Studija_variant_koncno_

Transkripcija

1 Pobudnik: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za energijo Investitor in upravljavec: Elektro Ljubljana d.d. Koordinator: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za prostor Načrtovalec: LUZ d.d. DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRT ZA RTP 110/20 kv DOBRUŠKA VAS ŠTUDIJA VARIANT S PREDLOGOM NAJUSTREZNEJŠE VARIANTE Ljubljana, december 2012

2 Pobudnik: Investitor in upravljavec: Koordinator: Izdelovalec: Naloga: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za energijo Elektro Ljubljana d.d. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za prostor Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Ljubljana DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRT ZA RTP 110/20 kv DOBRUŠKA VAS Št. naloge: 7443 Faza: Predstavnica MzIP DzP: Predstavnik naročnika: Študija variant s predlogom najustreznejše variante Angelca Kunšič, univ.dipl.inž..arh. Darija Rus Jamnik, dipl.inž.el., Elektro Ljubljana d.d. Nosilec naloge: Marko Fatur, univ.dipl.inž.grad. Odg. vodja izdelave DPN: Karla Jankovič, univ.dipl.inž.kraj.arh. KA-0865 P-0023 Sodelavci: Helena Simončič, univ.dipl.inž.geod. Tjaša Remic, univ.dipl.inž.vod. in kom.inž. Tomaž Blaž, univ.dipl.inž.grad. Ines Rot, univ.dipl.inž.arh. Janja Solomun, univ.dipl.inž.arh. Roman Pleško, abs.org.man. Direktor: Tadej Pfajfar, univ.dipl.inž.geod. Kraj in datum: Ljubljana, december 2012

3 VSEBINA Tekstualni del: I Osnovni podatki in določitev variant 1 1 Uvodni del Predmet in namen študije variant Opredelitev prostorske ureditve Cilji prostorske ureditve Usklajenost investicije s strateškimi in planskimi dokumenti Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (SPRS) (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 ZPNačrt, v nadaljnjem besedilu: OdSPRS)) in Uredba o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 - ZPNačrt) Načrt razvoja distribucijskega omrežja električne energije v Republiki Sloveniji za desetletno obdobje od leta 2011 do 2020 (SODO d. o. o., Maribor, april 2011) Načrt razvoja elektroenergetskega omrežja (Elektro - Slovenija d.o.o., maj 2011) Resolucija o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP; Uradni list RS, št. 57/2004) Prostorski planski akt občine Kratka kronologija dosedanjega postopka Analiza obstoječega stanja Opis prostora Opis in prikaz obravnavanih variant z območji Izhodišča Opis variant Tehnični elementi opis osnovnih elementov RTP in daljnovoda Okvirni terminski načrt izvedbe investicije Okvirna finančna konstrukcija posameznih variant II Vrednotenje in primerjava variant Predstavitev in obrazložitev metod, uporabljenih za vrednotenje po posameznih vidikih in metod, uporabljenih za sintezno vrednotenje in medsebojno primerjavo variant Vrednotenje variant po vseh vidikih Ekonomski vidik Ekonomske značilnosti posegov Izračun finančnih in ekonomskih kazalnikov Funkcionalni vidik Izhodišča Merila oz. kazalniki vrednotenja Zaključno vrednotenje s funkcionalnega vidika Predlog najustreznejše variante s funkcionalnega vidika Prostorski vidik Izhodišča Merila oz. kazalniki vrednotenja Sintezno vrednotenje in primerjava variant s prostorskega vidika Predlog najustreznejše variante s prostorskega vidika Okoljski vidik Vplivi izvedbe DPN na okolje Tla in relief Vode (površinske vode, podzemne vode, poplavna varnost) Raba naravnih virov... 76

4 Ohranjanje narave Kulturna dediščina Krajina Kakovost zraka Hrup Elektromagnetno sevanje Sintezno vrednotenje in primerjava variant z okoljskega vidika Zaključno vrednotenje z okoljskega vidika Sintezno vrednotenje Grafični prikaz PREDLOG NAJUSTREZNEJŠE VARIANTE Opis predloga najustreznejše variante z območjem Obrazložitev predloga najustreznejše variante glede na rezultate sinteznega vrednotenja in ugotavljanja sprejemljivosti v lokalnem okolju Predlogi optimizacije in usmeritve za nadaljnje načrtovanje predloga najustreznejše variante v načrtu Grafični del Priloge Idejne rešitve variant Poročilo o vključevanju javnosti in sprejemljivosti prostorske ureditve državnega pomena v lokalnem okolju Analiza smernic in odločitve prostorske konference Analiza smernic Odločitve prostorske konference Obrazložitev presoje posledic na posamezna področja (z izpolnjeno preglednico o tej presoji) Seznam vseh upoštevanih podatkov in strokovnih podlag Povzetek za javnost

5 UPORABLJENE KRATICE: - RTP razdelilno transformatorska postaja - RP razdelilna postaja - TP transformatorska postaja - SN srednja napetost - EE omrežje elektroenergetsko omrežje - DPN državni prostorski načrt - DV daljnovod - RRP - regionalni razvojni program - SPRS Strategija prostorskega razvoja Slovenije - OPN občinski prostorski načrt - OPPN občinski podrobni prostorski načrt

