(Microsoft PowerPoint - MBTLO13_Opti\350ni oja\350evalniki [Compatibility Mode])
|
|
- Zdravko Miklavčič
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Optični ojačevalniki Diskretni in porazdeljeni ojačevalniki G Mobitel d.d., izobraževanje , predavanje 11 (nm) Prof. dr. Jožko Budin 1
2 Vsebina 1. Mehanizmi ojačevanja. Diskretni in porazdeljeni ojačevalniki 3. EDFA 4. TDFA in PDFA 5. Kombinirani ojačevalniki 6. Faktor ojačenja 7. Ojačena spontana emisija 8. Šumno število 9. Regeneracija 10. Področja uporabe
3 Razvrstitev načinov optičnega ojačevanja A. Ojačevanje na osnovi stimulirane emisije: 1. Polprevodniški optični ojačevalnik (SOA). Vlakenski optični ojačevalniki (FOA) s primesjo redkih zemelj: EDFA (erbij), C in L pas TDFA (tulij), S pas PDFA (praseodimij), O pas B. Ojačevanje na osnovi nelinearnih pojavov: 1. Optični Ramanov ojačevalnik: Diskretni Ramanov ojačevalnik Porazdeljeni Ramanov ojačevalnik (DRA) C. Hibridni (diskretni in porazdeljeni) ojačevalniki. 3
4 Polprevodniški ojačevalnik (SOA) vhod vlakno p-inp aktivna plast n-inp izhod vlakno nizka cena za množično uporabo v vezjih in napravah zaradi svojih karakteristik je manj primeren za prenos. 4
5 Ojačevanje OJAČEVANJE signala SIGNALA IN in ŠUMA šuma gostota energije ρ (Jm -3 ) gostota moči S=cρ/n (Wm - ) z = 0 Val v ojačevalni (aktivni, vzbujeni) snovi: princip polprevodniškega ojačevalnika (SOA): Gaussov snop v aktivnem polprevodniku (spoju p-n z inverzijo naseljenosti). Električno vzbujanje princip ojačevalnika z obogatenim vlaknom (DFA): jedro enorodovnega vlakna, obogateno z ioni aktivnih primesi. Optično vzbujanje L ojačevalna snov z = L P(L), P šum (L) N W N µ = spektralna W W1 N N s( ν ) = ν 1 h stimulirana emisija absorpcija odvisnost snovi N 1 W 1 spontana emisija ds dz 1 = dz dn dt hν = BS Izhodni signal: Izhodni šum: (spontana emisija): n c n 1 dω s( ν ) N hν BS s( ν ) N1hν + As( ν ) N hν c 4π gl nh P( L) = GP( 0), G = e, g = B( N N1) ( ν ) λ s P šum L = µ G 1 hν polariziran ( ) ( ) ν ( L) = µ ( G ) hν ν P šum 1 nepolariziran B 1 = B 1 = B 5
6 Optični ojačevalniki - razvrstitev in pregled 1. Polprevodniški ojačevalnik (planarna tehnika, množična uporaba) polprevodniški optični ojačevalnik (Semiconductor Optical Amplifier) - SOA. Vlakenski ojačevalniki (vlakenski optični ojačevalnik) - FOA aktivne primesi v vlaknu: vlakenski ojačevalnik s primesjo Erbija (Erbium Doped Fiber Amplifier) - EDFA vlakenski ojačevalnik s primesjo Tulija (Thulium Doped Fiber Amplifier - TDFA nelinearno sipanje v vlaknu: porazdeljeni Ramanov jačevalnik (Distributed Raman Amplifier) - DRA diskretni Ramanov ojačevalnik (Lumped Raman Amplifier) - LRA ojačenje (relativno) valovna dolžina (nm) 6
7 Optični ojačevalniki - primesi in vrste Ojačevalniki na podlagi stimulirane emisije v vlaknih s primesmi redkih zemelj Er 3+, Tm 3+ in Pr 3+. Dolžina vlakna okoli 10 m (diskretni ojačevalniki). Sosmerno (prevladujoče), protismerno in kombinirano črpanje. Visok izkoristek črpalne moči. Dolga življenjska doba naselitve, dolg odzivni čas aktivno vlakno dolžine 10 m izolator izolator sosmerna ali/in protismerna črpalka EDFA: 980 nm ali/in 1480 nm Ojačevalniki na podlagi stimuliranega Ramanovega sipanja v običajnem prenosnem vlaknu s primesjo GeO. Potrebna dolžina vlakna je 1 km (diskretni) oz. najmanj 0-30 km (porazdeljeni). Protismerno (prevladujoče), sosmerno in kombinirano črpanje. Nizek izkoristek črpalne moči, kratek odzivni čas, širok ojačevalni pas SiO -Ge vlakno dolžine 0 km izolator izolator sosmerna ali/in protismerna črpalka ojačevalni pas je določen z valovno dolžino črpalk(e) 7
8 EDFA 8
9 Vhodni signal EDFA sestavni deli in lastnosti izolator Odsek vlakna s primesjo Er 3+ sklopnik sklopnik izolator Izhodni signal črpalka črpalka (protismerna) Optični vlakenski ojačevalnik (FOA, npr. EDFA): vlakenska naprava, ki jo varimo na prenosno vlakno polarizacijska neodvisnost! visoko ojačenje (0-40 db), razpoložljivost črpalnih laserjev velika moč do 00 mw, primeren za poojačevanje, linijsko ojačevanje in predojačevanje ugodna vrednost šumnega števila NF < 5 db, (teor. NF > 3 db) širok valovni pas > nm. 9
10 EDFA WDM sklopnik Črpalni laser Vlakno s primesjo Er 3+ Vlakenski vhod in izhod 10
11 Delovanje EDFA Moč vhod podatkovni signal Raman: izmenjava moči med črpalko in signalom Moč izhod podatkovni signal vhod Er 3+ vlakno izhod izolator izolator varjeni spoji črpalni laser 11
12 EDFA Energijski pasovi Energijski nivoji Er 3+ ionov v SiO vlaknu Črpalka Ojačevanje svetlobe s stimulirano emisijo med E in E 1 Črpalni signal Vhodna svetloba Sevalni prehod Izhodna svetloba 1
13 Vzbujeno stanje Črpalni foton ab bsorpcija Stimulirana emisija Neradiacijski spust Metastabilno stanje Signalni foton seva anje 13
14 Ojačen signal in ojačen šum (ASE) Vhodni signal dvig Nesevalni prehod Metastabilno stanje Ojačena spontana emisija ASE (šum) Črpalni signal Vhodni signal Črpalni signal Vzbujeno stanje dvig Spontan sevalni prehod Nesevalni prehod Signalni foton Stimuliran sevalni prehod Metastabilno stanje Ojačen izhodni signal 14
