UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA SOCIALNA PEDAGOGIKA MONIKA KALMAN ZAPOSLITVENI KLUB ZA MLADE KOT OBLIKA POMOČI MLADIM BREZPOSELNIM Magistrsko

Transkripcija

1 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA SOCIALNA PEDAGOGIKA MONIKA KALMAN ZAPOSLITVENI KLUB ZA MLADE KOT OBLIKA POMOČI MLADIM BREZPOSELNIM Magistrsko delo Kranjska Gora, 2018

2 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA SOCIALNA PEDAGOGIKA Monika Kalman ZAPOSLITVENI KLUB ZA MLADE KOT OBLIKA POMOČI MLADIM BREZPOSELNIM Magistrsko delo Mentorica: prof. dr. Darja Zorc Maver Kranjska Gora, 2018

3 Zahvala Zahvaljujem se mentorici prof. dr. Darji Zorc - Maver, ker me je usmerjala v procesu pisanja magistrskega dela. Zahvaljujem se tudi vsem sogovornikom. Zahvaljujem se svoji družini za podporo in spodbudo. Posebej se zahvaljujem Petru, ker je vedno verjel vame.

4 POVZETEK Mladi predstavljajo družbeno skupino, ki ima najvišjo stopnjo brezposelnosti in ki je najbolj izpostavljena spremembam na zaposlitvenem trgu. Situacijo dodatno otežuje nov pojav, ki nakazuje, da izobrazba danes ne zagotavlja več socialne varnosti posamezniku, saj samo izobrazba ne zagotavlja zaposlitve. Posledično se morajo mladi poleg formalne izobrazbe opremiti z različnimi socialnimi veščinami in delovnimi kompetencami, da bodo znali krmiliti med negotovostjo, nepredvidljivostjo in konkurenco, ki jih čaka na področju zaposlovanja.to delo je analiza programa pomoči za mlade brezposelne do 29. leta starosti, in sicer Zaposlitveni klub za mlade, ki mladim pomaga pri povečanju njihove zaposljivosti. Gre za specifično zastavljen program, s katerim mlad brezposeln človek pridobi nove kompetence, si oblikuje svoj karierni načrt, izvede podjetno aktivnost in proti koncu programa spoznava svoje potencialne delodajalce na dogodkih različnih oblik. V teoretičnem delu na splošno predstavim brezposelnost in natančneje brezposelnost mladih, kako ta vpliva na različna področja v življenju mladih, aktualno politiko zaposlovanja in programe pomoči. Pomemben del namenjam mladim na trgu dela, podam predloge za povečanje zaposljivosti mladih in predstavim vlogo socialne pedagogike na področju brezposelnosti mladih. V empiričnem delu raziskujem, zakaj se mladi brezposelni odločijo za določen program pomoči in koliko oblika pomoči pripomore k temu, da se oseba zaposli. S tremi udeleženkami programa pomoči in z mentorjem programa sem s pomočjo kvalitativne raziskave izvedla polstrukturiran intervju. Raziskala sem, kako udeleženke ocenjujejo kompetence, ki jih prinaša program, in kje vidi uporabnost teh kompetenc mentor programa, ki deluje kot karierni svetovalec na ZRSZ. Izsledki raziskave kažejo, da je program pomoči udeleženkam predstavljal odskočno desko v svet zaposlitve; pridobile so pomembne kompetence in veščine, potrebne za zaposlitev. Krepile so svojo podjetnost, samoiniciativnost ter komunikacijske in organizacijske veščine. Dekleta so s pomočjo mentorja spoznale trg dela in potrebe okolice, utrjevale pisanje zaposlitvenih ponudb in vlog, kritično pregledovale življenjepise in odgovarjale na najpogostejša zaposlitvena vprašanja. Mentor programa ocenjuje, da program uporabnikom ponudi znanje za samostojno vodenje kariere in odpira vrata v svet zaposlitev. Program pomoči uporabnicam omogoča razvijanje svojih socialnih mrež in je idealna priložnost za socialno vključitev, ki je za mlade brezposelne izjemnega pomena. Ključne besede: brezposelnost, mladi, kompetence, oblike pomoči, zaposlitveni klub

5 ABSTRACT Today young people are the most vulnerable group in the society considering the unemployment topics. They are exposed to drastic changes in the unemployment market area. The contemporary situation is even more serious due to the fact that formal education is no longer enough when searching for a job. Therefore, young people are in a no secure position and thus they should achieve different working and social skills that they could act in the competitive and unpredictable futuristic society. The following thesis analyses the special support programme for the young unemployed people under the age 29, called The unemployment club for young adults. The programme deals specifically with this group of people (young people under 29) and explains how to receive/gain new competence skills, how to make their own career plan, give some activities and meet the potential employers through various events. In the theoretical part, I introduced the general unemployment facts and then continued with those of jobless young people, showed the negative effects on their lives, discussed the unemployment policy and support programme. Then I wanted to emphasize the critical status of young people in the employment market. I gave some suggestions how to increase and improve their position with the help of social pedagogics. In the empirical part, I tried to discover why the unemployed chose a certain programme and consequently got a job afterwards. I made a half-structured interview with three participants and their mentor who is an employee of the ZRSZ (Slovenian Bureau of Labour). I studied how all of them (also their mentor) estimated different competence skills and the use of them. The survey of this research is very positive. I found out that the supporting programme could help to receive the early employment. Some facts: the participants gained the important skills; they empowered their confidence, ambition, self-intuition, communication and organizational skills. They discovered the requirements of the employment market as well as those in the contemporary society. They learnt how to write a proper CV/resume and how to respond to most common questions. Mentor of the programme ensured that the programme offers the knowledge necessary to start a career and opens the door to employment area. The programme itself helped young participants socializing and developing social networking. Keywords: unemployment, competence skills, support programme, young adults, employment club.

6 KAZALO 1. UVOD BREZPOSELNOST Splošna opredelitev brezposelne osebe Kategorije brezposelnih registriranih oseb Stopnje brezposelnosti Sestava brezposelnosti Pravna ureditev brezposelnosti v Sloveniji TRG DELA SLOVENSKI TRG DELA Tekoča gibanja na trgu dela SODOBNA MLADINA IN DELO MLADOST Družbeni vidik mladosti Mladi in trg dela Prednosti mladih na trgu dela Socialni kapital mladih in socialni trening Socialna opremljenost mladih Pomen dela za mlade Prehod mladih v zaposlitev BREZPOSELNOST MLADIH STOPNJA BREZPOSELNOSTI MLADIH BREZPOSELNOST MLADIH KOT DRUŽBENI PROBLEM POSLEDICE BREZPOSELNOSTI Psihosocialne posledice brezposelnosti Posledice na področju družbe SPOPRIJEMANJE MLADIH Z BREZPOSELNOSTJO Mladi pri zaposlovanju danes Aktivne metode iskanja zaposlitve Mreženje Komunikacija z delodajalci Samozaposlovanje PASIVNE METODE ISKANJA ZAPOSLITVE Delovanje Zavoda RS za zaposlovanje Aktivna politika zaposlovanja v Sloveniji Ukrepi aktivne politike zaposlovanja za mlade... 25