6 I OSNOVNI PODATKI IN DOLOČITEV VARIANT 1 UVODNI DEL 1.1 Predmet in namen študije variant Predmet in namen Študije variant s predlogom najustreznejše variantne rešitve umestitve RTP 110/20 kv Dobruška vas (v nadaljnjem besedilu: ŠV) z vključitvijo v obstoječ 110 kv daljnovod je medsebojna primerjava in vrednotenje 2 variant umestitve RTP Dobruška vas z vključitvijo v obstoječi daljnovod DV 2 x 110 kv Krško Hudo. Za varianti so bile izdelane strokovne podlage, ki so prostorsko ureditev obravnavale s funkcionalnega in ekonomskega vidika. V ŠV so povzete ugotovitve strokovnih podlag, izvedeno je vrednotenje po posameznih vidikih ter sintezno vrednotenje in primerjava variant. Varianti načrtovane RTP 110/20 kv Dobruška vas sta umeščeni v prostor na območju Dobruške vasi, na vzhodni strani avtoceste A2 Novo mesto Obrežje. RTP zajema ravno, ograjeno površino maksimalne velikosti ca 80 x 80 m. Obe varianti vključujeta tudi vključitev v obstoječi daljnovod DV 2 x 110 kv Krško Hudo v dolžini ca 600 oziroma 850 m. 1.2 Opredelitev prostorske ureditve Investitor Študije variant je Elektro Ljubljana d.d.. Upravljavec izvedene prostorske ureditve bo Elektro Ljubljana d.d.. Investitor Študije variant ni uporabnik javnih financ. Investitor izvedene prostorske ureditve ne bo uporabnik javnih financ. Študija variant po enotni klasifikaciji vrst objektov obravnava izvedbo naslednjega objekta: 221 Daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi Daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi - nadzemni in kabelski vodi napetosti 110 kv in več - razdelilne transformatorske postaje primarne napetosti 110 kv in več 1.3 Cilji prostorske ureditve Namen daljnovoda Elektroenergetsko omrežje je na obravnavanem območju Dolenjske že razvito, vendar ne ustreza kriterijem načrtovanja omrežij za celotno elektroenergetsko omrežje Slovenije. Z naložbami v to področje bo zagotovljena večja pokritost z zmogljivejšim omrežjem. Pereč problem na področju Elektro Ljubljana - Distribucijske enote Novo mesto je zagotavljanje zanesljivosti in neprekinjenosti obratovanja 110 kv omrežja. Vseh pet obstoječih RTP 110/20kV Bršljin, Gotna vas, Trebnje, Črnomelj in Metlika se napaja zgolj enostransko iz RP Hudo, zaradi česar vsi porabniki električne energije, tako gospodarstvo kot gospodinjstva, neizogibno a nepotrebno čutijo izpade, izklope in okvare. Za zagotovitev ustreznega napajanja je predlagana izgradnja 110 kv daljnovodov Bršljin- 1

7 Gotna vas (12 km), Grosuplje-Trebnje (34 km), Kočevje-Črnomelj (34 km) ter izgradnja RTP-jev 110/20 kv Ločna, Ivančna Gorica ter Dobruška vas. Slika 1: Prikaz umestitve RTP 110/20 kv Dobruška vas v širšem prostoru Z izgradnjo RTP 110/20 kv Dobruška vas se bo izboljšala kakovost napajanja območja občin Škocjan in Šentjernej, istočasno pa bo RTP 110/20 kv Dobruška vas prevzela del konzuma RTP Bršljin in RTP Gotna vas, s čimer se zasledujejo in udejanjajo razvojni cilji iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije, ki se nanašajo na razvoj energetske infrastrukture. Sestavni del RTP in s tem vsebine predmetnega DPN so tudi vsi potrebni pripadajoči funkcionalni objekti ter povezave z obstoječim oziroma predvidenim prenosnim elektroenergetskim sistemom v RTP 110/20 kv Dobruška vas. 1.4 Usklajenost investicije s strateškimi in planskimi dokumenti Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (SPRS) (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 ZPNačrt, v nadaljnjem besedilu: OdSPRS)) in Uredba o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 - ZPNačrt) OdSPRS je temeljni državni akt o usmerjanju razvoja v prostoru. OdSPRS temelji na konceptu vzdržnega prostorskega razvoja in predstavlja osnovo za prostorski razvoj na celotnem ozemlju Slovenije tako, da določa zasnovo urejanja prostora, njegovo rabo in varstvo. SPRS nima obveznih izhodišč, obvezujoča je celotna vsebina akta, ki predstavlja vodilo za vse ravni načrtovanja prostorskega razvoja. Eden izmed najpomembnejših delov OdSPRS so cilji prostorskega razvoja Slovenije, ki so ob upoštevanju izhodišč prostorskega razvoja Slovenije opredeljeni z namenom razreševanja obstoječih in pričakovanih prostorskih problemov v Sloveniji ter preusmeritve negativnih teženj in doseganja večje stopnje urejenosti v prostoru. Med vsemi cilji lahko kot ključne cilje prostorskega razvoja, ki jih upoštevamo na področju razvoja elektroenergetskih sistemov v Sloveniji, opredelimo: 2

