UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO Alenka Pirc CELOSTNO INFORMACIJSKO MODELIRANJE PROJEKTA ZA IZGRADNJ

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO Alenka Pirc CELOSTNO INFORMACIJSKO MODELIRANJE PROJEKTA ZA IZGRADNJO KANALIZACIJSKEGA SISTEMA V KRŠKEM Magistrsko delo Maribor, september 2017

2

3 I Smetanova ulica Maribor, Slovenija Magistrsko delo na študijskem programu 2. stopnje UM CELOSTNO INFORMACIJSKO MODELIRANJE PROJEKTA ZA IZGRADNJO KANALIZACIJSKEGA SISTEMA V KRŠKEM Študent: Študijski program: Smer: Alenka Pirc 2. stopnja, Gradbeništvo Gradbeni management Mentor: Somentor: doc. dr. Nataša Šuman, univ. dipl. gosp. inž asist. Zoran Pučko, univ. dipl. gosp. Inž. Lektor(ica): Nuška Božičnik Maribor, september 2017

4 II

5 III ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici dr. Nataši Šuman in somentorju Zoranu Pučkotu za pomoč in vodenje pri pripravi magistrskega dela, predstavnikom podjetij Hermes in CGS, ter Občini Krško in podjetju GPI za posredovane podatke. Zahvaljujem se tudi sodelavcem, ki so me podpirali pri pripravi magistrskega dela. Predvsem pa se zahvaljujem svojim staršem, bratu in prijateljem, ki so verjeli v mene, me spodbujali in mi dajali energijo, da zaključim študij.

6 IV CELOSTNO INFORMACIJSKO MODELIRANJE PROJEKTA ZA IZGRADNJO KANALIZACIJSKEGA SISTEMA V KRŠKEM Ključne besede: informacijsko modeliranje objekta (BIM), kanalizacijski sistem, 3D BIM model, 4D BIM model, 5D BIM model, operativno vodenje projekta UDK: 004:628.24(043.2) Povzetek: BIM pristop h graditvi je vse bolj razširjen v svetu in v Sloveniji predvsem v visokih gradnjah, gradnjah mostov in cest, veliko manj pa pri gradnji kanalizacijskih sistemov. Zato v magistrskem delu obravnavamo 3D, 4D in 5D informacijsko modeliranje projekta (ang. Building Information Modeling BIM) in način operativnega vodenja projekta na primeru izgradnje kanalizacijskega sistema v občini Krško. Končni rezultat dela je izdelan 3D BIM model v programu Urbano, izvožen v program 4BUILD, kjer je nadgrajen v 4D in 5D BIM model. Na izdelanem modelu je nato informativno prikazana možnost uporabe programa za operativno vodenje aktivnosti na gradbišču. V ta namen smo v teoretičnem delu magistrskega dela podali teoretične osnove o informacijskem modeliranju, razširjenosti uporabe po svetu in v Sloveniji ter pri načrtovanju infrastrukturnih projektov. Prav tako smo predstavili strokovno literaturo o stroškovnem in terminskem planiranju ter o vodenju projekta v fazi gradnje objekta. V aplikativnem delu smo na podlagi projekta za izvedbo s programsko opremo Urbano in 4BUILD izdelali 3D, 4D in 5D BIM model kanalizacijskega sistema v Krškem. V programu 4BUILD smo tudi prikazali uporabnost pri vodenju gradbiščne dokumentacije. V diskusiji in zaključku smo strnili povzetek procesa, prednosti in pomanjkljivosti, ki smo jih opazili tekom informacijskega modeliranja BIM modela.

7 V COMPREHENSIVE INFORMATION MODELING FOR A CONSTRUCTION PROJECT OF THE SEWAGE SYSTEM IN KRŠKO Key words: Building information modeling (BIM), sewage system, 3D BIM model, 4D BIM model, 5D BIM model, operational management of the project UDK: 004:628.24(043.2) Abstract The BIM approach to construction is increasingly wide spreading in the world and in Slovenia, especially in high rise buildings, bridges and road construction, but much less in the construction of sewage systems, with which we deal with in the master thesis, therefore our master thesis deals with the 3D, 4D and 5D building information modeling (BIM) and the operational management methods for a construction project of the sewage system in the municipality of Krško. The final result of the master thesis is the 3D BIM model created in the Urbano software, exported to the 4BUILD software where is upgraded to the 4D BIM model and to 5D BIM model. The model is then used for demonstrating the possibilities that 4BUILD software is providing for the operational management of construction site. Therefor in the theoretical part of the master thesis we are presenting the theoretical basics of building information modeling, the widespread use in the world, in Slovenia and in the process of planning infrastructure projects. We are also presenting literature about cost and time planning and the management of the project during the construction phase of the building. In the application part of our master thesis we created 3D, 4D and 5D BIM models of a sewage system in Krško in Urbano and 4BUILD softwares that support BIM process. In the 4BUILD software we also demonstrated the usefulness for managing the construction site documentation. In the discussion and conclusion, we summarized the process and presented the advantages and disadvantages that were identified during the information modeling of the BIM model.

8 VI VSEBINA 1 UVOD OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA NAMEN IN CILJ MAGISTRSKEGA DELA PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA INFORMACIJSKO MODELIRANJE OBJEKTOV BIM SPLOŠNO O BIM ZGODOVINA BIM BIM V SLOVENIJI BIM V INFRASTRUKTURNIH PROJEKTIH BIM MODEL D BIM MODEL D BIM MODEL D BIM MODEL PROGRAMSKA OPREMA URBANO BUILD Integracija URBANO - 4BUILD GRADITEV OBJEKTOV PROJEKTNA NALOGA PGD IN PZI JAVNA NAROČILA IN RAZPIS ZA ODDAJO DEL SKLENITEV GRADBENE POGODBE TERMINSKO PLANIRANJE KALKULACIJA STROŠKOV PREDSTAVITEV PROJEKTA IZVEDBE KANALIZACIJSKEGA SISTEMA V KRŠKEM LOKACIJA... 35

9 VII 4.2 TEHNIČNI OPIS INFRASTRUKTURNEGA OBJEKTA KARAKTERISTIČNI PODATKI ZA MODELIRANJE INFORMACIJSKO MODELIRANJE KANALIZACIJSKEGA SISTEMA D BIM MODEL Urejanje katalogov GENERIRANJE 3D BIM MODELA KANALIZACIJSKEGA SISTEMA PREGLED KOLIČIN MATERIALA IZVOZ PODATKOV D BIM MODEL KREIRANJE PROJEKTA UVOZ PODATKOV POPIS DEL KALKULACIJA STROŠKOV GRADBENIH DEL D BIM MODEL TERMINSKI PLAN SPREMLJAJOČI PLANI OPERATIVNO VODENJE PROJEKTA S POMOČJO PROGRAMA 4BUILD UDELEŽENCI GRADBENI DNEVNIK OBRAČUN GRADBENA KNJIGA UREJANJE OBRAČUNA IN SITUACIJ ABC ANALIZA OBRAČUNA MOBILE 4BUILD DISKUSIJA MODELIRANJE STROŠKOVNO PLANIRANJE TERMINSKO PLANIRANJE OPERATIVNO VODENJE IMPLEMENTACIJA BIM-A V PODJETJE... 93

10 VIII 8 ZAKLJUČEK VIRI IN LITERATURA SPLETNI VIRI PRILOGE SEZNAM SLIK SEZNAM TABEL NASLOV ŠTUDENTA KRATEK ŽIVLJENJEPIS

11 IX UPORABLJENE KRATICE PGD - Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja PZI - Projekt za izvedbo BIM - Informacijsko modeliranje objekta/informacijski model objekta (ang. Building Information Modeling) CAD - Računalniško podprto načrtovanje IFC - Format digitalnega zapisa podatkov (ang. Industry Foundation Classes) GZS - Gospodarska zbornica Slovenije OZS - Obrtna zbornica Slovenije RS - Republika Slovenija ZJN-1 - ZJN-3 - Zakon o graditvi objektov Zakon o javnem naročanju OZ - Obligacijski zakonik GK - Gradbena Knjiga

12 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 10 1 UVOD 1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA Graditev objektov se izvaja po določenem zaporedju aktivnosti. Po izvedenih predhodnih študijah investitor pripravi projektno nalogo in sodeluje pri izdelavi investicijskega programa ter izbere projektanta, ki pripravi vso potrebno projektno dokumentacijo. V fazi projektiranja je ključnega pomena, da je projektna dokumentacija izdelana kvalitetno, da so načrti medsebojno usklajeni, da so upoštevana vsa potrebna dela, in da so količine ustrezne. Na podlagi izdelane projektne dokumentacije investitor izvede postopek javnega naročila, s katerim izbere ekonomsko najugodnejšega izvajalca za izvedbo del. Ponudnik izvede podrobno analizo vrednosti projekta in odda ponudbo. Po izbiri izvajalca sledi gradnja objekta, na katero se izvajalec pripravi z izdelavo operativnih planov. V fazi gradnje izvajalec ter investitor z angažiranjem nadzornika spremljata, ali se dela izvajajo v skladu s projektno dokumentacijo, terminskim in stroškovnim planom ter pravili stroke, kakor tudi ali so uporabljeni ustrezni materiali. Celoten proces graditve je zelo kompleksen, zato v praksi velikokrat prihaja do napak pri načrtovanju, pomanjkljivo pripravljene projektne dokumentacije in slabega operativnega planiranja gradnje, kar posledično v času gradnje privede do nekvalitetne izvedbe del. V izogib zgoraj omenjenim problemom se na trgu vse pogosteje uveljavlja informacijsko modeliranje objektov (ang. Building Information Modeling BIM). BIM je sodoben proces graditve, ki omogoča sodelovanje med udeleženci pri graditvi objekta in vpogled na projekt kot celoto od zasnove do vzdrževanja. Za razliko od tradicionalnega načrtovanja, kjer posamezne faze med seboj niso povezane in udeleženci svoje segmente ustvarjajo ločeno, BIM omogoča delo na enotnem BIM modelu, ki ga različni udeleženci skozi proces graditve opremijo z vsemi geometrijskimi informacijami, podatkih o materialih, kalkulacijami, analizami, stroških, časovno komponento in podatkih o vzdrževanju. Pri tradicionalnem načrtovanju objektov so rezultati projektiranja 2D načrti ali v nekaterih primerih 3D modeli, katerih ni možno nadgrajevati s terminskim in stroškovnim planiranjem.

13 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 11 V primerih načrtovanja infrastrukturnih objektov so že v uporabi programi za modeliranje objektov, katerih rezultat je 3D model, kljub temu pa nadaljnja nadgradnja ni uporabljena, ali v nekaterih primerih celo ni omogočena. BIM pristop je veliko bolj uveljavljen v visoki gradnji, kot pri gradnji mostov in cest. Prav tako BIM pristop še ni množično uporabljen pri gradnji komunalnih vodov. Zaradi naštetih omejitev tradicionalnega načrtovanja objektov, ugotovljenih prednosti BIM pristopa k graditvi objektov in neuveljavljenosti na področju graditve komunalnih vodov, bo predmet raziskovanja magistrskega dela vzpostavitev informacijskega modela objekta za izgradnjo kanalizacijskega sistema v Krškem. 1.2 NAMEN IN CILJ MAGISTRSKEGA DELA Glavni namen magistrskega dela je vzpostavitev informacijskega modela za izgradnjo kanalizacijskega sistema v Krškem z uporabo modulov, ki jih nudita programska orodja Urbano in 4BUILD. BIM pristop obravnave gradbenih projektov omogoča podporo skozi vse faze graditve, kar prinaša boljšo analizo in vizualizacijo objekta kot tudi lažjo kontrolo nad gradnjo. Skozi načrtovanje in operativno planiranje bomo izvedli in analizirali postopek izdelave BIM modela. Postopek izdelave BIM modela zajema izdelavo grafičnega in negrafičnega dela. V sklopu grafičnega dela smo modelirali objekt in objekt vizualizirali s 3D modelom. V sklopu negrafičnega dela smo 3D model nadgradili s specifikacijo materialov in opredelili tehnologijo grajenja ter tako dobili 3D BIM model. V fazi nadaljnje nadgradnje smo pripravili ustrezne popise za gradnjo, postavke povežemo s 3D BIM modelom, izvedemo podrobno analizo cen in določimo vrednost projekta, s čimer izdelamo 5D BIM model. V fazi terminskega planiranja pripravimo spremljajoče terminske plane, analiziramo čas trajanja gradnje in dodamo izdelanemu modelu še komponento časa ter s tem izdelamo 4D BIM model. BIM model se nato uporabi pri prikazu operativnega vodenja gradnje in za vodenje gradbiščne dokumentacije. Cilj magistrskega dela je spoznati programsko opremo, ki jo bomo uporabljali, ugotoviti na kakšen način se med programoma vzpostavi BIM povezavo ter preveriti kvaliteto vzpostavljenega informacijskega modela. Prikazali bomo postopek priprave 3D, 4D in 5D BIM

14 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 12 modela, v diskusiji pa predstavili prednosti in opisali pomanjkljivosti, s katerimi smo se srečevali tekom postopka. V visoki gradnji se udeleženci graditve že močno zavedajo prednosti uporabe BIM pristopa, medtem ko je uporaba takšnega pristopa pri graditvi objektov nizkih gradenj še dokaj neuveljavljena. V delu želimo prikazati, kako celostna obravnava projekta z BIM pristopom prinaša natančnejše informacije, avtomatizacijo izpisa količin, usklajenost med različnimi načrtovalci 3D BIM modela kot tudi med modeli (3D, 4D in 5D BIM), minimiziranje napak in predvsem ažurnost podatkov skozi vse faze graditve. 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE V magistrskem delu bomo informacijsko modelirali kanalizacijski sistem, predviden za odvod komunalnih odpadnih voda preko petih gravitacijskih kanalov, črpališča in tlačnega voda do obstoječega javnega kanalizacijskega sistema. Podatke o projektu smo pridobili v PZI dokumentaciji iz zbirne situacije in vzdolžnih profilov ter iz zakoličenih podatkov. Zaradi kompleksnosti projekta so obravnavana le gradbena dela, medtem ko strojne in elektro inštalacije niso predmet obravnave. V gradbena dela za izgradnjo kanalizacijskih kanalov spadajo pripravljalna in zaključna dela, zemeljska dela ter izvedba kanalizacije. Med gradbena dela za izgradnjo tlačnega voda pa sodijo le pripravljalna in zaključna dela ter zemeljska dela. Dobava in polaganje cevi ter dobava in montaža jaškov tlačnega voda in črpališča so po PZI dokumentaciji uvrščena med strojna dela in zato v delu niso obravnavana. Za potrebe izdelave 3D, 4D in 5D modelov z BIM pristopom smo uporabili programski opremi Urbano in 4BUILD. Programa omogočata BIM pristop k modeliranju, prenos podatkov in vzpostavitev informacijskega modela. V programu Urbano smo izdelali 3D BIM model, ga opremili z dodatnimi informacijami in podatke uvozili v program 4BUILD. V tem programu smo iz uvoženih podatkov pripravili posamezne predračunske popisne postavke. Ker z uvozom ni možno neposredno oblikovati vseh predračunskih postavk, smo nekatere postavke dodali ročno. Za potrebe priprave 4D in 5D BIM modela smo uporabljali standarde in normative za gradnjo. Program v osnovi zajema normative za visoko gradnjo, naknadno pa smo s strani ponudnika programske opreme pridobili tudi bazo normativov nizke gradnje. V primeru, da v bazi nismo

15 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 13 našli ustreznih normativov, smo le-te pridobili iz normativov gradbenih del, ki jih je izdala Obrtna zbornica Slovenije (2006), ali iz normativov, ki jih je izdala Građevinska knjiga (2008). Cene delovne sile, mehanizacije in materialov bomo povzeli iz cenikov v programu 4BUILD, ki smo jih po potrebi posodobili glede na povprečne vrednosti virov objavljenih v glasilu Gospodarske zbornice Slovenije (2017). V nekaterih primerih pa smo povprečno informativno vrednost ocenili na podlagi pogodbenih predračunov predhodno izvedenih projektov izgradnje kanalizacije. Pri obravnavi operativnega vodenja projekta v času gradnje predstavljamo način in možnosti vodenja gradbenega dnevnika, gradbene knjige, izdaje situacij in sprotnega spremljanja terminskega in stroškovnega plana s pomočjo programa 4BUILD. Ker je projekt trenutno še v fazi priprave na razpis, bo to podano zgolj na teoretičnem nivoju s simulacijo operativnega vodenja projekta v času gradnje. 1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA Najprej bomo predstavili strokovno literaturo s področja informacijskega modeliranja, razširjenost uporabe po svetu in v Sloveniji ter pri načrtovanju infrastrukturnih projektov. Prav tako bomo predstavili strokovno literaturo o procesu graditve objekta ter stroškovnem in terminskem planiranju. V aplikativnem delu bomo na podlagi projekta za izvedbo izdelali 3D, 4D in 5D informacijski model kanalizacijskega sistema v Krškem. 3D BIM model bomo modelirali v programu Urbano, ga opremili z vsemi potrebnimi podatki in informacije uvozili v program 4BUILD, kjer bomo pripravili popis del, nato pa izvedli analizo cene s pomočjo normativov. V programu 4BUILD bomo nadaljevali s terminskim planiranjem; določili bomo čase trajanja posameznih aktivnosti, njihove povezave in izdelali terminski plan. Končni rezultat dela bodo pripravljeni 3D, 4D in 5D BIM modeli. Na obravnavanem primeru bomo prikazali, kako lahko izvajalec s pomočjo programa 4BUILD vodi gradbeni dnevnik, gradbeno knjigo in pripravlja situacije, ob tem pa investitor oziroma v njegovem imenu nadzornik le-te spremlja, potrjuje in na ta način gradnjo nadzoruje bolj učinkovito.

16 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 14 2 INFORMACIJSKO MODELIRANJE OBJEKTOV BIM Informacijsko modeliranje objektov ali na kratko BIM (ang. Building Information Modeling) je sodoben pristop, ki predstavlja spremembo v obravnavi gradbenih projektov v življenjskem ciklu gradbenih objektov. Omogoča nam sodelovanje med udeleženci pri graditvi objekta in vpogled na projekt kot celoto od zasnove do vzdrževanja. BIM pristop omogoča podporo skozi vse faze graditve, kar prinaša boljšo analizo in vizualizacijo objekta kot tudi lažjo kontrolo nad gradnjo. 2.1 SPLOŠNO O BIM Informacijsko modeliranje objektov je koncept, ki za razliko od predhodnih metod načrtovanja objekta ne spreminja samo postopka nastajanja načrtov objekta in njegove vizualizacije, temveč tudi spreminja vse ključne procese povezane z graditvijo objekta od zasnove do uporabe (Eastman, idr., 2011). Graditev po BIM pristopu se mora pričeti že v fazi zasnove objekta, ko lahko izdelamo prvi 3D model ter raziskujemo in pridobivamo vse pomembne informacije za gradnjo. Nadalje v fazi projektiranja vse predhodno pridobljene informacije uporabimo pri izdelavi podrobnega 3D modela s pomočjo osnovnih gradnikov, katere dopolnimo s parametričnimi elementi iz knjižnic, in ki skupaj opisujejo celostni 3D BIM model. Pravilno izdelan model predstavlja vse informacije zbrane na enem mestu, ki so medsebojno interaktivno povezane in omogočajo samodejno prilagajanje ob spremembi posameznega elementa modela. Model dopolnjujemo glede na posamezne faze projekta enako kot pri tradicionalnem pristopu. V nadaljevanju 3D BIM modelu dodamo dimenzijo časa in dobimo 4D BIM model. Terminsko planiranje je izrednega pomena za operativno načrtovanje gradnje, zelo pomembna pa je tudi stroškovna analiza projekta, zato v nadaljevanju 4D BIM modelu dodamo vse stroške in dobimo 5D BIM model. V fazi gradnje se tako celostno izdelan BIM model spremlja in ob nastalih spremembah posodablja. Ob koncu gradnje se posodobljen model zadnjega stanja objekta lahko uporabi za potrebe vzdrževanja, kar predstavlja t.i. 6D BIM model. Na sliki 1 je prikazan življenjski cikel gradbenega objekta skozi zaporedje izdelave BIM modela od zasnove do vzdrževanja.

17 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 15 Slika 1: Življenjski ciklus informacijskega modela objekta (vir: Informacijsko modeliranje objektov (BIM), Lineal) Informacijsko modeliranje objektov zajema v skupnem modelu analiziranje različnih vidikov, kot so na primer prostorska zasnova, statična analiza objektov, energetski pregled objekta, hidromehanične izračune, analizo stroškov, časovno načrtovanje, vzdrževanje objekta in drugo. S takšnim sodobnim načinom modeliranja objekta imajo vsi udeleženci pri graditvi objekta skozi različne faze vpogled v en aktualiziran model, čeprav pri tem uporabljajo različna orodja. Za izmenjavo in deljenje informacij o objektu in posameznih segmentih se uporabljajo različni podatkovni formati. Najpogosteje uporabljen format je odprt standard IFC (ang. Industry Foundation Classes). Preoblikovanje in izvoz izvornih podatkov v datoteko IFC je način prenosa podatkov med različnimi aplikacijami, ki skupaj omogočajo informacijsko modeliranje objektov (What is IFC and what do you need to know about it?, 2016). Udeleženci pri graditvi objekta so strokovnjaki, ki so specializirani za različna področja opravil modeliranja in skupaj sestavljajo BIM skupino. Že samo pri modeliranju 3D BIM modela običajno sodelujejo arhitekti, gradbeni inženirji, strojni inženirji, elektro inženirji in drugi. V kasnejših fazah, zlasti v fazi gradnje pa se število udeležencev in vključenih oseb še povečuje.

