Leto XLIII - št CENA 8 din Kranj, torek, 13. novembra 1990 stran 3 Se zmeraj smo opozicija, vse drugo se je spremenilo $ 0 % Središče potresa Re

Transkripcija

1 Leto XLIII - št CENA 8 din Krnj, torek, 13. noembr 1990 strn 3 Se zmerj smo opozicij, se drugo se je spremenilo $ 0 % Središče potres Reščin in strh med Cerknim in Železniki Krnj se je še pred leti ponšl s sojo industrijo, celo s prim mestom n lestici rzitosti Jugoslonskih občin, Krnju so množično Prihjli delci z jug, kruh je bilo z se doolj. Dnes p se po krnjskih delskih nseljih plzi reščin in strh, sk peti Krnjčn Z e Prejem socilno pomoč, prijo, d ljudje n Plnini že brskjo po smetnjkih. Mord boste rekli, d slikmo rzmere pre- **c črno belo, tod pr Krnju, nekdj cetočem mestu relsocilizm, je zsuk nemr jbolj opzen. Ob nštenju seh zunnjih n okoliščin, ki so krnjski gospodrski oz ph- "He po klncu nzdol, nič p še ne kže, d bi * ustil, se nmreč se bolj jsni luči kžejo 5 Qpke, kijih je npril semogočn lokln n Politik. Jeseniški železrji, ki jih pr tko globok kriz se bolj stisk z rt, lhko sj 5 Prstom kžejo n Ljubljno in Beogrd, čepr je to seed klrn tolžb, endrle p lžje obetjo držno pomoč, sj je črn metlurgij S l tudi drugod po setu držn. Vsem, ki so že izgubili delo li p so n čknju, kkor temu lepo rečemo, ni potrebno Pripoedoti, kj je z čloek nječje ponižnje. Celo tisti, ki so morli predčsno odriniti pokoj, se dom nemr še edno spršujejo, zkj pr jz. Mnogi se bojijo, do kdj bodo še odhjli n šiht, kdj jim bodo rekli, zdj p ostni dom, zlsti Tekstilindusu in Iskri, njbolj bolečih točkh krnjskeg gospodrskeg kolps. V mtični Iskri so rzmere še njbolj podobne kbojskemu boju z obstnek, n Lborh je že slišli dom, d Siemens ne potrebuje eč odskočne deske z Vzhod, Tekstilindusu delski bolečini niti štrjk ne more eč pomgti. Pr nez Tekstilindus- Iskr dnes rzkri elike npke tiknj mogočne relsocilistične politike gospodrsto, kije tekstilno industrijo odpisl in erjel, d ns bo elektronik popeljl rziti set. Zpuščin je klrn, n eni strni rzojno ztrt in obubožn tekstiln industrij, n drugi ubog Iskr, kmor je politik zmn zmetl eliko denrj. Zto je rzumljio, d je pr Krnj dožiel oster zsuk politiki, ki se n skupščini še edno izčrp dolgotrjnem secirnju dneneg red, kr održ predsem nemoč pozicije in opozicije, sj rzojni zostnek lhko ndoknti le denr, denrj p ni. M. Volčjk Preddor, 12. noembr - V zgojnem zodu Preddor nj bi krtkem zčeli grditi no dom. Sredst z to imjo že zgotoljen iz republiškeg dinrj, nmenjeneg z izgrdnjo torstnih zgojnoizobrželnih institucij, tudi del dokumentcije in nčrto imjo že izdelnih, zdj p jim je grdnjo zdržlo nsprotonje Zelenih Krnj pozidi grjskeg prk. Dnes se je Preddoru mudil tudi predsednik krnjske občine Vitomir Gros, d bi s predstniki dom, Zelenih in urbnisto nšli kko drugo rešite z preddorske gojence. Mord bo nmesto grjskeg rt prišl pošte»rezern lokcij«bližini preddorske osnone šole. - Foto: Jure Cigler Krnj, 12. noembr - Sinoči ob je so Sloenijo zjel potres z močjo 6 do 6,5 stopnje po Merclliju, ki so g čutili tudi n Tržškem, Istri, Koroški in celo n Mdžrskem. Po prih podtkih iz Obsertorij Goloec je bil epicenter potres Črni prsti blizu Bohinjske Bistrice, po ntnčnejših izrčunih in uskljenju podtko p so ugotoili, d je bil dejnsko med Cerknim in Železniki. Segel je celih 13 kilometro globoko, zrdi česr so g čutili n tko obsežnem območju. N srečo potres ni terjl žrte. Poročil o lsstih rzpokh ometu prihjjo Obsertorij iz Kobrid in Ljubljne, medtem ko n Škofjeloškem zenkrt edo le z rzpokno hišo Plet Mrk Delnich. Posebej pozorno spremljjo od poodnji nčete plzoe, ki p se zrdi potres (še) niso premknili. # H. J. kongres ZSMS - Liberlne strnke Iz m l d i n s k e s o d o b n o s t r n k o *gorj e, io. noembr - ZSMS - Liberln strnk se je n sobotkongresu, ki je pod geslom "ZSMS-LS: demokrtičn lterj, ' V rez križ in meč" potekl prenoljeni dorni Delskeko i m V ^ OI, J u < preimenol Liberlno demokrtsko strn- Delegti so sprejeli tudi no sttut strnke, Mnifest liberlizn. J b> bil progrmski dokument trjnejše rednosti, in še eč n e?h' n dokumento in resolucij, ki pomenijo dokončno preobrzbo Pr h "^L. m ' d ' m s k e orgnizcije sodobno politično strnko. Z j^edsednik strnke so ponono izolili Jožet Školč in z geneneg sekretrj Romn Ltrj, med dem kongresom p njišji orgn strnke 71-člnski set. Z ime strnke st bil d Predlog: Ple Gntr je Predlgl, d bi se ZSMS - Likln strnk preimenol * Liberlno demokrtsko strn- *. liberlci iz občine Ljubljn ; center p so se zzemli *»me Sobodnjšk npredn * tr nk. N glsonju je zmgl" Gntrje predlog, j r - In Kristn p je po preimenonju strnke predlgl, nj bi u. kongres ZSMS - Cl erlne strnke ndljel delo kot pri kongres Liberlne demokrtske strnke. Tudi z noi sttut strnke je kzlo, d se bodo delegti morli odločti med dem predlogom, endr so moščnski liberlci soj predlog umknili. Noi sttut - sprejeli so g z eč dopolnili - se po besedh sekretrj Romn Ltrj spogleduje s sttuti sodobnih političnih strnk setu, upošte p tudi rzmere strnki. Jože Školč je uodnem nslbši rezultti gorenjskeg 8 spodrst Kriz njbolj stisk Krnj j* 12. noembr - V podružnici SDK Krnju so n ti- $, konferenci predstili deetmesečne rezultte gorenjd«e^f gospodrst, ki se se bolj utplj izgubh. Gospog 9 i kriz njbolj stisk Krnj, kjer so izgube nječje, blt* y * p "^J et 'J I e ueden stečjni postopek in nječ im *.i rn rčune, rzmere p so se izrzito poslbšle jein rdoljiški občini. ^ Lni so bili prihodki in odhodki gorenjskeg gospodrst 7^n oešeni, letošnjih deetih mesecih p so odhodki z joj^otk ečji od prihodko in izgub, ki znš 2.234,4 mili li*l Je>* h o i l z 26 **' 8 odstotk ečj kot celotnem dinr nih t ', u - 1 / k z l J te po<*i<"<»j- "»ed»j»m» 131 l l k * * r 86,3 odstotk izgube p se nnš n 24 podjetij, izgub ječj krnjski občini, kjer /nš 79«milijono dinr- *je le liišir 5 * P i' te m P c t, m i«i *tfsfci * milijoni in rdo S **** milijoni dinrje i/gube. cih-l '** *njhi desetih mesecih je SDK predlgl uedbo steob!- P^topko Iti podjetij, zlsti krnjski in rdoljiški N dnšnji dn im žiro rčune blokirnih 27 podjetij, J^g 16 Krnju, celotn blokd p znš 78,5 milijon dinr J«* M, V, gooru dejl, d je z liberlce izbir med nstjjočimi ideološkimi bloki - konsertinoljudskim, socildemokrtskim li p republiknskim nezdostn in d so preldujoče politične tendence Sloeniji se prej kot liberlne. Mile Šetinc je dejl, d liberlne demokrte suerenost Sloenije znim smo toliko, kolikor omogoč udobno, spodobno in mirno žiljenje skdnjih ljudi, tudi tistih, ki niso li nočejo biti Sloenci. Zgolj zrdi čsti, ponos in setosti se nm ne d jesti tre, tudi Če je t izključno sloensk. Dr. Sloj Žižek, ki je utemeljil glni progrmski dokument, Mnifest liberlizm, p je soj, med delegti zelo odmeni goor, končl z besedmi: "Dnes je leseni kol, ki bo pokončl se rste mpirje, en sm: liberln demokrtsk strnk". (Več o kongresu n 3. strni.) C. Zplotnik Noi stečjni upritelj Eln S o d i š č e Smostojnost Sloenije ni mtemtik i m e n o l o M i l n Č u č n i k h runj. 9. noembr - Tmeljno sodišče Krnju je z 10. noembrom z noeg stečjneg upritelj begunjskeg lin imenolo Miln Čučnik. Krnjsko sodišče je / 9. noembrom rzrešilo dolžnosti dosednjeg stečjneg upritelj Vojisl Cetko«skeg i/ Ljubljne, ki je / rzrešite prosil iz zdrstenih rzlogo. Hkrti p je / noeg stečjneg upritelj imenolo Miln t učink, rojeneg let diplomirneg orgniztorj del in ekonomist pre stopnje. Vlil«C u- čnik je predstojnik centr z funkcionlno izobrženje in setonje n Visoki šoli t orgnizcijo del Krnju, stnuje * Bre/nici pri Žironici. F.ln mu ni neznn, sj je bil tm zposlen dnjst let. Kkor je n tiskoni konferenci poedl Anton Šubic, odj enote Temeljneg sodišč Krnju, bo noi stečjni upritelj krtkem z soje deio določil eč pomočniko. Anton Šubic je še poedl, d bodo stečjni orgni jnost preko sredste jneg obeščnj sproti in celoito obeščli o delu stečjneg upritelj in o delu stečjnih orgno in sicer n tiskonih konferench, ki jih bo sklicelo sodišče. M. V. S l o e n c i p r e d p l e b i s c i t o m Dr. Peter Jmbrek: tko referendum kot plebiscit st ljudski glsonji, endr se n referendumu pondi odloč o notrnjih pršnjih, n plebiscitu p o političnem sttusu drže. Rdoljic, 9. noembr - Dr. Peter Jmbrek, sodnik Ustneg sodišč Republike Sloenije in odj strokone skupine, ki je priprljl osnutek noe sloenske uste, je n petkoi rzpri o osnutku uste Rdoljici, ki jo je orgnizirl Demos, npoedl možnost plebiscit o smostojnosti Sloenije. Orgnizirli nj bi g konec decembr, odj sloenskeg Demos dr. Jože Pučnik p je n Ptuju omenil že konkretni dtum: 23. december. Dr. Jmbrek je Rdoljici dejl, d bomo p z sprejem noe uste rzpisli referendum. Sloenij z odločitijo o smostojnosti ne more eč dolgo odlšti, če resno mislimo s sojo držo in grditijo njene oblsti, kr je dljši proces. Plebiscit je tudi tisti nčin izreknj, ki dje polno eljo sloenskim izhodiščem z ndljnj pogjnj o prihodnjem položju Sloenije Jugosliji li skrjni sili tudi izen nje, plebiscit p im tudi mednrodnoprno eljo. Koliko bo stl smostojnost Sloenije, z kr se izrčuni deljo, je nujen element, ni p glni z odločnje o smostojnosti, endr morjo spremljti sko odločite. Ker so konflikti Jugosliji še edno možni, tudi nsilni in ker tudi ojški rh prizn plebiscit kot edino možnost z izreknje o smostojnosti, je to dodten rzlog z tko odločite. Mrsikdo tej drži, tudi JLA, še misli, d ečin ljudi, tudi Sloeniji, ni z smostojnost, mpk še nprej z skupno žiljenje socilistični Jugosliji in d smo tudi Sloenci smo zmnipulirni s strni politične elite, plebiscit p nj bi to pokzl. J. Košnjek Čufrjei dnei Jesenice - S sloesnostjo dorni Gledlišč Tone Čufr se dnes zečer zčenjjo tretji Čufrjei dnei 90. N sloesno otorite gledliškeg festil so orgniztorji pobili tudi Ciril Zlobc, čln predsedst Republike Sloenije, kulturnem progrmu p sodelujejo Pihlni orkester Jeseniških železrje pod odstom Frnc Koširj in Folklorn skupin s Krs s Krško ohcetjo. Sicer p se gledliško srečnje zčne odijti jutri, sredo zečer, z nstopom Loškeg odr Mrožkoi predsti Tngo. Do sobote, ko bodo podelili tudi letošnj Čufrje priznnj z delo kulturi, se bo n odru Čufrjeeg gledlišč, p tudi kulturnem domu n Dojem, zrstilo še šest nstopo gledliških ljubiteljskih skupin ozirom gledlišč: Šentjkobsko gledlišče iz Ljubljne, Drme shoiptre iz Prizren, SPD Rdiše z strijske Koroške, Tlijini ljubitelji Kieselsteinski, Oder treh heroje iz Pirnič in Gledlišče Tonet Čufri z noo premiero Porok Stef Vmpič. L. M.

2 @ J1S»IEZGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Torek, 13. noembr 1990 Z U N A N J E P O L I T I Č N I Nemogoče bo K O M E N T A R mogoče Čs tudi politiki teče se hitreje. Čez noč se (z)godijo reči, o kterih so prejšnjih desetletjih celi nrodi, strnke H posmezniki lhko le snjli. Primer: Nemčij se je dobrem letu dni spet združil, njen sosed Poljsk p tem istem čsu dožilj soj demokrtični preporod. Tod: demokrtično jutro, kije nstopilo po dolgi noči relsocilizm, je le uod nporni dn gospodrske prenoe, brez ktere bo sobod bolj mlo redn. Enko elj z bišo zhodno Nemčijo, ki bo te npore s pomočjo zhodnonemških dežel premgl lžje kot Poljsk sm. V Frnkfurtu n Odri st se pred dnei srečl kncler KohI in poljski premier Mzowiecki, d bi še enkrt potrdil dokončnost in skorjšnjo odprtost nemške zhodne in poljske zhodne meje. Pogoori so minili prijteljskem zdušju in ob koncu st se držnik zpeljl še čez most n Odri ter posedel krni n poljski strni. Prosteg prehjnj čez mejo se eselijo tudi prebilci z obeh strni meje: zhodni Nemci bodo z zhodnimi mrkmi obilno konzumirli ceneno poljsko blgo in storite, Poljki p bodo po odpri izumo dobili celo rsto Trsto, Goric in Celoce n drugi strni reke. Poljsk torej ni eč ogrožen od Nemčije (če dmo oklepj kruto dejsto, d je Nemčiji sploh ni eč treb okupirti, ker jo lhko poceni kupi) in n meji med obem se obet žihno in prijzno zdušje. Ko sem poslušl poročilo z most n Odri, se mije siljel tle primerj: kko bi bilo, če bi se Peterle in Mrkoič srečl Brodu n Kolpi, se pogooril o tem, koliko je kdo komu dolžn in se nto zpeljl še n sloensko strn reke, n pol klobse zseki in n liter noeg cičk, nkr bi se prijzno rzšl. Vendr me str sloensk utr o meji n Kolpi ni prepričl. Tudi skdnj resničnost se ji ne uklnj: sloensko odsto se s hrškim rje sestj n Otočcu, kjer je, sredi mile Dolenjske, bolj prijzno kot diji dolini sredi roških in kotrskih gozdo. K Mrkoiću p mor kr Beogrd. Sicer p je tist mej, z ktero gre nšem primeru, prej n Drini kot n Kolpi. In kot se kže se bodo jugoslonski brtje sporzumeli težje, kot st se dedno soržn sosed Nemec in Poljk. Usod Jugoslije bo odisn od odnoso med Hrti in Srbi, n ktere Sloenci ne moremo kj dosti pliti. Mi se mormo skem primeru - ne glede n to, kj se bo dogjlo n mostu n Drini - osmosojiti. Osmosojen Sloenij se bo lhko ključel noe jugoslonske poeze, če bodo te možne in smotrne li p bo šl sojo pot. Osmosojite je cilj, z dosego ktereg ni noben cen preisok. Notrnje soglsje o tem je przpr že doseženo, pridobiti je treb še zunnjepolitično priznnje tke usmerite. Prejšnji teden smo zpisli, d Sloenij zhte sojeg čloek jugoslonski delegciji n KVSE. Zdj g im. V Priz gre dr. Dimitrij Rupel, ki odgorj n "pršnje, kkšn nj bo jugoslonsk zunnj politik, dokler t drž še obstj. Menimo, d je t politik čsu obstjnj skupne drže lhko le rezultnt zunnjepolitičnih intereso republik, drugi p mislijo, d obstj določeni skupni idelni jugoslonski interes, kr seed ne moremo prioliti. Želimo, d sistem jugoslonske zunnje politike služi tudi promociji sloenskih intereso, želimo imeti ečji pli in nikkor ne moremo prioliti to, d jugoslonsk zunnj politik s sloenskim denrjem, ki znš 25 odstotko prorčun ZSZZ, deluje proti interesom nše republike." Nekteri prijo, d bi imelo ečjo težo, če bi interes RS Prizu zstopli dr. Drnošek, Kučn li Peterle. Pri se je lnsko leto n držniških srečnjih ob prosli 200-letnice frncoske reolucije držl pr uspešno in ugljeno, tkrtni priložnosti primerno. Tokrt p ne bo prosl, obet se politični teter, kterem bo mogoče treb kr sredi predste n oder li iz dorne n cesto, tudi če režiserji teg niso predideli. Zto upmo, d je Ruplu ostlo še kj rzgrjškeg duh priške pomldi iz let Prišel bi mu pr. - "Bodimo relisti, zhtejmo nemogoče", se je slišlo tedj in pr z to gre bistu tudi zdj. Mih Nglic Pogoor o dencionlizciji Škofj Lok, 12. noembr Jutri, sredo, ob 18. uri bo hotelu Trnsturisl Skofji Loki pogoor o dencionlizciji. Mg. Igor Omerz. podpredsednik Sloenske demokrtične zeze, in še nekteri ugledni strokonjki bodo zbrnim spregoorili o eljnih zkonskih predpisih, sprejetih ukrepo, trenutnem položju in doseženih rezulttih, odgorjli p bodo tudi n pršnj rzlščenih. Pogoor priprlj škofjelošk podružnic Sloenske demokrtične zeze. Seje zboro jeseniške skupščine Jesenice, 12. noembr - Dnes, torek, 13. noembr, bodo n Jesenich po skupni seji seh zboro še ločene seje zboro skupščine. Med drugim bodo jeseniški poslnci obrnli tudi nlizo socilno ekonomskih rzmer, predlog odlok o urediti odjnj odpdnih in pdinskih od ter čiščenju greznic, predlog odlok o uedbi meliorcijskeg postopk delu n Blejski Dobri, o reblnsu progrm porbe turistične tkse Turističneg društ Krnjsk Gor, predlog odlok o določiti enotneg mtičneg območj občini ter poročil o rnostnih rzmerh in delu Postje milice Jesenice z oddelkom milice Krnjski Gori z leto 1989 in deet mesece letošnjeg let. Skupn sej bo ob 16. uri sejni dorni. D. S. 2 E E G L A S Ob 35-l«lnici j* kolekti Gorenjskeg gl«* prejel red zslug s srebrnu zeido Ustnoile!) in izdjtelj CP Gls, Krnj, tisk ČGP Delo Ljubljn, TOZD TCK Ljubljn Predsednic čsopisneg set Kristin Kobl nročnin z IV. trimesečje je 160,00 din (jorenjski gls urejmo in pisemo: Štefn Zrgi (glni urednik m direktor). Leopoldin Bogtju, d odgoorneg urednik). Vilm Stnonik (šport, turi/em. poslone informcije). Dnic Dolenc (/ dom in družino, znimiosti. Tržić). Dnic Zrl - 2lebir {sociln politik, gorenjski krji in ljudje). Andrej Zlr (gorenjski krji in ljudje, komunlne dejnosti). Le Mencinger (kultur) Helen Jeločn (izobrženje, iz šolskih klopi, kronik. Skofj Lok). Ceto Zplotnik (kmetijsto. Rdoljic). Drink Sedej (rzscdrilo. Jesenice). Slojn Sje (družbene orgnizcije, ekologij). Jožt Koinjek (notrnj politik, sport I, Mrij Volčj k (gospodrsto. Krnj) Gorzd šinik (fotogrfij). Igor Pokom (oblikonje). Io Sekne, Nd Prec m Mirjn Drksler (tehnično urejnje) in Mrjet Vozlič (lektorirnje) Nslo uredništu in upre: Krnj. Mose Pijdej I. Krnj TekočI rčun pri SDK: S IMHI-60.V} -«9 Telefoni: direktor in glni urednik uredništo in , ekonomsk propgnd , rčunoodslo. nročnine 28-46J. mli oglsi Neobj Ijcmh pisem in slik ne rčmo Čsopis je oproščen prometneg dk po pristojnem mnenju 421-1/72. N prem noembrskem zsednju republiške skupščine sprejeli tri zkone T r i j e s o l i d r n o s t n i d n e i Končno je bil sprejet zkon o obeznich z sloenske izoznike in zkon o RTV Sloenij, zrdi nesklepčnosti p ni bilo glsonj o zkonu o mortoriju nd sčenjo družbenih gozdoih. Ljubljn, 8. noembr - Četrtko sej je bil tretje ndljenje seje, zčete oktobr. Prlment je njprej, čepr ne brez rzpre, sprejel po hitrem postopku zkon o posebnem prispeku solidrnosti z odprljnje posledic popl. Noembr in decembr bomo zposleni, obrtniki, kmetje in tudi upokojenci, rzen socilno ogroženih, prispeli po en enodneni zslužek, z t nmen p bo šel tudi denr od sicer že ueljljeneg solidrnostneg dne. Ob tem p so poslnci terjli od lde, d mor bedeti nd trošenjem denrj in redno poročti skupščini, nlizirti p se morjo tudi zroki, zkj tk ktstrof, sj niso edini kriec le pdine, mpk tudi npke in nestrokoni posegi nro. Končno je bil med zbori le uskljen zkon o obeznich z pospešenje izoz, z kr sloensk ld nmenj 220 milijono mrk. Ker medzborosko uskljenje ni bilo uspešno, se je prlment zbrl n skupni seji, n kterem je bilo po preerjnju pred glsonjem nzočih 129 od 240 poslnce, in z 100 glsoi z sprejel dopolnjen zkon o RTV, ki dje prlmentu so kontrolo nd RTV Sloenij, zrnjen p so bil tudi s dopolnil, ki jih je predlgl opozicij in sm Dom glsonje Že med četrtkoo sejo prlment so poslnci Socilistične strnke Sloenije in noe Liberlnodemokrtske strnke protestirli zoper nčin sprejemnj zkon o RTV, petek p se je z jno izjo oglsil tudi Strnk demokrtične prenoe. Prenoitelji prijo, d je ldjoč kolicij ponono pokzl psti nidezne demokrcije, sj so bili zrnjeni si mndmji o glsonju z dotretjinsko ečino, kr je znk, d želi Demos nrediti RTV z soje poslušno orodje, z držno in ne jno teleizijo. Zrnjen je bil mndm, d delci RTV in predstniki ciilne družbe smi določjo soje zstopnike setu RTV, pr tko p je bil zrnjen tudi mndm o sorzmernem zstopstu političnih strnk setu, kr je negcij olje olilce in želj po eč oblsti, kot so jo ldjoči koliciji nmenile olite. Zrnjen je bil tudi predlog, d itlijnsk in mdžrsk nrodnost smi izberet soje predstnike setu RTV, kr je no grožnj tonomnemu položju nrodnosti. N skupščini je bil opoziciji zrnjen možnost rzpre pred odločnjem, čepr so n to opozrjli Demosoi poslnci Rudi Šeligo in še nekteri člni demokrtičneg del Demos. Strnk demokrtične prenoe sodi, d zkon ni bil sprejet, sj je znj glsolo 100 poslnce, proti jih je bilo 11, zdržni p trije. Pri glsonju je sodelolo 114 poslnce od 240, kr po nobeni teoriji ni ečin. Je to no metod preglsonj, tudi n nesklepčni seji, je to nsilje, ki se cinično sklicuje n demokrcijo, pri političn direkcij Strnke demokrtične prenoe. Zto je z jutri, 14. noembr, ob 16. uri sklicn jn sej poslnskeg klub SDP, n ktero so bljeni člni odst skupščine, predstniki poslnskih klubo in ustno in seed držljni. skupščinsk komisij z informirnje. Osnutek zkon o turistični tksi, po kterem nj bi se t Rdoljiški Demos o noi sloenski usti zbirl republiki, ki bi obdržl 20 odstotko tkse, ostlo p rnil nzj, nim popolne pod- Z u k i n i t e o j s k e n i p o g o j e Verjetno p bo noi sloenski usti zpisno, d mor drž Sloenij zgotljti pogoje z postopno demilitrizcijo. Vsk Sloenec bi rd rno žiel. Rdoljic, 9. noembr - O sednjem položju, logi in nmerh JLA, o drži Sloeniji z ojsko li brez nje, o poteh k smostojnosti, logi loklne smoupre usti, sesti prlment, sobodi p nčrtonju družine ter sobodi in enkoprnosti mnjšin, tudi spolnih, je bilo nječ goor n petkoi ustni rzpri, ki jo je hotelu Grjski dor pripril Demos. Liberlnodemokrtsk strnk (biš ZSMS - liberln strnk) in zeleni se zzemjo z demilitrizirno Sloenijo, z držo brez ojske in ojške industrije, endr je sednjih rzmerh zrdi rnosti Sloenije to nerelno, je dejl rzlglec osnutk noe uste dr. Peter Jmbrek, odj skupine, ki je priprljl osnutek. Tudi s stlišč mednrodnoprnih teoretiko je drž sueren. Če im efeklino oblst, to p je tudi ojsk. Tudi Vtikn jo im, čepr smo grdo, endr simbolizir držno oblst. Vpršnje je, kko nj drž ruje držljne. Ali smo res tko mirnem in rnem območju ter čsu, d smo lhko brez ojske? Sloensko obrmbno ministrsto meni, d ne. Zroli se mormo sj pred možnimi zilnti in oboroženimi tolpmi, ojsk, čepr mjhn, p deluje lhko preentino. Jsno p je, d bi sk Sloenec rd rno žiel, endr brez drge ojske, je dejl dr. Jmbrek. Zto bomo erjetno usto zpisli, d mor drž ustrjti pogoje z demilitrizcijo. Projekt prehod do sloenske ojske že nstj, pr tko tudi dogoori o drugih službh n držni meji, seed p so pri tem mogoči tudi konflikti. To je del nstjnj smostojnosti Sloenije, o čemer nj bi se izrekli n plebiscitu, endr bo treb držno oblst šele utrditi in jo dogrditi. Ko je dr. Peter Jmbrek pojsnjel glne znčilnosti ustneg osnutk, je dejl, d mormo držo čim bolj poceniti in jo nrediti učinkoitejšo (podedon drž je bil podobn nepreglednemu gozdu, bil p je Krščnski demokrti o noi sloenski usti Eropski interes z Jugoslijo Zkj zhod zgorj enotno Jugoslijo, so rzlogi trije, pri dr. Jmbrek. Pri je strh z denr, ki so g ložili k nm in g ne bi rdi zgubili, drugi je strh, d ob rzpdu Jugoslije ne bi bilo ojne, in tretji je želj, d bi se po zoru Sloenije demokrtizirl s Jugoslij. Ker p so politik edno izršen dejst, bi Erop priznl sko rešite, seed izpeljno n miren nčin. Glede držnih mej p helsinški dogoor zgorj nespremenljiost, po nši sodbi p eljjo helsinški dogoori tudi z nše notrnje medrepubliške meje. Če bi jih že spreminjli, bi Erop pristl, d jih spreminjmo n miren nn. ufii- smislu strih občin, ki jih J ept čil let 1955 Krdelje K j p zbirokrtizirnih komun, P ^0t jetno oblikoti tudi ^Jfifl* sestino republiške r.; ci> upre. sploh p zrot, ek in držljn pred r** oblstjo imenu elite or *,5, V- deli' imenu ene institucije. ^^scw te oblsti. Vsi deli se mc "nfj,- no zjemno kontrolirjofl je dolžn zgotljli s ;)Vjce neučinkoit), d mormo ljudem rniti loklno smoupro Beogrd ns je uničil Zbor občin ni dl soglsj k deetim zeznim zkonomki so bili sprejeti kot zčsni- Sklepi so bili sprejeti s pteglsonjem in niso bili up ~ šteni sklepi skupščine Sloenije. N seji so dejli, dje politik ZIS uničil gospodrsko moč Sloenije, i" predlgli, d tkoj prenehjmo plčeti se prispeke Beogrdu. Sloenij se mor ekonomsko osmosojiti, se pobude delegto p mor proučiti republišk ld in sicer dti jsn nodil nšim delegtom, kko rnti n sejh Beogrdu, p tudi republiškim poslncem bi morl dti nš ld eč podtko. tuns[l^t pore. sj mnogih krjih, tudi n Gorenjskem, n. nijo, d bi se morl tks zbil* občinh in odtod odjti publiko, ne p obrtno in dje no poskus republiške centrli cije. Ministrsto z turizem to rč in meni, d je repubuj^ zjemnje pršnje in d ce l rbi toliko denrj PgfJJj. z turistično promocijo Sl 0 je. Glede usode streg z k e" obrmbi pred točo p so m, mcj d je treb problemtiko do* ^ proučiti in šele nto sklep ukiniti obrmbe li drugčni u gnizciji.. A 0 Poslnci so se odločili- d-t«od sejnin prispeli P 0. 2 ILj«nrje z poplljene, sice P J tudi t sej minil že znne slogu medsebojnih obtožb in u^ protestnih zpuščnj sej. Košnjek Je regionlizcij potrebn Dr. Peter Jmbrek je dejl d bo rzpr o osnutku uste šele pokzl, li * Sloeniji regije sploh potrebujemo li ne glede n to, d ns je smo d milijon, d želimo imeti enoten gospodrski sistem in eno loklno smoupro in ne deh rni držnih upr. Če immo mislih slednje, je tk regionlizcij zprljnje n rj in zrok z dodtno birokrtizcijo. V enodomnem držnem zboru bi lhko interese posmezneg del Sloenije ueljili s prico et poslnce s teg področj n predlgno odločite, lhko bi ueljili institut ljudske tožbe, če je nek odločite z ljudi škodljiin sodne preprečite ukrep- Seed p bi morl biti interesno poezonje občin dooljeno. " S e t o s t z i l j e n j " s e i e s p o l i t i z i r l E ^ H = S g Krnj, 9. noembr - "Krščnski demokrti smo bili zdooljni, ko smo osnutku noe sloenske uste nšli formulcijo, ki goori o setosti žiljenj. Ko p se je o usti zčel rzpr, smo se bolj spoznli, d t setost ni mišljen tko, kot jo pojmujemo kristjni, in d se nnš n se, kr leze in mig. Setost žiljenj se je spolitizirl, liberlci in prenoitelji so iz teg Celo skoli konstrukt, češ d setost žiljenj pomeni prepoed spl," je n petkoi ustni rzpri krnjskeg odbor krščnskih demokrto dejl Nce Poljnr, odj poslnskeg klub strnke, in poudril, d ustno besedilo setosti žiljenj, zpisno temeljnih nčelih, ndljenju te setosti ne opredeljuje. Krnjski župnik Stnisl Zidr je bil še bolj konkreten: "Člen, ki goori o prici do spl, je nsprotju s setostjo žiljenj. J Io Bizjk, predsednik krnj- besedilu zpisn tudi pric do skeg odbor krščnskih demokrto, sicer p predsednik zbor občin republiške skupščinee, je zčetku ustne rzpre pojsnil bisto noe uste p tudi nekter stlišč strnke. Krščnski demokrti, denimo, menijo, d sobodneg in jneg izpoedonj. Io Bizjk je tudi dejl, d krščnski demokrti z zdj še nimjo posem oblikonih stlišč do nekterih ustnih dilem, d p se z zdj bolj zzemjo z ečjo logo prlment (ne so nektere socilne price osnutku predsednik), z ohlikonje uste premlo jsno opre deljene in d jih je bolj ntčno treb določiti že zlo. d prehodnem obdobju ne bi prišlo do oblik primitineg kpitlizm. Ker so kristjni preteklosti imeli slbe izkušnje z možnostjo deh zboro, z to, d bi bil drugi zbor območno sestljen in d hi imel le nektere, območno znimie pristojnosti p ludi zto, d bi že usto zpisli neodtujljie price občine. Ciril Kolešnik, čln republiške jneg izpoedonj ere, so uslne komisije, je seznnil že pri sestljnju osnutk noe udeležence uslne rzpre sloenske uste dosegli, d je predsem s tistimi določbmi os- Predlog eneg od udeležence rzpre, d nj bi no ust izhjl iz božjih post in d nj bi se zdj, po spremembi sistem in koncu čso, ko so bili erni drugorzredni držljni, neerni prilgodili ernim, ni dobil podpore, io Bizjk je dejl, d "pustimo skomur soje" in d tudi krščnsto ne more biti držn ideologij. Ciril Kolešnik je menil, d bi to pomenilo hudo prisiljenje. nutk noe uste, pri kterih so mnenjske rzlike nječje. Gre z opredelite o "setosti žiljenj", z pršnje, li ključili NOB med osnoe sloenske smobitnosti li ne, z obseg lstninskih pric tujce, z rzmejite pric med tistimi, ki. so Sloeniji "od ekomj", in onimi, ki so prišli "pred krtkim", z pršnj o orgnizirnju prlment, z dileme o sloenski ojski in demilitrizciji,.. C. Zplotnik cijo. Gre z obseg l? * 0 ^ pric F.. tujce, i U J W., z, K...ice price nr,i nostnih skupin, z obezno neobezno souprljnje de ce podjetjih (ust nj od teh možnosti izrecno? r e \ e. še), p z eno li dodomno sto prlment. - yt\- V rzpri so bil njizr 2 '^,, š rzmišljnj o nčinih 0 ^ mosojite Sloenije, kjer r> e smeli eč čkti, čepr g s P drsk kriz smostojnosti 0 prid, endr nm korjže ne s /mnjkti, o pršnju r n j 3 in ojske, kjer so bili P rc^'?'' nbi jo lhko zgotoili s kom"" cijo teritorilne obrmbe, m'' in ciilne zščite, slišli p -»"j,' tudi pomisleke, če smo z p' scit t hip doolj dobro P r l, Li ljeni. Glede družine in n ) ct] J\n nčrtonj so menili, d b, 1 j 3 njboljš ustn formulcijimjo strši prico do sobod g odločnj o šteilu otrok- Kj, sobodi in enkoprnosti Sin, tudi spolnih, p so bili g 1 * i z enkoprnost, p tud' " n. ker bi to lhko ogrozilo 1» j, rzoj sloenskeg nrod. Košnjek

