(Microsoft Word - Diplomska naloga MSP KON\310NA.doc)

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Diplomsko delo DOSTOPNOST VIROV FINANCIRANJA ZA MALA IN SREDNJA PODJETJA ACCESS TO FINANCE FOR THE SMALL AND MEDIUM SIZE ENTERPRISES Študentka: Tanja Milec Študijski program: Poslovna ekonomija Študijska usmeritev: Finance in bančništvo Mentor: doc. dr. Franjo Mlinarič Jezikovno pregledala: prof. Barbara Simčič Študijsko leto: 2015/2016 Maribor, junij 2016

2 POVZETEK Mala in srednja podjetja so v letu 2014 ustvarila 54 % celotne dodane vrednosti in zagotovila 261 tisoč delovnih mest. Pri poslovanju se MSP srečujejo s pomanjkanjem finančnih sredstev, zlasti za razvoj in inovacije. Iz podatkov BS je razvidno zavračanje kreditnih vlog pri bankah zaradi nestrinjanja stranke s pogoji (32,1) in slabe bonitete (22,9%). V danih okoliščinah vlada RS načrtuje finančne podpore za MSP do leta 2020 v višini 276 mio EUR na področju inovacij, raziskav in razvoja. Pri MSP je še vedno največji problem visoka zadolženost, saj je finančni vzvod v letu 2014 znašal kar 168 %. V letu 2014 je delež finančnih obveznosti do bank od vseh obveznosti znašal pri MSP 53%, pri velikih pa 66%. To pomeni, da je dostop MSP do zunanjih virov financiranja še vedno otežen. V obdobju 2009 do 2015 so stabilnejša podjetja posegala tudi po posojilih v tujini, zaradi nižje obrestne mere. Zato se je promet najetih kreditov v tujini povečal kar za 55 %, v primerjavi z domačim trgom, kjer so se znižala posojila kar za 50 %. Promet lizing hiš pa je v letu 2014 znašal 1.014,20 mio EUR, kar je za 22 % manj v primerjavi z letom Na zmanjšanje lizing pogodb so delno vplivali tudi stečajni postopki podjetij. V primerjavi z letom 2013 so narasli kar na 38%, zato so lizing hiše še bolj pazljive pri odobritvi posla. Iz podatkov iz leta 2014 je mogoče razbrati, da so se MSP v največji meri financirala s privarčevanimi sredstvi, bančnimi krediti, lizingom, odkupom terjatev in faktoringom ter s prekoračitvijo na transakcijskem računu. Finančna sredstva pa so se v letu 2014 namenila za tekoče poslovanje, investicije, prestrukturiranje dolga, raziskave in razvoj ter za širitev na drugi trg. Navedenih finančnih sredstev se MSP poslužujejo, ker so v primerjavi z evropskimi sredstvi bolj dostopna. Za pridobitev evropskih sredstev je potrebno imeti izdelan kvaliteten poslovni načrt, uspešno poslovanje in dobro bonitetno oceno. Žal pa je še kar nekaj MSP, ki tem pogojem ne zadostijo. Rešitev bi bila, da bi se pogoji pri pridobivanju evropskih sredstev znižali in tako omogočili MSP lažji dostop do evropskih sredstev. Ključne besede: lizing, kredit, financiranje MSP, gospodarsko okolje Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Franju Mlinariču za strokovno pomoč pri izdelavi diplomske naloge. 2

3 ABSTRACT In 2014, small and medium-sized enterprises accounted for 54% overall added value and they secured jobs. The operation of SMEs is affected by the lack of finances, especially in the fields of development and innovation. Information from the Bank of Slovenia shows that banks reject credit applications due to the customer's disagreement with terms (32,1%) and due to bad credit history (22,9%). In the given circumstances, the Government of the Republic of Slovenia plans financial support for SMEs by the year 2020 in the amount of 276 million in the fields of innovation, research and development. The biggest problem for SMEs is still high indebtedness, since financial leverage amounted to 168% in In 2014, share of the financial obligations to the banks by SMEs amounted to 53%, and that of the big enterprisess 66%. That means that access to external sources of financing is still difficult for SMEs. From 2009 to 2015, the more stable enterprises also got loans from foreign banks because of the lower interest rates. As a result, credits abroad increased by 55% in comparison to the domestic market, where loans decreased by 50%. In 2014, the traffic of the leasing companies amounted to 1.014,20 million, which is 22% less in comparison with the year The reduction in leasing contracts was partly affected by the insolvency proceedings of some enterprises. In comaprision to 2013, they increased to 38%, therefore the leasing companies were even more careful when approving business. Thea data from 2014 indicates that SMEs were mainly financed by savings, bank loans, leasing, factoring and by bank overdrafts. In 2014, financial resources were made available fot operational costs, investments, debt restructuring, research, development and for expansion into other markets. SMEs take advantage of the financial resources mentioned here because they are more accessible than European resources. To obtain European funds, enterprises need a high quality bussiness plan, they must have viability and a good credit rating. Unfortunately, there are still many SMEs which do not comply with these terms. The solution would be an alleviation of the conditions fot acquiring European resources, which would enable easier access to those European resources for SMEs. Key words: leasing, loan, financing SMEs, economic environment 3

4 KAZALO 1 UVOD Opis področja in opredelitev problema Namen, cilji in hipoteza raziskave Predpostavke in omejitve Predvidene metode raziskovanja STANJE NA PODROČJU FINANCIRANJA MSP V SLOVENIJI LETA Razvrstitev podjetij na mala in srednja podjetja Prikaz malih in srednjih podjetij v Sloveniji Primerjava zadolženosti MSP med letom 2008 in Finančne vzpodbude za MSP LIZING Finančni lizing Operativni lizing Prodaj in odkupi sale and lease back Potek lizing posla Razmere na domačem trgu lizinga v letu 2013 in Povpraševanje MSP po lizingu v EU za leto 2010 in Prednosti in slabosti lizinga v Sloveniji in EU KREDITNA PONUDBA BANK Povpraševanje po posojilih v letu Poslovni krediti Kratkoročni krediti Dolgoročni krediti Slovenski podjetniški sklad (SPS) SID Slovenska izvozna in razvojna banka Ocena povpraševanja podjetja po posojilih v Sloveniji FINANCIRANJE MSP MED LETOMA SKLEP LITERATURA IN VIRI

5 Kazalo slik Slika 1: Spremembe v številu podjetij po njihovi velikosti glede na število oseb, ki delajo v Sloveniji, leta Slika 2: Osnovne značilnosti prezadolženih podjetij po velikosti, v deležu vseh prezadolženih podjetij za leto 2008 in Slika 3: Skupna statistika sklada za obdobje Slika 4: Skupna in slaba posojila v Sloveniji Kazalo grafov Graf 1: Poslovni subjekti v Slovenije na dan Graf 2: Struktura lizinga v Sloveniji za leto 2013 in Graf 3: Prikaz finančnih virov za MSP v EU za leto 2010 in Graf 4: Delež najema lizinga za MSP v EU v letu 2010 in Graf 5: Navedeni vzroki najema lizinga za MSP v letu 2011 v EU Graf 6: Najpogostejši vzroki za zavrnitev posojil v letih in v prvi polovici 2014, v % Graf 7: Uporabljeni viri financiranja MSP med letoma Graf 8: Namen porabe sredstev v letu 2014 za MSP Kazalo tabel Tabela 1: Razlike med finančnim in operativnim lizingom