15 Vlakenski ojačevalnik s primesmi redkih zemelj Vlakenski ojačevalnik obogaten z Erbijem Er 3+ aktivno vlakno s primesjo Er 3+ Energijski nivoji in načini črpanja 980 nm spoj vlakno sklopnik sosmerna črpalka spontana emisija stimulirana emisija izolator spoj 1480 nm 1550 nm Odvisnost šumnega števila od načina in valovne dolžine črpanja Karakteristike erbijevega vlakenskega ojačevalnika ojačenje G (10-40 db) šumno število F (4-7 db) ojačevalni valovni pas λ (30-40 nm) visok izkoristek črpalne moči Črpalka λ č = 980 nm λ č = 1480 nm šumno število (db) F črpanje naprej (sosmerno s signalom) B črpanje nazaj (protismerno s signalom) 15 odstotek moči črpalke 980 nm
16 Linijski ojačevalnik Vrste ojačevalnikov Oddajnik Sprejemnik EDFA Poojačevalnik Oddajnik EDFA Sprejemnik Predojačevalnik Oddajnik EDFA Sprejemnik 16
17 17
18 Vhodni signal Signal in šum Optični ojačevalnik Izhodni signal Črpalni signal: 980 nm nizek šum Črpalni signal 1480 nm nižja inverzija nižja učinkovitost Dvosmerni ojačevalnik G G 18
19 Optično razmerje signal/šum P S OSNR = P P S ASE P s moč optičnega signala P ASE P ASE moč šuma ojačene spontane emisije v frekvenčnem pasu (0,1 19 nm, pas filtra, pas kanala)
20 Namestitev ojačevalnika in ključni parametri Ključni parameter Poojačevalnik (ni polarizacijsko neodvisen) oddajnik Linijski ojačevalnik (polarizacijsko neodvisen) Predojačevalnik (polarizacijsko neodvisen) sprejemnik 0
21 Optični in električni šumi P(t) OOK, ASK I 1 σ 1 T b T m t I 0 i s sp i T b i k i T i RIN i RF sp sp d i T i isp sp i RF σ 0 t šumi v optičnem delu zveze 1. Šumi v času trajanja impulza (bitna perioda 1) kvantni šum P k šum ojačene spontane emisije P ASE intenzitetni šum P RIN šumi v električnem delu zveze zrnati (kvantni in plazovni) šum mešalni šum signala in ASE mešalni šum spontane emisije toplotni šum relativni intenzitetni šum ojačevalni šum RF ojač.. Šumi v odsotnosti impulza (bitna perioda 0) pri idealnem ugasnem razmerju šumi v optičnem delu zveze kvantni šum (vakuumsko polje) P k šum ojačene spontane emisije P ASE šumi v električnem delu zveze šum temnega toka mešalni šum spontane emisije toplotni šum ojačevalni šum RF ojač. 1 i k i ASE sp sp i T i RIN i RF i d i sp sp i T i RF i
22 Šumni faktor optičnega ojačevalnika Šumni faktor (optični) na osnovi optičnega signala in šuma signal P kvantni šum 1/hν ν optični ojačevalnik G, µ, ν ojačen signal GP kvantni šum 1/hν ν ojačena spontana emisija µ(g-1)hν ν ( S / N ) G 1 N vh parameter F = = µ = & µ, kjer je µ = inverzne ( S / N ) G N izh N1 naseljenosti Šumni faktor (električni) na osnovi električnega signala in šuma po detekciji signal P kvantni šum intenzitetni šum optični ojačevalnik G ojačen signal GP kvantni šum ojačena spontana emisija ojačen intenzitetni šum fotodetektor PIN detektirani signal ρgp zrnati (kvantni ) šum mešalni šum s-sp mešalni šum sp-sp mešalni šum k-sp intenzitetni šum termični šum bremena optične frekvence radio frekvence radio ojačevalnik (S/N) vh razmerje na vhodu (S/N) izh razmerje na izhodu (S/N) 1 izhodno razmerje brez optičnega ojačevalnika (S/N) izhodno razmerje z optičnem ojačevalnikom ( S / N ) 1 G 1 N F = = µ = & µ, kjer je µ = ( S / N ) G N N1 Optični in električni šumni faktor imata enaki vrednosti. Najmanjša vrednost šumnega faktorja pri µ = 1 (popolna inverzija naseljenosti) znaša (3 db) G RF parameter inverzne naseljenosti
23 Ramanski ojačevalnik 3
24 Ramanski porazdeljen ojačevalnik črpalka sklopnik Vlakno SiO + Er 3+ signal izhodni signal Uporablja isto vlakno kot signal Povzroča nizek šum (5 8 db manj v primerjavi z EDFA in SOA) Porazdeljeno ojačenje zmanjšuje nelinearne pojave. Omogoča visoko moč signala Izravnava ojačenja v širokem frekvenčnem pasu z mnogočrpalnim vzbujanjem. 4
25 Ramanovo ojačevanje - lastnosti črpalnih načinov 1. Protismerno črpanje: preprečitev presluha med črpalko in signalom - neobčutljivost na šum črpalke ojačevanje oslabljenega signala na končnem delu vlakna - majhna nelinearnost ojačevanje oslabljenega signala na končnem delu vlakna - nižje razmerje signal/šum. Sosmerno črpanje: presluh med črpalko in signalom - prenos fluktuacije moči črpalke na signal ojačevanje neoslabljenega signala v začetnem delu vlakna - ugodno za razmerje signal/šum ojačevanje močnega signala v začetnem delu vlakna - neugodno za nelinearne pojave 3. Dvosmerno črpanje: doseganje kompromisnih karakteristik izravnava jakosti signala po celotni dolžini vlakenskega odseka 5
26 6
27 7
28 Ramanovo ojačevanje -črpalni načini Sosmerna in protismerna črpalka Potek ojačenega signala v vlaknu signal črpalka črpalka signal Načini črpanja vlakna 1. nečrpano vlakno. črpalka 00 mw na koncu vlakna 3. črpalka 00 mw na začetku vlakna 4. črpalki po 00 mw na vsakem koncu vlakna relativna moč signala v db razdalja v km Lastnosti črpanja vlakna 1. vlakno ničrpano; zaradi slabljenja upada signalna moč v db linearno na dolžini 100 km za približno 0 db.. vlakno ječrpano na koncu; moč signala na končnih nekaj 10 kilometrih narašča. Nelinearni pojavi so najmanjši. 3. vlakno je črpano na začetku; moč signala sprva na začetnih nekaj 10 kilometrih narašča, po izrabi črpalne moči pa začne upadati zaradi slabljenja vlakna. 4. vlakno ječrpano na začetku in koncu; moč signala na začetnih in končnih nekaj 10 kilometrih vlakna narašča. V prikazanih razmerah postane izhodna moč približno enaka vhodni. Ojačenje 8 v vlaknu pokriva izgube zaradi slabljenja. Moč signala se po vlaknu mnogo ne spreminja.
