikov ter njihovimi pogledi na to isto dejanje, izraženo v anketnem vprašalniku. Na koncu vsakega sklopa so bile podane smernice ter priporočila za razrešitev posamezne neustreznosti sistema. Ob primerjavi odgovorov na odprta vprašanja v anketi in mnenja, ki so jih uporabniki podali med uporabo, se je pokazalo njihovo splošno mnenje. Na osnovi poročil in odgovorov uporabnikov v anketnih vprašalnikih je bila narejena analiza, na osnovi katere smo lahko podali mnenja in izkušnje uporabnikov in splošno sliko o ustreznosti sistema GeaBios oz. njegove storitve Hitri naslovi. Rezultati, ki smo jih pri tem dobili, so dali sliko sistema. 79
12 Knjižnica 50(2006)3, Primeri identificiranih težav z uporabo informacijskega sistema Ugotovljene težave so se pojavljale tako zaradi nepazljivosti uporabnikov kot tudi zaradi neprimerne zasnove servisa. Nekaj težav in predlogov za spremembe, za katere menimo, da so pomembni za informacijske sisteme nasploh, bo prikazanih v nadaljevanju. Sistem omogoča dva načina iskanja: osnovnega, ki se uporabniku prikaže ob vstopu v sistem, in naprednega, ki si ga uporabnik izbere iz menija. Nihče od uporabnikov ni ugotovil, da obstojita dva načina iskanja. Ko pa je več uporabnikov prek menijske vrstice po naključju prešlo iz enostavnega v napredno iskanje, tega sploh niso opazili. To pomeni, da se morata oba načina iskanja zelo očitno razlikovati oz. mora sistem na prehod opozoriti na posebno vpadljiv način. Ob prehodu iz enostavnega v napredni način iskanja se uporabniku avtomatično prikažejo navodila za iskanje. Ta s primeri prikažejo uporabo znakov za krajšanje ter»natančno«in»približno«iskanje. Večina uporabnikov, ki so iskali z naprednim načinom, teh navodil ni prebrala. Zato so imeli težave z iskanjem, in so sistem označili kot zahteven za uporabo. Ta ugotovitev ilustrira dejstvo, da ne kaže računati na to, da bodo uporabniki navodila za uporabo sistema prebrali. Seveda se takoj zastavi vprašanje, ali je mogoče za servise, ki so na spletu javno in brezplačno dostopni, zagotoviti usposabljanje uporabnikov na drug način. Tudi oblika strani ter izbira barv za ozadje in elemente spletne strani so povzročali nekaj težav. Ker je bila stran daljša od zaslona in je bil drsnik v barvi ozadja, več uporabnikov ni opazilo, da jim zaslon ne ponuja celotne informacije. Gumb»briši«, ki je izpraznil iskalno okence za oblikovanje nove poizvedbe, je bil npr.»skrit«na drugem delu zaslona. Ker uporabniki niso opazili drsnika, so mislili, da tega gumba ni, in niso vedeli, kako bi začeli novo poizvedbo. Ker je bil rezultat poizvedbe prikazan na drugem delu zaslona, so uporabniki menili, da sistem ni ponudil odgovora. Te težave so se pojavljale pri nižji zaslonski resoluciji. Pri visokih resolucijah se je celotna informacija pokazala na enem zaslonu. Toda kako naj bi uporabnik to vedel? Potrebno je: ali vodenje pri začetku uporabe sistema (ugotovili pa smo, da uporabniki tudi na začetku ponujenih navodil ne berejo) ali zelo jasno razlikovanje drsnika od ozadja. Uporabnike je zmedlo tudi nedosledno prikazovanje rezultatov poizvedbe. Rezultat poizvedbe je slika zemljevida, na kateri je s točko označen poštni naslov. Uporabnik lahko prikazani zemljevid povečuje ali pomanjšuje do aerofotogrametrijskega posnetka. Toda tega posnetka za vse kraje ni. Ko posnetka ni, se uporabniku prikaže le bel zaslon. Tu bi bilo nujno dodati pojasnilo o tem, zakaj se slika ni prikazala ter kako priti na predhodno stanje zaslona. 80
13 Klemen, A.; Šauperl, A.; Žumer, M. Vrednotenje sistemov, dostopnih prek spleta: primer vrednotenja storitve Hitri naslovi sistema GeaBios Zanimivo je tudi, da so imeli uporabniki težave, ko se nekatere funkcije oz. ukazi niso pojavljali na tistih mestih in v taki obliki, kot so jih vajeni pri informacijskem sistemu Windows. Uporabniki so npr. pričakovali, da se bodo po zemljevidu lahko premikali z miško in da ga bodo z njo lahko tudi povečevali in pomanjševali. Pri tem so pogosto popolnoma ignorirali okvir z orodji, ki ta dejanja omogoča, kljub temu, da so v njem puščice, povečevalno steklo in podobni simboli jasno prikazani. Ta ugotovitev priča o veliki vlogi, ki jo ima omenjeni operacijski sistem pri oblikovanju uporabnikovega mentalnega modela o delovanju računalnikov. Zastavi se vprašanje, ali naj avtorji informacijskega sistema sledijo vzorcu Windows, čeprav bi bilo za njihov sistem boljše kaj drugega. 