7 Zaposlitvene agencije PREDLOGI ZA POVEČANJE ZAPOSLJIVOSTI MLADIH Prehod iz izobraževanja v zaposlitev Trg dela Aktivna politika Študentsko delo VLOGA SOCIALNE PEDAGOGIKE EMPIRIČNI DEL OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA IN NAMEN RAZISKAVE RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN CILJ RAZISKAVE RAZISKOVALNA METODOLOGIJA Opis programa pomoči Zaposlitveni klub za mlade Jesenice Kratek povzetek delovanja našega kluba Opis vzorca raziskovalnih oseb Opis postopka zbiranja podatkov Postopek analize podatkov PRIKAZ REZULTATOV IN INTERPRETACIJA Primer 1: Sara Primer 2: Tina Primer 3: Zala Primer 4: Mentor Matjaž ODGOVORI NA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ZAKLJUČEK LITERATURA IN VIRI... 52

8 SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC EU Evropska unija CSD Center za socialno delo ILO ang. International Labour Organization, slov. Mednarodna organizacija za delo MDDSZ Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti OS Okrajna skupnost RS Republika Slovenija SURS Statistični urad Republike Slovenije Zavod Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ZRSZ Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ZUTD Zakon o urejanju trga dela

9 1. UVOD Pri iskanju teme za svojo magistrsko nalogo sem imela predvsem en cilj, tj. pisati o nečem, kar me bo res zanimalo in bo zame tudi uporabno. Pred začetkom pisanja sem bila ravno v obdobju iskanja sebe in tako sem pomislila, da bi za magistrsko delo raziskala sebe, izhajala iz sebe. Bila sem v težkem obdobju; izgubila sem status študenta in nisem mogla več nadaljevati dela tam, kjer sem bila zaposlena. Prijavila sem se na Zavod RS za zaposlovanje in iskala zaposlitev. Nisem mogla verjeti, s katerimi pogoji se mladi brezposelni srečajo na trgu dela in kakšna je v realna situacija mladih brezposelnih. Kljub delovnim izkušnjam in končani visoki izobrazbi se nisem niti približala zaposlitvenemu razgovoru, kaj šele zaposlitvi. Tako sem želela to področje raziskati in ugotoviti, ali drugi doživljajo brezposelnost podobno kot jaz. Med iskanjem zaposlitve sem na internetu našla oglas, v katerem iščejo mlade, stare do 30. leta, ki iščejo zaposlitev in na tem področju potrebujejo pomoč. Gre za nevladno organizacijo, ki deluje v obliki društva in daje poudarek predvsem neformalnemu ugotavljanju in pridobivanje znanja, kompetenc in izkušenj. V oglasu pa je bil opisan njihov program pomoči Zaposlitveni klub za mlade. Prijavila sem se in dobila sporočilo, kdaj začnemo izvajanje programa. Po nekaj srečanjih sem takoj vedela, da bom program pomoči vključila v svoje magistrsko delo in s tem pripomogla tudi preostalim mladim brezposelnim, ki so se znašli v podobni situaciji. Pozornost sem želela usmeriti predvsem na raziskovanje doživljanja programa pomoči in izhajati iz uporabnikov: kje oni vidijo močne točke, kje jim je program pomoči pripomogel pri iskanju zaposlitve in kako program pomoči ocenjuje mentor kluba, ki deluje kot karierni svetovalec in je imel na tem področju bogate izkušnje, v programu pomoči pa je sodeloval prvič. Raziskave, ki so bile v Sloveniji narejene na temo brezposelnosti, so v večini statistični podatki, zato sem se osredinila bolj na populacijo mladih, vendar sem poleg tega delo želela obogatiti z meni pomembnimi in zanimivimi temami o poteh iskanja zaposlitve danes. Tako sem v teoretičnem delu želela predstaviti bistvo in poskrbeti, da lahko bralci teorijo prenesejo tudi na empirični del in ga z njeno pomočjo razumejo. V empiričnem delu pa sem želela predstaviti doživljanje brezposelnosti mladih, zato je glavnina mojega dela namenjena razumevanju mladih, ki iščejo zaposlitev BREZPOSELNOST Že iz besede brezposelnost lahko razberemo, da gre za obdobje, ko je oseba brez posla; to pomeni, da je nezaposlena, vseeno pa je pomembno, da definiram brezposelnost natančneje. Danes težko govorimo o enotni definiciji brezposelnosti, saj gre za obliko stanja, ki se dotika številnih področij družbenega življenja. Poznamo različne definicije s pravnega in z ekonomskega vidika, brezposelnost pa močno vpliva tudi na socialno in psihološko področje brezposelne osebe. Najpogosteje uporabljeno definicijo na temo brezposelnosti je zapisala Kavar Vidmar (1993), ki razlaga, da brezposelnost lahko teoretično delimo na več vrst po vzroku nastanka in posledicah, ki jih brezposelnost povzroča. Poznamo strukturno brezposelnost, ki nastopi zaradi 1

10 neenakomernosti med povpraševanjem in ponudbo po delovni sili. Brezposelnost, ki nastopi v določenih obdobjih, vezanih na delovni proces, imenujemo sezonska brezposelnost, poznamo pa tudi prikrito brezposelnost, ki se dogaja, če je zaposlenih več oseb, kot zahteva delovni proces. Brezposelnost na splošno pa označuje stanje posameznika in družbeno stanje (prav tam). Pozneje se individualnosti in družbe pri brezposelnosti dotakne Bubnov Škoberne (1997), ki zapiše:»individualno stanje brezposelnosti se pojavi takrat, ko oseba, ki je zmožna za delo, išče zaposlitev in ni zaposlena v delovnem razmerju ter ne opravlja samostojne pridobitvene dejavnosti kot samozaposlena oseba. Brezposelnost v družbi pa nastane v primeru, ko v državi v določenem obdobju nimajo možnosti za zaposlitev vsi prebivalci v aktivni dobi, ki iščejo zaposlitev in so zmožni za delo«(str. 15). Ena novejših razlag pojma brezposelnosti pravi, da je to družbeni pojav, ki se pojavi, ko oseba kljub aktivnemu iskanju zaposlitve te ne najde. Tako se brezposelnost pogosto uporablja kot merilo zdravja gospodarstva, najpogostejše merilo brezposelnosti pa je stopnja brezposelnosti, ki jo lahko posplošimo na število brezposelnih oseb, deljeno s številom oseb z zaposlitvijo (Unemployment, 2017) Splošna opredelitev brezposelne osebe Po definicijah pojava o brezposelnosti pa si poglejmo razlago tudi za osebo, ki je brez dela.»pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, da se šteje med registrirane brezposelne, opredeljuje Zakon o urejanju trga dela, in sicer v II. poglavju tega zakona. V 8. členu je opisana definicija brezposelne osebe. Za brezposelno osebo se tako šteje iskalec zaposlite, ki je zmožen za delo, prijavljen na Zavodu, aktivno išče zaposlitev in je pripravljen sprejeti ustrezno oziroma primerno zaposlitev, ki mu jo ponudi Zavod ali drugi izvajalec storitve posredovanja zaposlitve, ter: ni v delovnem razmerju; ni samozaposlen; ni poslovodna oseba v osebni družbi in enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo ter zavodu; ni kmet; ni upokojenec; nima statusa dijaka, vajenca, študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih, mlajšega od 26 let«(mddsz, ZRSZ, 2013, str. 22) Kategorije brezposelnih registriranih oseb Registrirane brezposelne osebe so definirane kot osebe, ki niso samozaposlene in niso v delovnem razmerju ter so zmožne za delo. Prijavljene so na ZRSZ in aktivno iščejo zaposlitev. V to skupino tako tudi ne sodijo upokojenci, kmetje, dijaki, vajenci, študentje ali udeleženci, vključeni v izobraževanje, in so mlajši od 26 let. Imamo sedem definiranih kategorij registriranih brezposelnih oseb; te so:»ženske (brezposelne ženske). Iščejo prvo zaposlitev (brezposelne osebe, ki iščejo prvo zaposlitev). 2