29 Stimulirano Ramanovo sipanje Neresonančni pojav zaradi velike razpršenosti stanj vibracijske energije molekul v amorfni snovi stekla. Frekvenca svetlobe se premakne navzdol (Stokes), generirajo se optični fononi. Sipanje se pojavlja pri visoki moči svetlobe v vlaknu reda 0,5 W. E 1 črpalka, vpadna svetloba hν črpalka hν signal Sklopni enačbi: dps gr ν č E hν fonon = Pč Ps αsps dz Aefč ν s ν s dpč gr νč = Pč Ps αč P dz A ν sipana svetloba Stokes sipana svetloba Stokes α koeficient slabljenja Značilnosti: sosmerno in protismerno sipanje, g R = m/w Stokesov premik do 0 THz širina spektra sipanja 6 THz šibko sipanje Posledice: g R Ramanov koeficient možnost nizkošumnega sosmernega in protismernega ojačevanja sklop (presluh) med kanali WDM efs s č 9
30 Ramanov koeficient optičnih vlaken Ramanov koe eficient (1/W/km) 13 THz Frekvenčni pomik (THz) 30
31 Ramanov koeficient vlaken 31
32 Ramanovo stimulirano sipanje Približek diferencialnih enačb Črpalni signal Ojačevani signal 3
33 Sosmerno in protismerno črpanje Ojačevani signal in črpalni signal se širita sosmerno od oddajnika proti sprejemniku Črpalni signal se širi od sprejemnika proti oddaniku v nasprotni smeri širjenja ojačevanrga signala Moč signa ala (dbm) Moč signa ala (dbm) Razdalja (km) Razdalja (km) 33
34 Hibridno ojačevanje - Raman in diskretni ojačevalniki ugodno S/N, neugodno za linearnost ugodno S/N, ugodno za linearnost neugodno S/N, ugodno za linearnost kombinacija 34
35 EDFA, EDFA + DRA, DRA 35
36 Ramanovo porazdeljeno ojačenje Slabljenje in ojačenje (db) Razdalja (m) Proti sprejemniku (sosmerno) Dvosmerno Proti oddajniku (protismerno) Slabljenje v neojačevanem vlaknu 36
37 Moč č signala (dbm) % odstotek sosmernosti 50% primer dvosmernosti Razdalja (km) 37
38 Ojačenje in šum Ojačenj je Valovna dolžina (nm) 38
39 Šumno število in optični S/N Valovna dolžina (nm) 39
40 Raman - šumno število in ojačenje Sosmerna in protismerna črpalka Šumno število (db) Ojačenje Protismerna črpalka Šumno število Ojačen nje (db) Sosmerna črpalka Vhodna moč (dbm) 40
41 Mogočrpalno ojačevanje Ramanovo ojačenje (db) Frekvenca Moč Valovna dolžina (nm) 41
42 Prednost porazdeljenega ojačevanja Razmerje signala in šuma pri ojačevanju na različnih mestih vlakenskega odseka: en ojačevalni odsek: Ps 0 10 > OSNR > ρ ν ρ ASE poojačevanje Raman predojačevanje Šum se zmanjša pri premiku mesta ojačevanja proti začetku vlakna V kombinaciji z Erbijevim vlakenskim ojačevalnikom razbremenjuje Ramanov porazdeljeni ojačevalnik potrebno ojačenje G erbijevega vlakenskega ojačevalnika in s tem zmanjšuje njegovo ojačeno spontano emisijo. Zmanjšajo se tudi nelinearnosti. Razmerje signala in šuma pri prehodu na porazdeljeno ojačevanje (več kratkih ojačevanih odsekov): S N G = e αl en odsek L Ps 0 = GhνF f < > Porazdeljeno ojačevanje (več kratkih ojačenih odsekov) ima prednost pred dolgim ojačevalnim odsekom L 10 db ASE Ps 0 ν odseka L/ N odsekov L/N P αl s0 GhνF ν < < N αl N e > > Ne = N P s0 N N G GhνF f 4
43 Rayleighovo dvokratno sipanje Vhodni signal Izhodni signal 43
44 Ojačevalni pas vlakenskih ojačevalnikov 44
45 Primerjalni podatki Dobitek Val. dolžina f (3dB) P nasičena P nasič.,max Polarizacija Šumno število Črpalka Časovna konst. Velikost Cena 45
46 Ojačevalniki in ponavljalniki 46
47 Ponavljalniki in vlakenski ojačevalniki 47
48 Optični ojačevalniki v WDM sistemih Oddajnik Optični ojačevalniki Sprejemnik Laserji Fotodiode ITU mreža f 0 =193,1THz λ 0 =155,5 nm 48
49 EDFA poojačevalnik in predojačevalnik Poojačevalnik Laser Vlakno Predojačevalnik Fotodioda Odsek vlakna s primesjo Er 3+ Ojačen Izolator 49 Črpalni laser ali
50 Optoelektronski ponavljalnik Po določenem številu ojačevalnih odsekov je potrebno sognal obnoviti in ga očistiti šuma in motenj ter učinkov disperzije in nelinearnosti in drugih vplivov: Odseki optičnega vlakna Oddajnik Regenerator Sprejemnik Optoelektronski regenerator Sinhronizacija Preoblikovanje Regeneracija Fotodioda Laser 50
51 Sklep 1.Optični vlakenski ojačevalniki so ena izmed dveh tehnologij (druga je WDM), ki sta z večanjem dosega in bitne hitrosti spodbudili izjemen razvoj optičnih komunikacij.. SOA in FOA ostaneta še naprej temeljni tehnologiji optičnega ojačevanja (SOA kot gradnik, FOA v prenosu). 51
52 Konec 5
(Microsoft PowerPoint - MBTLO4_Slabljenje opti\350nega vlakna [Compatibility Mode])
Slabljenje v vlaknu Slabljenje (db/km) Prvo okno (O) 1980 Drugo okno (S) Tretje okno (L) Mobitel d.d., izobraževanje 2. 4. 2010, predavanje 4 1990 Vlakno danes Min 0,16 db/km Prof.dr.Jožko Budin Valovna
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - MBTLO17_Razvr\232\350anje WDM [Compatibility Mode])
1 Valovno razvrščanje Multipleksiranje WDM Mobitel d.d., izobraževanje 1. 10. 2010, predavanje 17 Prof. dr. Jožko Budin Vsebina 2 1. Valovno (barvno) razvrščanje: 2-WDM, CWDM, DWDM, UDWDM (po gostoti optičnih
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - MBTLO7_Mikrostrukturna opti\350na vlakna [Read-Only] [Compatibility Mode])
Teme prihodnjih predavanj Uvod v nastanek optičnih komunikacij Temeljni optični pojavi Optično vlakno Slabljenje v optičnem vlaknu Disperzija v optičnem vlaknu Kompenzacija disperzije Nelinearnost v optičnem
Prikaži več15. Seminar Optične Komunikacije Laboratorij za Sevanje in Optiko Fakulteta za Elektrotehniko Ljubljana, 30.jan - 1.feb 2008 Osnovne omejitve svetlobn
15. Seminar Optične Komunikacije Laboratorij za Sevanje in Optiko Fakulteta za Elektrotehniko Ljubljana, 30.jan - 1.feb 2008 Osnovne omejitve svetlobnega vlakna Matjaž Vidmar Seznam prosojnic: Slika 1
Prikaži večDiapozitiv 1
Vhodno-izhodne naprave naprave 1 Uvod VIN - 1 2018, Igor Škraba, FRI Vsebina 1 Uvod Signal električni signal Zvezni signal Diskretni signal Digitalni signal Lastnosti prenosnih medijev Slabljenje Pasovna
Prikaži več10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, k
10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, ki ga sprejme antena in dodatni šum T S radijskega sprejemnika.