8 - racionalen in učinkovit prostorski razvoj, - usmerjanje dejavnosti v prostoru na način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj in kakovost naravnega in bivalnega okolja, - zagotavljanje racionalne rabe prostora in varnosti prebivalstva z ustreznim načrtovanjem, večnamensko rabo in povezovanjem sektorjev, - zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, - boljša povezanost elektro in drugih energetskih omrežij z omrežji sosednjih držav, - preudarna raba naravnih virov, - prostorski razvoj usklajen s prostorskimi omejitvami, - ohranjanje narave in - varstvo okolja. Razvoj energetske infrastrukture je zasnovan tako, da omogoča uresničevanje zastavljenih ciljev prostorskega razvoja Slovenije. Splošne usmeritve na področju razvoja energetske infrastrukture so z vidika elektroenergetskih omrežij naslednje: - Pri distribuciji energije, ki lahko povzroča vplive na okolje in prostor, se upošteva načela vzdržnega prostorskega razvoja in spoznanje o omejenosti virov, - oskrba države z energijo temelji na posameznih energetskih sistemih, s katerimi se omogoča skladen razvoj države ter zagotavlja kvalitetno, zanesljivo, ekonomično in zadostno oskrbo z energijo v zahtevani obliki v vseh regijah, mestih in naseljih, - energetske sisteme se razvija tako, da bo zagotovljena varna in zanesljiva preskrba, - posamezne energetske sisteme se razvija tako, da so med seboj usklajeni in dopolnjujoči, da so fleksibilni in se jih lahko prilagaja spremembam v družbi, ter da so čim manj občutljivi na napake, ki jih povzročijo človek ali naravne nesreče, - pri razvoju energetskih sistemov se upošteva načela varstva bivalnega in drugega okolja in izboljševanja kakovosti prostora. Razvoj energetskih sistemov mora temeljiti na varčni in smotrni rabi prostora ob ohranjanju in razvoju prostorskih potencialov za druge rabe prostora. Prostorski razvoj energetske infrastrukture se zagotavlja v skupnih infrastrukturnih koridorjih, pri čemer se teži k zmanjševanju njihovega števila, - umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor se načrtuje tako, da se, kolikor je le mogoče, upošteva značilne naravne prvine kot so gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselij in značilne vedute. Elektroenergetski sistem tvorijo objekti, omrežja in naprave za proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije. Elektroenergetski sistem se razvija in dograjuje tako, da zagotavlja varno in zanesljivo oskrbo z električno energijo v vseh regijah, mestih in naseljih v državi. Pri načrtovanju oskrbe z električno energijo, ki zajema proizvodnjo, prenos, distribucijo in porabo energije mora biti poleg energetske učinkovitosti, gospodarnosti ter okoljske in družbene sprejemljivosti izkazan pozitivni vpliv na regionalni in urbani razvoj. Splošne usmeritve na področju distribucijskega elektroenergetskega omrežja so: - pri distribucijskem elektroenergetskem omrežju se poleg obnove in sanacije dogradi omrežje. S prenovo in z uvajanjem novih tehnologij na področju distribucije električne energije se maksimalno izkoristi obstoječe trase in infrastrukturne koridorje, nove pa načrtuje tam, kjer ni drugih možnih rešitev, - pri prostorskem umeščanju se proučijo najugodnejši poteki tras, ki morajo poleg funkcionalno tehnoloških vidikov upoštevati prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost s prostorskimi možnostmi in omejitvami, 3

9 - elektroenergetske koridorje se praviloma združuje s koridorji ostale energetske in druge infrastrukture, posebno pozornost pa se namenja pozidanim območjem oziroma stanovanjskim območjem ter območjem kulturne dediščine. Slika 2: Usmeritve za razvoj energetskih sistemov; vir: SPRS Načrtovana RTP 110/20 kv Dobruška vas je skladna z določili Strategije prostorskega razvoja Slovenije, ki se nanašajo na razvoj energetske infrastrukture, saj se z načrtovanjem in gradnjo te RTP zagotavlja varno, kvalitetno, zanesljivo, ekonomično in zadostno oskrbo z energijo. V fazi načrtovanja RTP bodo upoštevana tudi ostala izhodišča, usmeritve in priporočila SPRS predvsem glede umeščanja RTP in daljnovoda v prostor Načrt razvoja distribucijskega omrežja električne energije v Republiki Sloveniji za desetletno obdobje od leta 2011 do 2020 (SODO d. o. o., Maribor, april 2011) Sistemski operater distribucijskega omrežja električne energije vsaki dve leti izdela načrt razvoja omrežja za obdobje 10 let in ga uskladi z nacionalnim energetskim programom. SODO d. o. o., Maribor ima na podlagi Uredbe o koncesiji gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije (Uradni list RS, št. 39/07) in koncesijske pogodbe od na celotnem območju Republike Slovenije izključno pravico opravljati gospodarsko javno službo dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije. Namen dokumenta je seznanitev vseh uporabnikov distribucijskega omrežja s trenutnim stanjem omrežja in z njegovim predvidenim razvojem v naslednjem desetletnem obdobju od leta 2011 do