18 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 16 Odločilnega pomena za uspešno delo BIM skupine je, da njihovo delo poteka v medsebojnem sodelovanju, kar je ena izmed glavnih prednosti BIM tehnologije. V primerjavi s tradicionalnim načinom načrtovanja so prednosti BIM pristopa tudi možnost analiziranja investicije v fazi zasnove in vključitev pridobljenih podatkov pri kreiranju 3D BIM modela, ta je sestavljen iz osnovnih geometrijskih podatkov in dodatnih parametričnih podatkov; elementi v 3D BIM modelu se lahko povežejo s popisi del in cenami in v nadaljevanju s terminskim planom; spremembe na enem BIM modelu se odražajo v vseh BIM modelih; avtomatizirano odkrivanje napak pri načrtovanju t.i.»clash detection«; krajši časi modeliranja in kreiranja dokumentacije ter možnost uporabe modela pri vzdrževanju (Eastman, idr., 2011). Na sliki 2 je prikazana vizualizacija objekta z 2D načrti v primeru tradicionalnega načrtovanja (levo) in s 3D modeli, izrisanimi prerezi, detajli in izvlečki materialov v primeru modeliranja z BIM pristopom (desno). V prvem primeru moramo vsak načrt posebej ročno izrisati, v primeru 3D modelov pa imamo omogočeno avtomatsko izrisovanje prerezov ali detajlnih načrtov in izpis materialov potrebnih za gradnjo. Slika 2:Primerjava CAD in BIM načrtov (vir: What is the best program BIM?, 2016) BIM pristop torej prinaša koristi za vse udeležence pri graditvi objektov, kljub temu pa ima tudi nekaj slabosti. Zakonodaja ne opredeljuje gradnje z BIM pristopom, kar predstavlja veliko vprašanj glede lastništva modelov, določanja BIM skupin, odgovornosti, in drugo. Nadalje uvajanje BIM pristopa v podjetje pomeni spremembe delovnih procesov, tehnologij in programske opreme, kar predstavlja visoka vlaganja za nakup programske opreme, kot tudi za izobraževanje zaposlenih. Implementacija je zaradi svoje kompleksnosti tudi zelo zahtevna in dolgotrajna (Eastman, idr., 2011).

19 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 17 BIM pristop zajema vodenje projekta od zasnove, do načrtovanja, modeliranja, analiziranja, priprave dokumentacije, gradnje in vzdrževanja, zato v magistrskem delu ne bomo vzpostavili celotne tehnologije, ampak se bomo osredotočili le na določene korake vzpostavitve BIM modela: 1. Projektiranje objekta - 3D modeliranje in izvoz 3D modela. 2. Uvoz 3D modela in priprava popisa del in predračuna. 3. Določitev vrednosti projekta 5D modeliranje. 4. Priprava terminskega plana 4D modeliranje. 5. Prikaz operativnega vodenja gradnje. 2.2 ZGODOVINA BIM BIM je koncept, ki se je prvič omenjal že konec 20. stoletja ob razvoju računalniške tehnologije, ki je korenito spreminjal oblikovanje, načrtovanje in posredovanje vizualnih informacij. Dvodimenzionalna risba je z uporabo računalniških aplikacij napredovala in dobila še tretjo dimenzijo, le-ta pa z dodanimi pametnimi komponentami predstavlja informacijski model objekta (Podbreznik in Čuš Babič, 2014). Razvoj CAD in kasneje BIM pristopov k graditvi objektov je grafično prikazan na sliki 4. Slika prikazuje, da pričetki tradicionalnega CAD načrtovanja segajo v 60. leta prejšnjega stoletja k pričetku širšega razvoja računalništva. Zaradi visokih cen računalnikov je bila njihova uporaba omejena. dokler niso na trg prišli osebni računalniki. Z razcvetom uporabe računalnikov in razvojem aplikacij za risanje se je večala tudi uporaba CAD programov za risanje. V začetku 21. stoletja se je z razvojem modelirnikov in uporabe 3D modela čedalje pogosteje pojavljala tudi ideja o informacijskem modeliranju objektov.

20 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 18 Slika 3: Uporaba CAD v gradbeništvu (vir: Podbreznik in Čuš Babič, 2014) Kljub temu da so tehnologije za BIM podporo na trgu že nekaj časa, je bila njihova implementacija v gradbeništvu relativno počasnejša od implementacije v drugih panogah. Precej visoka rast se je pojavila šele okoli leta 2010, ko se je industrija resnično začela zavedati pomembnih prednostih, ki jih prinaša BIM pristop k graditvi objektov. Eden izmed najbolj kritičnih faktorjev pri implementaciji BIM pristopa v podjetja in spodbujanju uporabe v državi pa je zakonska osnova. Leta 2014 je Evropska unija modernizirala pravila javnega naročanja in vsem članicam predlagala ureditev pravil glede uporabe BIM pristopa pri projektih, katerih cilj je gradnja objektov in so financirani iz javnih sredstev. Države, ki so sprejele zakon o uporabi BIM pri javnih naročilih, so Velika Britanija, Nizozemska, Danska, Finska in Norveška, ki so trenutno vodilne na tem področju (Smith, 2014). 2.3 BIM V SLOVENIJI V Sloveniji formalnega okvirja o uporabi BIM pristopa še ni. Strokovnjaki objavljajo publikacije, članke, raziskave in primere dobre prakse, na strokovnih srednjih šolah in na fakultetah je vse več predmetov, ki predstavljajo in obravnavajo BIM pristop, programska orodja, način dela in primere iz prakse, na katerih lahko dijaki oz. študentje sodelujejo. Ob tem pa tudi ostale organizacije, kot so Inženirska zbornica Slovenije, agencija POTI, ponudniki programske opreme kot npr. CGS, Pilon AEC in drugi redno organizirajo predstavitve programskih orodij in področij uporabe ter različna izobraževanja, seminarje in delavnice na področju uporabe BIM.

21 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 19 Največ interesa pri implementaciji trenutno kažejo projektivni biroji, ki pospešeno sprejemajo nove tehnologije, ki jih BIM pristop prinaša. Uporabljajo novo programsko podporo za modeliranje objektov. Izkoriščajo prednosti, kot so modeliranje 3D modelov, pridobivanje količin neposredno iz modela, kreiranje popisov del iz pripravljenih baz, avtomatizirana priprava projektne dokumentacije iz 3D modela, preverjanje napak pri načrtovanju in drugo. Uporaba BIM pristopa med drugimi udeleženci pri graditvi objektov pa v Sloveniji še ni dovolj uveljavljena. 2.4 BIM V INFRASTRUKTURNIH PROJEKTIH Infrastrukturni projekt je lahko gradnja cest, železniških prog, letališč, postajališč, pristanišč, kanalizacij, čistilnih naprav, vodovoda in drugo. Infrastrukturni projekti tako zajemajo objekte visoke gradnje ali stavbe in objekte nizke gradnje ali gradbene inženirske objekte (Handbook on Classification of Constructions, 1997). BIM pristop se je po pospešenem uveljavljanju po letu 2010 največ uporabljal pri graditvi stavb. Uporabo BIM pristopa za graditev gradbenih inženirskih objektov se je pričela pri modeliranju mostov in cest. Primer BIM modela za izgradnjo avtoceste je prikazan na sliki 4 od zasnove, izdelanega 3D BIM modela, terminskega plana in drugo.

22 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 20 Slika 4: Uporaba BIM pristopa za načrtovanje avtoceste v Veliki Britaniji (vir: BIM on the A1 (M) leeming to barton road project, 2015) Ko govorimo o uporabi BIM v infrastrukturi, se dandanes le-ta ne uporablja zgolj za načrtovanje letališč, pristanišč, mostov ali cest, temveč se vse pogosteje uporablja tudi za načrtovanje fekalnih in meteornih kanalizacijskih sistemov, kot tudi vodovodnih sistemov. Elementi modela so parametrični gradniki, ki zajemajo informacije o karakteristikah materialov, količinah in druge podatke, ki jih kasneje upoštevamo pri izračunavanju pretokov kanalov, zmogljivosti čistilnih naprav in drugega (The why and how of BIM for infrastructure, 2016). Pri načrtovanju kanalizacijskega sistema s tradicionalnim CAD pristopom cev opisuje črta in tekst, z BIM pristopom pa cev opisuje veliko več informacij (geometrijski podatki, material, premer, togost, debelina, minimalni padci, idr.). Podobno opisujemo tudi ostale gradnike, ki sestavljajo kanalizacijski sitem. Pri načrtovanju lahko uporabljamo tudi standarde, ki se pri modeliranju lahko avtomatsko upoštevajo oz. izdelovalca opozarjajo na pravila pri projektiranju (Implementing BIM for infrastructure: a guide to the essential steps, 2015). Zaradi kompleksnosti komunalnih infrastrukturnih objektov se BIM modeli uporabljajo tudi pri vzdrževanju. Elementi vsebujejo informacije o materialih, načinu vzdrževanja, časovnih intervalih pregledov oz. zamenjav in drugo, kar znatno olajša planiranje vzdrževalnih del za tovrstne objekte.

23 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran BIM MODEL Pri pripravi BIM modela sodeluje skupina BIM strokovnjakov iz različnih področij in znanjem BIM pristopa, ki podajajo informacije in podatke o objektu v skupno podatkovno okolje, kjer imajo vsi sodelujoči vedno vpogled na celotni model in vse pripadajoče informacije. Objekt predstavljen z BIM modelom je opisan z grafičnim in ne grafičnim delom. Ne grafični del zajema specifikacije, terminski plan, stroške, sezname materialov, potrebno delovno silo in mehanizacijo. Grafični del pa zajema načrte in vizualizacijo objekta. Načrtovanje poteka med različnimi strokovnjaki, ki delo na svojih področjih in svojih orodjih združijo v en model. V primeru, da imamo samo grafični del modela, potem govorimo zgolj o 3D modelu in ne o 3D BIM modelu (Eastman, idr., 2011). Slika 5: Od 2D modela do 6D modela (vir: Why 4D, 5D and 6D BIM need real manufacturers, 2016) D BIM MODEL Priprava dobrega 3D BIM modela je osnova za nadaljnjo planiranje. Predstavlja vizualizacijo in hkrati podaja informacije o objektu. Vsak element znotraj 3D modela je opisan s parametričnimi geometrijskimi lastnostmi in ne geometrijskimi lastnostmi. Geometrijske lastnosti elementa zajemajo obliko, velikost in postavitev. Negeometrijske lastnosti pa zajemajo identifikacijske številke elementov, opise, vrste materiala, osnovne lastnosti materiala, tehnologije in drugo (Kresnik, 2017) D BIM MODEL 4D BIM model je nadgradnja 3D BIM modela s časovno dimenzijo. Posameznim elementom so v fazi načrtovanja 3D BIM modela pripisane tehnologije gradnje, ki jih lahko povezujemo z normativi gradnje. Preko normativov izračunavamo potrebne vire, ki so potrebni, da delo opravimo in vplivajo na trajanje aktivnosti, kot so delovna sila in mehanizacija. Po določitvi

24 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 22 skupne količine virov, s katerimi bomo tekom gradnje razpolagali, lahko izračunamo čase posameznih aktivnosti in pripravimo terminski plan gradnje (Kresnik, 2017) D BIM MODEL V fazi 3D modeliranja se za posamezne elemente pridobi količine, katerim se v fazi 4D modeliranja določi čas izvedbe, pri 5D modeliranju pa se doda še stroškovno komponento. Materiale, delovno silo in mehanizacijo se poveže z aktualnimi ceniki, nato pa glede na količino potrebnega materiala in čas potrebnega za izvedbo ene enote (normativ porabe) določimo cene posameznih elementov modela, ki skupaj določajo vrednost gradnje objekta. 2.6 PROGRAMSKA OPREMA Ko govorimo o programski opremi, ki podpira informacijsko modeliranje objektov, je pomembno razlikovati aplikacije, ki podpirajo pripravo različnih segmentov BIM modela. Na trgu so na voljo različna programska orodja za modeliranje in sicer (List of BIM Software & Providers, 2015): - Za izdelovanje 3D modelov: Graphisoft ArchiCAD, Autodesk Revit, Urbano idr.; - za trajnostno analizo projekta: Autodesk Green Building Studio, Graphisoft EcoDesigner, ); - za statično analizo projekta (Autodesk Robot, Bentley Structural Modeler, ) in - za pripravo 4D modela, 5D modela in operativno planiranje (Autodesk Navisworks, Trimble Vico Offie, 4BUILD). V aplikativnem delu magistrskega dela smo za izdelavo 3D BIM modela uporabili programsko orodje Urbano, za terminsko, stroškovno in operativno planiranje pa 4BUILD. V nadaljevanju podrobneje opisujemo lastnosti programov, področja njihove uporabe in najpomembnejše module URBANO Urbano je programska oprema ki podpira BIM pristop k načrtovanju cevnih sistemov. Omogoča projektiranje, izračunavanje in analiziranje cevnih sistemov. Deluje kot uporabniški vmesnik s programom AutoCAD ali Civil 3D (Nove možnosti uporabniškega vmesnika, 2005).

25 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 23 Uporablja se v različnih fazah graditve kanalizacijskih sistemov; od načrtovanja, hidravličnega dimenzioniranja in modeliranja, do izdelave projektne dokumentacije in vzdrževanja ter upravljanja komunalnih vodov. Dimenzioniranje in modeliranje s programom Urbano poteka z različnimi moduli (CGS Labs): - Terraform V modulu terraform vnašamo točke terena, robne linije terena, rišemo slojnice in prikažemo površino. - Situacija V modulu situacija izrisujemo in urejamo kanalizacijski sistem. Določimo vozlišča in odseke, podajamo višine terena in nivelete, označujemo vozlišča, določamo jaške in cevi, jih označujemo, definiramo prečne prereze in pridobivamo količine izkopa. - Vzdolžni profili V modulu vzdolžni profili določamo nivelete cevi, jaškov in terena in izrisujemo vzdolžni profil terena. - Canalis Modul canalis omogoča hidravlični izračun in dimenzioniranje vrste in premere cevi. Določanje prispevne površine, izračunavanje pretokov, dimenzioniranje cevi in hidravlično modeliramo, ter izvajanje statičnega izračuna cevi. Program Urbano podpira tako 2D, 3D in BIM načrtovanje projektov. Omogoča uvoz in izvoz podatkov v ostale programe. V našem primeru bomo delali na povezavi Urbano 4BUILD (Urbano Software family, 2013) BUILD 4BUILD je programska rešitev za gradbena podjetja, inženiringe, projektivne biroje in investitorje za celovito upravljanje gradbeno-investicijskih projektov. Program lahko uporabljajo projektanti v fazi načrtovanja objekta za pripravo popisov del, ocenitve vrednosti investicije in pripravo za razpis. Prav tako pa tudi izvajalci za pripravo predračuna, analizo vrednosti objekta, pripravo terminskih planov in v fazi gradnje za vodenje obračunov, pokalkulacije in izdaje računov (4BUILD managing construction projects).

26 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 24 4BUILD omogoča tudi povezavo na informacijske modele objektov, kjer nadgradimo 3D model s terminskim planom (4D) in stroškovnim planom (5D). Z uvozom podatkov iz aplikacij za pripravo 3D modela preko različnih vhodnih formatov lahko avtomatizirano pripravljamo popise del, prenašamo količine iz modela v program, vnašamo določene normative za delo in pripravimo analizo cene. S spremljanjem napredovanja pri gradnji lahko sproti posodabljamo terminski plan in ocenjujemo trenutne stroške projekta (4BUILD managing construction projects). 4BUILD zagotavlja programske rešitve za udeležence v gradnji preko modulov, ki omogočajo naslednje funkcije pri pripravi projektov: - Kalkulacijske osnove V modulu kalkulacijske osnove program omogoča urejanje standardne baze opisov in normativov, cenikov in virov, izdelavo lastnih podatkovnih zbirk, uvoz popisov in določanje tehnologije in normativov posameznim postavkam za tržni izračun vrednosti. - Projekti V modulu projekti lahko dodajamo, izbiramo in urejamo posamezne projekte. Vnašamo osnovne podatke o projektu kot so podatki o investitorju, izvajalcu, rok začetka in končanja del, podatke o gradbenem dovoljenju in drugo. - Predračuni V modulu predračuni postavke v popisu del povezujemo z razpoložljivimi ceniki, pripravljamo analizo vrednosti projekta, finančne posledice ob spremembah in vodimo celovit pregled na denarni okvir projekta. - Obračuni V modulu obračuni vodimo gradbeno knjigo, pripravljamo liste gradbene knjige z izmerami in skicami, pripravljamo situacije, vodimo gradbeni dnevnik in imamo celovit vpogled nad stroški v posameznem obdobju. - Tender / podizvajalski modul V modulu tender pripravljamo razpise za izbiro podizvajalcev ali kooperantov, vodimo seznam ponudb, jih medsebojno primerjamo, v fazi izvedbe pa učinkovito vodimo pregled nad izbranimi podizvajalci.

27 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 25 - Planiranje / terminiranje V modulu planiranje pripravljamo terminske plane, analiziramo in urejamo aktivnosti na projektu, izračunavamo trajanje del, aktivnosti pa lahko tudi optimiziramo. - Projektiva V modulu projektiva analiziramo postavke in njene količine, dodajamo posamezne manjkajoče postavke, povezujemo količine postavk z uvoženimi podatki iz 3D modela in pripravljamo končne popise del. - Administracija V modulu administracija urejamo uporabnike, ki dostopajo do posameznih projektov in jim določamo pravice za uporabo posameznih modulov Integracija URBANO - 4BUILD V programu Urbano pripravljamo 3D BIM modele komunalnih infrastruktur, v katerih definiramo podatke o ceveh, jaških, jarkih in o drugih elementih, ki sestavljajo posamezni sistem. Elementom pripišemo posamezne šifre, ki jih bomo v programu 4BUILD povezali z znanimi normativi in standardi. Iz programa Urbana izvozimo podatke v 4BUILD in izpišemo elemente kot postavke popisa. Dodamo posamezne postavke, ki jih v 3D BIM modelu ni mogoče prikazati (priprava gradbišča, geodetska zakoličba, ) in imamo pripravljen popis del, ki je povezan s 3D BIM modelom znotraj programa Urbana.

28 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 26 3 GRADITEV OBJEKTOV Graditev objektov je zapleten in zamuden proces, katerega sestavlja več faz, ki si normalno sledijo v precej natančnem vrstnem redu in zahtevajo širok spekter specializiranih storitev (Sears, Sears in Clough, 2008). Aktivnosti graditve objekta delimo v štiri faze (Pšunder, Klanšek in Šuman, 2009): 1. FAZA: Faza zasnove graditve: - izdelava predinvesticijske zasnove, - izdelava idejne zasnove, - izdelava investicijskega programa, - izdelava idejnih projektov. 2. FAZA: Faza projektiranja graditve: - izdelava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, - izdelava projekta za razpis, - izdelava projekta za izvedbo. 3. FAZA: Faza neposredne priprave na gradnjo: - pridobitev gradbenega dovoljenja, - izvedba razpisa, - sklenitev gradbene pogodbe, - izdelava načrta organizacije ureditve gradbišča. 4. FAZA: Faza gradnje: - izvedba pripravljalnih del, - izvedba gradbenih, obrtniških in inštalacijskih ter drugih del, - pridobitev uporabnega dovoljenja, - primopredaja zgrajenega objekta.

29 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 27 V aplikativnem delu magistrskega dela bomo obravnavali le nekaj aktivnosti znotraj posameznih faz graditve objekta. Osredotočili se bomo na 2. in 3. fazo in sicer na aktivnosti projektiranja, priprave ponudbenega predračuna in izdelavo terminskega plana. Za namen izvedbe gradnje objekta, ki sodi v 4. fazo, bomo prikazali uporabo programskega orodja 4BUILD za potrebe vodenja gradbenega dnevnika, gradbene knjige in izdelavo situacij. V nadaljevanju bomo podrobneje predstavili projektno nalogo, PGD in PZI, javna naročila in razpis, sklenitev gradbene pogodbe, terminsko planiranje ter stroškovno planiranje. S projektno nalogo investitor predstavi podatke o objektu in nato izbere projektanta. PGD in PZI sta glavni projektni dokumentaciji, ki opisujeta objekt, javna naročila se navezujejo na način izbire izvajalca in razpis na sam postopek izbire. Sklenitev gradbene pogodbe opisuje glavne člene pogodbe, ki so pomembni za fazo gradnje. Pri terminskem in stroškovnem planiranju pa na kratko opisujemo postopek in pravila izvedbe. 3.1 PROJEKTNA NALOGA Proces graditve objekta se prične ko investitor začuti potrebo po novem objektu. V fazi zasnove objekta mora opredeliti projektne značilnosti in določiti proračunske omejitve. Opredelitev projekta vključuje pridobitev informacij kot so lokacija, velikost, konfiguracija, storitev in druge značilnosti potrebne za določanje splošnih vidikov projekta (Sears, Sears in Clough, 2008). Na razpisih za izbiro projektanta investitor objavi projektno nalogo, ki predstavlja sistematično urejen zbir tekstualnega in slikovnega gradiva in drugih potrebnih besedil v obliki investitorjevih zahtev in usmeritev, kako naj projektant izdela projektno dokumentacijo. V primerih nezahtevnih objektov lahko investitor pripravi projektno nalogo tudi brez predhodne priprave investicijskega programa (Pšunder, Klanšek in Šuman, 2009). 3.2 PGD IN PZI Projektno dokumentacijo razvrščamo glede na namen na naslednje projekte: Idejna zasnova (IDZ), idejni projekt (IDP), projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), projekt za izvedbo (PZI) in projekt izvedenih del (PID). Sestavine vsake projektne dokumentacije so

30 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 28 vodilna mapa, načrti in elaborati (Pravilnik o projektni dokumentaciji, 5 9 člen, 2008). Podrobnejša vsebina, način izdelave in vrste načrtov, ki sestavljajo posamezno dokumentacijo so določeni v Pravilniku o projektni dokumentaciji (2008) in jih v tem delu natančneje ne opredeljujemo. Vodilna mapa vsebuje osnovne informacije o projektu in udeležencih pri graditvi, informacije o lokaciji gradnje in druge pomembne dokumente, ki nakazujejo na skladnost načrtovanega projekta z aktualnimi zakoni, zahtevami in prostorskimi akti. Načrti vsebujejo grafične prikaze in opise objekta, s katerimi sta jasno opredeljeni lokacija in funkcionalnost ter določene oblikovne in tehnične značilnosti načrtovanega objekta. Elaborati vsebujejo različne izvedene študije, geodetske načrte, varnostne načrte, strokovne ocene ali v posebnih primerih gradnje dodatno tehnično dokumentacijo (Pravilnik o projektni dokumentaciji, 5 9 člen, 2008). Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) je projekt, na podlagi katerega se izda gradbeno dovoljenje, ki dovoljuje gradnjo, rekonstrukcijo, odstranitev ali spremembo namembnosti obravnavanega objekta. PGD vsebuje vse sestavine, in sicer vodilno mapo, načrte in elaborate ter vsa soglasja, ki jih je potrebno pridobiti s strani upravljavcev gospodarske javne infrastrukture ali s strani soglasodajalcev, ki v upravnem postopku sodelujejo zaradi posegov objekta v bližino kulturno varstvenih območij, vodovarstvenih območij, naravovarstvenih območij, komunalnih in ostalih vodov, posega v ceste ali se na njih navezuje idr. (Pravilnik o projektni dokumentaciji, 5 9 člen, 2008) V fazi gradnje potrebuje izvajalec projekt z več informacijami, kot jih vsebuje PGD, zato se pripravi projekt za izvedbo (PZI). PZI je izpopolnjen PGD, dopolnjen z podrobnimi tehničnimi rešitvami, dodatnimi izračuni, načrti in detajli ter drugimi potrebnimi risbami in prikazi za gradnjo. V fazi priprave PZI se predvidijo tudi vsi potrebni materiali in pripravi detajlni popis del s točnimi količinami. 3.3 JAVNA NAROČILA IN RAZPIS ZA ODDAJO DEL Po pridobitvi gradbenega dovoljenja investitor izbere izvajalca za gradnjo preko različnih postopkov. V primeru, da je investitor organ Republike Slovenije, organ lokalnih skupnosti, javno podjetje, oseba javnega prava ali pa opravlja dejavnosti, za katere je pristojni organ Republika Slovenija, mora biti izbira izvajalca izvedena po Zakonu o javnem naročanju (ZJN-

