Priprava prispevka za Elektrotehniški vestnik
|
|
- Ivan Gomboc
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 ELEKTROTEHNIŠKI VESTNIK 83(3): 87-92, 2016 PREGLEDNI ZNANSTVENI ČLANEK Pasivna optična dostopovna omrežja z valovnodolžinskim multipleksiranjem odtočnega in pritočnega prometa uporabnika Vesna Eržen, Boštjan Batagelj Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Tržaška 25, 1000 Ljubljana, Slovenija E-pošta: bostjan.batagelj@fe.uni-lj.si Povzetek. Pasivna optična dostopovna omrežja z valovnodolžinskim multipleksiranjem so zaradi pasivne optične infrastrukture, izvedbe navidezne poti točka-točka, občutnega povečanja bitne hitrosti podatkovnega prometa in nekaterih drugih prednosti deležna velike pozornosti telekomunikacijskih operaterjev. Prav zato so pasivna optična omrežja z valovnodolžinskim multipleksiranjem v skladu s standardiziranimi priporočili ena od možnosti za izvedbo druge faze naslednjih generacij pasivnih optičnih sistemov za prenosne hitrosti optičnih signalov do 40 Gbit/s. Članek vsebuje pregled mogočih izvedb pasivnega optičnega dostopovnega omrežja, ki za odtočni in pritočni podatkovni promet uporabnika izrabljajo tehnologijo valovnodolžinskega multipleksiranja. Predstavljene so tudi tehnološke možnosti za izvedbo brezbarvnih uporabniških modemov, ki so z ekonomskega vidika ključnega pomena za gradnjo pasivnega optičnega omrežja na podlagi valovnodolžinskega multipleksiranja. Ključne besede: optične komunikacije, pasivno optično omrežje, valovnodolžinski multipleks, brezbarvna optična omrežna enota Passive optical access networks with wavelength-division multiplexing for the upstream and downstream user traffic The passive optical access networks with wavelength-division multiplexing receive considerable attention from the telecom operators due to their passive optical infrastructure, implementation of a virtual point-to-point link, significant increase in the bit rate of the data traffic and some other advantages. For this reason, the passive optical networks with wavelength-division multiplexing made in accordance with standardized recommendations are one of the possibilities to implement the second phase of the next-generation passive optical systems for the optical signal transmission rate up to 40 Gbit/s. This paper provides an overview of the passive optical access network technologies for the upstream and downstream of user traffic based on wavelength-division multiplexing and presents the technological options enabling colorless user modems that are crucial from the economic point of view for implementation of the passive optical network based on wavelength-division multiplexing. Keywords: optical communications, passive optical network (PON), wavelength-division multiplexing (WDM), colorless optical network unit (ONU) 1 UVOD Po svetu je za širokopasovni dostop precej dobro uveljavljeno pasivno optično omrežje (angl. Passive Optical Network PON), katerega dostopovno razdelilno omrežje drevesne arhitekture sega od centralne postaje (angl. Central Office CO) do končnega uporabnika in zaradi povezljivosti iz ene točke na več točk za svoje delovanje uporablja komunikacijsko tehniko časovnega multipleksiranja [1]. Pri gradnji PON se del stroškov dostopovnega omrežja razdeli na več uporabnikov, saj od centralne postaje do oddaljenega vozlišča poteka zgolj eno skupno vlakno in vsi uporabniki komunicirajo z enim samim terminalom, nameščenim v centrali. Glavna prednost PON se nanaša na pasivni element, ki za delitev optičnega signala v oddaljenem vozlišču ne potrebuje električne energije. Gigabitna tehnologija PON (angl. Gigabit PON GPON), katere skupna zmogljivost v dotoku sega do 2,5 Gbit/s, se je na svetovnem trgu dobro uveljavila in je bila vpeljana tudi v Sloveniji v okviru projektov gradnje odprtih širokopasovnih omrežij [2]. Vedno večje potrebe po širokopasovnosti za prenos multimedijskih signalov v stanovanjskih in poslovnih objektih [3] narekujejo iskanje novih načinov nadgradnje pasivnega optičnega dostopovnega omrežja in v ta namen je bilo leta 2010 v okviru naslednje generacije sistemov PON standardizirano optično omrežje, ki v dotoku omogoča skupne prenosne hitrosti do 10 Gbit/s [4], vendar še vedno uporabljajo komunikacijsko tehniko časovnega multipleksiranja (angl. Time Division Multiplexing TDM) na skupnem deljenem mediju [1]. Številne uspešne prakse iz preteklega desetletja, ki v hrbtenici optičnega omrežja prikazujejo zrelost tehnologije valovnodolžinskega multipleksiranja (angl. Wavelength Division Multiplexing WDM) [5], Prejet 6. januar, 2016 Odobren 25. marec, 2016
2 88 ERŽEN, BATAGELJ govorijo v prid uveljavljanja tehnologije WDM tudi v dostopovnem pasivnem optičnem omrežju [6]. Evolucijski razvoj PON standardizacije druge stopnje naslednje generacije sistemov PON (angl. Next Generation PON 2 NG-PON2), katerega namen je zagotavljanje širokopasovnosti rezidenčnim uporabnikom (stanovanjske zgradbe), poslovnim uporabnikom ter hrbtenici mobilnih omrežij, opredeljuje prenosne hitrosti optičnih signalov do 40 Gbit/s [7]. Na fizičnem sloju v primeru NG-PON2 je v ospredju valovnodolžinski multipleks, ki vsakemu končnemu uporabniku omogoča upravljanje celotne zmogljivosti navidezne optične zveze točka točka [8]. Pri poskusnih izvedbah sistema WDM-PON v praksi se je izkazalo, da zahteva uporabo precej dragih optičnih elementov na strani uporabnikov [9], kar je nesprejemljivo za poslovni model operaterjev dostopovnih omrežij. Posledično je bilo veliko raziskav od leta 1990 usmerjenih v iskanje najprimernejših tehnoloških možnosti za izvedbo omrežja, ki bi zadostilo zahtevam ekonomičnosti za masovno proizvodnjo. Ker je visoka cena opreme za sistem WDM-PON v preteklih letih marsikaterega telekomunikacijskega operaterja odvrnila od uvedbe v prakso, so v tem prispevku predstavljene tehnološke možnosti za izvedbo ekonomsko upravičenega omrežja. Namen prispevka je torej izdelati podrobnejši pregled tehnologije WDM- PON. V ta namen je v drugem poglavju zajet opis splošnih značilnosti in prednosti sistemov WDM-PON. Tretje poglavje je namenjeno predstavitvi možnosti realizacije oz. konceptov nadgradnje obstoječih sistemov PON s tehnologijo WDM. Četrto poglavje pa je namenjeno pregledu tehnoloških možnosti za izvedbo cenovno sprejemljivih brezbarvnih uporabniških modemov. 