3 Štirinjsti kongres ZSMS strnke Liberlne strnke in pri kongres Liberlne demokrtske S e z m e r j s m o o p o z i c i j, s e d r u g o s e j e s p r e m e n i l o J oze Školč: "Liberlizem, liberlne ideje so sedj pod Demosom, tko kot P r e j pod komunistično oblstjo, oznčene z poglitneg nsprotnik ti- h, ki so n oblsti. Besednjk disklifikcij je ostl skorj nespremenjen. s t l Če so ns prej zmerjli z lžnimi demokrti, ki jim gre smo z blst, ns sedj obkldjo s komunističnimi zrotniki, ki se ne morejo sprijzniti z izgubo oblsti." Z *gorje, 10. noembr - "Še zmerj smo opozicij, se drugo se je spremenilo. Kot sk pošten opozicij se borimo z oblst. Ker nm gre 2 4 Pmetno oblst, ne moremo drugče, kkor d smo proti oblstniški "eumnosti," je n 14. kongresu ZSMS - Liberlne strnke, ki se je po Poimenonju strnke, ndljel kot pri kongres Liberlne demonske strnke, dejl stri in noi predsednik strnke Jože Školč in Poudril, d je bil čsu pred olitmi njbolj pogosto uporbljen «sed dostojnsto in d od mj dlje o dostojnstu tej deželi ni eč goor. Od kod ist jez čerjšnjih komunističnih kot dnšnjih de- "lososkih jstrebo n liberli- Z e m, se je pozdrnem ngoor u delegtom in gostom kongresi' rned kterimi so bili predstn 'ki doml seh sloenskih strnk, lde senci, orgnizcij Z mejskih Sloence ter jugoslonskih in tujih liberlno usmerjenih strnk, pršl Jože Školč. Odgoor je liberlizmu, l em. ker je liberlizem osnoi septičn drž. ki jo pree ne- 2 upnje do seh elikih projekl0 > p nj se jim reče Socili- Ze m, Ncij li Demokrcij'*. Splošne, neposredne in tjne lite so po Školčeem mnenju gln pridobite boje z politiko sobodo in demokrcijo, Ve ndr p bo potrebno še eliko Cl 'ilizirneg npor, d bi lhko.yeličini nše demokrcije goori sj približno s tkšnim zno- SOr n, kot se to počne dnes. "Še Preden smo dobro stopili t ^oo odprti prostor in še preden Sl **io se dobro zedeli in spoznli m inosti, ki jih pozn modern P ol itičn uredite, že ns zpirjo ogrdo noih prehodnih obd bij in čso ideoloških odpor i ; še preden smo dobro spregoorili prlmentrnem prodoru, že nm skušjo zpreti "st. In če se to dogj prlmentu, kj se potem šele dogj bolj li mnj skdnjih in "" nj jnih in rzidnih sferh žiljenj." je dejl Školč in ndljel: "Demokrtične olite niso prinesle le demokrtično izoljene oblsti, o kteri pč lhko I2l *ekmo nezupnico. Prinesle so t u di noe kolektiistične ideologije, ki tokrt bodisi imenu Nr d li p imenu Seteg ome- J u Jejo sobodo posmeznic in posmezniko... Sobod se dnes Poizkuš n pršnjih tkojšnjeg sprejem price do ugoor esti, prich Nesloence Sloeniji, diskriminciji po spolni usmerjenosti, enkih možnostih žensk, prici do spl... Liberlizem kot njmočnejš lternti sem oblikm nesobode je n preizkušnji tudi ob ideologizciji šole, težnjh po centrlizciji in koncentrciji oblsti, držnem regulirnju seh gospo-, drskih proceso," je dejl Jože Školč in končl, d so preldujoče politične tendence Sloeniji se prej kot liberlne in d liberlci zrčjo logiko deh etp, ko se z relizcijo setlih cilje uporblj njim nsprotn in izključujoč sredst: demokrcij skozi izredne ukrepe prehodnem obdobju, demilitrizcij skozi ustnoe. sloenske ncionle ojske, eropsk integrcij skozi enotno sloensko ncionlno držo... Nernost, d bi zno zprli odprti politični prostor Progrmski dokumenti Ko je dr. Sloj Žižek pojsnjel glni progrmski dokument kongres. Mnifest liberlizm, je med drugim dejl, d počsi postj jsno, d je "ne" komunizmu zgolj pr, čepr odločiln etp in d onstrn komunizm ni zgolj Demokrcij z elikim D, mpk se izbir niz izbir, ki jim je osnoi tle lternti: bo Sloenij ztohl Domčij, zeron sojo smobitnost, obseden od orgnske enotnosti in zkoreninjenosti, skupnost, ki jo bo držl skupj strh pred rzlikmi in pred tujim; li p bo Sloenij drž, ki je ne bo strh rzlik in bo odprt tko setu kot lstnim mnjšinm... "Po nši oceni je gln nernost pokomunističneg obdobj, d bodo rzočrnj in frustrcije zno zprli odprt politični prostor in pripeljli do teg, d bodo njem zldle noe nedotkljie setinje, p nj bodo ncionlno li religiozno obrne. Nuk zdnjeg Ko se seto "socilizir" se znjdemo totlitrizmu Demokrtični in nedemokrtični liberlci N kongresu so poleg Mnifest liberlizm, ki nj bi bil dokument trjnejše rednosti, sprejeli še rsto progrmskih dokumento in resolucij. Omenjmo le nektere! Mnifest liberlizm ff«priznmo nobeneg interes, ki bi bil išji od čloekoih P r ic, in nobeneg rzlog, imenu ktereg bi bilo mogoče Price omejeti, kršiti li rzeljiti. Tkoj n olite dodomno skupščino Prebilst Sloenije je z kko ečje mesto. Tod Sloenij ni mesto. Doolj im problemo in rzlik, d potrebuje dodomno skupščino. Regionl Sloenij in lokln smoupr Liberlci hočemo rznoliko Sloenijo, Sloenijo regij. Nsprotujemo tistim političnim usmeritm, ki žele Republiko Sloenijo Orgnizirti kot unitrno držo, ki je oden in uprljn izključno iz republiškeg središč. Sloenij brez ojske y enij ne more biti nikomur nern, zto tudi njen rzoro- *ite ne more pozročiti kkšne ečje zmede li rušenj rnoepolitiko enkih možnosti jrdite, d so ženske enkoprne, je močno rzširjen, tod že e žen pregled zstopnosti žensk politiki pokže, d je t trdit e lžn. Ekonomski progrm pritizcije in podjetniškeg prestrukturirnj r ofi diskriminciji zrdi spofo Ine usmerjenosti rice in temeljne.-.neljne soboščine n ne morejo biti zgotoljene molče " zgolj implicitno, še zlsti ne, če se nezujejo n nekj, kr je ' tko kot homoseksulnost - podrženo stoletnim predsodkom, n ztirnju. Mile Šetinc je dejl, d so setu se mogoče liberlne strnke z zelo rzličnimi progrmi, bzmi, močjo in pliom in d je tudi Sloeniji še nekj strnk, ki se imjo z liberlne. "Pr političn stlišč obrtniških soimenjko iz Krnj so dober dokz, d je treb njprej temeljito definirti sebino liberlnosti in d. n primer, ime liberlni demokrti sloenskih rzmerh ni pleonzem, sj se očitno imjo z liberlce tudi ljudje, ki sicer niso demokrti. " Liberlce iz Liberlne strnke se je "spomnil" tudi dr. Sloj Žižek, ki je dejl, d so "dobri obrtniki iz Krnj" ustnoili strnko, ki uteleš so prtljgo streg, dijeg liberlizm - poceni pridobitništo in nstopšto. duh spletk in metnj polen pod noge. Liberlni demokrti nsprotujejo dem modelom pritizcije, ki se pogosto ponujt kot odrešilni poti lstninjenj družbene lstnine: zčsnemu podržljenju in sesplošni rzdeliti družbeneg premoženj držljnom. Podržljenje probleme smo prelg, rzdelite premoženj prebilstu p je nsprotju z logiko, d tržnem gospodrstu ne more biti ničesr podrjeno. sti tistih, ki nm ponujjo "nrneg soržnik". Tko se, denimo, ob seh pomislekih do ktoliškeg fundmentlizm nikkor ne smemo pustiti zpeljti tistim, ki ns znotrj Demos bijo skupni lični blok zoper kristjne." je dejl dr. Žižek in poedl, d se ZSMS zrdi sojeg imen, z rzliko od ostlih, nim čes srmoti. Pred komj letom dni so se smi odilni predstniki sednje oblsti rzglšli z mldince. "Doolj nm je teg, d se ns del krie tko, d se nm nlg dolg prejšnjih genercij. Doolj dolgo smo bili mteril, iz ktereg so gnetli tuje snje, nj bodo to snje prtizno li njihoih žrte. Doolj nm je mpirje, ki žiijo od teg, d izterjujejo od ns soje dolgoe. Dnes je lesen kol, ki bo pokončl se rste mpirje, en sm - liberln demokrtsk strnk," je ob koncu dejl dr. Žižek in z goor požel dolg plz. Liberln demokrtsk strnk nsprotuje miselni konstrukciji noe sloenske uste, ki goori o setosti žiljenj, in sicer zto, ker seto nim čes iskti jnoprni sferi in ker je seto zde čloeške intime. Vsk od ns im soje seto, neko jedro, okoli ktereg grdi soje žiljenje, endr se tisti trenutek, ko se seto "socilizir" in postne odilo orgnizirne držne skupnosti, znjdemo totlitrizmu. Iz zgodoine je znno, dje duh seteg duh žrte. Sete so bile žrte prtizno z sobodo, zdj se posečjo žrte tudi n nsprotni strni. Liberlni demokrti so proti logiki žrtonj in temu, d bi proglšnje nečes z seto bilo sredsto z omejenje pric ne-seteg. družben lstnin ne sme postti sredsto prerzdeljenj in f Sf niselnih lstninskih sporo med strimi lstniki, smouprylci n j n držo. Temeljni pomen lstninjenj družbene lstnine ** ^"kpitlizcij podjetij in njiho uprljlsk normlizcičs, ko se po sej Vzhodni Eropi po pdcu komunizm množijo ncionlne nestrpnosti, je, d je dnes gln nernost ncionlnem populizmu," je dejl dr. Žižek in dodl, d se Sloeniji nihče, rzen ZSMS - liberlne strnke ne zoperstlj tej nernosti, d so Demosoe strnke rzpete med ncionlnim republiknslom in ktoliškim populizmom in d z liberlni populizem, z dediščino noih družbenih gibnj, nimjo posluh. Liberlni demokrti so nčelno odprti do seh, nimjo nobeneg "nrneg" zeznik, nčelno so tudi z se kolicije. "Ne pustimo p se ujeti psti - p- Noi oblstniki gsijo požre in priilegije Termopol je redk izjem prerzdeljujejo Do noe oblsti je bil kritičen tudi Jnez Kopč, ki je dejl, d je noi, Demoso režim kot sod in, posejn z luknjmi nesposobnosti, pod kterim se z odtekjočo sloensko prihodnostjo opijjo klni noih oblstniko. V roke so res dobili zbnkrotirno držo, endr je nš hiš dnes še bolj neugledn, sj noi gospodrji niso poprili niti temelje. Kot so komunisti prej poskušli žieti od prihodnosti, tko poskuš zdj Demos. le d z drugimi instrumenti. Črobne formule so noe, logik ist. Moderen je jni dolg. modern je smostojn sloensk drž, moderno je čknje n noo usto, n olite drugih delih Jugoslije, n t li oni dogodek. Cen čknj p je elik. Čknje brez edenj o tem, kj hočeš, brez koncept, p ni znk modrosti li nemoči - je znk nesposobnosti. "Sloenij je n žlost še edno socilističn republik. Noi oblstniki ob strem prnem režimu zenkrt gsijo požre in prerzdelujejo priilegije. Drugeg nič," je dejl Jnez Kopč. C. Zplotnik Krnj - Mruš Ltr. odj premoženjskih zronj krnjski enoti Zrolnice Trigl nm je poedl, d so njihoi zstopniki že do konc minuleg tedn oprili ečinom se preglede škofjeloški občini in poečini so škodo tkoj izplčli."tm, kjer postopki še niso končni, smo izplčeli tudi kontcije. Pričkujemo še prije iz Bitenj in Zbnice in prije Elektr, Gozdneg gospodrst... Sicer p krnjski enoti ugotljjo, d bodo škode po ečini stnonjskih kleteh ključno z ozimnico, oljem ozirom kurjo pokrite iz nslo stnonjskeg zronj. Je p n primer škofjeloški občini seeno eč kot 200 objekto, ki so bili poplljeni, proti poplm p je bilo seg skupj zronih le pet. V družbenem sektorju je n primer Termopol Soodenj redk izjem, kjer so zroni tudi proti poplm; poleg seed Elektro, ki soje npre redno zruje proti poplm, p tu Gozdno gospodrsto im ečino sojih cest zronih... A. Z. Koroški deželni glr dr. Jorg Hider obiskl Sloenijo Dober sosed pomg pri Korošk ld je imenol d koordintorj pomoči Sloeniji po poplh, Ljubljni in Celocu bodo orgnizirni kulturni dnei, Železni Kpli bo srečnje strokonjko o krški jedrski elektrrni, do konc februrj p bodo končni dogoori o hidroelektrrni Golic. Ljubljn, 9. noembr - Septembr preloženi obisk delegcije deželneg set Koroške n čelu z glrjem dr. Jorgom Hiderjem in obem nmestnikom dr. Petrom Ambrozjem in dr. Christofom Zernttom, delegcijo p je Trii ključen tudi zstopnik Sloence n Koroškem, dorni setnik dr. Ple Aponik. je bil petek uresničen. Pogoor z delegcijo sloenske lde je bil uspešen, st ocenil tko Hider kot predsednik sloenske lde Lojze Peterle. Vrt prihodnjeg sodelonj so n stežj odprt. Korošk je kot dober sosed pr pomgl Sloeniji ob popli in tudi prihodnje lhko rčunmo n izdtno pomoč denrju, mehnizciji in strokonih nsetih (ld je imenol d posebn koordintorj), rzširjeno bo kulturno sodelonje ( Ljubljni bodo orgnizirni koroški kulturni dnei, Celocu p sloenski), treh letih bodo rziskne zloge pitne ode Krnkh, odprt bo mejni prehod Lužh, 10. in 11. decembr bo Železni Kpli strokono srečnje o nernosti jedrske elektrrne Krškem, Mldo koroško gospodrsto p bo n Dunju orgnizirlo posetonje, n ktereg bo bljen tudi Sloenij. Dn je bil pobud z šolnje nših dijko in jence n Koroškem, njihoih p pri ns, glede jezu ozirom hidroelektrrne Golic p je bilo dogoorjeno, d rnost obrtonj nlizir strok (sloensk ld je že dobil pro dokumentcijo), d se rzreši problem odškodnin, konec februrj prihodnje leto p bo potem odločeno, li bodo jez npolnili li ne. N zelo dobro obiskni čsnikrski konferenci je Lojze Peterle poedl, d se glede uresničenj 7. člen držne pogodbe mnenj niso bil enk (Sloenij trdi, d ni izpolnjen), pomembn p je dobr olj glrj Hiderj, d se tudi to uredi. Zstopnik Sloence, tk. ki uži zupnje mnjšine, bo še nprej ključen delegcije z pogoore s Sloenijo, dr. Ambroz p je posebej opozoril n pomen sodelonj med koroškimi in sloenskimi občinmi. Sloenski zunnji minister dr. Dimitrij Rupel je dejl, d je treb dti deloni skupnosti Alpe Jdrn noo sebino in d je enko pomembno sodelonje Sloenije z Dunjem kot s Celocem. Peterle je poedl, d je z sloensko ldo pri položju mnjšine osnon ocen mnjšine sme. d ne bi bil proti oblikonju ndzorne komisije z uresničenje 7. člen, ker to ni izrz nezupnj do sosed. O zgodoinski komisiji, ki nj bi rziskl dogodke tkoj po ojni, tokrt niso goorili, pr tko p tudi ne o želji Astrije po reiziji nekterih členo držne pogodbe. Ce bo treb in bo z to osno, p bo Sloenij urdno regirl, je dejl Peterle. # J. Košnjek, slik G. Šinik NOVA OTVORITEV PREUREDITVI PO TRGOVINE SPAR - TRGOVINA (SAMO 3 KM OD LJUBELJA) RAMA MARGARINA 500 g ATS JEDILNO OLJE 101 ATS TOALETNI PAPIR 10 z. ATS KISLE KUMARICE 720 ml ATS BRAVO POMARANČNI SOK 11 ATS 7.90 VVEISSER RIESE PRALNI PRAŠEK 6 kg ATS ROZINE 500 g ATS 8.90 LEŠNIKI 500 g ATS REGIO BRAZIL KAVA 1 kg ATS BANANE 1 kg ATS 7.90 CENE VELJAJO OD DO x S ^ < 130^ 100 g Č O K O L A D O Jo

4 »gjesglas 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Torek, 13. noembr^ N Gbrški gori je njbolj zdelo Spodnjeg Rotrj Ž i i n p r i Z g o r n j e m R o t r j u, m i p p r i J e r n č u Rzdejnje križišču Potok in Dč se počsi umik. Tehniko grdben mehnizcij in delci, ki so delli tudi soboto in nedeljo, so bili z prebilce Potok in Dče nječje upnje... Vodoodi, mostoi, ceste... Škofj Lok, 12. noembr - Slik o škodi, ki je n Gorenjskem njbolj prizdel škofjeloško občino, je bil konec tedn že precej bolj jsn, kot prih dneh, ko se od še ni posem umiril. Sekretr sekretrit z družbeni rzoj Tone Jenko in koordintor z gospodrsko infrstrukturo sekretritu z družbeni rzoj Mih Bizjk st poedl, d je škod, čepr še edno ni dokončn, kr precej ečj od ocenjene po prih dneh. Zdnj ocen, čepr so komisije še n terenu, gospodrsto p mor točne podtke posredoti do 20. noembr, je, d znš skupn škod dinrje. "Protn šteilk 340 milijono dinrje se je poečl n rčun ocenjene škode n hudournikih in odotokih. Kže p, d bodo tudi druge škode (telefonij, ceste, stnonj, z kmetijske poršine, z ktere si t hip še nihče ne up dti ocene, enko elj z kulturno dediščino-freske...) šteilko še precej poečle," je poedl Tone Jenko. trtnitino. kol je poedl Tone Jenko, p se ztik pri oceni družbeneg proizod in sicer zrdi rzlične sttistike. N podlgi zezne sttistike je znšl družbeni proizod škofjeloški občini dinrje. Podtki občini (iz gospodrst in n podlgi delež zsebneg sektorj družbenem proizodu i: let 1988) p d proizod ni bil ečji od 500 milijono. "Problem p je tudi pri relorizciji družbeneg proizod. Sttistični indeks o nrščnju cen 10 mesecih je 627,8 (mloprodjne cene). Nš podtek p je, d je indeks 305. Republik bi morl posredoti pri rzčiščenju te sttistične zmede..." Sicer p je stnje občini zdj tkšno, d so z obozi že doml se si že dostopne, ob tem koje n terenu zdj s rzpoložlji občinsk grdben mehnizcij (zsebn, podjetnišk...), V eliko pomoč komisijm in delu n terenu, predsem p prizdenim krjnom, ki že obnljjo li p zsilno urejjo njtežje in z žiljenje njpomembnejše potrebe, p so geologi iz Rudnik. "Z nslednji teden smo rzdelli nslednjo prioriteto del: Prednost imjo krji, kjer so še edno brez pitne ode - Mlenski rh. Jzbine, Leskoic, Volč, Srednj s, Gbršk gor ozirom posmezne hiše n celotnem območju. Redno kontrolirmo tdi odo s Sorskeg polj. Će bi postl oporečn, bo prebilce Škofje Loke spet tkoj odisno od preskrbe z odo s cisternmi..." je konec tedn poedl Mih Bizjk. Prihodnji teden bo tudi jsn slik, koliko je občini "brezdomce". Doslej je bilo po podtkih komisij ozirom s teren treb izseliti 6 gospodinjste ozirom okrog 20 ljudi. Sicer p je bilo konec tedn še edno njslbše Frjem potoku, Rntošh ozirom zselku Udečk in n Hotljh proti Sljki. Odgoorne sklužbe in ekipe pospešeno priprljjo dokumentcijo z izgrdnjo mosto. Enko elj z mostoe z Dčo. "Nječji problem p je most Železnikih pri Tehtnici, ki je zdj smo z osebn ozil. Zčeli smo že kcijo, d zgrdimo ndomestni most n noi lokciji in hkrti zčsni most z toorni promet. Čepr bo odprljnje škode dolgotrjno in bo terjlo ogromn sredst, smo si zstili cilj, d čimprej kolikor toliko poežemo se prometnice in usposobimo npre z osnone žiljenjske pogoje. Zto bomo delli neprekinjeno... Pohliti p morm se službe (PTT, elektro, odrje, Rudnik, grdbeno opertio, gsilce, CZ...) predsem p krjne in lstnike kmetijske mehnizcije, ki deljo še edno n odprljnju posledic ujme..." je poudril Mih Bizjk. Tone Jenko p je dodl, d bodo občini postrgli es denr z sncijo. Upjo p, d bo prišl tudi pomoč iz republike. A. Žlr Pomoč Zdj je sekkor njbolj dobrodošl pomoč pri odprljnju posledic škode. Mrko Hfner, ki im podjetje z grdbenim mterilom Žbnici, dje 5-odstotni popust n grdbeni mteril. Jnez Mli iz Letenc, zstopnik ARK Idrij ponuj rbljeno pohišto.dv krjeni skupnosti Velesoo so poleg gsilce z Visokeg pomgli pri rešenju tudi domči gsilci...družin Mrjnoič iz Spodnjih Bitcnj 40 se z pomoč pri rešenju zhljuje gsilcem Bitnj in Krnj ter sosedom; še posebej Brnetu Pristou. N O V F O R D O R I O N SEDAJ PRI VAŠEM CELOVŠKEM GLAVNEM - ZASTOPNIKU FORDA S i n t s c h n i g CELOVEC, SUDBAHNGURTEL (PRI GLAVNI ŽELEZNIŠKI POSTAJI) TEL: ZAHTEVAJTE GOSPODA OTROBA KI GOVORITA SLOVENSKO IN KRUSCHITZA, VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA Poplm in škodi se je po prih ocenh, ki p še nekj čs ne bodo popolne, zdj pridružil obno. Minuli konec tedn je bil tudi prizdetih krjih n Gorenjskem posod delen. Gbršk gor, 10. noembr - Mrtino sobot je bil sončn, endr hldn. V škofjeloški občini, kjer jih je ujm L noembr še posebej pestil in jim nredil ogromno škodo, p je bil predsem delon. P ne le sobot, delon je bil tudi Mrtino nedelj. N Gbrški gori je bilo prejšnji četrtek njhuje pri Alojzu Osredkrju, Gbršk gor 12 - po domče pri Spodnjem Rotrju. Plz, ki se je spiožil, je podrl steno in hle porinil odoodni rezeror s hrib in eliko dreo. Lotil p se je tudi domčije zren hle. Pri Zgornjem Rotrju. kjer je zdj žiin, nm že Tine Bogtj poe. d so n tem delu nenehne teže z odo. Mend so že tkrt let, ko so grdili Bogtjeo domčijo, morli tl zbiti jelšee trmoe. Tudi n tej hiši se kžejo edno ečje rzpoke... "Noo bo treb, hle p stoji že n trdnem..." Streljj pod Zgornjim Rotrjem, pri Osredkrju je bilo kljub Mrko Železnik: mo noo hišo...' Z Osredkrjee in družino Železnik se hud ur še ni končl. Ostli so brez domčije in hle... Pople Bitnjh J r kč obljub in škod Bitnje, 11. noembr - V krjeni skupnosti Bitnje krnjskki občini, kjer so popl že nekko jeni, sj se z njimi spopdjo (in rešujejo) že ob mlo ečjem ozirom dljšem dežeju (in niso rno redke domčije, ki imjo pr zto soje črplke), je bilo prejšnji četrtek dopoldne nenkrt se pod odo. Še čez teden dni se od ni umknil in je ponekod segl se do hiš... Oglsili smo se pri predsedniku krjene skupnosti Tonetu Jenku. "Kkšn ironij," pri. "Že d dni se ukrjm z zdemi zezi s škodo n Štjerskem, čepr sem tudi sm med tistimi, ki smo imeli Bitnjh kr precej škode." Sicer p podtki, ki se zbirjo pri njem. kžejo, d so posmezniki imeli n desettisoče in tudi stotisoče dinrje škode. Vod tokrt ni zlil le kleti, mreč delone in druge prostore, uničil hrno, stroje... Vsi so bili tkoj n nogh (pohliti elj gsilce, kmete) in ljudje so tudi to soboto in nedeljo imeli eliko del pri in hišh zrdi pople. "Problem zrdi popl se nši KS rešuje že s poojn let," rzlg Tone. "Dnšnj opozicij ozirom biš oblst je djl obljube (lži) z regulcijo Žbnice. Še eč, t ist oblst je nredil eliko škode s pozido Bntl in z odmi, ki jih je s celotneg območj speljl nšo KS. Zdnj let p je skorj eč popl n območju Stjne kot n območju Žbnice." Tone Jenko se jezi. d tkšnih inšpekcijskih služb, ki že let poznjo problem in nič ne ukrenejo, ne potrebujejo; če nič ne morejo nrediti, p tudi ne. Jezi se, ker je bilo z regulcije n tem območju porbljeneg že eliko denrj, endr kljub opozorilom iz KS občini niso izbirli cenenih in kkoostnih izjlce "Sednj opozicij nm torej ni rešil edineg problem, z ktereg smo prosili es čs. Strh p ns je že, kko bo nprej. N nše opozorilo glede feklij smo že septembr dobili odgoor, d se bost Peter Orehr, podpredsednik IS, in Ple Ješe, Kl V, Ljubljni dogooril z denr z dokončnje regulcije Žbnice še letos (700 m), nkr se bo tkoj zgrdil rzbremenilnik od čistilne npre do regulcije Žbnice... Do dnes, ko smo se bližje koncu let, se še ni nič nredilo... Eni in drugi so enki; no rok je smo podljšek prejšnje! Še njbolj pošteno se obnš Zrolnic Trigl, ki nm ob poplh, sj smo proti njim zroni, izplčuje škode. Vendr se nikdr niso poplčne, sj se n zidoih pokže škod šele čez čs... 0 A. Žlr V Bitnjh je bil ponekod od do hiš še če/ ttdm dni. Alojz Osredkr: "Že pred 23 leti ns je plšilo..., tokrt p... Andrej Kos: "Zdj je njbolj potreben mteril... mrzu se n nogh. N noi hiši, ki je komj dobil streho, je zidr Andrej Kos iz Vinhrij hitel zidti dimnik. Stregl st mu Osredkrje mljši sin Frnce in Mrko Železnik, mož Osredkrjee hčerke Angelce. "Z občine so bili tudi že tukj, tudi predsednik Demšr... Zdj ni druge pomoči, kot d noo hišo Tine Bogtj: "T teren se nenehno počsi premik. Pred čsom so bili usdi tudi pri nši hiši... P " ysod p je n tem območju Gbrške gore doolj ode... čimprej nredimo in se selimo njo... Stro in hle je zmg* 1 plz... Okn, rt, cement, i* ow " cijski in inštlcijski mteril p' 3 ' i zidr, d bi bilo treb čimp re preskrbeti... če ne bo kj k"*', zime, se bo dlo še precej nređ'' ti... Do spomldi bi bilo njbolj«; d bi bilo čimeč nred... Potem se mord lhko kmlu seliliprizdeto in nekko sm zse rzglblj 57-letni Lojze kr, ki im ob sej nesreči še hu- de teže s hrbtenico. i n l Doml cel hrib nd Spodnj" Rotrjem je rzpokn in pol r ne bi bile ' geološke rz.sk^ Njbrž prilno rzmišlj kr. ko pri, d bi morli pote" 1 rzmisliti o ododnjnju. D ne bi spet kj nrobe nredili- k bodo iskli ozirom kopli z 0 " do in določili, kje bo hle. "Hudo je bilo tisti četrtek. Oo pol osmih zečer je zbobnelo. Z u " nj je snežilo in potem smo zč«" rešeti preplšeno žiino, ki je sl ' lil nzj hle, hkrti p se P 0 * s< grezl blto. Pomgli ' nm... Potem p se je čez poln 0 * izkzlo, d tudi hiš ni eč r' n... Zdj smo žen Mrjn i" sin Frnce ter hčerk Angelc * možem Mrkom ter deletno U? ško in osem mesece stro Bern do pri Jernču, nekj žiine p J pri Zgornjem Rotrju," hle7.^ pomoči poe Lojze. Mrko Frnce p upl, d bost mor Jeloici, kjer sl zposlen, bil stbno pohišto... ^" lr Odločili bodo geologi Zbukoje - Zemeljski r- pl**.}*!.. t u, četrtek med neurjem 2> r0 d i hišo Lojzet in Angele L. mn-urbnčkoe Zbuko^ krnjski občini. Udril je ^ d izpod Jošt - z Mrinoc^ pred hod porinil škrpo grozil, d bo odnesl hišo Mislim, d je n tem močju elik izir, sj od prire n dn, kdr je ml ] je dežeje. Z ženo s hle r d so prišli gsilci iz Besnice^ preusmerili odo. Prišli p s.. n j. d i s ciilne zščite in s P _ V j )<,- lom usmerili odo. Upm, * do zdj prišli tudi geologi in toli, kj nrediti. Boji **< i še eneg tkšneg neurj hiš ne bo eč zdržl. je poet 70-letni Lojze Crmn. A. Z. Škod bo ečj Krnj, 12. noembr V krnjski občini, ki jo je u ) jf pr tko prizdel, endr bisteno mnj kot škofjeloško o ^ no, tudi že ugotljjo, d bo škod, kot kže, precej ečj protno ocenjene n dobrih 25 milijono dinrje. (i, Peter Orehr, podpredsednik občinskeg izršneg s je poedl, d prije o škodi še prihjjo: predsem se llsna.i škod n U.liu.1 kmetijskih -.U MAUriintl poršinh 1». še n njbrž.ikri cnrumimilll spremenil. VeČiJ ^ e ^ J 1, tudi n gozdnih in drugih loklnih ozirom krjenih trjenu. ceft^j Kr zde telefonijo, p je bilo nječ tež n podro^j Stržišč. N pršnje, kko nmerjo obrnti 0 ^ močje Bitenj, p je poedl, d bo še t mesec sestnek predstniki Vodne upre republiki, ker so nčrtone gulcije zdj njihoi pristojnosti. Sicer p je občin n ^ kterih področjih trenutno eč li mnj nemogoč, sj '"""up-, sncijo n oljo prktično le redni dotok sredste. Zto do morli sk primer obrnti in rešeti posebej. * P, ih dneh ocenjen škod (ki p, kot rečeno, še ni dokon<- n p z zdj predstlj okrog 1,6 odstotk družbeneg P r 0 od občini. A /.