31 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 29 3) (2015). Zakon se uporablja, ko so ocenjene vrednosti projekta enake ali višje od za javno naročilo gradenj na splošnem področju in za javno naročilo gradenj na infrastrukturnem področju (ZJN-3, 21 člen). Javna naročila so objavljena na Portalu javnih naročil ( Na portalu investitor objavi vsebino razpisa skupaj z elektronskim dostopom do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, katera zajema vse potrebne informacije, da lahko ponudniki del natančno določijo vrednost gradnje objekta in pripravijo popolno ponudbo. Vsebina dokumentacije je odvisna od postopka oddaje javnega naročila izbranega na podlagi ocenjene vrednosti in vrste objekta (Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), 39 člen, 2015). Projektna dokumentacija za potrebe razpisa je načeloma PZI projektna dokumentacija. Zakon o javnem naročanju predpisuje različne postopke za javno naročanje. Najpogosteje uporabljen postopek je odprti postopek, obstajajo pa še omejeni postopek, postopek s pogajanji z objavo ali brez ter drugi. V primeru odprtega postopka investitor objavi dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila na portalu, vsak zainteresiran gospodarski subjekt, ki ustreza merilom razpisa pa lahko odda ponudbo. Med vsemi ponudbami, ki upoštevajo v razpisu določene pogoje in merila ter zadostujejo zahtevanim sposobnostim za delo, je izbrana najugodnejša ponudba (Zakon o javnem naročanju, členi, 2015). 3.4 SKLENITEV GRADBENE POGODBE Gradbena pogodba je ena izmed najzahtevnejših podjemnih pogodb, zato so pravila s katerimi se razlikuje do drugih podjemnih pogodb določena v obligacijskem zakoniku (OZ). Gradbena pogodba je podjemna pogodba, s katero naročnik preda dela izvajalcu, ta se zavezuje, da bo v določenem roku zgradil objekt iz projektne dokumentacije, naročnik pa bo za to plačal določeno ceno (Obligacijski zakonik, 649 člen, 2011). Bolj natančno pa urejajo medsebojne pravice in obveznosti, investitorja in izvajalca gradbene uzance, ki se uporabljajo v primerih reševanja vprašanj, ki jih OZ ne določa in se upoštevajo v vseh primerih, razen če so v pogodbi izrecno izločene (Pšunder, Klanšek and Šuman, 2009). Gradbena pogodba se razlikuje tudi zaradi določil o nadzoru nad deli in vgrajenimi materiali, nujnih nepredvidenih delih, nespremenljivosti cene, posebnih pravicah naročnika in drugo. Sestavljena je iz naslednjih bistvenih določil: predmet pogodbe, ki navaja projektni naziv

32 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 30 objekta, pogodbene cene, ki je bila s strani izbranega izvajalca določena kot ponudbena cena, roka izvedbe del ter garancije na izvedena dela, s katero izvajalec jamči, da so dela izvedena kakovostno v skladu s projektno dokumentacijo in pravili stroke. Gradbena pogodba v praksi določa tudi način plačila izvršenih del, ki v večini primerov upošteva mesečno obračunavanje izvedenih del z začasnimi situacijami. Po podpisu pogodbe izvajalec določi ekipo, ki bo operativno vodila izvajanje gradnje. V praksi pa je velikokrat določitev odgovornega vodja del zahtevana že v fazi priprave ponudbe za razpis in je nato naveden tudi v gradbeni pogodbi med posebnimi določili. Za potrebe operativnega vodenja projekta se določi še vodjo gradbišča, delovodjo ter potrebno delovno silo in mehanizacijo. Med operativno pripravo na gradnjo mora izvajalec, z upoštevanjem izbrane delovne sile in mehanizacije ter dobavljivosti materiala potrebnega za gradnjo, pripraviti terminski plan gradnje, katerega nato pošlje v pregled in potrditev investitorju ter nadzorniku, ki v imenu investitorja opravlja gradbeni nadzor nad potekom gradnje objekta. Terminsko planiranje je podrobneje opisano v naslednjem poglavju. 3.5 TERMINSKO PLANIRANJE Terminsko planiranje je pomemben del priprave na gradnjo, s katero prikazujemo časovni potek posameznih aktivnosti ali skupine del, ter služi za organizacijo in vodenje gradnje ter časovno kontrolo izvedenih del. V odvisnosti od razsežnosti projekta se pripravlja terminske plane za različna časovna obdobja. V praksi se za vsako gradnjo pripravi osnovni terminski plan, ki zajema celotni čas izgradnje načrtovanega objekta, v primerih gradnje obširnejših objektov pa se pripravljajo tudi trimesečni, mesečni, tedenski ali dnevni terminski plani. Izdelani so lahko z različnimi grafičnimi tehnikami, kot so npr. gantogramska, ciklogramska, ortogonalna ali tehnika mrežnega planiranja. V praksi je najpogosteje uporabljena gantogramska tehnika izdelave terminskih planov, katero bomo uporabljali tudi v našem praktičnem primeru za pripravo generalnega terminskega plana gradnje kanalizacijskega sistema. Pri uporabi gantogramske tehnike izdelave terminskega plana je rezultat gantogram oziroma Ganttov diagram, na katerem so aktivnosti predstavljene na koordinatnem sistemu s horizontalno osjo, ki predstavlja čas, in vertikalno osjo, ki predstavlja aktivnosti. Na gantogramu je razvidno, koliko časa je potrebno za posamezno aktivnost, kako si aktivnosti

33 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 31 sledijo, ali se prekrivajo in celotni čas potreben za izvedbo določene gradnje. Po pripravljenem terminskem planu lahko predstavimo tudi spremljajoče plane delavcev in mehanizacije, s katerimi prikazujemo količino in vrsto delavcev, mehanizacije in materialov, ki so potrebni za gradnjo objekta in v katerem časovnem obdobju (Pšunder, 2009). Slika 6: Shematični prikaz osnovne ideje gantogramske tehnike planiranja (vir: Pšunder, 2009) Pri izdelavi terminskih planov z gantogramsko tehniko najprej določimo aktivnosti, izračunamo čas trajanja posameznih aktivnosti, določimo vrstni red izvajanja in izrišemo gantogram. Aktivnosti izbiramo iz popisa del in jih razdelimo na izbrane skupine ter podskupine. Ena aktivnost običajno predstavlja eno postavko v popisu, lahko pa predstavlja tudi več različnih postavk. Trajanje posamezne aktivnosti izračunamo s pomočjo normativov, standardov ali na podlagi primerov iz prakse (Pšunder, 2009). Aktivnosti so lahko medsebojno povezane z različnimi odvisnostmi ter si sledijo zaporedno ali vzporedno. Čas med začetkom prve aktivnosti in zaključkom zadnje je skupno trajanje izvedbe objekta. V primeru, da je predviden čas trajanja izvedbe predolg in že presega pogodbeno določen rok, ga moramo skrajšati. To naredimo s povečanjem števila delavcev in mehanizacije, kar pa posledično prinese večje stroške dela. Zato mora biti čas trajanja del vedno optimalen s stroški projekta.

34 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran KALKULACIJA STROŠKOV V fazi neposredne priprave na gradnjo, v okviru izvedbe aktivnosti razpisa, izvajalec v sklopu ponudbe pripravi ponudbeni predračun za predvidena dela gradnje objekta. Predračun izdela na podlagi podatkov, ki jih pridobi iz dokumentacije za oddajo javnega naročila in zajema stroške gradnje in predvideni dohodek podjetja. Cilj, ki ga zasleduje ponudnik t.j. izvajalec, je pripraviti čim ugodnejšo ponudbo, pri kateri bo gradnja končana v predpisanem roku z doseženimi kriteriji kakovostne izvedbe ter s stroškovno učinkovitostjo (Žemva, 2010). Stroške gradnje določimo z analizo cen gradbenih del in jih delimo na posredne in neposredne stroške. Med neposredne stroške sodijo stroški materiala, transporta, mehanizacije, delovne sile, amortizacije osnovnih sredstev in opreme ter so določljivi z analizo cene. Posredni stroški so stroški uprave podjetja, uslužbencev v operativi gradnje, vzdrževanja mehanizacije, potni stroški in drugi materialni stroški, katerih ne moremo neposredno upoštevati v analizi cene izvedbe posamezne aktivnosti. Za izvedbo aktivnosti je torej potrebna delovna sila, ki jo delimo na posredno ali neposredno. Neposredno delovno silo vključujemo v analizo cene in zajema delavce, ki neposredno opravljajo dela potrebna za izvedbo posamezne aktivnosti. V posredno delovno silo pa vključujemo zaposlene v podjetju, ki skrbijo za vodenje in koordinacijo del in prav tako povzročajo določene stroške v podjetju (Pšunder, 2008). Analizo cen izvajamo za posamezne postavke popisa del s pomočjo normativov in cen za uporabljene vire. Normativi so določeni s strani združenj oz. zbornic in so namenjeni za splošno uporabo, podjetje pa si običajno izdela svoje interne normative. Normativi določajo vrsto in količino virov za izvedbo analiziranega dela, med katere sodi delavni čas delavcev, orodja in mehanizacije ter potreben material. Na sliki 7 je prikazan primer normativa za izdelavo jaška iz plastičnih mas pridobljenega iz Normativov za zemeljska in kanalizacijska dela, ki jih je izdala Obrtna zbornica Slovenije (2006). Razberemo lahko, da je v normativu navedena količina materiala in dela, ki so potrebni za izvedbo ene obračunske enote postavke, to je kosa (kos).

35 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 33 Slika 7: Primer normativa za izdelavo jaška iz plastičnih mas (vir: Normativi za zemeljska in kanalizacijska dela, 2006) Cene za uporabljene vire so lahko zakonsko določene ali pa so poslovno določene znotraj podjetij. Zakonsko določene so le cene dela in sicer z višino minimalne plače. Za splošno uporabo pa so uporabljive tudi vrednosti povprečnih plač delavcev, ki so za posamezne kvalifikacijske skupine objavljene četrtletno v glasilu Gospodarske zbornice Slovenije. Cene materialov se določajo na podlagi cen, ki so podane s strani proizvajalcev oz. trgovcev. Ponudbeno ceno določamo za vsako postavko projektantskega popisa del posebej z enačbo 3.1, kjer upoštevamo porabljen material in vloženo delo za izvedbo z upoštevanjem faktorja posrednih stroškov (Pšunder, 2008). PC PP = m + bc f l (3.1) kjer je: PCPP ponudbena cena predračunske postavke m material za izvedbo posamezne predračunske postavke, z vključenimi transportnimi stroški bc bruto plače delavcev, ki izvajajo dela fl faktor posrednih stroškov (strukturni faktor) Skupno ponudbeno ceno za celotni objekt pa izračunamo po enačbi 3.2, kjer imamo dva možna načina izračuna. Prvi sešteva vse ponudbene cene vseh predračunskih postavk, z drugim načinom pa seštevamo neposredne in posredne stroške ter dobiček (Pšunder, 2008). PC CO = PC PP = NS + PS + DOB (3.2) kjer je: PCCO ponudbena cena celotnega objekta

36 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 34 NS neposredni stroški PS posredni stroški DOB - dobiček

37 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 35 4 PREDSTAVITEV PROJEKTA IZVEDBE KANALIZACIJSKEGA SISTEMA V KRŠKEM Občina Krško načrtuje izgradnjo kanalizacijskega sistema za odvod komunalnih odpadnih voda za Rostoharjevo ulico v Krškem (od objekta s hišno št. 30 do objekta s hišno št. 88). Odpadne vode se trenutno večinoma vodijo v (pretočne) greznice, ponekod pa tudi z izpustom dalje po terenu, kar povzroča širjenje neprijetnega vonja, vidno onesnaževanje okolja in posledično tudi onesnaževanje tal. Takšne rešitve so praviloma zasilne in v večini primerov neustrezno in nestrokovno izvedene. Zato je nujna izgradnja kanalizacijskega omrežja, ki bo zbiralo in odvajalo komunalne odpadne vode tangiranih objektov do obstoječe javne kanalizacije in dalje do čistilne naprave (Radakovič, 2017). Za potrebe izdelave aplikativnega dela smo informacije o projektu pridobili iz pripravljene PZI dokumentacije, ki so jo izdelali v projektivnem biroju GPI gradbeno projektiranje in inženiring d. o. o. iz Novega mesta. V spodnjih poglavjih smo natančneje opisali lokacijske, tehnične in karakteristične podatke, ki jih bomo potrebovali za informacijsko modeliranje kanalizacijskega sistema. 4.1 LOKACIJA Na obravnavani ulici so stanovanjski objekti zgrajeni ob lokalni cesti, na drugi strani objektov pa se nahaja gozd. Ker imajo objekti izpuste iz objekta oziroma greznice na zadnji strani objekta, torej nižje ležeče od ceste, je sistem zasnovan tako, da poteka trasa kanalizacije po terenu zadaj za objekti. Večinoma bo potekala skozi gozd, delno pa po travnikih, gozdnih poteh in asfaltni cesti. Predvidena kanalizacija prikazana se naveže na obstoječo javno kanalizacijo v začetku ulice Pod pristavo (Radakovič, 2017).

38 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 36 Slika 8: Trasa kanalizacijskega sistema (vir: Projektna naloga, 2010) 4.2 TEHNIČNI OPIS INFRASTRUKTURNEGA OBJEKTA Projektirana kanalizacija je predvidena za odvod komunalnih odpadnih voda sušnega odtoka, padavinske vode se ne priključujejo na predvideno kanalizacijo. Predvidenih je pet gravitacijskih kanalov, črpališče in tlačni vod. Zasnova kanalov upošteva možnost izvedbe hišnih priključkov, vendar le-ti v magistrskem delu niso obdelani. Na slikah 9, 10 in 11 so prikazane zbirne situacije kanalizacije in tlačnega voda iz dokumentacije PZI. Na sliki 9 je prvi del kanalizacijskega sistema, ki zajema kanal R1, na sliki 10 je del, ki zajema kanale R2, R3, R3a, R4 in R5, na sliki 11 pa je situacija tlačnega voda do navezave na obstoječ kanalizacijski sistem.

39 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 37 Slika 9: Zbirna situacija Kanalizacije kanala R1 (Radakovič, 2017) Slika 10: Zbirna situacija kanalizacije kanalov R2, R3, R3a, R4 in R5 (Radakovič, 2017) Slika 11: Zbirna situacija tlačnega voda (Radakovič, 2017)

40 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 38 Pred pričetkom gradnje se gradbišče zavaruje z ustreznimi zaščitnimi ograjami in signalizacijo. Izvajalec mora pred pričetkom del pregledati objekte oz. stanje objektov v neposredni bližini trase kanalov in stanje vseh cest, v katerih poteka kanalizacija. Upravljalci komunalnih vodov morajo pred začetkom del izvesti zakoličbo obstoječih vodov, da se prepreči poškodbe na leteh (Radakovič, 2017). 4.3 KARAKTERISTIČNI PODATKI ZA MODELIRANJE Cevi Za izvedbo vseh kanalizacijskih kanalov so predvidene kvalitetne cevi iz centrifugiranega poliestra (GRP), temenske togosti SN 10 kn/m2. Naklon cevi in kota dna cevi se smiselno spreminjata glede na potek terena. Nazivni profil cevi določen na podlagi hidravličnega izračuna je 250 mm. Omenjene cevi se dobavlja v dolžinah 6 m in imajo na eni strani montirano spojko. V primeru polaganja cevi pri naklonih nad 100 se izvedejo betonske opore proti zdrsu cevi (Radakovič, 2017). Revizijski jaški Na lomih trase so postavljeni revizijski jaški premera 100 cm. Predvideni so vodotesni prefabricirani poliesterski jaški. Betonsko ležišče jaška se izvede iz betona C 16/20. Jaške se opremi z litoželeznim pokrovom LTŽ DN 600 mm nosilnosti 250 kn ali 400 kn na povoznih površinah. Oba tipa pokrova sta opremljena s protihrupnim vložkom in zaklepom in vgrajena v armirano betonski venec. V primeru, ko je kota dotočnega in iztočnega kanala večja od 1 m, se na kaskadnem jašku izvede podslapje. Razdalja med revizijskimi jaški je prilagojena poteku kanala in predvidenim hišnim priključkom od objektov. Jarek Bočne stene jarkov morajo biti čim bolj navpične, morajo pa biti tudi utrjene in ojačane tam, kjer je to potrebno. Predlagan je poševni izkop pod kotom 70. Pri večjih globinah izkopov in bližini objektov ter na mestih ceste in pod brežinami je predlagan izkop z razpiranjem pod kotom 90. Odseki kanalizacije kjer se izvede izkope jarka z razpiranjem: : - kanal R1 od jaška R1-15 do jaška R1-19 in od R1-20 do R1-25,

41 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 39 - kanal R3 od jaška R3-3 do jaška R3-4, - kanal R3a na celotni dolžini trase, - kanal R5 od jaška R5-1 do jaška R5-2 in - tlačni vod od temena tv-11 do navezave v obstoječi jašek. Izkopi za revizijske jaške morajo biti takih dimenzij, da zagotavljajo najmanj 30 cm praznega prostora med njihovo zunanjo površino in stenami izkopa. Posteljica Dno jarka mora biti ravno in planirano. Cevi je potrebno polagati na peščeno posteljico, za katero se uporabi enozrnato frakcijo granulacije 8 16 mm. Debelina posteljice je cm. Zasip Za zasipavanje v območju cevi, to je do 30 cm nad temenom cevi se uporabi granuliran material, ki vsebuje zrna velikosti 8 16 mm. Material za zasip mora biti dolgoročno stabilen, ne sme biti razmočen ali zmrznjen in ne sme vsebovati ostrorobih kamnov ali gradbenih odpadkov, takih oblik, ki bi poškodovale cevi. Priporoča se, da se cevi montirajo in zasipavajo sproti in se ne pušča daljših odsekov cevovoda nezasutih. Če se v jarku pojavi talna voda, jo je potrebno črpati, dokler cevi niso montirane in zasute. Zasip jarkov v coni makadamskih poti in asfaltnih površin se v celoti izvaja s kamnolomskim materialov, drugje se zasip jarkov izvaja z izkopnim materialom. Zgornji sloj Trasa kanalizacije je zasnovana tako, da poteka kanalizacija po terenu za objekti večinoma po travnikih in skozi gozd, delno po gozdnih poteh, delno pa tudi po asfaltni cesti. Na območju posega izgradnje kanalizacije v asfaltirane površine je predvideno ponovno asfaltiranje odstranjenega asfalta, v primeru posega na cestišču pa tudi preplastitev preostalega dela cestišča. V primerih poseganja trase kanala z gornjimi sloji humusa ali makadamske ceste, se le ta vrne v prvotno stanje. Tlačni vod

42 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 40 Za izvedbo tlačnega voda so predvidene visoko kvalitetne PEHD tlačne cevi, minimalnega nazivnega tlaka PN8 in premera 90 mm. Na trasi je vgrajen 1 jašek z zračnikom in 2 jaška s čistilnim kosom. Zemeljska dela za izvedbo tlačnega voda so enaka kot pri kanalizaciji. Izvedba črpališča ter dobava in montaža cevi in jaškov tlačnega voda spadajo med strojne inštalacije in jih, zato v magistrskem delu ne bomo obravnavali.

43 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 41 5 INFORMACIJSKO MODELIRANJE KANALIZACIJSKEGA SISTEMA V aplikativnem delu magistrskega dela bomo informacijsko modelirali kanalizacijski sistem za odvod komunalnih odpadnih voda za Rostoharjevo ulico v Krškem. Postopek modeliranja bomo izvedli v korakih, pri čemer bomo najprej pripravili 3D BIM model v programu Urbano, ga nato izvozili v program 4BUILD in ga v tem programu še nadgradili s časovno in stroškovno komponento in tako izdelali 4D BIM in 5D BIM model. Na sliki 12 prikazujemo 2D in 3D prikaz kanalizacijskega sistema, primer vzdolžnega prereza, in prikaz izseka iz izdelanega predračuna (5D BIM) in terminskega plana (4D BIM). Slika 12: 3D, 4D in 5D BIM model kanalizacijskega sistema v Krškem 5.1 3D BIM MODEL Pri pripravi 3D BIM modela bomo delali v Urbano programski opremi, ki se uporablja za načrtovanje kanalizacije, vodovoda, plinovoda ali drugih cevnih omrežij. Poleg priprave 3D BIM modela program omogoča tudi ostale funkcije, kot so hidravlični izračun, statične izračune cevi, geodetske podatke in drugo (Urbano Software family, 2013).

44 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 42 Vsi ukazi in funkcije so zbrani v»workspace Panel«(Slika 13) in razvrščeni v skupine ter podskupine. Med dostopnimi sistemi je viden le trenutno aktiven sistem (kanalizacija), katerega z razpoložljivimi ukazi urejamo. Izbiramo lahko med ukazi iz različnih modulov. V modulu upravljalec sistema rišemo mrežni sistem, določamo podatke, rišemo vzdolžne profile in drugo. V modulu Digitalni model terena (DMT) rišemo teren. V modulu Canalis uporabljamo funkcije za izračun kanalizacijskega sistema, določamo prispevne površine, računamo pretoke sistema in izvajamo hidravlične in statične izračune. V modulu Hydra uporabljamo funkcije za izračun vodovodnega omrežja, določamo potrebno opremo in izvajamo hidravlični izračun. Modula Hydra in Canalis v primeru priprave magistrskega dela ne bomo uporabljali. Za potrebe izdelave modela bomo podatke o dimenzijah cevi in jaškov privzeli, kot so bili določeni s hidravličnimi in statičnimi izračuni v PZI dokumentaciji.