2 ZNAČILNOST SISTEMOV WDM-PON Idejna zasnova WDM-PON sega že v leto 1989 [10], ko sta bili predstavljeni arhitektura in tehnološka zasnova sistema na podlagi valovnodolžinskega multipleksiranja. Ta je v številnih pogledih skoraj identična sistemom WDM-PON, ki so bili pred leti v praksi prvič vpeljani v Južni Koreji [9]. Pobude za nadgradnjo sistemov PON s tehnologijo WDM so posledica težnje po združitvi prednosti obeh. Tehnologija WDM je odporna proti kolizijam signalov z razporeditvijo valovnih dolžin med končne uporabnike. V osnovi toga drevesna arhitektura sistema PON pri nadgradnji s tehnologijo WDM omogoča navidezne povezave točka točka na skupni vlakenski infrastrukturi. Posledično WDM-PON zagotavlja izrazito izboljšano zmogljivost zveze, veliko fleksibilnost in transparentnost omrežja [11]. V primeru WDM-PON je vsakemu uporabniku pri prenosu signala prek skupnega optičnega vlakna namenjena natančno določena valovna dolžina, kar omogoča razpolaganje s celotno zmogljivostjo zveze kanala WDM. Čeprav PON z arhitekturnega vidika pomeni drevesno topologijo iz ene točke na več točk, je rezultat vpeljave tehnologije WDM-PON tak, kot če bi imeli večje število navideznih povezav točka točka. Ena od prednosti sistemov WDM-PON se nanaša tudi na preprosto upravljanje in nadzor s pomočjo optičnega reflektometra v časovnem prostoru (angl. Optical Time Domain Reflectometer OTDR), s katerim je mogoče preveriti vsak priključek za posamično valovno dolžino. Sistemi WDM-PON zagotavljajo transparenten protokol, ki omogoča ločitev različnih storitev glede na valovno dolžino. Predvideva preprosto nadgradnjo, saj je mogoče povečati bitno hitrost optične zveze brez dodajanja novih vlaken. Kanali WDM omogočajo različne prenosne formate, kar kaže na transparentnost sistema. Rast omrežja skladno s potrebami naročnika pa kaže na skalabilnost tovrstnih sistemov. WDM-PON naj bi omogočil tudi konsolidacijo vozlišč, ki pomeni zmanjšanje števila central v dostopu in je ena tipičnih zahtev telekomunikacijskih operaterjev, saj bistveno znižuje stroške. 3 MOŽNOSTI ZA REALIZACIJO WDM-PON Način uvajanja sistema WDM-PON v prakso je odvisen od izvedbe obstoječega dostopovnega omrežja. Če optično dostopovno omrežje na enem območju še ni zgrajeno, je veliko laže začeti uvajati popolnoma optično omrežje WDM-PON. V nasprotnem primeru je potrebna nadgradnja sistema TDM-PON s tehnologijo WDM. Način nadgradnje lahko vsebuje uporabo obstoječega razdelilnega omrežja s pasivnimi močnostnimi razcepniki ali zahteva zamenjavo vseh močnostnih razcepnikov z valovnodolžinskimi multiplekserji. Ta menjava je v praksi iz dveh razlogov nezaželen postopek. Menjava namreč zahteva poseg v optično infrastrukturo zunaj centralne postaje, kar v praksi pomeni delo na terenu. V času zamenjave je zaradi začasnega izklapljanja pričakovati, da bodo storitve uporabnikom motene ali prekinjene [9]. Za številne operaterje, ki že uporabljajo tehnologijo TDM-PON, je precej privlačnejša rešitev, da se močnostni razcepniki ne zamenjajo z valovnodolžinskimi multiplekserji, ampak se nadgradnja začne z zamenjavo uporabniških optičnih omrežnih enot (angl. Optical Network Unit ONU). Tovrstnemu omrežju WDM-PON, ki ohranja močnostne razcepnike, pravimo tudi omrežje z razpršenim oddajanjem. Pri klasičnem WDM-PON, ki uporablja valovnodolžinske multiplekerje, pa gre za omrežje z multipleksiranjem valovnih dolžin. 3.1 Razpršeno oddajanje Pri nadgradnji sistema PON v skladu s konceptom razpršenega oddajanja (angl. broadcasting), ki je prikazan na sliki 1, je v oddaljenem vozlišču še vedno uporabljen močnostni optični pasivni razcepnik, ki v
3 PASIVNA OPTIČNA DOSTOPOVNA OMREŽJA Z VALOVNODOLŽINSKIM MULTIPLEKSIRANJEM ODTOČNEGA IN sistem vnaša toliko slabljenja kot pri TDM-PON [1]. Vse valovne dolžine so v dotoku podatkov usmerjene k vsakemu uporabniškemu modemu. V modemih se nahajajo filtri valovnih dolžin, ki prepustijo le določeno valovno dolžino, namenjeno pripadajočemu uporabniku. Pri uporabniku nameščeni optični filtri so ozkopasovni spektralni elementi, ki so izdelani na podlagi različnih tehnologij: Braggova periodična struktura (vlakenska, akusto-optična), Fabry-Periot tankoplastni in večslojni optični filter ter Mach-Zenderjev filter. Slika 1: Omrežje z razpršenim oddajanjem V smeri odtoka podatkov od uporabnika k centralni postaji največkrat poteka sodostop na podlagi časovnega multipleksiranja, kakršnega poznamo iz primera TDM- PON. Lahko pa bi bil izveden tudi s pomočjo laserjev WDM, ki pripadajo posameznim uporabnikom, vendar tovrstna rešitev dodatno podraži sistem. 3.2 Valovnodolžinsko multipleksiranje Za izvedbo sistema WDM-PON z valovnodolžinskim multipleksiranjem (slika 2) je v oddaljenem vozlišču potrebna uporaba valovnodolžinskega multiplekserja, ki omogoča ločitev in usmeritev posameznih valovnih dolžin k pripadajočemu uporabniškemu modemu. Uporaba valovnodolžinskih multiplekserjev v sistem vnaša manjše delilno slabljenje kot pri močnostnem pasivnem razcepniku (zgolj pribl. 5 db), kar ohranja večjo zalogo moči v omrežju in posledično večji doseg, tudi brez potrebe po optičnih ojačevalnikih. Glede na to, da vsakemu uporabniku pripada drugačna valovna dolžina, je stopnja zasebnosti in varnosti pred neželenimi prisluhi v tem primeru enaka kot pri povezavi točka točka [12]. To zagotavlja višjo stopnjo zasebnosti v primerjavi s TDM-PON in prejšnjim sistemom WDM-PON, ki uporablja razpršeno oddajanje. Za izvedbo valovnodolžinskih de/multipleksorjev je na voljo več tehnoloških rešitev, ki temeljijo na Braggovih periodičnih strukturah, uklonskih mrežicah in svetlovodnih interferometrih. Med zadnje uvrščamo Mach-Zenderjeve interferometre in razvrstitveno valovodno strukturo (angl. Arrayed waveguide grating AWG). De/multipleksorji, ki se uporabljajo v sistemih WDM-PON, večinoma temeljijo na strukturi AWG [9]. AWG je podobno kot pasivni optični razcepnik, pasivni in recipročni optični element, ki za svoje delovanje ne potrebuje električnega napajanja. Struktura AWG deluje po naslednjem principu: svetloba iz optičnega vlakna se enakomerno osvetli skozi planarno optično strukturo. Zaradi različne dolžine poti, ki jo svetloba prepotuje prek valovodne strukture ali svetlovoda (ki je bodisi iz silicija ali indijevega fosfida), ima svetloba na izhodu različno fazo, kar omogoča razvrstitev oziroma ločitev valovnih dolžin. Svetloba tako multipleksiranih valovnih dolžin se nato usmeri na posamezno optično vlakno. Zaradi recipročnosti velja tudi nasprotna pot svetlobe, kar pomeni, da se svetlobni signali različnih uporabniških valovnih dolžin na AWG združijo na en izhod. Praktična izvedba AWG je kompakten optični element dimenzij (10 x 0,4) mm, primeren za montažo na terenu. Žal je AWG temperaturno odvisen, kar pomeni, da sprememba temperature povzroča lezenje valovnih dolžin. Zato je v nekaterih primerih potrebna temperaturna stabilizacija strukture AWG, kar je svojevrsten tehnološki izziv. Za komercialne potrebe v WDM-PON morajo biti elementi AWG temperaturno stabilni v območju od -40 C do +85 C [13]. Alternativa temperaturno stabiliziranim elementom AWG so omrežne tehnološke rešitve, ki so neodvisne od lezenja kanalov WDM. Tovrstne rešitve ne uporabljajo vnaprej dogovorjenih vrednosti za valovno dolžino, temveč se njihova vrednost v enem sistemu WDM-PON prilagaja trenutni karakteristiki elementa AWG. Slika 2: Omrežje z multipleksiranjem valovnih dolžin Arhitektura razdelilnega omrežja je v tem primeru povsem enaka omrežju z razpršenim oddajanjem, le da je namesto močnostnega razcepnika v oddaljenem vozlišču nameščen valovnodolžinski multipleksor, ki loči posamezne valovne dolžine med seboj za nadaljnje posredovanje signala (z natančno določeno valovno dolžino) k pripadajočim uporabnikom. 4 TEHNOLOGIJE ZA IZVEDBO BREZBARVNIH UPORABNIŠKIH MODEMOV Oba opisana načina gradnje sistema WDM-PON sta postavljena pred tehnološki izziv, kako čim ceneje in učinkovito izvesti ustrezne brezbarvne uporabniške modeme. Glavna motivacija je imeti vse uporabniške modeme enake (tako kot v primeru TDM-PON), kar omogoča masovno proizvodnjo in posledično znižanje stroškov nadgradnje. Prav tako omogoča preprostejšo nadgradnjo in vzdrževanje omrežja.