5 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Solidrnost s poplljenimi K d r j e č l o e š k s t i s k n j h u j š s e o d p r o d l n i... Ob hudi nesreči, ki je z odno ujmo zdel ljudi nekterih delih Sloenije, se bomo odrekli dodnenemu zslužku, ljudje p so oljni pomgti tudi drugče. Humnitrne orgnizcije so tkoj poslle kcijo soje poerjenike < d bi pri ljudeh zbrli denr z pomoč poplljenim, pohišto * tiste, ki so ostli brez seg, ozimnico z one, ki jih je od zli-, kleti. Tudi t teden bodo še od rt do rt zbirli pomoč t nm *n in pričkujejo, d bodo pri ljudeh sprejeti odprtih rok. Sicer p je pr pomoč de- " r Ju in mterilu že dosegl družine nječji stiski. Pri snjski orgnizciji Rdečeg "iž so nm poedli, d je že Poskrbljeno z de družini, ki s * poodnji ostli brez se- 8 - Trem ostrelim ljudem iz Lhoč, ki jim je neurje opustošilo dom, bodo postili bi- ^)ni kontejner. Družini s Konice, ki je bil podobni stiski, p so že pomgli s stnonjem, zdj jim bodo še s pohištom. Sicer p je krnjski RK nemudom po nesreči postl n zbirni rčun Rdečeg Kfiž Sloenije dinrje. 'Orn I BI je ogroženim posll 2000 metro blg. Po "Renih orgnizcijh RK se dločjo z rzlične oblike pojoči: n Brniku, denimo, so j*rli ozimnico in smi poskrbi tudi z odoz pridelko n ^jbolj ogroženo območje. V freddoru so se odločili drugzbrno denrno pomoč bo- ; nmenili prežielemu otro- * u trgično preminule družine?usić. Tudi krodjlci, ki nj se 7. decembr srečli n b l J esnosti s pogostitijo, se do temu odrekli prid podijenim. Sečnosti se bodo bržkone Porekli tudi krodjlci škof- Jel Ški občini, ki sodi med bolj 8rožene n Sloenskem, kr ^de minulo odno ujmo. ^ d RK Sloenije so že dobili «0.000 dinrje denrne pomo- '< P tudi nekj jogije in poste ljnine. N loškem območju J e šest huje prizdetih družin n Jbolj potrebno pomoči in solidrnosti. Eni od družin, ki je ostl brez seg, so z pro silo pomgli z oblčili, jogiji, posteljnino, do konc tedn nj bi jim tudi s pohištom. 7-člnsk družin z Gbrške gore se je morl po sili rzmer preseliti iz stre nedogrjeno noo hišo, bo njbolj potrebn denrne pomoči z dokončnje noogrdnje. Trenutno gostuje pri sosedih. Pri loškem RK prijo, d se si, ki jim je poodenj ogrozil imetje, še niso oglsili, zto jih tudi po tej poti bijo, nj se oglsili pri Rdečem križu li Centru z socilno delo ter izpoedo sojo stisko. Mnogi bodo erjetno potrebni obleke, obute, ozimnice, njbolj p denrj. Zto nj ljudje, ki bodo t teden sprjemli ktiiste Rdečeg križ, prispejo, kolikor je njihoih močeh. Česr ne bodo Škofji Loki porbili z domče ogroženo prebilsto, bodo poslli n območj, ki jih je odn ujm njbolj prizdel. Ostle tri gorenjske občine je njhujše obšlo. Tod stisk ljudi bližnjih in dljnih krjih se je dotknil tudi src tukjšnjih ljudi. Tko bodo prek RK Rdoljici t teden zbirli denrne prispeke, z zčetek n območjih Zsip, Gorij in Lesc. N Jesenich so se pr tko ključili pomoč prizdetim: po okoliških krjih so zbrli pohišto, posteljnino in druge dobrine, zsebni topreozniki podjetj Krnke p jih bodo 15. noembr odpeljli n ogrožen območj. Njbolj pohlijo krjeni od- Denrno pomoč lhko nkžete n nslednje rčune: Rdeči križ Sloenije Ljubljn: K r i t s: Cerken orgnizcij (LB GB Mestn KS hrnilnic). Luče: (telefon 063/ ). Rdeči križ Škojj Lok: Rdeči križ Krnj: bor RK (predsednic Rezk Čotjin prebilce Blejske Dobre, ki so smi nbrli dinrje in pohišt z tritonski toornjk: celo štedilnik in brneg teleizorj jim ni bilo škod z pomoč ljudem stiski. Tudi upokojenci teren Plž so deležni se pohle, sj so se tudi tokrt odzli med primi. Sicer p pojdejo ktiisti RK tudi drugih krjih jeseniške občine od rt do rt zbirt denrne prispeke z poplljence. Tudi Tržiču so se solidrno pomoč z prizdete ključili si krjeni odbori RK in tudi kmetijsk zdrug, d bi pomgli z denrjem, žiili, pridelki... T teden bodo ktiisti RK n zbirne pole (z žigom Rdečeg križ, d se bodo lhko izkzli njbolj nezupljiim drolcem) zbirli prostooljne Rdeči križ Sloenije je že pre dni po popli posll pošiljko pomoči z 30 njbolj prizdetih družin občini Velenje. Pomoč RK Sloenije so ponudili tudi RK Mkedonije, Srbije in Jugoslije, p tudi tsrijski RK Koroške. Rdensk je n prizdeto območje posll čez litro minerlne ode, in sicer zdrilišču Topolšic in krjnom Luč. Ker šteilni ljudje kličejo, kko nj pomgjo, RK sporoč, d zenkrt ne zbir rbljenih oblčil, pč p denrn sredst, posteljnino, treb bo ndomestiti tudi uničene zloge hrne, ki so jo imeli ljudje z ozimnico. Zto je pozl proizjlce hrne, d prispejo soje izdelke, občinske in krjene orgnizcije p bodo pridelke zbirle tudi n sojih terenih. prispeke. Kot ugotljjo Tržiču, tudi tokrt njbolj rčunjo n solidrnost tistih, ki smi nimjo eliko, medtem ko pri premožnejših ečkrt nlete n zprt rt. D. Z. Žlebir, Foto: G. Šinik Pomoč Krits poplijencem Sloensk Krits se je ključil pomoč poplljencem z zbirnjem denrj in drugih mterilnih sredste (oblek, posteljnin, hrn). Obestil je mednrodno Krits in to orgnizcijo sosednjih deželh o težkih posledich pople pri ns. Mednrodn orgnizcij je posll Ljubljno d zstopnik, dr. Viktorj Omelk, direktorj škofijske Krits Celoec in orgnizcijskeg referent Petr Quendlerj. Z njim so se petek, 9. noembr, pogorjli predstniki sloenske Krits z direktorjem Frncetom Boletom n čelu o potrebh in nčinih Kritsine pomoči prizdetim. Pri tem pogooru st sodeloli tudi predstniki Rdečeg križ Sloenije. Ugotoili so, d so se Sloeniji mnogi odzli n pozi Krits in prek žiro rčuno Ljubljni, Mriboru, Kopru in drugih krjih nkzli soje prispeke z poplljene. Precejšnje šteilo ljudi je prineslo prispeke tudi pisrni Krits Ljubljni in Mriboru. V pogooru se je izoblikolo mnenje, d bi zbrn sredst nmenili predsem tistim ljudem in ustnom skupneg družbeneg pomen, ki bodo težje prišli do denrnih sredste. Predstnik mednrodne Krits st obljubil denrno pomoč, s ktero bo podprl s prizdenj sloenske orgnizcije pri pomoči poplljencem. Žiro rčun Sloenske Krits: (pri nkzilih poslolnich Ljubljnske bnke smo ). Pisrn Ljubljni (Ciril Metodo trg 9/1) odprt od 12. do 17. noembr sk dn od 10. do 12. ure in od do 17.30, rzen soboto popoldne. Telefon 061/ Pisrn škofijske Krits Mribor, Slomško trg 3, odprt sk dn od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Telefon 062/ Stnonjski skld delce smostojnem osebnem delu Stnonjsk posojil z oškodone poplh Krnj, 10. noembr - V poplh Sloeniji je med prizdetimi tudi precej delce, ki so zposleni pri smostojnih obrtnikih občini Krnj. Zto se je stnonjsk komisij skld odločil, d delcem, ki so prizdeti, ponudi pomoč okiru 33. člen prilnik skld. T omogoč posebn stnonjsk posojil. Njnižj išin posojil, ki g delec še dobi z upoštenjem škode in potrebnih sredste z grdnjo li dptcijo, je dinrje. Posebno stnonjsko posojilo mor delec rniti pod enkimi pogoji kot drugi upričeni po prilniku, rzen če obstjjo posebne socilne rzmere. Upričenec do posojil mor izpolnjeti splošne in posebne pogoje z pridobite te price: d obrtnik, pri kterem so zposleni, združuje sredst, d so smi li njihoi zkonci lstniki li solstniki objekt, z ktereg prosijo posojilo, d smi li njihoi družinski člni niso lstniki primerneg seljieg stnonj, hiše li počitniške hiše, ki preseg 50 kdrtnih metro stnonjske poršine, in ostle pogoje, ki jih določ prilnik. Kredit se dje po 7-odstotni letni obrestni meri, ki se po petih letih poeč n 12 odstotko. Višin mesečne nuitete ne more biti nižj od poprečne stnrine občini Krnj. Vpršlno polo (logo) skld dobite n strokoni službi skld čsu urdnih ur ( ponedeljek in petek od 9. do 13. ure in sredo od 9. do 16. ure), kjer boste dobili tudi se ndljnje informcije. Lhko p jih dobite tudi po telefonu n Setu krnjskih sindikto, pri Konrdu Derlinku. \ VESTI Prednje o remtičnih obolenjih Kulturn sekcij pri Društu upokojence Krnj bi se člne društ in druge upokojence n znimio prednje o remtičnih obolenjih. V torek, 20. noembr, ob 18. uri bo dorni društ n Tomšičei 4 predl dr. Dušn Bdek.»»c. Srbčič iz Rdo 'jice:»seed bom po s jih močeh prispel * ogrožene, brž ko se b. do zstopniki oglsili-v denrju bi pri so- J, n prejemkih težje pričel, lhko p bi djl kč in še nekj koso pohišt, ki stojijo n podstrehi. Mislim, Q so njbolj potrebni Pomoči ljudje n Stjers kem.«anton Cesr iz Bohinjske Bistrice:»Zenkrt še nisem prispel z ogrožene popli, endr sem priprljen droti predsem oblčil, p tudi denr. Bom idel, mord se bo pomoč ključilo se obrtno združenje (sem nmreč obrtnik). Sicer p sem zgoornik teg, d se z denrjem in dobrinmi pomg konkretnemu Čloeku li družini, d sj eš, komu dš. Rznim zbirnim rčunom ne zupm preeč.«ndrug toornjk dro l* rstnike stiski **nj, 2 noembr - V Osnoni šoli Frncet Prešern Krnju k Q j ' n u 'i teden deh dneh zbrli z poln toornjk in še de priq e y i 'oplih oblčil in posteljnine ter dinrje z poplljen,^ ' u * n - V petek so zbrno ob pomoči preoznik Vojk K oren- n ojske odpeljli n poplljeno območje. Kti Zupn iz Rdoljice:»Zkj p ne bi pomgli poplljenim, sj kdoe kdj se nm lhko zgodi kj podobneg. Pri ns dom sko leto ostne precej ozimnice, ko sko leto toliko ložimo. Lhko bi jo drol z ogrožene. Aktiisti Rdečeg križ se še niso oglsili, ko p se bodo, lhko rčunjo n mojo pomoč.«t Pet e ^.krnjskem rdiu smo so nm obljubili tudi JLA,«JUtrj objili pozi, d nm je poedl pomočnic z s to ^.^ rntelj Mr Černilec.»Se? s t o o 'J c e ' ki bi nm bie n i? r n J kom odpeljli 15 kuhl isteg dne smo s toornjkom, i zbrneg mte- ojškim terenskim ozilom in m e r o se i e u č e - Že treh minuth džipom Vojk Korenčn, ki g je ozil Bojn Bjželj, zbrno odpeljli osnono šolo Vojko l s i l n š b i S i u č e n e c dji n Korenčn in nm ponu- Pomoč, terensko ozilo p Luče. Peljli smo se prek Meži- Hermin /nun:»ogroženim je treb pomgti, njbolje seed z denrjem. D bi g res dobili tisti, ki jim je popl npril toliko škode! Pri meni se še niso oglsili tisti, ki zbirjo pomoč, endr sem že rzmišljl, d bi prispel, njlžje oblčil, ki jih letos rdoljiški Rdeči križ še ni zbirl, p sem jih jen sko leto oddti.«ce in Crne pod OIšeo,in sicer čez eč kot tisoč metro isok prelz, rčli p smo se ob Sinji. Pot nm je zel es dn, sj so Luče še edno doml Frnc Urh iz Ribneg:»Zposleni bomo dli z ogrožene dodneni zslužek, kmetje delež od ktstrskeg dohodk in podobno. Tod t pomoč erjetno ne bo doolj, ko je n ogroženim območjih tolikšn škod. Ko se bodo oglšli zstopniki Rdečeg križ, bom pomgl po sojih močeh. Mord denrju, oblčilih, pohištu... Kdor je stiski, mu je treb pomgti.«odrezne od set. V Lučh, kjer osnono šolo obiskuje 270 otrok, od teg 70 iz Luč, ostli p iz okolice, ki je popli utrpel ogromno škode, so bili z pomoč ndse hležni. Dejli so, d smo bili pri, ki smo n t nčin pripeljli pomoč. Ob tej priložnosti nj se toplo zhlimo sem, ki so droli, tudi tistim, ki so se oglsili n pozi Rdi Krnj, ponudili pomoč in jo tudi smi pripeljli šolo, čepr nši šoli nimjo sojih otrok. Hl tudi preoznikom, Vojku Korenčnu, JLA in ozniku Milnu Bjžlju, z neprecenljio pomoč pri dosti zbrneg mteril Luče.«D. Ž. Strelske je z upokojence Strelsk sekcij pri Društu upokojence Krnj bi se člne, nj se pridružijo treningu strelce, ki potek sko sredo med 10. in 12. uro n strelišču n Hujh. Dohod n strelišče je mimo krnjske pošte, prek kokrškeg mostu, nto p tkoj pro leo ulico. Vbljeni! /O ljubljnsk bnk Ljubljnsk bnk - Gorenjsk bnk d. d., Krnj Cest JLA 1 rzpisuje nloge s posebnimi pooblstili VODJA SEKTORJA RAČUNOVODSTVA LB - GB d. d., Krnj Kndidti z rzpisne nloge s posebnimi pooblstili morjo izpolnjeti nslednje pogoje: - isoko H išjo strokono izobrzbo - ustrezne delone izkušnje, ki potrjujejo, d imjo potrebne strokone, orgnizcijske in druge poslone sposobnosti z oprljnje nlog - izpolnjeti pogoje, ki jih predpisuje zkon. Izbrni kndidt n rzpisne nloge bo imenon z dobo štirih let. Kndidti morjo logi priložiti listine, s kterimi dokzujejo izpolnjenje rzpisnih pogoje, 8 dneh od dne obje rzpis n nslo: Ljubljnsk bnk - Gorenjsk bnk d. d., Krnj, Cest JLA I, z oznko»sektor splošnih poslo - prij z rzpis«. Vsi udeleženci rzpis bodo o izbiri obeščeni 8 dneh po sprejemu sklep o imenonju delc s posebnimi pooblstili.