11 Stari do 29 let (brezposelne osebe v starosti od 15 do vključno 29 let). Stari 50 let ali več (brezposelne osebe, stare 50 let ali več). Dolgotrajno brezposelni (brezposelne osebe, ki so na ZRSZ prijavljene eno leto ali več). Trajno presežni delavci in stečajniki (brezposelne osebe, ki so se na ZRSZ prijavile po odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, po odpovedi pogodbe v primeru potrjene prisilne poravnave, zaradi stečaja ali likvidacije delodajalca). Invalidi (brezposelni invalidi po šifrantu na osnovi navodila iz Ur. lista RS, št 10/2005: invalidi po ZZRZI in ZUZIO, delovni invalidi II. oz. III. kategorije, invalidne osebe s priznano telesno okvaro, vojaški invalidi, kategorizirani mladostniki, invalidi, ki so pridobili status invalida po predpisih držav članic EU)«(Metodološka pojasnila, 2010) Stopnje brezposelnosti V Sloveniji poznamo dve stopnji brezposelnosti: prva je stopnja registrirane brezposelnosti, druga pa je stopnja anketne brezposelnosti. Prvo pridobimo tako, da primerjamo število oseb, ki so na ZRSZ prijavljene kot brezposelne osebe, s številom aktivnih oseb po registrskih virih, kamor sodijo zaposleni in samozaposleni posamezniki. Pri anketni stopnji brezposelnosti pa predstavljajo brezposelne osebe tisti anketiranci, ki v zadnjem tednu pred raziskavo niso bili delovno aktivni, vendar aktivno iščejo delo prek različnih virov in lahko začnejo delo takoj. Delovno aktivne osebe pa predstavljajo posamezniki, ki so v zadnjem tednu pred raziskavo opravljali kakršno koli delo za plačilo in posamezniki s statusom zaposlene ali samozaposlene osebe, tudi če med raziskavo niso delali (Stopnja brezposelnosti, b. d.). Stopnje registrirane brezposelnosti po območnih službah, 2017 (v %) Območne službe Junij Julij Avgust September Oktober November Celje 10,2 10,3 10,1 9,7 9,9 9,7 Koper 8,1 7,9 7,9 7,6 7,8 8 Kranj 6,1 6,1 6 5,7 5,8 5,8 Ljubljana 8,6 8,7 8,6 8,3 8,4 8,3 Maribor 11,4 11,4 11,2 10,7 10,9 10,8 Murska Sobota 14,4 14,4 14,2 13, ,1 Nova Gorica 6,7 6,8 6,9 6,7 6,7 6,7 Novo mesto 7,8 8 8,1 7,8 7,8 7,7 Ptuj 8,4 8,4 8,3 8 8,5 8,4 Sevnica 10 10,1 10,1 9,7 9,9 9,8 Trbovlje 10,4 10,3 10,1 9,6 9,6 9,5 Velenje 8,7 8,7 8,6 8,3 8,6 8,4 Slovenija 9,1 9,1 9 8,7 8,8 8,7 Vir: ZRSZ Iz preglednice je tako razvidno, da je bila najvišja stopnja registrirane brezposelnosti v mesecih juniju in juliju v območni službi Murska Sobota, najnižjo stopnjo brezposelnosti pa so imeli v območni službi Kranj. Pomembno pa je, da se stopnja brezposelnosti iz meseca v mesec niža v večini območnih služb. 3

12 Sestava brezposelnosti Medtem ko je opredelitev brezposelnosti jasna, jo ekonomisti vendar razdelijo na različne kategorije. Najširši kategoriji brezposelnosti sta prostovoljna in neprostovoljna brezposelnost. Ko je brezposelnost prostovoljna, pomeni da je oseba svojo zaposlitev zapustila prostovoljno v iskanju druge zaposlitve. Ko je brezposelnost neprostovoljna, pa pomeni, da je bila oseba odpuščena in mora iskati zaposlitev drugje. Če pogledamo še globlje, lahko prostovoljno in neprostovoljno brezposelnost razdelimo na tri vrste, tj. na frikcijsko, ciklično in strukturna. Frikcijska brezposelnost se pojavi, ko je oseba med delovnimi mesti, kar pomeni, da je eno delovno mesto zapustila in je v iskanju drugega. Zato frikcijska brezposelnost tudi traja krajši čas. Prav tako ima ta vrsta brezposelnosti najmanj tveganj z ekonomskega vidika. Ciklična brezposelnost se pojavi zaradi poslovnega cikla. Ta narašča v obdobjih recesije in pada v obdobjih gospodarske rasti. Strukturna brezposelnost se pojavi skozi tehnološki napredek, ko osebe izgubijo svojo zaposlitev, ker so njihove sposobnosti zastarele oziroma je tehnologija tako napredovala, da prekosi človeško roko pri vseh njenih funkcijah (Unemployment, 2017) Pravna ureditev brezposelnosti v Sloveniji Brezposelnost v Sloveniji urejajo razni zakoni; že v Ustavi RS imamo definirano, da smo socialna država. Ustava ureja tudi človekove pravice; tako ne moremo mimo osnovne pravice, da smo vsi pred zakonom enaki; tako je vsak upravičen do proste izbire zaposlitve in vsak lahko pride do zaposlitve pod enakimi pogoji. Brezposelnost ostaja pereč problem v naši državi; razmere na trgu dela se neprestano spreminjajo, zato so potrebe po reformi trga vse večje. Marca 2013 je bil objavljen nov Zakon o delovnih razmerjih ZDR-1, ki podpira temeljni cilj reforme trga dela, tj. zmanjšati razdrobljenost trga in hitrejše prilagajanje razmeram na trgu. Cilj ZDR-1 je preprečevanje brezposelnosti ob upoštevanju pravic do svobode dela in dostojanstva pri delu (Zakon o delovnih razmerjih, 2013). Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti 2006 nadomesti posodobljen Zakon o urejanju trga dela (ZUTD), ki ureja ukrepe države na področju trga dela, financiranje države, vključevanje v ukrepe aktivne politike zaposlovanja in v javna dela. S temi ukrepi stremi k večji zaposljivosti (Zakon o urejanju trga dela, 2013). 4