4 Zaključek Opisana raziskava je primer izvedbe študije uporabe storitev sistema, dostopnega preko spleta, ter zajemanja podatkov s pomočjo kvalitativnih raziskovalnih metod, ki smo jih dopolnili s pomočjo kvantitativnega orodja anketnega vprašalnika. Izbrana metodologija za raziskavo se je potrdila kot uspešna, dosežen je bil tudi zastavljen cilj raziskave, saj smo dobili željen splošen pregled uporabniških izkušenj sicer manjše in dokaj heterogene skupine posameznikov. To se je pokazalo posebno pri rezultatih anketnega vprašalnika, kjer so bila pri skoraj vsakem vprašanju prisotna velika odstopanja v eno ali drugo možno skrajnost. Vendar smo lahko na podlagi primerjave dobljenih rezultatov opazovanj in anketnih odgovorov ugotovili, da se med seboj večinoma ne izključujeta ter tako obe metodi kažeta isto stanje mnenj uporabnikov, zajetih v raziskavo. Identificirane težave so avtorji sistema večinoma upoštevali pri razvoju novejše verzije storitve»hitri naslovi«, ki je še vedno javnosti dostopna na svetovnem spletu. Predstavljena metodologija vrednotenja uporabniškega vmesnika sistema Gea- Bios lahko služi tudi kot primer uspešno zastavljenega projekta ugotavljanja uporabniške prijaznosti informacijskega sistema. Služi lahko kot osnova študijam uporabniških vmesnikov informacijskih sistemov in podatkovnih zbirk, ki so namenjene širšemu krogu uporabnikov, t. i. heterogenim uporabnikom, ki jim je težko določiti veliko skupnih interesov in strokovnega znanja s področja informacijske pismenosti. Podaja možne rešitve kako vrednotiti in beležiti dejanja uporabnikov pri uporabi informacijskih orodji, dostopnih prek računalniških omrežij, služi pa lahko tudi kot osnova za izvedbo popolnega vrednotenja določenega sistema prek njegovega uporabniškega vmesnika ali kot eno izmed izhodišč za izvedbo primerjalne študije večih uporabniških informacijskih sistemov. 81
14 Knjižnica 50(2006)3, Viri 1. Adams, W. et al. (2001). The effectiveness of online help systems: text only, animated images only, and integrated interactive. Pridobljeno s spletne strani: 2. Barry, C. L. (1994). User-defined relevance criteria: an exploratory study. Journal of the American Society for Information Science, 45 (3), Flere, S. (2000). Sociološka metodologija: temelji družboslovnega raziskovanja. Maribor: Pedagoška fakulteta. 4. Galitz, W. O. (1996). The essential guide to user interface design: an introduction to GUI design principles and techniques. New York: John Wiley & Sons. 5. Hert, C. A. (1996). User goals on an online public access catalog. Journal of the American Society for Information Science, 47 (7), Klemen, A. (2004). Vrednotenje uporabniškega vmesnika spletnega informacijskega sistema: primer Hitrih naslovov sistema GeaBios. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. 7. Kragelj, B. (2002). Evalvacija spletnih predstavitev. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 8. Kuhlthau, C. C Inside the research process: information seeking from the user s perspective. Journal of the American Society for Information Science, 42 (5), Mandel, T. (1997). The elements of user interface design. New York: John Wiley & Sons. 10. Neuman, W. L. (1994). Social research methods: qualitative and quantitative approaches (2 nd ed.). Boston: Allyn & Bacon. 11. Nielsen, J. (2000). Why you only need to test with 5 users. Pridobljeno s spletne strani: Preece, J. et al. (1994). Human computer interaction. Wokingham: Addison- Wesley. 13. Schamber, L. (1991). User s criteria for evaluation in multimedia information seeking and use situations. Doctoral dissertation. New York: Syracuse University. 14. Shneiderman, B. (1998). Designing the user interface: strategies for effective human interaction (3 rd ed.). Reading: Addison-Wesley. 15. Šauperl, A. (1999). Subject determination during the cataloging process. Doctoral dissertation. Chapel Hill: University of North Carolina. 82
15 Klemen, A.; Šauperl, A.; Žumer, M. Vrednotenje sistemov, dostopnih prek spleta: primer vrednotenja storitve Hitri naslovi sistema GeaBios 16. Šauperl, A. (2002). Subject determination during the cataloging process. Lanham (Maryland), London: Scarecrow Press. 17. Šauperl, A. (2005). Kvalitativne raziskovalne metode. V Raziskovalne metode v bibliotekarstvu in informacijski znanosti (str ). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. 18. Tang, R., Shaw, W. M. & Vevea, J. L. (1999). Towards the Identification of the Optimal Number of Relevance Categories. Journal of the American Society for Information Science, 50 (3), Toš, N. & Hafner-Fink, M. (1998). Metode družboslovnega raziskovanja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 20. Weinschenk, S. et al. (1997). GUI design essentials. New York: John Wiley & Sons. 21. Žumer, M. (1993). Uporabniški vmesniki pri iskanju informacij. Knjižnica, 37 (4), Žumer, M. (2005). Ekspertna študija. V Raziskovalne metode v bibliotekarstvu in informacijski znanosti (str ). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Aleš Klemen je bibliotekar, zaposlen v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani. Naslov: Gosposka 3, 1000 Ljubljana Naslov elektronske pošte: ales.klemen@lj-oz.sik.si Izr. prof. dr. Alenka Šauperl, je predavateljica na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Naslov: Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana Naslov elektronske pošte: alenka.sauperl@ff.uni-lj.si Izr. prof. dr. Maja Žumer je predavateljica na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Naslov: Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana Naslov elektronske pošte: maja.zumer@ff.uni-lj.si 83