45 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 43 Upravljanje s sistemi Aktivni moduli programa Urbano: - Upravljalec sistema - DMT Terraform - Canalis - Hydra - Geo Utility Urejanje kataloga Aktivni sistem z razpoložljivimi ukazi ki urejajo zgolj aktivni sistem Uporabnikovo skladišče konfiguracij zgornjih ukazov Konfiguracija programa Windows manager Slika 13: Urbano»workspace panel«med pomembnimi funkcijami za nadaljnje delo je izbira topologije ( ). Prikaže se pri večini ukazov in omogoča določanje elementov, na katerih bo izvedena izbrana operacija. Najpogosteje uporabljeni načini izbire topologije so aktivni sistem, vozlišča, odseki (med dvema vozliščema), od vozlišča do vozlišča, veje (več odsekov), nizi (npr. en kanal), vzdolžni profil, obstajajo pa še drugi, katerih pri pripravi magistrskega dela nismo uporabljali. Zelo koristna je tudi možnost prikaza podatkov aktivnega sistema v dinamični tabeli (slika 14) na spodnji strani zaslona. Tabela omogoča spremljanje in urejanje geometrije odsekov in vozlišč, podatkov o hidravliki, izkopih, pretokih in prispevnih površinah. Katere podatke bo dinamična tabela prikazovala, si določi vsak uporabnik sam.

46 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 44 Slika 14: Dinamična tabela - prikaz odseka Kanala R1 (od jaška R1-26 do R1-13) Urejanje katalogov Katalogi predstavljajo knjižnico vnaprej določene opreme (cevi, jaški, ) ali načina izvedbe (jarki, zgornji sloji, ), katere uporabimo pri podajanju podatkov aktivnemu sistemu. V programu so že ustvarjeni privzeti katalogi, lahko pa si ustvarimo tudi nove kataloge. Na sliki 15 je prikazano okno za urejanje kataloga jaškov. A B C D E F G Slika 15: Prikazno okno za urejanje kataloga jaškov (A izbira kataloga, B ustvarjeni katalogi s strani uporabnika, C osnovni podatki, D geometrijski podatki, E Posebni podatki (šifra za BIM izvoz), F skica, G vsi katalogi na disku) Pri kreiranju novih katalogov smo podatke privzeli iz izdelane PZI dokumentacije. Novo izdelane kataloge smo uporabljali pri podajanju podatkov aktivnemu mrežnemu sistemu. Za modeliranje kanalizacijskega sistema smo ustvarili kataloge, ki jih v nadaljevanju podrobneje predstavljamo:

47 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran Katalog jaškov Kreirali smo nov katalog jaškov z nazivom Jaški Rostoharjeva ulica, ki vsebuje 3 različne jaške: - Revizijski jašek_kan (sistem kanalizacija), - Črpališče, - Revizijski jašek_tv (sistem tlačni vod). Črpališče in jaške tlačnega voda smo kreirali zaradi priprave 3D modela. Za potrebe nadaljnje nadgradnje v 4D in 5D BIM model pa le-teh jih nismo uporabili, saj izvajanje strojno inštalacijskih del v magistrskem delu ne obravnavamo Katalog cevi Ker med obstoječimi katalogi cevi ni bilo cevi iz armiranega poliestra s premerom 250 mm za kanalizacijo in cevi PEHD premera 90 mm za tlačni vod, smo na novo kreirali obe cevi. Podali smo podatke o premeru cevi, materialu, hrapavosti, debelini stene cevi in togosti. Za potrebe hidravličnih izračunov bi morali cevem podajati še minimalne in maksimalne padce in potisk, vendar ti izračuni niso obravnavani v magistrskem delu in zato teh podatkov nismo vnašali v tabele Katalog jarkov Za potrebe izkopa bomo uporabljali dva tipa jarkov, kot je prikazano na sliki 16: prvi tip jarka ima 70 naklon stranic s spodnjo širino jarka izračunano po DIN 18300, drugi tip jarka pa ima 90 naklon stranic in predvideva razpiranje jarkov s fiksno širino 1,5 m. Na sliki 16 sta prikazana primera kataloga jarkov obeh jarkov.

48 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 46 Slika 16: Primer kataloga jarkov 70 jarek in 90 jarek Katalog gornjih slojev V katalogu gornjih slojev smo vse različne gornje sloje, v katere bomo posegali ustvarili na novo. Kreirali smo 5 različnih opcij gornjih slojev (humus debeline 15 cm, humus debeline 20 cm, makadam, asfalt debeline 5 cm in 9 cm). Seznam je viden na levi strani slike 17. V tabelo smo vnašali le naziv gornjega sloja in debelino. Slika 17: Primer kataloga gornjega sloja GENERIRANJE 3D BIM MODELA KANALIZACIJSKEGA SISTEMA Pri generiranju 3D BIM modela smo sledili določenem vrstnem redu postopka modeliranja. Najprej je potrebno kreirati nov sistem, sledi vnos točk terena, izris mrežnega sistema, podajanje podatkov mrežnemu sistemu in nato izris vzdolžnih profilov. Na koncu smo pripravili 3D prikaz sistema znotraj Urbane, za kar smo predhodno kreirali 3D stil. Postopek modeliranja je podrobneje opisan v nadaljevanju.

49 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran Določitev sistema Sistem je najpomembnejša enota znotraj risbe in prvi korak pri modeliranju v Urbani. Vsi ostali elementi, ki jih določamo tekom modeliranja, pripadajo izbranemu aktivnemu sistemu (Urbano software family). Ustvarimo jih iz podanih predlog sistema kanalizacija, vodovod, geodezija in montažne sheme. Ti v delovnem prostoru omogočajo izbiro med razpoložljivimi funkcijami, ki jih potrebujemo za ustvarjanje in urejanje izbranega aktivnega sistema. V našem primeru bomo imeli dva aktivna sistema, katera bomo poimenovali kanalizacija in tlačni vod. S klikom na dodaj nov sistem ( ) se odpre seznam predlog, med katerimi bomo za kanalizacijo izbrali predlogo kanalizacija, za tlačni vod pa predlogo vodovod. V nadaljevanju smo celotni postopek priprave 3D BIM modela opisovali na primeru kanalizacijskega sistema. Za modeliranje tlačnega voda smo morali celotni postopek ponoviti Digitalni model terena - DMT V digitalnem modelu terena določamo točke, ki ustvarjajo površino terena. Točke smo uvozili iz geodetskega posnetka, ki smo ga prejeli od projektanta. Točke so imele v Autocadu predpisane vse tri koordinate, zato smo pri kopiranju x in y koordinati avtomatsko prenesli, višino terena pa smo prevzeli iz z-koordinate. Digitalni model terena določamo v modulu DMT ( ) s funkcijo vnosa točk in operacijo uvozom točk CAD entitete. V naslednjem koraku si v delovni površini izberemo točke, ki nam označujejo teren, kliknemo konverzija v topologijo in shranimo. Tako točke povežemo v ploskve in s tem ustvarimo površino, ki nam v nadaljnjem delu predstavlja višino terena. Teren lahko preverimo v prikazu površine z ukazom stil, s katerim aktiviramo 3D prikaz terena, kot je prikazano na sliki 18.

50 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 48 Slika 18: 3D prikaz terena v programu Urbano Topologija in konverzija CAD elementov Topologija je izraz, ki opisuje enega ali več sistemov, ki so sestavljeni iz različnega števila nizov, ti pa iz različnega števila odsekov. Osnovni elementi topologije so vozlišča in odseki. V PZI dokumentaciji smo traso že imeli določeno, vendar so bili ti podatki v obliki točk in linij, ki predstavljajo CAD elemente. Ker pa so osnovni elementi topologije v Urbani vozlišča in odseki, smo morali CAD elemente pretvoriti. Med projektno dokumentacijo, ki smo jo prejeli s strani projektanta, je bila tudi situacija v.dwg formatu, iz katere smo skopirali linijo, ki predstavlja traso kanalizacije. Z desnim klikom na risanje ( ) izberemo funkcijo pretvorba CAD elementov v topologijo, nakar se nam pokaže prikazno okno na sliki 19.

51 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 49 Slika 19: Prikazno okno za Pretvorbo CAD elementov v topologijo Pretvorbo smo naredili za vsak kanal posebej, da smo že v začetku imeli ločene odseke, ki so predstavljali posamezne kanale in jih ni bilo potrebno v nadaljevanju urejati. Izbrali smo elemente linijo enega kanala, označili podajanje dolžin, označevanje odsekov ter vozlišč in potrdili z ukazom»pretvori«. S tem ko smo označili»briši izvorne elemente«. smo odstranili CAD elemente iz risbe in tako obdržali le osnovno topologijo kanalizacije Podajanje podatkov Z desnim klikom na Podajanje podatkov ( )v delovnem prostoru izberemo, katere podatke bomo določili aktivnemu sistemu. Podati moramo podatke o višini terena, višini nivelete, ceveh, padcih, jaških, jarkih ter zgornjih slojih. Med podatki, ki jih tudi lahko določamo, sodijo prefabricirani elementi jaškov, dodatni parametri mreže in zaščitnih ceveh, vendar tega za naš model nismo podajali. Določanje teh podatkov spremeni 3D model v 3D BIM model. Ob izbiri podatkov, ki jih želimo k posameznem elementu določiti, se nam odpre novo prikazno okno, v katerem določimo vse potrebne informacije. Podatke o višini terena prevzamemo iz ustvarjenega digitalnega terena. Višino nivelete v posameznih vozliščih smo dobili v PZI zakoličbeni tabeli. V sistemu kanalizacije vsa vozlišča predstavljajo jaške, v primeru tlačnega voda pa imamo jaške le v treh vozliščih, zato ostalim vozliščem, v funkciji urejanje ( ) urejanje vozlišč sprememba tipa, spremenimo opremo v nevidno vozlišče. Padce določimo z izračunom iz nivelet za celotni aktivni sistem.

52 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 50 Cevi in jaške smo izbrali iz prej ustvarjenih katalogov in so poenoteni po celotnem aktivnem sistemu. Jarke in zgornje sloje smo prav tako izbirali iz prej ustvarjenih katalogov, vnašali pa smo jih po posameznih odsekih ali med stacionažami, kot je bilo po opazovanjih določeno v fazi priprave PZI. Na sliki 20 je primer prikaza modeliranega sistema. Slika 20: Primer kanala R4 in prvega odseka kanala R2 modelirane kanalizacije Risanje vzdolžnih profilov Vzdolžni profili so v praksi pri gradnji cevnih sistemov najpomembnejši načrti na gradbišču. Podajajo nam informacije o koti terena in niveleti, globinah izkopov, dolžinah cevi in potrebnih padcih. Ustvarimo jih v funkciji vzdolžni profili ( ), kjer so v sistemu kanalizacija že ustvarjeni različni predlogi, ki določajo merilo, obliko in podatke, ki se bodo izpisovali. Za izris naših vzdolžnih profilov bomo uporabili predlogo kanalizacija 1000/100, ki nam podaja višine v merilu 1:100 in dolžine v merilu 1:1000. Na sliki 21 je prikazan vzdolžni profil kanala R5. V prikaznem oknu z izborom niza določimo kanal, za katerega želimo izrisati vzdolžni profil.

53 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 51 Slika 21: Primer vzdolžnega profila za kanal R D prikaz Kanalizacijski sistem lahko prikazujemo z različnimi slogi, katere urejamo v funkciji stil prikaza ( ). Poslužujemo se lahko privzetega Urbano prikaza, ki izrisuje vozlišča kot bloke (kvadrat, trikotnik ali krog) in odseke kot črte, ali pa si ustvarimo svojega. Sistem smo želeli prikazati tudi kot 3D model, zato smo ustvarili 3D stil prikaza jaškov in cevi, ki je prikazan na sliki 22.

54 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 52 Slika 22: 3D prikaz pritoka Kanala R5 v kanal R1 3D prikaz pa lahko izvedemo tudi preko izvoza podatkov v IFC datoteko in uporabo brezplačnega IFC pregledovalnika BIM VISION. Izvoz naredimo s funkcijo konfiguracija izvoza podatka ( ). Pri konfiguraciji izvoza IFC izvoza smo izbrali podatke o ceveh, jaških kot tudi izkopih in zasipih, vendar nam BIM VISION omogoča isti prikaz kot v programu Urbano PREGLED KOLIČIN MATERIALA Med funkcijami v Urbani se nahaja tudi izpis izkopa ( ), kjer si lahko konfiguriramo, katere podatke bomo izpisovali in v kakšni datoteki. Funkcijo bomo uporabili za izpis, pregled in primerjavo količin pridobljenih iz PZI s količinami, katere smo pridobili iz izdelanega 3D BIM modela. Pri konfiguraciji izpisa izkopa izbiramo med podatki, ki jih program omogoča za izpis. Na sliki 23 je prikazno okno, na katerem so na levi strani podatki, ki jih lahko izberemo za izpis, na desni pa so že izbrani podatki, katere bomo izpisovali. Za naše potrebe ne potrebujemo izpisovati vseh podatkov, zato pustimo ostale na levi strani.

55 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 53 Slika 23: Prikazno okno za konfiguracijo izpisa izkopa Kanalizacijski sistem smo modelirali po podatkih, pridobljenih iz projekta za izvedbo, v katerem so pripravljeni tudi opisi del s predizmerami. Glede na to, da smo podatke povzemali po PZI, pričakujemo, da so količine izračunane v našem modelu enake ali zelo podobne predizmeram. Primerjava količin s predizmerami, pridobljenimi po PZI dokumentaciji s količinami pridobljenimi iz BIM modela, je prikazana v poglavju IZVOZ PODATKOV Za potrebe priprave popisa del je predviden prenos podatkov iz programa Urbano v program 4BUILD preko funkcije poročila. Podatke predhodno opremimo s poljubnimi šiframi. Izberemo lahko šifre standardov, ki jih vsebuje baza v 4BUILDu, tako da se nam ob prenosu podatkov, preko šifer postavkam avtomatsko določi tehnologija, kreira popis in določijo normativi. V obravnavanem primeru bomo kreirali popise sami, saj smo opise postavk prevzeli iz PZI dokumentacije Konfiguracija poročila Za uvoz podatkov iz Urbane program 4BUILD sprejema.txt datoteke, katere lahko kasneje tudi posodabljamo v primeru sprememb v 3D BIM Modelu. Do prikaznega okna za konfiguracijo pridemo z desnim klikom na funkcijo Poročila ( ) in klikom na poročila za predračun konfiguracija. Odpre se prikazno okno, kot je razvidno na sliki 24. Podatki so določene informacije sistema, katere lahko izberemo za izvoz. V stolpcu koda pripišemo podatkom šifro, katera bo povezala tehnologijo s postavko. V stolpcu on/off pa si označimo ali odznačimo, katere podatke želimo izvoziti. Za podatek jaška in podatek cevi izberemo»custom data 2«, kar nam poveže izbiro podatka iz kataloga jaškov iz cevi, kjer smo vnesli šifro za elemente v

56 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 54 Custom data 2 ali podatek 2. V popisu del PZI so jaški razdeljeni glede na globino, zato smo tudi v naši konfiguraciji dodali grupiranje jaškov na različne globine. Slika 24: Prikazno okno konfiguracije podatkov poročila za predračun Poročila S konfiguracijo si pripravimo obliko zapisa in podatke, ki jih bomo izvažali. Nato pa v funkciji poročila izberemo ustrezen ukaz «Poročilo za predračun«, s katerim ukaz dejansko izvedemo. Izberemo si format datoteke, pot datoteke in sistem za katerega izvajamo izvoz. V obravnavanem primeru bomo ločili popise del po posameznih kanalih, zato bomo izvajali tudi izvoze podatkov ločeno po kanalih Excel izvoz Tekom izvoza podatkov smo ugotovili, da program Urbano preko formule poročila izvaža le omejeno število podatkov, ki smo jih vnesli v model, in da z izpisom izkopa lahko pridobimo še dodatne podatke, potrebne za pripravo popisa. Sočasno pa ima program 4BUILD omejitve pri prenašanju količin med postavkami, in preračunavanju količin med različnimi postavkami.

57 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 55 Pri preučevanju programa 4BUILD smo ugotovili, da omogoča tudi BIM povezavo preko excel datoteke, zato smo se odločili za vzpostavitev BIM povezave preko excel datoteke in tako izkoristili vse podatke, ki smo jih določili 3D BIM modelu, lahko izvozimo preko izpisa izkopa in preko poročila. Tako smo najprej pripravili izpis izkopov za celotni sistem in izvoz poročila za vsak kanal ločeno, nato pa ustvarili nov popis, ki vsebuje vse postavke po PZI popisu del, ga povezali z izvoženimi excel datotekami in ga nato preko BIM uvoza podatkov povezali v program 4BUILD. V primeru posodobitve 3D BIM modela se ponovi postopek izpisa izkopa in kreiranja poročil, kar posodobi posamezne izpisane excel datoteke in skupen urejen popis del. V tem koraku imamo izdelan 3D BIM model in pripravljene podatke, ki smo jih izvozili iz programa Urbano za uvoz v program 4BUILD. Tam bomo 3D BIM model nadgradili s stroškovno in časovno komponento in izdelali 5D in 4D BIM modela D BIM MODEL Predvidena vrednost gradnje objekta je ena izmed najpomembnejših informacij, ki jih investitor potrebuje za odločitev o izvedbi investicije in izvajalec za planiranje optimalne gradnje. Za realni izračun stroškov, planiranje gradnje in nadzora nad doseganjem ciljev je potreben dobro pripravljen popis del. Program 4BUILD omogoča pripravo popisov z uporabo standardnih baz popisov in normativov. Izvoženim podatkom smo dodali opise postavk, katere smo povzeli iz PZI popisa del. Tem postavkam smo dodali še ostale postavke, ki jih v 3D BIM modelu ni mogoče prikazovati (npr. izdelava PID, izdelava varnostnega načrta, ), ali pa jih iz modela nismo mogli izvoziti in na ta način dobili natančen popis, za vsa dela, ki so potrebna za izvedbo obravnavanega objekta. Obravnavan infrastrukturni objekt je razdeljen na 6 kanalov in tlačni vod. Vsak kanal predstavlja svoje podatke, ki tvori svojo skupino del. Vsi kanale obsegajo izvedbo pripravljalnih del, zemeljskih del in izvedbo kanalizacije. Ker se postavke v večini kanalov ponavljajo, bomo za potrebe prikaza izdelave analize cene prikazovali delo le na enem kanalu. Izbrali bomo Kanal R5, ker vsebuje skoraj vse postavke, ki sestavljajo posamezne skupine del.

58 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran KREIRANJE PROJEKTA Preden smo pričeli z delom v programu 4BUILD smo si nastavili osnovne nastavitve programa in dodali podatke o podjetju, katerega predstavljamo. Podatki so za potrebe priprave magistrskega dela podani hipotetično. V orodni vrstici imamo navedene zavihke in znotraj zavihkov funkcije. Opise posameznih zavihkov smo navedli v predstavitvi programske opreme v poglavju 2.6. Priprava popisa v programu 4BUILD se začne s kreiranjem projekta. V zavihku projekti ustvarimo nov projekt, ki smo ga poimenovali Kanalizacija Rostoharjeva ulica. Ko odpremo projekt, nas program preusmeri na zavihek predračuni. V predračunih smo kreirali nov predračun Kanalizacija Rostoharjeva ulica UVOZ PODATKOV Podatke iz zunanjih virov uvažamo v zavihku projektiva, kjer s klikom na BIM izberemo»uvoz iz datoteke«izberemo tip uvožene datoteke, določimo opis in izberemo prenos tehnologije v opis, kot je prikazano na sliki 25. Prenos tehnologije se bo izvedel avtomatsko v primerih postavk, ko smo izvoženim podatkom v Urbani določili enake šifre, kot jih imamo v izbranih normativih v programu 4BUILD. V drugih primerih smo določili opise postavk in tehnologijo ročno. Slika 25: Uvoz podatkov iz zunanjega vira Urbano Zaradi možnosti izvoza podatkov iz Urbane v dveh datotečnih zapisih imamo v programu 4BUILD dva načina uvoza podatkov. Uporabimo lahko podlago za uvoz kreirano posebej za Urbano in je v tekstualnem datotečnem zapisu (.txt), ali za podlago izberemo podatkovni datotečni zapis (.xslx). V primeru uvoza tekstovne datoteke se nam v naslednjem koraku prikaže začasna tabela, kjer so prikazane šifre, ki smo jih določili pri modeliranju 3D BIM modela in pripadajoče količine. S klikom na ukaz»dodaj tehnologije«nam program 4BUILD avtomatsko poveže šifre s tehnologijami, normativi in pripravljenimi opisi postavk, ki jih ima v svoji bazi. V primeru, da

59 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 57 šifre ne ustrezajo nobeni tehnologiji ostane opis prazen in ga moramo kreirati ročno. Ko uredimo, začasno tabelo izberemo ukaz»uvoz na popis«, s katerim nas program preusmeri na operacije urejanja predračuna. V naslednjem koraku moramo uvoženim postavkam po potrebi urediti opise, jih razvrstiti v skupine in podskupine del, ter ročno dodati postavke, ki jih ni bilo možno uvoziti iz 3D BIM modela. V našem primeru smo se odločili za vzpostavitev povezave med 3D BIM modelom in programom 4BUILD preko podatkovne datoteke (excel), zato se postopek uvoza nekoliko razlikuje od postopka uvoza tekstovne datoteke. Preden smo podatkovno datoteko uvozili v program 4BUILD smo tabelo uredili in dodali vse postavke v popis. Med količinami smo po potrebi vzpostavili povezave in jih povezali z vsemi izvoženimi datotekami iz programa Urbana. Slika 26: uvoz podatkov iz zunanjega vira excel V naslednjem koraku smo izbrali podlogo za izvoz Excel, nakar se nam je pojavilo prikazno okno, kot je razvidno na sliki 26. Najprej izberemo, kateri stolpec določa šifro, kateri opis, kateri enoto mere in katera količino, nato pa kliknemo»uvozi v začasno tabelo«, kjer lahko postavkam glede na kreirane šifre avtomatsko pripišemo tehnologije, urejamo opise postavk ali pa po potrebi ročno dodajamo tehnologije. Po kliku na»uvozi v popis«nas program preusmeri na funkcije urejanja predračuna, kjer lahko dokončno uredimo popis del.