4 90 ERŽEN, BATAGELJ Za izvedbo brezbarvnih ONU je mogočih nekaj različnih tehnoloških pristopov [14], ki bodo predstavljeni v nadaljevanju in jih lahko za lažje razumevanje razdelimo v dve skupini glede na lokacijo izvornega signala, ki omogoča delovanje brezbarvnega uporabniškega modema. V prvo skupino uvrščamo vse tiste tehnološke rešitve, ki za delovanje ne potrebujejo zunanjega svetlobnega vira iz centralne postaje; v drugo pa rešitve za izvedbo brezbarvnih ONU, ki za svoje delovanje potrebujejo zunanji vzbujalni vir iz centralne postaje, saj nimajo lastnega svetlobnega vira ali ga potrebujejo iz kakšnega drugega razloga. 4.1 Modemi brez zunanjega vzbujalnega vira Nastavljivi laserji Nastavljivi laserji (angl. tunable laser) v ONU lahko temeljijo na različnih tehnologijah, kot so: Braggova odbojnost, porazdeljeni povratni sklop (angl. Distributed Feed Back DFB), nastavljiva zrcala, nastavljivi filtri in uklonska mrežica [15]. Čeprav gre pri nastavljivih laserjih za najpriročnejšo izvedbo brezbarvnih modemov, je njihova največja ovira visoka cena izvedbe. Zato je veliko raziskav usmerjenih v iskanje načinov za ekonomično izvedbo. Ena perspektivnih rešitev, ki bi lahko zadostila težnji po stroškovni učinkovitosti, je nastavljiv laser na podlagi dveh sklopljenih mikroresonatorjev v obliki obroča, zasnovanih na fotonični silicijevi podlagi [13]. Uporaba trenutno komercialno dostopnih nastavljivih laserjev je primerna za mestna omrežja WDM-PON in omrežja dolgih razdalj (angl. long-haul), katerih zmogljivost se giblje nad 10 Gbit/s in ki imajo dobro razmerje cene na preneseni bit informacije pri visokih prenosnih hitrostih [16] Modem s širokospektralnim virom Možnost za izvedbo brezbarvnega uporabniškega modema brez zunanjega vzbujalnega vira je tudi uporaba nizkocenovnega nekoherentnega širokospektralnega vira. Uporabnikov modem v tem primeru oddaja optični signal, ki namesto enega samega kanala uporablja celoten razpoložljiv optični spekter. Odtočnemu prometu se valovnodolžinski kanal dodeli s pomočjo AWG v oddaljenem vozlišču, kjer sledita razrez celotnega spektra in izbira kanala. Pri izvedbi brezbarvnega ONU z metodo razreza spektra se za generiranje svetlobe s širokim optičnim spektrom v vsakem od uporabniških modemov nahaja super luminiscentna dioda (SDL) ali drug optični element, kot je na primer optični ojačevalnik (angl. Optical Amplifier OA), ki v vseh modemih oddaja enak (širok) optični spekter. Oddana svetloba se modulira z odtočnim signalom in pošlje proti enoti centralni postaji, kjer se na poti v oddaljenem vozlišču spekter te svetlobe razreže na rezine, ki pomenijo valovnodolžinske kanale. Vsak tako dobljeni kanal z lastno/unikatno valovno dolžino pripada enemu izmed uporabniških modemov. Tako je v centralni postaji mogoče ločiti, kateri dotočni signal pripada kateremu uporabniškemu brezbarvnemu modemu. Pri metodi razreza spektra je treba upoštevati, da so za višje prenosne hitrosti potrebni širši valovnodolžinski kanali. Ker ima spekter vira neko fiksno (omejeno) širino, to vpliva na razpoložljivo število kanalov. Višja ko je prenosna hitrost, manj valovnodolžinskih kanalov je na voljo in nasprotno. Širša ko je pasovna širina kanalov, večja je tudi nezaželena disperzija. Omenjene slabosti je mogoče zmanjšati z uporabo metode vnaprejšnjega odpravljanja napak (angl. Forward Error Correction FEC), ki omogoča povečanje zaloge moči in izboljšanje spektralne učinkovitosti [14]. S pomočjo metode razreza spektra za izvedbo brezbarvnega ONU je bil v praksi izveden prenos osmih kanalov z bitno hitrostjo 10 Gbit/s na razdalji 20 km prek disperzijsko premaknjenega optičnega vlakna (angl. Dispersion Shifted Fiber DSF). Uporaba polprevodniškega optičnega ojačevalnika (angl. Semiconductor Optical Amplifier SOA) v tem primeru lahko vpliva na zmanjšanje šuma, ki nastane zaradi razreza spektra [14]. 4.2 Modemi z zunanjim vzbujalnim virom Kot alternativa modemom z lastnim virom svetlobe, ki ne potrebuje zunanjega vzbujalnega vira, se je porodila ideja o modemih, ki za svoje delovanje potrebujejo zunanji vir svetlobe, ta pa se največkrat nahaja kar v centralni postaji. Pri tem je zunanji vir svetlobe nujno potreben za delovanje uporabniških modemov na drugem koncu optične povezave. Za ta namen se v optičnem linijskem terminalu v centralni postaji nahaja nekoherentni širokopasovni svetlobni vir (angl. Broadband Light Source BLS) ali eden oziroma več koherentnih ozkopasovnih svetlobnih virov. Ko je za vir odtočnega signala uporabljen BLS, se v de/multipleksorju razreže na valovnodolžinske kanale z lastno/unikatno centralno frekvenco. Tako dobljeni valovnodolžinski kanali so usmerjeni k pripadajočemu uporabniškemu modemu. Omeniti je treba, da je tehnologija, ki omogoča delovanje modemov z zunanjim vzbujalnim BLS, bolj primerna v sistemih WDM-PON, ki imajo v oddaljenem vozlišču nameščen AWG, saj je potreben razrez spektra širokopasovnega vzbujalnega vira. Pri WDM-PON z razpršeno oddajo in izbiro, kjer je v oddaljenem vozlišču močnostni pasivni razcepnik, za izvedbo tovrstnih uporabniških modemov v centralni postaji potrebujemo matriko laserjev. V modemu, ki potrebuje zunanji vir svetlobe, so mogoče različne tehnološke rešitve, med katerimi bosta opisani Fabry-Periot laserska dioda (FP-LD) in odbojni polprevodniški optični ojačevalnik (angl. Reflective
5 PASIVNA OPTIČNA DOSTOPOVNA OMREŽJA Z VALOVNODOLŽINSKIM MULTIPLEKSIRANJEM ODTOČNEGA IN Semiconductor Optical Amplifier RSOA), ki ga lahko nadomesti tudi kakšna druga rešitev za modulacijo odtočnega/uporabniškega signala (modulator). Metodi z FP-LD in RSOA v modemu sta si podobni, ločita se le v fizičnem mehanizmu, ki je uporabljen za generiranje odtočnega signala Rodovno vklenjena laserska dioda V ONU se lahko za vir svetlobe uporablja Fabry- Periotova laserska dioda (FP-LD), ki zaradi narave Fabry-Periotovega resonatorja oddaja lasersko svetlobo, katere spekter vsebuje večje število longitudinalnih rodov. Spektralno nečist spekter FP-LD zaradi svoje večrodovnosti ni primeren za uporabo v WDM-PON, njegova širina pa vnaša popačitve signala zaradi barvne disperzije. Za izboljšanje lastnosti spektra iz FP-LP se vanj pošlje svetloba iz koherentnega ozkopasovnega vira, kar omogoča vklenitev FP-LD [17]. Vklenjena FP- LD omogoči oddajanje ozkega snopa svetlobe z valovno dolžino, ki jo določa zunanji svetlobni vir. Vklenjeno FP-LD je mogoče s pomočjo direktne modulacije uporabiti za generiranje odtočnega signala. Rešitev je ekonomična izbira v primeru sistema WDM-PON, ki omogoča hitrosti do 10 Gbit/s. Žal se tovrstna rešitev sooča tudi z nekaterimi omejitvami. Za vklenitev FP-LD mora imeti vzbujalna svetloba dovolj moči. Poleg tega pa je FP-LD polarizacijsko odvisna in zahteva kontrolo polarizacije, kar je svojevrsten tehnološki izziv [13]. Tovrstna rešitev zahteva tudi temperaturno stabilizacijo FP-LD, saj premik spektra zaradi temperature zmanjšuje učinkovitost vklenitve Modem brez svetlobnega vira Pri raziskovalcih v zadnjem času zbujajo pozornost modemi, ki ne potrebujejo lastnega svetlobnega vira. V tem primeru je modemu nameščen zgolj optični modulator ali polprevodniški optični ojačevalnik (angl. Semiconductor Optical Amplifier SOA) lahko tudi v odbojni različici. Pri uporabi elementa RSOA v ONU se posamezna valovna dolžina, ki izhaja iz OLT v RSOA, ojači in modulira ter odbije nazaj kot odtočni informacijski signal. Čeprav elegantna rešitev z RSOA in zunanjim vzbujalnim širokopasovnim svetlobnim virom je deležna