Prikaži večUradni list RS - 12(71)/2005, Mednarodne pogodbe
PRILOGA 3 Osnovne značilnosti, ki se sporočajo za usklajevanje 1. Zgradba podatkovne zbirke Podatkovno zbirko sestavljajo zapisi, ločeni po znakovnih parih "pomik na začetek vrstice pomik v novo vrstico"
Prikaži večVHF1-VHF2
VHF BREZŽIČNI MIKROFONSKI KOMPLET VHF1: 1 CHANNEL VHF2: 2 CHANNELS NAVODILA ZA UPORABO SLO Hvala, ker ste izbrali naš BREZŽIČNI MIKROFONSKI KOMPLET IBIZA SOUND. Za vašo lastno varnost, preberite ta navodila
Prikaži večUniverza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvan
Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvantnih celičnih avtomatov SEMINARSKA NALOGA Univerzitetna
Prikaži večPowerPoint Presentation
Lasersko obarvanje kovin Motivacija: Z laserskim obsevanjem je možno spremeniti tudi barvo kovinskih površin, kar odpira povsem nove možnosti označevanja in dekoracije najrazličnejših sestavnih delov in
Prikaži več1. Električne lastnosti varikap diode Vsaka polprevodniška dioda ima zaporno plast, debelina katere narašča z zaporno napetostjo. Dioda se v zaporni s
1. Električne lastnosti varikap diode Vsaka polprevodniška dioda ima zaporno plast, debelina katere narašča z zaporno napetostjo. Dioda se v zaporni smeri obnaša kot nelinearen kondenzator, ki mu z višanjem
Prikaži večDiapozitiv 1
Vhodno izhodne naprave Laboratorijska vaja 5 - LV 1 Meritve dolžine in karakteristične impedance linije VIN - LV 1 Rozman,Škraba, FRI Model linije Rs Z 0, Vs u i u l R L V S - Napetost izvora [V] R S -
Prikaži večDES11_realno
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Delovanje realnega vezja Omejitve modela vezja 1 Model v VHDLu je poenostavljeno
Prikaži več23. Seminar Optične Komunikacije Laboratorij za Sevanje in Optiko Fakulteta za Elektrotehniko Ljubljana, februar 2017 Optične ali radijske kom
23. Seminar Optične Komunikacije Laboratorij za Sevanje in Optiko Fakulteta za Elektrotehniko Ljubljana, 1. - 3. februar 2017 Optične ali radijske komunikacije? Matjaž Vidmar ... Seznam prosojnic:... Slika
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx
Osnove visokonapetostne tehnike Izolacijski materiali Boštjan Blažič bostjan.blazic@fe.uni lj.si leon.fe.uni lj.si 01 4768 414 013/14 Izolacijski materiali Delitev: plinasti, tekoči, trdni Plinasti dielektriki
Prikaži večNaloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Tr
Naloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Trditev: idealni enosmerni tokovni vir obratuje z močjo
Prikaži večUvodno predavanje
RAČUNALNIŠKA ORODJA Simulacije elektronskih vezij M. Jankovec Pomagala za hitrejšo/boljšo konvergenco Modifikacija vezja s prevodnostimi Med vsa vozlišča in maso se dodajo upori Velikost uporov določa
Prikaži večUvodno predavanje
RAČUNALNIŠKA ORODJA Simulacije elektronskih vezij M. Jankovec 2.TRAN analiza (Analiza v časovnem prostoru) Iskanje odziva nelinearnega dinamičnega vezja v časovnem prostoru Prehodni pojavi Stacionarno
Prikaži večM-Tel
Poročilo o meritvah / Test report Št. / No. 16-159-M-Tel Datum / Date 16.03.2016 Zadeva / Subject Pooblastilo / Authorization Meritve visokofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj (EMS) Ministrstvo za okolje
Prikaži večMicrosoft Word - Astronomija-Projekt19fin
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Jure Hribar, Rok Capuder Radialna odvisnost površinske svetlosti za eliptične galaksije Projektna naloga pri predmetu astronomija Ljubljana, april
Prikaži večFizikalne osnove svetlobe
Fizikalne osnove svetlobe Svetloba Svetloba - skrivnostna in fascinantna spremljevalka človekove zgodovine Kako deluje vid? Svetloba in vid Dva pojma, ki sta danes neločljivo povezana. Vendar ni bilo vedno
Prikaži večOptotek – inovacije v medicini in znanosti
Projekt DALJDET Lidar za detekcijio elastičnih in fluorescentnih signalov v IR in UV svetlobnem spektru. Ljubljansko podjetje Optotek je v okviru javnega razpisa MIR 06/RR/07, ki je potekal pod okriljem
Prikaži večAtomska spektroskopija PROSTI ATOMI VZBUJENI ATOMI Marjan Veber Metode atomske/elementne masne/ spektrometrije Elektronska konfiguracija Mg
Atomska spektroskopija PROSTI ATOMI VZBUJENI ATOMI Metode atomske/elementne masne/ spektrometrije Elektronska konfiguracija Mg Mg e 1s 2s2p 3d 4s 3p 3s e Po dogovoru ima osnovno elektronsko stanje energijo
Prikaži večLINEARNA ELEKTRONIKA
Linearna elektronika - Laboratorijske vaje 1 LINERN ELEKTRONIK LBORTORIJSKE VJE Priimek in ime : Skpina : Datm : 1. vaja : LSTNOSTI DVOVHODNEG VEZJ Naloga : Za podano ojačevalno stopnjo izmerite h parametre,
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO EVALVACIJA NOVEJŠIH TEHNOLOGIJ ZA RAZŠIRITEV ZMOGLJIVEJŠIH OPTIČNIH OMREŽIJ Ljubljana, oktobe
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO EVALVACIJA NOVEJŠIH TEHNOLOGIJ ZA RAZŠIRITEV ZMOGLJIVEJŠIH OPTIČNIH OMREŽIJ Ljubljana, oktober 2005 MARKO ROŽMAN IZJAVA Študent Marko Rožman izjavljam,