13 2. TRG DELA Trg dela je platforma, v kateri se izmenjujeta procesa povpraševanje in ponudba po delovni sili, zato je za pojav brezposelnosti izjemnega pomena. Dandanes se še vedno srečujemo s težavami brezposelnosti, saj je gospodarska kriza, ki se je zgodila leta 2008, pustila močne posledice. Po vsej Evropi se srečujemo s problematiko brezposelnosti; ponekod se države srečujejo še s problemom staranja prebivalstva in podaljševanjem izobraževanja mladih. Ena izmed izvirnih definicij trga dela se glasi:»za nastanek trga dela je bilo najprej potrebno, da je delovna sila postala blago. To pomeni, da so delavci morali postati lastniki svoje delovne sile. Postati so morali osebno svobodni, da so lahko svojo delovno zmožnost ponudili različnim delodajalcem, da so se lahko pogajali za njeno ceno, in se v primeru, da je pogodba potekla, obrnili na drugega delodajalca, ki jim je ponujal boljše plačilo ali boljše delovne pogoje«(svetlik, 1985, str. 12). Okoli leta 1988 so se pri nas začele težnje po vključitvi v evropsko družbo; to je vodilo k prehodu na tržno zaposlovanje. Trg delovne sile je postal trg kupcev. Leta 1990 je bil sprejet Zakon o delovnih razmerjih in je prinesel ogromne spremembe. Uspeh na trgu blaga je bil od takrat odvisen od podjetij in tako so lahko odpuščali nepotrebno delovno silo. S tem se je brezposelnost začela višati (Svetlik, 1992). Trg dela razumemo kot uravnavanje med ponudbo delovne sile in povpraševanjem po njej. Pomembnost trga dela definiramo s posamezniki, ki so del trga dela in so od njega odvisni, ter z družbo, ki skozi ekonomijo in socialna merila določa vrednost dela. Trg dela ima tudi pomemben vpliv na oblikovanje blaginje moderne družbe; je tisti, ki zagotavlja vir dohodka ter vpliva na položaj in varnost posameznika (Trg dela, 2017) SLOVENSKI TRG DELA Tudi v Sloveniji se spoprijemamo s problemi staranja prebivalstva, nizke rodnosti in nizke stopnje delovne aktivnosti. Problem, s katerim se srečujemo na slovenskem trgu dela, je prenizka izobrazbena in kvalifikacijska raven prebivalstva. Ta raven se sicer izboljšuje, vendar na podlagi mlajših generacij, ki svoje izobraževanje vedno bolj podaljšujejo. Izobrazbena raven starejših pa ostaja problematična, zato tudi ne morejo konkurirati na trgu dela. Tako bo Slovenija morala izboljšati izobrazbeno sestavo prebivalstva; poleg mladih bi bilo treba v izobraževanje vključiti tudi večje število odraslih in poleg javnih šolskih ustanov spodbuditi še druge ustanove k posredovanju znanja. Spodbuditi bi bilo treba tudi zasebni sektor in dati veljavo znanju, ki ga posamezniki dobijo zunaj formalnega sistema izobraževanja (Svetlik, Ignjatović, Sicherl, Kopač in Tribanc, 2004). V zadnjih letih lahko opazimo postopno prestrukturiranje v zahtevnejše proizvodnje, ki posledično od zaposlenih zahteva višjo stopnjo znanja. Tudi tržne storitve so se po obsegu povečale in vse te strukturne spremembe so povzročile odpravo delovnih mest, namenjenih kvalificirani in nekvalificirani manualni delovni sili, nova delovna mesta pa se ne odpirajo. Na trgu dela opazimo znižanje stopnje aktivnosti mladih, starih od 15 do 24 let; to dinamiko stopnje aktivnosti si razlagamo s tem, da se je povečala vključenost mladih v izobraževanje in da imajo mladi težave pri integraciji na trg dela. Stopnja aktivnosti srednje generacije, stare od 24 do 54 5

14 let, pa je sorazmerno visoka zaradi sprememb v pokojninskem sistemu in restriktivnejšega pristopa k predčasni upokojitvi. Povečanje stopnje pa si razlagamo tudi s tem, da bolje izobražena starejša populacija ni pripravljena na odhod v upokojitev (Ivančič, 2010). Gospodarska kriza, ki je tudi našo državo doletela leta 2008, je povzročila številne stečaje podjetij in posledično ogromno odpuščanj, kar je zmanjšalo delovno aktivnost slovenskega prebivalstva za 2,4 %, in sicer v naslednjem letu po gospodarski krizi. Posledice krize so se čutile tudi v naslednjih letih, leta 2013 pa se je kriza na slovenskem trgu še poglobila, saj po podatkih Eurostata razberemo, da se je stopnja za brezposelne, stare od 15 do 74 let, zvišala s 4,4 % v letu 2008 na 10,1 % v letu Pozneje se odstotek spet niža (MDDSZ, 2015). Razmere na slovenskem trgu se izboljšujejo; posledično se brezposelnost zmanjšuje, na letni ravni pa je brezposelnost v državi nižja od julija 2014 naprej (prav tam). Izpostaviti je treba, da je kriza v zadnjih letih prizadela moško in žensko populacijo, pri obeh spolih pa zdaj vidimo povečano številno delovno aktivnih; pri moških je odstotek višji. V letu 2008 je bila stopnja anketne brezposelnosti za moške 77,4-odstotna, v letu 2014 pa se je znižala na 71,6 %, pri ženskah pa z 68,5 % na 63,6 % v letu 2014, kar je Slovenijo uvrstilo v evropsko povprečje (63,5 %). Povprečno je bilo v prvem polletju 2015 brezposelnih oseb, 6 % manj v primerjavi s prvim polletjem 2014; v tem letu so večji delež predstavljale brezposelne ženske, osebe, stare od 30 do 39 let, ter starejši od 50 let. Na izobrazbeni ravni se je v primerjavi z letom 2014 povečal odstotek terciarno izobraženih oseb brez zaposlitve, večji je bil tudi odstotek brezposelnih z osnovnošolsko ter s srednjo in splošno izobrazbo, zmanjšal pa se je odstotek brezposelnih oseb s poklicno izobrazbo (MDDSZ, 2015) Tekoča gibanja na trgu dela Aktivno prebivalstvo, mesec maj 2017 Po podatkih Statističnega urada RS je bilo maju 2017 v Sloveniji aktivnih prebivalcev, to so osebe več kot v prejšnjem mesecu, kar pomeni, da se število brezposelnih oseb zmanjšuje, število brezposelnih oseb v maju pa se je glede na april zmanjšalo za 3,8 %. Aktivno prebivalstvo pa je v maju sestavljalo delovno aktivnih in registriranih brezposelnih oseb. V primerjavi s prejšnjim mesecem se je zaposlenost povišala v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, raznih poslovnih dejavnostih, gostinstvu, trgovini in v dejavnostih prometa, številno delovno aktivnih pa je upadlo v dejavnostih, kot so: finance, zavarovalniške dejavnosti, kmetijstvo ter lov, gozdarstvo in ribištvo (ZRSZ, 2017). Registrirana brezposelnost, mesec junij 2017 Na ZRSZ se je junija 2017 na novo prijavilo oseb, od tega je bilo 589 prijavljenih iskalcev prve zaposlitve, oseb se je prijavilo zaradi poteka pogodbe za določen čas, zaradi raznih poslovnih razlogov pa 863 oseb. V primerjavi z lanskim junijem se je brezposelnost znižala za 15 % (ZRSZ, 2017). V prvi polovici leta 2017 se je na ZRSZ prijavilo brezposelnih oseb, med njimi največ oseb zaradi poteka pogodbe za določen čas, med njimi pa je iskalcev prve zaposlitve (prav tam). 6