6 (msmm&^glas 6. strn PISMA, PODLISTEK Torek, 13. noembr 19$ PREJELI SMO Vld ni pustil Eln n cedilu Replik n izjo g. Izidorj Rejc z tisk, ki jo je objil čsopis Delo Sekretr z industrijo in grdbeništo in čln Izršneg set Skupščine Republike Sloenije, gospod Izidor Rejc je kot odgoor n delegtsko pršnje in pršnj jnih občilih dl posebno izjo z tisk. Ker smo zezi s stečjem Eln nsloili n republiško ldo jno protestno izjo, še posebej zrdi rnnj republiškeg izršneg set okiru prizdenj z prisilno porno, se ponono oglšmo. V izji z tisk se g. Izidor Rejc poslužuje znne tktike, d je npd njboljš obrmb. Večji del izje je npd n dotednje odsto Eln Vinkom Bogtjem n čelu, nikjer p niso omenjeni drugi dotednji odilni iz Eln, ki so sodeč po sem znnih informcijh glni krici z propd Eln. Minister Izidor Rejc trdi, d je njego komisij imel omejene možnosti delonj, ker od odst Eln ni dobil potrebnih informcij. Nštejmo nekj dejste, ki to trdite spodbijjo. Delski klub Eln je g. Vink Bogtj imenol kot. d. direktorj z nlogo, d kljub ktstroflnemu stnju zgotoi redno proizodnjo in relizcijo pogodbenih obeznosti. Dotednji položj in nloge g. Vink Bogtj odilni ekipi Eln po nšem mnenju niso omogočle nuđenj»informcij z ukrepnje«. Te informcije bi morl dti donedni direktor g. Uroš Aljnčič in njego sodelec ter finnčnik g. Koder. Spršujemo, zkj posebn komisij g. Izidorj Rejc ni od njiju dobil teh informcij? Pr tko spršujemo, zkj niso potrebne informcije nudili strokonjki deh ekip, ekipe SDK in ekipe Sekretrit z NZ, ki st rzpolgli z dokumentcijo in ki st po nšem mnenju morli sodeloti z g. Izidorjem Rejcem kot člnom republiške lde? O poskusu ustnoite prlelneg podjetj, ki nj bi prezel poslonje Eln, je treb resnici n ljubo poedti, d se je g. Vinko Bogtj s pristnkom republiške lde poezl s Scheizerische Bnk Vereinom iz Bsl, ki je predlgl noo rešite Eln: preobrzbo delniško družbo z udeležbo tujeg kpitl. O strokonosti in učinkoitosti tke rešite ne moremo soditi, je p dejsto, d se je ld s predstniki te bnke o tem pogorjl, nto p g. Bogtj z ultimtom»odstil«. Po nšem mnenju je kritik tednjeg odst Eln nepošten, sj gre z ljudi, ki so s sojim dolgoletnim delom pomgli ustriti ugled in težno konkurenčnost Eln. Zdi se, d o prih zrokih in prih kricih z propd Eln nihče noče rgumentirno in odprto spregooriti. Tisti Elnu, ki bi lhko pomgli odgooriti n mrsiktero pršnje, molčijo. Verjetno morjo. Ko g. Izidor Rejc zgorj ultimtino nmestite g. Petr Lmpic z direktorj, nj dejsto, d se je le-t morl ukrjti s tekočo proizodnjo, mlo prej p. d je odprl dostop do informcij. Trdimo, d bi morl ld z odenje proizodnje predlgti strokonjk z ustreznimi izkušnjmi in izobrzbo, z zbirnje informcij in odkrinje finnčnih trnskcij p rhunskeg finnčneg strokonjk. Drugčno rnnje je seed zhtelo posebno ekspertno skupino (ki niti ni delol kot ekip celoti!) in zgotoite posebneg setolc g. Petr Lmpič. Ne bomo se spuščli oceno, d je stečj njslbš rešite, čepr je to lhko pritisk n sodišče, ko bo odločlo o pritožbi. Je p n dlni, d 14 milijono din posojil ni tist finnčn pomoč, ki je bil predmet ultimtineg imenonj noeg direktorj niti odrz pre želje po rešiti Eln. Ali p je mord noo podjetje J & J Ingenering. ktereg promocije se je udeležil tudi g. Rejc, pr pot z rešite Eln in njegoih 1300 delce. Vodsto Eln z g. Petrom Lmpičem n čelu, je ob tem dlo celotni obrt n Portuni pri Gorjh z opremo in stroji red njem brtom Jkopin z DEM mesečne njemnine. Poleg teg je bilo iz proizodneg progrm ploil»odstopljeno«še nekj odilnih kdro. Kj tke»rešite«in tk pot ueljljnj noih ekonomskih odnoso, lstninjenj in zpostljnj trg delone sile pomenijo z 1300 delce Eln? Kko nj prizdeti ljudje, ki so brez prih informcij o njihoi usodi, presojjo upričenost tkih poslonih potez in odstite ekipe, kije odil rzoj Eln? Njbrž im sodišče pr, ko je ocenilo, d Eln predlg prisilne porne ne bo zmogel. Brez jmst republiške lde še posebej ne. Dolgoi so tki, d jih Eln letu 1991 ne bo mogel pornti, tudi če pride do prisilne porne. Ponono se bo zčel postopek likidcije. Ali gre z scenrij»umirnje n obroke«, kjer p ldo usod 1300-člnskeg kolekti ne znim posebej? Občinski odbor SSS Rdoljic Predsednik: Anton Kpus Pojsnilo Izršneg set Zdeo Eln skupščin in Izršni set stlno spremljt in obrnt zrdi pomembnosti posledic n žiljenje in delo občine. Skupščin in Izršni set st prisiljen ščititi interese občine in njeneg gospodrst ter hkrti pomgti Elnu smemu. Občinsk skupščin in Izršni set st Elnu odložil plčilo seh občinskih prispeko. Eln je priključen n infrstrukturo občine Rdoljic in Gorenjske (ode, knlizcije, odpdki, elektrik, preskrb in ostlo) in je dolžn znjo plčeti, dosednjo nezmožnost plčenj urej s pomočjo Izršneg set. Vse to, kr je n krtko poedno, je rzlog, d Izršni set in občinsk skupščin stečjnem postopku li prisilni porni zoper Eln pridobit: 1. prni položj strnke, ki omogoč zkonitih rokih lgnje prnih zde in 2. možnost z djnje pobud in predlogo z zščito seh intereso občine. Poleg omenjenih možnosti p od orgno pregon do sodišč zhtet izedbo postopko z ugotljnje neprilnosti, morebitnih gospodrskih prestopko in kzniih dejnj. Po poednem Izršni set ne more prenehti z izršenjem obeznosti iz sojih - pristojnosti in bo tudi prihodnje: - djl pobude in predloge z rešenje položj Elnu -predlgl tudi noemu stečjnemu upritelju ndljenje rentbilne proizodnje okiru stečj li preko drugeg podjetj z njemom proizodnih in drugih sredste - noemu stečjnemu upritelju predlgl, d prouči možnost sklenite prisilne porne stečju - zhte od sodišč, d odgorj n pobude in predloge in o njih odloč - sodelol s stečjnim upriteljem, kr ne more biti nikomur škodo. Vpršnje je, li poedno zres predstlj klsičen primer mešnj izršilne oblsti sodne pristojnosti in npd n delo sodišč ter popolnom nepoznnje sodne pristojnosti in npd n delo sodišč ter popolnom nepoznnje sodne loge. Predsednik IS občine Rdoljic Jože Resmn rzumeti kot npd n prni Mnenje občinske red, mpk kot prispeek odgoornih jnih delce in loklne skupščine oblsti, d pomg pri preprečiti ktstrofe. Pozdigonje Občinsk skupščin je n seji, dne 7. noembr 1990 rzprljl o stnju torni Eln. no žiljenje ns lhko pripelje do procedurlnih pršnj nd rel Poročilo Izršneg set o korkih, kije tem trenutku podzel, berški plici. Užljenost sodiš teg, d bomo jutri obtičli n rzpr odbornik iz zbor č je zto tem primeru nepotrebn in neproduktin. združeneg del. zposleneg torni Eln, in pismo delce Jni pritisk n skupščino, d Eln in prepričlo odbornike, se ize z krice polom, p je še d se že tko slbo stnje po bolj rzumlji ob dejstu, d ljudje idijo posmeznike, ki so bili uedbi stečjneg postopk, siloito slbš. Torn pred očmi odstu podjetj, g sedj zpuščjo in si snujejo soj podje delce, ki so jo s prizdenjem grdili desetletj, tem tj. Pozimo pristojne oblstne trenutku fizično rzpd in se soočjo z relnostjo njbrutlnejši obliki. Skupščin je poudril in podprt prizdenj Izršneg set, odborniko smih in občinske skupnosti, d Eln ne uničimo do konc in ohrnimo čim eč proizodnje, ki im kljub semu še edno trg. To ne pomeni»grobeg npd«in pritisk n sodišče, kot je to množičnih medijih 8. in 9. noembr 1990 nkzl odj enote Temeljneg sodišč Krnju Anton Subic. Spoštujemo prizdenj sodišč stečjnem postopku roti prni red in niti ne pomislimo, d bi se mešli pristojnosti sodišč. Vendr je potrebno poudriti, d položju, ko im sodišče teže s stečjnimi postopki, ko držni orgni ndzor in pregon (SDK in UNZ) ne obldujejo položj, ko strok o Elnu (ekonomisti, sodni izedenci) ne more izreči končne sodbe, lhko spoštujemo prizdenj krjene oblsti, d zruje socilno rnost ljudi in ohrnjuje premoženje n sojem ozemlju. Zto smo preprični, d prizdenj Izršneg set in sklepo občinske skupščine ni mogoče ETAŽNA KLETKA ZA PREPELICE orgne, d čimpreje odkrijejo resnico in nlijejo čisteg in ter s tem pomirijo ogorčenje prizdeteg prebilst. Predsednik SO Rdoljic Vldimir Černe, dipl. ing. ni ne bo moč izogniti, d po trenutni gospodrski krizi poč mogoče tkoj ueljljti ekonomskih tržnih zhte. Predlog je drugem sklep obezol J- S., d tkoj, njksneje p o konc let izdel popolno t#* progrm subencionirnj stnrin, ki bo n pošten nčin sem občnom, ki ne zmorejo^ kritj ekonomskih stnrin ustrezno socilno politiko t problem rešel. D je isok stnrin že pozročil socilni nemir, dokzujet tudi predstni' k Cnkrjeeg nselj i* Grdnikoe ulice (isospn),» st imenu zbor stnolci teh nselij poudrjl nujnost ponone proučite ekonomske stnrine. S podtkom, d se bo letu 1990 stnrin P oeč %i z 430 odstotko, poprečni OP občini p niti z 30 odstotko, st rgumentirno hotel predstiti stisko stnolce. Predlog so potrdili delegt' Domljio ZZD, ZKS, DPZ p so # predlog glsoli smo delegt zzemnje z Demos. Ne mislimo obtožen delegto ZSMS, ki so se zd'' socilno politiko žli, niti prenoitelje in soci"' sto, ki so bili proti, z nčrtt" N zsednju seh zboro bojkot Demosoeg predlogi skupščine občine Rdoljic sj do sedj ni bilo čutiti spre) e ' sredo, 7. noembr je klub mnj skupščinskih sklepo 5 poslnce Demos pisni obliki preglsonjem. Zto ns tow posredol predlog z zčsno bolj čuti t odločite SDP f zmrznite stnrin. To bi bil SSS proti pobudi, ki je Wj konkreten prispeek z udeležite socilneg stnj občini, strn, otiplji. Predlog j* 0 1 konkreten prispeek k ueljlj sj septembr poišne stnrine občutno plijo n žep že t nju socilne politike. Pr z to socilno politiko, z ktero se ko osiromšeneg prebilst. tko rdi postljmo si. P se ' Predlog je bil sprejemlji, sj g bejp opozicijskih strnkh so je dn poprej I. S. skupščine ocenil pozitino in g z mlenkost jo t trenutek poln ust in deklrtinih usmerite. Kko Pf nim poprkom ponudil delegtom sprejemnje. Predlog ni jo ueljljmo prksi, p lhko občni Rdoljice presodi)" sebol smo enostrnskeg smi. sklep zmrznite stnrin n Predsednik koordincijskeg oktobrski rni. V uodu poudrj, d se ekonomski stnri odbor Demos Rdolji«* Zone Preže«ANTON RAJGELJ Krop 2 A tel. (064) telex Rjgel telet* (064) ETAŽNA KLETKA ZA KOKOŠI NESNICE IN BROJLERJE PRIČAKUJEMO VAS VSAK DAN OD URE ETAŽNA KLETKA ZA ZAJCE MIHA NAGLIC Žiljenje in delo ljudskeg poslnc Anton Peternel - Igorj Z k m e t in z k o m u n i z e m Ker ni bilo nobenih tozdenih učbeniko, je npisl pro skripto o tej edi in dejnosti. Po ustnoiti Višje šole z socilne delce p je bil predtelj teg predmet tej šoli. Njprej je z pripomoček študentom npisl nekj krjših skript o socilni politiki. Ko p je zrdi nglušnosti morl prenehti s prednji, je n prošnjo odst šole po ečletnem študiju grdi iz rznih tujih iro in n podlgi soje prkse in sojih skript npisl obširni učbenik o zgodoini socilne politike in skrbst od ntične dobe nprej. T učbenik je bil potem ntisnjen in menim, d je še edno rbi z t predmet n išji šoli z socilne delce. Dr. Kržišnik je bil nosilec»prtiznske spomenice 1941«in eč drugih isokih odlikonj. N odločno zhteo Združenj borce NOV Poljne in tmkjšnjih krjenih družbenopolitičnih orgnizcij je bil nkndno urščen stlno rzsto portreto znmenitih Poljnce osnoni šoli Poljnh. Kkšne so po Všem mnenju rzojne perspektie Poljnske doline, gospodrske in politične. Gospodrsko se dolin (z izjemo žiroskih podjetij in hoteljskeg Mrmorj) nekko ni mogl pr rzitf, nkr se je njo pr po pdlsko zpičil zloešči RUŽV. Kmetijsko p Ziroski rh (npr.) ni bil še nikoli obdeln tko, kot je dnes, ko znmenitih»meniho«skorjd ni eč. Tudi dorcu n Visokem in turizmu se nposled obetjo lepši čsi? Kr se tiče sednje uprne rzdelite doline n krjene skupnosti, p se že slišijo goorice, d bi utegnile kmlu spet postti krjene občine Loškem okrju gorenjskeg okrožj (pokrjine)? Kr se tiče rzojne perspektie gospodrstu Poljnske doline, menim, d je to že prilno zstljeno in trsirno 2irosk podjetj bodo erjetno ndljel sojo doslej že dokj utrjeno pot in sojo proizodnjo po potrebi poečel in ustrezno širil glede n tržne pogoje prodje sojih proizodo. Enko elj z soodenjski Termopol in druge tmkjšnje obrte. Zenkrt ne idim potrebe po izgrdnji kkšneg ečjeg obrt n Soodnju. Pr tko ne z Hotlje. Tu se je treb zzemti z ndljnji ustrezen rzoj podjetj Mrmor. Njtežji problem bo nstl širšem gorenješkem območju, če bo res prišlo do zprtj RUŽV. Kr se tiče teg rudnik in predele rude torni Todržu, p menim, d je zezi s tem precej nepotrebneg hrup in gooričenj o zlih posledich in porstu rkstih obolenj, sj o tem do njnoejšeg čs niso odili nobene eidence in sttistike. Nisem strokonjk, kot lik p menim, d so zloešče goorice o hudih zdrstenih in ekoloških posledich močno npihnjene in pretirne. To bo pokzl šele dljši čs. S tem p seed ne mislim, d rzni ostri ukrepi, zlsti glede zdrsteneg stnj, niso potrebni in n mestu. Vsekkor je treb nječji možni meri skrbeti z izboljšnje ekoloških rzmer in stnj, ozirom pogoje - zlsti glede deponirnj jloine in iz nje odtekjočih odplk. Pr tko p seed tudi odplk iz podjetij in obrto rzne potoke in potem Soro. Vse to je dejnsko treb z odločnimi ukrepi preprečiti, tko d bodo potoki in Sor zopet čisti in bistri, kkor so bili nekdj. Kkor sem že ečkrt brl čsopisih, je rdioktinost n območju Žiroskeg rh, Brebonice, Todrž itd., zntno ečj rznih strih stbh in zidoih, kkor p sedj zgrjenih objektih in njihoi okolici. Če bo zres prišlo do zprtj RUŽV, bo nstl problem preklifikcije elikeg del sedj zposlenih delce in potreb po ustnoiti noeg primerneg industrijskeg obrt nekje n območju Gorenje si, V tem sklopu bi mord kzlo ponono proučiti pršnje morebitne ustnoite lesno-predelolneg obrt z predelo les listce, delno mord k. on \ r eb3 ciji z mrmorjem in luminijem. Njprej bi seed bil ^ rziskti tržne možnosti z ueljite tkih izdelko. Mis' 11^ rznorstno drobno pohišto in drobne lesne izdelke. I0- Tudi Poljnh je treb so pozornost posetiti obem ^ rniškim obrtom, to je Termiki in torni nizkonpe*? 5 ^Qr elektrostroje, ki del kot smostojen obrt sestu Los*, rne hldilniko. Kr se tiče pred dnimi leti predidene ^ noite torne konih izdelko, p mislim, d je bil tedj mujen zdnji lk... lvo Drugi pomembni pnogi Poljnske doline p st knietu in gozdrsto. Kmetijsto je usmerjeno žiinorejo in 51 :. proizodnjo mlek in mes. Mislim, d te pnoge ne kže me ^ ti s prehodom n druge kmetijske pridelke, temeč se z V^ 0oizboljšnje in ndljnji rzoj žiinoreje. Kmetijstu je treb P setiti eliko pozornosti in ložiti noih nporo z še ^ n 3; s e- izboljšnje proizodnje. To tudi zto. ker je bilo zdnjih \A e tih letih loženo eliko del in trud ter eliko finnčnih src -j, gromeliorcijsk del z zsipnjem jrko in izrno ", obronko in melin ter izrnnjem elikih poršin n e k ^ nji in trniko, d so usposobljene z uporbo sodobne t tehnične mehnizcije. V t nmen so bil dn pri sofinn ^ nju teh del elik sredst iz občinskeg skld z np 1 * 3. kmetijske proizodnje. Z delno pomočjo teg skld je bilo $, jenih tudi eliko siloso z kisnje krme, gnojničnih jm m jišč. Poleg teg p je bilo omenjenem obdobju zgrjeno 0 noih modernih hleo in remiz z hrmbo stroje ter Še Z" - e, eč temeljito modernizirnih in z sodobno žiinorejo pr e U nih hleo. Vse te pridobite je treb s pridom izkoristiti- ^ 0 V prejšnjih čsih, ko sem imel z ljudmi, zlsti s kmeti, >. eč stiko, kkor jih imm sedj, so mi nekteri kmetje in ke gospodinje moje strosti, ečini p mljši od mene rek tko dobro, kot je sedj pri ns, še nikoli ni bilo, ter d erj tudi še kmlu ne bo!«,.- c jij«ker se dobro spominjm, kkšno je bilo kmečko ži J nekdj in mojih fntoskih letih, se mi zdi zres kriično pošteno, ko se zdnje čs n eliko goori, d z kmet do> ^, nj socilističn družb ni ničesr nredil - kot d bi km e J dj žiotrili enkih težh in reščini kot nekdj.

7 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Sloensko konsertorsko društo P R E N E Z N A T E N O D M E V P O M E M B N E G A D E L A rnj - V deh letih, odkr so se zdnjikrt sestli člni Sloenskeg konsertorskeg društ, se je spomeniško rstenih kcij, ki sreč 35 i 0 P s e b n 0 pozornost strokonih kolego in seed jnosti nbrlo kr nekj, od teg so jih deset predstili n krnjskem so d l> še celo rsto problemo znčilnih z spomeniško rsto in konsertorsto še posebej. Člni društ t C m p 8 0 s e e n č e sojem dodnenem srečnju Krnju izolili z noo predsednico društ Niko Leben s krnjskeg Zod z rsto kulturne in nrne dediščine., D je delo teh strokonjko, kterih osnoni poklic je s,, rzličen- od rhitekto, pologo, rheologo itd. dokj nonimno, njbrž ni nič no- Ve g. Če bi bilo drugče, bi Ver Jetno strok lhko 'gresine' ueljljl soje mnenje Pri nekterih posegih, kot je bil JJ Primer primer z Mursko Soboto, ko so ob preurejnju mes J doml posem zbrisli sledoe zsno nekdnjeg pnonskeg nselj. T primer je posednj predsednic društ Sonj An Hoyer nedl seed zto, ker je tem mestu spr- V društo nmerlo imeti s?j redni letni občni zbor, kšlje p so se odločili z Krnj.. Pr gotoo so strokonjki, kterih nlog je ohrnjti nšo kulturno dediščino, jo predstljti pri podobi in jo s Posebnimi metodmi ubrniti P f ed zobom čs, dljšem obdobju sojeg del nleteli še n drugčne rste nerzumenje; zto zdj dosti eč možnosti z ueljljnje soje stroke, dijo tudi noem zkonu o spomeniškem rstu, ki se * d j priprlj. Po noem nj?«bilo urejeno tudi pršnje k nsertorskih izpito. Ali bo prihodnje konser- sko delo bolj n očeh jno- ' in s tem tudi presoj njiho- lor s t Zščit in dokončn uredite poznontične utrdbe n Ajdni nd Potoki je. primer zorneg konsertorskeg del n kulturnem spomeniku. - Foto: Jure Cigler eg del, p je mnogočem odisno od konsertorske stroke sme. Brez dom im pri tem posebno logo tudi društo, ki nj bi, tko so menili rzpri, sodelolo tko pri nstjnju noeg zkon s področj spomeniškeg rst, in tudi pri spremembh, ki so potrebne šolskih progrmih poeznih s konsertorsko stroko. Dokj pičl rzpr n občnem zboru, sj bi si člni pr gotoo dopoedoli le stre že znne probleme Komorni orkester Crnium PRVI ORKESTRSKI NASTOP Krnj - V nedeljo popoldne se je krnjski župnijski cerki n promocijskem koncertu prikrt predstil nooustnoljeni Komorni orkester Crnium Krnj pod odstom Petr Skrjnc. Godlni orkester Crnium Krnj sestljjo profesionlni glsbeniki sj je dirigent pobil skupino nektere ne orkestr Sloenske filhrmonije, operneg in rdijskeg orkestr, nekj p je tudi študento glsbene kdemije.. orkestru sicer preldujejo godl, po potrebi p bijo k ^dbi tudi izjlce n drugih instrumentih. No glsben kupin se je n prih jh zbrl letos poleti, intenzino P so se z pri nstop priprljli zdnji mesec. Pri tem je ^'', kot je poedl dirigent, sicer p rntelj krnjske glsine šole Peter Škrjnc, nječj oir čsono uskljenje J; profesionlni glsbeniki imjo pč eliko obeznosti. Si-, e r p im dirigent Škrjnc n tem področju že doolj izkue j, sj dirigir tudi reškemu komornemu orkestru, ki g je s l noil pred petnjstimi leti... Tko kot n prem koncertu, ko se je orkester predst-. Poleg del Bch in Hdn z glsbo itlijnskeg brok, r Prediden tudi bodoči glsbeni progrm. Vendr p ob s r očni glsbi ne bo mnjkl tudi glsb sodolmiih sloen- ^.'h skldtelje, med njimi tudi del, ki doslej Sloeniji še s o bil izjn. Orkester, ki je nstl tudi ob finnčni.opori odbor z kulturo krnjske občine, mestu nim ^,r nerne koncertne dorne; kljub temu p to ne bo oir, ne bi no kulturn dejnost, ki jo je mesto dolgo čs jo ^ e^ r '. pomembno obogtil duhono podobo Krnj in Predstil tudi drugod po Sloeniji in tudi izen njenih, e J L. M., Foto: Jure Cigler stroke, kže pr gotoo n nekkšno dosednjo zprtost stroke, obenem p tudi n prelomno obdobje, ko po strem ne gre eč, noih idej p tudi ni. Pr gotoo p je rsto kulturne in tudi nrne dediščine ndse zpleten in kompleksn dejnost, ki brez njširše poeznosti seh strok ne more uspešno oprljti sojeg del. Z sedj enotne sheme del seh, ki jih zde kulturn in nrn dediščin še ni. priložnosti z spremembe p sekkor so. Posebne pozornosti je bil sekkor redn predstite desetih spomeniško rstenih kcij iz obdobj zdnjih deh let. Med njimi so po znimiosti p tudi po zpletenosti konsertorskih postopko sekkor izstopli muzej n prostem Rogtcu, del z obronje poznontične postojnke n Ajdni, ki jo je opril Zod z rsto nrne in kulturne dediščine Krnj, obnljnje Mnziolijee hiše Pirnu in druge. Z se te kcije je znčilno, d so se lotele kulturne dediščine, le en med njimi je rešel obstnek probitne krjine: gre z krjinski prk Lhinj Beli krjini, kjer je nrorstenikom uspelo nrnem rezertu ohrniti neokrnjeno rstlinsto in žilsto s posmeznimi kulturnimi spomeniki red. Poset o muzejih n prostem februrj prihodnje leto Krnju, tudi z udeležbo nekterih tujih strokonjko s teg področj, bo pr gotoo pripomogel k spremembm tudi n nših tleh. Če seed hočemo loiti rzoj, ki g n tem področju že dolgo dosegjo drugih deželh. Pr o tem je bilo n dodnenem srečnju sloenskih konsertorje tudi slišti, že od prej p so seed znne tudi pobude o muzejih n prostem pri ns, tudi projekti so nstli in nekj je bilo uresničeneg, tod uspešno se rzijt le d muzej n prostem - Rogtcu in Sečoljh. Le Mencinger Prešernoo gledlišče Krnj MOJCE PREMIERA ~ POKRACULJE Krnj - Jutri, sredo, ob 16. uri bo Prešernoo gledlišče uprizorilo Mojco Pokrculjo, predsto z njmljše; pred premier je bil že ob zključku pretekle sezone. Po motiih koroške ljudske prljice je besedilo z uprizorite pripril Jnko Moder, predsto p je režijsko odil Lojze Domjnko. V predsti nstopjo Judit Zidr, Bernrd Omn, Mtjž Višnr, Ple Rkoec, Tine Omn in Tnj Dimitriesk. Uprizorite Mojce Pokrculje je krnjski gledliški postiti ezn precejšnji meri n petje in ples. Glsb je delo Lojzet Krjnčn, koreogrfski delež predsti podpisuje Alenk Dolenc - Križj, sceno in kostume p Vinko Tušek. /r/ Gorične - Ob prznonju 250-letnice Torne celuloze in ppirj Medode so prostorih torne odprli rzsto slik kd. slikrj Frnc Noinc in kd. kiprj Frncet Rotrj. Ob umetnik st se predstil z deli, ki predstljjo sobodno interpretcijo orgnskeg set, kot je n otoriti dejl likoni kritik Aleksnder Bssin, set, ki je še edno in posod rzpoznen, če ne še berlji. To elj tko z edinsteno plstično goorico kroglstih form, kterih se izrž Rotrjeo kiprsto, kot tudi z nekter že znne in tudi posem noe Noinčee slikrske predstite. Noine ndljuje s popolnom sojskim idenjem krjine, ktero se dobesedno zršč skupj s podobmi snj, umišljeno resničnostjo in dokzonjem obstjnj žieg, orgnskeg pretok noo nstlem prostoru. # L. M., Foto: Jure Cigler KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V stebriščni dorni Mestne hiše je n ogled numizmtičn rzst Osemstoletnic denrst n Sloenskem. V gleriji Mestne hiše je odprt pregledn rzst Likon prizdenj n Gorenjskem, noejše smeri. V gleriji Prešernoe hiše je n ogled rzst Gorenjsk osemdeset let muzejski predstiti. V Prešernoem gledlišču bodo jutri, sredo, 9. noembr, ob uprizorili koroško ljudsko prljico priredbi Jnk Modr Mojc Pokrculj - premier z izen. V petek, 16. noembr, ob bo gostolo primorsko drmsko gledlišče No Goric z Niccoloj Mchiellij Mndrgolo - z bonm petek I in izen. V knjižnici krnjske Gimnzije bo jutri, sredo, ob 18. uri literrni ečer s pisteljem Šrink in Kžuno Mrjnom Tomšičem. JESENICE - V gleriji Kosoe grščine je n ogled 18. medregionln foto rzsto treh dežel Furlnije - Julijske krjine, Koroške in Sloenije. V rzstnem slonu Dolik rzstlj kd. slikr Jk Torkr. RADOVLJICA - V četrtek, 15. noembr, ob bodo knjigrni Držne zložbe Sloenije n Cnkrjei 72 predstili knjige nšeg znneg simfoničneg dirigent Anton Kolrj. V dornici rdoljiške knjižnice bo dnes, torek, ob Ceto Podlogr ob dipozitiih predl o Tibetu, Jponski in Indoneziji BEGUNJE - V gleriji Asenik je n ogled rzst žiroski in idrijski ustrjlci Njidnejši ŠKOFJA LOKA - V jedilnici LTH Trt so n ogled fotogrfije n temo Pople 90 torj Jnez Pipn. V gleriji Loškeg grdu je še t teden odprt prodjn rzst Ex tempore Lok 90. Prodjno rzsto so rzširili tudi prostore bifej Freising n grdu ter prostore Turističneg društ Škofj Lok. Zbirke Loškeg muzej so odprte odprte sk dn, rzen ponedeljk, od 9. do 17. ure. V gleriji Fr je n ogled fotogrfsk rzst Foto kino Klub Anton Ažbe iz Škofje Loke. LJUBLJANA - V četrtek, 15. noembr, ob 19. uri bodo Moderni gleriji odprli pregledno rzsto slik in grfik Bojn Gorenc. 18. MEDREGIONALNA FOTO RAZSTAVA TREH D E Ž E L Jesenice ZKO Jesenice, foto klub Andrej Prešern Jesenice in GTČ Jesenice - muzeji in glerije so priprili okiru letošnjih Čufrjeih dneo 18. medregionlno foto rzsto treh dežel: Furlnije - Julijske krjine, Koroške in Sloenije gleriji Koso grščin n Jesenich. Sredi oktobr letos je žirij sesti In Posec, mojster fotogrfije iz Zgreb, Mrin Topič, mojster fotogrfije iz Osijek in Mitj Komn, kndidt mojstr fotogrfije iz Zgreb, pregledl in ocenil 513 fotogrfij 95 torje iz 22 klubo iz Furlnije - Julijske krjine, Koroške in Sloenije. Z rzsto je žirij odbrl 116 fotogrfij 37 torje, podelil p je tudi priznnj z posmezne fotogrfije in kolekcije. Z posmezno fotogrfijo je 1. ngrdo dobil Adi Fink - FK Andrej Prešern Jesenice z fotogrfijo»pod kupolo«, 2. ngrdo je prejel Jnez Jun - foto sekcij Delo Ljubljn z fotogrfijo»fotortikulcij«, 3. ngrdo p si je prislužil Reinhold Polsinger - FC Wolfsberg Korošk z fotogrfijo»drei zu Zweit - 1, 2, 3, 4«, 2. ngrdo je dobil Boštjn Gunčr - FS Ime Krnj z fotogrfije»zrclne slike - 1, 2, 3, 4«, 3. ngrdo p je prejel Kri Klterer - NF Celoec Korošk z fotogrfije»tretning - 1, 2, 3, 4«. Vsi torji, kterih del so sprejet in rzstljen, p prejmejo diplomo. Lojze Kerštn VZGOJhOlZOBRAZEVALNIZAVOD JESENICE TOZD ^)elćl ttniprz S\dbtoc ^>te<i zi.su r t>.<t>niif oit/me Jesenice Trg Tonet Čufrj 1 pisuje nslednje izobrželne oblike: - turistični tehnik pogoj: dokončn srednj šol (gimnzij, družboslon, nroslon gimnzij, ekonomsk, uprno dministrtin šol) - mednrodni špediter pogoj: dokončn srednj šol - ntkrski, kuhrski pomočnik (II. stopnj) - usnjrsko-krznrski pomočnik (II. stopnj) - erificirni tečji nemškeg in ngleškeg jezik od I. do IV. stopnje - tečji itlijnskeg jezik od I. do IV. stopnje - pripr z pridobite mednrodneg certifikt o znnju nemškeg jezik - ICC tečj je 60-urni, pogoj z ključite tečj je osnono znnje iz nemškeg jezik in sposobnost komunicirnj skodnenih situcijh - poslon nemščin tečj je 60-urni, pogoj z ključite tečj je ktino znnje nemškeg jezik - nemščin z tjnice tečj je 60-urni, pogoj z ključite je končn L stopnj iz nemškeg jezik - tečji nemškeg in ngleškeg jezik z predšolrje in šolrje - tečj sloenskeg jezik - tečj strojneg pletenj - tečj šinj in krojenj - tečj joge z mldino in odrsle - tečj odenj poslonih knjig - tečj strojepisj Rzpisne oblike se bodo ob zdostnem šteilu prijljenih kndidto pričele decembr Prije in informcije osebno n Delski unierzi Viktor Stržišr Jesenice li po telefonu