Prikaži večDES
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Model vezja Računalniški model in realno vezje Model logičnega negatorja Načini
Prikaži večPriprava prispevka za Elektrotehniški vestnik
ELEKTROTEHNIŠKI VESTNIK 83(3): 87-92, 2016 PREGLEDNI ZNANSTVENI ČLANEK Pasivna optična dostopovna omrežja z valovnodolžinskim multipleksiranjem odtočnega in pritočnega prometa uporabnika Vesna Eržen, Boštjan
Prikaži večFIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA
FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA SE SPOMNITE SREDNJEŠOLSKE FIZIKE IN BIOLOGIJE? Saša Galonja univ. dipl. inž. arh. ZAPS marec, april 2012 Vsebina Kaj je zvok? Kako slišimo? Arhitekturna akustika
Prikaži večMicrosoft Word - ELEKTROTEHNIKA2_ junij 2013_pola1 in 2
Šifra kandidata: Srednja elektro šola in tehniška gimnazija ELEKTROTEHNIKA PISNA IZPITNA POLA 1 12. junij 2013 Čas pisanja 40 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero
Prikaži večMicrosoft Word - Avditorne.docx
1. Naloga Delovanje oscilatorja je odvisno od kapacitivnosti kondenzatorja C. Dopustno območje izhodnih frekvenc je podano z dopustnim območjem kapacitivnosti C od 1,35 do 1,61 nf. Uporabljen je kondenzator
Prikaži več17. Karakteristična impedanca LC sita Eden osnovnih gradnikov visokofrekvenčnih vezij so frekvenčna sita: nizko-prepustna, visoko-prepustna, pasovno-p
17. Karakteristična impedanca LC sita Eden osnovnih gradnikov visokofrekvenčnih vezij so frekvenčna sita: nizko-prepustna, visoko-prepustna, pasovno-prepustna in pasovno-zaporna. Frekvenčna sita gradimo
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - CIGER - SK 3-15 Izkusnje nadzora distribucijskih transformatorjev s pomo... [Read-Only]
CIRED ŠK 3-15 IZKUŠNJE NADZORA DISTRIBUCIJSKIH TRANSFORMATORJEV S POMOČJO ŠTEVCEV ELEKTRIČNE ENERGIJE ŽIGA HRIBAR 1, BOŠTJAN FABJAN 2, TIM GRADNIK 3, BOŠTJAN PODHRAŠKI 4 1 Elektro novi sistemi. d.o.o.,
Prikaži več1 Naloge iz Matematične fizike II /14 1. Enakomerno segreto kocko vržemo v hladnejšo vodo stalne temperature. Kako se spreminja s časom temperat
1 Naloge iz Matematične fizike II - 2013/14 1. Enakomerno segreto kocko vržemo v hladnejšo vodo stalne temperature. Kako se spreminja s časom temperatura v kocki? Kakšna je časovna odvisnost toplotnega
Prikaži več(Microsoft Word - 3. Pogre\232ki in negotovost-c.doc)
3.4 Merilna negotovost Merilna negotovost je parameter, ki pripada merilnem rezltat. Označje razpršenost vrednosti, ki jih je mogoče z določeno verjetnostjo pripisati merjeni veličini. Navaja kakovost
Prikaži večPoročilo o izpolnjevanju obveznosti za 900 MHz pas in nad 1 GHz ter pokritost s storitvami mobilnih tehnologij v začetku leta 2019 Ljubljana, julij 20
Poročilo o izpolnjevanju obveznosti za 900 MHz pas in nad 1 GHz ter pokritost s storitvami mobilnih tehnologij v začetku leta 2019 Ljubljana, julij 2019 Predmetno poročilo je informativne narave. Vsebuje
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - cigre_c2_15.ppt [Compatibility Mode]
Univerza v Mariboru Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Boštjan Polajžer, Drago Dolinar, Jožef Ritonja (FERI) bostjan.polajzer@um.si Andrej Semprimožnik (ELES) KAZALNIKI KAKOVOSTI
Prikaži večDES
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Digitalni sistemi Vgrajeni digitalni sistemi Digitalni sistem: osebni računalnik
Prikaži večDelavnica Načrtovanje digitalnih vezij
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Programirljivi Digitalni Sistemi Digitalni sistem Digitalni sistemi na integriranem vezju Digitalni sistem
Prikaži večVIN Lab 1
Vhodno izhodne naprave Laboratorijska vaja 1 - AV 1 Signali, OE, Linije VIN - LV 1 Rozman,Škraba, FRI Laboratorijske vaje VIN Ocena iz vaj je sestavljena iz ocene dveh kolokvijev (50% ocene) in iz poročil
Prikaži večCelotniPraktikum_2011_verZaTisk.pdf
Elektrotehniški praktikum Osnove digitalnih vezij Namen vaje Videti, kako delujejo osnovna dvovhodna logi na vezja v obliki integriranih vezij oziroma, kako opravljajo logi ne funkcije Boolove algebre.
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne XXX o spremembi prilog I, II in III k Direktivi 2000/25/ES Evropsk
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne XXX o spremembi prilog I, II in III k Direktivi 2000/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih, ki jih je treba
Prikaži večVPRAŠANJA ZA USTNI IZPIT PRI PREDMETU OSNOVE ELEKTROTEHNIKE II PREDAVATELJ PROF. DR. DEJAN KRIŽAJ Vprašanja so v osnovi sestavljena iz naslovov poglav
VPRAŠANJA ZA USTNI IZPIT PRI PREDMETU OSNOVE ELEKTROTEHNIKE II PREDAVATELJ PROF. DR. DEJAN KRIŽAJ Vprašanja so v osnovi sestavljena iz naslovov poglavij v učbeniku Magnetika in skripti Izmenični signali.