60 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran POPIS DEL Iz Urbane smo izvozili le podatke, ki določajo nekaj postavk znotraj našega popisa del. To so postavke izkopov, dolžin cevi, število jaškov, izvedba posteljice in obsipa cevi, zasipi, razpiranje in zgornji sloji. Ostale postavke smo dodali ročno. Izmed ročno dodanih postavk nekatere povzemajo količine iz uvoženih podatkov (npr. zakoličenje osi trase ima enako količino kot dolžina položene cevi), nekatere postavke pa izračunavajo količino iz druge postavke (npr. Fino planiranje preračuna površino iz volumna odriva humusa), zato smo le-te med seboj povezali. Ostale postavke, ki opisujejo dela, ki jih nismo mogli modelirati v Urbani in nimajo količin povezanih z drugimi deli, smo povzeli po PZI predračunu Kreiranje popisa Popis kreiramo in oblikujemo v urejanju popisa znotraj zavihka projektiva ali v zavihku predračuni z operacijo urejanje predračuna. V našem primeru smo vse postavke uvozili preko excel podloge, z operacijami urejanja predračuna pa smo postavkam določali ceno. Po uvozu postavk v popis smo morali urediti dela v skupine (kanali) in podskupine (vrsta del). Vsa dela v naših popisih spadajo v gradbena dela, zato smo podskupino gradbena dela preskočili in ima vsak kanal takojšno delitev na pripravljalna in zaključna dela, zemeljska dela, kanalizacija in v nekaterih kanalih podskupino križanja z ostalimi komunalnimi vodi. Vsi kanali imajo isto razdelitev del in večino enakih postavk. Med pripravljalnimi in zaključnimi deli so zakoličba, pridobitev potrebnih dovoljenj, geodetska dela, priprava gradbišča, projektantski nadzor ter izdelava PID in varnostnih načrtov. Med zemeljska dela uvrščamo odriv zgornjega sloja, rušenje asfalta in betonskih robnikov, izkope, razpiranje, planiranje temeljnih tal, izvedba posteljice in obsipa, zasip jarka, izvedba tamponskega sloja, ponovno asfaltiranje, polaganje robnikov, izdelava makadamskega cestišča, odstranjevanje materiala in fino planiranje. Za primere izkopov v globini podzemnih voda je v popisu vključeno tudi črpanje vode iz gradbene jame. V skupini kanalizacija je dobava in polaganje cevi, izvedba ojačitev cevi pri velikih padcih, dobava in montaža jaškov, izvedba odcepov za hišne priključke, dobava in polaganje cevi za optiko, tlačni preizkus cevi in preizkus vodotesnosti jaškov in pregled kanala s TV kamero. Za vse vrste del so predvidena tudi nepredvidena dela. V kanalih, kjer pride do križanj z drugimi komunalnimi vodi, imamo še zadnjo skupino, ki zajema izvedbo križanj z ostalimi komunalnimi vodi.

61 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 59 Dela, ki opisujejo kanal R5, so navedena v tabeli 1, kjer prikazujemo vse postavke s količinami iz PZI predračuna ter v drugem stolpcu količinami pridobljenimi iz BIM modela. V tabeli smo vrstice s postavkami različno obarvali za lažji prikaz povezanosti postavk popisa z modelom. Postavke, katere so povezane na uvoz podatkov iz 3D BIM modela ali pa imajo enako enoto mero in količino so obarvane z zeleno. Postavke, katerih količine so preračunane iz količin pridobljenih iz 3D BIM modela in so tako posledično prav tako povezane s 3D BIM modelom, so obarvane z modro. Postavke, katerih nismo mogli pridobiti iz 3D BIM modela in smo jih povzeli iz PZI predračuna, niso obarvane. Tabela 1: Popis del za KANAL R5 s količinami iz predračuna in iz BIM modela Šifra Opis dela A. GRADBENA DELA 1 PRIPRAVLJALNA IN ZAKLJUČNA DELA Zakoličenje osi kanalizacije z zavarovanjem osi, oznako revizijskih jaškov. Pridobitev potrebnih dovoljenj in postavitev predpisane prometne signalizacije, skladno z Zakonom o varnosti v cestnem prometu, za delno zaporo ceste, za vzdolžne in prečne prekope cestišča. Identifikacija obstoječih podzemnih instalacij in komunalnih vodov s strani pooblaščenih predstavnikov upravljavcev instalacij z oznako križanj; Postavitev gradbenih profilov na vzpostavljeno os trase cevovoda ter določitev nivoja za merjenje globine izkopa in polaganje cevovoda Geodetski posnetek izvedenega cevovoda po predpisih geodetske stroke in navodilih upravljavca. Enota mere Predračun KOLIČINA BIM m 103,0 103,189 kpl 1,0 1,0 kom 1,0 1,0 kom 6,0 6,0 m 103,0 103, Vpis komunalnih vodov in naprav v uradne evidence m 103,0 103, Terenski posnetek celotne trase kanala pred izvedbo del. kpl 1,0 1, Priprava gradbišča v dolžini l=103 m, odstranitev eventuelnih ovir (grmovnice, drevje, ograje...), po končanih delih vzpostavitev prvotnega stanja: -nakladanje in odvoz materiala na trajno deponijo, ki jo pridobi izvajalec sam, - odlaganje materiala na začasno deponijo, ki jo pridobi izvajalec sam Izvedba provizorija dostopa do objektov med izgradnjo kanalizacije kpl 1,0 1,0 kom 1,0 1, Izvajanje projektantskega nadzora ur 3,0 3,0

62 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran Izdelava projekta izvedenih del; v skladu z ZGO-1B, pravilnikom o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije in navodilih upravljavca kanalizacije. kom 1,0 1, Izdelava varnostnega načrta kom 1,0 1, Ostala dodatna in nepredvidena dela. Obračun po dejanskih stroških porabe časa in materiala po vpisu v gradbeni dnevnik. Ocena stroškov 5% od vrednosti del. 2 ZEMELJSKA DELA Odriv zgornjega sloja - humusa, v povprečni debelini 15 cm, do gradbiščne deponije; humus odlagati ločeno od ostalega materiala Rušenje asfalta s predhodnim rezanjem z motorno rezilko (rezanje upoštevano pod postavko c), vključno z nakladanjem in odvozom izkopanega materiala na trajno gradbeno deponijo, ki jo pridobi izvajalec sam; Rezanje asfaltne plasti s talno diamantno žago, debele 6 do 10 cm Rušenje betonskih cestnih robnikov z nakladanjem in odvozom izkopanega materiala na trajno gradbeno deponijo, ki jo pridobi izvajalec sam ; robniki na trasi med jaški R5-2 in R5-3 Ročni izkop ob obstoječih podzemnih inštalacijah, na mestih prevezav, križanj in približevanj. Izkop v zemlji III. ktg z odlaganjem odkopanega materiala na gradbiščno deponijo. Obračun za 1m 3. m 3 14,13 12,99 m 2 35,0 31,937 m 43,0 43,0 m 2,0 2,0 m 3 0,8 0,8 2.6 Kombiniran izkop jarkov, globine izkopa 0-2 m s poševnim odsekavanjem stranic jarka pod kotom 70 in z navpičnimi stranicami izkopa (razpiranje jarkov) pod kotom 90, z odlaganjem izkopanega materiala na gradbiščno deponijo. Obračun za 1m Izkop v zemlji III. ktg, ocena 50 % izkopa m 3 110, , Izkop v zemlji IV.ktg, ocena 30 % izkopa m 3 67,981 68, Izkop v zemlji V.ktg, ocena 20 % izkopa m 3 44,654 45, Kombiniran izkop jarkov, globine 2 do 4m s poševnim odsekavanjem stranic jarka pod kotom 70 in z navpičnimi stranicami izkopa (razpiranje jarkov) pod kotom 90, z odlaganjem izkopanega materiala na gradbiščno deponijo. Obračun za 1m Izkop v zemlji III. ktg, ocena 50 % izkopa m 3 1,290 0, Izkop v zemlji IV.ktg, ocena 30 % izkopa m 3 0,774 0, Izkop v zemlji V.ktg, ocena 20 % izkopa m 3 0,516 0, Izvedba razpiranja jarkov za kanalizacijo (kvadratura obeh stranic izkopa skupaj); na trasi kanala R5, med jaški R5-1 in R5-2 Urejanje planuma spodnjega ustroja izkopa ter planiranje s točnostjo do +/-3 cm po projektiranem naklonu. m 2 128,0 118,326 m 2 116,39 116,604

63 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran Izdelava temeljne plasti posteljice iz enozrnate frakcije granulacije 8-16 mm, s planiranjem in strojnim utrjevanjem do 95% po standardnem Proctorjevem postopku. Debelina posteljice po utrjevanju mora biti minimalno 10 cm + 0,1 DN. Da bi dosegli zahtevani nosilni kot, najmanj 90 do 120, je potrebno podlago zbiti. Natančnost izdelave posteljice je do +/- 1cm. Izdelava peščenega obsipa cevi do 30 cm nad temenom s peskom granulacije 8-16 mm. Obsip cevi izvajati v slojih po 15 cm, istočasno na obeh straneh cevi ter paziti, da se cev ne premakne iz ležišča. Utrditev po SPP do 95% trdnosti, če ni drugače predpisano. Vključno z vsemi spremljajočimi deli, transporti in dobavo materiala. Zasip jarka s kamnolomskim materialom po končanih montažnih delih, z nabijanjem v plasteh po 20cm, zbitost min. 95% po SPP, težka komprimacijska sredstva uporabiti šele 1m nad temenom cevi. Pod asfaltnimi in makadamskimi površinami! Zasip jarka z izkopanim materialom in komprimiranjem v slojih po 20 cm. Na nepovoznih površinah. Izvedba tamponskega sloja na voznih površinah iz tamponskega materiala, v debelini 20 cm, z utrjevanjem do predpisane zbitosti. Pod asfaltnimi in makadamskimi površinami! Asfaltiranje prekopanih in rezanih asfaltnih površin cestišča z enoslojnim asfaltom - asfaltna plast iz AC 16 surf B 70/100 A4 v debelini 6 cm, na predhodno pripravljeno podlago (kamnita posteljica in tamponski drobljenec), s čiščenjem odrezanih robov z izpihovalcem vročega zraka ( C, pritisk 3-9 bar) ter polaganjem in uvaljanjem sloja asfalta, vključno s pripravo finega planuma; na mestu prečkanja asfaltne poti med jaškoma F1-1 in F1-2. m 3 21,8 17,652 m 3 65,1 59,434 m 3 60,892 56,662 m 3 53,998 50,247 m 3 18,45 18,450 m 2 35,0 31, Dobava cestnih robnikov 15/25/100. m 2,0 2, Vgrajevanje cestnih robnikov 15/25/100, vse komplet s temeljem 30/40 cm, C12/15 in zalivanjem stikov in zasipom. Izvedba finalnega sloja makadamskega cestišča oz. dvorišča ter bankin, s peskom v debelini 5 cm; na mestu poteka kanalizacije v obstoječi makadamski poti ob objektu Krovstva Abram, med jaškoma R5-1 in R5-2. Nakladanje in odvoz odvečnega materiala od izkopa na trajno gradbeno deponijo, ki jo pridobi izvajalec sam; z nakladanjem, razkladanjem, razgrinjanjem, planiranjem in utrjevanjem v slojih po 50 cm. Skupaj s stroški deponije. Obračun za 1 m 3 (upoštevan faktor razrahljivosti izkopanega materiala). m 2,0 2,0 m 2 60,0 58,982 m 3 223,4 230,672

64 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran Fino planiranje terena in humuziranje s humusom od izkopa, po končanem zasipu jarka, v povprečni debelini 30 cm. Kompletno z odstranitvijo površinskega kamenja, zatravitvijo s travnim semenom ter vzpostavitvijo terena najmanj v obliko prvotnega stanja, vključno s pridobitvijo, od lastnikov tangiranih privatnih zemljišč, izjav o vzpostavljenosti zemljišč v prvotno stanje. Črpanje vode iz gradbene jame v času gradnje, vključno z vsemi potrebnimi deli in pripravo črpalnih mest. Gradbena jama mora biti v času gradnje suha. Ostala nepredvidena zemeljska dela; obračun po dejanskih stroških porabe časa in materiala po vpisu v gradbeni dnevnik; Ocena 10% od vrednosti zemeljskih del m 2 94,2 86,599 ur 2,0 2,0 3 KANALIZACIJA Dobava kanalizacijskih cevi iz centrifugiranega poliestra SN 10000; DN 250 Polaganje kanalizacijskih cevi DN 250 iz centrifugiranega poliestra SN 10000, po projektiranih padcih na pripravljeno peščeno posteljico debeline 12cm, po navodilih proizvajalca, kompletno z vsemi potrebnimi deli in prenosi. Polaganje kanalizacijskih cevi DN 250 iz centrifugiranega poliestra SN 10000, po projektiranih padcih na betonsko podlago ter obbetoniranjem cevi 10 cm nad temenom in ob straneh, kompletno s spajanjem ter vsemi pomožnimi deli in prenosi in dobavo in vgraditvijo betona. Izvedba betonskih ojačitev cevi pri velikih padcih (razvidno v vzdolžnih prerezih), kompletno z vsemi pomožnimi deli in prenosi in dobavo in vgraditvijo betona Dobava vodotesnega prefabriciranega revizijskega jaška iz poliestrske cevi fi 100 cm, skupaj z AB obročem, AB razbremenilno ploščo in tipskim LTŽ pokrovom s tesnjenjem, protihrupnim vložkom in zaklepom, fi 600mm, nosilnosti 400kN in napisom KANALIZACIJA s črkami velikosti min. 5cm. m 103,0 103,189 m 100,0 100,189 m 3,0 3,0 kos 4,0 4, globina do 1.5 m kom 3,0 3, globina 1.5 do 2.0 m kom 1,0 1,0 3.6 Montaža (vgradnja) prefabriciranega revizijskega jaška iz poliestrske cevi fi 100 cm, skupaj z AB obročem, AB razbremenilno ploščo in z napravo AB temelja, obdelavo vtokov in iztoka ter z vgraditvijo LTŽ pokrova s tesnjenjem, protihrupnim vložkom in zaklepom, fi 600mm, nosilnosti 400kN in napisom KANALIZACIJA s črkami velikosti min. 5cm. Ležišče jaška iz betona C12/15, debeline 10cm. Pred montažo jaška je prostor pod muldo zapolniti z betonom C12/ globina 1.0 do 1.5 m kom 3,0 3,0

65 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran globina 1.5 do 2.0 m kom 1,0 1, Izvedba odcepov za hišne priključke iz PVC gladkih cevi, nazivne togosti SN 8 kn/m2, premera dn 160 mm, na vtočne revizijske jaške, vključno z izkopom, pripravo posteljice in zasipom cevi, vsemi spremljajočimi deli, materiali, transporti, dobavo in polaganjem priključne PVC gladke cevi. Priključno cev na notranji strani jaška na javnem kanalu obdelati s poliestrom, na zunanji strani jaška pa obbetonirati. Posamezne hišne priključke izvesti na globini, ki bo omogočala gravitacijski odtok iz pripadajoče hiše. Priključke izvesti v dolžini izven asfaltiranega dela ceste oziroma v dolžini izven osi vzporedno potekajočih vodov, na parcelo objekta, ki se priključuje v javni kanal. Ocenjena povprečna dolžina odcepov za hišne priključke je 15,5 m. Dobava in polaganje alkaten cevi 2x fi 50mm za poznejše potrebe izvedbe širokopasovnega omrežja, vključno z vsemi pripravljalnimi deli ter vsemi potrebnimi materiali in objekti (izkopi, zasipi, cevi 2x fi 50mm, priključki 1x fi 50mm, spojke s prirobnico, opozorilni trak z vložkom za detekcijo, betonski jaški globine do 1m). Cevi se polagajo ob trasi kanalizacije za odvod komunalnih odpadnih voda, hkrati z izvedbo le te. Preizkus vodotesnosti revizijskih kanalizacijskih jaškov po veljavnem standardu EN1610, s strani certificiranega izvajalca teh del. Pregled in čiščenje kanala pred izvedbo tlačnega preizkusa vodotesnosti, s strani certificiranega izvajalca del. Tlačni preizkus vodotesnosti položenih kanalizacijskih cevi po veljavnem standardu EN1610, s strani certificiranega izvajalca teh del. Pregled kanala s TV kamero v katerem morajo biti razvidni padci izgrajene kanalizacije in dolžine snemanega kanala. Ostala nepredvidena dela; obračun po dejanskih stroških porabe časa in materiala po vpisu v gradbeni dnevnik; Ocena 5% od vrednosti del, obračun po dejanskih stroških kom 4,0 4,0 m 103,0 103,189 kom 4,0 4,0 m 103,0 103,189 m 103,0 103,189 m 103,0 103,189 Količine za posamezne postavke pridobljene na podlagi 3D BIM modela smo pridobivali na različne načine. Število dobavljenih jaškov, dolžino cevi, površino razpiranja, posteljico in obsip cevi so postavke, katere smo direktno uvozili iz BIM modela preko izvoza poročila. Zakoličenje osi, geodetski posnetek, terenski posnetek in ostale postavke, ki za količino prevzemajo dolžino trase ali število jaškov, smo povezali s prej omenjenimi postavkami. Izkope smo preko poročila izvozili ločeno glede na globino, nato pa po odstotkih razdelili v različne

66 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 64 kategorije zemljine. Po odstotkih smo prav tako razdelili zasipe na zasip z izkopnim materialom in zasip s tamponom. Odstranjevanje asfalta, povrnitev makadamskega sloja v prvotno stanje in odriv humusa smo uvozili iz izpisa izkopa. Planum temeljnih tal, nakladanje in odvoz ter fino planiranje smo izračunali iz drugih postavk. Vse enačbe, s katerimi smo povezovali in preračunavali posamezne postavke, smo prevzeli iz popisa del in so bila določena s strani projektanta. Ostale postavke, katere v Urbani nismo mogli zmodelirati in jih izvažati iz 3D BIM modela smo prevzeli iz PZI popisa del. V zgornji tabeli opazimo, da so razlike med predračunskimi količinami iz PZI projekta in količinami pridobljenimi iz 3D BIM modela minimalne KALKULACIJA STROŠKOV GRADBENIH DEL Na podlagi kreiranega popisa del, projektant že v fazi načrtovanja izračuna predvideno vrednost objekta. V praksi si projektanti ustvarijo lastno bazo podatkov o cenah karakterističnih predračunskih postavk, ki jo prevzamejo iz predhodno izvedenih projektov. Za potrebe določitve oz. kalkulacije stroškov pa je najpomembnejša izvedba analize cene, ki jo pripravi izvajalec v fazi razpisa. Pri tem je cilj vsakega izvajalca, da z analizo cen pripravi čim ugodnejšo ponudbo, kljub temu pa operativi omogoči dobre pogoje za delo. Pri kalkulaciji stroškov gradbenih del smo predračunskim postavkam določali normative in standarde ter izvedli analizo cene. S tem smo izračunali vrednost gradbenih del objekta in nadgradili 3D BIM model v 5D BIM model Normativi in standardi Za določanje cen gradbenih del smo uporabili bazo normativov in standardov, ki je integrirana v programu 4BUILD. V osnovi so v programu naloženi normativi za visoko gradnjo, za potrebe izvedbe analize cen za obravnavan objekt pa smo s strani podjetja Hermes, ki je lastnik programa 4BUILD, pridobili normative za nizko gradnjo, ki so pridobljeni s strani takratne direkcije republike Slovenije za ceste. V primeru, da ustreznega normativa v 4BUILD bazi nismo našli, smo se posluževali Normativov Obrtne zbornice Slovenije (2006) ali normativov in standardov, ki jih je izdala Građevinska knjiga (2006). Podrobni izpis analize cen, ki so bili uporabljeni v glavnih analizah predračunskih postavkah izvedbo Kanala R5 so podani v prilogi 11.

67 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 65 Pri tem bi izpostavili, da so nekatere predračunske postavke dobave in montaže jaškov in cevi ločene na 2 dela, pri čemer prvi del zajema dobavo materiala, drugi del pa montažo oziroma polaganje cevi oz. jaškov. Nadalje smo pri izračunih glavnih analiz cen, kjer je bil normativ določen na enoto mere v m 3, naša postavka pa je imela enoto mere m2, normative preračunali glede na enoto mere določeno v postavki. Na primer, izvedba finalnega sloja makadamskega cestišča ima določen normativ na enoto mere v m 3, v opisu postavke pa je zapisano, da je debelina makadamskega cestišča 5 cm; torej je bila izbrana enota mere m 2. Za postavke, katerim nismo našli normativov v izbranih zbirkah, nismo izdelali glavne analize cen, temveč smo takšnim postavkam določili informativno ceno na osnovi predhodno izvedenih sorodnih projektov izgradnje kanalizacijskih sistemov Ceniki V analizah cen smo upoštevali cene materialov, mehanizacije in plače delavcev iz osnovnega cenika ustvarjenega v programu 4BUILD. Program sicer omogoča, da si uporabnik sam ustvari svoj cenik, ali pa cene v osnovnem ceniku spreminja. Cene materialov, ki niso bile podane v osnovnem ceniku, smo pridobili na spletnih straneh proizvajalcev ali s pridobitvijo informativnih ponudb. Gospodarska zbornica Slovenije je v marčevskem glasilu leta 2017 objavila podatke o povprečnih bruto izplačanih plačah, povprečnih prodajnih cenah prevozov in strojev ter povprečnih prodajnih cenah nekaterih gradbenih materialov (Glasilo GZS, 2017). Cene bi lahko prevzemali tudi od njih, vendar smo le-te že prevzeli iz osnovnega cenika. Cene kanalizacijskih cevi iz centrifugiranega poliestra in za vodotesne prefabricirane revizijske jaške iz poliesterske cevi smo pridobili z informativno ponudbo proizvajalca cevnih sistemov HOBAS. Cene ostalih materialov, ki nismo podani v osnovnem ceniku, smo poiskali na spletu (npr. betonski robniki, LTŽ pokrovi, alkaten cevi, ). Med postavke, za katere smo cene pridobili s strani investitorja, sodijo: - Pripravljalna dela, med katere sodijo dela priprava gradbišča podano z enoto mere komplet (kpl) in zajema postavitev in odstranitev kontejnerjev in zaščito območja gradnje. - Geodetske storitve, med katere sodijo zakoličenje osi trase kanalizacijskega sistema in tlačnega voda, postavitev gradbenih profilov, izdelava terenskega posnetka in

68 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 66 geodetskega posnetka izvedenega cevovoda, vpis komunalnih vodov in naprav v uradne evidence ter identifikacija podzemnih inštalacij in komunalnih vodov. - Komunalne storitve za pregled in čiščenje kanala, preizkus vodotesnosti jaškov, tlačni preizkusi in pregledi kanalov - Gradbena dela za izvedbo betonskih ojačitev pri visokih padcih cevi, hišnih priključkov in obnovo poškodovanih mejnikov V programu 4BUILD cene virov najlažje preverjamo in urejamo v zavihku predračun s funkcijo cenik predračuna. Izpišejo se nam vsi viri, katere imamo uporabljene v predračunu, urejamo pa lahko cene za material, delo, prevoze, režijo, in drugo. Režijskih stroškov ali dobička v našem primeru ne bomo izračunavali posebej, ampak bomo privzeli urno postavko, ki je določena v programu in predvidoma vključuje te elemente cene in predstavlja prodajno ceno dela. Izračunane vrednosti postavk, pripadajoče tehnologije in izbrane vire za posamezne postavke so prikazani v izpisu analize cen predračunskih postavk (v programu imenovani normativi predračuna) na način, kot je prikazano na sliki 28. Izpis analize cen vseh predračunskih postavk kanala R5 smo podali v prilogi 11. Slika 27: Primer izpisa analize cene za zakoličenje osi kanala R Predračun kanala R5 Ustvarjenemu popisu del smo pri urejanju predračuna določili tehnologije in pripadajoče normative ter s tem dobili predvidene cene. Na sliki 28 je prikazano okno za urejanje predračuna, kjer je na levi strani okvir s seznamom skupin (1), v sredini je okno s seznamom postavk izbrane skupine (2), na desni strani je seznam normativov nizke gradnje (3), spodaj

69 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 67 levo je seznam izbranih tehnologij (5) in desno okno s pripadajočimi normativi k posamezni tehnologiji in seznamom virov (4). V levem spodnjem kotu pa je tudi grafični prikaz vrednosti skupin (6) Slika 28: Okno za urejanje predračuna V primeru urejanja posameznih virov znotraj analize cen smo to izvedli v oknu seznama virov z dvojnim klikom na izbrani vir. V tem pogledu lahko spreminjamo količino potrebno za izvedbo dela in cene dela, materiala, storitev, režije in prevozov. V modulu predračuna je tudi možnost izpisa ABC analize. Ta nam pripravi tabelo, v kateri preračuna, katere postavke ali viri (odvisno od tipa ABC analize) nam skupaj predstavljajo 75 % vrednost objekta (območje A), katere 15 % vrednost objekta (območje B) in katere zadnjih 10 % vrednosti objekta (območje C). Deleže skupin A, B ali C nastavimo v nastavitvah programa. Po izpisu ABC analize po postavkah smo videli, da največji delež vrednosti predstavljajo postavke razpiranja jarkov, dobave cevi in jaškov, zasipi, obsipi, posteljica, in izdelava zgornjih slojev, najmanjši delež vrednosti pa predstavljajo geodetska dela, priprava dokumentacije ali pregledi komunalnega voda. Po izpisu ABC analize po virih, kot je prikazano na sliki 29 pa smo ugotovili, da največji delež vrednosti predstavljajo cevi, jaški, pesek in seveda delo.