8 (Ko)m S^ISnGLAS 8. STRAN GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Torek, 13. noembr O V U d i n r j Z d e S e t p l Č ^ r u ž i t e l n t e k s i n Tekstilindus je bil elik, političn npk Visoke inflcije si nzj znesljio ne žele si, ki so z njo izgubili. Š t r j k b i p o m e n i l p r o p d Pred dnei je redkcijo prišel preprost čloek, opzno rzburjen, endr je zdržel jezo in se opričel, este, nekomu morm poedti. Poklicli so g nmreč bnko in mu izplčli 2 dinrj. Sj ne morem erjeti, je dejl, niti šktlice žiglic si ne morem kupiti, kj šele, d bi šel n ko. Njego zgodb, kkršne jih piše nše žiljenje, je grenk. V letih 1976 do 1978 je nmensko rčel z stnonje, tedj je bil to pogoj, d si dobil stnonje li posojilo. V bnko je znosil tednjih dinrje, rednost, ki nm dnes nič ne poe, zto jo mormo predstiti obliki tretjine plče, ki jo je tridesetkrt nmenil z stnonjsko rčenje, drugče poedno, deset plč. Žl ksneje koristi od teg ni imel, sj je dobil solidrnostno stnonje. Ce bi dobil stnonjsko posojilo, bi inflcij ne pojedl te loge, temeč tudi posojilo in str bi se izrnl. Tko p je potegnil "t krtko" in in dobil zdj n roko d dinrj, sj smo letos dinrju odrezli štiri ničle, bnk p se je odločil, d zpre hrnilne knjižice, n kterih zrdi znesko, kijih je pojedl inflcij, prktično niti obresti ne more obrčunti, tko mjhni so postli. Podobne zgodbe je nensitn inflcij pisl tudi drugih ustnoh, ne le bnkh. Kr spomnite se si, ki ste se pred deset in eč leti žiljenjsko zroli. Verjetno se rzburite podobno li p še bolj, ko s zrolniški gent pride pršt, li bi se zroli ponono in mu le rečete, nj si nekm tkne tistih nekj dinrje, ki so skopneli pod črto žiljenjskeg zronj. So p res "pogumni", ste si rekli, ko ste čsopisu lhko še pred krtkim prebrli reklmno zrolniško rzglbljnje, kko je strijsko žiljenjsko zronje loterij. Rzmere so se endrle toliko že spremenile, d so sj utihnili in npoedli sodelonje z A strijci, kkor so se tudi bnki nposled odločili, d posprijo podstrešje. Visoke inflcije si znesljio ne želijo nzj si tisti, ki so z njo izgubljli, izgubljle p so, kkorkoli obrčmo stri, množice. Nj si še tko pripoedujemo, kko je bilo tedj zlhk odplčti posojilo li p. kko se je splčlo npisti kopico čeko, pod kožo immo strh pred hiperinflcijo. sj se sicer ne bi tko hrepeneče ozirli Eropo in si želeli smostojnosti. M. Volčjk Z G O S P O D A R S K E G A S V E T A Presežek menji s tujino Gorenjsko gospodrsto je deetih mesecih letošnjeg let ustrilo z 70,2 milijon dolrje presežk blgoni menji s tujino, od teg z 41,8 milijon dolrje n konertibilnem in z 28,4 milijon dolrje n klirinškem trgu. Po podtkih Nrodne bnke Sloenije je letošnjih deetih mesecih izozilo z 4.454,9 milijono dinrje blg, od teg 88 odstotko n konertibilni trg. V primerji z enkim lnskim rzdobjem je bil celotni izoz gorenjskeg gospodrst ečji z 6,9 odstotk ( Sloeniji z 11,6 odstotk), konertibilni z 16,6 odstotk ( Sloeniji z 14,5 odstotk), klirinški p je bil mnjši z 34,3 odstotk ( Sloeniji mnjši z 5,6 odstotk). Pokritost celotneg uoz z izozom je bil n Gorenjskem 102,2 odstotn ( Sloeniji 126,9 odstotn), n konertibilnem 106,2 odstotn ( Sloeniji 131,7 odstotn). V celotnem uozu je imel repromteril 87,3 odstotni delež, oprem 7,5 odstotneg in blgo z široko potrošnjo 5,2 odstotneg. Trgosko podjetje TRGOVINA BEŠOP Krnj, Huje 23/, tel POSEBNO UGODNA PONUDBA od dlje pio Union sldkor 1 kg buteljčn in rum 1 liter domč jjc prški z prnje peril 3 kg 9,00 din 8,90 din od 31,00 din dlje 51,00 din 2,00 din že od 59,70 din dlje BOGATA IZBIRA - UGODNE CENE - PARKIRNI PROSTOR SPREJEMAMO NAROČILA PO TELEFONU IN DOSTAVLJAMO Del. čs: ure sobot, nedelj, przniki 8. OBIŠČITE N A S! TRGOVINA BEŠOP 20. ure T e k s t i l i n d u s Tekstilindus im obljubljeno republiško pomoč, endr bo morl zdržti do 1. jnurj. Krnj, 9. noembr - Tekstilindus je že nekj čs njbolj boleč točk krnjskeg gospodrst, z njim se je ukrjl že prejšnj, nenehno se tudi no krnjsk ld. Že nekjkrt se je z ls izognil stečju, blokd žiro rčun se bo ponono stekl 28. decembr. O problemtiki Tekstilindus smo se pogorjli z VLADI- MIRJEM MOHORIČEM, predsednikom izršneg set Krnj. "Tekstilindus je problem, ki ste g podedoli od stre lde, z njim se prktično ukrjte že es čs?" "Od djsetih sej izršneg set smo n šestih obrnli problemtiko Tekstilindus. N zčetku nšeg mndt smo sicer poedli, d im izršni set eliko mnj možnosti z tiknje gospodrsto, kot g je imel čsu eljnosti zkon o združenem delu, endr smo rčunli, d je Tekstilindusu nujno pomgti, kolikor mu pč lhko. Tekstilindus im zposlenih, če upoštemo še njihoe družinske člne, je to blizu ljudi, kr je 10 odstotko prebilst krnjske občine. Usod 10 odstotko p mor skemu odstu občine nekj pomeniti." "Kko presojte rnnje prejšnje krnjske lde?" "V Krnju mrsikdo kritično ocenjuje rnnje prejšnjeg izršneg set zezi s Tekstilindusom. Prepričn sm, d bodo tudi ns nši nsledniki zezi s tem rzlično obrnli. Vendr sem osebno trdno prepričn, d je prejšnji izršni set dell z dobrim nmenom in prepričn, d Tekstilindusu pomg, kkor tudi, d je Tekstilindusu dolžn pomgti." "Kko to mislite, dolžn pomgli?" "Iz isteg rzlog, to je 10 odstotko ljudi." "Kko Vi gledte n problemtiko Tekstilindus?" "Z že mlo zgodoinskimi izkušnjmi. Njprej morm reči, d je bil odločite nših predniko, ki so pred sedemdesetimi leti Krnj pripeljli tekstilno industrijo, n sk nčin epohln, sj je Krnju dl industrijski rzoj. Tekstiln industrij je sicer z nektere nerentbiln, neprimern z rzito družbo, sm sem prepričn, d bi bil tekstil lhko še edno zelo perspektien, kr mi dokzuje strijski primer. Vorrlberg, njbogtejši del Astrije, prktično žii smo od tekstilne industrije in to bolje kot zhodni indu predel, kjer je koinsk strij. V Krnju je bilo preteklih letih z tekstil storjenih nekj krepkih npk, znje polno odgoornost nosi tkrtn krnjsk politik. Npčno je bilo že sistemsko odločnje, d so morle že zgrjene torne s sojo kumulcijo grditi noe torne. Drugod po setu se mor sk torn rzijti sproti. Če se ne, propde. Zto je dnes glni problem Tekstilindus zstrelost, celotno tklnico bi morl zmenjti z modernimi stroji. To p je inesticij, ki je redn 80 do 100 milijono mrk. Toliko denrj p dnes Tekstilindus ne more ložiti nihče, brez teg ložk p skorj ne more biti konkurečen n tujem trgu. Npk, ki jo ocenjujem skorj tko negtino kot Jugosliji ocenjujemo Feni li Obroc, p je bil združite lnteks in Tisknine po letu Tkrt je prišlo do združite deh tekstilnih torn z rzličnim progrmom in po n J e J J e propdel eliko uspešnejši progrm lnteks. Če do te združite ne bi prišlo in če bi se stri normlno rzijle, trdim, d o izredno uspešni torni Ibi nihče ne bi gooril. Inteks je bil že tedj uspešnejši in imel je se možnosti, d ostne uspešnejši od Ibij." "Zrdi progrm?" "Intekso progrm žkrdnih tknin je šel Ibi, s stroji red, ki jih je Tekstilindus izrgel li nmenil z odpd." "Kko je do združite sploh prišlo?" "To je bil tipičn političn odločite." "So bili nedeni kkšni rgumenti, kj je temu botrolo?" "Ocenjeli so, d z Krnj tekstil ni perspektin industrij, d g je potrebno sčsom reducirti. In seed običjni rzlogi, ki so jih nšteli relsocilizmu, d so eliko kolosi rentbilnejši, d lžje skrbijo z trg, z nbo, z prodjo itd. Zdnji rzlog p so bile konkretne grožnje strokonjkom lnteks, d jih bodo obdelli n policiji, če bodo še nsprotoli združiti." "Kj se je zgodilo z njimi?" "V deh letih po združiti je torno zpustilo 30 delce s fkultetno izobrzbo." "Km, kje so zdj?" "Eden je tukj. Inženir Stre je Smeltu, inženir lntihr Merkurju, nekj jih je odšlo Dekortino, sicer p, minilo je trideset let." Vrnili se niso, bolje rečeno niste?" "Ne." "Kko zdj dožiljte trgedijo Tekstilindus?" "Že tko, kot mi je biši direktor lnteks Logr rzlgl, ko s se srečl n mostu čez Kokro. Vse drugo še lhko prenesem, je dejl, teg p ne morem, d njboljši intekški kdri že djset let odhjjo pokoj s tretjino mnjšo osnoo, kot bi lhko. Lepo je tudi poedl, kko je ksneje tednjeg direktorj H orjk pršl, kj je endr mislil, d je pristl n tkšno odločite. J, je rekel, to so od mene zhteli politiki. P mu je Logr odrnil, ob s bil politiki, ob s bil tekstilc, nikr se ne izgorjj, če bi tkrt politikom pošteno poedl, d tko ne gre, tkšneg pritisk erjetno ne bi bilo, tod tebi je ustrezlo, d postneš direktor ečje torne. Sj smo tedj si edeli, d je to nekj negtineg. Logr se je uprl, Omn se je uprl, s to rzliko, d je morl Logr zpustiti torno. Res poznm in dožiljl sem preteklost Tesktilindus, zto mi dnes nekteri očitjo Tekstilinduso lobi izršnem setu. Vendr, zme je pomembn smo usod 10 odstotko ljudi krnjske občine." "Tekstilinduso položj je dnes zelo slb?" "Rezultti so zelo slbi, predsem zrdi npčneg rzoj torn p tudi zrdi npčneg odnos držne politike do predelolne industrije in izozneg gospodrst, posebej p zrdi slbe kdroske strukture Tekstilindusu, kr p je posledic prejšnjih npk, ne smo sednje grniture. Po letu 1960 je odšlo 30 strokonjko, kr se še dnes pozn, zlsti komercili, sj torn soje prktično nim, ne domče, ne izozne. Zto tudi ne more oditi prilne proizodne politike, plčuje p seed pretirno komercilno proizijo posrednikom." "Torej ni tržno usmerjen?" "Res ni bil tržno usmerjen, zlsti Vis--is, ki je skušl torno orgnizirti n noo, je izhjl iz teze, d ni tržno usmerjen, d je smo proizodno. Nj spomnim, pred združitijo je bil Inteks zelo tržno usmerjen, še zdleč ni bil orgnizirn po proizodnem principu." "Kj bi pomenil stečj Tekstilindus, nekjkrt se mu je že izognil?" 'štirikrt. Štirikrt je izršni set Tekstilindusu že odložil plčilo prispeko. Ce jih ne bi, bi bil pred tem, d gre stečj. Mislim, d bi stečj Tekstilindus pomenil konec tekstilne indust^ Krnju, ker ni nikogr, ki bi lhko to torno kupil in bil zinteresirn, d del nprej. V Jugosliji kpitl ni, tuji kpitl to torno ne bi šel, ljudje bi bili n cesti, dobili bi ndomestil. Vendr, ne idim možnosti, d bi dobili poln ndomestil, preeč nezposlenih bi bilo, Krnj teg enostno ne bi prenesel. Velik iluzij je, če ljudje Tekstilindusu mislijo, d bodo s pod' poro pokriti, ne morejo biti." "Kkšn je torej rešite?" "O rešiti Tekstilindus do; sti rzmišljmo, krtkoročni posegi, ki g rešujejo, so odlgnje prispeko, pri tem sodeluje tudi republik, ki jih pr V tko odlg. Trudimo se, sku; pj z odstom torne, d t" z Tekstilindus preskrbeli dodtni kpitl. N republiške"! sekretritu z industrijo ' n grdbeništo je že n seznmu«d dobi finnčno injekcijo, r; čunmo n 5 milijono mrk. "Je t pomoč reln?" "Obljubljen je do konc let, pršnje je le, li bo republik uspel dobiti t sredst, ker gre z tuje posojilo, ki g 3 bo njel republik. Preprič" sem, d bo do teg prišlo in 0 3 bo pomoč prišl. Drug str p je kredit pri mednrodni bnki z prestrukturirnje, resno rčunmo n 14 milijono dolrje, sj tudi mednrodn bnk sodi, d je Tekstilindus torn, ki zsluži posojil 0. Vpršnje je smo, li bo kidnostno zdržl do 1. jnurj." "Vmes je 28. december?" "To je dtum, ko se ponono steče blokd rčun, trenutno je Tekstilindus blokirn z J* milijono dinrje. Poskusi" bomo, bnk, občin in repu; blik, z t mesec preskrbeti plče, bojimo p se, d bi P n ' šlo do notrnjih pretreso torni." "Npoedujejo štrjk, je 8 r0 nj resn?".. "Z 15; noember, grožnj J precej resn. Če bo do štrj* prišlo, obstj resn nerno* d bodo obljubljene P ort1? J propdle in s tem bo prop 3 ji 0 tudi torn. Zelo rzumem delce, d se z \tf> ne d žieti, 300 do 400 delj ce prejem le tolikšno, njj' ' jo plčo. S to plčo je res tež* žieti, tod, še težje je brez P 14 če." "S stečjem bi torn o*'"" przn?" "Sj je Inteks že przen- "Nmerli so g P 1-0 *' 8 "'. r prostore so se znimli zse" ki, je to že zmujeno?". 0 i "Ne em, li je zmuje^' možnosti p so znesu 1 j mnjše kot so bile. Psiholos rzlogi so tedj zrli P T0 Le Prejšnji teden smo šli P r 0 S p 0 smo pogledt, zršlo je " sej torni, spet nm jo P 0 djjo. Seed g je P 0, r C, e h upošteti, tod, osnoni % ^ Q je bil storjen letih od , ko se torn ni rzij 4 in je zto zstrel." "Je moč ndoknditi trideset tni zostnek?" S) "Pr to je tisto, kr Dem ' ki hoče drugče delti, er>o«i no ne more ndoknditilsocilizem je bil dcklnr* kot filozofij dilektike m ^ predk, endr je imel zelo s tičen pogled n gospodrst. grdimo torno, ko je i%* y n, gremo grdit drugmmiselnost, ki je morl ubj sk rzoj." M. Volčj**

9 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 2kon o zdrugh pred skupščinsko obrno N e k d j t r e t j i n s l o e n s k e g p r e m o ž e n j z d r u ž n i l s t i Osnutek noeg republiškeg zkon o zdrugh dje zdrugm in združnim Z ezm možnost, d zhtejo rčilo seg po drugi setoni ojni odzeteg premoženj in denrj, ki so g ložile, združile li prenesle podjetj; po eni zkonski rzličici p jim z čs, ko je bilo njihoo premoženje drugih rokh, dje tudi Prico do rčil "izgubljeneg dobičk". ^ r n J. 10. noembr - Zezn skupščin je ob koncu minuleg let Prejel zkon o zdrugh, ki je med drugim predidel tudi spre- Ittje posebnih republiških zkono. Ker kmetje, združniki in zru ge Sloeniji niso bili njbolj zdooljni z nekterimi rešitmi ezneg zkon, predsem z določbmi, ki opredeljujejo nčin r n i kriično odzeteg združneg premoženj, je republišk upščin zezni zkon o zdrugh urstil med tiste zezne zkol ki_ jih Sloenij ne bo spoštol. Republiški sekretrit z Wetijsto, gozdrsto in prehrno je dokj krtkem čsu priprno, republiški zkon, ki so g doslej že obrnli nekteri kupščinski odbori, poslnci p nj bi se o njem izrekli n skupinskem zsednju 20. in 21. noembr. Zkon med drugim omogoči 1 zdrugm, d po nčelu pr Zkon o zdrugh je splošni cnosti dobijo nzj se družbeno premoženje, ki je bilo zžgni in združnim zezm O dzeto brez odškodnine, p»h ^ e n r k s o ' ' 6 zdruge družile, ložile ozirom prene-, l podjetj. Po zeznem z- L 0 t l u nj bi zdruge lhko done nzj le premoženje, ki so «Ustrile s sojim delom in Poslonjem od 1. julij ^ t dlje, združne zeze p le Poslone stbe in stnonj- * e hiše, ki so bile njihoi l- d 1. julij 1953 do 31. decembr Sloenski zkon e Postlj čsonih omejite, t o bodo zdruge lhko n Podlgi dokzil zhtele rni-. e seg premoženj, ki so g fiele 0 o koncu druge setone * Jne (9. mj 1945), ter se Premoženje, ki so g pridobile P ojni in jim je bilo odzeto r e * plčil odškodnine. Koli- J e bilo teg premoženj? Po e»terih ocenh je bilo pogojnem čsu, ko je bil zdrun lstnin še ustno in prn priznn, trideset odsto- zkon in ne bo eljl smo z kmetijske, mpk tudi z se druge rste zdrug - z gozdrske, obrtne, stnonjske potrošniške, ribiške... ko nrodneg premoženj j, p^ti - zdrug in združnih zez. z( ^oženje, obseglo zemstnonjske pišč, gozdoe, hiš Iz (kmetijske) preteklosti Kulki i niso mrli hlpce in dekel Poslopj, hlee, inske kleti,, 'ekrne, trgoine, združne pmoe, žiino, stroje, denr, I Je bil zdrugh in združen hrnilnich... Že po nketi, i ktero je do konc junij Goorilo 18 kmetijskih zdrug in Združn zez Sloenije, bi bilo zdrugm treb rniti 1678 hektro gozdo, 1000 hektro kmetijskih zemljišč, pet hektro inogrdo, hle, oljrno, mlekrno, skldišče, sedem trgoskih loklo, trinjst gospodrskih poslopij, hotel z enjstimi sobmi, tri delnice, poslono stbo, 24 stnonj, dele enjstih kmetijskih seriso in petih podjetij, 156 stroje, 18 ozil, 602 goedi, 27 stbnih prcel... Združno premoženje nj bi rnili lorizirni rednosti, ki bi jo izrčunli tko, d bi dinrsko rednost premoženj ob prenosu združne lstnine n kombinte in drug podjetj spremenili po tkrt eljnem tečju meriškeg dolrj dolrje, nto p po zdj eljnem tečju dolrj ponono dinrje. D bi rednost premoženj določili kko drugče, ni mogoče in sicer zto ne, ker smo Jugosliji po drugi setoni ojni dinr trikrt denominirli in ker Sloeniji spremljmo gibnje drobnoprodjnih cen šele od let dlje. Zkon izhj tudi iz predpostke, d so N tretji okrjni prtijski konferenci oktobr 1949 so med d r u gim obrnli tudi rzmere kmetijstu, še posebej problem liko ustnljnj kmetijskih obdelolnih zdrug. V okrju S l bili pri KOZ-i ustnoljeni februrj ("Mldi rh" Podoben e m in "24. december" Poljnh), tretj je bil pril 2ireh, C e i n mj Dupljh, po "ostrejšem kurzu z dčno in odkupno Politiko", ki g je spodbudil CK ZKS, p je predsem bogtej-. h krjih nižinskeg predel nstlo še petnjst zdrug. Skupno e bilo oktobr 1949 deetnjst obdelolnih zdrug, ki so rzpolgle z hektri zemlje, goedi. 711 konji in 898 prši- Okrjn prtijsk konferenc je ostro kritizirl prtijske r gnizcije Preddoru. Križh in n Primskoem, ker so bile p n Političnem delu in prepričenju preeč mlčne in niso uspele fppdbuditi ustnljnj obdelolnih zdrug. "Immo nekj dorih zdrug, immo p tudi nekj šibkih," so ugotljli n prtijkonferenci in z primer nedli KOZ Jezersko, kjer so se drugo rinili kulki, ki niso pustili, d bi člni zdrug postli i"** 1 njihoi nekdnji hlpci in dekle. Slb zdrug je bi In ^! čičh, kjer so se združniki brnili zčeti s skupnim krmljen J e m žiine. kružnic iz Zpog: "Kre so moje!"... Kmetijsko obdeloln zdrug Zpogh je bil ustno juniju let. V KOZ-o seje ključilo trinjst kmečkih s Podrsie, glnem ečjih. V zčetku je kzlo, d bo zdru- R. dobro dell, ksneje p se je izkzlo, d so predsem ečji J. Cl JC prinesli zdrugo še precej stre miselnosti oz. so se čl- " V zdrugo zgolj iz špekulntskih nmeno. Ko so po sklepu n[ rr >eg odbor zrdi lžjeg del se molznice dli V ečje t r- e e - je združnic Než "nekeg lepeg dne noembru zel h, je molzne kre iz skupneg hle in jih odgnl soj S : e, - SeHcre so moje in jih lhko zmem, kdr hočem". Njej bu t družnik Lojze, to p je bilo že doolj z d d n i s l e d i l S e z l političnih orgno, ki so ugotoili, d bo treb "ljudi, ki đ n o s s "očejo --j" RuiiBu okoriščti pod plščem zdruge, rzkrinkli in jih eriti n drugo pot". usrn kmetijski kombinti in druge orgnizcije, ki so dobile " dr" združno lstnino, prejele premoženje brez "bremen" in d bodo morle primeru, če je šlo z premoženje s hipoteko, to dokzti. Ali zdrugm in združnim zezm pripd tudi pric do porčil izgubljeneg dobičk z čs, ko je bilo njihoe premoženje drugje? Gre z politično pršnje in z politično odločite, li bo Sloenij sem, ki jim je bilo premoženje Zkon določ, d so združni deleži obezni in pogoj z člnsto zdrugi, endr p dje združnikom proste roke pri dogorjnju o išini znesk. Združniki imjo tudi prico, d se jim prejšnji že plčni deleži, ki jim niso bili nikoli rnjeni, ponono orednotijo in upoštejo kot delež. Se eč: osnutek zkon predide, d bi kmetom, ki so že preteklosti plčli relno ečji znesek od sednjeg, n noo določeneg združneg delež, presežke rnili. Z zdrje ljudi in žili Premoženje obstoječih združnih in kooperntskih orgnizcij ter združnih zez nj bi postlo združn lstnin že z ueljitijo zkon. Izjem nj bi bil tist združn kmetijsk zemljišč in gozdoi, ki so bili prejšnjim lstnikom (kmetom) odzeti z ncionlizcijo, grrno reformo, zplembo li kko drugče in dodeljeni zdrugm. To premoženje nj bi bilo zčsno "pod zkonom" o zčsni prepoedi sečnje les in promet z družbenimi nepremičninmi, sicer p nj bi g potlej, ko bodo z to zkonske osnoe, rnili prejšnjim lstnikom. odzeto kriično in nezkonito, priznl izgubljeni dobiček - in če g že bo, komu g bo - sem li le nekterim. Osnutek zkon prinš de rzličici. Po osnonem besedilu zkon nj bi bile zdruge in združne zeze upričene do "izgubljeneg dobičk" znesku d odstotk letno od rednosti odzeteg premoženj, po rintnem predlogu p nj ne bi bile upričene niti do odškodnine niti do dobičk. Premoženje nj bi rčli n rzlične nčine: njprej obliki deleže in souprljnj orgnizcijh, ki zdj rzpolgjo z nekdnjim združnim premoženjem, nto z plčilom odškodnine in zpostljnjem njemnih rzmerij in šele nzdnje z rčnjem " nri". Nčin rčil nj bi bil prilgojen rsti premoženj: z nektere dele nekdnjeg združneg premoženj, še zlsti z kmetijsk zemljišč in gozdoe, ki so zdj družbeni lsti, bo njboljš rešite rčilo " nri". Zdruge in združne zeze nj bi zhteke z rčilo premoženj ložile treh mesecih po ueljiti zkon o zdrugh. Če med prejšnjimi in sednjimi lstniki združneg premoženj treh mesecih po ložiti zhtek ne bi prišlo do sporzumne rešite, nj bi se "mešlo" sodišče in odločilo, li je zhteek upričen li ne. Ker si postopki ne bodo krtki in enostni, bi Agencij republike Sloenije z pritizcijo morl del družbene lstnine, z ktero je erjetno, d je nstl iz združne, rezerirti z rčilo prejšnjim lstnikom. C. Zplotnik K e t o z m o l z n i c (III) Dejniki, ki plijo n nstnek ketoze: (Ker je tiskrski škrt prejšnji šteilki pomešl odstke, tretji del ndljenj o ketozi objljmo še enkrt.) N nstnek ketoze pli: metboličn ngnjenost kr k tej bolezni, pogoji hrnjenj, hormonlni (žlezni) sistem, petit žili in dedn ngnjenost. Metboličn ngnjenost kr h ketozi: Osno te "dispozicije je zsnon n metbolizmu msti in ogljikoih hidrto pri prežekolcih. Čudno izgled, d se pri prežekolcih niž ren krneg sldkorj (glukoze), čepr je obroku elik količin ogljikoih hidrto. Ti se mpu rzgrjjo do nižjih mščobnih kislin, kr pli n resorbcijo glukoze nižjih delih prebil, s tem p tudi n koncentrcijo le-te kri. Glukoz je nujno potrebn žičnemu sistemu, sintezi in prometu msti, mišičju, mlečni žlezi in plodu. V isoki brejosti in lktciji so potrebne z glukozo nječje. Plod dobi glukozo od mtere. Posteljic (plcent) igr tukj posebno logo, sj omogoč, d je plodu koncentrcij glukoze ečj, kot mteri. V ksnejšem rzojnem obdobju plodu so tudi potrebe po glukozi elike, sj se ustrjjo rezere jetrih, pljučih in mišich. Pri mlečnih krh im nječje potrebe po glukozi mlečn žlez. Z proizodnjo 20 litro mlek n dn kr potroši eč kot 1000 grmo krne glukoze. Pri krh, ki so obolele z ketozo, stnju pomnjknj glukoze ime troši rno toliko glukoze, k*/ bi je bilo izobilju, čepr je primnjkuje. To goori, d je proizodnj mlek težko breme z orgnizem prežekolce, predsem z metbolizem ogljikoih hidrto. Neden dejst goorijo, d pri prežekolcih obstj nepopoln prili ogljikoih hidrto iz prebneg trkt, in d je posmeznih fzh reprodukcije in produkcije poečno izržen potreb po glukozi. Centri z proizodnjo glukoze so jetr in ledic. V teh orgnih se proizede okoli 95 odstotko glukoze. V čsu pomnjknj glukoze in poečne mobilizcije mščobnih kislin, koncentrcij kelonskih teles orgnizmu rste, žili p zčno kzti znke ketoze. Osnoni ir ketonskih teles orgnizmu so proste mščobne kisline mobilizirne iz rezerneg mstneg tki. Večin tki lhko koristi ketone kot energetski mteril. V čsu obolenj se poreb ketonskih teles nekolikokrt poeč. Njiho rzgrdnj se intenzino rzij ledich, srčni mišici in skeletni muskulturi. Pri krh obstjt de poti izločnj ketonskih teles iz orgnizm: preko urin in preko mlek. Mnjšeg pomen je izločnje preko pljuč, ker je količin mjhn, im p pomen dignostiki ketoze, ker lhko ketoze izdihnem zrku zznmo z onjem, (se ndljuje) Mg. Dušn Likosr, dipl. et. Mg. Andrej Pipp, dipl. et., ZVZG Krnj S t r i in n o i t e m e l j i Pomisleki, d zdrugm in združnim zezm ne bi rnili premoženj, ki jim je bilo po drugi setoni ojni odzeto predsem iz strhu pred gospodrsko močnim kmetom in združništom, so sicer redki, p endrle: ponekod se še spršujejo, li ne bi bilo bolje, če bi izhjli iz teg, kr združništo je in kr im. Argumento, s kterimi je mogoče zrniti torstne pomisleke, je kr precej, mord njpomembnejši p je t, d je od gospodrske moči združništ in od teg, koliko predelolnih obrto, trgoin, poslonih prostoro in drugeg premoženj je združnih rokh, odisno, kko bo uspelo združništo zščititi "mleg proizjlc" pred podjetništom in njegoo "požrešnostjo" z dobičkom. Ker so se pri ns nekteri eliki sistemi s področj kmetijst in žiilst že preoblikoli "profitne centre", nekteri p se še bodo, in ker smo skodneno tudi prič nstjnju noih dobičkželjnih podjetij, je nernost, d podjetništo brez ečjih nporo "potopi" zdj gospodrsko precej obubožno združništo, še ečj. Pr zto je pomembno, d združništo dobi nzj premoženje, ki g je po drugi setoni ojni morlo kr nekjkrt dti "n oltr" družbeneg kmetijst, družbene lstnine in delskeg smouprljnj, in d sloensko združništo ndljuje z gospodrsko krepitijo, ki se je zčel z ustnoitijo Sloenske združne kmetijske bnke in nj bi se ndljel z nstnkom poslone združne zeze oz. združneg podjetj. Kmeto, ki prijo, d zdrug ne potrebujejo, in so priprljeni smi nstopti n trgu in se spopdti tudi s precej ečjimi konkurenti, ni eliko: ečje tistih, ki združništu, orgnizirnem n klsičnih, setu preskušenih nčelih, idijo močno oporo in zslombo pred dobičkrskim podjetništom. Še eč: nekterim kmetom že zdj ni seeno, li bodo prenoljene in n noo orgnizirne zdruge gospodrsko močne li šibke, združni deleži isoki, finčno pomembni li le simbolični, odgoornost nidezn li reln, zdruge mjhne in nepoezne li elike in trdni poezi z ostlimi... C. Zplotnik M E Š E T A R Kdj so odprt sejmišč s pršiči? Edino gorenjsko sejmišče, ob združnem domu Cerkljh, je odprto sk pri in tretji ponedeljek mesecu, sicer p st z gorenjske kmete zrdi bližine znimii sj še de sejmišči: kmniško je odprto sk drugi torek mesecu, ljubljnsko (pri Mokrju ob Ižnski cesti) p sko sredo od 7. do 11. ure. Ker se nekteri zrdi cenonih rzlik rdi odprijo po pršiče tudi bolj oddljenje krje, poejmo, d je sejem Brežich sko soboto, Noem mestu sk pri ponedeljek mesecu, n Ptuju p sko pro in tretjo sredo mesecu. In po koliko so pujski po nekterih sloenskih sejmiščih? V Brežich je bilo treb n zdnjem sejmu odšteti z pujske, stre do tri mesece, okrog 30 dinrje z kilogrm, z strejše p 28 do 30 dinrje. V Šentjerneju so bili držji: pujski, težki od 18 do 30 kilogrmo so bili po 40 dinrje z kilogrm, pršiči, težji od 50 kilogrmo, p so bili po 25 do 30 dinrje z kilogrm. N Rečici pri Ilirski Bistrici je bilo treb z kilogrm 160 do 170 kilogrmo težkeg pršič odšteti 27 dinrje z kilogrm, z mle pršiče p okrog 40 dinrje. Koliko je z nektere rste trktorje treb odšteti krnjski Agromehniki (Hrstje 52 )? rst trktorj počen ( din) trktor IMT 549, pogon n s 4 koles, primeren, z težke terene in delo gozdu ,00 trktor TV 822 (motor z dem cilindrom in močjo 22 KM) ,00 trktor TV ,00 trktor TV ,00