nekaterih slabosti, ki se nanašajo na disperzijo in izgubo moči vzbujalnega signala na poti od OLT prek oddaljenega vozlišča do uporabniškega terminala. Zelo atraktivna je tehnološka rešitev, ki omogoča ponovno uporabo pritočnega signala in nosi informacijo od centralne postaje proti uporabniku. Vsak uporabniški modem sprejme signal z unikatno valovno dolžino, kjer je moduliran pritočni promet. Naloga modema je, da sprejeti signal demodulira in pritočni promet posreduje uporabniku. Del sprejetega signala pa ponovno modulira, tokrat z odtočnim prometom, in pošlje nazaj proti centralni postaji [18]. Za modulacijo optičnega signala se lahko poleg RSOA uporabi zunanji Mach-Zehnderjev ali elektroabsorbcijski modulator, pri čemer se pred modulacijo ali po njej signal ojači v polprevodniškem optičnem ojačevalniku. Za ločevanje pritočnega signala zadostuje zgolj pasivni razcepnik (slika 3), medtem ko je za ločevanje odtočnega in pritočnega signala treba uporabiti optični cirkulator. Slika 3: Izvedba brezbarvnega ONU s ponovno uporabo pritočnega signala na optičnem modulatorju Slabost ponovne uporabe pritočnega signala je njegov presluh na odtočni strani. Za zmanjšanje presluha so predlagane različne modulacijske sheme. Najobetavnejši so načini, ko modem uporablja intenzitetno modulacijo, iz centralne postaje pa prihaja signal, ki je fazno moduliran [19]. Tudi primeri, ko je v centralni postaji uporabljeno posebno kodiranje, zbuja precej pozornosti [20]. 5 SKLEP Tehnologijo WDM-PON je pred kratkim standardizirala ITU-T v okviru NG-PON2. Da bi jo čim prej začeli uporabljati v komercialne namene, je veliko razvojne pozornosti usmerjene k optimizaciji investicijskih in operativnih stroškov ter zmanjšanju uporabe energije za prenos enega bita. V praksi realizirani sistemi omogočajo prenos 40 kanalov (vsakega) s hitrostjo do 1 Gbit/s na razdalji do 20 km. Trenutne raziskave so tako poleg iskanja ekonomično učinkovitih rešitev usmerjene tudi v iskanje možnosti za povečanje prenosne hitrosti in dosega. Večja zmogljivost zveze in podaljšan doseg (ali delilno razmerje) pa nista smiselna, če nista upravičena z ekonomskega vidika. Poleg izboljšanja lastnosti sistemov WDM-PON na enostopenjskih nivojih je raziskovalna pozornost usmerjena tudi v iskanje učinkovitih arhitekturnih večstopenjskih omrežnih rešitev, ki povezujejo večje število med seboj povezanih sistemov PON. Tovrstni sistemi zahtevajo dobro načrtovanje, saj morajo poleg učinkovitosti zagotavljati sobivanje in morebitno nadgradnjo različnih sistemov PON ne glede na to, ali le-ti temeljijo na časovnem ali valovnodolžinskem multipleksiranju. Medtem ko je življenjska doba optičnega razdelilnega omrežja več desetletij (okoli 50 let), so posamezni pasivni optični sistemi (GPON, NG-PON1,
6 92 ERŽEN, BATAGELJ NG-PON2) omejeni s krajšo življenjsko dobo (enega, največ dveh desetletij). Za čim boljšo izkoriščenost optične razdelilne infrastrukture je pomembna možnost nadgradnje sistemov PON na obstoječem omrežju, pri čemer je treba upoštevati načela koeksistence. Kot smo videli, je cena WDM pon odvisna od cene uporabniškega modema, za katerega se zahteva tudi brezbarvnost. Modem je najdražji pri uporabi nastavljivih laserjev. Veliko cenejši je brezbarvni modem, ki uporablja zunanje vzbujanje iz centralne postaje. ZAHVALA Delo je bilo opravljeno v okviru raziskovalnega programa Algoritmi in optimizacijski postopki v telekomunikacijah (P2-0246). LITERATURA [1] B. Batagelj Pasivno optično dostopovno omrežje s časovnim razvrščanjem, 1. izd. Ljubljana: Založba FE in FRI, str. [2] B. Batagelj Deployment of fiber-to-the-home in the Slovenian telecommunications market, Fiber and integrated optics, vol. 32, str. 1 11, [3] U. Burnik, K. Podgornik, M. Meža Prenos multimedijskih signalov visoke ločljivosti v poslovnih in stanovanjskih objektih, Elektrotehniški vestnik, 82 (5), str , [4] V. Eržen, B. Batagelj NG-PON1: technology presentation, implementation in practice and coexistence with the GPON system, Elektrotehniški vestnik, 79 (3), str , [5] M. Vidmar Optical-fiber communications: components and systems, Informacije MIDEM, 31 (4), str , [6] B. Batagelj, V. Janyani, S. Tomažič Research challenges in optical communications towards 2020 and beyond, Informacije MIDEM, 44 (3), str , [7] ITU-T Recommendation G Gigabit-capable passive optical networks (NG-PON2): General requirements, 3/2013. [8] ITU-T Recommendation G Gigabit-capable passive optical networks (NG-PON2): Physical media dependent (PMD) layer specification, 12/2014. [9] M. Maier WDM Passive Optical Networks and Beyond: the Road Ahead, Journal of Optical Communications and Networking, 1 (4), str. C1 C16, [10] S. S. Wagner, H. Kobrinski, T. J. Robe, H. L. Lemberg, L. S. Smoot Experimental demonstration of a passive optical subscriber loop architecture, Electronics Letters, 24 (6), str , [11] H. Y. Rhy, G. Y. Yi Current status of WDM-PON system development and standardization, 17th Opto-Electronics and Communications Conference (OECC 2012), str , Korea, July [12] B. Batagelj Možnosti izvedb optičnega dostopovnega omrežja z arhitekturo točka-točka, Elektrotehniški vestnik, 77 (5), str , [13] R. Urata, C. Lam, H. Liu, C. Johnson High Performance, Low Cost, Colorless ONU for WDM-PON, Optical Fiber Communication Conference and Exposition (OFC/NFOEC) 2012 and the National Fiber Optic Engineers Conference, Los Angeles, March [14] J. Kani Enabling Technologies for Future Scalable and Flexible WDM-PON and WDM/TDM-PON Systems, IEEE Journal of selected topics in quantum electronics, 16 (5), str , [15] P. Ritoša Nastavljivi laserji, 15. Seminar optičnih komunikacij, Ljubljana, Januar, [16] E. I. D. Betou, C. A. Bunge, H. Ahlfeldt, M. Olson WDM-PON is a key component in next generation access, Lightwave, April [17] V. Eržen, M. Mikulič, B. Batagelj Frequency-response measurements of an injection-locked Fabry-Pérot laser diode in a colorless WDM-PON, 5th International Workshop on Fiber Optics in Access Network, October 6, Brno, Czech Republic, str , [18] B. K. Kim, H. Park, S. Park, K. Kim Optical access network scheme with downstream Manchester coding and upstream NRZ remodulation", Electronics Letters, 42 (8), str [19] W. Hung, C.-K. Chan, L.-K. Chen, F. Tong An optical network unit for WDM accessnetworks with downstream DPSK and upstream re-modulated OOK data using injection-locked FP laser, IEEE Photon. Technol. Letters, 15, str , [20] S. K. Metya, V. Janyani, D. Bansal, S.G. Modani Miller Coding- Based Wavelength Remodulation for Optical Access Network, IEEE Photonics Technology Letters, 24 (19), str , Vesna Eržen je diplomirala leta 2012 na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Zaposlena je kot raziskovalka v Laboratoriju za sevanje in optiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Njena raziskovalna zanimanja vključujejo fizikalne pojave v optiki, pasivne optične sisteme in spremljanje razvoja na področju optičnih komunikacij. Boštjan Batagelj je docent na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer predava satelitske komunikacije in navigacija, optične komunikacije in radijske komunikacije. Raziskovalno delo opravlja v Laboratoriju za sevanje in optiko, kjer se med drugim ukvarja s fizičnim nivojem prenosnih in dostopovnih telekomunikacijskih omrežij, zasnovanih na radijski in optični tehnologiji. Je avtor več kot 300 člankov, osmih patentnih prijav in sodeluje v domačih ter mednarodnih raziskovalnih projektih s področja optičnih in radijskih komunikacij.