Oblikovanje in razvijanje spletnih strani
Uporabniški vmesnik načrtovanje in izdelava Interaktivni mediji Doc. dr. Aleš Hladnik Načrtovanje uporabniškega vmesnika (UV) Načrtovanje oz. zasnova UV (User( interface design or engineering) je načrtovanje
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Lapajne&Randl2015.pptx
RAZISKAVA OB PREDVIDENI SELITVI KNJIŽNIC OHK Raziskava je potekala v okviru predmetov Raziskovalne metode in Uporabniki informacijskih virov in storitev pod mentorstvom treh profesorjev (dr. Pisanski,
Prikaži večSpletno raziskovanje
SPLETNO RAZISKOVANJE RM 2013/14 VRSTE SPLETNEGA RAZISKOVANJA RENKO, 2005 Spletne fokusne skupine Spletni eksperiment Spletno opazovanje Spletni poglobljeni intervjuji Spletna anketa 2 PREDNOSTI SPLETNIH
Prikaži večIZGRADNJA PREDSTAVITVENE SPLETNE STRANI GLUCOWATCH Avtor: Marko Zajko Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada
IZGRADNJA PREDSTAVITVENE SPLETNE STRANI GLUCOWATCH Avtor: Marko Zajko UPORABLJENE TEHNOLOGIJE Za izdelavo predstavitvene spletne strani smo izbrali tehnologije, ki zagotavljajo: Hitro delovanje spletne
Prikaži večDNEVNIK
POROČILO PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA Z DELOM PRI DELODAJALCU DIJAKA / DIJAKINJE. ( IME IN PRIIMEK) Izobraževalni program FRIZER.. Letnik:.. oddelek:. PRI DELODAJALCU. (NASLOV DELODAJALCA) Šolsko leto:..
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - UN_OM_G03_Marketinsko_raziskovanje
.: 1 od 10 :. Vaja 3: MARKETINŠKO KO RAZISKOVANJE Marketinško ko raziskovanje Kritičen del marketinškega informacijskega sistema. Proces zagotavljanja informacij potrebnih za poslovno odločanje. Relevantne,
Prikaži večSezana_porocilo okt2013
Občani Sežane o aktualnih vprašanjih telefonska raziskava Izvajalec: Ninamedia d.o.o. Ljubljana, oktober 2013 1. POVZETEK Zaposlitvene možnosti so trenutno največji problem, ki ga zaznavajo anketiranci.
Prikaži večVSEBINSKI NASLOV SEMINARSKE NALOGE
Univerza v Ljubljani Naravoslovnoteniška fakulteta Oddelek za tekstilstvo VSEBINSKI NASLOV SEMINARSKE NALOGE TITLE IN ENGLISH Avtorja: Študijska smer: Predmet: Informatika in metodologija diplomskega dela
Prikaži večDiapozitiv 1
Ključne kompetence za uspešno delo knjižničarja Kako jih razvijati? Dr. Vlasta Zabukovec Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo FF, UL Kompetence Študij, vseživljenjsko učenje
Prikaži večPisanje strokovnih in znanstvenih del doc. dr. Franc Brcar Prirejeno po: Brcar, F. (2016). Pi
Pisanje strokovnih in znanstvenih del doc. dr. Franc Brcar franc.brcar@gmail.com http://www.uporabna-statistika.si/ Prirejeno po: Brcar, F. (2016). Pisanje strokovnih in znanstvenih del. Novo mesto: 1
Prikaži večPoročilo za 1. del seminarske naloge- igrica Kača Opis igrice Kača (Snake) je klasična igrica, pogosto prednaložena na malce starejših mobilnih telefo
Poročilo za 1. del seminarske naloge- igrica Kača Opis igrice Kača (Snake) je klasična igrica, pogosto prednaložena na malce starejših mobilnih telefonih. Obstaja precej različic, sam pa sem sestavil meni
Prikaži večMicrosoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Osnovna šola bratov Letonja telefon/fax: (03) 8965300, 8965304 Šmartno ob Paki 117 e-pošta: os-bl-smartno@guest.arnes.si 3327 Šmartno ob Paki spl. stran: www.ossmartno.si SAMOEVALVACIJSKO POROČILO SODELOVANJE
Prikaži večZapisnik 1
Letno poročilo o študentski anketi UP FHŠ za študijsko leto 2014/15 Letno poročilo o rezultatih anketiranja se pripravi skladno s Pravilnikom o izvajanju študentske ankete Univerze na Primorskem in vsebuje:
Prikaži večGimnazija Bežigrad Peričeva Ljubljana OPERACIJSKI SISTEM Predmet: informatika
Gimnazija Bežigrad Peričeva 4 1000 Ljubljana OPERACIJSKI SISTEM Predmet: informatika KAZALO 1. Uvod...3 2. Predstavitev programa Windows 98...5 3. Raziskovanje računalnika...5 4. Raziskovanje Interneta...6
Prikaži večMicrosoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc
Primerjalna analiza gibanja števila objav, citatov, relativnega faktorja vpliva in patentnih prijav pri Evropskem patentnem uradu I. Uvod Število objav in citatov ter relativni faktor vpliva so najbolj
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Predstavitev novosti COBISS_OPAC_V60_17-18_06_2010_za objavo.ppt
Predstavitev novosti: COBISS/OPAC, V6.0 (1. del) Maribor, 17. junij 2010 Ljubljana, 18. junij 2010 Program predstavite Uvod v predstavitev Marta Seljak Predstavitev COBISS/OPAC, V6.0 Robert Vehovec Predstavitev
Prikaži večMicrosoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc
REPUBLIKA SLOVENIJA Anketa o zadovoljstvu uporabnikov statističnih podatkov in informacij Statističnega urada RS 1. Kako pogosto ste v zadnjem letu uporabljali statistične podatke in informacije SURS-a?