15 Statistično pa se beležijo tudi registrirane brezposelne osebe po stopnji izobrazbe, starostnih razredih, trajanju brezposelnosti, spolu in po značilnih skupinah. Registrirane brezposelne osebe po izobrazbeni ravni, 2017 Raven izobrazbe Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Osnovna šola ali manj Nižje, srednje poklicno izobraževanje Srednje tehniško, strokovno, splošno izobraževanje Visokošolsko izobraževanje prve, druge in tretje stopnje Skupaj Vir: ZRSZ Registrirane brezposelne osebe po starostnih razredih, 2017 Starostni razred Januar Februar Marec April Maj Junij Julij let let let let let let in več Skupaj Vir: ZRSZ 7

16 3. SODOBNA MLADINA IN DELO 3.1. MLADOST Pojem mladost ima nešteto opredelitev in razlag. Na splošno je mladost določena tako, da se začne v obdobju, ko posameznik ni več otrok, vendar je še vedno odvisen od staršev, in konča, ko posameznik postane samostojen v fizičnem smislu, prav tako pa tudi v osebnostnem in socialnem smislu. Da lahko razumemo mladost, moramo razumeti tudi pojem odraščanja, za katerega Ule in Kuhar (2003) razlagata, da se teoretično povezuje s potrebo po družbeni integraciji in z delitvijo dejavnosti. Mladost pa Hall (v Ule in Kuhar, 2003) razlaga»kot adolescenco, za katero so značilni viharništvo, stresi in upori proti različnim avtoritetam, kar je po njegovem nujno za razvoj modernega individualizma in za samostojni vstop mladih v odraslost«(str. 29). Tudi definicije, katera populacija mladih sodi v obdobje mladostništva, so različne. Večina nas mladost enači s populacijo osnovnošolcev, srednješolcev in študentov. Hitro pozabimo na skupine mladih, ki so ranljive, na primer mladi brez študentskega statusa in mladi brezposelni. Tako Ule (2003) razlaga, da gre za skupino, ki si v negotovem življenjskem obdobju oblikuje lastno identiteto, prehajajo pa med različnimi položaji, od osnovnošolskega vse do visokošolskega izobraževanja in iz položaja vzdrževanega posameznika vse do samostojnosti (prav tam). Družba ima močen vpliv na mladostniško obdobje, zato ga Ule (v Trbanc in Verša, 2002) definira kot»življenjsko obdobje, v katerem poteka proces vključevanja v vse bistvene družbene vloge. Razvijejo se socialne veščine in vse potrebne sposobnosti za prevzem statusa odrasle osebe na šolsko-poklicem, interaktivno-partnerskem, politično-etničnem in potrošniško-kulturnem področju«(str. 338). Mladost lahko definiramo tudi kot proces»vključevanja posameznikov v vse pomembnejše družbene vloge, s katerimi je določena odraslost«(trbanc, 2005a, str. 161). Starostna opredelitev mladih prav tako variira. Splošna definicija mladostništva in s tem starosti v tem obdobju, ki jo nudi splošna enciklopedija na spletu, je:»začne se z nastopom pubertete in konča z vstopom v odraslost, torej približno med 11. (za dečke 13.) in letom starosti«(mladostništvo, 2015). Vse bolj pa se zavedamo družbenih vplivov, ki obdobje mladosti podaljšujejo. MDDSZ in ZRSZ (2013) opozarjata na zgovorno število na novo prijavljenih iskalcev prve zaposlitve; najvišji delež prijavljenih namreč spada v starostni razred let, naraščata tudi deleža v starosti in let, največ brezposelnih mladih pa je ravno v tem zadnjem starostnem okviru zaradi visoke vključenosti v terciarno izobraževanje. Tako se šolanje vedno bolj podaljšuje, kar vodi v spremembo izobrazbene strukture mladih. Tako se je oblikovala prav posebna skupina brezposelnih mladih, starih let; večina prvič vstopa na trg dela in se na ZRSZ prijavijo kot iskalci prve zaposlitve. To potrjuje tudi število prijav na ZRSZ ravno v mesecu oktobru, ko študentje končajo terciarno stopnjo (prav tam). Ravno zaradi podaljševanja obdobja študija, ki ga nekateri mladi podaljšujejo zaradi izogiba statusa brezposelnosti, je Statistični urad Republike Slovenije kategorijo mladih razširil na skupino oseb od 15. do 34. leta starosti (Svetlin, 2010). 8

17 Družbeni vidik mladosti Pri konceptu mladosti moramo biti pozorni na odnos med odraslim in njegovim družbenim položajem; gre za odnosni koncept mladosti. V osredju je odnos mladih do družbenega okolja; s tega vidika mladost definiramo kot odvisnost od normativnih, represivnih in pedagoških ustanov družbe, ki določajo dejavnosti in prakse v mladosti (Ule, 2008). Trenutne razmere na trgu dela in današnji tempo življenja imata na mladino močen vpliv. Mladi se poskušajo prilagoditi in najti svoje mesto v družbi, vendar so začeli slediti drugačnim potrebam. Prišlo je do spremembe vrednot; že v raziskavi Mladina 2000 avtorja Ule in Kuhar (2002, str. 54) trdita:»kot najpomembnejše vrednote med mladimi v Sloveniji se kažejo partikularne vrednote, kot so: zdravje, resnično prijateljstvo, družinsko življenje pa tudi globalne vrednote, kot je npr. varovanje narave, ter karieristične (uspeh v šoli in poklicu) in liberalne vrednote (svoboda mišljenja in delovanja). Na dnu lestvice vrednot pa so se znašle egoistično-materialistične vrednote, kot so materialne vrednote, biti avtoriteta in imeti moč nad drugimi«. Mladi postajajo neodvisni v smislu tradicionalnih vezi in vrednot starševstva, vedno bolj pa postajajo odvisni od pritiskov določenih institucij, to so»predvsem trg delovne sile, izobraževalni sistem, sistem socialnega skrbstva, sistemi socialnega zavarovanja in zdravstva itd.«(beck, 1997, v Ule in Kuhar, 2002, str. 74). Religija, ki je nekoč dajala največ smisla življenju, je izgubila moč v življenju mladih. Tudi kolektivnih pravic, kot sta na primer enakost in demokracija, ne poudarjajo več; bolj jim je pomembna pravica do individualnosti, vrednote pa so vedno bolj subjektivne (prav tam). Boškić (2005) navaja, da se mladi zavedajo, da s sistemom vrednot ne morejo rešiti svojih življenjskih problemov, zato svoje odločitve sprejemajo na podlagi neke minimalne socialne varnosti. Socialno ozadje in finančne sposobnosti definirajo, kakšen bo njihov življenjski slog, delno pa jih oblikuje tudi posledica premišljenih odločitev in vrednot (prav tam). Pozneje psihologinja Ule v prispevku Še najbolj jih povezujejo težave na trgu dela (2015) razlaga, da so se mladi sprijaznili s trenutno situacijo na področju zaposlovanja in brezposelnosti; tako sprejmejo vsakršno delo, da preživijo, svojo kreativnost pa usmerjajo v svoje konjičke in si s tem krepijo samopodobo. Ker se nimajo možnosti finančno osamosvojiti in se počutijo nestabilne, si ustvarjajo svoje oblike stabilnosti in posledično so se tudi vrednote spremenile. Tako mlademu človeku več pomenijo družina, prijateljstvo, skrb za zdravo življenje in okolje kot pa kariera (prav tam) Mladi in trg dela Mladi predstavljajo prav posebno kategorijo na trgu dela. Gre za specifično delovno silo, pri čemer izstopa pomanjkanje delovnih izkušenj, na drugi strani pa nudi novo konkurenčno znanje. Ignjatović in Trbanc (2009) omenjata splošne dejavnike, ki vplivajo na položaj mladih na trgu dela; to so gospodarska gibanja, ki vplivajo na povpraševanje po delovni sili in na hitrejšo ali počasnejšo integracijo mladih v zaposlitev. Pod splošne dejavnike veljajo tudi že omenjeni demografski trendi. Omenjata tudi, da se pri zaposlovanju mladih srečujemo z veliko prožnostjo; mladi namreč sprejemajo zaposlitve za določen čas, delajo honorarno in občasno; 9