(Microsoft PowerPoint - MBTLO17_Razvr\232\350anje WDM [Compatibility Mode])
1 Valovno razvrščanje Multipleksiranje WDM Mobitel d.d., izobraževanje 1. 10. 2010, predavanje 17 Prof. dr. Jožko Budin Vsebina 2 1. Valovno (barvno) razvrščanje: 2-WDM, CWDM, DWDM, UDWDM (po gostoti optičnih
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - MBTLO7_Mikrostrukturna opti\350na vlakna [Read-Only] [Compatibility Mode])
Teme prihodnjih predavanj Uvod v nastanek optičnih komunikacij Temeljni optični pojavi Optično vlakno Slabljenje v optičnem vlaknu Disperzija v optičnem vlaknu Kompenzacija disperzije Nelinearnost v optičnem
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI
UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za elektrotehniko Admir Avdić PRILAGODLJIVO OPTIČNO PRENOSNO OMREŽJE DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA ŠTUDIJA Mentor: doc. dr. Boštjan Batagelj Ljubljana, 2015 ZAHVALA Rad bi
Prikaži večOBVESTILO O GRADNJI IN OBRATOVANJU JAVNEGA TELEKOMUNIKACIJSKEGA OMREŽJA
Priloga Obrazec za obvestilo o zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanju javnih komunikacijskih storitev Izpolni agencija Vpisna št. v ur. evidenco operaterjev Osnovni podatki o operaterju
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO EVALVACIJA NOVEJŠIH TEHNOLOGIJ ZA RAZŠIRITEV ZMOGLJIVEJŠIH OPTIČNIH OMREŽIJ Ljubljana, oktobe
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO EVALVACIJA NOVEJŠIH TEHNOLOGIJ ZA RAZŠIRITEV ZMOGLJIVEJŠIH OPTIČNIH OMREŽIJ Ljubljana, oktober 2005 MARKO ROŽMAN IZJAVA Študent Marko Rožman izjavljam,
Prikaži več15. Seminar Optične Komunikacije Laboratorij za Sevanje in Optiko Fakulteta za Elektrotehniko Ljubljana, 30.jan - 1.feb 2008 Osnovne omejitve svetlobn
15. Seminar Optične Komunikacije Laboratorij za Sevanje in Optiko Fakulteta za Elektrotehniko Ljubljana, 30.jan - 1.feb 2008 Osnovne omejitve svetlobnega vlakna Matjaž Vidmar Seznam prosojnic: Slika 1
Prikaži večNavodila za izdelavo diplomske naloge
Aleš Gošek IZVEDBA ŠIROKOPASOVNIH DOSTOPOVNIH OMREŢIJ NA PODEŢELSKIH IN ODDALJENIH OBMOČJIH Diplomsko delo Maribor, januar 2011 I Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa IZVEDBA ŠIROKOPASOVNIH
Prikaži večFAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU DIPLOMSKA NALOGA UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PRVE STOPNJE GREGOR DOLINŠEK
FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU DIPLOMSKA NALOGA UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PRVE STOPNJE GREGOR DOLINŠEK FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU DIPLOMSKA NALOGA ŠIROKOPASOVNA
Prikaži večINFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE ŠTUDIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ
INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE ŠTUDIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ Border Memorial: Frontera de los Muertos, avtor John Craig Freeman, javno umetniško delo obogatene resničnosti,
Prikaži večDiapozitiv 1
Vhodno-izhodne naprave naprave 1 Uvod VIN - 1 2018, Igor Škraba, FRI Vsebina 1 Uvod Signal električni signal Zvezni signal Diskretni signal Digitalni signal Lastnosti prenosnih medijev Slabljenje Pasovna
Prikaži večProtokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij.
Protokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij. Protokoli - uvod Protokol je pravilo ali zbirka pravil, ki določajo načine transporta sporočil po računalniškem omrežju
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - TS_Konferenca_2_12 [Compatibility Mode]
Vsebina naslednjih predavanj 1. Optika za bazne postaj ROF (SCM, WDM/SCM, OFDMA) 2. Več o uvajanju novih tehnologij 3. Ekonomika, regulacija, politika, itd. konferenčne novosti, 2010 Evolucija PONa Mobitel
Prikaži večDES
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Digitalni sistemi Vgrajeni digitalni sistemi Digitalni sistem: osebni računalnik
Prikaži več23. Seminar Optične Komunikacije Laboratorij za Sevanje in Optiko Fakulteta za Elektrotehniko Ljubljana, februar 2017 Optične ali radijske kom
23. Seminar Optične Komunikacije Laboratorij za Sevanje in Optiko Fakulteta za Elektrotehniko Ljubljana, 1. - 3. februar 2017 Optične ali radijske komunikacije? Matjaž Vidmar ... Seznam prosojnic:... Slika
Prikaži večDarko Pevec 1.a Informatika
Darko Pevec 1.a Informatika Kazalo KAZALO...2 UVOD...3 DANAŠNJE RAZMERE...4 DSL...4 TEHNOLOGIJE XDSL...4 UPORABA HITRIH POVEZAV...5 PASOVNA ŠIRINA PRENOSA...6 NAČIN DELOVANJA XDSL TEHNOLOGIJ...6 TEHNOLOGIJA
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - MBTLO13_Opti\350ni oja\350evalniki [Compatibility Mode])
Optični ojačevalniki Diskretni in porazdeljeni ojačevalniki G Mobitel d.d., izobraževanje 8. 5. 010, predavanje 11 (nm) Prof. dr. Jožko Budin 1 Vsebina 1. Mehanizmi ojačevanja. Diskretni in porazdeljeni
Prikaži več(Microsoft Word - BRO - objava \350istopis - javna.doc)
Vzorčna ponudba za širokopasovni dostop z bitnim tokom Objavljena dne 13.11.2018 Veljavnost od dne 13.12.2018 KAZALO 1. UVOD... 4 1.1. PRAVNA PODLAGA...4 1.2. SPLOŠNA NAČELA IN OMEJITVE VZORČNE PONUDBE...4
Prikaži večDiploma.dvi
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PONUDBA ŠIROKOPASOVNEGA DOSTOPA DO INTERNETA V SLOVENIJI Ljubljana, julij 2006 KATJA MIHELIČ IZJAVA Študent/ka Katja Mihelič izjavljam, da sem avtor/ica
Prikaži večModem in krajevno omrežje Uporabniški priročnik
Modem in krajevno omrežje Uporabniški priročnik Copyright 2008 Hewlett-Packard Development Company, L.P. Informacije v tem priročniku se lahko spremenijo brez prejšnjega obvestila. Edine garancije za HP-jeve
Prikaži večinnbox_f60_navodila.indd
Osnovna navodila Komunikacijski prehod Innbox F60 SFP AC Varnostna opozorila Pri uporabi opreme upoštevajte naslednja opozorila in varnostne ukrepe. Da bi v največji meri izkoristili najnovejšo tehnologijo
Prikaži večSistemi Daljinskega Vodenja Vaja 1 Matej Kristan Laboratorij za Strojni Vid Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani
Sistemi Daljinskega Vodenja Vaja 1 Matej Kristan Laboratorij za Strojni Vid Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani matej.kristan@fe.uni-lj.si Sistemi Daljinskega Vodenja Ime: Matej Kristan Docent
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 07-bostjan_tavcar.ppt
MINISTRSTVO ZA OBRAMBO Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje VARNOST V ZASEBNIH SISTEMIH RADIJSKIH ZVEZ B.T.v1.0 Brdo, 19. in 20. MAJ 2003 ZASEBNI SISTEMI RADIJSKIH ZVEZ (PMR) IN VARNOST Zasebni
Prikaži več(Microsoft Word - BRO O\212O GVO - objava javna.doc)
Vzorčna ponudba za širokopasovni dostop do končnih uporabnikov preko odprtega širokopasovnega omrežja upravitelja GVO Objavljena dne 10.5.2016 Veljavnost od dne 9.6.2016 KAZALO 1. UVOD... 4 1.1. PRAVNA
Prikaži večMicrosoft Word - BRO - objava javna.doc
Vzorčna ponudba za širokopasovni dostop z bitnim tokom Objavljena dne 28.10.2016 Veljavnost od dne 1.12.2016 KAZALO 1. UVOD... 4 1.1. PRAVNA PODLAGA...4 1.2. SPLOŠNA NAČELA IN OMEJITVE VZORČNE PONUDBE...4
Prikaži več(Microsoft Word - Vzor\350na ponudba za medomrezno povezovanje_Tusmobil_ doc)
Vzorčna ponudba za medomrežno povezovanje z javnim telefonskim omrežjem družbe Tušmobil d.o.o. Velja od 01.07.2012 Tušmobil d.o.o. Kazalo UVOD... 3 I. Splošna določila in pogoji... 3 II. Tehnični pogoji
Prikaži več(Microsoft Word - Vzor\350na ponudba za medomrezno povezovanje_Tusmobil_ doc)
Vzorčna ponudba za medomrežno povezovanje z javnim telefonskim omrežjem družbe Tušmobil d.o.o. Velja od 01.11.2014 Tušmobil d.o.o. Kazalo I. UVOD... 3 Splošna določila in pogoji... 3 Tehnični pogoji...