Prikaži večVzpostavitev več nivojske varnostne infrastrukture S pomočjo Elektro Maribor, McAfee SIEM, CISCO ISE, NGFW Zorna Varga, Sfera IT d.o.o in Klemen Bačak
Vzpostavitev več nivojske varnostne infrastrukture S pomočjo Elektro Maribor, McAfee SIEM, CISCO ISE, NGFW Zorna Varga, Sfera IT d.o.o in Klemen Bačak, Sfera IT d.o.o. 1 Priprava na: Vzpostavitev več nivojske
Prikaži večMicrosoft Word - bibliografske-zbirke-medicina.doc
Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Sistemi za poizvedovanje Bibliografske zbirke področje medicine Mentor: doc.dr. Jure Dimec Avtorja:
Prikaži večPowerPoint-Präsentation
ENERGETSKO POGODBENIŠTVO (EPC) V JAVNIH STAVBAH Podpora pri izvajanju energetske prenove stavb na lokalni ravni z mehanizmom energetskega pogodbeništva 12.10.2016, LJUBLJANA NIKO NATEK, KSSENA Projekt
Prikaži večPRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI
PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom je urejeno organiziranje in delovanje tutorskega sistema na Filozofski fakulteti v Ljubljani (v nadaljevanju:
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - petek A-sambolicbeganovic [Read-Only] [Compatibility Mode]
KAKO PRI POUČEVANJU MATEMATIKE UPORABLJAM INTERAKTIVNO TABLO? Amela Sambolić Beganović SGGEŠ Ljubljana ŠOLSKI CENTER LJUBLJANA, Srednja lesarska šola amela.beganovic@guest.arnes.si Sirikt 2009, 17.4.2009
Prikaži večVedno pod nadzorom, kjerkoli že ste
Vedno pod nadzorom, kjerkoli že ste 02 Vedno pod nadzorom, kjerkoli že ste Daikin zagotavlja novo rešitev za nadzorovanje in krmiljenje glavnih funkcij stanovanjskih notranjih enot. Sistem deluje na uporabniku
Prikaži večNa podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne je senat FUDŠ na 2. seji senata dne
Na podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne 20.04.2015 je senat FUDŠ na 2. seji senata dne 26.11.2015 sprejel naslednji PRAVILNIK O DELOVANJU KOMISIJE
Prikaži večPrimer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur:
Primer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur: 1 Vsebinski sklop: OGRODJE Tema: VRSTE IN NALOGE KOSTI
Prikaži večPowerPointova predstavitev
INFORMACIJSKA PISMENOST Tomaž Bešter Center za informacijske storitve NUK 01/2001-200 tomaz.bester@nuk.uni.lj.si Dnevni red Podatek informacija znanje; vrste pismenosti Zakaj je informacijska pismenost
Prikaži večMicrosoft Word - SKUPNO POROČILO_analiza deležnikov
SKUPNO POROČILO ANALIZA DELEŽNIKOV NA PILOTNEM OBMOČJU POHORJE Projekt NATREG Zavod RS za varstvo narave Projekt NATREG Ljubljana, Oktober 2010 Project acronym: Project title: Contract number: / DELIVERABLE
Prikaži večPredupokojitvene aktivnosti za zdravo starost
Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne
Prikaži večPoročilo o zaključnem računu Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije
1.12.2016 SL Uradni list Evropske unije C 449/97 POROČILO o zaključnem računu Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije (2016/C 449/18) UVOD 1. Evropska agencija
Prikaži večSlajd 1
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO 1 EU ENOTNI DIGITALNI PORTAL: PRIHAJA NOVA EU UREDBA Alenka Žužek Nemec, Tina Kuliš DNEVI SLOVENSKE INFORMATIKE 18. april 2018 Ko podjetja ali državljani
Prikaži večMicrosoft Word - Brosura neobvezni IP
Osnovna šola dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Neobvezni izbirni predmeti so novost, ki se postopoma uvršča
Prikaži večPowerPoint slovenska predloga
NSP/2019/010 Predstavitev predloga koncepta analize trga plačil Tina Vehovar Smole, Banka Slovenije 14. seja Nacionalnega sveta za plačila 4. julij 2019 Izhodišča za pripravo analize Aktivnost priprave
Prikaži več1 MMK - Spletne tehnologije Vaja 5: Spletni obrazci Vaja 5 : Spletni obrazci 1. Element form Spletni obrazci so namenjeni zbiranju uporabniških podatk
1 MMK - Spletne tehnologije Vaja 5: Spletni obrazci Vaja 5 : Spletni obrazci 1. Element form Spletni obrazci so namenjeni zbiranju uporabniških podatkov in njihov prenos med spletnimi mesti. Obrazec v
Prikaži večSplošni pogoji poslovanja 1. Uvodna določba 1) Splošni pogoji poslovanja so pravni dogovor med končnim uporabnikom (fizična ali pravna oseba, v nadalj
Splošni pogoji poslovanja 1. Uvodna določba 1) Splošni pogoji poslovanja so pravni dogovor med končnim uporabnikom (fizična ali pravna oseba, v nadaljevanju»naročnik«) in družbo VI NOVA d.o.o. (v nadaljevanje»ponudnik«).