Prikaži večDOLŽNIK: MARJAN KOLAR - osebni steč aj Opr. št. St 3673/ 2014 OSNOVNI SEZNAM PREIZKUŠENIH TERJATEV prij ava terjatve zap. št. št. prij. matič na števi
DOLŽNIK: MARJAN KOLAR - osebni steč aj Opr. St 3673/ 2014 OSNOVNI SEZNAM PREIZKUŠENIH TERJATEV prij ava terjatve zap. prij. matič na številka firma / ime upnika glavnica obresti stroški skupaj prij ava
Prikaži večTrLin Praktikum II Lastnosti transmisijske linije Uvod Visokofrekvenčne signale in energijo večkrat vodimo po kablih imenovanih transmisijske linije.
Lastnosti transmisijske lije Uvod Visokofrekvenčne signale energijo večkrat vodimo po kablih imenovanih transmisijske lije. V fiziki pogosto prenašamo signale v obliki kratkih napetostnih ali tokovnih
Prikaži večglava.dvi
Lastnosti verjetnosti 1. Za dogodka A in B velja: P(A B) = P(A) + P(B) P(A B) 2. Za dogodke A, B in C velja: P(A B C) = P(A) + P(B) + P(C) P(A B) P(A C) P(B C) + P(A B C) Kako lahko to pravilo posplošimo
Prikaži večPrevodnik_v_polju_14_
14. Prevodnik v električnem polju Vsebina poglavja: prevodnik v zunanjem električnem polju, površina prevodnika je ekvipotencialna ploskev, elektrostatična indukcija (influenca), polje znotraj votline
Prikaži večDirektiva Komisije 2014/44/EU z dne 18. marca 2014 o spremembi prilog I, II in III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES o homologacij
L 82/20 Uradni list Evropske unije 20.3.2014 DIREKTIVA KOMISIJE 2014/44/EU z dne 18. marca 2014 o spremembi prilog I, II in III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES o homologaciji kmetijskih
Prikaži večSLO - NAVODILO ZA UPORABO IN MONTAŽO Št
SLO - NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 19 14 56 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Univerzalni širokopasovni predojačevalnik Kemo B073, komplet za sestavljanje Kataloška št.: 19 14 56 Kazalo Slike...
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI
UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za elektrotehniko Admir Avdić PRILAGODLJIVO OPTIČNO PRENOSNO OMREŽJE DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA ŠTUDIJA Mentor: doc. dr. Boštjan Batagelj Ljubljana, 2015 ZAHVALA Rad bi
Prikaži večDelavnica Načrtovanje digitalnih vezij
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Zaporedni vmesniki Zaporedni (serijski) vmesniki Zaporedni (serijski) vmesniki
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - ORS-1.ppt
ORGANIZACIJA RAČUNALNIŠKIH SISTEMOV Lastnosti integriranih digitalnih vezij ORS 2013, Igor Škraba, FRI Von Neumannov model računalnika (= matematični model in dejanski računalnik) ne določa tehnologije,
Prikaži večUniverza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Jernej Plankar IR vmesnik za prenos zvoka Seminarska naloga pri predmetu Elektronska vezja V Ljubljani, avgust 2011 Jernej Plankar IR prenos zvoka 2 1 UVOD
Prikaži večČlen 11(1): Frekvenčna območja Frekvenčna območja Časovna perioda obratovanja 47,0 Hz-47,5 Hz Najmanj 60 sekund 47,5 Hz-48,5 Hz Neomejeno 48,5 Hz-49,0
Člen 11(1): Frekvenčna območja Frekvenčna območja Časovna perioda obratovanja 47,0 Hz-47,5 Hz Najmanj 60 sekund 47,5 Hz-48,5 Hz Neomejeno 48,5 Hz-49,0 Hz Neomejeno 49,0 Hz-51,0 Hz Neomejeno 51,0 Hz-51,5
Prikaži več8_ICPx
INŠTITUT ZA CELULOZO IN PAPIR PULP AND PAPER INSTITUTE Vpliv dizajna na reciklabilnost papirne embalaže Matej Šuštaršič, Janja Zule GZS, 12.12.2014 Vsebina - Kaj je (eko)dizajn? - Pomen recikliranja papirja
Prikaži večPisni izpit iz RADIOKOMUNIKACIJ (UNI) Domet radijske zveze med dvema ročnima radijskima postajama (toki-voki-jema) znaša 10km. Slablje
Pisni izpit iz RADIOKOMUNIKACIJ (UNI) - 21.06.1995 1. Domet radijske zveze med dvema ročnima radijskima postajama (toki-voki-jema) znaša 10km. Slabljenje radijske zveze v tem slučaju povečuje predvsem
Prikaži večSLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Behringer frekvenčna kretnica SUPER X PRO CX2310 Kataloška št.
SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 30 26 77 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Behringer frekvenčna kretnica SUPER X PRO CX2310 Kataloška št.: 30 26 77 KAZALO 1. VARNOSTNI NAPOTKI...3 2. UVOD...5
Prikaži večBesedilo naloge:
naliza elektronskih komponent 4. Vaja: Preverjanje delovanja polprevodniških komponent Polprevodniške komponente v močnostnih stopnjah so pogosto vzrok odpovedi, zato je poznavanje metod hitrega preverjanja
Prikaži večKRMILNA OMARICA KO-0
KOTLOVSKA REGULACIJA Z ENIM OGREVALNIM KROGOM Siop Elektronika d.o.o., Dobro Polje 11b, 4243 Brezje, tel.: +386 4 53 09 150, fax: +386 4 53 09 151, gsm:+386 41 630 089 e-mail: info@siopelektronika.si,
Prikaži večStatistika, Prakticna matematika, , izrocki
Srednje vrednosti Srednja vrednost...... številske spremenljivke X je tako število, s katerim skušamo kar najbolje naenkrat povzeti vrednosti na posameznih enotah: Polovica zaposlenih oseb ima bruto osebni
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Državni izpitni center *M7773* SPOMLDNSKI IZPITNI ROK NVODIL Z OCENJEVNJE Četrtek,. junij 07 SPLOŠN MTUR Državni izpitni center Vse pravice pridržane. M7-77--3 IZPITN POL W kwh 000 W 3600 s 43, MJ Pretvorbena
Prikaži večdr. Andreja Šarlah Teorijska fizika II (FMF, Pedagoška fizika, 2010/11) kolokviji in izpiti Vsebina Kvantna mehanika 2 1. kolokvij 2 2. kolokvij 4 1.
dr. Andreja Šarlah Teorijska fizika II (FMF, Pedagoška fizika, 2010/11) kolokviji in izpiti Vsebina Kvantna mehanika 2 1. kolokvij 2 2. kolokvij 4 1. izpit 5 2. izpit 6 3. izpit (2014) 7 Termodinamika
Prikaži večMicrosoft Word - Phd_Simon_Pevec_last version
Doktorska disertacija Mikro obdelava in mikro naprave iz optičnih vlaken temelječe na selektivnem jedkanju in dopiranju s P 2 O 5 Maribor, december 2014 mag. Simon Pevec, univ. dipl. inž. el. Doktorska
Prikaži več7. VF ojačevalnik z MOS tranzistorjem Polprevodniki, predvsem različne vrste tranzistorjev, so sredi dvajsetega stoletja uspešno nadomestili vakuumske
7. VF ojačevalnik z MOS tranzistorjem Polprevodniki, predvsem različne vrste tranzistorjev, so sredi dvajsetega stoletja uspešno nadomestili vakuumske elektronske cevi v številnih visokofrekvenčnih vezjih.