18 vse to vpliva na pogostost prehodov med zaposlitvami in na pogostost brezposelnosti, kar ima posledice na možnost osamosvojitve mladih (prav tam). Sistematično urejeni prehodi iz izobraževanja v zaposlitev pa lahko pomembno vplivajo na hitrejšo integracijo mladih v zaposlitev:»z ustreznimi sistemi vajeništva ali praktičnega dela, projektno delo, opravljanje prakse v podjetjih in različne oblike povezovanja s potencialnimi delodajalci že v času šolanja, hiter in učinkovit študij ipd.«(ignjatovič in Trbanc, 2009, str. 40). Pomembna pa sta tudi ozaveščen odnos delodajalcev, da v zaposlitvi mladih vidijo družbeno odgovornost, in odnos sindikatov, ki z javnim opozarjanjem na problematiko mladih vplivajo na ohranjanje te teme med najpomembnejšimi temami zaposlovanja (prav tam). Gospodarska kriza je najbolj prizadela mlado populacijo iskalcev zaposlitve. Stopnja brezposelnosti mladih se je po krizi najbolj povišala v primerjavi z drugimi populacijami, kar je posledica močno razčlenjenega trga in začasnih oblik zaposlovanja, ki so jim mladi najbolj izpostavljeni. Najvišji odstotek brezposelnih mladih je bil v letu 2013, in sicer 21,6 %, v primerjavi z letom 2008 za kar 11 % višji (Smernice za izvajanje, 2015). Število rojstev v Sloveniji se zmanjšuje že desetletja in to posledično pomeni nižanje števila mladih. Eurostat (EUROPOP, 2010) napoveduje, da bo število mladih do leta 2023 še vedno upadalo, skromno rast mladega prebivalstva pa pričakujemo do leta Število mladih, ki se vključujejo v terciarno šolanje, pa je naraščalo vse do leta 2006/07, ko je v Sloveniji študiralo redno ali izredno kar 116 tisoč oseb. Z rastjo študentov pa se z razmikom veča tudi število diplomantov, kar vodi v spremembo izobrazbene strukture prebivalstva, saj diplomanti vstopajo na trg dela kot iskalci prve zaposlitve (Spruk, 2013). Mladi, ki iščejo zaposlitev, pa pogosto niso ravno brez delovnih izkušenj, saj so jih pridobili skozi razna prostovoljna dela, delovne prakse, počitniška dela in opravljanje raznih študentskih del. Pridobljene delovne izkušnje pa se v večini ne ujemajo s poklicnim področjem, za katero imajo določeno izobrazbo. Ko so mladi vključeni v formalni proces izobraževanja, lahko pridobijo skoraj le neformalne izkušnje, te pa so strokovno in vsebinsko enakovredne kot formalne delovne izkušnje. Žal pa država in formalne izobraževalne ustanove, še posebej pa delodajalci, neformalnih delovnih izkušenj ne priznavajo (Mladinski svet Slovenije, 2010) Prednosti mladih na trgu dela Gospodarske razmere so še vedno negotove in napovedi za prihodnost za zdaj niso obetajoče, čeprav ZRSZ statistično trdi, da se brezposelnost v Sloveniji niža. Delodajalci so kljub temu pri zaposlovanju še vedno previdni, previdnejši pa so zaposleni, ki se vedno bolj zavedajo, kako hitro zamenljivi so. Tukaj nastopijo mladi. Zavedajo se svojih prednosti. Spruk (2013) statistično razlaga, da se mladi v povprečju hitreje zaposlijo kot preostali brezposelni. Mladi, stari od 20 do 24 let in od 25 do 29 let, se povprečno zaposlijo manj kot v enem letu, z naraščanjem starosti pa se brezposelnost podaljšuje (prav tam). Prednost mladih je gotovo novo in kompleksnejše znanje, ki ga pridobijo z današnjo izobrazbo. Tako imajo mladi konkurenčno prednost zaradi najnovejšega znanja, saj je tempo tehnološkega razvoja vse hitrejši in od zaposlenih vedno znova zahteva dopolnjevanje znanja na tem področju. Poleg tega pa ima mlada populacija v večji meri usvojene določene veščine, s katerimi imajo starejše populacije določene težave; to so uporaba računalnika, interneta, 10