70 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 68 Slika 29: ABC analiza virov predračuna Skupna vrednost projekta Po končanem urejanju predračuna in ko imamo vse cene določene, se vrnemo na modul predračuni, kjer se nahaja seznam predračunov. V tabeli skrajno desno imamo možnost določitve statusa predračuna. V fazi urejanja je bil določen status v pripravi, ko pa smo z urejanjem končali, smo spremenili status v pogodbeni in s tem predračun zaklenili in omogočili operacije planiranja in obračuna. Za potrebe izpisa predračuna kliknemo na»poročila«in izberemo»tiskanje predračuna«. Izpiše se prva stran, rekapitulacija in vse postavke, kot je to prikazano na sliki 30. Dokumente lahko nato izpišemo v pdf, excel ali word dokumentu. Na enak način lahko izpisujemo vsa poročila, ki jih ustvarimo v programu 4BUILD.

71 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 69 Slika 30: Izpisane prva stran, rekapitulacija in primer strani predračuna V tabeli 1 smo prikazali razlike med projektantskimi predračunskimi količinami in količinami, ki smo jih pridobili iz BIM modela. Po izvedeni analizi cen smo le-te vnesli tudi v predračunski PZI popis del in ugotovili, da je zaradi minimalnih razlik med količinam, minimalna tudi razlika v vrednosti. Vrednost kanala R5 s predračunskimi količinami je ,35 evrov, vrednost kanala s količinami iz BIM modela pa je ,86 evrov. Razliko povzročijo postavke razpiranja jarkov, izdelava peščene posteljice in obsip cevi. Skupna vrednost gradbenih del za izvedbo celotne kanalizacije izračunana z analizo cen v programu 4BUILD je ,48 evrov (brez DDV). Rekapitulacijo gradbenih del po posameznih kanalih lahko vidimo na sliki 31. Slika 31: Rekapitulacija gradbenih del kanalizacije Rostoharjeva ulica Vrednost vsebuje samo predračunske postavke gradbenih del, ne vključuje pa vrednosti za izvedbo strojnih in elektro inštalacijskih del, ki bi skupaj podali končno vrednost gradnje kanalizacijskega sistema.

72 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 70 Opazili smo tudi, da se cene nekaterih predračunskih postavk gradbenih del, pridobljenih z analizo po normativih, precej razlikujejo od cen predhodno izvedenih sorodnih projektov izgradnje kanalizacijskih sistemov. Zato menimo, da bodo na razpisu oddane ponudbene vrednosti izvajalcev odstopale od naše izračunane vrednosti. Ključnega pomena za zagotavljanje konkretne in realne analize cen je dobro ustvarjena podatkovna baza normativov in standardov, katere pa si vsak izvajalec prilagodi glede na lastne izkušnje. Po analizi cen pa izvajalci v praksi tudi prilagodijo cene trenutnem stanju cen na trgu, da so lahko s svojo ponudbo konkurenčni drugim izvajalcem D BIM MODEL Pomemben element za uspešno operativno vodenje gradnje objekta je izdelava operativnega plana izvedbe. Terminski plan se izdela pred pričetkom gradnje, in je v praksi običajno določeno s sklenitvijo gradbene pogodbe kot obvezno opravilo pred pričetkom gradnje. V nekaterih primerih pa naročniki oziroma nadzorniki, poleg generalnega terminskega plana celotne gradnje, zahtevajo tudi sprotne tedenske ali mesečne podrobnejše plane. V praksi se za gradnjo kanalizacijskih sistemov ali drugih komunalnih vodov pripravljajo običajno detajlni operativni plani ne izdelujejo, saj je gradnja tovrstnih objektov nezahtevna in kratkotrajna. Kljub temu je pomembno, da se izvajalci zavedajo pomembnosti priprave operativnih planov tudi v primeru manjših projektov. Izvajalsko podjetje ima za izvajanje del na voljo določeno količino virov delovne sile, mehanizacije in vodstvenega kadra. S svojimi viri lahko istočasno izvaja večje število manjših projektov ali manjše število velikih projektov. Razporeditev virov in optimiziranje časa izvedbe manjših projektov je tako ključnega pomena, da si lahko izvajalec zastavi nadaljnjo pridobivanje novih projektov. Medtem ko je terminsko planiranje zelo pomembno za izvajalca del, pa je pomembno tudi za naročnika. S planiranjem dela za določeno obdobje se planirajo tudi stroški tega obdobja. V primeru javnih investicij imajo investitorji določene letne finančne plane, v katerih morajo biti zajete vse investicije tistega leta. Izvajalec izvedena dela sproti obračunava z mesečnimi situacijami, katerih vrednosti se lahko približno predvidi z izdelavo detajlnega terminskega plana in tako natančno določi finančne plane.

73 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran TERMINSKI PLAN Za izdelavo terminskega plana moramo najprej vsem aktivnostim določiti čas trajanja za izvedbo. V sklopu izdelave 5D BIM modela, to je določanja tehnologij in normativov predračunskih postavk, smo le-tem določali tudi potrebno delovno silo in s tem tudi čas potreben za njihovo izvedbo. V fazi terminskega planiranja tako povežemo predračunske postavke v aktivnosti, določimo njihov vrstni red izvajanj in količino virov dela in mehanizacije s katerimi razpolagamo. Na ta način dobimo čas potreben za izvedbo posamezne aktivnosti. V nadaljevanju podajamo podrobnejši opis postopka priprave terminskega plana v programu 4BUILD. Najprej smo morali ustvariti delovni koledar, kjer smo določili svoj delovni čas gradbišča, nato smo si ustvarili aktivnosti, jih povezali s predračunskimi postavkami in med njimi vzpostavili povezave Urejanje delovnega koledarja Za potrebe kreiranje terminskega plana se v programu 4BUILD premaknemo na modul planiranje, kjer si najprej pripravimo delovni koledar. Dodali smo nov koledar, ga poimenovali delovni čas gradbišče in določili vse praznike, ki so v Sloveniji dela prosti dnevi. V gradbeništvu je v praksi običajno delavnik na gradbišču med 7 in 17 uro od ponedeljka do sobote. Takšen delovni čas smo prevzeli tudi v kreiranem delovnem koledarju, ki je prikazan na sliki 32.

74 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 72 Slika 32: Prikazno okno za urejanje delovnega koledarja Kreiranje terminskega plana V modulu planiranje smo nadaljevali s funkcijo»urejanje terminskega plana«, katera nas je preusmerila v okno kjer smo kreirali plan kot je prikazano na slikah 33 in 34. Najprej smo dodali nov plan, ki ga lahko ustvarimo preko dveh različnih ukazov. Prvi način za kreiranje plana je preko ukaza»čarovnik«, kjer določimo naziv, delovni koledar in datum začetka gradnje, poleg tega pa mu določimo tudi, po katerem predračunu kreira plan in če želimo da program sam doda postavke. V tem primeru plan sam kreira seznam aktivnosti, ki so razdeljene glede na skupine in podskupine iz predračuna. V našem primeru kanali predstavljajo skupine, vrsta del pa podskupine. Znotraj vrst del so zapisane posamezne postavke, ki so razvidne v spodnjem desnem kotu prikaza, kot je to razvidno na sliki 33.

75 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 73 Slika 33: Prikaz kreiranega terminskega plana preko ukaza čarovnik V našem primeru se zaporedje del prepleta z razporedom postavk v različne podskupine, zato smo za potrebe obravnavanega primera raje izbrali drugi način kreiranja plana. Drugi način kreiranja novega plana je preko ukaza»dodaj«, kjer prav tako določimo planu naziv, delovni koledar in datum začetka, ne dodamo pa predračuna in tako dobimo prazen plan, v katerega sami dodajamo aktivnosti. Na sliki 34 je prikazno okno kreiranega plana z drugim načinom.

76 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 74 A B C D Slika 34: Okno za urejanje aktivnosti terminskega plana preko ukaza»dodaj«na sliki 34 vidimo s črko A označeno tabelo aktivnosti s časi trajanja ter začetnimi in končnimi datumi, s črko B označen gantogramski prikaz terminskega plana, s črko C označen seznam povezav izbrane aktivnosti in s črko D označene pripadajoče postavke izbrani aktivnosti. Postopek priprave terminskega plana smo pričeli s kreiranjem aktivnosti. Najprej smo si kreirali splošne aktivnosti, ki se bodo izvedle za vse kanale naenkrat. Na začetku so to aktivnosti izdelave varnostnega načrta, zakoličbe in splošne priprave gradbišča. Na koncu pa so to aktivnosti izvedbe tlačnih preizkusov ter drugih komunalnih storitev in izdelava geodetskega posnetka ter Projekta izvedenih del (PID). Med začetnimi in končnimi splošnimi aktivnostmi smo kreirali posamezne kanale. Vsak kanal je sestavljen iz enakih 12 aktivnosti: Čiščenje terena in priprava gradbišča, postavitev gradbenih profilov, odstranitev zgornjih slojev, izkopi, planum temeljnih tal jarkov, izdelava peščene posteljice, polaganje cevi, obsip cevi, montaža jaškov, polaganje alkaten cevi za optiko, zasip in odvoz materiala ter povrnitev zgornjih slojev v prvotno stanje. V naslednjem koraku smo posameznim aktivnostim dodelili postavke iz predračuna. S tem smo vzpostavili povezavo med terminskim planom in predračunom projekta in s tem vzpostavili 4D BIM model.

77 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 75 Nekatere aktivnosti združujejo več predračunskih postavk, med takšne aktivnosti sodi npr. čiščenje terena, ki zajema postavke priprave gradbišča z rušenjem grmovja in dreves; odstranjevanje zgornjih slojev, ki zajema odriv humusa, odstranjevanje asfalta in rušenje robnikov; izkopi, ki zajemajo ročni izkop, strojne izkope ter razpiranje kanala; ter povrnitev zgornjih slojev v prvotno stanje, ki zajema tamponiranje, asfaltiranje, izvedba makadamskega cestišča in fino planiranje. Ko določimo postavke, aktiviramo funkcijo preračun ur in cen, s katerim se v seznamu postavk predračuna posodobi čas trajanja posamezne predračunske postavke. Poskrbeti moramo, da so v nastavitvah nastavljeni tipi virov, ki določajo delovne ure, in da imamo vse vire pravilno klasificirane. Za delo smo določili klasifikacijo virov delovno silo, za stroje pa smo določili klasifikacijo osnovna sredstva. Nato v zavihku kalkulacijske osnove aktiviramo funkcijo klasifikacije, kjer si na seznamu virov določimo, kateri bodo upoštevani za»terminiranje«in jim pripišemo njihove efektivne ure. Vsi viri, ki jih imamo v predračunu, morajo imeti določen tip vira in klasifikacijo, saj v nasprotnem primeru preračun ur in cen ne bo deloval. Ustreznost tipa vira in klasifikacijo najlažje preverimo v seznamu virov. Ko preverimo, ali imamo urejeno klasifikacijo virov, ponovno v modulu planiranje odpremo»urejanje plana«in kliknemo»preračun cen in časa«, ki ponovno preračuna čase trajanje posameznih predračunskih postavk. Čas postavke je seštevek vseh virov, ki so določeni za»terminiranje«(delovna sila in stroji). Izračunani časi predračunskih postavk, ki sestavljajo posamezno aktivnosti, skupaj določajo čas potreben za izvedbo te aktivnosti. Pri terminskem planiranju moramo v naslednjem koraku aktivnostim določiti količino delovne sile ali strojev, ki bodo dela izvajali. To določimo v prikaznem oknu, kot je prikazano na sliki 35 v oknu za»število virov (ekipe)«, ki se nam prikaže z dvojnim klikom na izbrano aktivnost. S tem določamo število delavcev ali strojev, ki bodo izvajali izbrano aktivnost.

78 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 76 Slika 35: prikazno okno za urejanje aktivnosti Za izračun časa trajanja aktivnosti tako program privzame čas pripadajoče postavke oziroma v primeru več postavk sešteje vse čase in s tem določi čas, potreben za izvedbo celotne aktivnosti. Tako imamo v času trajanja aktivnosti sešteti čas delovne sile in strojev, podajamo pa skupno število teh virov Gantogramski terminski plan Zadnji korak priprave terminskega plana je urejanje povezav med aktivnostmi, ki jih program 4BUILD imenuje relacije. Te bomo določali znotraj Ganttovega diagrama. V praksi aktivnosti gradnje kanalizacijskega sistema potekajo tako, da se cevi montirajo in zasipavajo sproti in se ne pušča daljših odsekov cevovoda nezasutih. S tem se skrajša čas izvedbe, zmanjšajo stroški in poskrbi za varnost na gradbišču. V našem primeru smo pripravili terminski plan z zaporedno izvedbo aktivnosti, ker smo se pri izdelavi magistrske naloge osredotočili na terminsko planiranje znotraj programa 4BUILD, ki vključuje osnovne funkcije planiranja in omogoča vzpostavitev zgolj zaporednih povezav. Poleg vsake aktivnosti je prikazan krogec, katerega povežemo z drugo aktivnostjo in s tem med njima kreiramo medsebojno povezavo. Zaporedje aktivnosti se prikazuje z ganttovim diagramom, katerega lahko nastavimo na možnost prikazovanja aktivnosti za teden, mesec ali leto.

79 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 77 Slika 36: Prikaz območja terminskega plana z razčlenjenimi aktivnostmi kanala R5 Izdelan terminski plan torej ni realen iz dveh razlogov. Prvi način je izračunavanje trajanja časov posameznih postavk v primerih več različnih virov, kot smo napisali v zadnjem odstavku poglavja kreiranja terminskega plana. Drugi način pa je vzpostavitev zgolj zaporednih povezav aktivnosti. Kljub temu smo z zapisom postopka prikazali postopek vzpostavitve 4D BIM modela znotraj programa 4BUILD, kar je bil cilj magistrskega dela. Za natančnejšo izdelavo planov program omogoča izvoz v rač. program MS Project, kjer se s kompleksnejšimi funkcijami urejanja in pregledovanja terminski plan lahko dodela SPREMLJAJOČI PLANI Spremljajoči plani so izvlečki potrebnih virov za izvedbo del tekom celotne gradnje ali za točno določeno obdobje. S pomočjo spremljajočih planov se izvajalec odloča o delovni ekipi, ki bo prisotna na gradbišču, potrebo po mehanizaciji ali planira čas dobave določenih materialov. Poznamo statične in dinamične spremljajoče plane količin, delovne sile, materialov, mehanizacije in finančnih sredstev, ki jih lahko prikazujemo s tabelami ali grafi (Pšunder, 2009). V programu 4BUILD lahko spremljajoče plane izpisujemo v zavihku planiranje med tiskanjem poročil. Izpišemo si lahko tako statične spremljajoče plane virov in dinamične spremljajoče plane različnih virov in stroškov. Izpisujemo si lahko statični spremljajoči plan vseh virov, ki je med poročili označen kot seznam virov in nam izpiše vse vire potrebne za gradnjo in njihove količine. Prav tako si lahko

80 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 78 izpisujemo statične spremljajoče plane virov povezane z aktivnostmi, kjer poročilo»aktivnosti po virih plana«in poročilo»viri po aktivnostih plana«izpisujeta potrebne vire za vsako aktivnost, ali v katerih aktivnostih je uporabljen posamezni vir. Izpisujemo pa si lahko tudi dinamične plane, kjer si s poročilom»kdo dela kaj in kdaj«izpišemo aktivnosti, v katerih je ta vir uporabljen, količino in čas, v katerem se vir potrebuje. Med poročili obstaja tudi izpis»cash flow«, ki ga lahko vidimo na sliki 37, in predstavlja plan finančnih sredstev izdelan na podlagi terminskega plana. Slika 37: Spremljajoči plan finančnih sredstev Plane finančnih sredstev in dinamične plane virov lahko s tabelaričnim ali grafičnim izpisujemo in tako prikazujemo podatke o stroških ali virih v posameznih časovnih obdobjih. V primeru izdelave plana finančnih sredstev se izpiše izračunana vrednost izvedenih del v določenem časovnem obdobju na podlagi pripravljenega terminskega plana. V primeru izdelave dinamičnih planov virov, ki jih izdelamo v poročilih preko ukaza»histogrami«, pa lahko pripravimo enak graf za posamezni vir v izbranem obdobju enega dne, tedna ali za celotno trajanje plana. Na horizontalni osi so navedena časovna obdobja, za katere se pripravljajo

81 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 79 dinamični plani (dan, teden, mesec) na vertikalni osi pa so količine vira (npr. število delavcev, dolžina cevi, vrednost, ).

82 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 80 6 OPERATIVNO VODENJE PROJEKTA S POMOČJO PROGRAMA 4BUILD Operativno vodenje projekta nastopi v fazi gradnje, ko izvajalec s sprejemanjem odločitev stremi k najugodnejši in varni gradnji s čim manj zastoji. Na odločitve vplivajo terminski in stroškovni plani, ki jih izdelamo v fazi operativne priprave. Tekom gradnje se v praksi pogosto izvaja racionalizacija gradnje s spreminjanjem potrebne delovne sile in mehanizacije, zlasti v primeru kadar plani niso doseženi. Izvajalec lahko predlaga tudi spremembo materialov za potrebe racionalizacije, vendar v tem primeru potrebuje tudi potrditev s strani naročnika. V fazi gradnje naročnika zastopa nadzornik, ki nadzoruje gradnjo objekta, potrjuje nastale spremembe, podpisuje gradbeni dnevnik in pregleduje gradbeno knjigo. V nadaljevanju smo prikazali delo v programu 4BUILD z ukazi v modulu»obračuni«, ki jih lahko vidimo na sliki 38. Program omogoča vodenje evidence situacij, kjer kreiramo nove in vodimo seznam že pripravljenih začasnih situacij. Z ukazom»urejanje obračuna«se premaknemo na popis del, kjer ročno ali preko BIM uvoza vstavljamo izvedene količine. Program omogoča tudi vodenje gradbene knjige (GK), kjer si kreiramo liste s formulami, opombami ali slikami ter vodenje gradbenega dnevnika. V času priprave magistrskega dela objekt še ni bil v fazi gradnje, zato smo naslednje poglavje prikazali zgolj hipotetično s pomočjo našega primera. Slika 38: Ukazi modula obračuni v programu 4BUILD 6.1 UDELEŽENCI Med graditvijo objekta sodeluje veliko udeležencev na različnih segmentih načrtovanja in upravljanja projekta. Ena izmed najpomembnejših prepoznanih prednosti BIM pristopa k graditvi je ravno sodelovanje udeležencev skozi vse faze. Sodelovanje prinaša aktualno projektno dokumentacijo kljub spremembam, ažurnost pri dogajanju na gradbišču, hitra odzivnost pri sprejemanju odločitev in dostopnost do modelov objekta v vsakem času.

83 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 81 V primeru izvedbe kanalizacijskega sistema so pri gradnji prisotni izvajalec in investitor ter po potrebi projektant. Izvajalca zastopata odgovorni vodja del oz. vodja gradbišča in delovodja. Investitorja zastopata vodja projekta in odgovorni nadzornik del. V primeru, da v fazi gradnje pride do nerazumevanja načrtov ali pa sprememb, ki jih mora odobriti projektant, se vključi v odločitve tudi odgovorni projektant. Vse udeležence se v programu 4BUILD upravlja v zavihku administracija. Najprej se jim z urejanjem uporabnikov doda nove udeležence, se vpiše njihove podatke in vnese licenčno številko ki jim je dodeljena. Med dodajanjem udeležencev se označi tudi zunanje uporabnike, kar pa je odvisno od tega, kdo vzpostavi sistem in avtomatsko omejuje pravice zunanjemu uporabniku. Udeleženci imajo različne vloge pri odločitvah in upravljanju gradnje, zato so tudi informacije katere potrebujejo tekom gradnje različne. Vsakemu udeležencu se zato pripiše druge pravice, katere mu bodo določale funkcije, do katerih lahko dostopa, podatke, katere lahko spreminja ali pa si jih samo ogleda ter operacije, za katere je posamezni udeleženec zadolžen. Pravice se urejajo v zavihku administracija v»urejanju pravic uporabnikov«. Kreira se skupino, za katero bomo določili urejevalne vloge. Določi se lahko, kdo ima dostop do katerih modulov ter če ima pravice urejanja ali le branja. Tako si lahko na primer nastavimo, da ima komercialist pravice sestavljanja in urejanja predračuna, odgovorni vodja del ima pravice za urejanje planiranja in obračuna ter vpogled v predračun, pomočnik ima pravice za vpogled v predračun, vodenje gradbenega dnevnika in priprave gradbene knjige, nadzornik ima pravico za gradbeni dnevnik in gradbeno knjigo, in tako naprej. Uporabnike se lahko določa že sproti v fazah kreiranja projekta, predračuna, plana, gradbenega dnevnika, itd. S tem se vodje projektov zavarujejo, da imajo dostop za urejanje do posameznih segmentov modela le osebe, ki so odgovorne za ta segment, druge pa lahko še vedno dostopajo do podatkov, ki so pomembni za njih. 6.2 GRADBENI DNEVNIK Gradbeni dnevnik je obvezen dokument na gradbišču, ki mora biti voden, kadar je za gradnjo objekta izdano gradbeno dovoljenje, razen pri gradnji v lastni režiji in pri gradnji nezahtevnih objektov. Pravila o vodenju gradbenega dnevnika so zapisana v Pravilniku o gradbiščih (2008),

84 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 82 kjer je zapisano, da morajo biti vsi izpisi lastnoročno podpisani, predpisana pa je tudi oblika gradbenega dnevnika (Pravilnik o gradbiščih, 2008). Med operacijami gradbenega dnevnika vidimo na levi strani kreirane predračune v sistemu, med katerimi se izbere predračun, za katerega bi radi vodili dnevnik in s klikom»dodaj gradbeni dnevnik«kreira novega. V naslednjem koraku se določi pravice branja in pisanja izvajalcu in nadzoru. S klikom na dodaj delovni list se odpre prikazno okno za pisanje dnevnika, ki ga lahko vidimo na sliki 39. Slika 39: Prikazno okno za kreiranje gradbenega dnevnika Potrebni podatki za vnos in oblika izpisa so povzeti iz pravilnika o gradbiščih (2008). Vnese se podatke o vremenu, delavcih na gradbišču, strojih, doda sporočilo in shrani list gradbenega dnevnika. S klikom na»natisni«program izpiše pripravljen delovni list, ki ga lahko vidimo za primer kanalizacijskega sistema obravnavanega v magistrskem delu na sliki 40.