10 V gradivu je navedeno, da mora biti razvoj distribucijskega omrežja in distribucijskega elektroenergetskega sistema zasnovan tako, da omogoča uresničevanje zastavljenih ciljev temeljnega državnega dokumenta o usmerjanju razvoja v prostoru, to je SPRS (OdSPRS). Elektroenergetski sistem se razvija in dograjuje tako, da zagotavlja varno in zanesljivo oskrbo z električno energijo v vseh regijah, mestih in naseljih v državi. Pri načrtovanju oskrbe z električno energijo mora biti poleg energetske učinkovitosti, gospodarnosti ter okoljske in družbene sprejemljivosti izkazan pozitiven vpliv na regionalni in urbani razvoj. Z uvajanjem novih tehnologij se maksimalno izkoristi obstoječe trase in infrastrukturne koridorje, nove pa načrtuje tam, kjer ni drugih možnih rešitev. Pri prostorskem umeščanju se proučijo najugodnejši poteki tras, ki morajo poleg funkcionalno tehnoloških vidikov upoštevati prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost s prostorskimi možnostmi in omejitvami. Elektroenergetske koridorje se praviloma združuje s koridorji ostale energetske in druge infrastrukture. V naboru ključnih projektov na področju 110 kv investicijskih vlaganj v 110 kv omrežje v naslednjem desetletnem obdobju je za geografsko območje oskrbe Elektro Ljubljana v gradivu navedeno (med ostalimi): - RTP 110/20 kv Dobruška vas z vključitvami. Načrtovana RTP 110/20 kv Dobruška vas je skladna z načrtom razvoja distribucijskega omrežja električne energije, saj je objekt vključen in utemeljen v navedenem gradivu Načrt razvoja elektroenergetskega omrežja (Elektro - Slovenija d.o.o., maj 2011) Načrta razvoja prenosnega omrežja EES za obdobje predstavlja pregled obstoječega in pričakovanega stanja EES ter potrebnih investicij v prenosno omrežje RS, ki bodo glede na dolgoročne stopnje rasti prevzema električne energije iz prenosnega omrežja, načrtovano gradnjo proizvodnih enot, širitev distribucijskega omrežja in glede na projekcijo razvoja EES v Evropi zagotovile zanesljivo, varno in kakovostno delovanje EES RS. Izhodišča za nabor obnovitvenih in novih investicij za obdobje so pripravljena na temelju rezultatov lastnih analiz, analiz zunanjih institucij, razvojnih kriterijev, načrta obnove (rekonstrukcij) in tehnološke prenove elektroenergetskih elementov v objektih prenosnega omrežja, potreb proizvajalcev in odjemalcev električne energije, kriterijev za zanesljivo in varno obratovanje prenosnega omrežja (sigurnost, zadostnost), mednarodnih sporazumov in mednarodnih pogodb. V Načrtu razvoja prenosnega omrežja EES za obdobje je predvidena izgradnja RTP 110/20 kv Dobruška vas z vključitvijo v daljnovod DV 2 x 110 kv Krško- Hudo v letu Načrtovana RTP 110/20 kv Dobruška vas je skladna z Načrtu razvoja prenosnega omrežja EES za obdobje , saj je objekt vključen in utemeljen v navedenem gradivu. 5

11 Slika 3: Predviden razvoj 110 kv omrežja na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja do leta 2020; vir: Načrt razvoja elektroenergetskega omrežja (Elektro-Slovenija d.o.o., maj Resolucija o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP; Uradni list RS, št. 57/2004) Nacionalni energetski program predstavlja slovensko vizijo ravnanja z energijo v širšem pomenu in je dokument koordiniranja prihodnjega delovanja ustanov, ki se ukvarjajo z oskrbo z energijo ter postavlja cilje in določa mehanizme za prehod od zagotavljanja oskrbe z energenti in električno energijo k zanesljivi, konkurenčni in okolju prijazni oskrbi z energijskimi storitvami. Za področje oskrbe z električno energijo je z vidika distribucijskega elektroenergetskega omrežja glavni cilj strategije oskrbe z električno energijo (poleg ostalih) predvsem zanesljiva in kakovostna oskrba z električno energijo. Eden od ciljev energetske politike Republike Slovenije je tudi zmanjšanje okoljskih in prostorskih vplivov energetike, ob pričakovanem povečanju obsega energetskih storitev. Nove tehnologije, novi viri energije ter tehnična in organizacijska ustvarjalnost namreč omogočajo zmanjšanje vplivov na okolje in pogosto tudi manjše obremenjevanje prostora. Načeloma je pri umeščanju v prostor in pri izdaji dovoljenj za škodljive vplive na okolje treba upoštevati optimalno razmerje med koristmi in škodo, zato so optimalne končne odločitve možne le na osnovi nadaljnjega multidisciplinarnega strokovnega dela, v katerem so upoštevani tako gospodarnost in zanesljivost kot tudi vplivi na okolje in prostor, v nekaterih primerih pa tudi socialno-politični vplivi. 6

12 Strategija oskrbe z električno energijo z vidika distribucijskega elektroenergetskega omrežja do leta 2015 je naslednja: Starost distribucijskih omrežij, predvsem prostozračnega, je krepko prešla polovico življenjske dobe. Kriteriji za načrtovanje distribucijskih omrežij so: slabe napetostne razmere, zanesljivost oskrbe in starost naprav. K tem kriterijem bo v prihodnje potrebno dodati tudi kriterije, ki jih postavljajo zahteve za kakovostno napetost. V distribucijskih omrežjih je razmeroma velik delež nelinearnih bremen, ki povzročajo vedno večje motnje, zato nekateri deli omrežij zahtevajo posebno pozornost in ustrezne investicije. Analize kažejo na dokaj dobro razvitost slovenskega distribucijskega omrežja, kljub temu pa bo potrebno na posameznih področjih zgraditi oziroma ojačiti 110 kv del omrežja ter zgraditi oziroma obnoviti RTP 110kV/SN. Kakovost delovanja bo v prihodnje postala težišče razvoja distribucijskih omrežij ter z njim povezanih investicijskih posegov. Razvoj elektroenergetskega distribucijskega omrežja je osnovna naloga javnih podjetij distribucije. V skladu s 14. členom Energetskega zakona so ta podjetja dolžna pripravljati razvojne načrte, na katere daje soglasje ministrstvo, pristojno za energijo. Povračilo vloženih sredstev je zagotovljeno skozi omrežnino, ki bremeni vsako porabljeno kwh. Načrtovana RTP 110/20 kv Dobruška vas je skladna z določili Nacionalnega energetskega programa, saj se s tem zgradi oziroma ojači 110 kv del distribucijskega omrežja električne energije ter s tem zagotovi večjo kakovost in zanesljivost delovanja sistema Prostorski planski akt občine Obravnavani DPN za RTP Dobruška vas je lociran na območju občine Škocjan, na območju katere je v veljavi naslednji prostorski planski akt: - Odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoročnih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobja od leta 1986 do leta 2000 in družbenih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 120/08 in 16/09). Občina je trenutno v fazi priprave novega občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju: OPN). Ocenjuje se, da se strateške usmeritve prostorskega razvoja do sprejema OPN ne bodo pomembno spremenile. V strateških izhodiščih in smernicah razvoja veljavnega občinskega strateškega prostorskega akta ni navedenih opredelitev do s predmetnim DPN načrtovane RTP, ker je bila prvotna lokacija predvidene RTP na območju občine Šentjernej, na območju občine Škocjan pa so se predvidevale le nove TP 20/0,4 kv. 1.5 Kratka kronologija dosedanjega postopka Postopek priprave prostorske dokumentacije za obravnavani daljnovod se je skladno z Zakonom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP, Uradni list RS, št. 80/10, 106/10-popr. In 57/12) začel z izdelavo pobude za pripravo DPN za RTP 110/20 kv Dobruška vas v začetku leta 2011, ki jo je predložil investitor Elektro Ljubljana d. d.. Pobuda je bila utemeljena v: - Načrtu razvoja elektroenergetskega omrežja (Elektro - Slovenija d.o.o., marec 2009) - Načrtu razvoja distribucijskega omrežja električne energije v Republiki Sloveniji za desetletno obdobje od leta 2011 do 2020 (SODO d.o.o., Zagrebška cesta 85, 2000 Maribor, april 2011) 7