Prikaži večPowerPoint Presentation
ANALIZA SPREMEMB PRI UPORABNIŠKEM ZAVEDANJU O ZASEBNOSTI OB UPORABI DRUŽBENIH OMREŽIJ Lili Nemec Zlatolas DSI, 16.4.2019 Družbeno omrežje Facebook Dnevno uporablja omrežje 1, milijarde ljudi na svetu Slovenija
Prikaži večSlide 1
Projektno vodenje PREDAVANJE 7 doc. dr. M. Zajc matej.zajc@fe.uni-lj.si Projektno vodenje z orodjem Excel Predstavitev Najbolj razširjeno orodje za delo s preglednicami Dva sklopa funkcij: Obdelava številk
Prikaži več(Microsoft Word - Merila, metode in pravila - \350istopis )
DRŽAVNOTOŽILSKI SVET Trg OF 13, 1000 LJUBLJANA Tel.: 01 434 19 63 E-pošta: dts@dt-rs.si Številka: Dts 5/15-12 Datum: 27. 10. 2016 Državnotožilski svet (v nadaljevanju: Svet) je na svoji 64. seji dne 27.
Prikaži večMicrosoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx
številka 13, 15. dec.2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! Danes nadaljujemo z vprašanji, s katerimi vrednotite konkretne lastnosti in sposobnosti posameznega kandidata. V prejšnjih
Prikaži večPoročilo o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije
1.12.2016 SL Uradni list Evropske unije C 449/61 POROČILO o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije (2016/C 449/11) UVOD 1. Izvajalska
Prikaži večAKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna
AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna vsebina: Ustno seštevanje in odštevanje do 20 sprehodom
Prikaži večRAZISKAVA O NEUPRAVIČENEM PARKIRANJU NA MESTIH REZERVIRANIH ZA INVALIDE (oktober 2018) izr. prof. dr. Aleš Bučar Ručman O raziskavi 2018 Na Fakulteti
RAZISKAVA O NEUPRAVIČENEM PARKIRANJU NA MESTIH REZERVIRANIH ZA INVALIDE (oktober 2018) izr. prof. dr. Aleš Bučar Ručman O raziskavi 2018 Na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru je bila pod vodstvom
Prikaži večMicrosoft Word - CNR-BTU3_Bluetooth_vmesnik
CNR-BTU3 Bluetooth vmesnik A. Vsebina pakiranja Bluetooth USB Adapter Bluetooth programska oprema in CD z gonilniki Navodila za uporabo in CD 1. Namestitev Bluetooth programske opreme za Windowse 1. Vstavite
Prikaži večPredmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik Zimski semester Poletni semester # Naziv predme
Predmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik 1 Statistika 60 6 6 Uvod v metode družboslovnega raziskovanja 60 6 2 Uvod v družboslovno informatiko
Prikaži večMicrosoft Word - KAZALNIK ZADOVOLJSTVA S PREHRANO 2017
Neobvezni kazalnik kakovosti KAZALNIK ZADOVOLJSTVO S PREHRANO V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI IDRIJA ZA LETO 2017 Kazalnik pripravila Andreja Gruden, dipl. m. s., Hvala Nataša, dipl. m. s. 1. POIMENOVANJE KAZALNIKA
Prikaži večISOFT , računalniški inženiring
ISOFT, računalniški inženiring Marko Kastelic s.p. Sad 2, 1296 Šentvid pri stični Spletna stran podjetja:http://www.isoft.si podjetja ISOFT Spletna stran sistema sledenja vozil track.si: http://www.track.si
Prikaži večelektroPecaver_zlozenka_3.indd
elektropečaver inštalacijeplus Izvedba in projektiranje električnih inštalacij Električne inštalacije Električne napeljave Razsvetljava Varnostna razsvetljava Strelovodne inštalacije Pametne inštalacije
Prikaži večPoročilo anket
POROČILO ANKET Zadovoljstvo zaposlenih 2016 V času od 10. 6. do 30. 6.2016 je med zaposlenimi na Univerze v Mariboru, Fakulteti za zdravstvene vede potekala anonimna anketa»zadovoljstvo na delovnem mestu«.