85 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 83 Slika 40: Primer kreiranega gradbenega dnevnika 6.3 OBRAČUN GRADBENA KNJIGA V primeru, ko je gradbena pogodba sklenjena za ceno določeno na mersko enoto posameznih predračunskih postavk, je obvezno voditi gradbeno knjigo. Gradbena knjiga ali knjiga obračunskih izmer je sestavljena iz obračunskih listov, prilog in načrtov, s katerimi se jasno prikazuje količine izvedenih del v določenem obdobju. Na podlagi pripravljene gradbene knjige nadzornik potrdi količine za obračun. Obračuni se izvajajo enkrat mesečno preko začasnih mesečnih situacij. V modulu obračun se z izbiro»gradbena knjiga«aktivirajo operacije za izdelavo gradbene knjige. Za vsako postavko se doda izmero na različne načine. Prva možnost je, da se izbere površino, volumen ali obseg lika, vpiše podatke o liku in nato program avtomatsko izračuna količino (npr. izkopi). Druga možnost je, da se formulo vpiše lastnoročno, nato pa program računa po tej formuli. Tretja opcija je, da se količino vpisuje ročno. V primeru, da bi želeli v

86 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 84 obračunski list vključiti tudi sliko, se jo doda v funkciji dodajanja slik. Del gradbene knjige so tudi uvodni list in seznam vloženih obračunskih listov, ki se jih prav tako natisne znotraj operacij urejanja gradbene knjige. Na sliki 42 je primer obračunskega lista za hipotetični primer kanalizacije na postavki kombiniranega izkopa jarkov, ki jo obravnavamo v magistrskem delu za mesec oktober. Slika 41: Primer kreirane strani gradbene knjige Izmere za gradbeno knjigo se lahko vnaša tudi preko BIM uvoza iz datoteke. Iz Urbane izvozimo kanale izvedene v tekočem mesecu in jih nato uvozimo v 4BUILD z enakim postopkom, kot smo ga opisali v 5 poglavju pri kreiranju popisa del UREJANJE OBRAČUNA IN SITUACIJ Podjetja mesečno izdajajo začasne situacije o izvedenih delih. Novo situacijo se kreira s funkcijo»evidenca situacij«, ki aktivira operacije urejanja situacij. V prvem koraku se doda novo situacijo, kjer se izbere predračun, za katerega bi želeli pripraviti situacijo, mesec in vnese ostale podatke. Stopnja davka in popusti se avtomatsko prevzamejo iz pogodbenega predračuna. Izvedene količine se vnaša v situacijo na dva načina; preko operacij gradbene knjige, kjer se za vsako predračunsko postavko vnaša količino preko kreiranega obračunskega lista, ali pa se vnese izvedene količine preko operacij urejanja obračuna, kjer se jih vpiše direktno v popis del. Pri vnašanju izvedenih količin v popis del se okvirčki s količinami različno obarvajo. V primeru

87 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 85 dosežene pogodbene količine se obarvajo zeleno, pri preseženi pogodbeni količini se obarvajo rdeče in pri nedoseženi pogodbeni količini so oranžne barve. Ko sta obračun in gradbena knjiga urejena ter v popisu del vnesene vse izvedene količine, se v urejanju situacije izbere novo ustvarjeno situacijo in klikne funkcijo»prevzem«. S tem program prevzame količine, ki so bile določene v urejanju obračuna in jih zapiše v aktivno situacijo, ki avtomatsko preračuna vrednost. Obračun se zaključi v modulu obračun pod funkcijo»poročila«, kjer se natisne situacijo, rekapitulacijo in prvo ter zadnjo stran. Hipotetični primer izpisane prve strani, rekapitulacije in zadnje strani 1. začasne situacije za mesec oktober za objekt Kanalizacija Rostoharjeva ulica je na sliki 42. Slika 42: Primer pripravljene 1. Začasne situacije za mesec oktober ABC ANALIZA OBRAČUNA ABC analiza se izvaja pri pripravi predračuna, kar smo na kratko opisali v poglavju 5.2 in v času obračuna. Vsi prikazi v programu 4BUILD so enaki, razlikujejo se le podatki v tabeli. ABC analizo obračuna prav tako ločujemo na ABC analizo virov in postavk. Analizo izvedemo zato, da imamo vpogled v vire ali postavke, ki predstavljajo največji delež vrednosti v določenem obračunskem obdobju. S prikazom količine porabljenih virov v obračunskem obdobju pa lahko tudi primerjamo planirano količino virov, izračunano z normativi z realno porabo. Na sliki 43 je ABC analiza virov na podlagi 1. začasne situacije pripravljene na hipotetičnem primeru izgradnje kanalizacije Rostoharjeva ulica.

88 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 86 Slika 43: Primer ABC analize virov za 1. začasno situacijo V fazi priprave predračuna smo z ABC analizo preverjali, ali smo vsem virom določili cene. Pri obračunu pa se lahko preverja, katerih virov je bilo v tistem obdobju največ porabljenih in sproti spremlja realne stroške v primerjavi z obračunanimi. 6.4 MOBILE 4BUILD Program 4BUILD omogoča tri načine uporabe programa; namizno, spletno in mobilno aplikacijo. 4BUILD mobile je mobilna aplikacija, ki si jo uporabnik lahko naloži iz spletne trgovine, in je namenjena predvsem vpogledu v predračun, izstavljene situacije, gradbeni dnevnik in gradbeno knjigo. Spletna verzija aplikacije imenovana 4BUILD inženiring pa omogoča vpogled in preko poenostavljenih funkcij možnost urejanja podatkov za posamezni projekt. Spletna aplikacija in mobilna aplikacija delujeta v povezavi z namiznim programom, kjer projekte kreiramo in urejamo, v aplikacijah pa jih predvsem pregledujemo. Delujeta preko mrežnega strežnika podjetja, na katerem so locirani podatki ustvarjeni v namiznem programu.

89 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 87 Brez mrežnega strežnika aplikacij ne moremo vzpostaviti. Pri pripravi magistrskega dela mobilne in spletne aplikacije nismo mogli vzpostaviti, so pa na sliki 44 prikazani pogledi na različne operacije v mobilni aplikaciji, pridobljene iz spletne strani ponudnika programa. Slika 44: Primer podatkov na mobilni aplikaciji (4BUILD managing construction projects) Mobilna aplikacija in spletna različica programa so v praksi lahko zelo uporabne možnosti za vse udeležence pri gradnji. Bistvenega pomena je, da lahko udeleženci do podatkov dostopajo kadarkoli in kjerkoli, edini pogoj pa je internetni dostop. Izvajalec ima vpogled v popise del, v izvedene količine, terminski plan in gradbeni dnevnik, kar mu koristi tako pri operativnih odločitvah kot tudi pri nadzoru nad gradnjo, investitor pa ima lahko vpogled v začasne situacije s čimer spremlja porabo finančnih sredstev skozi celotno fazo gradnje. V fazi gradnje se udeleženci veliko zadržujejo na gradbišču, zato je zelo pomembno, da imajo lahko dostop do pomembnih informacij, tudi ko ob sebi nimajo računalnika.

90 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 88 7 DISKUSIJA 7.1 MODELIRANJE Postopek informacijskega modeliranja kanalizacijskega sistema smo pričeli z modeliranjem 3D BIM modela v programski opremi Urbano, katerega je razvilo podjetje StudioArs iz Hrvaške in ga v Sloveniji zastopa podjetje CGS. Programa pred pričetkom modeliranja nismo poznali, zato smo potrebovali veliko dodatnega časa za učenje in razumevanje funkcij, ki jih le-ta omogoča. Največja sprememba pri prehodu iz tradicionalnega CAD načrtovanja na 3D BIM modeliranje je bilo razumevanje topologije osnovnih elementov, ki opisujejo model. Za pripravo modela smo uporabljali parametrične gradnike, ki so vsebovali tako geometrijske informacije kot informacije o materialih in tehnologijah. Skozi izdelavo 3D BIM modela smo opazili prednosti in nekatere pomanjkljivosti programa Urbano. Največja prednost programa je, da je inštaliran na platformi AutoCAD in lahko tako enostavno prenašamo podatke iz drugih načrtov in jih konvergiramo v topološke elemente za nadaljnjo modeliranje. Prav tako lahko uporabo programa združimo z drugimi programskimi opremami, ki jih omogoča platforma AutoCAD, kot je na primer Plateia. V praksi je gradnja komunalnih vodov v večini primerov sočasna z gradnjo cest in drugih infrastrukturnih objektov, zato je velikokrat po gradnji cevovoda del projekta tudi obnova ali izgradnja celotne ceste, kar pa program Urbano ne zajema. Zato je zelo pomembno, da lahko program združujemo z drugimi programi, ki skupaj zajemata celotni projekt izgradnje. Program 4BUILD omogoča uvoz podatkov tako iz Urbane kot iz Plateje, zato je le-ta povezava ustrezna za primere, kot je naš, kjer je poleg izgradnje cevovoda v projektu vključena tudi obnova ceste. Naslednja prednost programa Urbano je enostavno podajanje podatkov posameznim parametričnim elementom. Ob aktiviranju podajanja podatkov se nam prikažejo prikazna okna z zelo nazornimi navodili za vpis potrebnih informacij. Podatke lahko izbiramo iz kreiranih katalogov, ki jih lahko posodobimo za lastne potrebe ali pa dodamo nove elemente. Poleg prednosti pa smo opazili tudi nekatere slabosti, ki so nas ovirale pri delu. Velika pomanjkljivost programa Urbano so bili izvoženi podatki, ki smo jih v nadaljevanju uporabili v programu 4BUILD. Tako smo na primer v fazi podajanja podatkov lahko dodali podatke, katere kasneje nismo mogli izvoziti iz programa preko poročil. Takšen primer so podatki o

91 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 89 zgornjih slojih, katere program ne izpisuje v primeru izpisa poročila, jih pa kljub temu izpiše pri izpisih izkopov. Iz tega sklepamo, da so podatki v programu bili zabeleženi in bi bili lahko dodani na seznam potencialnih podatkov za izvoz preko poročila. Program Urbano omogoča več funkcij za izvoz podatkov; preko konfiguracije izvoza, poročil in izpisa izkopov, ki pa ne omogočajo izpisa istih podatkov, zato v nekaterih primerih le-ti manjkajo in je potrebno izvesti izvoz preko večih različnih funkcij, kot smo to storili v našem primeru. Ugotovili smo, da je na začetku uporabe programa izrednega pomena, da gre uporabnik na ustrezna izobraževanja o uporabi programske opreme, ter da ima ob delu omogočeno tehnično podporo s strani ponudnikov ali zastopnikov programske opreme. Zavedamo pa se, da so takšna izobraževanja in tehnična podpora dragi, zato sta ravno zahtevnost spremembe tehnologije in visoke investicije ene izmed zelo pomembnih razlogov, ki veliko uporabnikov odvrača od implementacje BIM pristopa v svoje podjetje. 7.2 STROŠKOVNO PLANIRANJE V drugem delu aplikativnega dela magistrskega dela smo nadgradili 3D BIM model s komponento stroškov in dobili 5D BIM model. V teoriji nastopa najprej 4D BIM model, kjer dodamo komponento časa in nato 5D BIM model, ko dodamo komponento stroškov, vendar v praksi običajno najprej projektu določamo stroške in šele nato čas izvedbe. Iz tega razloga smo v magistrskem delu najprej obravnavali 5D BIM model in nato 4D BIM model. Za konkretno analizo stroškov in točno oceno vrednosti projekta je najpomembnejši dobro pripravljen popis del, ki zajema vsa dela, ki bodo nastopala tekom gradnje. V popisu morajo biti tako vključena tudi dela, ki jih pri pripravi 3D BIM modela ne moremo vključiti, kot je na primer priprava dokumentacije ali razni preizkusi. Za takšne postavke je v programskem orodju 4BUILD predvideno ročno dodajanje postavk. V programu je omogočen uvoz podatkov iz Urbane preko tekstovne datoteke. Takšen uvoz je najlažji za vzpostavitev in najučinkovitejši med posodobitvami modela, vendar pa ima svoje pomanjkljivosti. V tem primeru moramo postavke, katere nismo uvozili iz 3D BIM modela, ročno dodajati v fazi urejanja predračuna, nato pa moramo tudi ročno določati ter urejati skupine. Ta proces smo si olajšali z uvozom podatkov preko podatkovne datoteke.

92 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 90 Velika pomanjkljivost programa 4BUILD v fazi pripravljanja popisa je, da ne omogoča povezovanja postavk med seboj. Na primer tamponiranje pod asfaltnimi površinami se izvaja v debelini 20 cm, količina pa se obračunava v kubičnih metrih. Tako izračunavamo volumen tampona iz površine asfaltiranega zgornjega sloja, ki smo ga uvozili iz izpisa izkopa. Količino lahko ročno preračunamo in vpišemo v postavko, vendar v tem primeru nimamo vzpostavljene povezave do uvoženih podatkov in se ob spremembah le-ti ne bi posodobili, posledično bi bil BIM model pomanjkljiv. To pa je bil tudi glavni razlog, da smo se odločili za uvažanje podatkov preko podatkovne datoteke, kjer smo lahko predhodno v Excelu uredili popis. Največja prednost programa 4BUILD v fazi stroškovnega planiranja pa so baze popisov, tehnologij, cenikov in normativov. Program ima v osnovnem paketu že naloženo bazo za visoke gradnje, ki zajema skoraj enako število popisov in normativov. Uporabnik lahko pridobi tudi bazo za nizke gradnje, obrtniška dela, elektro in strojne inštalacije in komunalne dejavnosti. Posamezne baze zajemajo določeno število popisov in normativov. V primeru nizke gradnje ima baza popisov in normativov, zato smo v nekaterih primerih našli pripadajoč popis, vendar pa ni imel dodanih normativov. Le te smo dodali iz drugih virov tekom urejanja predračuna. V praksi projektantski biroji uporabljajo enake popise del, katere si lahko kreirajo v bazi tehnologij. V isti bazi lahko projektanti popisom pripišejo tudi informativne cene postavk. Tako je postopek priprave popisa del zelo enostaven in hiter, istočasno pa se v predračunske postavke vnašajo tudi cene in izračunava predvidena projektantska vrednost projekta. Izvajalska podjetja pa pri pripravi ponudbenega predračuna izvajajo podrobne analize cen. Za analizo uporabljajo podatke pridobljene iz svojih izkušenj pri gradnji predhodnih podobnih objektov, s čimer si ustvarijo najrealnejšo potrebo po virih in času potrebnem za izvedbo. V programu si lahko ustvarijo lastne baze normativov za različne primere projektantskih popisov, kar postopek priprave ponudbeni predračun še olajša. Urediti in prilagoditi pa si morajo tudi cenike. Opazimo torej, da je veliko dela potrebnega za pripravo baz, ki jih potrebujejo projektanti pri pripravi popisov ali izvajalci pri pripravi ponudbe. Priprava baz je enkratno delo, ki zahteva ogromno raziskav, opazovanja in tehničnih kalkulacij. Kasneje pa prikrajša marsikateri korak pri postopkih in posledično prikrajša čas planiranja vsakega projekta.

93 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran TERMINSKO PLANIRANJE Terminsko planiranje je nadgrajevanje BIM modela s komponento časa. V fazi stroškovnega načrtovanja smo posameznim postavkam že določili pripadajoče normative in posledično določili vire, ki jih potrebujemo za izvedbo. V fazi terminskega planiranja smo združevali posamezne postavke v aktivnosti, le-te pa povezovali v skupine. V tej fazi smo opazili tudi največ pomanjkljivosti programske opreme, vendar se zavedamo, da program omogoča izvoz podatkov v MS Project, kjer lahko zadostimo potrebam po dodatnih funkcijah terminskega planiranja. Največja pomanjkljivost programa 4BUILD pri terminskem planiranju je preračun trajanja izvedbe postavke v primeru več različnih virov, ki določajo čas trajanja. V takem primeru program sešteje čas trajanja obeh virov in tako določi skupni čas trajanja postavke. Najpravilnejši izračun časa trajanja bi bil v primeru, da bi vsak vir ki določa čas trajanja prenesli v terminski plan, tam pa potem določali za vsak vir število, s katerim razpolagamo. V praksi v večini primerov gradnje komunalnih vodov izvajalci predvidijo stalno ekipo v času izvedbe projekta, le-to pa prilagodijo potrebam po različnih virih. Določijo število delavcev NK, PK ali VK, število lažjih ali težjih bagrov in drugih virov ter delovno skupino prilagodijo predvidenem času izvedbe. Zato smo mnenja, da bi možnost določanja stalne ekipe čez celotni projekt zelo olajšala pripravo terminskega plana. V našem primeru smo namreč morali določati ekipo za vsako aktivnost posebej. V prikaznem oknu pa se določa zgolj število virov (ekipa), ki zajema tako mehanizacijo kot tudi delovno silo, tako da smo morali vire, ki določajo čas trajanja posamezne postavk sproti preverjati iz predračuna in se nato vračati v planiranje. Povezave med aktivnostmi smo povezali zaporedno in zato posledično nismo prišli do realnega terminskega plana, Saj se gradnja kanalizacijskega sistema običajno izvaja s sprotnim zasipavanjem cevi in delom ene ekipe, ki ciklično izvaja dela. Zaradi tega bi bilo smiselno pripraviti ciklični terminski plan. Programsko orodje 4BUILD je zelo dobro zastavljen program, ki omogoča funkcije načrtovanja in operativnega planiranja objekta v različnih fazah. Posledično so modeli med seboj vedno povezani, aktualizirani in takoj dostopni. Ugotovili pa smo, da posamezni moduli nimajo dovolj obširne funkcionalnosti, ki bi jo potrebovali za načrtovanje ali pa stroškovno in terminsko planiranje. Po našem mnenju je največja prednost ravno ponudba različnih modulov znotraj enega programa, zato lahko program z nadaljnjim razvojem prinaša obetavne rezultate.

94 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran OPERATIVNO VODENJE Na koncu smo še prikazali, kako si lahko s programom 4BUILD pomagamo pri vodenju gradbenega dnevnika, gradbene knjige, izdelavi in evidentiranju situacij in nadziramo potek gradnje. Vodenje projekta smo želeli prikazati v fazi gradnje, vendar se je čas izgradnje premaknil, zato smo vodenje različnih dokumentov s pomočjo modula obračun zgolj hipotetično prikazali na primeru izgradnje kanalizacije, katero smo obravnavali v magistrskem delu. V praksi ima lahko en vodja gradbenih del v upravljanju tudi več gradbišč sočasno, enako velja za pomočnika vodje gradbišča oz. obračunskega tehnika, ki pripravlja obračun in za nadzornike, ki gradnjo nadzorujejo. Zato je zelo pomembno, da imamo za vsak objekt urejeno gradbiščno dokumentacijo, lahko dostopne podatke in možnost hitre priprave situacij. S pripravo situacij je v primeru obširnih popisov del mesečno zelo veliko dela, zato je kakršnakoli računalniška podpora zelo koristna. Prav tako je zelo pomembno prenašanje podatkov iz gradbene knjige v situacije in v naslednjem mesecu nazaj v gradbeno knjigo. S pomočjo urejene programske podpore je le-to avtomatizirano, zato je postopek hitrejši, delo pa opravljeno v krajšem času. Zelo pomembna funkcija v programu je možnost urejanja uporabnikov. Za BIM pristop k graditvi objektov je značilno, da je različnim uporabnikom omogočen dostop do istega modela objekta, vendar z različnimi pravicami urejanja ali branja. Enako si uredimo tudi v našem primeru znotraj programa 4BUILD. S tem vzpostavljeno BIM povezavo med 3D, 4D in 5D BIM modelom omogočimo za vse uporabnike, vendar pa jim onemogočimo urejanje segmentov, ki niso v njihovi pristojnosti. Program je možno uporabljati tudi brez 3D BIM modela, kjer se v program uvozi excel popis, na katerem se v nadaljevanju vzpostavlja povezava med stroški in časom po enakem postopku kot v našem primeru. Menimo, da je uporaba programa 4DUILD najbolj koristna za izvajalska podjetja. S kreiranjem vsakega novega projekta preko ustvarjenih lastnih baz normativov in cenikov pripravljavci ponudb na enostaven in hiter način pripravljajo ponudbe, in s tem kreirajo bazo vseh aktivnih projektov znotraj enega programa. Vodilni v podjetju imajo tako pregled nad vsemi projekti, ki so v pripravi, izvedbi ali pa so že izvedeni. V fazi gradnje ekipa dostopa do vseh podatkov, ki so jih vnesli v fazi priprave ponudbe. Tako imajo dostop do vseh pridobljenih ponudb zunanjih proizvajalcev in podizvajalcev, predvidene tehnologije za izvedbo in predviden čas za

95 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 93 izgradnjo, kreiranje terminskega plana pa je hitrejše in enostavnejše. Dostop do posameznih projektov pa se omeji z dodeljevanjem pravic. V praksi se velikokrat podpisuje tudi gradbene pogodbe, kjer je cena določena na ključ, kljub temu pa se z mesečnimi situacijami obračunava izvedena dela. Takšne situacije se v večini primerov pripravlja na približne količine izvedenih del in se ne pripravlja natančnih gradbenih knjig. V takšnih primerih bi bilo zelo koristno, če bi program omogočal sestavljanje situacij na podlagi terminskih planov. Če imamo dobro in natančno kreiran terminski plan in se ga v času gradnje držimo, lahko na takšen način hitro rešimo sprotno obračunavanje in si prikrajšamo veliko dela pri pripravi situacij. Gradbeništvo je delo, ki zahteva veliko terenskega dela, zato se v fazi gradnje pogosto uporablja gradbiščne pisarne, kjer se ravno tako potrebuje dostop do vseh informacij o projektu. Program omogoča rešitev z možnostjo uporabe mobilne aplikacije Mobile 4BUILD ali spletno različico 4BUILD inženiring. Vendar pa je uporaba obeh rešitev pogojena z mrežnim strežnikom podjetja in ju nasprotnem primeru ni mogoče uporabljati. 7.5 IMPLEMENTACIJA BIM-a V PODJETJE Z implementacijo BIM pristopa v podjetja pride do velikih sprememb pri načinu dela, za kar je potreben čas, denar in veliko energije. Podjetja morajo investirati v spremembo programske opreme in v izobraževanja, le-to pa jim s časom prinaša hitrejše delo in manjše stroške. Potreben je čas, da ljudje sprejmejo nov način dela, se ga naučijo in se nanj navadijo. Šele takrat lahko implementacija BIM pristopa resnično pokaže ekonomske in tehnološke prednosti, ki jih prinaša v podjetje. Kot smo že omenili v 2. poglavju, je zelo pomemben faktor pri implementaciji BIM pristopa zakonska osnova. Velika Britanija, Nizozemska, Danska, Finska in Norveška so že sprejele zakone, ki določajo uporabo BIM pristopa pri javnih naročilih, zaradi česar so postale vodilne države na tem področju. Kljub temu, da zakone sprejema država, pa le-ta potrebuje podporo s strani velikih podjetij. Večje kot je podjetje, večja in zahtevnejša je tudi implementacija. Vendar šele ko bodo takšna podjetja pričela spodbujati uporabo BIM pristopa, bo uporaba skokovito narasla, manjša podjetja pa bi se znala srečati z odločitvijo, ali preidejo na delo z BIM ali pa na trgu ne bodo več konkurenčni (Smith, 2014).