Prikaži večMicrosoft Word - EV,N_Poglavje o modulacijah.doc
E,VN- Elektronska vezja, naprave 8 MODULACIJSKE TEHNIKE Modulacijske tehnike 8.1 SPLOŠNO O MODULACIJAH Modulacija je postopek, ki omogoča zapis koristnega signala na nosilni signal. Za nosilni signal je
Prikaži večMicrosoft Word - BRO - objava - javna doc
Vzorčna ponudba za širokopasovni dostop z bitnim tokom Telekom Slovenije, d.d. Objavljena dne 20.6.2011 KAZALO 1. UVOD... 4 1.1. PRAVNA PODLAGA...4 1.2. SPLOŠNA NAČELA IN OMEJITVE VZORČNE PONUDBE...4 1.3.
Prikaži večPredloga za pisanje diplomske naloge
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Daniel Banožić Energetska učinkovitost mobilnih omrežij 5G Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Mentor: izr. prof. ddr. Iztok Humar Ljubljana,
Prikaži večUniverza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvan
Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvantnih celičnih avtomatov SEMINARSKA NALOGA Univerzitetna
Prikaži večPowerPoint Presentation
Lasersko obarvanje kovin Motivacija: Z laserskim obsevanjem je možno spremeniti tudi barvo kovinskih površin, kar odpira povsem nove možnosti označevanja in dekoracije najrazličnejših sestavnih delov in
Prikaži večM-Tel
Poročilo o meritvah / Test report Št. / No. 16-159-M-Tel Datum / Date 16.03.2016 Zadeva / Subject Pooblastilo / Authorization Meritve visokofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj (EMS) Ministrstvo za okolje
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Ajax profesionalni brezžični alarmni sistem Ajax profesionalni brezžični alarmni sistem Protivlomna in požarna zaščita & zaznavanje puščanja vode Ajax profesionalni brezžični alarmni sistem Možna integracija
Prikaži več5GVAR-IR2-R V01
5G Varnost - 1. faza Industrijska raziskava, podfaza IR.2 Ključne tehnologije v sklopu 5GSafety Rezultat IR.4 taska T.2.2 Študija tehnologij za kritično uporabo Tip dokumenta Zapis v arhivu Narejeno za
Prikaži večBase NET.cdr
Rešitev fiksnega radijskega odčitavanja Delovanje BaseNet je način odčitavanja porabe vode, toplote, elektrike, plina in delilnikov toplote v fiksnem radijskem omrežju. Merilnike v Sensus Base sistemu
Prikaži večZdruženje za informatiko in telekomunikacije Dimičeva Ljubljana T: (01) , F: (01) , (01) www
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS Stegne 7 1000 Ljubljana Ljubljana, 23. 05. 2016 Pripombe SOEK na Analizo storitve priključitve na javno komunikacijsko omrežje in dostopa do javno dostopnih
Prikaži večUniverza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Jernej Plankar IR vmesnik za prenos zvoka Seminarska naloga pri predmetu Elektronska vezja V Ljubljani, avgust 2011 Jernej Plankar IR prenos zvoka 2 1 UVOD
Prikaži večMicrosoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc
ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo mesto, april 2008 Ime in priimek študenta ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo
Prikaži večUradni list RS - 12(71)/2005, Mednarodne pogodbe
PRILOGA 3 Osnovne značilnosti, ki se sporočajo za usklajevanje 1. Zgradba podatkovne zbirke Podatkovno zbirko sestavljajo zapisi, ločeni po znakovnih parih "pomik na začetek vrstice pomik v novo vrstico"
Prikaži večLinksys PLEK500 User Guide
Uporabniški priročnik Linksys PLEK500 Omrežni vmesnik Powerline Vsebina Pregled............... 2 Funkcije..................... 2 Kako deluje omrežje Powerline 3 Primer namestitve 3 Namestitev omrežja Powerline.....
Prikaži več10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, k
10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, ki ga sprejme antena in dodatni šum T S radijskega sprejemnika.
Prikaži večIR termometer testo 830 testo 830 hiter, za brezkontaktno merjenje površinske temperature Merjenje z laserskim pointerjem za natančno merjenje tudi na
IR termometer testo 830 testo 830 hiter, za brezkontaktno merjenje površinske temperature Merjenje z laserskim pointerjem za natančno merjenje tudi na večjih razdaljah Hitro shranjevanje odčitkov (2 odčitka
Prikaži večDSI 2019
SINERGIJA PROTOKOLA IPFS IN TEHNOLOGIJE VERIŽENJA BLOKOV Aida Kamišalić Latifić, Muhamed Turkanović, Blaž Podgorelec, Marjan Heričko TEHNOLOGIJA VERIŽENJA BLOKOV in IPFS Porazdeljena & decentralizirana
Prikaži večFolie 1
S&TLabs Innovations mag. Damjan Kosec, S&T Slovenija d.d. marec 2013 S&TLabs Laboratorij za inovacije in razvoj spletnih in mobilnih informacijskih rešitev Kako boste spremenili svoj poslovni model na
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - CIGER - SK 3-15 Izkusnje nadzora distribucijskih transformatorjev s pomo... [Read-Only]
CIRED ŠK 3-15 IZKUŠNJE NADZORA DISTRIBUCIJSKIH TRANSFORMATORJEV S POMOČJO ŠTEVCEV ELEKTRIČNE ENERGIJE ŽIGA HRIBAR 1, BOŠTJAN FABJAN 2, TIM GRADNIK 3, BOŠTJAN PODHRAŠKI 4 1 Elektro novi sistemi. d.o.o.,
Prikaži večCenik Cenik paketov, ki niso več v prodaji Skupine Telemach Paketi Analogni Dvojčki (paketi niso več v prodaji) Mesečna naročnina v EUR DUO INT S....2
paketov, ki niso več v prodaji Paketi Analogni Dvojčki (paketi niso več v prodaji) DUO INT S....26,75 KTV paket L 1 + internet (6 Mbps/1 Mbps) DUO INT M...37,94 KTV paket L 1 + internet (13,3 Mbps/1,5
Prikaži večPostavka Naziv storitve Enota mere Cenik velja od dalje. Cena v EUR brez davka z davkom Stopnja davka 1. Poslovni paketi in dodatne storitv
Postavka Naziv storitve Enota mere Cenik velja od 1. 8. 2019 dalje. Cena v EUR brez davka z davkom Stopnja davka 1. Poslovni paketi in dodatne storitve 1.1. Poslovni net paket 1.1.1. Naročnina 32,790 40,00
Prikaži večNASLOV PREDAVANJA IME IN PRIIMEK PREDAVATELJA
PODATKI VLADNIH INFORMACIJSKIH SISTEMOV MED ZAHTEVAMI PO JAVNI DOSTOPNOSTI IN VAROVANJEM V ZAPRTIH SISTEMIH mag. Samo Maček, mag. Franci Mulec, mag. Franc Močilar UVOD Razvrščanje dokumentov: odprta družba,
Prikaži večBRO_objava_31_1_2008
Vzorčna ponudba za širokopasovni dostop z bitnim tokom Telekom Slovenije, d.d. Objavljena dne 31.1.2008 KAZALO 1. UVOD... 4 1.1. PRAVNA PODLAGA...4 1.2. SPLOŠNA NAČELA IN OMEJITVE VZORČNE PONUDBE...4 1.3.