Prikaži večDiapozitiv 1
Vhodno izhodne naprave Laboratorijska vaja 4 - AV 4 Linije LTSpice, simulacija elektronskih vezij VIN - LV 1 Rozman,Škraba, FRI LTSpice LTSpice: http://www.linear.com/designtools/software/ https://www.analog.com/en/design-center/design-tools-andcalculators/ltspice-simulator.html
Prikaži večOsnove statistike v fizični geografiji 2
Osnove statistike v geografiji - Metodologija geografskega raziskovanja - dr. Gregor Kovačič, doc. Bivariantna analiza Lastnosti so med sabo odvisne (vzročnoposledično povezane), kadar ena lastnost (spremenljivka
Prikaži večSlikovne transformacije_2017_18_DKT
DEJAVNIKI KAKOVOSTI V TISKU Deja Muck Pri obdelavi digitalnih slik se večinoma srečujamo s slikami v prostorski domeni, a določeni postopki, npr. filtriranje, lahko potekajo tudi v t. i. frekvenčni domeni.
Prikaži večMicrosoft Word - ELEKTROTEHNIKA2_11. junij 2104
Šifra kandidata: Srednja elektro šola in tehniška gimnazija ELEKTROTEHNIKA PISNA IZPITNA POLA 1 11. junij 2014 Čas pisanja 40 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero
Prikaži večREALIZACIJA ELEKTRONSKIH SKLOPOV
Načrtovanje zaemc = elektronike 2 1 Katedra za elektroniko 2 Čemu? 3 Kdo? Katedra za elektroniko 4 Izziv: DC/DC stikalni napajalnik navzdol U vhod Vhodno sito Krmilno integrirano vezje NMOSFET NMOSFET
Prikaži večDarko Pevec 1.a Informatika
Darko Pevec 1.a Informatika Kazalo KAZALO...2 UVOD...3 DANAŠNJE RAZMERE...4 DSL...4 TEHNOLOGIJE XDSL...4 UPORABA HITRIH POVEZAV...5 PASOVNA ŠIRINA PRENOSA...6 NAČIN DELOVANJA XDSL TEHNOLOGIJ...6 TEHNOLOGIJA
Prikaži večBetonarna Sava, d.o.o. BREZPLAČNI TELEFON Blejska Dobrava 123 B obrat Hrušica, 4276 Hrušica CENIK BETONOV ozn. vrste
CENIK BETONOV ozn. vrste betonov namen EM cena v brez DDV cena v z 22% DDV ČRPNI BETON granulacije Dmax 16 in 32 mm R1 C25/30 XC2 Cl 0,2 Dmax16 S3 temelji, plošče, stebri, vezi, industrijski tlaki m3 61,00
Prikaži večBase NET.cdr
Rešitev fiksnega radijskega odčitavanja Delovanje BaseNet je način odčitavanja porabe vode, toplote, elektrike, plina in delilnikov toplote v fiksnem radijskem omrežju. Merilnike v Sensus Base sistemu
Prikaži večMicrosoft Word - M
Državni izpitni center *M773* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 4. junij SPLOŠNA MATRA RIC M-77--3 IZPITNA POLA ' ' Q Q ( Q Q)/ Zapisan izraz za naboja ' ' 6 6 6 Q Q (6 4 ) / C
Prikaži večPRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki
PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki o prosilcu 1.1 Identifikacijska številka v registru
Prikaži večIONIZACIJA SNOVI S SVETLOBO IN PRIMERI UPORABE V BIOMEDICINI ANA REBEKA KAMŠEK Fakulteta za matematiko in fiziko Univerza v Ljubljani V članku je pred
IONIZACIJA SNOVI S SVETLOBO IN PRIMERI UPORABE V BIOMEDICINI ANA REBEKA KAMŠEK Fakulteta za matematiko in fiziko Univerza v Ljubljani V članku je predstavljena ionizacija snovi z vidno in bližnje infrardečo
Prikaži večMicrosoft Word doc
SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : 943577 www.conrad.si SISTEM BREZŽIČNEGA VIDEO PRENOSA PHILIPS SLV4200 Št. izdelka: 943577 1 KAZALO 1 POMEMBNE INFORMACIJE... 3 1.1 Priključitev na električno
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - TS_Konferenca_2_12 [Compatibility Mode]
Vsebina naslednjih predavanj 1. Optika za bazne postaj ROF (SCM, WDM/SCM, OFDMA) 2. Več o uvajanju novih tehnologij 3. Ekonomika, regulacija, politika, itd. konferenčne novosti, 2010 Evolucija PONa Mobitel
Prikaži večGospodarjenje z energijo
1 Alternativne delovne snovi A Uvod Vir toplote za delovne krožne procese je običajno zgorevanje fosilnih goriv ali jedrska reakcija, pri katerih so na razpolago relativno visoke temperature, s tem pa
Prikaži večPoveĊanje izkoristka pri proizvodnji piezouporovnih senzorjev tlaka za avtomobilske aplikacije
Povečanje izkoristka pri proizvodnji piezouporovnih senzorjev tlaka za avtomobilske aplikacije Magistrsko delo Avtor: Marko Pavlin, Mentor: prof. dr. Franc Novak Vsebina Uvod in teorija o senzorjih tlaka
Prikaži večPowerPoint Presentation
Laboratorij za termoenergetiko Jedrska elektrarna 1 Zanimivosti, dejstva l. 1954 prvo postrojenje (Obninsk, Rusija): to postrojenje obratovalo še ob prelomu stoletja; ob koncu 2001 so jedrske elektrarne
Prikaži večMicrosoft Word - EV,N_Poglavje o modulacijah.doc
E,VN- Elektronska vezja, naprave 8 MODULACIJSKE TEHNIKE Modulacijske tehnike 8.1 SPLOŠNO O MODULACIJAH Modulacija je postopek, ki omogoča zapis koristnega signala na nosilni signal. Za nosilni signal je
Prikaži več5 Programirljiva vezja 5.1 Kompleksna programirljiva vezja - CPLD Sodobna programirljiva vezja delimo v dve veliki skupini: CPLD in FPGA. Vezja CPLD (
5 Programirljiva vezja 5.1 Kompleksna programirljiva vezja - CPLD Sodobna programirljiva vezja delimo v dve veliki skupini: CPLD in FPGA. Vezja CPLD (angl. Complex Programmable Logic Device) so manjša
Prikaži večMatematika Diferencialne enačbe prvega reda (1) Reši diferencialne enačbe z ločljivimi spremenljivkami: (a) y = 2xy, (b) y tg x = y, (c) y = 2x(1 + y
Matematika Diferencialne enačbe prvega reda (1) Reši diferencialne enačbe z ločljivimi spremenljivkami: (a) y = 2xy, (b) y tg x = y, (c) y = 2x(1 + y 2 ). Rešitev: Diferencialna enačba ima ločljive spremenljivke,
Prikaži večBrownova kovariancna razdalja
Brownova kovariančna razdalja Nace Čebulj Fakulteta za matematiko in fiziko 8. januar 2015 Nova mera odvisnosti Motivacija in definicija S primerno izbiro funkcije uteži w(t, s) lahko definiramo mero odvisnosti
Prikaži večPoskusi s kondenzatorji
Poskusi s kondenzatorji Samo Lasič, Fakulteta za Matematiko in Fiziko, Oddelek za fiziko, Ljubljana Povzetek Opisani so nekateri poskusi s kondenzatorji, ki smo jih izvedli z merilnim vmesnikom LabPro.