96 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 94 Uporabo BIM pristopa k načrtovanju in gradnji lahko najbolj spodbujajo investitorji. Ker v javnih naročilih trenutno v Sloveniji zakonsko BIM pristop še ni zahtevan, se za uporabo odločajo večinoma le privatni investitorji, zahteva po BIM pristopu v javnih investicijah pa je redka. Glede na to, da se načrtovanje objekta prične pri projektantu, se tudi oblikovanje BIM modela prične pri projektantu. V praksi je uporaba 3D modela že zelo pogosta, vse pogosteje pa se projektanti poslužujejo tudi drugih funkcij BIM načrtovanja, ki jim prinaša koristi. Tako opazimo, da je BIM implementacija veliko bolj v interesu projektantov kot izvajalcev, kar pa je posledično pomeni veliko motivacijo za nadaljnjo implementacijo tudi pri izvajalcih. V krogu implementacije BIM pristopa, kot jo prikazujemo na sliki 45, vidimo vse glavne točke implementacije, ki z različnimi barvami prikazujejo, na kaj vse vplivajo. Osnova za uspeh implementacije je dobro začrtana vizija podjetja o temeljih podjetja in kaj bo preoblikovanje v BIM za organizacijo prineslo. Druga pomembna osnova je odgovorno vodstvo, ki je zadolžen za motiviranje sprememb ter načrtovanje in vodenje premišljenega spreminjanja organizacije. Zadnja pomembna osnova za uspešno implementacijo pa je sprememba organizacije celotnega podjetja in ne zgolj za posamezne dejavnosti.

97 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 95 Slika 45: Krog implementacije BIM pristopa (vir: A framework for implementing a BIM business transformation, 2012) Implementacija BIM pristopa v proces graditve objektov je torej zelo zahteven proces, zaradi česar zaposleni v podjetjih, ki se vključujejo v ta proces, nasprotujejo spremembam ali pa se jih bojijo, posledično pa podjetja z odločitvijo o implementaciji velikokrat zavlačujejo. Da bi podjetje uspešno implementiralo BIM pristop je smiselno, da sledi naslednjim korakom (Implementing BIM for infrastructure: a guide to the essential steps, 2015): odločitev vodstva o koreniti spremembi dela, pregled zakonskih podlag, priprava časovnega in stroškovnega plana implementacije, pregled obstoječe standardizacije delovnih mest in določitev novih, pregled, izbira in nakup programske opreme z BIM podporo, izobraževanje zaposlenih, priprava projektnega plana postopka izdelave BIM modela za posamezne projekte, dokumentiranje in izboljšanje procesov.

98 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 96 Podjetja se lahko odločijo tudi za najem BIM managerjev, ki pomagajo pri pripravi plana implementacije, izobražujejo vodstvene kadre o BIM managementu in podjetju svetujejo glede implementacije. Implementacija lahko poteka tudi dlje časa, zato v tem času podjetje še vedno deluje z obstoječimi načini načrtovanja ali gradnje. Cilj pa je, da je po končani implementaciji sprememba dokončna in sprejeta pri vseh zaposlenih. Uporaba BIM pristopa pri graditvi infrastrukturnih objektov, kot so komunalni vodi, zaenkrat med udeleženci kaže najmanj interesa, zlasti zaradi stalnega spreminjanja projekta ter prilagajanja terenu in prebivalcem tekom gradnje. Vendar pa se udeleženci kljub temu, da ne vzpostavijo BIM pristopa v celotni organizaciji, poslužujejo nekaterih koristi ki jih prinaša BIM pristop kot je na primer 3D parametrično modeliranje.

99 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 97 8 ZAKLJUČEK Magistrsko delo obravnava postopek celostnega informacijskega modeliranja projekta za izgradnjo kanalizacijskega sistema v Krškem. Končni rezultat je vzpostavljen 3D BIM model v programu Urbano, nadgrajen s stroškovno in časovno komponento v 4D in 5D BIM model v programu 4BUILD in na koncu prikazana hipotetična uporaba programa 4BUILD v fazi gradnje za potrebe vodenja in urejanja dokumentacije. V mag. delu smo opisali postopek priprave BIM modelov na primeru izdelave modela kanalizacijskega sistema, ugotavljali prednosti in pomanjkljivosti programskih orodij in samega BIM pristopa v procesu graditve objektov. V prvih treh poglavjih smo podali teoretične osnove o informacijskem modeliranju, uporabi v Sloveniji, svetu in pri načrtovanju infrastrukturnih sistemov, različnih modelih ter programski opremi, ki je na voljo in podrobneje o tej, ki smo jo uporabljali v aplikativnem delu. V drugem delu podajanja teoretičnih osnov smo opisali dokumentacijo, postopek razpisa ter terminsko in stroškovno planiranje. V četrtek poglavju smo predstavili projekt kanalizacija Rostoharjeva ulica, katerega smo informacijsko modelirali. V petem poglavju smo na konkretnem primeru izdelali in opisali postopek informacijskega modeliranja kanalizacijskega sistema. Podatke smo pridobili iz PZI dokumentacije in z njimi najprej izdelali natančen 3D BIM model. Modelu smo podali vse potrebne podatke, ki opisujejo izbran kanalizacijski sistem in jih izvozili iz Urbano v obliki primerni za uvoz v 4BUILD. V nadaljevanju smo pripravili popis del, postavkam dodelili pripadajoče tehnologije in normative in izvedli analizo cene. Normative in cene smo pridobili v vgrajeni bazi programa, ali pa smo jih naknadno vnesli posameznim postavkam popisa. Na podlagi pripravljenega predračuna smo nato izdelali terminski plan in hipotetično prikazali, kako lahko uporabljamo 4BUILD v fazi gradnje. Med izdelavo BIM modelov kanalizacijskega sistema smo na praktičnem primeru spoznali vse prednosti in slabosti BIM pristopa v procesu graditve objektov. Največja in najbolj opazna slabost implementacije BIM pristopa je sprememba delovnih procesov s kompleksnimi tehnologijami in posledično potreba po novem znanju. Znanje smo pridobivali s pomočjo navodil za uporabo, spletnih video navodil in preko tehnične podpore ponudnikov programov. S samim delom pa smo pridobili tudi izkušnjo o prednostih BIM pristopa, ki so zlasti v podajanju dodatnih informacij posameznim komponentam v 3D modelu. S tem smo si ustvarili 3D BIM model in enostavne pogoje za možnost izvajanja izračunov in analiz objekta. Prav tako smo lahko zaradi vzpostavljene povezave med 3D BIM modelom in popisom del pri izvedbi

100 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 98 nekaterih sprememb v modelu s hitrim postopkom posodobili količine v popisih in hkrati avtomatsko posodobili analize cen in terminski plan. Velika prednost modelirnika Urbano je tudi sprotno opozarjanje na napake pri načrtovanju. Za kvaliteten BIM model je potreben dobro izdelan 3D BIM model, iz katerega se pridobivajo količine elementov. Takšen model ima vzpostavljeno povezavo do popisov del, na katerih se lahko izdela natančna analiza cen in podroben terminski plan. Model se v naslednjem koraku uporabi za nadzor in vodenje gradnje. Celotni BIM model je lahko kvalitetno izdelan zgolj, če so vsi posamezni modeli prav tako izdelani kvalitetno. Predpostavljamo, da je izdelan popis del iz PZI korekten, zato smo za potrebe preverbe izdelanega modela količine iz 3D BIM modela primerjali s količinami pridobljenimi iz projektantskega predračuna. Ugotovili smo, da so razlike minimalne, in da je model torej dobro izdelan. Prav tako smo v nadaljevanju uspeli vzpostaviti povezavo med modeli in ustvarili 3D, 4D in 5D BIM model. Z uporabo Urbane in 4BUILD lahko torej vzpostavimo BIM model, vendar pa ima le-ta nekaj pomanjkljivosti, ki so posledica omejitev znotraj posameznega programskega orodja. Uveljavitev podpore BIM je tesno povezana s ponudbo programske opreme na trgu, zakonskimi predpisi in pripravljenostjo implementacije s strani uporabnikov. Število programskih orodij na trgu je zelo velika, zato je že sama izbira primernega za vsakega uporabnika pomemben korak. Zahteva tehten razmislek, pri katerem mora uporabnik upoštevati ceno ter preveriti razpoložljivost izobraževanj in omogočanje tehnične podpore. Uporaba podpore BIM pa v Sloveniji ni uveljavljena v zadostno veliki meri, saj zaenkrat še nimamo zakonsko predpisane uporabe podpore BIM v javnih naročilih. Uzakonitev podpore BIM je naslednji korak, ki bo spodbudil uporabo in implementacijo BIM pristopa tudi pri tistih uporabnikih, kateri ga zaradi njegove kompleksnosti in potrebnih spremembe še niso pripravljeni sprejeti. Do takrat pa bodo uporabo BIM pristopa najbolj spodbujali zasebni investitorji, ki vse pogosteje zahtevajo načrtovanje objektov s podporo BIM. Verjetno pa bodo ravno zahteve o uporabi podpore BIM s strani privatnih investitorjev na velikih projektih sprožili tudi implementacijo v manjše in manj zahtevnejše objekte. Tako so v prvi vrsti primorani implementirati podporo BIM projektantska podjetja, dostop do dobro pripravljenih 3D BIM modelov, povezanih s popisi del, s strani projektantov pa v naslednjem koraku pomenijo za izvajalce hitrejšo in kvalitetnejšo pripravo na gradnjo in posledično dobro spodbudo k spremembi.

101 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 99 9 VIRI IN LITERATURA Eastman C., Teicholz P., Sacks R., Liston K., 2011, BIM handbook: a guide to building information modeling for owners, managers, designers, engineers and contractors, Wiley Publishing, New Jersey Handbook on Classification of Constructions, 1997, Eurostat, Luxembrg Indeksi za obračun razlike v ceni gradbenih storitev, 2017, Gospodarska Zbornica Slovenije, Zbornica gradbeništva in industrije materiala, Ljubljana Kresnik T., 2017, Kalkulacija stroškov in operativni plani pri neposredni pripravi na gradnjo enostanovanjske stavbe s podporo BIM, Magistrsko delo, Univerza v Mariboru, FGPA, Maribor Normativi i standardi rada u gradjevinarstvu nizkogradnja 6, 2006, Gradevinska knjiga, Beograd Normativi za zemeljska in kanalizacijska dela, 2006, Obrtna zbornica Slovenije, Sekcija gradbincev, Ljubljana Nove možnosti uporabniškega vmesnika Urbano letak, 2005, StudioARS, Ljubljana Obligacijski zakonik, 2001, Uradni list št. 83, Ljubljana Podbreznik P. in Čuš Babič N., 2014, Informacijski modeli gradbenih objektov skripta za študente, Univerza v Mariboru, FGPA, Maribor Pravilnik o gradbiščih, 2004, Uradni list RS št. 102, Ljubljana Pravilnik o projektni dokumentaciji, 2008, Uradni list RS, št. 55, Ljubljana Pšunder M., 2008, Ekonomika gradbene proizvodnje, Univerza v Mariboru, FGPA, Maribor Pšunder M., 2009, Operativno planiranje, Univerza v Mariboru, FGPA, Maribor Pšunder M., Klanšek U., Šuman N., 2009, Gradbeno poslovanje, Univerza v Mariboru, FGPA, Maribor Pšunder M., Klanšek U., Šuman N., 2015, Organizacija grajenja, Univerza v Mariboru, FGPA, Maribor

102 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 100 Radakovič R., 2017, Projekt za izvedbo (PZI): Kanalizacija Rostoharjeva ulica, GPI gradbeno projektiranje in inženiring, Novo mesto Sears S. K., Sears G. A., Clough R. H., 2008, Construction project management: A practical guide to field construction management, John Wiley & Sons, New Jersey Smith P., 2014, BIM implementation Global strategies, Procedia Engineering št. 85, stran , Elsevier Ltd, Sydney Zakon o javnem naročanju (ZJN-2), 2016, Uradni list RS št. 128, Ljubljana Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), 2015, Uradni list RS št. 91, Ljubljana Žemva Š., 2010, Gradbene kalkulacije z osnovami operativnega planiranja in obračunom gradnje objektov, Center za poslovno usposabljanje (CPU), Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana 9.1 SPLETNI VIRI 4BUILD managing construction projects, Hermes, Dostopno na: < [ ] A framework for implementing a BIM business transformation, 2012, Autodesk, Dostopno na: < [ ] BIM on the A1 (M) leeming to barton road project, 2015, BIM on the rocks, Dostopno na: < [ ] CGS Labs: Program za načrtovanje in vzdrževanje kanalizacijskih sistemov, Dostopno na: < [ ] Implementing BIM for infrastructure: a guide to the essential steps; See how your processes and approach to projects change as you adopt BIM, 2015, Autodesk, Dostopno na:

103 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 101 < [ ] Informacijsko modeliranje objektov (BIM), Lineal d.o.o., Dostopno na: < [ ] List of BIM Software & Providers, 2015, the BIM hub, Dostopno na: < [ ] The why and how of BIM for infrastructure, 2016, BIM on the rocks, Dostopno na: < [ ] Urbano Software family, 2013, StudioARS, Dostopno na: < [ ] What is IFC and what do you need to know about it?, 2016, Areo blog, Dostopno na: < [ ] What is the best program BIM?, 2016, CBS CAD & BIM services, Dostopno na: < [ ] Why 4D, 5D and 6D BIM need real manufacturers BIM objects hosted on a professional cloud solution, 2016, The BIMobject Blog, Dostopno na: < [ ]

104 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran PRILOGE Priloga 1: Zbirna situacija Kanalizacije kanala R1 (Radakovič, 2017) Priloga 2: Zbirna situacija kanalizacije kanalov R2, R3, R3a, R4 in R5 (Radakovič, 2017) Priloga 3: Zbirna situacija tlačnega voda (Radakovič, 2017) Priloga 4: Vzdolžni prerez KANAL R1 (Radakovič, 2017) Priloga 5: Vzdolžni prerez KANAL R2 (Radakovič, 2017) Priloga 6: Vzdolžni prerez KANAL R3 (Radakovič, 2017) Priloga 7: Vzdolžni prerez KANAL R3a (Radakovič, 2017) Priloga 8: Vzdolžni prerez KANAL R4 (Radakovič, 2017) Priloga 9: Vzdolžni prerez KANAL R5 (Radakovič, 2017) Priloga 10: Vzdolžni prerez TLAČNI VOD (Radakovič, 2017) Priloga 11: Izpis analize cen predračunskih postavk Kanala R SEZNAM SLIK Slika 1: Življenjski ciklus informacijskega modela objekta (vir: Informacijsko modeliranje objektov (BIM), Lineal) Slika 2:Primerjava CAD in BIM načrtov (vir: What is the best program BIM?, 2016) Slika 3: Uporaba CAD v gradbeništvu (vir: Podbreznik in Čuš Babič, 2014) Slika 4: Uporaba BIM pristopa za načrtovanje avtoceste v Veliki Britaniji (vir: BIM on the A1 (M) leeming to barton road project, 2015) Slika 5: Od 2D modela do 6D modela (vir: Why 4D, 5D and 6D BIM need real manufacturers, 2016) Slika 6: Shematični prikaz osnovne ideje gantogramske tehnike planiranja (vir: Pšunder, 2009)... 31

105 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 103 Slika 7: Primer normativa za izdelavo jaška iz plastičnih mas (vir: Normativi za zemeljska in kanalizacijska dela, 2006) Slika 8: Trasa kanalizacijskega sistema (vir: Projektna naloga, 2010) Slika 9: Zbirna situacija Kanalizacije kanala R1 (Radakovič, 2017) Slika 10: Zbirna situacija kanalizacije kanalov R2, R3, R3a, R4 in R5 (Radakovič, 2017) Slika 11: Zbirna situacija tlačnega voda (Radakovič, 2017) Slika 12: 3D, 4D in 5D BIM model kanalizacijskega sistema v Krškem Slika 13: Urbano»workspace panel« Slika 14: Dinamična tabela - prikaz odseka Kanala R1 (od jaška R1-26 do R1-13) Slika 15: Prikazno okno za urejanje kataloga jaškov (A izbira kataloga, B ustvarjeni katalogi s strani uporabnika, C osnovni podatki, D geometrijski podatki, E Posebni podatki (šifra za BIM izvoz), F skica, G vsi katalogi na disku) Slika 16: Primer kataloga jarkov 70 jarek in 90 jarek Slika 17: Primer kataloga gornjega sloja Slika 18: 3D prikaz terena v programu Urbano Slika 19: Prikazno okno za Pretvorbo CAD elementov v topologijo Slika 20: Primer kanala R4 in prvega odseka kanala R2 modelirane kanalizacije Slika 21: Primer vzdolžnega profila za kanal R Slika 22: 3D prikaz pritoka Kanala R5 v kanal R Slika 23: Prikazno okno za konfiguracijo izpisa izkopa Slika 24: Prikazno okno konfiguracije podatkov poročila za predračun Slika 25: Uvoz podatkov iz zunanjega vira Urbano Slika 26: uvoz podatkov iz zunanjega vira excel Slika 27: Primer izpisa analize cene za zakoličenje osi kanala R Slika 28: Okno za urejanje predračuna Slika 29: ABC analiza virov predračuna... 68

106 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 104 Slika 30: Izpisane prva stran, rekapitulacija in primer strani predračuna Slika 31: Rekapitulacija gradbenih del kanalizacije Rostoharjeva ulica Slika 32: Prikazno okno za urejanje delovnega koledarja Slika 33: Prikaz kreiranega terminskega plana preko ukaza čarovnik Slika 34: Okno za urejanje aktivnosti terminskega plana preko ukaza»dodaj« Slika 35: prikazno okno za urejanje aktivnosti Slika 36: Prikaz območja terminskega plana z razčlenjenimi aktivnostmi kanala R Slika 37: Spremljajoči plan finančnih sredstev Slika 38: Ukazi modula obračuni v programu 4BUILD Slika 39: Prikazno okno za kreiranje gradbenega dnevnika Slika 40: Primer kreiranega gradbenega dnevnika Slika 41: Primer kreirane strani gradbene knjige Slika 42: Primer pripravljene 1. Začasne situacije za mesec oktober Slika 43: Primer ABC analize virov za 1. začasno situacijo Slika 44: Primer podatkov na mobilni aplikaciji (4BUILD managing construction projects). 87 Slika 45: Krog implementacije BIM pristopa (vir: A framework for implementing a BIM business transformation, 2012) SEZNAM TABEL Tabela 1: Popis del za KANAL R5 s količinami iz predračuna in iz BIM modela NASLOV ŠTUDENTA Alenka Pirc Rostoharjeva Krško

107 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 105 Elektronska pošta: alenka.pirc25@gmail.com 10.4 KRATEK ŽIVLJENJEPIS Rojena: , v Brežicah Šolanje: Osnovna šola Leskovec pri Krškem Šolski center Krško Sevnica Tehniška gimnazija Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, študijski program Gradbeništvo, 1. Bolonjska stopnja (UNI) 2012 University of Dundee, erasmus študijska izmenjava Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, študijski program Gradbeništvo, 2. Bolonjska stopnja (MAG) 2016 Czech technical university in Prague, erasmus študijska izmenjava

108 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 106 Priloga 1: Zbirna situacija Kanalizacije kanala R1 (Radakovič, 2017)

109 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 107 Priloga 2: Zbirna situacija kanalizacije kanalov R2, R3, R3a, R4 in R5 (Radakovič, 2017)

110 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 108 Priloga 3: Zbirna situacija tlačnega voda (Radakovič, 2017)

111 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 109 Priloga 4: Vzdolžni prerez KANAL R1 Priloga 5: Vzdolžni prerez KANAL R2

112 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 110 Priloga 6: Vzdolžni prerez KANAL R3 Priloga 7: Vzdolžni prerez KANAL R3a

113 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 111 Priloga 8: Vzdolžni prerez KANAL R4

114 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 112 Priloga 9: Vzdolžni prerez KANAL R5 Priloga 10: Vzdolžni prerez TLAČNI VOD

115 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 113 Priloga 11: Izpis analize cen predračunskih postavk Kanala R5

116 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 114

117 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 115

118 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 116

119 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 117

120 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 118

121 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 119

122 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 120

123 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 121

124 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 122

125 kanalizacijskega sistema v Krškem Stran 123