Prikaži večDatum in kraj
Ljubljana, 5. 4. 2017 Katalog znanj in vzorci nalog za izbirni izpit za vpis na magistrski študij Pedagoško računalništvo in informatika 2017/2018 0 KATALOG ZNANJ ZA IZBIRNI IZPIT ZA VPIS NA MAGISTRSKI
Prikaži večProtokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij.
Protokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij. Protokoli - uvod Protokol je pravilo ali zbirka pravil, ki določajo načine transporta sporočil po računalniškem omrežju
Prikaži več3. Preizkušanje domnev
3. Preizkušanje domnev doc. dr. Miroslav Verbič miroslav.verbic@ef.uni-lj.si www.miroslav-verbic.si Ljubljana, februar 2014 3.1 Izračunavanje intervala zaupanja za vrednosti regresijskih koeficientov Motivacija
Prikaži večMicrosoft Word - Vsebinska_izhodisca_nakupa_knjiznicnega_gradiva.doc
VSEBINSKA IZHODIŠČA NAKUPA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA Knjižnica v letu 2010 načrtuje 74.993 enot prirasta z nakupom oziroma 6.330 naslovov. V okolju s 325.312 prebivalci je to 231 enot na 1000 prebivalcev. Načrtujemo
Prikaži večPriloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah
Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Pravili ocenjevanja Gimnazije Novo mesto, veljavnim
Prikaži večChapter 1
- 1 - Poglavje 1 Uvod v podatkovne baze - 2 - Poglavje 1 Cilji (Teme).. Nekatere domene, kjer se uporabljajo podatkovne baze Značilnosti datotečnih sistemov Problemi vezani na datotečne sisteme Pomen izraza
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2017) 6537 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskeg
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 3.10.2017 C(2017) 6537 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 3.10.2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z določitvijo pogojev
Prikaži večŠolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program predšolska vzgoja Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-Knjižnica
Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program Predšolska vzgoja Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-knjižnica Vsebinski sklop: Uradno komuniciranje preko elektronske pošte
Prikaži večMicrosoft Word - Analiza evalvacije.doc
Analiza evalvacije Konference Ogljični odtis kot merilo uspešnosti Z analizo evalvacijskih vprašalnikov smo ugotavljali zadovoljnost udeležencev z izvedeno konferenco glede na različne vidike in kateri
Prikaži večRAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra
RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo mag. Robert Cugelj Generalni
Prikaži večTEHNIČNA DOKUMENTACIJA
TEHNIČNA DOKUMENTACIJA za OBNOVO EVIDENCE DEJANSKE RABE KMETIJSKIH IN GOZDNIH ZEMLJIŠČ (območje V in Z del SLO) Verzija 1.0 Ljubljana, marec 2016 KAZALO 1 UVOD... 3 1.1 OBMOČJE PROJEKTA... 4 1.2 ČASOVNICA
Prikaži večUsmerjevalna skupina 2018 pripravljalni dokumenti Zadeva: Sklepi organov in strokovnih teles - ZSA Uvodna opomba: uvrščamo sklepe, ki se nanašajo na p
Usmerjevalna skupina 2018 pripravljalni dokumenti Zadeva: Sklepi organov in strokovnih teles - ZSA Uvodna opomba: uvrščamo sklepe, ki se nanašajo na predloge sprememb ali pripombe na veljavne akte agencije.
Prikaži večMicrosoft Word - Brosura neobvezni IP 2018
Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Po 20. a člen ZOoš šola ponuja za učence 1.razreda, 4. 9. razreda neobvezne izbirne predmete. Šola bo za učence 1. razreda izvajala pouk prvega tujega jezika
Prikaži večNajboljša skupaj Kontrola pristopa + registracija delovnega časa
Najboljša skupaj Kontrola pristopa + registracija delovnega časa Globalna rešitev prilagojena lokalnemu okolju Rešitev Time&Space je na voljo v 15-ih jezikih ter podpira latinico, cirilico in arabsko pisavo.