6 1 UVOD 1.1. Opis področja in opredelitev problema V diplomski nalogi bom pisala o dostopnosti finančnih sredstev malih in srednjih podjetij. Mala in srednja podjetja imajo pomembno vlogo v gospodarstvu, saj pospešujejo gospodarsko rast in zaposlujejo nove delavce. Ko mala srednja podjetja želijo priti do zunanjih sredstev pri bankah, se jih 50 % odloči za posojilo pri eni banki, 28 % pri dveh bankah, 13 % pri treh bankah in 7 % podjetij pri več kot treh bankah. Problem pa nastane, ko podjetje dobi od banke zavrnjeno vlogo. Na podlagi ankete bank so najpogostejši vzroki za zavrnitve vloge previsoka izpostavljenost do komitenta 8 %, neperspektiven projekt 0,3 %, neustrezno zavarovanje 4%, slaba boniteta komitenta 27 %, nestrinjanje stranke s pogoji 25 % in drugo 36% (BS, 2016). V Sloveniji se mala in srednja podjetja spopadajo z administrativnimi, ekonomskimi in zakonskimi problemi. Ko se podjetje odloči za razširitev dejavnosti ali uvesti na trg nov proizvod, za to potrebuje dodatna finančna sredstva. Če ugotovi, da se ne bo moral financirati z lastnimi sredstvi, poišče možnost financiranja pri zunanjih ponudnikih. Najpogostejša ponudnika finančnih sredstev pa sta banka in lizing hiša. Problem pri pridobivanju zunanjih finančnih sredstev pa nastane, če podjetje slabo posluje in nima ustreznega zavarovanja Namen, cilji in hipoteza raziskave Namen diplomske naloge je prikazati trenutno stanje v Sloveniji, glede odnosa med malimi in srednjimi podjetji in zunanjimi ponudniki finančnih sredstev. Banke so pri dajanju posojil malim in srednjim podjetjem zelo pazljive, saj so v preteklosti imele z njimi velike težave s poravnavanjem bančnih obveznosti. V diplomski nalogi sem izpostavila najpogostejša vira financiranja, in sicer posojilo in lizing. Cilj diplomske naloge je predstaviti finančno stanje na trgu in odnos malega in srednjega podjetja do bančnih inštitucij. Kot sem ugotovila iz podatkov, se stanje pri financiranju malih in srednjih podjetij izboljšuje. Mala in srednja podjetja imajo tako možnost pridobiti finančna sredstva tudi iz evropskih sredstev s povezavo banke in države. 6

7 Cilj zadevne raziskave je ugotoviti, katera oblika financiranja bi bila za podjetje najbolj ugodna in primerna. Če se podjetje odloči za previsok znesek posojila, ki ga v prihodnosti ne bo sposoben vrniti, bo lahko zaradi tega podjetje zašlo v finančne težave, kar bo posledično vplivalo na poslovanje podjetja. Zlato pravilo pravi, da se kratkoročne naložbe financirajo z kratkoročnimi sredstvi, dolgoročne naložbe pa z dolgoročnimi viri sredstev Predpostavke in omejitve Predpostavljam, da se mala in srednja podjetja najpogosteje poslužujejo bančnih posojil in lizinga. Srednja in mala podjetja pa so seznanjena tudi s pridobivanjem finančnih sredstev iz evropskega sklada. Da pa podjetje pridobi sredstva, mora imeti dobro pripravljen poslovni načrt. Kar nekaj podjetij že ponuja storitve pri pripravi finančnega načrta. V diplomski nalogi sem se osredotočila na financiranje MSP v Sloveniji med leti 2013 in V raziskavi sem zajela mala in srednja podjetja. Zajela sem podjetja z industrijsko, gradbeniško, finančno in nefinančno dejavnostjo. Pri dostopnosti finančnih virov za MSP pa sem vključila sredstva iz Slovenije in EU. Pri pisanju diplomske naloge nisem imela problemov pri iskanju informacij o dostopnosti finančnih virov za mala in srednja podjetja. Ker sem zaposlena v računovodskem servisu, se vsak dan srečujem s podjetniki in njihovi možnostmi dostopa do zunanjih finančnih virov Predvidene metode raziskovanja Diplomska naloga temelji na možnosti pridobivanja finančnih sredstev malih in srednjih podjetij, zato sem uporabila poslovno raziskavo. Uporabila sem deskriptivni pristop, saj sem uporabila strokovno literaturo, strokovne revije in iskala informacije na internetnih straneh. Uporabila sem tudi statistične podatke na internetnih straneh SURS-a in Banke Slovenije. 7

8 2 STANJE NA PODROČJU FINANCIRANJA MSP V SLOVENIJI LETA 2014 Od leta 2008 do 2013 je bilo v Sloveniji obdobje recesije, saj je skupna izguba znašala več kot 9 % BDP-ja. V letu 2014 se je stanje začelo izboljševati zaradi povečanega izvoza. Izvoz pa se je v veliki meri povečal zaradi izboljšanja stroškovne konkurenčnosti. Stanje v gospodarstvu pa se je v letu 2015 začelo že izboljševati, kajti dosegli smo že 2,5 % gospodarske rasti. Na povečanje gospodarske rasti so poleg povečanega izvoza vplivale tudi naložbe v infrastrukturne projekte, ki jih je financirala Evropska unija (ECB, 2015). V letu 2014 so MSP predstavljala 99 % vseh podjetij, zaposlovala so 261 tisoč oz. 63% oseb in ustvarila 54 % dodane vrednosti. V obdobju se je število MSP povečalo za 12 %, število velikih podjetij pa zmanjšalo na 20 % (BS, 2015). Če v letu 2014 primerjamo velika podjetja z MSP, je bila njihova zadolženost višja, vendar pa so po letu 2008 zadolženost hitreje in v večji meri tudi zmanjšala. Finančni vzvod (izračunan je kot finančne in poslovne obveznosti glede kapitala) v letu 2014 je znašal 123 % vseh podjetij in 168 % pri MSP. V primerjavi z velikimi podjetji pa morajo MSP odplačevati svoje obveznosti z večjim tveganjem. V letu 2014 so bila med MSP najbolj zadolžene dejavnosti poslovanja nepremičnine, gradbeništvo in gostinstvo (BS, 2015). MSP so bila v letu 2014 bolj odvisna od financiranja preko drugih podjetij v skupini in drugih virov kot od financiranja preko bančnih posojil. V letu 2014 je delež finančnih obveznosti do bank od vseh obveznosti znašal pri MSP 53 %, pri velikih pa 66 %. To pomeni, da MSP težje dostopajo do bančnih virov financiranja kot velika podjetja (BS, 2015). Delež kratkoročnih posojil narašča, saj se MSP v zadnjih letih krize odločajo za bančno financiranje, ki ga potrebujejo za tekoče poslovanje. Povpraševanje posojil pa se je povečalo samo za potrebe rekonstrukturiranja. Vse druge oblike bančnih posojil pa so se pri MSP zmanjšala. V drugem delu krize so bila najbolj prizadeta MSP. To je razvidno iz številnih stečajev, poslabšala se jim je tudi plačilna sposobnost podjetja in z tem tudi posledično kreditiranje do bank. Problem MSP je v tem, da potrebujejo zunanja finančna sredstva za investicije in razvoj, ki pa so jim na žalost težje dostopna (BS, 2015). 8

9 2.1. Razvrstitev podjetij na mala in srednja podjetja Razvrščanje podjetij je določeno v Zakonu o gospodarskih družbah. V 55. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1, Uradni list RS št. 42 /2006) in v 3. členu tega zakona (ZGD-1B, Uradni list RS št. 62/ 2008) je podana razlaga razdelitev podjetij na mikro, majhna, srednja in velike družbe. Na podlagi zakona se razvrščajo na podlagi meril, ki jih najdemo v letni bilanci stanja podjetja na presečni dan. Merimo jih z naslednjimi podatki v bilanci stanja: - povprečno število delavcev v poslovnem letu - čisti prihodki od prodaje - vrednost aktive Majhna družba je, če izpolnjuje vsaj dve merili : - povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50, - čisti prihodki od prodaje ne presegajo in - vrednost aktive ne presega Srednja družba je, če izpolnjuje vsaj dve merili : - povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 250, - čisti prihodki od prodaje ne presegajo in - vrednost aktive ne presega januarja 2015 je začela veljati nova ureditev MSP v Evropski uniji. Njen namen je izboljšanje poslovnega okolja MSP in pospeševanje podjetništva, naložb in rasti. 9