13 - Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS) (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 ZPNačrt) - Uredbi o prostorskem redu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 ZPNačrt) - Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP) (Uradni list RS, št. 57/04), in dokumentirana z gradivom: - Razvoj elektrodistribucijskega omrežja Elektro Ljubljana, Dolenjska, Elektroinštitut Milan Vidmar, št. 1799/4, Ljubljana, 2007, - Razvoj elektrodistribucijskega omrežja Elektro Ljubljana, Dolenjska, Elektroinštitut Milan Vidmar, št. 2071/4, Ljubljana, DPN za RTP 110/20 kv Dobruška vas, Pobuda gradivo za pridobitev smernic, LUZ d.d., št. 6984, avgust 2010 in dopolnitve februar Pobuda, ki je obravnavala lokacijo RTP Dobruška vas neposredno ob vstopu v Dobruško vas na južni strani, je bila z javnim naznanilom objavljena v marcu 2011 z namero, da nanjo javnost lahko poda predloge, priporočila, usmeritve, mnenja in pobude. Pobuda je bila posredovana v smernice nosilcem urejanja prostora. Občina Škocjan je za predlagano lokacijo v smernicah navedla, da se s predlagano lokacijo ne strinja predvsem zaradi bližine poselitve Dobruške vasi. Pobuda je bila javno predstavljena na zboru krajanov v Dobruški vasi, kjer je bilo s strani krajanov predlagano, da se lokacijo RTP odmakne od vasi na primernejšo lokacijo, proti vzhodu, posledično pa je Občina Škocjan v svoji dopolnitvi smernic predlagala preveritev dodatnih lokacij na zemljiščih ob športnem igrišču v Grmovlju oziroma okolici. Po terenskem ogledu v juniju 2011 so bile opredeljene variante (z oznakami od A do I) možne lokacije RTP, ki so bile ponovno predstavljene občini Škocjan Vsaka od variant je bila opredeljena z lokacijskim opisom ter naborom prednosti in slabosti ter končno oceno primernosti za vključitev v končni izbor/predlog variant. Nabor možnih lokacij je služil predvsem odločitvi, ki je bila sprejeta v naslednji fazi, namreč katera od variant lokacij RTP je primerna za nadaljnjo obravnavo oziroma kasnejšo medsebojno primerjavo. Občina Škocjan se je do nabora lokacij opredelila z dopisom z dne , v katerem dodaja še predlog nove lokacije in sicer lokacijo»j«v Gospodarsko tehnološkem centru (v nadaljnjem besedilu: GTC) Škocjan. Marca 2012 je bila izdelana dopolnitev pobude za tri nove lokacije, ki so bile predlagane za nadaljnjo obravnavo v postopku DPN. Tako so bile za gradnjo RTP 110/20 kv Dobruška vas predlagane naslednje variante: - lokacija E: travnik oz. njiva na kmetijskih površinah med Dobruško vasjo in Tomažjo vasjo ob daljnovodih, - lokacija G: travnik ob izvozni rampi avtocestnega priključka Dobruška vas, - lokacija J: poseka v GTC Škocjan vzhodno od tovarne Bramac. Za lokacije iz te dopolnitve pobude (variante E, G in J) je bilo z dopisom št /2010 z dne (ponovno) zaprošeno za smernice nosilcev urejanja prostora. V sredini leta 2012 so bile pridobljene smernice za načrtovanje s strani nosilcev urejanja prostora, v juniju 2012 pa je bila pridobljena odločba, v kateri je določeno, da v postopku priprave DPN za obravnavano RTP ni potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje. V juniju 2012 je bila izdelana analiza prejetih smernic za načrtovanje vključno z usmeritvami za načrtovanje in predlogom prostorskih koridorjev, ki so predmet vrednotenja variant v ŠV. V oktobru 2012 je bil sprejet sklep Vlade RS ( /2012/4) o pripravi državnega prostorskega načrta za RTP110/20 kv Dobruška vas. 8

14 V postopku izdelave analize smernic za načrtovanje ter izdelave strokovnih podlag sta bili za nadaljnje načrtovanje predlagani dve varianti umestitve RTP z vključitvijo v obstoječi daljnovod DV 2 x 110 kv Krško Hudo: - lokacija G: travnik ob izvozni rampi avtocestnega priključka Dobruška vas, - lokacija J: poseka v GTC Škocjan vzhodno od tovarne Bramac. Ti dve varianti sta v predmetnem DPN predmet presojanja in primerjave s prostorskega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika. Prav tako se varianti umestitve RTP z vključitvijo v obstoječi daljnovod DV 2 x 110 kv Krško - Hudo opredelita tudi z vidika sprejemljivosti v lokalnem okolju. 9