Prikaži večElektronska pošta
Elektronska pošta ZGODOVINA Prvo sporočilo je bilo poslano leta 1971. Besedilo, ki ga je vsebovalo, je bilo QWERTYUIOP. Pošiljatelj je bil Ray Tomlinson, računalnika med katerima je bilo sporočilo poslano
Prikaži večSistemi Daljinskega Vodenja Vaja 3 Matej Kristan Laboratorij za Strojni Vid Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubl
Sistemi Daljinskega Vodenja Vaja 3 Matej Kristan Laboratorij za Strojni Vid Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani matej.kristan@fe.uni-lj.si Česa smo se naučili
Prikaži večBDV-N890W/BDV-N790W
Sistem za domači kino s predvajalnikom Blu-ray Disc /DVD BDV-N890W BDV-N790W SI Začnite tukaj Kratka navodila za postavitev in uporabo BDV-N790W BDV-N890W 1 Vsebina embalaže/nastavitev zvočnikov BDV-N890W
Prikaži večLaboratorij za strojni vid, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani Komunikacije v Avtomatiki Vaje, Ura 8 Matej Kristan
Laboratorij za strojni vid, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani Komunikacije v Avtomatiki Vaje, Ura 8 Matej Kristan Vsebina današnjih vaj: ARP, NAT, ICMP 1. ARP
Prikaži večMicrosoft Word - ~
Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije Stegne 7, p. p. 418 1001 Ljubljana telefon: 01 583 63 00, faks: 01 511 11 01 e-naslov: info.box@apek.si, http://www.apek.si davčna št.:
Prikaži večKratka navodila za uporabo razširjevalnika dosega WiFi AC750 model EX3800
Hiter začetek Razširjevalnik dosega WiFi AC750 Model EX3800 Začetek uporabe Razširjevalnik dosega WiFi NETGEAR doseg omrežja WiFi poveča tako, da okrepi obstoječi signal WiFi in izboljša splošno kakovost
Prikaži večSEZNAM STANDARDOV Zap. št. Oznaka standarda 1. SIST EN 50162: SIST-TS CLC/TS : SIST EN 50129: SIST-TP CLC/TR :2007
SEZNAM STANDARDOV Zap. št. Oznaka a 1. SIST 50162:2005 2. SIST-TS 50459-5:2006 3. SIST 50129:2003 4. SIST-TP 50126-2:2007 Naslov a Protikorozijska zaščita z uporabo blodečega toka iz enosmernih tokovnih
Prikaži večSlide 1
Projektno vodenje PREDAVANJE 7 doc. dr. M. Zajc matej.zajc@fe.uni-lj.si Projektno vodenje z orodjem Excel Predstavitev Najbolj razširjeno orodje za delo s preglednicami Dva sklopa funkcij: Obdelava številk
Prikaži večDelavnica Načrtovanje digitalnih vezij
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Osnove jezika VHDL Strukturno načrtovanje in testiranje Struktura vezja s komponentami
Prikaži večdopisni list_AKOS 2
Številka: 0073-13/2017/15 Datum: 5.6.2018 Zadeva: Povzetek pripomb in predlogov iz javne razprave o Splošnem aktu o minimalnih zahtevah pri načrtovanju dostopovnih in razdelilnih točk ter dogovori agencije
Prikaži večMicrosoft Word - Phd_Simon_Pevec_last version
Doktorska disertacija Mikro obdelava in mikro naprave iz optičnih vlaken temelječe na selektivnem jedkanju in dopiranju s P 2 O 5 Maribor, december 2014 mag. Simon Pevec, univ. dipl. inž. el. Doktorska
Prikaži večAnaliza vpliva materiala, maziva in aktuatorja na dinamiko pnevmatičnega ventila
Programsko orodje LabVIEW za kreiranje, zajem in obdelavo signalov (statične in dinamične karakteristike hidravličnih proporcionalnih ventilov) Marko Šimic Telefon: +386 1 4771 727 e-mail: marko.simic@fs.uni-lj.si
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx
IZHODIŠČA UREJANJA LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA IN VPADNIH AVTOCEST Predstavitev pobude za državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest ter predloga
Prikaži večFIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA
FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA SE SPOMNITE SREDNJEŠOLSKE FIZIKE IN BIOLOGIJE? Saša Galonja univ. dipl. inž. arh. ZAPS marec, april 2012 Vsebina Kaj je zvok? Kako slišimo? Arhitekturna akustika
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse INTEGRACIJA SPREJEMNIKOV SONČNE ENERGIJE V SISTEM DOLB VRANSKO Marko Krajnc Energetika Vransko d.o.o. Vransko, 12.4.2012 Projekt»Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse«izvaja
Prikaži večdopisni list_AKOS 2
Številka: 0073-10/2018/11 Datum: 29.1.2019 Zadeva: Povzetek pripomb in predlogov iz javne razprave o Splošnem aktu o elementih vzorčne ponudbe za veleprodajni lokalni dostop na fiksni lokaciji ter odgovori
Prikaži večDiapozitiv 1
Trajnostni razvoj družbe BTC Tomaž Damjan Ljubljana, 23.10.2013 BTC v številkah Družba BTC je uspešno izvedla premik na trajnostno in zeleno področje z željo ustvariti boljšo prihodnost za obiskovalce,
Prikaži večNavodila za uporabo Mini snemalnik
Navodila za uporabo Mini snemalnik www.spyshop.eu Pred vami so navodila za pravilno uporabo mini snemalnika in opis funkcionalnosti. Lastnosti snemalnika: Naziv Mere Teža Kapaciteta spomina Snemanje Format
Prikaži večZDRad-Word
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o digitalni radiodifuziji (ZDRad) Razglašam Zakon o digitalni
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2019) 4922 final Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) Stegne Ljublj
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 25.6.2019 C(2019) 4922 final Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) Stegne 7 1000 Ljubljana Slovenija Naslovnica: Tanja Muha direktorica Telefaks:
Prikaži več1. Električne lastnosti varikap diode Vsaka polprevodniška dioda ima zaporno plast, debelina katere narašča z zaporno napetostjo. Dioda se v zaporni s
1. Električne lastnosti varikap diode Vsaka polprevodniška dioda ima zaporno plast, debelina katere narašča z zaporno napetostjo. Dioda se v zaporni smeri obnaša kot nelinearen kondenzator, ki mu z višanjem
Prikaži večPoročilo o izpolnjevanju obveznosti za 900 MHz pas in nad 1 GHz ter pokritost s storitvami mobilnih tehnologij v začetku leta 2019 Ljubljana, julij 20
Poročilo o izpolnjevanju obveznosti za 900 MHz pas in nad 1 GHz ter pokritost s storitvami mobilnih tehnologij v začetku leta 2019 Ljubljana, julij 2019 Predmetno poročilo je informativne narave. Vsebuje
Prikaži večdopisni list_AKOS 2
Na podlagi petega odstavka 6. člena, tretjega odstavka 60. člena in tretjega odstavka 74. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 - ZIN-B, 54/14 - odl. US,
Prikaži večCY110 Sistem glavnega ključazmogljivost, ki presega standard
CY110 Sistem glavnega ključazmogljivost, ki presega standard Zaupanja vredna tehnologija ploščatih ključev za širok spekter uporabe Patentirani obojestranski ključ CY110 nudi podobne prednosti, kot sistemi
Prikaži večVIN Lab 1
Vhodno izhodne naprave Laboratorijska vaja 1 - AV 1 Signali, OE, Linije VIN - LV 1 Rozman,Škraba, FRI Laboratorijske vaje VIN Ocena iz vaj je sestavljena iz ocene dveh kolokvijev (50% ocene) in iz poročil
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - MBTLO4_Slabljenje opti\350nega vlakna [Compatibility Mode])
Slabljenje v vlaknu Slabljenje (db/km) Prvo okno (O) 1980 Drugo okno (S) Tretje okno (L) Mobitel d.d., izobraževanje 2. 4. 2010, predavanje 4 1990 Vlakno danes Min 0,16 db/km Prof.dr.Jožko Budin Valovna
Prikaži večAtomska spektroskopija PROSTI ATOMI VZBUJENI ATOMI Marjan Veber Metode atomske/elementne masne/ spektrometrije Elektronska konfiguracija Mg
Atomska spektroskopija PROSTI ATOMI VZBUJENI ATOMI Metode atomske/elementne masne/ spektrometrije Elektronska konfiguracija Mg Mg e 1s 2s2p 3d 4s 3p 3s e Po dogovoru ima osnovno elektronsko stanje energijo
Prikaži večDelavnica Načrtovanje digitalnih vezij
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Programirljivi Digitalni Sistemi Digitalni sistem Digitalni sistemi na integriranem vezju Digitalni sistem
Prikaži večRADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA
RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA javni zavod, LJUBLJANA OE ODDAJNIKI IN ZVEZE C E N I K STORITEV OE ODDAJNIKI IN ZVEZE LJUBLJANA, 01. 03. 2019 VSEBINA 1. UVOD 2. OPIS STORITEV 3. CENIK KOMPLETNIH STORITEV 4.