10 2.2. Prikaz malih in srednjih podjetij v Sloveniji MSP imajo pomembno vlogo v gospodarstvu, saj povečujejo zaposlitev, gospodarsko rast, ustvarjajo podjetniški duh in inovativnost, ter pospešujejo konkurenčnost. Slika 1: Spremembe v številu podjetij po njihovi velikosti glede na število oseb, ki delajo v Sloveniji, leta 2013 Legenda: Industrija B E Gradbeništvo F Nefinančne storitve G J, L N, S 95 Storitve finančnih inštitucij K VIR: SURS, 2015 Slika prikazuje spremembe v številu nefinančnih podjetij po njihovi velikosti glede na število oseb, ki so delale v Sloveniji leta Število mikro in malih podjetij se je povečalo, število srednje velikih in velikih podjetij pa se je zmanjšalo. Število mikropodjetij se je povečalo v vseh štirih skupinah dejavnosti, in sicer v drugih nefinančnih dejavnostih kar za 70 %. Število velikih podjetij pa se je povečalo v dejavnosti trgovina, in sicer za 21 % (Mozaik poslovnih statistik, SURS). 10

11 Graf 1: Poslovni subjekti v Slovenije na dan Nepridobitne organizacije-pravne osebe zasebnega Društva; prava; Druge fizične osebe,ki opravljajo registrirane dejavnosti oz. s predpisom določene dejavnosti; Pravne osebe javnega prava; Samostojni podjetniki posamezniki; Gospodarske družbe; Zadruge; 387 Vir: AJPES, 2015 Graf prikazuje registrirane poslovne subjekte v Sloveniji na dan , ki so se registrirali na AJPES-u. Prevladujejo samostojni podjetniki, saj jih je registriranih kar Na drugem mestu pa sledijo gospodarske družbe, kateri znesek znaša kar je registriranih društev, ostalo pa so še nepridobitne organizacije, pravne osebe javnega prava in druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. V letu 2015 je bilo novoustanovljenih gospodarskih družb in v istem letu izbrisanih kar za (AJPES). Iz grafa je razvidno, da pred gospodarskimi družbami prevladujejo samostojni podjetniki. Če primerjamo dostopnosti finančnih virov, imajo gospodarske družbe večje možnosti pri pridobivanju posojil kot samostojni podjetniki, zlasti če so normiranci. Banke jim bolj zaupajo zlasti glede zavarovanja posojila, saj imajo v primeru slabega poslovanja osnovni kapital, rezerve in pa nekateri tudi neizplačane dobičke. 11

12 2.3. Primerjava zadolženosti MSP med letom 2008 in 2013 Visoka zadolženost slovenskih podjetij negativno vpliva na gospodarsko rast. V Sloveniji so podjetja glede na BDP bolj zadolžena v primerjavi s podjetji v ekonomsko stabilnih državah EMU. Med viri sredstev imajo podjetja zelo malo lastniškega kapitala in s tem prekomeren obseg dolga. Analize kažejo, da je slovensko gospodarstvo še vedno v fazi recesije. Finančno razdolževanje pa negativno vpliva na investicijsko aktivnost in gospodarsko rast (UMAR, 2015). Slika 2: Osnovne značilnosti prezadolženih podjetij po velikosti, v deležu vseh prezadolženih podjetij za leto 2008 in 2013 Vir: UMAR, 2014 Na sliki je prikazana primerjava zadolženosti podjetij pred krizo in stanjem po krizi leta Leta 2013 je delež prezadolženosti v malih podjetjih znašal 19,8 %, skupni dolg 23,9 %, in skoraj isti delež v bančnem in finančnem dolgu. Mala podjetja pa so leta 2013 ustvarila 23,2 % dodane vrednosti. Samo 2,5 % pa je v letu 2013 znašal dolg prezadolženosti srednjih podjetij. Dodana vrednost je ostala nespremenjena, znižali pa so se skupni, bančni in finančni dolg (UMAR, 2015). K izboljšanju stanja bi pripomogel dodaten domači in tuji kapital ter dodatne finančne vzpodbude za finančne investitorje. Da bi se finančna struktura podjetij izboljšala, bi bilo potrebno zagotoviti še ostale segmente, ki bi vplivali na delovanje finančnih storitev dolgoročnega vira financiranja. Instrument za lastninjenja bi bila ena izmed možnosti, ki bi finančno stabilnejšim podjetjem omogočila pridobivanje finančnih sredstev še na drugih trgih pod ugodnejšimi pogoji (UMAR, 2015). 12

13 2.4. Finančne vzpodbude za MSP Iz strani politike so bili izvedeni ukrepi glede prestrukturiranja slabih posojil. Na podlagi tega ukrepa se je zaupanje MSP do bank začelo počasi vračati. MSP so v današnjem času zelo odvisna od bančnih posojil. Na voljo imajo več novih lastniških in dolžniških inštrumentov. To naj bi MSP pomagalo k zmanjšanju njihove ranljivosti zaradi dogodkov na kreditnih trgih. Od leta 2014 se posojanje posojil v Slovenije še vedno krči, vendar počasneje kot v preteklih letih. Zaradi težjega dostopa MSP do posojil je še vedno visoka zadolženost slovenskega podjetniškega sektorja. MSP, ki so uveljavljena in finančno trdna, se poslužujejo posojil v tujini zaradi nižjih obrestnih mer. Ostala MSP, ki pa niso tako stabilna, ne morejo priti do ugodnih posojil v Evropski uniji. Zaradi tega se lahko oprejo samo na domače banke, ki pa imajo tudi zelo stroga pravila pri odobritvi posojil. Od leta 2009 do 2015 so se krediti, najeti v tujini, povečali kar za 55 %, stanje domačih posojil v Sloveniji pa se je znižalo za 50 % ( ECB, 2015). MSP imajo v Sloveniji še vedno težave pri pridobivanju finančnih sredstev v primerjavi z velikimi podjetji. Banke jim že pri samem najemu posojil zaračunavajo višje bančne stroške. Pri MSP je večja negotovost pri prihodnjih poslih in manjših vrednostih osnovnih sredstev, ki jih lahko podjetja zastavijo za zavarovanje posojila. Ko se MSP odločijo za naložbe v raziskave in razvoj, je njihov edini vir financiranja posojilo, saj si v kratkem času ne morejo zagotoviti sredstev iz lastnih virov (BS, SME, 2016). Pri dostopnostih finančnih sredstev so v domačem in tujem trgu nastale organizacije, ki MSP pomagajo pri pridobivanju posojil. Evropski investicijski sklad ponuja MSP program COSME in Obzorje V Sloveniji pa finančna sredstva ponujajo Slovenski podjetniški sklad in SID banka. Maja 2014 je bilo MSP danih 7 mrd EUR, od katerega je bilo četrtino financiranega iz namensko pridobljenih sredstev. Namensko pridobljena sredstva so bila izčrpana iz SID banke (59 %), Evropske investicijske banke (20 %) in Slovenskega podjetniškega sklada(11 %). Koriščenje sredstev pa bi bilo lahko večje, če bi podjetja imela boljše poslovne rezultate (BS, SME, 2016). Slovenija si je za namen financiranja MSP od leta 1998 sposodila 1,7 mrd EUR. V zadnjih štirih letih pa si jih je sposodila 710 mio EUR, in sicer 130 mio EUR leta 2010, 120 mio EUR leta 2011, 120 mio EUR leta 2012 in 340 mio EUR leta Najbolj aktivna je bila SID banka, saj si je konec leta 2013 sposodila 300 mio EUR za namen financiranja MSP (BS, SME, 2016). MGRT (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo) in SID banka sta se z pogodbo povezala k ukrepu finančnega inženiringa za razvoj malih in srednjih podjetij. Do konca leta 2016 naj bi podprla 100 razvojnih projektov podjetij in zagotovila financiranje 1000 mikro, malih in srednjih podjetij ter ohranila do delovnih mest (MGRT, 2015). 13