19 aplikacij, spretnosti v projektnih delih, znanje več tujih jezikov in podobno. Glede na povpraševanje na trgu dela pa so ravno te veščine potrebne za današnje zaposlitve (Trbanc, 2005a). Palčič (2008) navaja pet prednosti mladih, ki bi jih morali poudariti mladi iskalci zaposlitev. Prvi adut je ta, da mlada oseba kot neizkušen kandidat ne pričakuje visoke plače, zato delodajalci raje zaposlijo mladega kandidata, če zna delo opraviti enako dobro kot drugi, saj so z njim stroški dela nižji. Drugi adut je povezanost mladih z novo tehnologijo, saj vedno prihaja do novosti na področju tehnologije, tam pa imajo starejši kandidati težave. Veliko mladih je glede na današnji način življenja še brez družine; tako se lahko bolj posvečajo delu kot starejši, ki usklajujejo zasebno življenje s službo. Mladi so močni s svojim znanjem, ki ga lahko v praksi uporabijo, in s tem prispevajo k razvoju in boljšim rezultatom. In še zadnji adut, ki veliko prispeva za podjetja, saj lahko prejmejo ugodnosti, ki sem jih že prej omenila, na primer oprostitev prispevkov (Palčič, 2008) Socialni kapital mladih in socialni trening Poleg svojih prednosti na trgu dela pred drugimi skupinami iskalcev zaposlitve pa morajo mladi izkazati tudi določene kompetence, da lahko konkurirajo na trgu dela med povpraševanjem za delo. Tu nastopijo socialne veščine. Imenujemo jih tudi kompetence ali znanje. Danes je pri iskanju zaposlitve zelo pomembno, katere veščine imaš in znaš oziroma kako jih znaš predstaviti. Družba dandanes zahteva vedno več od posameznika na področju znanja, življenje danes pa narekuje hiter tempo nenehnega izobraževanja in s tem povezanega izpopolnjevanja. Prevzeti moramo vedno več vlog in zaradi večje storilnosti se spoprijemamo s situacijami, ki so za posameznika stresne. Ob tem sodobnem načinu življenja nam pogosto zmanjka časa in motivacije poskrbeti za osebno rast in duševni razvoj. Kljub številnim socialnim podpornim sistemom je posameznik bolj kot ne prepuščen sam sebi, svoji ozaveščenosti in iznajdljivosti. Zato se novi programi vedno bolj usmerjajo v oporo pri osebni rasti in pomoč pri premagovanju težav posameznika. Tako so je izoblikoval socialni trening oziroma trening socialnih veščin (Metelko Lisec, 2003). V tuji literaturi se pojma»social skills training«in»social training«pogosteje pojavljata v 80. letih; trening socialnih veščin je bil prvotno namenjen delu z invalidnimi osebami, nato so ga vpletli v delo z odklonsko populacijo, predvsem z mladostniki, pozneje pa se je razširil na vsa področja v socialni pedagogiki, kjer se je začel uporabljati za kompleksnejše vedenjske vzorce (Dekleva, 1996). Socialni trening lahko pri posamezniku in v skupini opredelimo kot pomoč pri oblikovanju pozitivne samopodobe, pri razvijanju in oblikovanju vrednot, drž in navad, ki so potrebne za odgovorno prevzemanje nalog v življenju ter pri pridobivanju veščin in znanj, ki jim bodo v pomoč v različnih situacijah vsakdanjega življenja različnim skupinam. Področij socialnih treningov je veliko; delijo se na posamezne interesne skupine, vsebina treninga pa je odvisna od udeležencev programa in njihovih zastavljenih ciljev. Najsplošnejša delitev socialnih treningov je po starosti ciljne skupine. Stališče te delitve je, da vsak posameznik potrebuje v določenem življenjskem obdobju neka splošna znanja, ki mu omogočajo kakovostnejšo socialno vključitev, ne glede na potrebe in interese, ki jih ima (Metelko Lisec, 2003).»V tem smislu obstajajo socialni treningi, ki so namenjeni: otrokom (npr. osnovna pravila obnašanja, poslušanje in spraševanje, zahvaljevanje in opravičevanje, prositi za pomoč...); 11

20 mladostnikom (graditev lastne identitete, usvajanje življenjskih veščin, veščine s področja krepitve samega sebe...); odraslim (veščine s področja osebnih odnosov, odgovornega starševstva, družinske obveznosti, področja dela in zaposlovanja, brezposelnosti, razporejanja časa...); starejšim (veščine, ki pomagajo kakovostno doživljati in preživljati obdobje po upokojitvi in staranje)«(metelko Lisec, 2003, str. 103) Socialna opremljenost mladih Šolanje je vedno bolj raznoliko in dostopno, dodatna izobraževanja in usposabljanja se vedno bolj razvijajo, vzporedno s ponudbo pa se oblikuje vedno večja konkurenca. Trg dela svoje pogoje in zahteve vedno bolj dviguje; tako mladim ne preostane drugega, kot pa da si pridobijo raznolike veščine in specifična znanja, da lahko konkurirajo. Raziskave teh trendov so pokazale dejstva, kot so na primer, da bo vsak posameznik v povprečju menjal vrsto poklica do 4-krat, skoraj vsi bodo vključeni v proces dodatnega izobraževanja in skoraj vsi bodo nekaj časa brezposelni. Vse to zahteva visoko zrelost osebnosti in duševne moči; tako se je potreba po razvoju socialnih veščin postavila vzporedno s potrebo po čim višji izobrazbi. Danes ne moremo več zagotoviti, da bo neka dokončana študijska smer prinesla delo za nedoločen čas, in zato se morajo mladi poleg formalne izobrazbe opremiti z različnimi socialnimi veščinami, da bodo znali krmiliti med negotovostjo, nepredvidljivostjo in konkurenco, ki jih čaka na področju zaposlovanja. Gre za specifične veščine, kako spoznati sebe, se utrditi, izboljšati, kar nas pripravi na to, kako v prihodnosti iskati službo in jo obdržati ter kako se spoprijeti z njeno izgubo (Metelko Lisec, 2003) Primer dobre prakse v Ljubljani Eden izmed pomembnih izvajalcev programa treninga socialnih veščin v Sloveniji je društvo Center za pomoč mladim Ljubljana. Za trening razlagajo, da gre za izkustveni trening, pri čemer je na preizkušnji preživetje v skupini neznancev, hkrati pa pridobivati nove veščine. To pomeni raziskovati sebe in druge, odkrivanje prednostih svoje ustvarjalnosti in skupinskega sodelovanja. Kandidati morajo biti za vključitev v program stari od 15 do 20 let. Prek tematsko določenih delavnic odkrivajo različne tematike, v ospredju pa so predvsem odnosi, predsodki, stereotipi in podobno. Ob tem potekajo razne ustvarjalnice, športne igre, kuhanje, in izleti v naravo. Pomembni pa so tudi počitek, skrb zase in posvetiti se razmišljanju o sebi. Po opravljenem treningu dobiš boljši vpogled vase, nova prijateljstva, potrdilo in veliko novih zamisli o odnosih ter tem, kako premagovati vsakdanji stres (Trening socialnih veščin, b. d.) Pomen dela za mlade Delo, kot ga poznamo danes, je zgodovinsko in družbeno odvisno. Da lahko razumemo delo v današnjem času, je ključnega pomena povezava med industrializacijo in kapitalizmom, pri čemer je delo postalo temelj socialne integracije modernega posameznika.»pojem dela na eni strani postane omejen na trg dela, se pravi na plačano in zaposlitveno delo, na drugi strani pa predpostavlja širitev: od biografskega do učnega dela, od družinskega in vzgojnoizobraževalnega prek telesnega in odnosnega dela«(zorc Maver, 2007, str. 10). 12