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Dostopnost elektronskih virov za slepe, slabovidne in druge osebe z motnjami branja Kristina Janc ZSSML - 27. Seja TIFLO sekcije 22.3.2012 Možnost izkoriščanja elektronskih virov za slepe, slabovidne in
Prikaži večVaja 2 Virtualizacija fizičnih strežnikov in virtualni PC A. Strežnik Vmware ESX Namestitev strežnika VMware ESX 3.5 na fizični strežnik 2. Nas
Vaja 2 Virtualizacija fizičnih strežnikov in virtualni PC A. Strežnik Vmware ESX 3.5 1. Namestitev strežnika VMware ESX 3.5 na fizični strežnik 2. Nastavitve strežnika ESX 3. Namestitev in nastavitve VM
Prikaži večDRUŽINSKO BRANJE
DRUŽINSKO BRANJE: BRALNI PROJEKT MESTNE KNJIŽNICE KRANJ Jure Bohinec Ponedeljek, 10. 9. 2018 Bralno društvo Slovenije Nacionalni strokovni posvet BEREMO SKUPAJ, Cankarjev dom v Ljubljani Dejavnosti za
Prikaži več2. Model multiple regresije
2. Model multiple regresije doc. dr. Miroslav Verbič miroslav.verbic@ef.uni-lj.si www.miroslav-verbic.si Ljubljana, februar 2014 2.1 Populacijski regresijski model in regresijski model vzorčnih podatkov
Prikaži večElektronska pošta
Elektronska pošta ZGODOVINA Prvo sporočilo je bilo poslano leta 1971. Besedilo, ki ga je vsebovalo, je bilo QWERTYUIOP. Pošiljatelj je bil Ray Tomlinson, računalnika med katerima je bilo sporočilo poslano
Prikaži večZavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija Programiranje v Pythonu Program za računanje Maturitetna seminarska naloga iz informatike Kandidat:
Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija Program za računanje Maturitetna seminarska naloga iz informatike Kandidat: Tinkara Čadež Mentor: Helena Starc Grlj Ljubljana Šentvid, april 2019 POVZETEK
Prikaži večPOSLOVNO OKOLJE PODJETJA
POSLOVNO OKOLJE PODJETJA VSI SMO NA ISTEM ČOLNU. ACTIVE LEARNING CREDO (adapted from Confucius) When I hear it, I forget. When I hear and see it, I remember a little. When I hear, see and ask questions
Prikaži večVPRAŠALNIK BRALNE MOTIVACIJE ZA MLAJŠE UČENCE –
PRAŠALNIK BRALNE MOTIACIJE ZA STAREJŠE UČENCE BM-st Pred teboj je vprašalnik o branju. Prosimo te, da nanj odgovoriš tako, kot velja zate. vprašalniku ni pravilnih oz. napačnih odgovorov. Na posamezne
Prikaži večMicrosoft Word - Posebni pogoji za uporabo storitev Google _DONE_.doc
Posebni pogoji za uporabo Google storitev Družba SI.MOBIL telekomunikacijske storitve, d.d., Šmartinska cesta 134B, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: Si.mobil), je gospodarska družba, ki v okviru svojih
Prikaži večNavodila za pripravo spletnih oglasov
Navodila za pripravo spletnih oglasov Gradivo pošljite na naslov spletnioglasi@finance.si. Rok oddaje: dva delovna dneva pred začetkom akcije. Zahtevajte potrditev prejema gradiva in njegovo ustreznost.
Prikaži večMicrosoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc
RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Federativno Republiko Brazilijo v letih 2010 2012 (Uradni list RS št. 53/2009) Splošna opomba: Vnosna
Prikaži večPredmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Uporabniška izkušnja User Experience Študijski program in stopnja Study programme and lev
Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Uporabniška izkušnja User Experience Študijski program in stopnja Study programme and level Informatika v sodobni družbi, magistrski študijski
Prikaži več08_03
OBVESTILO O RAZPISU ZA OBLIKOVANJE REZERVNEGA SEZNAMA Naziv delovnega mesta Funkcionalna skupina/razred AD 6 Vrsta pogodbe Sklic Rok za prijavo Kraj zaposlitve Veljavnost rezervnega seznama do Število
Prikaži večDocument ID / Revision : 0519/1.3 ID Issuer System (sistem izdajatelja identifikacijskih oznak) Navodila za registracijo gospodarskih subjektov
ID Issuer System (sistem izdajatelja identifikacijskih oznak) Navodila za registracijo gospodarskih subjektov Gospodarski subjekti Definicija: V skladu z 2. členom Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/574
Prikaži večPKP projekt SMART WaterNet_Opis
PKP projekt SMART WaterNet Po kreativni poti do znanja (PKP) opis programa Program Po kreativni poti do znanja omogoča povezovanje visokošolskih zavodov s trgom dela in tako daje možnost študentom za pridobitev
Prikaži več1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnost
1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis 16052016 2. IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnostni razvoj (drugo) 0909 Novi Klasius P bo 0922 Skrb
Prikaži večEVRO.dvi
Management tehnologije dr. Cene Bavec Management tehnologije postaja v gospodarsko in tehnološko razvitih državah eno temeljnih managerskih znanj. V Sloveniji nimamo visokošolskih in univerzitetnih programov
Prikaži več2
LETNO POROČILO O KAKOVOSTI ZA RAZISKOVANJE ČETRTLETNO STATISTIČNO RAZISKOVANJE O ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJSKIH STORITVAH (KO-TEL/ČL) IN LETNO STATISTIČNO RAZISKOVANJE O ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJSKIH STORITVAH
Prikaži več(Microsoft Word - U\350enje telegrafije po Kochovi metodi.doc)
MORSE UČENJE PO KOCHOVI METODI Računalniški program za učenje skupaj z nekaterimi dodatnimi datotekami dobite na spletni strani avtorja: http://www.g4fon.net/. Zanimive strani so tudi: - http://www.qsl.net/n1irz/finley.morse.html