14 V posojilni sklad je bilo od do vplačanih 142 mio EUR, od tega je 47 mio EUR vplačal MGRT in 95 mio EUR SID banka. Financiranih je bilo več kot 494 MSP, ki so zaposlovala več kot oseb. Ko na dan primerjamo podatke iz AJPES-a na dan , ugotovimo, da se je v podprtih MSP povečalo število zaposlenih na oseb, bilančna vsota se je povečala za 200 mio EUR, povprečna letna dodana vrednost na zaposlenega pa se je povečala za 600 EUR. Do konca leta 2016 naj bi bilo financiranih 750 MSP iz strani SID banke (MGRT, 2015). Kohezijska politika EU pa je MSP obljubila večji obseg naložb za dostop do finančnih sredstev, prek nepovratnih posojil, jamstev za posojilo in tveganega kapitala. Ponudila jim bo lažji dostop do njihovih sredstev, spletnega poročanja o načinu uporabe sklada, jasnejša pravila upravičenosti, bolj ciljno usmerjene in manj pogoste revizije in širše področje uporabe finančnih sredstev ter po nastavitev in ureditev dostopa do njih (Evropska komisija, 2016). Dejavniki, ki vplivajo na dostopnost finančnih virov MSP pa so: - poslovno okolje - administrativne ovire - neustrezna davčna in delovna zakonodaja - plačilna nedisciplina Na podlagi danih podatkov sem ugotovila, da se v Sloveniji dostop do zunanjih finančnih virov za MSP izboljšuje.vlada RS in EU sta sprejela veliko ukrepov, da bi MSP lažje dostopala do zunanjih finančnih virov. V Sloveniji so MSP še vedno davčno preobremenjena tako z vidika obdavčitve dobička, DDV-ja in pa pri obdavčitvi plač. MSP pa so podvržena tudi pritiskom velikih podjetij glede valute plačila. Ker imajo velika podjetja likvidnostne težave te prisilijo MSP na daljšo valuto tudi do 90 dni. V Sloveniji pa je še vedno velik problem plačilna nedisciplina. Če bi vsa podjetja plačevala na valuto kot v nekaterih evropskih državah, podjetja ne bi imela likvidnostnih težav. Zaradi tega pa so primorana posegati po zunanjih virih financiranja. 14

15 3 LIZING Finančni najem je najem, pri katerem se pomembno tveganje in pomembne koristi, povezani z lastništvom nad najetim opredmetenim osnovnim sredstvom, prenesejo na najemnika. Lastninska pravica lahko preide na najemnika ali pa tudi ne. Takega najema praviloma ni mogoče enostransko razveljaviti. Najemodajalcu zagotavlja povrnitev naložbe v najem in še dobiček (SRS, 2016). Razumevanje oziroma pojmovanje lizinga se spreminja v času in prostoru, v odvisnosti od trenutnih potreb oziroma od namenov ter trenutne naravnanosti glede obravnave njegovih pravil, davčnih, finančnih, ekonomskih, marketinških, računovodskih in drugih vidikov. Razlike v razumevanju izhajajo torej iz različnega, predvsem pravnega in ekonomskega pojmovanja lizinga v različnih ali enakih objektivnih okoliščinah in iz različnih izvedbenih oblik lizinških poslov (Gerbec in Košir, 1999, str. 31). Poznamo naslednje oblike financiranja, in sicer : - finančni lizing - operativni lizing - prodaj in odkupi (sale and lease back) Za razvoj malih in srednjih podjetij je lahko lizing zelo velika finančna spodbuda, ker je lažje dostopna. Pridobitev lizinga pa je manj zapletena in hitrejša v primerjavi s posojilom. Za novoustanovljena in pa mlada podjetja je takšna oblika financiranja pogosto edina možnost (Stupica, 2005,str.23). Podjetnik se dostikrat sprašuje, ali se odločiti za posojilo ali lizing. Pri sami odločitvi mora najprej presoditi posel glede njegove donosnosti, likvidnosti, tveganja in prilagodljivosti. Če ima podjetnik istočasno ponudbo za posojilo in lizing, bo ugotovil, da ima posojilo nižjo obrestno mero, stroški povezani z odobritvijo pa so pri obeh ponudbah enaki. Razlika je samo pri dobi odplačevanja in zavarovanju. Podjetnik pa se mora pri odločitvi zavedati tudi tega, da pri lizingu postane lastnik predmeta šele takrat, ko poravna vse obroke lizinga ( Stupica,2005, str.24). 15

16 Finančni lizing Pri finančnem najemu pretvori najemodajalec svoja sredstva v finančno naložbo v najemnika. To naložbo izkaže kot razliko med seštevkom dogovorjene najemnine in nezajamčene preostale vrednosti sredstva ter seštevkom v najemnino zajetih finančnih prihodkov (SRS, 2016). O finančnem najemi govorimo takrat, če je izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev: - iz najemne pogodbe nedvoumno izhaja, da se na koncu najema lastništvo nad sredstvom prenese na najemnika; - najemnik ima možnost kupiti sredstvo po ceni, ki naj bi bila po pričakovanju precej nižja od poštene vrednosti na dan, ko to možnost lahko izrabi; - trajanje najema se ujema z večjim delom dobe koristnosti sredstva, na koncu pa se lastništvo prenese ali ne; - na začetku najema je sedanja vrednost najmanjše vsote najemnin večja ali enaka kot skoraj celotna poštena vrednost sredstva, ki je predmet najema; - sklenjena je najemna pogodba, po kateri da najemodajalec v najem sredstvo, ki je zgrajeno in izdelano izključno za potrebe najemnika in ima po koncu najema gospodarski pomen le zanj (Praktični vodič po računovodstvu, april 2006). Če želi podjetnik po zaključku najema postati lastnik predmeta, se odloči za finančni lizing. Z finančnim lizingom si tako financira nakup opreme. Lizingodajalec ima opremo v osnovnih sredstvih in zaradi tega si obračunava tudi amortizacijo. Odobreni znesek je višji kot pri posojilu zaradi oblike zavarovanja terjatve (Kovač, 2011, str. 188) Operativni lizing Poslovni najem je najem, ki ni finančni najem. Pri njem izkazuje najemodajalec v najem dano sredstvo še naprej kot svoje opredmeteno sredstvo, najemnine pa kot poslovne prihodke (SSR, 2016). Operativni lizing je namenjen podjetjem, katerih namen je uporaba opreme in ne nakup po končanem poplačilu lizinga. Podjetja se največkrat odločijo za najem osebnih vozil in najem nepremičnin. Lizingodajalec vsak mesec izstavi račun za najem opreme lizingojemalcu. Lizingojemalec tako v poslovnik knjigah izkazuje manjše kreditno tveganje, ker se operativni lizing vodi v izvenbilančnih postavkah. Če je podjetje že tako preveč zadolženo, je to zanj ugodna rešitev. (Stupica, 2015,str. 190, 191) 16