21 Ob prihodu globalizacije in individualizacije pa se je zgodil prehod iz družbe dela v družbo tveganj, saj postane fleksibilno delo bolj tveganje, pri čemer se posameznik sprašuje, koliko časa bo delo kot osnovna eksistenca še dosegljivo. Posamezniku plačano delo pomeni družbeno vrednoteno delo, prispeva tudi k identitetnemu razvoju in socialni integraciji posameznika. Predstavlja jim varnost in priznanje. Ko mladostnik vstopi na trg dela v obliki zaposlitve, doseže status odraslega. Tu igra ključno vlogo avtonomija, ki predstavlja vključenost v družbo prek pridobivanja materialnega sredstva za preživetje ali drugače rečeno socialno integracijo (Zorc Maver, 2007). Kot je bilo že omenjeno, delo vpliva na gradnjo identitete mladih. Zdaj, ko je delo vedno bolj negotovo in spremenljivo, pa je gradnja te identitete težja. Ule (2000b) razlaga o zmešani ali»fluidni«identiteti, pri čemer zaposlitev ni nujna samo zaradi vidika dohodka, ampak tudi zaradi socialnega vidika. Ko mladi vstopijo na trg dela, pridobijo svoje mesto v družbi in posledično tudi določen položaj, ki jim predstavlja vrednost v njihovem življenju (prav tam). Dinamika dela se posledično zaradi neprestanega in hitrega razvoja sodobne družbe vedno bolj spreminja. Dandanes je vedno več fleksibilnega zaposlovanja, razvile so se nove nestandardne oblike zaposlovanja, kot so: zaposlitev za določen čas ali s skrajšanim delovnim časom, samozaposlovanje, razne avtorske in podjemne pogodbe ter podobno. Ob teh novih oblikah zaposlovanja pa se lahko vprašamo, ali te zaposlitve mladim predstavljajo stabilnost ali jim predstavljajo le začasno rešitev (Rapuš Pavel, 2005) Prehod mladih v zaposlitev Ko mlada oseba dobi zaposlitev, poleg nje dobi še prav posebej položaj v družbi. Trbanc (2005a) poudarja:»prehod iz izobraževanja v bolj ali manj stabilno zaposlitev je eden izmed ključnih dejavnikov, ki mlade tudi dejansko postavi v položaj enakopravnih članov družbe. Zaposlitev zagotavlja socialno-ekonomsko neodvisnost mladih in možnost dolgoročnega načrtovanja življenja, družine, kariere, stanovanjskih razmer in podobno«(str. 161) Dejavniki, ki vplivajo na prehod v zaposlitev Na prehod mladih v zaposlitev vpliva več dejavnikov, ti se med seboj prepletajo, razdeljeni pa so na strukturne, institucionalne in na individualne. Pod strukturne dejavnike sodijo demografski in ekonomski dejavniki; prvi se kažejo skozi velikost mlade populacije, ki končuje izobraževanje. Po demografskih napovedih lahko pričakujemo, da se bo brezposelnost mladih zmanjšala, vse to pa je odvisno od ekonomskih dejavnikov, ki predstavljajo delovanje trga delovne sile ter obseg in strukturo povpraševanja po delovni sili. Institucionalni dejavniki predstavljajo dejavnike, povezane s strukturo in z organizacijo izobraževalnega sistema, povezanost šol in delodajalcev ter institucionalizirane prehode iz izobraževanja v zaposlitev, kot so: štipendije, delovne prakse, vajeništva, pripravništva, programi za iskalce prve zaposlitve in podobno. Dokazano je, da je prehod mladih v zaposlitev lažji in hitrejši v državah, v katerih so delodajalci vpeti v izobraževalni sistem in v katerih imajo mladi omogočeno poklicno kvalifikacijo in usposabljanje po izobraževanju. Pomembna pa je tudi splošna angažiranost delodajalcev za zaposlovanje mladih, ki je odvisna od spodbude politike zaposlovanja. Med individualne dejavnike pa štejemo tiste lastnosti, s katerimi se mlada populacija razlikuje od 13

22 starejših kategorij na trgu dela. Te so lahko dejanske, kot na primer pomanjkanje delovnih izkušenj, ali pa so splošne narave. Tako mlade v večini enačijo z neresnimi, nezrelimi, nagnjenimi k spremembam, kar delodajalcu predstavlja tvegano delovno silo. Po drugi strani pa mlade enačijo z zagnanimi, polnimi novih idej, s prilagodljivimi, manj zahtevnimi, kar delodajalcu predstavlja nekoga, ki bo pripravljen sprejeti slabšo zaposlitev (Trbanc, 2007) Pozni prehod mladih v zaposlitev Dandanes je za mladino značilno podaljševanje izobraževanja in posledično poznejši prehod na trg dela kot v preteklosti.»eden od razlogov za pozen vstop na trg dela je dejstvo, da je velik delež mladih vključen v terciarno izobraževanje, kar je sicer eden izmed ciljev Lizbonske strategije, ki ga želijo doseči vse države EU, a se s tem podaljša čas šolanja in s tem odloži vstop na trg dela. Pri tem pa se kaže protislovje med zahtevami po čim višji izobrazbi, ki naj bi mladim omogočala dostop do trga dela, in hkrati razvrednotenjem izobrazbenih dosežkov s tem, da izobraženi mladi sprejemajo zaposlitve, ki niso enakovredne njihovi stopnji izobrazbe. S tem se poveča konkurenca za delovna mesta, ki naj bi jih zasedli mladi z nižjo stopnjo izobrazbe«(mladinski svet Slovenije, 2010, str. 8). Zorc Maver (2007, v Boehnisch, Schefold, 1985) razlaga, da je prehod mladih v odraslost odvisen od družbenih institucij in integracijskega modela dosegljivosti; tam, kjer ni možnosti za zaposlitev, se zmanjšajo integracijske možnosti prehoda v odraslo obdobje. Zaradi težjega vstopa v odraslo obdobje pa se je oblikoval pojav podaljševanja mladostniške dobe, vzporedno s tem pa podaljševanje izobraževanja mladih (prav tam). Zaradi podaljševanja izobraževanj mladih šolanje danes v Sloveniji traja zelo dolgo oziroma sta učinkovitost in uspešnost študija nizka. Študij prinaša študentom veliko ugodnosti, kot so: subvencionirana prehrana, davčne olajšave, opravljanje študentskega dela in podobno. Težava s podaljševanjem izobraževanja je tudi v tem, da je veliko študentov vpisanih na študijska področja, na katerih ni veliko (prostih) delovnih mest. Zaznavamo rast števila študentov prava in družbenih ved, trg dela pa toliko zaposlitev na tem področju ne nudi, saj so potrebe drugod in zato zaznavamo brezposelnost. Zaradi podaljševanja izobraževanja se je znižala tudi stopnja aktivnosti mladih, starih let, čeprav na trgu študentskega dela nimajo težav s pomanjkanjem zaposlitev (Trbanc, 2005b). Spruk (2013) je opozarjal na zgovorno število, to je več kot 15 tisoč na novo prijavljenih iskalcev prve zaposlitve; teh se je največ prijavilo v letih 2009 in Najvišji delež prijavljenih spada v starostni razred let, naraščata tudi deleža v starosti ter let, največ brezposelnih mladih pa je zaradi visoke vključenosti mladih v terciarno izobraževanje ravno v tem zadnjem starostnem okviru. Tako se šolanje vedno bolj podaljšuje, kar vodi v spremembo izobrazbene strukture mladih. Posledično se je oblikovala prav posebna skupina brezposelnih mladih, starih let; večina prvič vstopa na trg dela in na ZRSZ se prijavijo kot iskalci prve zaposlitve. To potrjuje tudi število prijav na ZRSZ ravno v mesecu oktobru, ko študentje končajo terciarno stopnjo. Raziskave ZRSZ so pokazale, da brezposelnost mladim dolgoročno prinese negativen vpliv na razvoj kariere; dlje časa kot oseba išče zaposlitev, manj uspešen je njen strokovni razvoj pa tudi plača (prav tam). Prehod mladih iz izobraževalnega sistema v zaposlitev je v Sloveniji težaven prehod. Mladi so v takem položaju zaradi problema brezposelnosti, gospodarskih gibanj in trendov zaposlovanja, 14