15 2 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA 2.1 Opis prostora Območje DPN za RTP 110/20 kv Dobruška vas z vključitvijo v 110 kv omrežje leži v jugovzhodnem delu Slovenije, na območju občine Škocjan. Lokacija RTP Dobruška vas se navezuje na obstoječe prostorske koridorje traso avtoceste A2 Ljubljana-Obrežje in daljnovod 110 kv Krško-Hudo, na katerega je vezana tudi elektroenergetska vključitev RTP. Slika 4: Prikaz obravnavanega območja DPN na izseku iz pregledne karte Slovenije Obravnavano območje je del relativno velikega ravninskega območja, Krško Brežiškega polja. Velike sklenjene njivske površine z monokulturnim kmetijstvom ustvarjajo krajinski vzorec velikega merila, brez vmesnih rastlinskih krajinskih členov. Prostor zaznamuje predvsem reka Krka. Večina naselij leži ob križiščih starih poti v ravnini. Pri teh naseljih se pogosto v bolj ali manj dosledni obliki pojavlja panonski obcestni vzorec pozidave. Na robu, ob prehodu v gričevje, prevladujejo manjša gručasta naselja. Na večja poselitvena jedra, predvsem v posavskem delu, se vežejo tudi energetski objekti, daljnovodi in prometnice. Ponekod se pojavlja tudi razpršena poselitev izven naselbinskih jeder. Večina Šentjernejskega polja je intenzivno kmetijsko obdelana. Kljub temu je še nekaj območij večje naravne ohranjenosti in večje prostorske pestrosti, predvsem ob nereguliranih potokih, ob Krki in na prehodu v Podgorje. Na obravnavanem območju so naslednja območja, za katere veljajo posebnih varstveni režimi: - območja ohranjanja narave, - kmetijska zemljišča. 10

16 Na vzhodni strani avtoceste Ljubljana Obrežje se nahajata dve območji Nature 2000, in sicer: - Krakovski gozd Šentjernejsko polje (SPA) in - Krka (SCI). V letu 2008 so bila z namenom preprečitve slabšanja stanja ptic in njihovih habitatov za čas do dokončne ureditve in potrditve vseh območij Natura določena dodatna območja, ki izpolnjujejo pogoje za posebna varstvena območja, t.i. SPA dodatki. Obravnavana lokacija se nahaja v območju SPA dodatka Krakovski gozd Šentjernejsko polje. Severovzhodno od obravnavanega območja teče potok Radulja, ki skupaj s poplavno ravnico in povirjem (potok Mlaka) v Krškem hribovju spada med naravne vrednote državnega pomena. Širše obravnavano območje ima status ekološko pomembnega območja (EPO) Krakovski gozd. Na območju obravnave ni evidentiranih virov pitne vode. Glede na evidentiranje po dejanski rabi območje predstavlja v naravi travnik oziroma posekan gozd. Planske opredelitve prostorskega razvoja na območju obravnave so povzete po veljavnih dolgoročnih prostorskih planskih aktih občine Škocjan, v katerih je za nalogo relevantna predvsem namenska raba prostora in izhodišča za načrtovanje v prostoru oziroma obravnavanem območju. Za področje stavbnih zemljišč se podatki o namenski rabi v veliki meri skladajo s podatkom Ministrstva za kmetijstvo in okolje (v nadaljnjem besedilu:mko) o dejanski rabi prostora (pozidana in njim sorodna zemljišča). Na širšem območju obravnave se nahaja arheološko območje kulturne dediščine EŠD 815 Vinji vrh pri Beli Cerkvi Arheološko najdišče Vinji vrh Šmarjeta. Občina Škocjan se po svoji površini uvršča med manjše slovenske občine. Življenje, kakršnega so si domačini zakoreninili, je v veliki meri povezano s potokoma Radulja in Čolniščkek ter njunimi pritoki. V njunih rodovitnih dolinah so svoje korenine pognale tako trdne kmetije kot tudi manjše domačije, ki so z zaslužkom v industriji in drugih dejavnostih postale sodobno urejene in opremljene domačije. V gospodarstvu občine sta poleg dobro razvite obrtne dejavnosti za zaposlovanje pomembni predvsem podjetji Bramac in IGM Strešnik, ki proizvajata kakovostno strešno kritino. Čeprav se mnogi občani vozijo na delo v bližnje večje zaposlitvene centre, pa lahko tu uresničujejo svoje osnovne potrebe. V Škocjanu je osnovna šola s podružnico na Bučki, vrtec z enoto na Bučki, osnovno zdravstveno in zobozdravstveno varstvo, lekarna, pošta, banka, pekarna, trgovine, gostinski objekti in druga storitvena obrt. 11

17 3 OPIS IN PRIKAZ OBRAVNAVANIH VARIANT Z OBMOČJI 3.1 Izhodišča Z izgradnjo RTP 110/20 kv Dobruška vas se bo izboljšala kakovost napajanja območja občin Škocjan in Šentjernej, istočasno pa bo RTP 110/20 kv Dobruška vas prevzela del konzuma RTP Bršljin in RTP Gotna vas. Sestavni del RTP in s tem vsebine DPN so tudi vsi potrebni pripadajoči funkcionalni objekti ter povezave z obstoječim oziroma predvidenim prenosnim elektroenergetskim sistemom v RTP 110/20 kv Dobruška vas. Glede na dosedanja prostorska in tehnična izhodišča je bilo obravnavanih 11 različnih lokacij, od katerih jih je bilo skozi postopek izločenih 9. V nadaljevanju sta obravnavani dve osnovni umestitvi RTP z vključitvijo v obstoječi daljnovod, in sicer: - varianta 1, ki se umešča v prostor ob avtocestnem izvozu ob GTC Škocjan in - varianta 2, ki se umešča v prostor na vzhodni strani GTC Škocjan. 1 2 Slika 5: Shematski prikaz variant RTP z vključitvijo Obe varianti vključujeta priključni daljnovod za RTP. Celotna trasa daljnovoda bo izvedena nadzemno. Podlaga za vrednotenje je idejna rešitev ''RTP 110/20 kv Dobruška vas z vključitvijo v 110 kv omrežje, novogradnja'', Idejne rešitve, Elektro Ljubljana d. d., št. projekta ELR0-134/12, Ljubljana, september