17 Glede operativnega lizinga se pripravlja sprememba v mednarodnem računovodskem standardu IFRS16, ki naj bi začel veljati s Sedaj je operativni lizing računovodsko obravnavan kot zunaj bilančna postavka, kar je za lizingodajalca slabost, saj nima prave slike glede zadolženosti podjetja. Po novem standardu pa bo operativni lizing vključen v bilanco stanja. Zaradi tega se bo povečala neto zadolženost družb. Iz izkaza poslovnega izida se bodo povečali kazalniki uspešnosti (Albina Kenda, Finance št. 16, ). Tabela 1: Razlike med finančnim in operativnim lizingom FINANČNI LIZING OPERATIVNI LIZING Doba najema navadno Med dobo koristnosti pokriva večji del dobe predmeta ponudi koristnosti predmeta najemodajalec predmet najema. najema večkrat v najem. Pogodbe ni mogoče Pogodbo je mogoče odpovedati, najemnik pa odpovedati brez večjih mora ob predčasni posledic najemojemalca. prekinitvi plačati sedanjo vrednost še neplačanih obrokov. Vzdrževanje, popravila in Najemojemalec lahko zavarovanje krije vključi v pogodbo tudi najemnik/ lizingojemalec. določila o popravilih, vzdrževanju in zavarovanju. Najemnik/lizingojemalec Vsa tveganja v zvezi z nosi tveganja povezana z lastništvom nosi lastništvom; izguba, najemodajalec. okvare, zastarelost... Najemnik/lizingojemalec sodeluje pri odtujitvi oz. odprodaji predmeta najema/lizinga. Večji del iztržka od prodaje predmeta najema/lizinga pripada najemniku/ lizingojemalcu. Prodaja predmeta najema je v rokah najemodajalca. Iztržek od prodaje predmeta najema je izključno najemojemalčev. Vir: Stupica M., 2005, str

18 Prodaj in odkupi sale and lease back Posli prodaj in odkupi so bolj uveljavljeni v tujini. Če so izpeljani pravilno in korektno, podjetniku lahko nudijo vrsto ugodnosti. V Sloveniji so taki posli pustili negativen pridih zaradi izkoriščanja poslov sebi v prid na račun naivnih in nepoučenih strank (Stupica, 2005, str. 195). Vzroki zakaj se podjetje odloči za prodaj in odkupi so naslednji: - Poveča se denarni tok podjetja. Podjetnik si ne želi denarja vložiti v sredstva, ki zaradi amortizacije izgubljajo vrednost, ampak želijo investirati v posle, ki prinašajo donos. S tem, ko proda osnovno sredstvo, ga takoj vzame nazaj na lizing in si s tem pridobi denarna sredstva. - Zadolževati se pod fiksnimi pogoji. Podjetja mesečno vlagajo v opremo, ki jo je uporaba te opreme omogočila. - Zavarovati se pred inflacijo. Podjetje sklene pogodbo s fiksno obrestno mero za daljše časovno obdobje, da se zavaruje pred inflacijo. Slaba točka fiksne obrestne mere je v tem, da v primeru znižanja inflacije in obrestne mere nastanejo visoki stroški financiranja. - Izkoristiti davčni ščit. Najem opreme predstavlja za podjetnika strošek, kateri mu zmanjšuje dobiček in posledično tudi osnovo za obračun davka od dohodka pravnih oseb. Pri tem si podjetje izkoristi davčni ščit za daljše obdobje. - Uporabljati, ne posedovati. To pomeni, da je za podjetje ugodneje, da začne odplačevati obroke za najem takrat, ko mu ta oprema začne ustvarjati prihodke (Stupica, 2005, str. 196, 197) Potek lizing posla Potek lizing posla med lizingodajalcem in lizingojemalcem: - podjetje se z lizingodajalcem dogovori o vrsti lizinga - lizingodajalec pripravi predračun, pri katerem upošteva želje podjetja, in sicer dobo odplačevanja, višino obroka in pologa - ko se podjetje strinja s predračunom, se z lizingodajalcem dogovori za pripravo pogodbe o lizingu - pred podpisom pogodbe pa mora podjetje predložiti še BON 1, sklep sodišča o registraciji podjetja, fotokopijo osebnega dokumenta direktorja, predračun dobavitelja in davčno številko (Moj denar). 18

19 3.3. Razmere na domačem trgu lizinga v letu 2013 in 2014 Združenje Bank Slovenije je izdalo poročilo za leto 2014 o prometu po nabavni vrednosti lizingov, ki so jih ustvarila lizing podjetja. V letu 2014 so lizing podjetja ustvarila 1.014,20 mio EUR prometa, v letu 2013 pa 1.295,10 mio EUR. Promet lizing poslov se je v primerjavi z letom 2013 zmanjšal za 22 % (Aleasing letno poročilo 2014). Na slovenskem trgu je največji delež lizinga trga pripadal osebnim vozilom, komercialnim vozilom, strojem in opremi. Manjši obseg prometa pa je bil na segmentu nepremičnin (Aleasing letno poročilo 2014). Povpraševanje podjetij po finančnih storitvah na slovenskem trgu je veliko. Problem pa nastane, ko podjetja lizing hiše zavrnejo zaradi slabe bonitete ali pa so že tako zadolženi, da jim lizinga glede na bilanco ne morejo odobriti (Aleasing letno poročilo 2014). V letu 2014 je bilo na podlagi poročila AJPES-a začetih stečajnih postopkov brez fizičnih oseb. V letu 2013 pa jih je bilo 914. Število stečajnih postopkov v primerjavi z letom 2013 je tako naraslo za 38 %. Zato so lizing hiše še bolj pazljive pri odobritvi lizing poslov. Podjetja povprašujejo po finančnih storitvah zaradi izboljšanja poslovanja v podjetju. V industrijskih panogah največkrat potrebujejo lizing za nakup novih strojev. Pri gradbenih podjetjih pa se odločijo za lizing pri nakupu delovnih strojev in tovornih vozil, saj si zelo težko kupijo stroje z lastnimi sredstvi. V ostalih dejavnostih pa se odločijo za lizing pri nakupu osebnih in tovornih vozil. Pri storitvenih dejavnostih pa se odločijo za lizing pri nakupu računalniške opreme večje vrednosti, fotokopirnih strojev in tiskarskih strojev. Če podjetje slabše posluje, je dostopnost lizinga večja v primerjavi s posojilom, saj v primeru nezmožnosti odplačevanja obrokov podjetju odvzamejo predmet lizinga. Še vedno pa so banke in lizing hiše previdne pri odobritvi lizinga. Iz bilance podjetja želijo imeti razkritja vseh terjatev in pa obveznosti. Najbolj pa se osredotočijo na obveznosti do bank in lizing hiš. Saj se v praksi dogaja, da podjetja najamejo lizinge pri različnih dobaviteljih. V tem primeru se lahko zgodi,da je podjetje zadolženo za več, kot je zmožno odplačevati. Za podjetje je zelo pomembno, da na podlagi poslovanj najprej prouči, do kakšnega zneska je zmožno odplačevati lizing. 19

20 Graf 2: Struktura lizinga v Sloveniji za leto 2013 in % 60% 50% 63,2% 64,5% % 30% 20% 10% 0% 7,1% 6,5% 0,2% 0,1% 17,5% 19,3% 0,7% 0,2% 6,6% stroji in proizvodna oprema 5,9% računalniki,pisarniška oprema 3,4% komercialna vozila osebna vozila ladje,vlaki,letala 4,8% nepremičnine ostalo Vir: Aleasing, 2014 V letu 2015 so lizing posli narasli zaradi ugodnega gospodarskega okolja. Lizing pogodbe so se povečale na področju premičnin, in sicer pri poslu z osebnimi, komercialnimi in tovornimi vozili. Poslovanje pri lizing hišah se je izboljšalo, saj so si povečale dobiček. Največje tveganje imajo še vedno pri poplačilih obrokov pri nefinančnih družbah, ki znaša 14 odstotni deležem zamud nad 90 dni (BS, 2016). Iz grafa je razvidno, da so se lizing posli leta 2014 v primerjavi z letom 2013 še vedno v največji meri odobreni za osebna vozila, saj jih podjetja potrebujejo pri iskanju novih poslov tako v Sloveniji kot izven Slovenije. Zaradi gospodarske krize je veliko podjetij začelo iskati nove posle v tujini, saj jim je bila to edina rešitev, da podjetje preživi. 20