10 '.^ SJgm leiiglas 10. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJATA: DANICA DOLENC IN HELENA JELOVČAN Torek, 13. noembr 199J Z nš prilni odnos do les P O S K U S I M O Š E M E P R A V J E, D A V E M O _ B E L I N K A Hl m, drge brlke, z tko lep odzi z domčimi preskušenimi recepti jedi, s kterimi rzeseljujete soje njdržje. To bomo kuhli in pekli! Že pr pošt kže, d nše gorenjske gospodinje dobro kuhjo, in čez preskusen recept g ni! P poglejmo, kko se speče odličn sdn tort, ki je bistu sploh ni treb peči. Posll s e t u j e nm jo je Iren Kriec Vilmn z Jesenic. Iren, prisrčn hl. Recept z goboe polpetke bomo objili enkrt Drg' brlci, zdnjič smo s pobili, d bi se oglšli z pršnji prihodnje. Tke dobrote je treb mlce porzdeliti, predobre o zščiti les pri s dom. Nekj pršnj je že prišlo nšo redkcijo, so, d bi kr se nenkrt ponudili! Belinkin strokonjkinj z zščito les pri Belinki. dr. mg. Rin Benko p nm je že posll pre odgoore. Podobne Sddfld toltcl probleme, kot jih imjo nekteri nši brlci, imte mord tudi i Vpršnje Spomldi nmerm nmen zunj n rtu postiti pergolo iz smrekoeg les. Lepo prosim z nset, kko nj jo zščitim, d se mi bo ohrnil čim dlje. S čim in kolikokrt nj jo premžem zgorj in s čim nj zščitim spodnji del, ki bo zemlji? H. Jeločn, Krnj Odgoor Ko boste postljli pergolo iz smrekoeg les, setujemo, d uporbite zdr in suh les (zrčno suh les). Nikkor ne priporočmo, d bi bil spodnji del les zemlji li stiku z njo, ker bo les zčel zelo hitro trohneti. Konstrukcijo izedite tko, d bo les fiksirn n betonski li železni podstek in po možnosti sj nekj centimetro od tl. Glede zščite les priporočmo, d les njprej enkrt li dkrt premžete z Bellesom. To je impregncijski sloj, ki bo zščitil les pred lesnimi škodljici in prehitrim propdnjem. Nto p les premžete še z Beltopom. Priporočmo 3 tnke nnose li 2 normln nnos. Tko boste les zščitili še poršinsko oz. pred remenskimi plii. Dr. mg. Rin Benko, dipl. ing. BELINKA, kemičn industrij, Ljubljn Z torto, ki je ni treb peči, potrebujemo 700 g rznorstneg sdj (jgode, mline, boronice, bnne, pomrnče, mndrine...) sežeg, loženeg li zmrznejneg, 6 žlic sldkorj prhu, 2 žlici limonineg sok, 700 g skute, 50 g kisle smetne, rečko instnt nilijeeg puding, eno celo limono, 250 g grobo sesekljnih oreho, nekj sdeže z okrs, sldko smetno in cornflkes. Sdje njprej primerno priprimo: bnno olupimo in nrežemo n tnjše koleščke, olupljeno pomrnčo nrežemo n kocke, jgode, mline, boronice pustimo cele, breske izkoščičimo in nrežemo kot pomrnčo itd. Nrezno sdje potresemo z 2 žlicm sldkorj ter prelijemo z limoninim sokom. Posebej gldko rzmešmo skuto, kislo smetno, pršek z puding, nribmo limonino lupino in stisnemo sok, ter dodmo preostli sldkor. Sldko smetno stepemo in ko je črst, jo zmešmo gldko skutno zmes. Tortni model poplknemo z odo, d je moker. Vnj bomo menjje djli skutno zmes, cornflkes, sdje in grobo zrezne orehe, dokler ne porbimo seg. Tko zloženo torto pokrijemo in dmo z de uri hldilnik. Preden ponudimo, torto okrsimo s sežim sdjem, lhko p tudi še s sldko smetno. Nož potopimo ročo odo in torto preidno ločimo od obod, ki g odstrnimo. Nto jo preidno nrežemo (z ročim nožem), kose dmo n krožnike, okrsimo še z nribno čokoldo in ponudimo. D bo tle Irenin tort šl slst, ni treb posebej poudrjti. Že zdjle, ko ste prebrle, se m cede sline. Če ne prej, nedeljo nj bo tkšn sdn tort n ši mizi. Zgubil si denr, nisi zgubil ničesr; zgubil si čst, zgubil si pol: zgubil si pogum, zgubil si se. Bhči so redkokdj pogumni, pogumni p redkokdj bhči. Blto lhko le umže drgulj, ne more p g spremeniti blto. Brezplčni študij Seteg pism z DOPISNO SVETOPISEMSKO ŠOLO Prije sprejemmo n nslo Dopisn setopisemsk šol Poštni predl Ljubljn 5 Fikus pozimi zmerno zlijmo Ficus, figoec li gumijeec je eden njbolj priljubljenih $ isknih predstniko sortimentu listntih lončnic. Dndn je gln zrst Ficus Decor s širokim in blestečim temno zel nim listjem, ki je zčetnem obdobju rzoj odeto rdeče ooj ne liste. T se bolj izpodri rsto Ficus elstic, ktere listi s ožji in setlejše zelene, motnejše bre. Figoec je rokh P 0 } 0 neg gojitelj mnogo trpežnejš rstlin, kot se sicer sodi o njenj- Predsem je treb upošteti, d so korenine občutljie z p r e rno količino lge. Njzneslieje se je mogoče ogniti tern u. zlinjem, ki je skldu s porbo ode: pozimi, posebno m J toplem prostoru (od 10 do 12 stopinj C), nj bo čim bolj zm f. rn g prst nj bo prej suh kot zelo lžn. Zelo koristno je tudi, dno lonc pokri z prst debel plst grmoz, ki zgotlj o bro odcejnje. Posebej g je treb roti pred prepihom p di elike rzlike med dneno in nočno temperturo slbo p r e "jj š. Njlepše so rstline z n gosto zrščenim listjem, kr nre le, če rste n soncu; le ročih opoldnskih urh g je ron pred njim. Kdor im priložnost, nj g junij presdi z lonce" 1 red rt, kjer lhko ostne do jeseni. Tudi tu nj ne bo izpos* 3 ' ljen opoldnskemu soncu. DOMUS bi n rzsto K u l t u r p i t j i n u s t Ljubljn, noembr - V čsu mrtinonj Center z dom, ' f, jlnost, setonje DOMUS iz Ljubljne, Krdelje 2, bi n mtsko rzsto "Kultur pitj in", ki bo Domusu ( neposn ^ ni bližini Uršulinske cerke) od 7. do 16. noembr, sk dn oo do 12. in od 16. do 19. ure, soboto p od 9. do 12. ure. Rzst je nmenjen ljubite- predl dipl. ing. Mitj Srt 0 ljem dobreg in, siro in pršut, trgocem in gostincem, ljubiteljskim inogrdnikom in kletrjem ter sem, ki bi o inu želeli izedeti kj noeg. N rzsti bodo predstljen rhunsk in iz seh inorodnih krje Sloenije in delom Hrške, steklenice in kozrci z ino. Vsk dn bo pokušin in in siro. Tko bo dnes, torek, 13. noembr, pokušin in Sloin in zsebnik In Btič iz Šemps ter pokušnj siro Mlekrne Krnj. S steklenicmi se bo predstil Vri iz Sežne, o tem, "Kj mor potrošnik edeti o inu", p bo ri. Jutri, sredo, 14. noemb 1^ bo pokušin in kmetij sk ' kombinto Ptuj in Brd telzr sebneg pridelolc družin Tomc, Jstrebrsko. S Z^ k o se bo tokrt predstil klrsk šol iz Rogške sltin*' V četrtek, 15. noembr, bo P?' kušin in Vin Krs Sežn»» njihoeg domčeg prš u t / pokusili p boste lhko tudi ino zsebnik Jožk Renčl ' Dutoelj. V petek, 16. noembr, bo pokušin in iz J r u Z ' lem ter ERA PC VINO Šmnno ob Pki. Kže, d bo tokrt pri DOMU' SU izjemno znimio in pestr D. D. ^ H t U O g t Bogsto nrod Nš risb V prem rzredu smo se učili o sdju. Spoznli smo se rste sdj od gozdnih jgod in mlin do sdj n domčem rtu. Ko sem risl sdeže, so se mi bre prelile. Vse je bilo ideti popckno. N koncu p je bil slik kljub temu lep in znimi. V drugem rzredu smo sdeže spoznli bolj ntnčno, ktero je peščičsto in ktero koščičsto. Vsk sdež smo prerezli n poloico in ideli, kj im sebi. V tretjem p se ne učimo o sdju, mpk smo iz eč rst sdj sestili obliko obrz. Punce smo nredile princeso jeseni, fntje p krlj jeseni. Pomrnče smo uporbile z krono, grozdje z lse, hruške z uhne, grozdje z ogrlico in rt, pol hruške z nos, z ust in oči p pol jbolk. Ko si podobo pogledl od blizu, je bil smešn, če si jo pogledl od dleč, je bil lep. Prerisli smo jo n ppir. N koncu p smo sdje olupili, rzrezli n koščke in nredili dobre sdne kupe, ki smo jih tudi pojedli. Tnj Rupnik in Bernrd Nstrn, 3. r. OŠ Voklo Risbici st delo Tnje Rupnik in Uroš Košenine Otroci pesnikujemo Mi učenci smo eseli, Begunjh smo dom, pesmico hi m zpeli, sk od ns že nekj zn: Jernej glni je rzredu, n nro se spozn, se nloge in rčune Jk hitro rešit zn. Jure nš je mld slikr, slike dje nm dr. Luk športnik je rzred, jez ečkrt g rzjed. Zdj kotu Nejc sedi, tudi njemu šport leži. Mtej p priden je z delo, še rjši misli p n jelo. Mlden rd im ugnke in rčunske neugnnke. Vsk od ns eliko zn in zto elj z d. Sestili učenci pri dodtnem pouku, 2. r. OŠ Begunje Filmsk ngrdn ugnk Michel Keton je igrl filmski uspešnici Btmn. Vsi odgoori, ki smo jih dobili n zdnje ngrdno pršnje, so bili prilni, izžrebn p st bil: Miln BojniČ iz Krnj, Ul. i. gust 5, in Robert Stošek iz Škofje Loke, Gorenj s - Reteče 41. Obem čestitmo in pošiljmo po de stopnici z ogled kteregkoli film kterikoli dorni Kino podjetj Krnj. Veliko užitko ob glednju! Zdj p k noi ngrdni ugnki. Po dolgem čsu bo krnjskem Centru nedeljo ob 10. uri spet otrošk mtinej. Predjli bodo meriško risnko Dleč preteklosti, ki opisuje dogodiščine mlih dinozro. Sojo ustrjlno moč st pri tem filmu ponono združil Steen Spielberg in George Lucs, kterih skupni dosežek st tudi igrni uspešnici... Ugnite sj en nslo in urstili s bomo žreb z nslednji pr stopnic, ki jih poklnj Kino podjetje Krnj. Odgoore pošljite do 22. noembr n nslo: C P Gls, Krnj, Moše Pijdej I, z ngrdno ugnko Iz šolskih klopi. Kj smo izedeli o poplh preteklosti Let 1722 (13. septembr) je bil Poljnski dolini elik poodenj. Vod je odnesl se mostoe. V župnikoi kleti je stl od z mož isoko. Let 1805 je bil spet elik popl. Odnesl je se mostoe. Kpln se štiri dni ni mogel rniti domo, ker je šel pred poodnijo obhjt bolnike. Kot ustno izročilo pri, je en izmed elikih poodnji odnesl hišo Poljnski dolini, ki je stl n sednjem Čudetoem rtu (Podpečnrje). Je še mend notri leščerb gorel, ko jo je neslo mimo Žgrj Hotolji. Iz kronike Poljnske fre, zpisl pokojn tet Jeric Mrk. P.S.: S teg list smo izedeli tudi o hudih požrih preteklosti; o hudi toči letu 1803, ko je do zdnjeg se žito potolkl, jeseni p še jdo. Učenci 4. b r. OŠ Petr Kčič Škofj lok se kže ljudski pesmi Med Komnom in Štnjelom se rzprostir sic Tom^ c. To je rojstn s mojeg dedk. Vrsto let je žiel tu z mteo ' brtom in sestrmi. Ko je mti umrl, so otroci odšli po s Tko je mojeg dedk pot pripeljl n Gorenjsko. Hišic, s t jj eč kot sto let, p še dnes stoji n zčetku si obdn s trto drejem. Zgrjen je iz kmenj in njej nihče ne žii. Ob**"j_ p pribi ns nuke in strše, d se njej odpočijemo in n jemo sežeg zrk.. f s 8 i Letos spomldi smo hiško obnoili. Imel sem doolj c d sem pretknil se kote. Tudi n podstrešje sem pokuklpr me je bilo mlo strh. Tu je bilo se polno zpršeneg. ^ reg pohišt. Odpirl sem škripjoče predle, njih je bu nekj strih krp. Pjčein se mi je oijl okoli nog in % ^ endr nisem odnehl. V kotu n tleh sem zgledl kup s } knjig. Listl sem rumene, zpršene liste. Med knjigmi J e ^ mjhen zezek, njem p lstnoročno npisne pesmi. Brl s in požirl besede krškem nrečju. N burjči je lip cete Bil sem prezet od lepih besed. Iz ztopljeneg brnj rn c\ predrmil očeto gls. "Le km si izginil?" Skočil sem P ufio in z zezkom roki stekl n dorišče. Očet sem pršl. ^ je pisl te lepe pesmi, mi ni znl poedti. Le koliko ' t^jili e teg, ko so bile npisne? Pesmi so žlostne, polne gorj in odse težko žtljenje, težk mldost.. y8. Z zezkom roki sem hodil po dorišču in si skušl us ^ riti podobo tkrtneg žiljenj. Pogled se mi je ustljl zd»jj lipi, zdj n trti, zdj n odnjku sredi dorišč. Vso skri^.^ preteklosti skrijo sebi. Ostl mi je le zezek, ki skri e bogsto in čul g bom se žiljenje. # Ksenij Colj, 8. r. OŠ brtsto in enotnost Krnj Moj njljubši kotiček Moj njljubši kotiček.dom je kuhinji. Tm se edno domčo nlogo. T kotiček bom jedl in potem n^p^j y nekj dogj in skorj edno je res zelo šeč, zto se bo njdem kog, ki se z menoj pogorj. Nječkrt je to m Dnijel 11 br, 3. c r. 0=> njem še dolgo igrl. * mic. Ko mmic kuh li pomi, se sprim kot z In Grohrj Škofj Ifi** mizo. Tm se hitro znjdejo moje igrčke li p brice in listi ppirj. Klop je kot nlšč z Brbikino splnico, n mizi p je doolj prostor z njeno grderobo. Z družbo se pridružijo še moje žilice in že je tu lutkon predst. Sredi predste mi mmic poe, d morm pospriti igrče, ker je čs z kosilo. Sedj kuhinjski kot ni eč prljičn dežel, mpk čisto ndn miz in klop, kjer Iščemo dobre, prijzne učitelje Pobilo z sodelonj 1 še elj. Pišite nm ute nc \ strši in si drugi predlffi te dobre, prijzne učitelj " jih bomo predstili. Uredništo

11 R A Z V E D R I L O UREJA: DARINKA SEDEJ fj Kjpk to ne bo noben»tem tedn«, sj ne bomo klificirno obrnli dnes edino zelične in tpre sloenske teme tedn. Vsk čsopis, ki je minulem tednu nse kj dl, je nmreč trino z temo iskl izključno le osebnosti, liku in delu eneg gospod, gospod Sndij Grubelič. Grubelič n nslonici, Grubeliče dokt notrnji politiki, komentrji o Grubeliču in nzdnje kulmincij z obsežnim Grubeličeim portretom, kjer so se osetlile se krkterne, psihofizične lstnosti njegoeg lik, okrepljene s sociološko - sistemsko - rzmerskimi podlgmi in ozdji njegoeg slneg del. D te žio nekm sune! Gospod Grubelič, ki se pred sojo pettisočglo klientelo nekje pč skri, se upričeno čudi: čemu, zbog, tolikšn publicitet? Sj bo rnil, kdr bo rnil in če bo sploh rnil - zkj potlej tk rompompom, če se je przpr odločil smo z rhel skriški odmik in dobni zmik? Mr ni bilo tej Sloeniji že toliko kriminl in toliko mlih in elikih lopoo, ki jih je przpr doletelo le to, d so bili čsopisnih poročilih kečjemu omenjeni z inicilkmi? Pomislimo smo n Elnoe stremuhe in goljufe in druge lopoe, ki so skupj z ostlimi kmerdi iz institucij krdli kot srke? Iz te opcije im g. S.G. popolnom pr: imeli smo že hujši lumperj, p nm ni bilo dno, d bi se tko sistemtično in kompletno seznnjli s psihičnimi in eksistenčnimi komponentmi določenih brb in brbkinj, ki so s sojo nonšlntnostjo sprili ob delo in kruh n stotine zposlenih! Kj je torej zdj popdlo sloensko jnost, d se s tko TEMA TEDNA S t r h ztrjno ehemenco sprlj n nekog, ki je sicer "ornk" ntegj in potegj, ie p kljub semu smo eden izmed mnogm Mord je eden izmed odgooro, - strh! V konkretnem primeru gre nmreč z konkretne ljudi in z konkretne mterilne zdee, konkretnem ozrčju prneg kuum in še eč! N eliko žlost se je gospod S. G. odločil, d ogoljuf nižji srednji sloj družbe li njboljšem primeru srednji sloj - to je tist delsk rj, ki si dobesedno od ust odteguje, d»prišpr«kkšno mrko. To pč ni nš lumpenburžozij, ki n kkšen lesing sploh šl ne bo, sj im bnčni rčun Astriji in sleherno minuto lhko uozi-boljši in klitetnejši to. Bn, le kj bi ONI z nekimi njemniškimi ti nekem pritnem skldišču! Publicitet je bil neizogibn* ker so ogoljufni in prerni pokzli, kko zelo so prizdeti in kko zelo jih je strh! J - STRAH! To je lhko eforij, pnik in kj em kj še smo z lumpenburžozijo in z tiste, ki niso prizdeti. Krsen primer so si tisti, ki so dnee in dnee hodili po SVOJE deize bnko, sj jim nihče štirinjst in eč dni ni hotel poedti, kdo z njihoe prihrnke sploh jmči! Me znim, kko je fletno, če iz dne dn strhuješ, kdj ti bodo zloputnili bnčniški okenček pred nosom, češ: Mi smo nelikidni, če p je s pogrbil želj po lstni likidnosti, ns p to nič ne brig! Pred okenci»so se šli deizno eforijo in pniko«spet tisti, ki imjo skromne prihrnke in ki so se resnično bli! Grem stit kr hočete, d so se pri deizni mgnti n se skupj požižgli, ker imjo edno rezere in ker so do lute prišli n lžji nčin kot, recimo, Grubeličei prernci. Ker si tej suereni in ne em kkšni še drži»en nden drekec pekec«, sj ti kot držljnu šele po beogrjski seji predsednik lde reče, d se z tistih pr tužnt mrk nikr ne boj, potem... Potem te je strh še mrsičes drugeg, potem se čutiš prerneg in - oj! - tudi ponižneg. Potem te popde grd nedomoljubni smeh ob slognu, d ti moj dežel ponuj obeznice. Moj dežel nj rje sprejme pril igre in nj ne drži sojih ljubih držljnk in držljno s tem, ko je tiho, ko jo si kj spršujemo, in s tem, d goori tisto, kr že tko li tko si emo. Sj nismo nedoletni otročji, ki jim t in mm poest le tisto, kr je dobro in zgojno! Plic p ns n seh koncih in krjih že tko tepe, d znesljio ni nobene potrebe, d bi ns zdj strholi še gospodje Grubeliči in podobni Mr ni že to nekj njbolj žiljenjsko ponižujočeg, d se n tisoče sloenskih delce sk dn boji z soj kruh? 9 D. Sedej Prijzni nsmeh 'onk Polk Tko lepe prodjlne, kot 0 Almirine Grimšče n Bledu,, le P ne njdeš. Vsj nekj je, r te potegne t prelepi koe c Gorenjske, od koder je prenoit pogled čez blejsk poj m zdjle ognjeno obrne zdo e n gore, Golico, Stol, e gunjščico. Prkr so se odee sneg, n Stolu se kot ogledlo soncu blešči streh Prešernoe koče. Dobro se bo treb obleči in Almirin deklet imjo Grimščh z mrzle zimske dni priprljeneg toliko topleg, olneneg, predsem p modneg. IN LINE kolekcij, ki so jo pred nekj meseci pokzli n modni reiji Modni hiši Prist n Bledu, so zdj tu, nekj je tudi že z modne reije prejšnjeg tork. Posebej so mi ostle spominu moške jope z brnimi zorci, kterih preldujet temno rdeč in tirkizn br. Ženski kompleti so še posebej bljii. In toliko je tu prelepih ročnih pletenin, smih modnih brh. T dn mi jih je rzkzol Zonk Polko, ki že dolg let prodj Almirine pletenine tule Grimščh. Prijzen deklic, ki p strnki tudi pošteno poe, kj je res klitetno, kj ji pristoji in kj ne. Toliko modnih br imjo, d res ni težko izbirti. Vesel je, d ni eč toliko črne, čepr ženske silno rde segjo po njej. On te bre ne setuje, sj strejšim ne. Strejše žene nj se oblčijo setlo. Zdnjič je tu imel Zgrebčnko, ki ji je zupl, d po petdesetem letu ne obleče eč nobeneg kos črneg oblčil. Smo setle, žihne bre. Kko pr ji je dl! In kko rd t nset prod nprej. Ne more ski strnki dopoedti, kj ji res pristoji, tod, kr idim jo, kko srečn je, če njen strnk izbere pro bro. Nrnost uži z njo, ko pred ogledlom ugotljt, d jo pr t oblčil nprijo elegntno, prijetno, moderno. In Smeh je pol zdrj pletenin je tko hležen mteril! Večkrt bi se morli spomniti nnje. Sj pri Almiri Č e k pletejo tudi z poletje. Boste ideli, kko lep bo prihodnj pomld iz Almire. Še prej p s bo kompletno oblekl z V zpor zrdi cerkene pesmi zimo. In tudi če ne bo Grimščh Nek člnic peskeg Zonke, ki se ji obet pre stite Modno hišo Prist, bodo tu deklet, ki znjo dobro setoti. Če so prijzne? So! Kr smi se prepričjte. D. Dolenc zbor ktoliški c^ki meriški drži Texs je prišl zpor - zrdi cerkene pesmi. Venomer in enomer je pel neko sojo melodijo, n soje besedilo in nšl dishrmonične tone nstope. Opozrjli so jo, ni nič zleglo. Nzdnje so poklicli policijo. Ntš Zupn ns je rzeselil z eč dotipi. Tokrt objljmo pr d. Zobozdrnik Nek boječ pcientk pride k zobozdrniku in mu reče:»veste, gospod doktor, zelo me je strh. Bi mi hoteli dti nrkozo?mislim, d to ne bo potrebno,«pri doktor.»moji pcienti pondi izgubijo zest tudi brez nrkoze...«čebele Učitelj rzlg učencem:»čebele so pridne žuželke. Nepretrgom lhko deljo deset ur in eč. Kj se lhko nučimo iz teg?«jnezek zkliče:»iz teg lhko sklepmo, d imjo čebele zelo slbe sindikte...«iz zpor so jo spustili, ko je obljubil, d bo peskem zboru - molčl. Vendr se ne»večno«rezno cetje srmuje, ker je še edno prepričn, d je njen gls smo mlo bolj drugčen kot gls ostlih. Zhljujoč znnstenikom lhko že krtkem pričkujemo, d bo seže rezno cetje ostlo seže zi tudi do pet mesece. Čudotorni»npitek«so proizedli nekem frncoskem lbortoriju. Posebno snoi ne bodo prodjli posebej, mpk bodo cetje priprili tko, d bo imelo dljšo žiljenjsko dobo. Cen tke rože bo seed držj, endr p cetje ne bo uenelo in bo celo ohrnilo soj onj. ODPIRAMO NOVO TRGOVINO LASTOVKA sredo, , n Hotljh 43. Po ugodnih cenh m nudimo žiilsko blgo in gospodinjske potrebščine. Odprto sk dn od ure nedelj od ure Se priporočmo z obisk! ^le gorenjske si Plški rot Piše: D. Dolenc ^kojnino z rob ceste p. Tko, cesto imjo prebilci j e škeg rot zdj urejeno,. P speljno, ni p to šlo kr, c, zlhk. N 1300 m dolžil C e s t e Je bilo prizdetih 20 st t niko. Toliko je bilo treb f ej tudi soglsij. Jože Klinr K bil predsednik, ] Mirko Klinr Sik,, in n štirje člni. Več kot Ust -J e t r J J o ' dili d s o u r e je! n '?ke odnose, prepise. Bilo sp ' d se Klinrje Jože j, niniti ne sme n se skupj. Kš n e j e slišl! Nekdo je z 9 (j * drtnih metro zhtel, Vsi ^ ^ ^ ^ r P kojnino. No, je *i n ' k*'' ku pri nekterih S o t n- s hitro. In pridno so šč- S q Popri jeli; 2400 udrniških ur n St> Prili, les so sekli, g Opijli iz gozdo, no 10 td]' 11 ' 1 milijono dinrje so n Y u i hišo, kr ni bilo mlo. bil 0 ' ^ z^ o n o gospodrsto je H r j^interesirno z to cesto; TftHi1* rn s o o e z o mimo Z- 'lt "i 1^ s o ^m P 3 z Dojem. mimo No, pr Zt ^ 0 'k ls z Dojem. No, pr * l s C e? tniki počitniških hišic, t jih imjo tem koncu, s e m 0 r -' krjeni skupnosti, kc 0 t> S o d i J Plnin pod Goli- ' r 'hodi in Plški rot. i i e D '' cest nrejen, so ' Š e l e l e f o n V l e t i h rn.pji -j e bilo. Vojsk je poni krlo imjo Plni ; P' Golico. Dnes imjo Priiri- e r t l r o tu 8 telefonskih '^'jucko. J Ugr? f < OVod s o dobili že stri V I935 Vod e ii. letih 1937 in. SlJ šnih obdobjih jim Primnjkuje in nekjkrt se je že zgodilo, d so jim morli gsilci odo pripeljti cisterni z Jesenic. Pogrebi n tri konce Z sem so močno ezni n Jesenice. Cerke imjo Plnini pod Golico, nekteri p gredo rje n Jesenice. Pokopujejo p zelo rzlično. Pred ojno so soje rjnke pokopli n Jesenich, po ojni p nekj Plnini pod Golico, nekj p n Blejski Dobri. Gostilne zdj ni nobene, pred 1. setono ojno p je bil pri Čopu. Z kmečki turizem se kr precej ogrejo, endr g še ni. P bi bil to lhko kj donosen posel: krj je lep, spomldi ceto tu nrcise, "ključnice" jim tudi prijo, jeseni rstejo gobe. Z Jesenic pridejo gobrji sem gor sk dn. P plnine so lepe tod okrog: Hrušnišk, Rožc, Jesenišk plnin. Nrcis p je Plškem rotu še eč kot Plnini pod Golico. In kkšne imjo želje krjni? Pr posebnih nimjo. Mord bi bilo treb kkšen hudournik urediti. Čez s teče potok, ki je kr precej onesnžen; odplke iz hiš gredo potok. Sicer p je si kontejner z smeti in odpdke. Redno jih prihjjo iskt jeseniški komunlci. Diši po nrcish in po - gnojnici V si p imjo ndlogo, zrdi ktere jih že nekj let boli Pot skozi s odi nprej do zgornje Zkmnikrjee kmetije in nprej Doje. - Foto: D. D. gl: frmo sinj. O tem smo se tudi Gorenjskem glsu močno rzpisli pred čsom. Sj lstnik res ne moti. On žii n Jesenich in hodi sem gor le občsno, ščni p morjo noč in dn prenšti neznosen smrd. Njhuje je, kdr rzž gnojnico. Sj jo zozi n soje njie in trnike, tod kj pomg, ko p tko nzrensko smrdi se čez. Posebej hudo je, kdr je nizek tlk. Zdj im Romn Klinr le okrog 50 pršiče sinjkih in je seeno mlo bolje, tod KHnrje Anic, ki je njbližj sosed frmi, seeno ne more odpreti okn. Morl bi nrediti sistem, kjer bi gnojnic stl 3 do 4 mesece, se nekko umiril, "fundmentirl", kot prijo, potem bi mend ne smrdelo tko hudo. A se kže, d bodo zenkrt le še morli prenšti smrdljio ndlego, rdi li nerdi. No, če hočete, je poleg nrcis t zloglsni sinjski hle nječj znmenitost Plškeg rot. Veliko črnil je bilo že preliteg zrdi njeg, eliko hude kri je že bilo po sestnkih. P še nekj ne smem pozbiti omeniti. V Plškem rotu je dom tudi Rin Klinr, sednj jesenišk župnj. Fejst punc je, prikim Jože Klinr, pri sinjh tudi on ne more nič pomgti. Tudi njej smrdi okn in še ji bo. Oni p jih n krtko odpri, d n si mor smrdeti, če komu ni šeč, nj gre p n Bled... AKCIJSKA PRODAJA IZREDNA PRILOŽNOST Vš denr bo ohrnil isto rednost z nkupom TV - VIDEO - HIFI prto nšem centru n 2-3 obroke brez obresti (8.540) (5.970) (6.260) BVT Smsung (M0D91) ren ekrn 55 cm teletekst stereo 2 x 10 W (6.070) BVT Smsung (MOD 91) ekrn 51 cm 30 progrmo 99 knlo (3.790) Videorekorder Smsung Videoplyer Smsung dljinsko uprljnje dljinsko uprljnje 30 progrmo 99 knlo LCD zslon 12 mesece grncije - DOBAVA TAKOJ Ob tkojšnjem plčilu m odobrimo 5% POPUST Pohitite, mord bo že jutri prepozno! Glsbeni stolp Smsung CD grmofon dojni ksetofon digitlni tuner dljinsko uprljnje mednrodno podjetje Ljubljn del čs CENTER KRANJ od ponedeljk C. Tlce 3 do petk (pri gostilni 9. do 12. ure Blžun) do t e, 064/ ure Vljudno bljeni!