18 3.2 Opis variant Varianta 1 Lokacija se nahaja ob avtocestni izvozni rampi ob GTC Škocjan. Vključitev se izvede z nadzemnim daljnovodom dolžine ca 600 m po najkrajši trasi zahodno od Dobruške vasi od daljnovoda DV 2 x 110 kv Krško Hudo proti jugu oz. RTP. Trasa vključitve v obstoječi daljnovod poteka prek kmetijskih zemljišč ter prečka avtocesto tik ob avtocestnem priključku Dobruška vas. Slika 6: Varianta 1 Varianta 2 Lokacija se nahaja v GTC Škocjan, vzhodno od obstoječih proizvodnih hal podjetja Bramac. V naravi predstavlja lokacija območje posekanega gozda, urejenega za potrebe gradnje v gospodarski coni. Vključitev se izvede z nadzemnim daljnovodom dolžine ca 850 m po najkrajši trasi vzhodno od Dobruške vasi od daljnovoda DV 2 x 110 kv Krško Hudo proti jugu, kjer trasa kmalu po odcepu od daljnovoda prečka avtocesto vzhodno od avtocestnega priključka Dobruška vas ter se nadaljuje proti jugu po vzhodni strani gospodarske cone Škocjan. 13

19 Slika 7: Varianta Tehnični elementi opis osnovnih elementov RTP in daljnovoda Osnovni tehnični podatki RTP RTP zajema ravno ograjeno površino maksimalne velikosti ca 80 x 80 m (6400 m²), kjer so izvedene naslednje ureditve: - plato zunanjega 110 kv stikališča s priključnim daljnovodom s severozahodne strani, - objekt 20 kv razvoda s komandnim delom, - dva boksa za energetska transformatorja (40 MVA) z rezervnimi dušilkami ter - manipulativne dostopne površine. Objekti so višine ca 10 m, celotno območje pa je ograjeno z ograjo višine ca 2,2 m. Varovalni pas RTP znaša 15 m od roba ograje. Gradbeni del postaje Stavba Celotna nova stavba bo podkletena enoetažna (K)+P tlorisnih dimenzij do ca 10 x 35 m. Glavni vhod bo prilagojen izbrani varianti. Razpored notranjih prostorov je zasnovan na podlagi predvidene tehnologije RTP. V nadaljevanju projektiranja so možne prilagoditve notranjih mer prostorov. Konstrukcija objekta bo zasnovana kot mešana armirano 14

20 betonsko in delno opečna konstrukcija, temeljena na AB pasovnih temeljih. Streha nad objektom bo dvokapnica. Transformatorji ne bodo pokriti. Temelji transformatorjev in požarne stene Temelji transformatorja bodo zasnovani v obliki dveh armiranobetonskih temeljnih gred, povezanih s temeljno ploščo. Vsaka temeljna greda bo izvedena v obliki pasovnih temeljev. Lovilna skleda je vpeta v temelj in prekrita s požarno zaporo, gramoznim nasutjem na jekleni rešetki. Oljna jama ustrezne kapacitete bo na severovzhodni strani parcele. Požarne stene bodo izvedene kot AB stene. Kabelski uvodi Na ustreznih mestih bodo predvideni preboji izvedeni s PEHD cevmi ustreznega premera in števila. Ustrezno se bo uredilo odvodnjavanje objekta, da ne bo prišlo do pronicanja meteorne vode v objekt skozi kabelsko kanalizacijo. Elektro del postaje 110 kv stikališče in transformatorji Stikališče bo izvedeno v nadzemni izvedbi. Predvidoma bo montiranih pet (5) polj. Razporeditev bo: =E01 daljnovodno polje =E02 transformatorsko polje =E03 zvezno in ozemljilno polje =E04 transformatorsko polje =E05 daljnovodno polje V prostoru 110 kv stikališča bodo pripadajoče omare vodenja in zaščite. Kabelski 110 kv uvodi v komandno stavbo bodo izvedeni iz kletnega kabelskega prostora. Prostor za energetski transformator se načrtuje za velikost 40 MVA po enoti. Predvidoma bosta v prvi fazi montirana transformatorja manjše moči. 20 kv stikališče Stikališče bo izvedeno v kovinsko oklopljeni izvedbi širine 1000 (800 mm) minimalno 44 kos. V stikališču bodo v okviru celic montirane pripadajoče naprave vodenja in zaščite. Vodenje in meritve RTP bo daljinsko voden objekt brez posadke. Vodenje bo iz DCV Ljubljana, preko ustreznega komunikacijskega računalnika. Omare vodenja in zaščite se namestijo v komandni prostor. Kablitve se izvede iz kletnega prostora. Telekomunikacije Vse povezave, potrebne za vodenje stikališča, zaščite, video nadzora, požarna varnost, se bodo zaključevale v komandnem prostoru. V pritličju je predviden telekomunikacijski prostor, v katerega se namestijo naprave, ki so potrebne za vzpostavitev komunikacij navzven RTP. Lastna poraba Za obratovanje primarne in pripadajoče sekundarne opreme bo predviden ustrezen izmenični in enosmerni vir in razvod s pripadajočimi omarami, akumulatorski prostor in 20/0,4 kv transformator lastne porabe, ki bo priključen na zunanji neodvisni električni vir. Požarna varnost, video nadzor Objekt bo varovan z ustreznim protipožarnim sistemom in prenosom signala na pooblaščeno mesto. Objekt bo varovan tudi z video nadzornim sistemom. 15