Prikaži večPowerPoint Presentation
Zapisovanje učnih izidov Bled, 21.1.2016 Darko Mali ECVET ekspert, CPI Pojmi: Kvalifikacija Kompetenca Učni cilji Učni izidi Enote učnih izidov Kreditne točke Programi usposabljanja NE! 2 Učni cilji kompetence
Prikaži večMicrosoft Word - ARRS-MS-CEA-03-A-2009.doc
RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Komisariatom za atomsko energijo (CEA) Francoske republike v letih 2009-2011 Splošna opomba: Vnosna
Prikaži večkodeks_besedilo.indd
Samoregulacijski kodeks ravnanja operaterjev mobilnih javnih elektronskih komunikacijskih storitev o varnejši rabi mobilnih telefonov s strani otrok in mladostnikov do 18. leta Izdal in založil Gospodarska
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 7597 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o vzpostavitvi začasnega neposrednega stati
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 21.11.2018 C(2018) 7597 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 21.11.2018 o vzpostavitvi začasnega neposrednega statističnega ukrepa za izkazovanje izbranih vsebin popisa
Prikaži večNAVODILA ZA PISANJE PROJEKTNIH DIPLOMSKIH DEL 1 KAJ JE PROJEKT? Projekt je enkraten glede na način izvedbe, vsebuje nove in neznane naloge, ima svoj z
NAVODILA ZA PISANJE PROJEKTNIH DIPLOMSKIH DEL 1 KAJ JE PROJEKT? Projekt je enkraten glede na način izvedbe, vsebuje nove in neznane naloge, ima svoj začetek in konec, privede do sprememb v dnevnem delu
Prikaži večTermin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr
Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Prešerna, Kranj (ponovitev izvedbe 23. oktobra na OE
Prikaži večKONTINGENČNI PRISTOP K OBLIKOVANJU SISTEMA STRATEŠKEGA POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA: EMPIRIČNA PREVERBA V SLOVENSKIH PODJETJIH
Temelji poslovodnega računovodstva(1) Uvod v poslovodno računovodstvo (kontroling) Prof. dr. Simon Čadež simon.cadez@ef.uni-lj.si 2 CILJI PREDMETA Opredeliti vlogo managerjev in poslovodnega računovodstva
Prikaži več(Microsoft Word - MSDN AA Navodila za \232tudente FS.doc)
1. Pogoji uporabe programske opreme Pred uporabo programske opreme iz programa MSDNAA morate prebrati in se strinjati s pogoji in določili Licenčne pogodbe za končnega uporabnika programske opreme MSDN
Prikaži večFAMICO_NEWSLETTER_1st_Final_SI
FAMICO Glasilo I V tej izdaji: - Dobrodošlica - Namen projekta - Pričakovani rezultati - Novice - Partnerstvo - Uvodna konferenca februar 2014 Dobrodošli! Dobrodošli v prvi izdaji glasila projekta FAMICO.
Prikaži večPowerPointova predstavitev
INFORMATIKA Tečaj za višjega gasilca OGZ PTUJ 2017 PRIPRAVIL: ANTON KUHAR BOMBEK, GČ VSEBINA TEORETIČNA PREDAVANJA INFORMACIJSKI SISTEMI SISTEM OSEBNIH GESEL IN HIERARHIJA PRISTOJNOSTI PRAKTIČNE VAJE ISKANJE
Prikaži večNavodila za uporabo Mini snemalnik
Navodila za uporabo Mini snemalnik www.spyshop.eu Pred vami so navodila za pravilno uporabo mini snemalnika in opis funkcionalnosti. Lastnosti snemalnika: Naziv Mere Teža Kapaciteta spomina Snemanje Format
Prikaži večerasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje
erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014 2020. Namenjen je krepitvi kompetenc in zaposljivosti
Prikaži večLetni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišč
20. november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišča za novo finančno perspektivo 2014-2020 na področju izobraževanja odraslih Mag. Katja Dovžak Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo
Prikaži večPredmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Uporabniška izkušnja User Experience Študijski program in stopnja Study programme and lev
Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Uporabniška izkušnja User Experience Študijski program in stopnja Study programme and level Informatika v sodobni družbi, visokošolski strokovni
Prikaži večSPLOŠNI POGOJI
SPLOŠNI POGOJI OPOZORILO: Ob registraciji se uporabnik zaveže, da se strinja z vsemi določbami v spodaj navedenih Splošnih pogojih uporabe plačljivih in brezplačnih spletnih vsebin/storitev 24ur.com. Vsakič,
Prikaži večBrezplačno učenje zaposlenim in brezposelnim od 2018 do 2022 omogočata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropska unija iz Evropskega
ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada Računalniška pismenost za odrasle 60 ur. - Seznaniti vas z osnovnimi komponentami računalnika in osnovnimi pojmi informacijske tehnologije. - Naučiti
Prikaži večMicrosoft Word - SI_vaja5.doc
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 5 Naloge 1. del: t test za
Prikaži večPoročilo anket
POROČILO ANKET Zadovoljstvo na delovnem mestu 2018 V času od 11. 6. do 22. 6. 2018 je med zaposlenimi na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za zdravstvene vede potekala anonimna anketa»zadovoljstvo na delovnem
Prikaži večDELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/ z dne 13. julija o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/ Evropskega parlamenta in S
5.11.2018 L 274/11 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1639 z dne 13. julija 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki podrobneje
Prikaži več