Prikaži večSamostojni projekt pri predmetu Antene in razširjanje valov Izdelava antene poročilo 16. januar 2019 Peter Kmecl
Samostojni projekt pri predmetu Antene in razširjanje valov Izdelava antene poročilo 16. januar 219 Peter Kmecl 1 Vsebina 1. Uvod... 3 2. Izdelava nosilca... 4 2.1. Program»Yagi Calculator«... 4 2.2. Tabele
Prikaži večSOLARNI SISTEMI ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE VODE PRI NEH IN PH Pri nizkoenergijskih hišah (NEH) in pasivnih hišah (PH) so sistemi za ogrevanje in p
SOLARNI SISTEMI ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE VODE PRI NEH IN PH Pri nizkoenergijskih hišah (NEH) in pasivnih hišah (PH) so sistemi za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode (PTV) nadgrajeni s solarnimi
Prikaži večPoštnin«plačana» HalenisKi list rotovhh GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV NOVO L e t o III. Štev. 51. MESTO, POSAMEZNA ŠTEVILKA 8 M N TEDN
Pš HK hh GLASLO OSOBODLNE FRONTE DOLENJSKH OKRAJE L Š 5 MESTO POSAMEZNA ŠTELKA 8 M N TEDNK Z A POLTČNA GOSPODARSKA N KULTURNA PRAŠANJA ČETRTLETNA 9 c 9 5 2 NAROČNNA 00 D N ZHAJA SAK PK' š N š P šh hh h
Prikaži večPožarna odpornost konstrukcij
Požarna obtežba in razvoj požara v požarnem sektorju Tomaž Hozjan e-mail: tomaz.hozjan@fgg.uni-lj.si soba: 503 Postopek požarnega projektiranja konstrukcij (SIST EN 1992-1-2 Izbira za projektiranje merodajnih
Prikaži večinnbox_f60_navodila.indd
Osnovna navodila Komunikacijski prehod Innbox F60 SFP AC Varnostna opozorila Pri uporabi opreme upoštevajte naslednja opozorila in varnostne ukrepe. Da bi v največji meri izkoristili najnovejšo tehnologijo
Prikaži večMicrosoft Word - CENIK_OZ _2_.doc
RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA javni zavod, LJUBLJANA OE ODDAJNIKI IN ZVEZE C E N I K STORITEV OE ODDAJNIKI IN ZVEZE LJUBLJANA, 01.06.2010 VSEBINA 1. UVOD 2. OPIS STORITEV 3. CENIK KOMPLETNIH STORITEV 4. CENIK
Prikaži večMicrosoft Word - Dokument1
Specifikacije Leto modela LETO MODELA 2019 Dimenzije in teža ŠIRINA STOJALA Pribl. 72,8 cm VELIKOST ZASLONA (PALCI, PO DIAGONALI) 50 palcev (49,5 palca) VELIKOST ZASLONA (CENTIMETRI, PO DIAGONALI) 125,7
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse INTEGRACIJA SPREJEMNIKOV SONČNE ENERGIJE V SISTEM DOLB VRANSKO Marko Krajnc Energetika Vransko d.o.o. Vransko, 12.4.2012 Projekt»Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse«izvaja
Prikaži večMicrosoft Word - 2. Merski sistemi-b.doc
2.3 Etaloni Definicija enote je največkrat šele natančno formulirana naloga, kako enoto realizirati. Primarni etaloni Naprava, s katero realiziramo osnovno ali izpeljano enoto je primarni etalon. Ima največjo
Prikaži večFunkcionalni hlevi: vzreja in pitanje
Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za zootehniko Funkcionalni hlevi: vzreja in pitanje Milena Kovač Projekt financirata MKO in ARRS Uspešnost vzreje in pitanja Povečanje prireje Boljši
Prikaži večGeneratorji toplote
Termodinamika Ničti zakon termodinamike Če je telo A v toplotnem ravnovesju s telesom B in je telo B v toplotnem ravnovesju s telesom C, je tudi telo A v toplotnem ravnovesju s telesom C. Prvi zakon termodinamike
Prikaži večMicrosoft Word doc
SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : 122383 www.conrad.si ROČNI OSCILOSKOP VELLEMAN HPS140 Št. izdelka: 122383 1 KAZALO 1 MED UPORABO... 3 2 LASTNOSTI IN TEHNIČNI PODATKI... 3 3 OPIS SPREDNJE
Prikaži večMicrosoft Word doc
SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : 305803 www.conrad.si MEŠALNA MIZA MC CRYPT ME502FP Št. izdelka: 305803 1 KAZALO 1 UVOD... 3 2 NAMEN UPORABE... 4 3 RAZLAGA SIMBOLOV... 4 4 VARNOSTNI NAPOTKI...
Prikaži večToplotne črpalke
VGRADNJA KOMPAKTNEGA KOLEKTORJA ZA OGREVANJE NIZKENERGIJSKE HIŠE S TOPLOTNO ČRPALKO ZEMLJA/VODA Vgradnja kompaktnega zemeljskega kolektorja v obliki košare prihrani 75 % površino zemlje v primerjavi z
Prikaži večOsnove matematicne analize 2018/19
Osnove matematične analize 2018/19 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D f R priredi natanko
Prikaži več