12 Cm^IM^ IEnGLAS 12. STRAN Š P O R T I N R E K R E A C I J A UREJA: JOŽE KOŠNJEK Torek, 13. noembril99j Bojn Udoič odhj iz kolesrskeg klub S Veslči so se rnili s Tsmnije Hotel sem oditi dobro ekipo S podelitijo Zlteg koles, ngrdo, ki so jo tokrt že desetič podelili njboljšemu sloenskem kolesrju let, se je končl letošnj kolesrsk sezon. Lsko priznnje je rokh Mrk Polnc, kolesrj krnjske Se, njego trener Bojn Udoič p je le nekj dni prej od odst klub dobil odpoed. Krnj, 8. noembr - "Strokon nezupnic je z mene presenečenje. Sedj ob koncu sezone, ko je še Mrko Polnc osojil Zlto Rogoo kolo, se mi zdi, d smo presegli zčrtne cilje, ki smo si jih ob zčetku sezone zstili," rzmišlj Bojn Udoč. Kkšni so bili cilj, če emo, d je ekip Se rzmerom mld in d njej ni eliko kolesrje, ki bi lhko člnskih rsth posegli po njboljših mestih drži? "Letos smo glnem imeli sledeče cilje: n držnem prenstu cilokrosu nj bi se nekdo urstil med tri njboljše in je bil Pgon drugi, nčrtoli smo, d bi se n dirki Alpe Adri urstil ekip do peteg mest in je bil pet, posmezno p nj bi bil eden med petimi in Polnc je bil četrti. Tudi po etph n Alpe - Adrii smo dosti dobro ozili. Nš nslednji cilj je bilo držno prensto. Jugoslonski kolesrski rh trenutno res ni n setoni klitetni rni, endr p je med ekipmi elik konkurenc. Klubi so se zelo okrepili, Idrij in Celje so se združili Merx Celje, okrepljen je Krk, Rog je močn, p tudi Unis Srjeo je pobrl njboljše kolesrje iz Srbije in Bosne. Veliko so ložili ekipo in so jsno zhteli boljše rezultte. Tko smo mi pred zčetkom sezone edeli, do kod drži lhko merimo, to p je do peteg mest. Dejnsko smo bili šest sekund z drugim mestom, se pri, smo bili tretji. V kriteriju^sloenskih mest je imel Kln enko šteilo točk kot zmgolec, kr se mi zdi tudi uspeh znj, sj je on nš "sprinter"." Kj p je tisto, kr je Si drugče, nrobe? Nm mnjk kdr, mnjk nm člno. Zelo dobre immo mldince. Vendr - če gledmo dolgoročno - bodo ti mldinci prešli člnsko ktegorijo in če ekip ne bo imel osem do deset mož, tko kot je treb (mi p smo n koncu sezone nstopli še s petimi možmi), bo to premlo in rezultti bodo ktstroflni. Ce z primerjo pogledmo Rog. Tm st smo d dom zgojen kolesrj (od dnjstih), ostlo je treb pobrti "n tržišču". S p še edno zgorj to - kr jz mislim, d ni prilno - d bi bili klubu smo domči tekmolci. V tem položju, kkršnem je klub, bi morli imeti ozč, ki bi nm dell rezultte. Sedj st nm gln ozč Pgon in Polnc. Teh deh p so sezon ne moreš obremenjeti, jz kot trener nisem od njiju zhtel dobrih rezultto so sezono, zto d sem jih lhko zhtel tkrt, ko je bilo to potrebno, ko je prišl "špic"." Ljubitelji kolesrj Krnju so njeni dobrih rezultto Sčno. Seed, to je jsno. Vendr p, če dobro pogledmo nzj, nimmo od tkrt, ko je prenehl tekmoti Ropret, eneg čloek, ki bi poskrbel z te rezultte. Nm nekj nredi ekip, enkrt zmg eden, enkrt drug. To p ni tko zelo odmeno. Mi smo eliko pričkoli od Ječnik, ki je klub zpustil, mlo njbrž tudi zrdi odnoso klubu, ki niso rno bleščeči. Če p pogledmo mldince, p smo zelo zdooljni. V reprezentnci je nprimer Pilr, pri mljših mldincih Bjt in Studen prktično se dirke zmgt. Mldinci so ekipni držni prki. Studen je držni prk, dobro so ozili n pisti Zgrebu. Dobre immo tudi pionirje z Zupncem nčelu. Vendr p je jsno, d sloes klub deljo člnski rezultti." In rno člnski rezultti so bili zrok še nezupnice? "Nezupnico sem dobil od posloneg set klub, ne od uprneg odbor, ker bo uprni odbor zsedl šele ponedeljek. Trenutno sm pričkujem neugodno, endr "Čloeško" rešite. V klubu sem osemnjst let in težko se je posloiti. Zedm se, d je trenersko žiljenje nporno, d si izpostljen bolj kot n drugih delonih mestih klubu, endr se mi zdi, d nektri funkcionrji, ki "trdo" odijo klub, ne edo, kj se dogj n terenu. Nekteri niti enkrt niso bili n eni dirki, rzen mord "Po ulich Krnj". Kolesrji rzumemo, d torn S ni "reč brez dn", nektere stri p bi morli rzumeti in podpreti." Kj bo torej no relcij med mi in Kolesrskim klubom S? "Iz klub odhjm. Res d morm iti, čepr teg pisno še nisem dobil (rd p bi to idel in mord čez nekj let komu pokzl, kj je bil zrok). Ob nezupnici so mi glnem očitli slbe rezultte. Sm p rzmišljm, d sem mord s tem klubom mlo preeč "žiel", preeč pritiskl z sredst. Vendr p bi rd odil dobro ekipo in sem se z to res boril, sj mi že moj prejšnj firmcij tekmolc nekko ni dooljel, d bi odil slbo ekipo. Sedj rčunm, d bi endrle ostl kolesrskem športu in od dolgoletneg sponzorj klub Benotton iz Itlije sem dobil zstopništo z Jugoslijo. Dobil sem tudi ponudbe z trenerske posle, endr p se z to nisem odločil." Kj p ostli, ki so minul let odšli iz klub? Se še rčjo?" "Znimio je, d iz klub odhjjo ljudje, ki so eliko doprinesli k njegoemu sloesu. Lni je recimo odšel Ropret, leto prej Mren, Cudermno genercij se sploh ni ključil delo klub, če gledmo še genercijo prej Rkuš, Trkr... nikogr ni blizu. Tudi pri tekmolcih je bilo podobno, recimo pri Glofu, ki nekomu ni bil šeč. Očitli so mu slbe rezultte, endr če gledmo njegoe letošnje rezultte pri Merxu, so kr solidni. Določene ljudi, tudi nekdnje tekmolce, klub zgublj n preeč lhek nčin. Sedj sem n rsti jz, kdo bo nslednji?" # V. Stnonik I "pre' d 6' s L j A Mitii O Ž t POLH Šport K R N Z b r o n o m p o n o i l i u s p e h z B l e d Blejski dojec s krmrjem, eslč Robert Kršoec, Miln Jnš in krmr Robi Eržen so s Tsmnije prinesli bronste medlje. N letošnjem setonem prenstu se je zbrl s seton eslšk elit, zto je ponoite rezultt z Bled toliko ečji uspeh. Bled, 9. noembr - Včerj so se s 16. setoneg prenst eslnju, ki je bilo letos Lke Brringtonu n Tsmniji, rnili nši eslči. S tremi urstitmi finle in bronsto medljo dojc s krmrjem so celoti izpolnili cilj, ki so si g zdli pred odhodom. Po rezulttih n regth letošnji sezoni st Jnš in Kršoec meril n srebro, tod ob konkurenci, kkršn je bil n letošnjem setonem prenstu, udeležili so se g eslči iz kr 41 drž, smo z ohrnitijo urstite z lnskeg prenst n Bledu, lhko eč kot zdooljni. Po čerjšnjem urdnem sprejemu n Bledu, ko so "bronstim" izrekli čestitke občinski in okrjni eljki ter predstniki eslškeg šport pri ns, so dnes zečer blejskem regtnem centru sojim kolegom, reprezentntom "fešto" priprili njihoi klubski toriši. Ob tej priložnosti sem nše tri junke pobil n krtek klepet. Ko je jugoslonsk eslšk reprezentnc odhjl n setono prensto n južno poloblo n dljno Tsmnijo, smo z nječjimi pričkonji n pot pospremili rno blejski dojec s krmrjem in let je z uspešnim nstopom finlu prejšnjo nedeljo pričkonj tudi izpolnil. "Letošnje pripre z setono prensto Tsmniji so potekle brez ečjih tež, bili smo optimlno priprljeni, kr so pokzle tudi regte, ki smo jih letos odpeljli. N morebitni dober rezultt n setonem prenstu je kzl predsem urstite n drugo mesto n regti Luzernu, kjer s bil tkoj z zhodnim Nemcem in pred Itljnom, ki sploh nist prišl finle. Pri cilj je bil torej urstite finle, med prih šest, potihem p smo rčunli tudi n ohrnite medlje z lnskeg No porz Triglno Bled, čepr je bil letos konkurenc n prenstu izredno hud, "je dejl 25-letni študent Fkultete z telesno kulturo Robert Kršoec: "Žreb nm ni bil posebno nklonjen, sj smo pdli težjo predtekmolno skupino, kr je bilo po drugi strni tudi dobro, sj smo tko bolje spoznli direktne nsprotnike z finle. Bili smo pri soji predtekmolni skupini in se tko direktno urstili finle, kr ns je ndlo s precejšnjim optimizmom. Zto mogoče tkoj po tekmi res njbrž nismo bili njbolj zdooljni s tretjim mestom, kjti prehitel ns je Špnsk posdk, ki je bil celo sezono edno tik z nmi." Konec tedn so košrkrji Trigl igrli z ekipo Grdin Puli in po drmtičnem zdnjem delu igre nesrečno izgubili z rezulttom 74 : 71 (39 : 37), čepr so še minuto do konc odili z rezulttom 70 : 71. Sodnik nist dosodil očitneg prekršk nd Bošnjkom in točke so ostle Puli. J.Mrinček Košrkrice Krnj so gostile ekipo Induplti in z isoko rzliko ugnle nsprotnice. Rezultt je bil 92 : 65 (40 : 35). J.Mrinček Košrkrice Odeje Mrmorj so dom igrle z ekipo Jezice iz zmgle z rezulttom 59 : 57 (41 : 27). V.Stnonik Košrkrice Jesenic so gostole Ljubljni pri ekipi Slon in izgubile z rezulttom 74 : 65 (45 : 29). V. Stnonik Nogomet Nklnci izgubili dom Nogometši Žiil Nkl so nedeljo gostili ekipo nogometše Rudrj (T). Po borbeni in znimii tekmi domčini niso znli izkoristiti priložnosti, tko d st obe točki odšli z gostujočo ekipo. Tko so Nklnci n lestici trenutno sedmi, prihodnjem kolu p gostujejo pri zdnjeurščeni ekipi Medod. Ves izkupiček od nedeljske tekme so nogometši Žiil Nkl nmenili z pomoč poplljenim. # V. S. Kegljnje Obe ekipi izgubili Kočeju Tko kegljči kot kegljčice Trigl so minuli konec tedn gostoli Kočeju, kjer st obe ekipi izgubili. Rezultt moški ligi med Kočejem in Triglom je bil 4985 : 49445, ženski ligi p je bil izid 2286 : 2278 korist domčink. V. S. Rokomet Krnjčnke nesrečno izgubile dom V soboto so rokometšice Krnj gostile ekipo MTČ. Kljub do sedj njboljši igri n sojem terenu so Krnjčnke ostle prznih rok, sj so izgubile z rezulttom 23 : 24 (13 : 11). J. Mrinček Rokometši Šeširj so dom gostili ekipo Velike Nedelje in prepričljio zmgli z rezulttom 33 : 20 (16 : 12). Rokometši Preddor so gostoli Murski Soboti pri ekipi Pomurk Bkoci in izgubili z rezulttom 26 : 23 (13 : 11). V. S. Jesenični dom z Medeščkom Jesenice, 13. noembr - Jeseniški hokejisti, oslbljeni brez Šuk, Smolej, Kopitrj in Rspet, so tekmi prejšnjeg kol s Creno zezdo Beogrdu odlično zigrli in po odstu Zezde z 2 : 0 izenčili z zdetki Rzingerj in Crnoič, nto p so dli Beogrjčni d zdetk in zmgli s 4 : 2. Jesenični ostjjo tretji. Zezd p je četrt le s točko zostnk. Dnes igrjo dom Jesenični z Medeščkom Gortnom iz Zgreb. J. K. "Zčel s siloito, šl s seed n zmgo. Vendr p lhko od sebe dš le toliko, kolikor si priprljen in nič eč. Pr lhko bi bil pet li šest, sj bi se posdke, ki so nstopile finlu lhko segle po medljh. Bili smo izredno izenčeni. Z nm st bil zhodn Nemc, zmgolc iz Luzern, p močn Romun," je dejl Miln Jnš, 25-letni uslužbenec krnjske Iskre. "Mogoče je potrebno imeti tudi nekj športne sreče, posebej če so ekipe tko izenčene, kot so bile tokrt n Tsmniji. Itljn st bil tisti dn enostno nepremglji, prehitel p st nju tudi Spnc, stri so se pč tko rzpletle," je dodl Robert Kršoec. Blejke zmgle, Blejci Robert in Miln skupj eslt že šest let, njprej četercu, de leti p dojcu s krmrjem. Slednji, 16-letni dijk srednje gostinske šole n Bledu, Robi Eržen se jim je priključil letos in kot so poedli, se tko čolnu kot n suhem dobro ujmejo. Robi pri,d je že mlo pozen, d bi zčel z eslnjem, je p kr zdooljen z logo krmrj. "Moj gln nlog je držti smer, to je d Robert in Miln eslt čimbolj nrnost. Poleg teg imm čolnu stop rico, sj je potrebno meriti zeslje minuti. Temp ne djem, sj smo tko dogoorjeni," rzlg krmr Robi Eržen. "Kričijo pri drugih, pri nm je bolj tiho," pristit gls ostl d. Krmr; m» imeti 50 kilogrmo, če jih & mnj, ne mnj kot 45 J?- 0^ mo, mor pri sebi imeti ^ mrte teže, d jih doseže *jj Robi pri, d teht okrog kilogrmo. N zčetku, ko ^ je učil krmrst se je krt zmotil, sedj p je že n jen sojeg posl. Zdj bodo fntje imeli nek«dni zsluženeg počitk, po* p se, posebej z ob esi > zčenj kondicijski trening Mj nslednje leto p se sp zčne eslšk sezon in p pršnje, kdj bodo z č e " priprmi z nslednje se no prensto, ki bo drugo ie i septembr n Dunju, so n bronsti fntje odgooru- "Tkoj. V eslnju se je že zc lo leto 1991." Igor K** foto: Gorzd Sinik izgubili Odbojkrice Bled so II. zezni ligi dom igrle z ek 'P? Prtizn tbor in zmgle z rezulttom 3 : I (I I, 9, -10, 5). Igf* ci Bled p so sloenski odbojkrski ligi dom gostili ekip Grnit in izgubili z rezulttom 1 : 3 (7, -6, -10, -6). V. S. Tržišk industrij obute in konfekcije Tržič Mlk 10 ponono rzpisuje delono mesto z delc s posebnim 1 pooblstili in odgoornostmi VODENJE GROSISTIČNE TRGOVINE ZAŠČITNIH SREDSTEV (ni reelekcij) Pogoji: - išj izobrzb - ekonomist - 4 let delonih izkušenj pri odenju mnjših orgnizcij skih enot Izbrni kndidt bo imenon z mndtno obdobje 4 let- Kndidti z rzpisno delono mesto nj pošljejo prije/t dokzili o izpolnjenju pogoje 15 dneh od obje rzp s n nslo podjetj. Sun set sport s spet preseneč. K A K O? Cnkrje 76, Rdoljic tel Prodj blg n 2 ček. - Z nkup blg nd 1.000,00 din nudimo 10 % popust. - Z nkup nd 2.000,00 din, p immo priprljen posebn presenečenj. N zlogi immo: - drslke BAUER 1.250,00 din - okoje MARKER p že od 700,00 din nprej - bunde, kpe, smuči, smučrske čelje in rokice, ter še in še... Ne doolite, d s zim preseneti. Pridite sun set sport, kjer m bomo strokono setoli.

13 K R O N I K A UREJA: HELENA JELOVČAN f*o sinoćnjem potresu D e n r n o g i c h R z e n s t r h u h u j š i h p o s l e d i c n i b i l o kofj Lok, 12. noembr - Potres z epicentrom med Cerknim in «ezniki, torej predelu Dče, ki jo je nedn poodenj dobe- 0 _ odrezl od set (cest je še edno nepreozn), ni pozročil Posebne škode. Iz Škofje Loke poročjo le o rzpokni hiši Dei- 'ch in o nekj kosih opeke, ki je pdl z neke druge strehe. Strh 5* r jr' grmenj in tresenj tl, ki smo g čutili po sej Sloeniji in!* d'je, p je mrsikomu skrjšl spnec. V Centru z obeščnje &rnju so poedli, d so jih nječ klicli ljudje iz jeseniške in škofjeloške občine. zljio je bobnelo in se treslo, zdi se mi, d je bilo huje kot tkrt Bocu, ko sem bil pri ojkih. Pes grži je ljl, mi p smo čkli* kj bo.«tončk Hudolin s češnjice, Železniki:»Bil sem postelji, ko se mi je zdelo, d slišim bobnenje in eter, šklepetjoče šipe oknih. Bilo je, kot bi mimo hiše peljl težk toornjk. Spr nisem edel, li se mi je snjlo li je bil res potres, potem sem stl, se oblekl, zbudil hčerko in čkl, kj bo. Hiš, čepr str že krepko stoletje, je ostl nepoškodon.«sem mislil, d grmi. Nekteri so prili, d so tudi ksneje še čutili rhle sunke.«5. noembr popoldne je neznnec snel pritlično okno stnonjske hiše Podlubniku in iz nje ukrdel nemških mrk ter šicrskih frnko. Med potjo je n hodniku sicer izgubil mrk, kr p škode, ki jo je utrpel Škojjeločn, bisteno ne omili. V kriminlističnih dosjejih se pogosteje beremo o lomih in ttinh precejšnjih sot denrj. O tem so n nednem posetu goorili tudi nčelniki kriminlističnih oddelko Sloenije. Eden od njih je poročl, d so imeli oprk z roprjem, ki je iz hiše odnesel celih 1,6 milijon dinrje! Dejstu, d postj tudi nš dežel se bolj plodn nji z roprske žete, se, žl, ne d ogniti. Lhko p se ljudje pred lomilci dokj uspešno zrujejo z lrmnimi npr^ mi li trezorji, kterih bodo hrnili denr (in druge drgocenosti), ki g domčim bnkm - sodeč po slbih izkušnjh zdnjem čsu - očitno ne bodo lhkeg src zupli. Ponudb izdelko z zščito premoženj je tudi pri ns že zelo bogt in pestr, ne nzdnje p tudi ne pretirno drg (njcenejš lrmn npr se dobi že z okrog tisoč mrk), zlsti ne primerji z isokimi zneski denrj, ki g ljudje hrnijo nogich in z njim izzijo predrzne in premetene roprje. Kriterijem zščite premoženj se bo slejkoprej morl podrediti tudi zrolnic. H. Jeločn Son Stojn Poljnšek iz Hoboš Poljnski dolini:»med potre-» smo bili še pokonci. Gro- [Vlomi * V noči s 4. n 5. noember je bil neznni lomilec zelo ktien H območju tržiške občine. Vlomil je de ikend hišici n Brdu. 12 kterih je odnesel nekj žiil, škornje, plninski klobuk ter de.. e J>- Vlomiti je skušl še tretjo hišico, si potem očitno premislil, obiskl p je tudi žgo ob odi Poljubelju, endr ni ničesr odnesel. * Od 31. oktobr do 5. noembr je neznnec rzbil eč oken e 'odnici Osnone šole brto Zn Gorjh in nredil z Jrog 2000 dinrje škode. Od 3. do 5. noembr je neznnec iz zklenjeneg dorišč Špe- Cer 'je Bled n Kjuhoi ulici zel deet zboje s polnimi steklenički pi. rednih 2592 dinrje. * 4. noembr zečer je neznnec lomil osebni to pred osnoo šolo Lesch. Odnesel je žensko torbico z dokumenti, hrnilj 'n čekono knjižico ter polni list. Lstnico je oškodol z 3000 frje. Nslednji dn p je neznnec lomil to, prkirn pred blgonico Mod Rdoljici. Iz t je ukrdel žensko torbico z denr jem. usnjeno jkno in rokonih. se skupj redno di- Jrje. 5 Ponoči s 6. n 7. noember je neznnec lomil rdoljiško Klnico ter očitno sestrdn iz sušilnice odnesel trinjst klobs-že- dce ter d kos suhe slnine. GOSPODARSKI KRIMINAL Frnc Mihelčič iz Zlep. Log:»Potres me je prebudil. Bolj je grmelo, kot se treslo. Njprej Smrt n Gštejskem klncu Hed Debenc s Kres Železnikih:»Stnujem četrtem ndstropju stolpnice. Med potresom sem bil postelji, endr budn. Čutil sem tresenje, šipe so ženketle. Z možem s stl in kkšno uro čkl, če se bo potres ponoil in bi bilo treb en.«h. Jeločn, foto G. Šinik Včerj dopoldne ob je toornjk grdbeneg podjetj Grdiš Jesenice, ki gje ozil 28-letni Josip Ereiz, pod rhom Gštejskeg klnc čelno trčil jugo florido Frnc Mohorič iz Zg. Besnice, streg 45 let. Mohoriču to. ki g je zdel n žrebnju 3 x 3, ni prinesel sreče, sj je n krju nesreče zrdi siloiteg trčenj ozil umrl. Nesrečo je zkriil Grdiso šofer Ereiz. kije pred tem s sodelcem popil pri Zlti ribi in so mu policisti z elektronskim lkotestom nmerili 2,3 promile lkohol. Ereiz je bil s sodelcem nmenjen torno So, kjer nj bi delli, po denr, d bi plčl rčun z tri "runde". Pod rhom klnc je ob hiši n desni strni, ki jo obnljjo, zdel pro tblo "delo n cesti", nkr je zil leo čez črto n nsprotni ozni ps, ko je nsproti prilno pripeljl Frnc Mohorič. H. J., foto G. Šinik N E S R E Č E N gorejskih cesth so se minulih dneh zgodile štiri hude prometne nesreče, kterih st bil d mrt, sem p je botrol lkohol. Policisti so nedeljski peturni kciji dobili z olnom 32 pijnih ozniko, podobni kciji pred dem tedom p 49! Po nesreči umrl dom Miln Vučn, roj. 1934, iz Velesoeg, upokojeni poklicni oznik brez ene noge, je sredo, 7. noembr, ob križišču n Kokrici zijl leo z Betonoe ulice proti Krnju. Tkrt je po regionlki iz krnjske smeri pripeljl z BMW 27-letni Mrko Pelko z Visokeg. Kot je sm dejl, je ozil 140 kilometro n. uro (hitrost je tm omejen n 40 km/h), pregled p je tudi pokzl, d je imel kri preeč lkohol. Pelko je trčil Vučn, ki ozil ni imel prirejeneg njegoi hibi. Vučn so odpeljli UKC, od koder p so g ob deh zjutrj odpustili domo. Dom je ksneje umrl. S polnim plinom križišče Blejec Stnisl Zupne, roj. 1933, je nedeljo, 11. noembr, ob s polnim plinom zpeljl križišče Ljubljnske z Ribensko cesto n Bledu. Zneslo g je n robnik hodnik z pešce ob leem oznem psu. kjer je zbil 16-letneg Boštjn Nok iz Nkleg. Huje rnjeneg so odpeljli jeseniško bolnišnico. Spet trk n Hrušici Odsek mgistrlke n Hrušici sodi med njbolj črne ce stne točke n Gorenjskem. V soboto ob je spet počilo 44-letni Tomž Klnčnik iz Mojstrne, ki je ozil proti Jeseni cm, je zrdi prehitre ožnje zpeljl leo n nsprotni ozni ps, kjer je trčil ozilo Robert Bernrdij, roj. 1969, iz Beljk. Klnčnik je bil nesreči huje rnjen. H. J. V mošk, ki st z letlom prikol n Brnik. Zloten st " - ko st si z injekcijo brizg ^prodjlc heroin l heroin, pri njiju p so dobili tudi eč mmil. Kriminlisti z oddelk z zti nje gospodrskeg kriminl Oden jeseniški gostilničr P p! UNZ Krnj so podli kzenodbi (po členu 245 Kzen- * ke g zkon SFRJ, neupriče Kriminlisti so npisli kzensko odbo proti N. M. z Jesenic. Proizodnj in promet z m- J'!0 proti A. 5. in E. K. iz Krj- Osumljen st promet s he dejnj utje dk ter kršite Gostilničrj sumijo kzniih roinom, ki st g kupol od pric iz socilneg zronj. Pr djlc Ljubljni (sicer gre y^'j5o nezo), g nto prod- Jl " nprej in g tudi sm užil ^milš iz Niš Pristojnemu sodišču Nišu p krnjski kriminlisti odili Goljufii poštr Proti poštrju D. 2. z Jesenic so kriminlisti podli kzensko odbo z kznio dejnje poneerbe (141. člen KZS), ker se je letos n rčun njmnj petih strejših ljudi okoristil z dinrje. Nmesto d bi nkznice in denr izročil njim. je poneeril podpise in spril denr lsten žep. H. J. NA S O N Č N I STRANI ALP Z mrzom prihj slbši zrk ^ fj Lok, 12. noembr - V škofjeloški občini se še predobro zedjo, d ne onesnžujejo zrk smo škodljii izpuhi iz l^rniških dimniko, mpk zntni meri tudi dimniki družbenih objektih in stnonjskih hišh (ter seed promet). D. tej kurilni sezoni spuhtelo zrk čim mnj škodljiih snoi, J e občinski izršni set sprejel z cel duct sklepo. Med njimi so sj štirje izjemno pomembni. Gre z to, j* 3 dimnikrsk služb skldu s prili poskrbi z redno in klitetno čiščenje ter pregledonje kurilnih npr, dimnih do in prezrčelnih npr ( objektih, ki kurilne npr- ^e stlno uporbljjo, n ske 14 dni, gospodinjstih, ki kurilni sezoni kurijo s trdimi gorii, p njmnj enkrt n d jjtesec). Drugo priporočilo je nsloljeno n ABC Lok, ki > J zgotoi boljše rste premog, ki bodo seboli mnj Ve P', tretji in četrti ukrep p zdet ljudi zsebnih gospodinjstih. Vs gospodinjst mestu Skofj Lok, kjer je * r k pozimi njbolj onesnžen, bodo dobil nodil o prilnem kurjenju s trdimi gorii, med kterimi je prepoedn P'stik in drugi odpdki, ki prekomerno onesnžujejo iz z-. ru Pljjo zrk. Nd tem bodo strožje kot prejšnjih zimh d e 'i inšpektorji. Izršni set celo predlg upri inšpekcij-, l" služb z Gorenjsko zpostite dežurne službe. H. Je >očn GORENJSKA N O Č N A KRONIKA Znebil bi se žene J. M. iz Ziro je stri znnec policije. Ondn SO imeli probleme z njim zdrsteni postji k/er je pijn Iezil, d bo ubil sojo ženo. Policisti SO g iskli pri zdrnikih in dom. kjer je žen priznl, d ji že es dn grozi, endr so g srečli šele nslednji dn. Pri sebi je imel ečji nož, ki so mu g seed zeli. Lžn žrte T. V., tudi iz Ziro. je prišel policistom zložit E. M., ki d g je pijn pretepel. V resnici je bilo drugče. T. V. se je dom spri z ženo in jo hotel udriti, endr se je E. M. potegnil znjo in rzboritež postil pred rt. T je "siljicu" pokzl nož in se pognl dir z njim. ksneje p je nož spril ter se jil n policiji kol žrte. Se eden z nožem Kže, d žiroski nsilneži nrnost obožujejo nože. Tudi J. R. iz Mldinske ulice je ob pol deh popoldne grozil domčim z nožem. Ko je pijn prišel domo, je zčel piti, d bo se zkll, zel nož. zgrozil sinu R.. d g bo rzrez! in se spril tudi nd ženo. Policisti so posredoli, endr očitno ne doolj strogo, sj jim je de uri ksneje občnk poedl, d možk, sicer strejši inlid, spet mltretir družino. Tokrt so g možje modrem zeli s seboj in g zdržli do streznite. Tepel, nto zspl Nekj pred enjsto zečer je M. V. s Plnine Krnju, ojunčen z lkoholom, njprej s pestmi preletel M M ktero žiit zunjzkonski skupnosti, nio p zel še koinsko plifo in z njo žensko tko zdell, d ie obležl n tleh. Junk je potem mirno legel spt. on p je s težo uspel priklicti pomoč po telefonu. Rzbijl kozrce Uslužbenk Ljubljnske bnke n Trti pri Skojji Loki je od strnk.slišl, d bližnji restrciji J. C. kot pobesnel rzbij. Poklicl je policiste. Ti so ugotoili, d že injenemu J. Č. loklu niso hoteli postreei s pijčo, zto je gneu stolkel trideset kozrce in nekj knih skodelic. Rčun bo kjpk morl pornti, čk g tudi kzen pri sodniku z prekrške. K D O R I Z B I R A Hlo, 93 Krnj, 12. noembr - Poklicni gsilci so se prejšnji teden trikrt odzli klicu rdečeg petelin. V ponedeljek zečer je zgorelo grži F. V. Čirčh. Požr je pozročil tomt n zgnjču t R-9, ki je pogorel, zublji p so zjeli tudi udi 80, ki je bil prkirn poleg deetke, ter nekj pohišt. Po grobi oceni je škode z okrog dinrje. Drugič so krnjske gsilce klicli k požru torek zjutrj Preddoru, kterem so se zdušili štirje ljudje (o tem smo že poročli), tretjič p sredo k požru osebneg t križišču pri delskem mostu Krnju; ki p so g zdušili že mimoidoči ozniki. Z prijo o požru smetrskem kontejnerju n Plnini se je izkzlo, d je lžn. Sicer p so krnjski gsilci sredo tudi izčrpli odo iz cisterne z kurilno olje Hotemžh, soboto je njiho pirotehnik uničil grnto, ki so jo nšli Škofji Loki, ter prežli ozil okri. # H. J. Z A Merctor - Izbir Krnj Trgosko podjetje, d.o.o., Krnj KRANJ, Mistro trg 7, P R A Z N I K E 1 0 % CENEJE!! Merctor - IZBIRA Krnj m noembru in decembru ponuj desetodstotni popust sojih trgoinh (žiil in grdbeni mteril)! Popust ponujmo obliki denrnih bono ki smo jih ponudili podjetjem oz. sindiklnim orgnizcijm. Njmnjši znesek je 500,00 din, z to plčno rednost p boste dobili z 550,00 dinrje bono! Bone p lhko tkoj kupite n upri podjetj, Mistro trg 7, Krnj (telefon in )! Posebn ugodnost pri nkupih diskontu (pri železniški postji!): kupljeno blgo rednosti nd 700,00 din pripeljemo n dom brezplčno! Sprememb telefonskih šteilk nših poslolnich Stržišču: eleprodjno skldišče žiil: prodjln grdbeneg mteril: in

14 OTf^BSMMGLAS 14. STRAN OBVESTILA, OGLASI Torek, 13. noembrj9^ Komisij z orgnizcijo priredite pri Skupščini občine Krnj in PAN Krnj d.o.o., Music mngement, produkcij, zložništo, objljt: R A Z P I S - ZA trgosko ponudbo n BOŽIČNEM SEJMU Krnju, ki bo potekl n Titoem trgu (med cerkijo in Prešernoim gledliščem) od in z trgosko in gostinsko ponudbo n NOVOLETNEM SEJMU, n Trgu reolucije in Poštni ulici od Interesenti nj pošljejo ponudbe z opisom prodjneg progrm njksneje do n nslo: PAN Krnj d.o.o., Posloni center Plnin 3,64000 Krnj. Tel.: 064/33-171, int. 48. Firm ustnljnju G E O D A T d.o.o. - rčunlništo - inženiring - geofizik išče rčunlniške strokonjke z poučenje n PC. Želen znnj iz HW, UNIX, išjih progrmskih jeziko (C, Modul 2) li pketo. Delo njprej honorrno n rzličnih lokcijh. Smo pisne ponudbe z nedbo znnj n nslo: P. Zje, Delsk 12,64226 ŽIRI Grdbeni mterili» B A U M I T «Skupnost pokojninskeg in inlidskeg zronj Sloenije območn delon enot Krnj rzpisuje nslednj del in nloge 1. NAKAZOVANJE KI D delo združuje z nedoločen deloni čs s polnim delonim čsom in s 6 mesečnim poskusnim delom Pogoji: srednj strokon izobrzb, 2 leti delonih izk u ' šenj, ktino znnje sloenskeg jezik 2. ADMINISTRATIVNA DELA V MATIČNI EVIDENCI delo združuje z nedoločen čs s polnim delonim čsom m 6-mesečnim poskusnim delom Pogoji: srednj strokon izobrzb, 1 leto delonih izkušenj, znnje strojepisj, ktino znnje sloenskeg jezik Kndidte prosimo, d pošljejo pisne prije z dokzili o izpolnjenju pogoje 8 dneh n nslo: Skupnost pokojninskeg in inlidskeg zronj Sloenije, območn delon enot Krnj, Str cest 11. O izbiri bomo kndidte obestili 8 dneh po sklepu pristojneg orgn. 3 C i u h I SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Izršni set Set delone skupnosti RAZPISUJETA JAVNO DRAŽBO nslednjih osnonih sredste: izjdjcnjen* / i w -m?q t* t m 1 p i 1 : & M # J mm ' - ""ft "3j 1. Osebni to OPEL ASCONA, , registrirn 2. Osebni to ZASTAVA 750, , registrirn 3. Osebni to ZASTAVA 750, , registrirn 4. Cmp prikolic ADRIA 450, 5 ležišč, z bldhinom 5. Cmp prikolic ADRIA 450, 5 ležišč, z bldhinom 6. Cmp prikolic TRESKA 350, 4 ležišč, z bldhinom din din din din din din Stroške prepis in prometni dek plč kupec. Vrščin, ki jo je treb plčti pred držbo, znš 15 % od izklicne cene. Jn držb bo sredo, 14. noembr 1990, ob 15. uri z uprno zgrdbo Skupščine občine Krnj. Interesenti si neden osnon sredst lhko ogledjo eno uro pred zce kom držbe. l i 1*^1 ^^^^ Turistično podjetje A U P I N U M o O* ThermoPutz in ThermoExtr toplotnoizolcijski ometi, ki predstljjo njcenejšo m njenostnejšo obliko Toplotne izolcije. Progrm Sno si potrebni mterili z.i strokono prilno snirnje in reitlizcijo strih sth; / n im ohrnjmo rednosti stre stbne substnce spomeniškem rstu in tudi pri strih hišh. Cirnopor minerlni in plemeniti ometi in bre z njimi dekortino zščitimo /.unnje in notrnje poršine poslopij. Informcije: SALONIT ANHOVO, TR/KMF ISMMM) No.i Goric, Kidriče 20, tek fon (ms) , teleks U Ud.inh< it u. telefks (065) 2 l-2»2 Proizjlec: Wietersikirfer & Pegguer /,emcntwerki KlUich, K». 111 C\ I \\slri,i Uoznik: Slom) Anhoo Želim podrobnejše informcije o lstnostih, uporbi, cenh, z: toplotnoizolcijske omete ThermoPutz, ThermoExtr CZr-progrm Sno Grnopor plemenite omete in bre ime in priimek: poklic: nslo:, Kupon pošljite n nslo: Slonit Anhoo, Trženje, Kidriče 20, No Goric Ribče lz 50 Bohinjsko jezero objlj z zimsko sezono 1990/91 prost delon mest ) VEČ RECEPTORJEV Pogoji: išj izobrzb ustrezne smeri, 3 let delonih izkušenj znnje deh tujih jeziko li turistični tehnik li srednj izobrzb ustrezne smeri 1 leto delonih izkušenj znnje deh tujih jeziko b) VEČ POMOŽNIH DELAVK z posprljnje, pominje, prnje in liknje ter čiščenje Pogoji: dokončn osnon šol delone izkušnje zželene 1 - mesečno poskusno delo z s delon mest. Kndidte bimo, d pošljejo ponudbe z dokzili o izp njenju pogoje 8 dneh od obje n nslo: Turistično podjetje ALPINUM Ribče lz Bohinjsko jezero. O izbiri bomo kndidte obestili zkonskem roku.