Prikaži večSAR DO VAS HITREJE TAKRAT, KO VSAKA MINUTA ŠTEJE SL
SAR DO VAS HITREJE TAKRAT, KO VSAKA MINUTA ŠTEJE SL COSPAS-SARSAT Zmogljivosti SAR v okviru sistema Galileo so vključene v mednarodni program COSPAS-SARSAT, tj. satelitski program za zaznavanje klicev
Prikaži večDelavnica Načrtovanje digitalnih vezij
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Zaporedni vmesniki Zaporedni (serijski) vmesniki Zaporedni (serijski) vmesniki
Prikaži večCelotniPraktikum_2011_verZaTisk.pdf
Elektrotehniški praktikum Osnove digitalnih vezij Namen vaje Videti, kako delujejo osnovna dvovhodna logi na vezja v obliki integriranih vezij oziroma, kako opravljajo logi ne funkcije Boolove algebre.
Prikaži večPRILOGA II: TEHNIČNE SPECIFIKACIJE Naziv pogodbe: Dobava opreme za nadzorni sistem za projekt Holistic Referenca objave: / Nadzorne lo
PRILOGA II: TEHNIČNE SPECIFIKACIJE Naziv pogodbe: Dobava opreme za nadzorni sistem za projekt Holistic Referenca objave: 4301-0026/2014 1. Nadzorne lokacije Statični nadzorni sistem bo predvidoma nameščen
Prikaži večFizikalne osnove svetlobe
Fizikalne osnove svetlobe Svetloba Svetloba - skrivnostna in fascinantna spremljevalka človekove zgodovine Kako deluje vid? Svetloba in vid Dva pojma, ki sta danes neločljivo povezana. Vendar ni bilo vedno
Prikaži večNAVODILA ZA UPORABO K01-WIFI Hvala, ker ste se odločili za nakup našega izdelka. Pred uporabo enote skrbno preberite ta Navodila za uporabo in jih shr
NAVODILA ZA UPORABO Hvala, ker ste se odločili za nakup našega izdelka. Pred uporabo enote skrbno preberite ta in jih shranite za prihodnjo rabo Vsebina 1. Pregled 2. Sistem 3. Prednosti 4. Upravljanje
Prikaži večBrezžična Dostopna Točka 300Mb AP5 Repeater Tenda NAVODILA ZA UPORABO PREDSTAVITEV Tenda Brezžična Dostopna Točka (ACCESS POINT) 300N + pasivn
9108044 Brezžična Dostopna Točka 300Mb AP5 Repeater Tenda NAVODILA ZA UPORABO PREDSTAVITEV Tenda Brezžična Dostopna Točka (ACCESS POINT) 300N + pasivni PoE adapter Za boljšo pokritost doma ali pisarne
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - ads
Novosti pri analogni video-nadzorni opremi Junij 2012 1. Dnevno/nočna kamera ADS-CAM-K2DNC 2. Snemalniki ADS-LIGHT: ADS-0404DH ADS-0804DH ADS-1604DH ADS-0404HED ADS-CAM-K2DNC Dnevno / nočna kamera z IR
Prikaži večMicrosoft Word - UNI_Markusic_Mladen_1982_
Mladen Markušić RAZVOJ APLIKACIJE SPEEDTEST ZA MERJENJE HITROSTI V OMREŽJU 3,5G Diplomska naloga Maribor, september 2009 I Diplomska naloga univerzitetnega študijskega programa RAZVOJ APLIKACIJE SPEEDTEST
Prikaži več(Microsoft Word - U\350enje telegrafije po Kochovi metodi.doc)
MORSE UČENJE PO KOCHOVI METODI Računalniški program za učenje skupaj z nekaterimi dodatnimi datotekami dobite na spletni strani avtorja: http://www.g4fon.net/. Zanimive strani so tudi: - http://www.qsl.net/n1irz/finley.morse.html
Prikaži večSlajd 1
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO 1 EU ENOTNI DIGITALNI PORTAL: PRIHAJA NOVA EU UREDBA Alenka Žužek Nemec, Tina Kuliš DNEVI SLOVENSKE INFORMATIKE 18. april 2018 Ko podjetja ali državljani
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Prevod SIOEN prezentacije
ZAŠČITA NA PODLAGI INOVACIJ Kratek pregled fasadnih oblog iz tekstilnih materialov Obrazložitev razlike med fasadnimi materiali in različnimi fasadnimi sistemi: Razlikujemo med sistemi oblog in prezračevanimi
Prikaži večCenik storitev KRS Analogna televizija Mesečna naročnina za paket * Cena / mesec Osnovna zelena KTV naročnina 16,53 Osnovna zelena KTV naročnina-nekod
Cenik storitev KRS Analogna televizija * Osnovna zelena KTV naročnina 16,53 Osnovna zelena KTV naročnina-nekodiran rumen paket DTV brez opreme 19,90 Naročnina osnovna analogna in digitalna TV-nekodiran
Prikaži večPresentation Name / Author
Kako brez stresa zamenjati požarno pregrado How to Replace the Firewall Without Stress Sašo Tomc - SRC d.o.o. (21. januar 2019) 1) Analiza obstoječe konfiguracije 2) Določanje nivoja tveganja za izpad
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 14 IntrerspecifiOna razmerja .ppt
IV. POPULACIJSKA EKOLOGIJA 14. Interspecifična razmerja Št.l.: 2006/2007 1 1. INTERSPECIFIČNA RAZMERJA Osebki ene vrste so v odnosih z osebki drugih vrst, pri čemer so lahko ti odnosi: nevtralni (0), pozitivni
Prikaži večPRILOGA 2 Minimalni standardi kakovosti oskrbe za izbrane dimenzije kakovosti oskrbe in raven opazovanja posameznih parametrov kakovosti oskrbe 1. NEP
PRILOGA 2 Minimalni standardi kakovosti oskrbe za izbrane dimenzije kakovosti oskrbe in raven opazovanja posameznih parametrov kakovosti oskrbe 1. NEPREKINJENOST NAPAJANJA 1.1. Ciljna raven neprekinjenosti
Prikaži večVZORČNA PONUDBA ZA MEDOMREŽNO POVEZOVANJE Z JAVNIM FIKSNIM TELEFONSKIM OMREŽJEM DRUŽBE TELEMACH D.O.O. Objavljena: Velja od Telemac
VZORČNA PONUDBA ZA MEDOMREŽNO POVEZOVANJE Z JAVNIM FIKSNIM TELEFONSKIM OMREŽJEM DRUŽBE TELEMACH D.O.O. Objavljena: 30.6.2017 Velja od 1.8.2017 Telemach d.o.o. KAZALO PRAVNA PODLAGA....3 SPLOŠNO...3 PREDMET
Prikaži večAnaliza brezžicnih usmerjevalnikov
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Jan Blatnik Analiza brezžičnih usmerjevalnikov DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA Mentor:
Prikaži večMicrosoft Word - Dokument1
Specifikacije Leto modela LETO MODELA 2019 Dimenzije in teža ŠIRINA STOJALA Pribl. 72,8 cm VELIKOST ZASLONA (PALCI, PO DIAGONALI) 50 palcev (49,5 palca) VELIKOST ZASLONA (CENTIMETRI, PO DIAGONALI) 125,7
Prikaži večFOR SMARTER PEOPLE TAKO SE VLOMI PREPREČUJEJO DANES REHAU Smart Guard System plus preventivna protivlomna zaščita WINDOWS. REINVENTED FOR MODERN LIFE.
FOR SMARTER PEOPLE TAKO SE VLOMI PREPREČUJEJO DANES REHAU Smart Guard System plus preventivna protivlomna zaščita WINDOWS. REINVENTED FOR MODERN LIFE. NA NOVO ZASNOVANA OKNA Za današnje življenje Naše
Prikaži večVHF1-VHF2
VHF BREZŽIČNI MIKROFONSKI KOMPLET VHF1: 1 CHANNEL VHF2: 2 CHANNELS NAVODILA ZA UPORABO SLO Hvala, ker ste izbrali naš BREZŽIČNI MIKROFONSKI KOMPLET IBIZA SOUND. Za vašo lastno varnost, preberite ta navodila
Prikaži več