21 3.4. Povpraševanje MSP po lizingu v EU za leto 2010 in 2013 Leaseurope je naročila raziskavo pri Oxford Economics o uporabi lizinga kot zunanjega financiranja MSP. V raziskavo so vključili osem evropskih držav, in sicer Španijo, Italijo, Francijo, Nemčijo, Poljsko, Švedsko, Nizozemsko in Anglijo. Zajeli pa so devet različnih panog, kot so kmetijstvo, rudarstvo, proizvodnja, gradbeništvo, trgovine, hoteli in restavracije, prevozništvo in skladiščenje, nepremičninska podjetja in strokovne storitvene dejavnosti (Leaseurope, 2015). Graf 3: Prikaz finančnih virov za MSP v EU za leto 2010 in % 40% ,3% 42,5% 30% 20% 10% 0% Faktoring Lastni-tvegani kapital Komercialni kredit Pokojninski sklad Zadržani dobiček Lizing Kratkoročni kredit Posojilo 1-3 leta Posojilo > 3 let VIR: Leaseurope, 2015 Za MSP v EU so lizing, posojila od enega do treh let in posojila nad 3 leta postala najpogostejše oblike zunanjega financiranja. Pred navedenimi zunanjimi viri prevladujejo zadržani dobički in pokojninski skladi. Iz slike je razvidno, da je lizing narasel iz 40,3 % leta 2010 na 42,5 % leta V letu 2014 pa je dosegel že 50,7 %. Pri bankah pa so se povečala posojila od enega do treh let in posojila nad tri leta. Banke v EU so tudi doživele velika nihanja pri financiranju MSP. Lizing pa je v primerjavi s posojili ostal zanesljiv in dostopen za zunanje financiranje MSP. 21

22 Graf 4: Delež najema lizinga za MSP v EU v letu 2010 in % 50% 40% ,5% 40,3% 30% 20% 10% 0% Mikro Mala Srednja MSP VIR: Leaseurope, 2015 Iz grafa je razvidno, da se je delež lizinga za MSP v EU povečal od mikro podjetij do malih podjetij od 28,1 % do 31,4 % in iz 41,5 % do 45,7 % za mikro in mala podjetja. MSP v EU največkrat najamejo lizing za nakup strojne opreme in za nakup osebnih komercialnih vozil. Mikro podjetja se v večini odločijo za nakup nepremičnine in osebnih vozil. Mala in srednja podjetja pa se v večini odločijo za nakup strojne opreme. Tako kot v Sloveniji se je tudi na Evropskem trgu povečal delež najema lizinga za MSP. V EU je MSP največkrat odločijo za lizing zaradi hitrejšega in lažjega dostop do finančnih sredstev. Pogodba o finančnem najemu je prilagojena podjetju, obroki vračanja lizinga se lahko prilagodijo z možnostim odplačevanja podjetja in tako je denarni tok v podjetju manj obremenjen. 22

23 3.5. Prednosti in slabosti lizinga v Sloveniji in EU Ko se MSP odločajo za najem lizinga, morajo pred tem preučiti prednosti in slabosti, ki jim jih lahko prinese finančni najem. Graf 5: Navedeni vzroki najema lizinga za MSP v letu 2011 v EU 0,75 Mikro Mala Srednja 0,7 0,65 0,6 0,55 0,5 Cene Davčne olajšave Brez dodatnega zavarovanja Upravljanje denarnih tokov Prilagodljivost Računovodske koristi Predvidljivost Ni tveganj pri lastništvu Nadgradnja sredstev Gradnja z storitvijo Lažje dostopen VIR: EIF, 2012 Iz grafa je razvidno, da se MSP največkrat odločijo za najem lizinga zaradi cene, davčnih olajšav, ker za najem ne potrebujejo dodatnega zavarovanja in pa obrok lizinga ne obremenjuje denarnega toka v podjetju. Prednost lizinga je tudi v tem, da je dostopnejši za MSP, katera so finančno manj stabilna. Slabost finančnega lizinga pa je v tem, da je dražji od posojila zaradi višje obrestne mere. Pri najemu lizinga je potrebno plačati določen delež udeležbe oz. polog ter celotni znesek DDV-ja. Pri podpisovanju pogodbe je potrebno pogoje financiranja pri različnih lizingodajalcih, kajti pogoji se spreminjajo in prilagajajo potrebam trga in konkurenčnosti podjetij. Financiranje s finančnim lizingom pa nam lahko prinese še dodatne stroške, kot so zavarovanje predmeta lizinga, davek na promet nepremičnin, stroške v primeru neporavnavanja obveznosti. Nekateri stroški se lahko z dogovorom lahko vključijo tudi v obroke (Stupica 2005, str. 193,194) 23

24 4 KREDITNA PONUDBA BANK Poznamo univerzalne in specializirane banke. Za univerzalno banko je značilno, da se v tej banki opravljajo vsi bančni posli tako za pravne kot fizične osebe. Pri specializiranih bankah pa se osredotočijo samo za eno vsoto posla z več medsebojnih povezanih bančnih poslov (Bančništvo, Romana Fišter, str. 6). V Zakonu o bančništvu je določeno, kdo vodi in upravlja banko. Najvišji organ za odločanje je skupščina, kjer se uveljavlja volja lastnikov. Poslovanje bank oz. hranilnic nadzira nadzorni svet. Banko pa vodi uprava banke (Bančništvo, Romana Fišter, str. 17). Banke imajo glede poslovanja strožja pravila v primerjavi z gospodarskimi družbami zaradi varovanja komitentov. Osnovna načela bank so torej naslednja: - Načelo likvidnosti je določeno z zlatim pravilom. To pomeni, da kratkoročne vire financiramo s kratkoročnimi sredstvi, dolgoročne vire pa z dolgoročnimi sredstvi. - Načelo varnosti je pomembna zaradi vlagateljev, ki vložijo svoj denar v banko. Banka mora biti previdna do poslovnih partnerjev, ki jim posoja denar, in sicer da bodo pravočasno poravnali vse obveznosti do banke. - Načelo rentabilnosti pomeni, da banka vloži svoja sredstva v dobičkonosne naložbe, ki bodo banki prinesle čim boljše rezultate. - Načelo tržnosti je usmerjeno k čim boljši zadovoljitvi potreb komitentov in pri tem ustvariti čim višji dobiček (Bančništvo, Romana Fišter, str ). Marca 2013 je bila ustanovljena družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Družba je v lasti državi. Njen namen je olajšati prestrukturiranje sistemsko pomembnih bank, ki so zašle v likvidnostne težave (Poročilo o državi Sloveniji 2016, str. 16) Naloge družbe za upravljanje terjatev bank so naslednje: - stabilizacija slovenskega finančnega sektorja s prevzemom slabih sredstev od sistemsko pomembnih bank - spodbujanje v zaupanja v finančni sistem in delovanje v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi upravljanja - doseganje najvišje možne unovčljive vrednosti za prevzeta sredstva - olajšanje in spodbujanje trajnostnega prestrukturiranja gospodarstva v Sloveniji (Poročilo o državi Sloveniji 2016, str.16 ) 24