15 Torek, 13. noembr 1990 M A L I O G L A S I, O G L A S I 15. ISnGLAS MflLI OGLASI _ Cest JLfl 16 ftgarati STROJI «9odno prodm PEČ z centrlno izjo, 35 KW. g Vodrn mizrsko KOMBINIRK0.5 gggrcij, širin 32 cm. g psclloskop Hitchi -212 do-!![l ln^prodm. g E15 Vodrn PEČ z centrlno ogre- BljEMO centrl 20. g Pfodm PEČ z centrlno ogre- "is. rbljeno, Lbin 3000 klorij, "[gzbojlerj. g Pr 0dm brni TV Ficher. * AGROIZBIRA ČIRČE AVTOMOBILISTI, KMETOVALCI, PODJETJA IZKORISTITE UGODEN NAKUP AKUMULATORJEV VESNA MARIBOR IN TOPLA MEŽICA. POKLIČITE PO TEL: Prodm brni TV Grundig. ^ zečer Prodm motorno ŽAGO Dolmr č jjnr, Potoče 11. Preddor GRADBENI MATERIAL Prodm rbljen rtn kril in r- Hjtorje. g prodm 5 plet OPEKE PH6, « int. 51 dopoldne, Klišk JP^Drulok - popoldne IZOBRAŽEVANJE P'Plomirn: inženir fizike uspešno! štruir mtemtiko, fiziko, kemijo in rčunlništo, g n int. '3 dopoldne, popoldne ^gn 120din/h jgcubljeno P Sori sem nšel MIZO in KLOP. lstnik ju dobi n g KUPIM Kupim TRAKTOR *6 4 Store kupim suhe smrekoe plohe, deine 8 cm. Kurnik, Tupliče 11, « LOKALI Bledu oddm 110 kd. m. e- Posloni prostor, primeren z = stinski lokl, trgoino li podobffi} dejnost, g od 9. do Ure, rzen sobote in nedelje ~ p njem zmem POSLOVNI ^ROSTOR do 30 kd. m RdobAA' Jesenich li Krnju" Šifr: ^l^čunalnlstvo ^ddm SOBE z oddjnje turi* -torn ter sobo skuhinjo in gržo 10 BIFE g itlijnske specilitete Jke Pltiše 17 K R A N J tel.: Odprto: od ure nedelj zprto BUON APPETITO! nm Od 15. do 18. noembr s pričkujemo n Gorenjskem smučrskem sejmu Krnju s pestro izbiro smučrskih oblčil in opreme. Med drugim: se rste smučrskih plic od 133,60 din dlje t tekški čelji od 305,50 din dlje tekške ezi od 227,80 din dlje bunde od 496,50 din dlje otroške smučrske rokice 49,70 din ter moške in ženske smučrske rokice Pridite in izberite! VELEBLAGOVNICA n m SKOFJA LOKA SAVNA n kmečkem turizmu sk dn od 17. ure dlje, lhko tudi z dobro kmečko mlico. Možen tudi njem prtmj po konkurenčnih cenh. Kličite: Z mirno obrt zmem njem prostor n relciji Rdoljic-Lesce-Jesenice-Bled-Begunje. g OBVESTILA Imte pokrjen prlni stroj, štedilnik, bojler»gorenje«? Pokličite n g Stružnik, Sr. s 19 VODOVODNO NAPELJAVO NA HIŠI, kompletno s štemnjem, m nredim klitetno in hitro, (kot tudi rzn popril, predele) g Posredujem prodjo seh rst sdnih sdik. Asec, Potoče 33, Preddor g PRIDELKI Prodjm VRTNICE - sdike, 10 rst. Golnik 107 g Prodm KORUZO zrnu. Zlog 28 g KORUZO storžih ugodno prodm, g POSESTI Prodm HIŠO z rtom strogem centru Krnj, izjemn lokcij.šifr: NAJBOUŠI PONUDNIK Prodm 2 HIŠI, opremljeni, centrln kurj, telefon, g RAZNO PRODAM Prodm noe delone MIZE s predli, zgorj plohi, elikost 200 x 60 x 90 cm in 150 x 60 x 90 cm. Cen in din. g Ugodno prodm 2500 koso kro STREŠNE OPEKE in OBRAČAL NIK z BCS KOSILNICO mrton. g Prodm dmče ŽGANJE," neškro pljen JABOLKA, ZELJE glh in kostnje DRVA. g Prodm d no usnjen NASLA NJAČA, noo ZAMRZOVALNO OMARO, žensko KOLO s prestmi, brni TV Gorenje g Uspešno sredsto proti kjenju in prt z kontrolo pljuč (stmo, bronhitis), g 064/ Rbljene GUME 7,50 x 16, S tmr, primerne z kmetijsto, poceni prodm. Pugelj, Šmrc, Kmnik Prodm setlo si NERC PLAŠČ, št g zečer Z toorno prikolico prodm zdnji del šsije kombij IMV s torzijskim zmetenjem, 4 pltišč z gummi 16 col, nosilnost 1750 kg, primerno z preoz žiine Infor mcije dopoldne g int STAN, OPREMA Ugodno prodm kuhinjsko opre mo z semi elementi. Informcije po 17. uri g Prodm termokumulcijsko peč AEG 4 KW, elek bojler 80 litro in trjnožreč štedilnik Derby s pečico, g Prodm de STILNI SPALNICI z jogiji iz progrm LIP BLED, skorj noi, g STANOVANJA GARSONJERO 33 kd. m n Druloki pri Krnju, tkoj seljio noem nselju n klsično kurjo z blkonom, dem kletem in gržnim boksom ter SAT nteno in priključkom z telefon, tkoj prodm z DEM. g 061/ n prne dni 11. mesecu po 17, uri li ob soboth Oblk Oddm opremljeno SOBO s souporbo kuhinje in koplnice, po možnosti z predplčilo eneg let, g (mrij) Deklet! Przniki se bližjo! Prežiite jih doje, lepše bo. Oglsite se Afroditi Ženitni posredolci Poslonem centru, Plnin 3, Krnj, tel lin Mmic s triletnim otrokom nj me stnonje, g po 17. uri V Krnju li Rdoljici in okolici njmem dosobno stnonje. Šifr: NOVEMBER Kupimo STANOVANJE cc. 35 kd. m., s centrlnim ogrenjem, po možnosti Šorlijeem nselju li n Plnini. Iskr TEL, Podjetje telekomunikcijskih sistemo, d.o.o., Krnj, Ljubljnsk o 24 - kdrosk služb Mld pr njme grsonjero z dobo eneg let. Plčilo nprej. g V Tržiču prodm dosobno STA NOVANJE z gržo - lep leg - seljio. g VOZILA Ugodno prodm obnoljen KAMI ON OM 40, ozen z B ktegorijo, cen DEM, g Prodm DIANO, letnik 1977, registrirn do Cen po dogooru, g Prodm AUDI 100, strejši letnik. g Prodm Z 101, letnik 1980, dobro ohrnjen. Cen po dogooru. Grboč, C. reolucije 7, Jesenice JUGO 45 A, letnik 19B6 - oktober, prodm. Dodtn oprem, g Pomld n rt bo toj prišl, čkl, d prideš ti in sedl bo n rožn tl, jokl, ker tebe ni... (Gregorčič) R0LETARSTV0 N0GRAŠEK MIUE ŠENČUR 061/ Cenjene strnke obeščmo, d ponono sprejemmo nročil z roiete, žluzije in lmelne zese. BMW 316/4, letnik 1987, km, koinsko črn, z eliko dodtne opreme, prodm. Pot Bitnje 8, Krnj Prodm VARTBURG, letnik 1980, registrirn do , dobro ohrnjen, g Prodm Z 750, letnik Tupliče 9, g Prodm Z 128, letnik 1986, z 6000 DEM, g Prodm krmbolirn to DAI HATSU APLAUSE 1,6 XI deluxe, str 2 mesec, g Prodm FIAT 132/1800, letnik 1978, preoženih km. Blžič, Zlto polje 3, Krnj Prodm JUGO FLORIDA, letnik gust Čirče 41, Krnj - popoldn ^ ^ P ^ S G L A S ZAPOSLITVE Sedemnjstletni fnt išče kkršnokoli delo in kdrkoli g Ofset tiskr - priučen, z znnjem preprostih knjigoeških del, dobi službo. Informcije n g Z noim rtikolom m zgotlj mo uspeh pri prodji, g popoldne ŽIVALI Zmenjm d bikc simentlc z črnobele teličke li prodm. Urbne, Zdrg 13, Duplje Prodm TELICO simentlko, stro 2 leti, brejo 4 mesece. Šs Jnez, Preddor Prodm d BIKCA z ndljno rejo, g Prodm OVCE z mldiči oce. g in breje Kupim bik simentlc, streg 10 dni, g Prodm PRAŠIČE od kg in VVrtburg krn po delih li celeg, g Prodm TELETA, streg 2 mesec, z ndljno rejo. Musr Mr, Osiše 23, Podnrt sejem Sfer cest 25, tel bi sojo restrcijo n JEDI IZ DIVJAČINE, MORSKE JEDI IN OSTALE SPECIALITETE PO ŽELJI VSAKO SOBOTO ŽIVA GLASBA! Sprejemmo rezercije z zključene družbe, poslon kosil, poroke do 120 oseb... Odprlo: sk dn od sobot od nedelj od ure Prisrčno bljeni! Prerno ns je zpustil nš ljubi mož, tek, t, tst, brt J A N E Z K L E M E N Č I Č iz Strhinj Od njeg se bomo posloili torek, 13. noembr, ob 16. uri n pokoplišču Nklem. Žlujoči si njegoi Strhinj, Plttling, Župnje njie, Kokric, Noo Mesto, Ljubljn, Lesce Prodm čistokrneg DOBERMA- NA, streg eno leto, g Prodm čistokrne OVČARJE brez rodonik,. stre g 061/ tedno V SPOMIN Vedno zno, ko jutro se rodi, dn zzrem se s solznimi očmi. Srce bolečini zječi, je res, d tebe eč med nmi ni. Prodm eno leto stro TELICO. Veiesoo 50. Cerklje Prodm isoko brejo KRAVO simentlko in sedem dni streg BIKCA. Šter, Sp. Duplje noembr je minilo žlostno leto dni, odkr ns je z edno zpustil F R A N C K O D E R Sp. Duplje, št. 45 Hl sem, ki g ohrnjte spominu. Vsi njegoi ZAHVALA Ob nendni in boleči izgubi nše mme, stre mme, sestre in tete K R I S T I N E F R E L I H rojene Tušek iz Dče se iskreno zhljujemo sosedom, sorodnikom, posebej še sosedi Mrici, kolektiom Alples in Iskre z podrjeno cetje in izrečeno sožlje, orgnizciji ZB, goorniku z lepe posloilne besede. Iskren hl gospodu kplnu z pogrebni obred in cerkenim pecem. Vsem, ki ste jo pospremili n zdnji poti, še enkrt iskren hl. Žlujoči si njeni Dč, Železniki, 30. oktobr 1990 ZAHVALA Ob smrti drgeg očet, streg očet, tst, brt, stric in sk A L B I N A P O D O B N I K A Iskreno se zhljujemo dobrim sosedom, ščnom, sorodnikom, prijteljem in znncem z pomoč težkih trenutkih, izrečeno sožlje, podrjeno cetje in seče. Posebn zhl ekipi z rešenje iz rušein in plzo, KD Nklo z humnitrno pomoč. Hl gospodu župniku z oprljen pogrebni obred in pecem z lepo petje. Vsem še enkrt hl z spremsto n njegoi zdnji poti. Vsi njegoi Mlk, 26. oktobr 1990 ZAHVALA V 84. letu strosti je umrl drg mm, bbic, prbbic, tet in sestričn M A R I J A Š T I H E R L Rozmno mm iz Kolnice Iskreno se zhljujemo sorodnikom, prijteljem, sosedom in znncem z izrečen ustn in pisn sožlj, sem, ki ste droli cetje, seče in jo pospremili n njeni zdnji poti. Posebn zhl dr. Grmoi z ečletno zdrljenje, g. župniku z lepo oprljen cerkeni obred, goorniku Jnezu Koslju z gnljie posloilne besede, pecem brto Zupn z lepo zpete pesmi sloes ter krjeni orgnizciji Zeze borce Lncoo. Vsem in skomur še enkrt iskren hl. Vsi njeni Sp. Lipnic, 3. noembr 1990

16 N O V I C E IN D O G O D K I UREDNIŠTVO tel.: Hitro ukrepnje Ujm prizdel elektronpre Krnj, 12. noembr - Nrsli potoki in reke ter zemeljski plzoi so nredili eliko škode n nprh Elektro Krnj. Delci Elektro so hitro ukrepli, d so nekj dneh posod dobili elektriko, endr p posledic ujme ne bo moč tko hitro odpriti. N distribuciji so bili poškodoni 10 in 20 kilooltni dljnoodi ter nizkonpetostno omrežje občinh Krnj, Škofj Lok in Ljubljn Šišk. Njbolj prizdeto p je bilo območje škofjeloške občine; še posebej Selški dolini. N področju ndzorništ Železniki so bili poškodoni Mrtinj rrh. Osojn Dč, Ojstri rh, p nizkonpetostno omrežje, drogoi, odniki in smonosilni kbel n tem območju... Z končno sncijo bo n primer treb regulirti potok Dšnjico. Tudi Sor je od kopl temelje jmbor 35 kilooltneg dljnood Škofj Lok-Zelezniki. Nič ugodnejš ni slik po ujmi n področju ndzorništ Škofj Lok in ndzorništ Medode in n področju krnjske občine. Direktor Tozd Elektro Krnj dipl. inž. Io Rkoec ocenjuje, d bo dokončn sncij končn ob ugodnih remenskih rzmerh do konc let in prihodnje leto. Po grobih ocenh p znš škod n območju Tozd Elektro Krnj 3.4 milijon dinrje. V Tozdu Elektro S Krnj, ki skrbi z mle odne elektrrne n gorenjskih odotokih, p ocenjujejo, d je škode n objektih z 4,8 milijon dinrje. V škofjeloški občini so ode zsule toke elektrrn Dč, Soric, Rudno in HE Škofj Lok. Direktor Tozd Elektro S Krnj inž. Drko Koželj pri, d so še ečjo škodo preprečili s hitrim ukrepnjem delce, ki so tkoj po ujmi zroli objekte. Sicer p Elektro Krnj ugotljjo, d se bodo n nekterih območjih ozirom krjih (in teh ni Nječ je bilo po ujmi rztrgnih odniko, podrtih dljnoodnih drogo in zlomljenih betonskih klešč... - Foto: D. Ppler rno mlo) morli sncije lotiti čimbolj celoito; skupj s cestrji, PTT... /V sestnku uprneg odbor SKZ, podružnic Rdolji P o m o č p o p o o d n j i c smo se odločili, d se tudi Koordincijski odbor je n soji seji, 5. noembr ki smo kmetje ključimo pomoč jo sklicli pr zrdi izredno težkih rzmer n območjih, ki jih je prizdetim krjem. Preldolo je mnenje, d pomoč je sklenil, d bomo s prispekom din pomgli omiliti n prizdel odn ujm, rzprljli tudi d pomoči tem krjem. Odbor denrni obliki nkzujemo stlo škodo. Ob tem p pozimo tudi druge strnke, d prispejo n Ž. R s soj delež k rešenju posledic popl. Seed se obrčmo tudi n pripisom SKZ z pople prebilce, ki jim je nr priznesl, d se ključijo humno kcijo in pomgjo ljudem n prizdetem območju. z uprni odbor SKZ Miln Pohr Sloenci, uresničimo str sloenski pregoor: Prijtelj spoznš nesreči. Predsednik Demos: Zone Prežel j Koncert K l p e M s l i n n P r i m s k o e m STORITE TUDI NEKAJ ZASE NE BO VAM ŽAL! Primskoo - Krjen skupnost Primskoo bo nedeljo, 18. noembr, ob 19. uri eliki dorni združneg dom n Primskoem Drpr *i-*osmižmkoiii, s«orgnizirl celoečerni koncert dlmtinskih pesmi in glsbe. Nstopl bo Klp Mslin iz Šibenik. Sponzorsto so tokrt prezeli N Bledu Penzion Tčr iz Šmrtneg ob Si, Zidrsto Jože Osenik, okr- ^ 7 _ site odr p Cetličrn Dlij iz mini tržnice n Plnini. Vstopnice y Sli K 030 po 50 dinrje so že prodji KS Primskoo, de ure pred koncertom p bodo tudi pri blgjni združnem domu. Čisti izkupiček koncert bo krjen skupnost nmenil delonju domčeg Kulturneg rekrecijsko drsnje društ. (ž) Bled, 13. noembr - N blej skem ledu so s 1. noembrom poečli šteilo ur z rekrecijsko drsnje. Rekrecij je sk dn od 10. do 11.30, ob ponedeljkih, torkih, sredh, četrtkih in petkih dodtno med 16. in uro, ob soboth in nedeljh p med in 16. uro ter med 17. in J. K. Rdoljišk socilističn strnk se je predstil - V četrtek st se Rdoljici sestli odsti Socilistične strnke in občinskeg odbor odbor Zeze borce. Sestnek je bil orgnizirn n željo borce, ki so z sojeg preg sogoornik izbrli sociliste. Potem se je odsto strnke skorj de uri pogorjlo s člni in občni, ki se znimjo z progrm in delo strnke. Udeležb je bil presenetljio dobr, goor p je bilo o seh ktulnih pršnjih rdoljiški občini in Sloeniji. J. K., slik G. Šinik Š h n P r i m s k o e m in Šenčurju Primskoo, 13. noembr - Šhoski klub Primskoo bi n 9. letošnji mesečni hitropotezni turnir, ki bo četrtek, 15. noembr, ob 17. uri mli dorni Združneg dom n Primskoem. Pr tko obeščjo ljubitelje šhoske igre, d bodo orgnizirli ktegorizcijske turnirje z osjnje 3., 2. in 1. ktegorije ter nslo mojstrskeg kndidt. Udeležb n skem turnirju bo omejen n 10. igrlce. Igrli bodo 9 kol po Bergerjeem sistemu (sk z skim) in prilih FIDE, d njboljš n skem turnirju p bost osojil išjo ktegorijo ozirom nslo mojstrskeg kndidt. Igrlni čs bo 2 uri z 40 potez. Prijnin z turnir znš 100 dinrje. F. Čeh Šenčur, 13. noembr - V Šenčurju po ečletnem ztišju spet ožiljjo šhoski klub. Ker je Krnju klub rzpdel, rčunjo tudi n sodelonje krnjskih igrlce. Igrln dne st sk torek in petek med 18. in 21. uro prostorih ŠD Šenčur pri nogometnem igrišču. Z 25. noembr p nčrtujejo hitropotezni turnir. # J, K. V Krnju Iskrili šhoski festil Krnj, 13. noembr - Šhosk sekcij Iskr Telekom iz Krnj prirej 14. šhoski festil Iskr 90. Festil bo nedeljo, 18. noembr, delski restrciji n Lborh, Festil se bo zčel ob 9. uri. Prijnin je 100 dinrje z moške in 50 dinrje z ženske. Njboljše čkjo pokli in prktične ngrde. Čs igrnj: 10 minut n igrlc. J. K. Plninski izlet neznno Krnj, 13. noembr - Plninsko društo Krnj orgnizir soboto, 17. noembr, izlet neznno, zto tokrt podrobnejšeg opis poti ni. Tur ne bo težk, terjl bo le poldrugo uro hoje, n cilju, koči, p bo kosilo in mnjši srečelo. Odhod posebneg tobus bo ob 7. uri izpred hotel Crein Krnju, rnite Krnj p je prediden ečernih urh. Prije sprejemjo pisrni Plninskeg društ Krnj do zsedbe tobus. J. 17. noembr Z GORENJSKIM GLASOM IN KOMPASOM Odhod z Jesenic (tobusn postj) ob 630 uri, iz Rdoljice (AP) ob 6.45, iz Krnj (hotel Crein) ob 7.00, iz Škofje Loke (AP) ob 7.15, iz Medod (AP) ob 7.30 uri. Vožnj mimo Ljubljne do Trojn in Celj ter nprej mimo Tehrij do Šmrj pri Jelšh (znn bročn cerke seteg Rok), pri Mestinju p bomo ziii n Sldko goro (še en bročni biser), se spustili proti jugu in zili osrčje Kozjnskeg. V Kozjem si bomo ogledli tmkjšnjo brusilnico stekl, imeli priložnost z nkup kkšneg uporbneg predmet li spomink, se ustili ob mogočnem grdu Podsredi (steklrski muzej). V Olimju si bomo ogledli sloito in lepo poslikno lekrno, posedli bližnji inski kleti, se okrepčli s prigrizkom in g zlili z mldim inom. Odtod bomo krenili do Atomskih toplic, si prioščili skodelico ke, se sprehodili li p se celo rzgibli zdriliškem bzenu (koplke!). Po tem osežilnem postnku se bomo zpeljli do nše zdnje postje, kjer ns bo čkl»mrtino«ečerj; k prijetnemu počutju domči gostilni bo prispel tudi glsb. Okrog ure se bomo npotili proti domu, Cen: din 500,00 po osebi. Prije KOMPASOVIH poslolnich. Ob priji je potrebno plčti celotni znesek. Podrobnejši progrm bo n oljo n prijnih mestih. Delci Iskre RTC štrjkjo Agonij delce podjetj Iskr Kibernetik - Rzojno-tehnološki center K r8 * nju se ndljuje. Zrdi izgube in nelikidnosti že od pril prejemjo le zjm* čene osebne dohodke z dljšimi zksnitmi. V petek, 9. noembr, so delci zčeli štrikti. Stkoni odbor podjetj RTC je prejšnji teden obrnl se bolj kritične rzmere, sj delci še edno niso prejeli niti septembrskih plč. Ostl podjetj (Šteci, Mehnizmi, Stikl, Veg, Orodjrn, TSD in Električn orodj) nmreč niso uspel pornti seh obeznosti z storite, nročene Rzojno-tehnološkem centru. Vodstom podjetij Iskre Kibernetike, koordincijski sindikto Iskre Kibernetike in občinskemu Izršnemu setu je stkoni odbor 7. noembr 1990 posll zhtee delce RTC. Ker do 9. noembr 1990 niso dobili prilio z izplčilo septembrskih plč, so prekinili delo z podjetj Iskre Kibernetike, medtem p bodo oprljli le storite z zunnje nročnike. Delci Iskre RTC se ne strinjjo z odnosom ostlih podjetij Kibernetike do Rzojnotehnološkeg centr in menijo, d bi podjetj prehodnem RŠ CZ končuje delo Ljubljn, 12. noembr - Predsednik izršneg set skupščine Republike Sloenije Lojze Peterle je dnes dopoldne skupj z nekterimi ministri iz lde seznnil predsednike sloenskih občinskih izršnih seto o pripri in osnonih izhodiščih Zkon o zodih in Zkon o finncirnju jne rbe. V drugem delu pogoor p so predsednike seznnili o ukrepih zrdi popl in orgnizirnju ter izjnju "jnih del" Sloeniji po poplh. Po tem ko so se pokzle posledice ujme in je bilo nčelo republiškeg štb CZ, d je n prizdetih območjih treb njprej in predsem zgotoiti njnujnejše pogoje z žiljenje in delo, je dnes nčelnik štb Mirn Bogtj pojsnil, d so n celotnem območju, ki g je prizdelo neurje, ti pogoji po ečini izpolnjeni, zto RŠ CZ soje delo končuje. To p pomeni, d delo zčenj odbor z uprljnje sredste in koordincijski odbor pri republiškem izršnem setu. Zdj bo treb tkoj pripriti inštrumente do kolikšne išine nj znš pomoč, obnoo p ključiti stroko, d ne bi eč grdili n neprimernih in nernih krjih. Glede rzdelite pre kontcije pomoči 30 milijono dinrje n njbolj prizdete občine Sloeniji, p je predsednik škofjeloškeg izršneg set Vincencij Demšr poedl, d do krje in ljudi od Železniko nprej še edno ni mogoč tobusni in toorni promet nd 3,5 tone, p endr Škofj Lok ni sednji prioriteti. A. 1. Igor U m e k Preddoru Krnj, noembr - V četrtek, 15. noembr, bo gost klubskeg ečer gorenjskih direktorje Igor Umek, minister z pln Peterletoi ldi. Predstil bo problemtiko plnirnj in plno n nslednjem letu ozirom nslednjem petletnem rzdobju, ki se zčenj s prihodnjim letom. Pogoor z Igorjem Umekom se bo ob zčel hotelu Bor Preddoru. Pri smučrski konec tedn Krec, Sorišk plnin, Pokljuk, 11. noembr - Konec tedn so se prič letošnji sezoni zrtele npre n nših smučiščih. Minulo dežeje je nmreč hribih pustilo okoli trideset centimetro debelo snežno odejo, ki so jo nekteri žičničrji izrbili z pripro poznojesenske smuke. Tko so smučrji že lhko užili n Krcu, n Soriški plnini in Pokljuki, kjer so zlsti smučrji tekči hlili lepo priprljene proge. Kljub lepemu remenu p n smučiščih ni bilo elike gneče. # V. S. obdobju morl sodeloti P, ' r sebinskem preoblikonj RTC-j. V nsprotnem P r i m e l : nj bi štrjkli do uedbe si čj. j;. V petek se je sestl kooro* ncij direktorje podje J Iskre Kibernetike in med dr z n t gim obrnl tudi ^. delce podjetj RTC Z d olj ie rešite direktorji nis ponudili, ker je položj krit' čen tudi ostlih podjetjih. V ponedeljek, 12. noem]** 1990, so delci RTC n zt> 0 ' pobili predstnik Se 1 krnjskih sindikto in zno pretresli možnosti, ki se kžej 0 z rešite stiske teg 80-člnskeg kolekti. Odločno # zhteli, nj jim občinski izyr šni set omogoči sj izplč' 1 zjmčenih osebnih dohodko N zboru je preldl ugotg ite, d ne kže prehitro ret puške koruzo. Vsko delo"" mesto je drgoceno in se J znj redno boriti. Potrebo" bi le nekj mesece, d bi ure^ ničili»zsnoe in predloge z rzrešenje problemtik podjetj RTC«, ki jih je pnjjj* ilo odsto Rzojno-tehnol škeg centr.. Alojz NOVO NOVO NOVO n sloenskem tržišču MASSE V FERGUSON trktorji - iz Anglije seh elikosti KONKURENČNE CENE primerji z strijskimi, in nemškimi! Prepričjte se itlijnski^1 po tel.: li KMETIJSKA TRBOJE 10 MEHANIZACIJA' Z i m s k o š p o r t n i sejem Krnj, 13. noembr - V Čelrlek, 15. noembr, se bo n krnjskem sejmišču zčel zimskošportni sejem, ki bo trjl do nedelje zečer in g skupno orgnizirt PPC Gorenjski sejem in Zez ditelje, učitelje in trenerje smučnj Krnj. V četrtek in petek bo sejem odprt med 15. in 19. uro, soboto in nedeljo p med 9. in 19. uro. Z odrsle bo stopnin 40, z otroke p 20 dinrje. ZVUTS bo poskrbel z sirokone nsete in prodjo rbljene opreme, skrb sejm p bo komercilni del in prodj noe opreme. S ponudbo se boju predstil smučišč, predsem Krec, zneslji bo udeležb Kokre. Feromou, Nme in Alpine ter mnogih zsebnih proizjlce opreme, n sejmu bodo sojo dejnost predstili iudi krnjski športniki. J. K. KRAN1SKI ZIMSKOŠPORTNI SEJEM NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU OPREMA ZA ZIMSKE ŠPORTE: RABLJENA IN NOVA PONUDBA TURI STIČNIH AGENCIJ: SMUČARSKE VOZOVNICE SEJEM JE ODPRT: 15, in od 15. do 19. ure 17. in od 9 do 19 ure