25 4.1. Povpraševanje po posojilih v letu 2014 V letu 2014 so je skupno povpraševanje po posojilih nefinančnih družb zmanjšalo za 15,6 %, novodobna posojila pri bankah pa so se skrčila za 18 %. V zadnjih letih se presežno povpraševanje povečalo v letu 2013 na 34,6 % in v prvi polovico leta 2015 na 35,9 %. Posojila, ki so namenjena tekočemu poslovanju, so se znižala za 29,1 %, prav tako pa so se posojila za investicije znižala za 13,4 % (Anketa BS,2014). Graf 6: Najpogostejši vzroki za zavrnitev posojil v letih in v prvi polovici 2014, v % ,9 32,7 33,2 32,1 26,2 24, ,6 22,9 13, ,3 6,2 4 3,5 7,1 8, I pol 2014 Neustrezno zavarovanje Nestrinjanje stranke s pogoji Slaba boniteta komitenta Previsoka izpostavljenost do komitenta Vir: AnketaBS, 2014 Banke imajo pri odobritvi posojil do MSP še vedno zelo visoke kriterije, zato je njihova dostopnost do finančnih sredstev še vedno otežena. Na grafu so prikazani štirje največji vzroki, zakaj banke zavrnejo vlogo podjetniku. Ker je bilo v preteklosti danih veliko posojil z zavarovanjem precenjenega premoženja, je sedaj poleg zavarovanja posojila potrebno imeti še predvideni denarni tok podjetja. Zavrnjene vloge so se zaradi neustreznega zavarovanja v letu 2010 povečala za 6,0 %, leta 2013 na 13,8 % in pri domačih bankah kar na 22,8 %. Poleg zavarovanja pa so vloge bile zavrnjene tudi zaradi slabe bonitete, in sicer v letu 2013 za 21,0 %. Nestrinjanje stranke pa se je v primerjavi z letom 2010, ki je znašal 40 %, v letu 2013 znižal na 21,6 % (Anketa BS, 2014). 25

26 Vzrok za zavrnitev posojil pa je odvisen tudi od vrste posojila. Pri posojilih za investiranje in restrukturiranje je najpogostejši vzrok zavrnitve bonitetna ocena. Glede na dejavnost podjetij prevladuje slaba boniteta v finančnem posredništvu s 47 %, gradbeništvu 44,6 %, v gostinstvu 40,6 %, v predelovalnih dejavnostih s 38,5 %, v poslovanju z nepremičninami s 34,8 %, v trgovini s 29 % ter v dejavnosti informacije in komunikacije s 29 %. (Anketa BS, 2014) Na povpraševanje od domačih bank k tujim je imela vpliv tudi obrestna mera. V letu 2015 se je obrestna mera v Sloveniji znižala za 1,9 odstotne točke. V letu 2015 so bile obrestne mere pri bankah v tuji lasti nižje za 0,7 odstotne točke kot pri majhnih bankah (Anketa BS, 2014) Poslovni krediti Banke ponujajo kratkoročna in dolgoročna posojila. Kratkoročna posojila imajo dobo vračila eno leto. Pri dolgoročnih posojilih je doba vračila več kot eno leto. Podjetja se pri nižjih zneskih posojil največkrat odločijo za kratkoročni kredit ali limit na transakcijskem računu. Ko potrebujejo višji znesek posojila najamejo dolgoročni kredit. Kratkoročni krediti, ki jih ponuja banka, so naslednji: - limit na transakcijskem računu - navadni kratkoročni kredit - revolving kredit - kredit za kritje akreditivov - lombardni kredit - devizni kratkoročni kredit Dolgoročni kredit: - dolgoročni kredit za nakup poslovnih prostorov ali opreme - devizni dolgoročni kredit - posojilo od Slovenskega podjetniškega sklada - posojilo od EIB Evropska investicijska banka - posojilo od CEB Razvojna Banka sveta Evrope 26

27 Kratkoročni krediti Limit na transakcijskem računu je dovoljeno negativno stanje na transakcijskem računu. Banka podjetniku odobri višino limita na podlagi uspešnosti poslovanja podjetja. Podjetnik mora kot dokazilo priložiti letna poročila in obrazložitev pojasnil, ki jih zahteva banka. Z limitom si tako podjetje omogoča večjo likvidnost pri poslovanju. Prednost limita je v tem, da se obresti plačujejo le na črpani del kredita (SKB). Navadni kratkoročni kredit je namenjen financiranju tekočega poslovanja. Banka nakaže podjetju dogovorjeni znesek na transakcijski račun. Kredit se lahko črpa v enkratnem znesku ali pa postopoma glede na potrebe finančnih sredstev v podjetju. Z banko se lahko dogovori za odplačilo kredita v enem znesku, različnih obrokih in pa da je vračilo mesečno, četrtletno ali polletno na izbrani dan v mesecu. Obresti kredita pa se plačujejo mesečno (SKB). Revolving kredit je namenjen večkratnemu črpanju in vračilu kredita do višine, ki je določena v posojilni pogodbi. Podjetnik si sam odoloča, kdaj in koliko kredita si bo črpal. Lahko se odloči za fiksno ali spremenljivo obrestno mero. Pri fiksni obrestni meri ostane znesek obrestne mere nespremenjen za celotno obdobje koriščenja revolving kredita. Na spremenljivo obrestno mero pa vpliva referenčna medbančna obrestna mera EURIBOR in pribitek fiksne obrestne mere (SKB). Kredit za kritje akreditivi je namenjen za odloženo plačilo blaga in storitev. Podjetje mora za obdobje črpanja akreditiva zagotoviti plačilo dobavitelju. Obdobje za kritje akreditiva je vezano na eno leto. Če ob likvidaciji akreditiva podjetje plača dobavitelju z lastnimi sredstvi, se kredit ne črpa in mu za to ni potrebno plačati obresti (Abanka). Lombardni kredit je kredit na podlagi zastave vrednostnih papirjev ali nenamensko vezanih depozitov. Obrestna mera je ugodna, doba odplačevanja lombardnega kredita pa je do enega leta. Prednost kredita je v tem, da banki ni potrebno ugotavljati kreditne sposobnosti, saj je zavarovan z vrednostnimi papirji ali nenamensko vezanih depozitov (Abanka). Devizni kratkoročni kredit je namenjen plačilu v tujino. Obrestna mera je odvisna od vira kreditiranja. Če se podjetje dogovori z banko glede poplačila točno določenega dobavitelja, mu banka lahko priskrbi cenejši vir financiranja (Abanka). 27

28 Dolgoročni krediti Dolgoročni kredit za nakup poslovnih prostorov ali opreme. Višina kredita in rok vračila sta odvisna od kreditne sposobnosti podjetja. Ti se določijo na podlagi ocene finančnih in denarnih tokov, poslovnega sodelovanja podjetja z banko, zavarovanja kredita in bonitetno oceno podjetja. Način odplačila posojila pa se prilagodi finančnim sposobnostim podjetja. Obrestna mera je lahko fiksna ali variabilna (SKB). Posojilo od Slovenskega podjetniškega sklada ponuja dolgoročni kredit na podlagi objavljenega razpisa za malo gospodarstvo. Predmet razpisa so garancije sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere za mikro, mala in srednje velika podjetja (Abanka). Posojilo od EIB Evropska investicijska bank je namenjen spodbujanju projektov podjetij. To posojilo je namenjeno malim in srednjim podjetjem. Banka podjetjem nudi ugodne vire financiranja na podlagi ugodne obrestne mere. Del EIB sredstev pa je namenjen tudi mladim za zaposlitev med 15 in 25 letom. Poraba sredstev je namenska, katera se lahko porabijo za nakup opredmetenih osnovnih sredstev razen zemljišč, neopredmetenih sredstev in obratnega kapitala. Pogoji za pridobitev kredita so, da majhna in srednja podjetja ne smejo presegati z 250 zaposlenim s polnim delovnim časom in srednja velika podjetja z najmanj 250 zaposlenimi in manj kot 3000 zaposlenih za polni delovni čas (Abanka). Posojilo od CEB Razvojna Banka sveta Evrope zagotavlja dolgoročni kredit z nižjo obrestno mero spodbuja razvoj v investicije, ki bodo v pomoč podjetjem za zagotavljanje delovnih mest. Poraba sredstev je namenska in je namenjena nakupu opredmetenih osnovnih sredstev. Pogoji za pridobitev kredita so, da imajo mikro, mala in srednja podjetja zaposlenih manj kot 250, letni promet ne sme presegati več kot 50 mio EUR in letna bilančna vsote ne sme presegati 43 mio EUR (Abanka). 28

29 4.3. Slovenski podjetniški sklad (SPS) Slovenski podjetniški sklad je javna finančna institucija v 100 % lasti Republike Slovenije. Ustanovljena je bila z namenom izboljšanja dostopa do finančnih virov mikro, malih in srednje velikih podjetij (MSP) v Sloveniji. Sklad vsako leto razpisuje državne pomoči za razvojno širitvene investicije in financiranje tekočega poslovanja MSP. (Podjetniški sklad). V več kot dvajsetih letih je SPS povezal med seboj domače, tuje investicije in MSP. Prevzel je vlogo finančnega partnerja, ki sofinancira različne projekte. MSP v Slovenije pomaga pri finančnih rešitvah, saj z tem vzpodbuja podjetniški razvoj (Podjetniški sklad). Naloge sklada so hitrejše nastajanje in zagon novih podjetij, ugodnejši viri financiranja za razvojne naložbe podjetij in spodbujanje zasebnih vlaganj. MSP pomaga s subvencijami, ugodnimi finančnimi viri in garancijami. Podjetjem pa pomaga v vseh fazah razvoja, in sicer z lastniškim kapitalom, ugodnimi krediti in garancijami za investitorje. (Podjetniški sklad). Podjetniški sklad ponuja mikroposojila za srednja podjetja, ki potrebujejo denar za materialne investicije in obratna sredstva. Znesek,ki ga podjetje lahko pridobi od Podjetniškega sklada je omejen do višine EUR. Posojilo ima fiksno obrestno mero 2,5 odstotka, doba vračila je do pet let, stroški posojila pa se ne zaračunajo. Posojilo lahko pridobijo podjetja, ki imajo zagotovljen trg in zaprto finančno konstrukcijo.(finance 26, , str. 2, 3). Garancije, ki jih ponuja Slovenski podjetniški sklad, so garancije za bančne kredite z subvencionirano obrestno mero. Pogoj je, da mora biti podjetje starejše od petih let. Garancija nudi podjetju, da lažje, hitreje in ceneje pride do bančnih kreditov. Kredit podjetja največkrat potrebujejo za rast podjetja, konkurenčnost, izboljšanje tržnega položaja, širitev dejavnosti, izboljšanje financiranja obratnih sredstev in ohranjanja delovnih mest. Podjetje, ki je zavarovano z garancijo SPS-ja, ima s strani banke nižjo zahtevo po zavarovanju, nižjo obrestno mero, daljšo ročnost kredita in možnost moratorija pri vračilu kredita. (Podjetniški sklad). V obdobju 2004 do 2014 je sklad z pomočjo države pripomogel: - ohraniti delovnih mest - ustvaril novih delovnih mest - za 10% se je povečala povprečna dodana vrednost na zaposlenega 29

30 Slika 3: Skupna statistika sklada za obdobje Vir: Slovenski podjetniški sklad, 2014 Slika prikazuje financiranje sklada v obdobju 2004 do Prikazana je razporeditev vseh razpisanih sredstev glede na garancije kredite in subvencije. SPS je podprl projektov z odobritvijo 673,29 mio EUR sredstev. Za odobritev posojila pri Slovenskem podjetniškem skladu mora imeti podjetje ustrezen poslovni načrt. V preteklosti podjetniki niso bili vešči s pripravljanjem poslovnega načrta in so žal zaradi tega naleteli na zavrnitev. Dandanes pa imajo podjetniki na voljo razna izobraževanja, in sicer tudi s strani države, da dobijo napotke, kako mora poslovni načrt izgledati. Na drugi strani pa ima podjetnik tudi možnost, da se obrne na podjetje, ki se ukvarja z izdelavo poslovnih načrtov. Če je ideja podjetnika dobra in če je njegovo redno poslovanje uspešno, ima velike možnosti, da si pridobi finančna sredstva iz Slovenskega podjetniškega sklada. 30

31 4.4. SID Slovenska izvozna in razvojna banka Slovenska izvozna in razvojna banka je bila ustanovljena leta 1992 z namenom zavarovanja in financiranja izvoza slovenskih podjetij. (SID banka) SID banka v imenu in za račun države opravlja dejavnosti zavarovanja izvoznih kreditov, investicij ter program izravnave obresti. (SID banka) Pogoj za pridobitev posojila na SID banki je razmerje med neto dolgom in EBITDA, ki ne sme biti višja od šest. Podjetje pa mora poslovati najmanj dve leti. Znesek posojila, ki ga lahko pridobi podjetje, se giblje od do milijon evrov. Posojilo je namenjeno nakupu materiala ali trgovskega blaga in pa za financiranje plače. (Finance št. 26, dne ). SID banka ponuja posojilo tudi za MSP, ki je namenjeno uvajanju tehnoloških inovacij in povečanju proizvodnih zmogljivosti za obstoječe izdelke in storitve. Podjetje lahko pridobi posojilo do pet milijonov evrov, z ročnostjo devet let. SID banka pa podjetjem ponuja tudi do deset milijonov evrov posojila za projekte na področju raziskav, razvoja ter inovacij. Odplačilna doba pa je tudi do devet let. Posojilo lahko podjetje porabi tudi za plače, raziskovalna osebja, plačilo za zaščito industrijske lastnine, obračunane amortizacije instrumentov in opreme v lasti posojilojemalca. (Finance št. 26, dne ). SID banka sodeluje tudi z Abanko in Hranilnico Lon. V povezavi z bankama ponuja posojilo, ki je namenjeno malim in srednjim podjetjem. Posojilo lahko podjetje porabi za naložbene projekta ali pa za tekoče poslovanje. Bonitetna ocena po metodologiji Banke Slovenije podjetja je B ali slabša. (Finance št. 26, dne ). SID banka ponuja podjetjem posojila z ugodno obrestno mero. Pri odobritvi posojila mora podjetnik predložiti bilanco stanja in uspeha, ter razkritje bilančnih postavk. Pomembno pa je tudi, da ima dobro zavarovanje posojila. Podjetje mora poslovati z dobičkom. Če ima v bilanci izgubo iz rednega poslovanja, je zelo težko, da mu bo banka odobrila posojilo. Za banko pa je pomemben tudi plan poslovanja. Zanima jo, koliko ima podjetje v planu ustvariti prihodkov in odhodkov, ter če bodo finančno zmogli plačevati redne obroke posojila. 31

32 4.5. Ocena povpraševanja podjetja po posojilih v Sloveniji V letu 2015 so vse banka v Sloveniji poslovale z dobičkom. Tako se je stanje v bančnem sektorju začelo izboljševati. Največji problem v bančnem sektorju je še vedno kreditno tveganje in pa pritiski na dobičkonosnost. Slaba posojila so se zmanjšala. Največji problem so še vedno mala in srednja podjetja, zlasti tista, katerih dejavnost je gradbeništvo. Banke pa imajo velik problem pri doseganju dobička, saj so obrestne mere znižale in povzročile zmanjšanje obrestne mere marže in obseg poslovanja. (Poročilo o državi Sloveniji 2016). Slika 4: Skupna in slaba posojila v Sloveniji Vir: Banka Slovenije,