21 Zunanja razsvetljava Za razsvetljavo postaje bodo predvidene halogenske natrijeve svetilke. Predvidoma bodo montirane na objekt. Okvirna vrednost osvetljenosti RTP bo med 5-10 lx, da bo možen nočni video nadzor objekta. Vključitev v elektroenergetsko omrežje V neposredni bližini obravnavanih lokacij predvidene RTP 110/20 kv Dobruška vas potekata dva 110 kv daljnovoda, katerih lastnik in upravljavec je ELES: DV 110 kv Brestanica Hudo, DV 2 x 110 kv Krško Hudo. V skladu s predhodnimi smernicami ELES-a in po idejni rešitvi»rtp 110/20 kv Dobruška vas z vključitvijo v 110 kv omrežje«, št. projekta: ELR0-134/12, Elektro Ljubljana, d.d., Ljubljana, september 2012 se vključitev predvidene RTP 110/20 kv Dobruška vas v EES Slovenije izvede v DV 2 x 110 kv Krško Hudo. Priključni daljnovod bo opremljen z dvema sistemoma jeklo-aluminijevih vodnikov (Al/Fe 240/40), ki bodo preko izolatorskih verig, sestavljenih iz kompozitnih izolatorjev in obešalnega pribora, obešeni na jeklene predalčne konstrukcije in stebre z obliko glave ''sod'', ki bodo ozemljeni s pocinkanim trakom 25 x 4 mm. Na konicah stebrov bo montirana zaščitna vrv, OPGW kabel. Slika 8: Skica 110 kv dvosistemskega stebra z obliko glave "sod". Opis vključitve varianta 1 Vključitev se bo izvedla z dvosistemskim nadzemnim vodom, ki se bo vzankal v enega od sistemov daljnovoda DV 2 x 110 kv Krško Hudo. Za potrebe vzankanja se v razpetino med obstoječa stebra SM58 in SM59 vstavi nov odcepni steber odgovarjajoče višine. Vključitev RTP na daljnovod DV 2x100 kv Krško-Hudo se izvede z nadzemnim daljnovodom dolžine ca 600 m in sicer po trasi, ki se nahaja zahodno od Dobruške vasi in JV od obstoječega daljnovoda. Trasa vključitve priključnega daljnovoda poteka prek kmetijskih zemljišč in v spodnjem delu prečka avtocesto tik ob avtocestnem priključku Dobruška vas. Za izvedbo priključnega daljnovoda so potrebni trije stebri, končno točko vključitve pa predstavlja daljnovodni portal v sami RTP. 16

22 Opis vključitve varianta 2 Vključitev RTP na obstoječi daljnovod DV 2 x 110 kv Krško-Hudo se bo izvedla z dvosistemskim nadzemnim vodom, ki se bo vzankal v enega od sistemov obstoječega daljnovoda. Za potrebe vzankanja se v razpetino med obstoječa stebra SM56 in SM57 vstavi nov odcepni steber odgovarjajoče višine. Vključitev, ki se izvede z nadzemnim daljnovodom dolžine ca 850 m, poteka vzhodno od Dobruške vasi po najkrajši trasi od daljnovoda DV 2 x 110 kv Krško Hudo proti jugu. Kmalu po odcepu od obstoječega daljnovoda trasa dvosistemskega nadzemnega voda prečka avtocesto vzhodno od avtocestnega priključka Dobruška vas od koder se nadaljuje proti jugu po vzhodni strani gospodarske cone Škocjan. Varovalni pas nadzemnega voda obsega koridor širine 30 m oziroma površino 15 m od osi daljnovoda na obe strani. Širina varovalnega pasu za 110 kv napetostni nivo (za nadzemni vod in za RTP) je določena v Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 79/99, 8/00, 110/02-ZGO-1, 50/03 Odl.US, 51/04, 26/05 UPB1, 118/06, 9/07 popr. 27/07 uradno prečiščeno besedilo 2, 70/08, 22/10, 37/11 odločba US in 10/12). Varovalni pas elektroenergetskih omrežij je zemljiški pas ob elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od vodov in objektov tega omrežja. Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje RTP in znaša za nadzemni večsistemski daljnovod in RTP nazivne napetosti 110 kv 15 m. Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10) določa pogoje in omejitve gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij. V območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij je dovoljeno opravljanje rednih kmetijskih opravil, kot so obdelava tal v kmetijske namene, dela s kmetijsko mehanizacijo in živalmi ter njihovi premiki, obratovanje in vzdrževanje naprav za kmetijske namene, gnojenje, sajenje poljščin, košnja travinj, paša živali in podobno ter opravljanje drugih dejavnosti, za katere je pridobljeno soglasje pristojnega sistemskega operaterja. Stebri predstavljajo nosilno konstrukcijo nadzemnega voda. Temelji stebrov bodo dimenzionirani glede na višino uporabljenih stebrov in glede na predvideno nosilnost tal. Pri načrtovanem daljnovodu so predvideni stebri, na katere bo možno obesiti dva sistema (skupno 6 vodnikov) in zaščitno vrv na konici stebra. Stebri so načrtovani na ca 250 m in na vseh lomih trase. Vsak steber je ozemljen v obliki štirih krakov s pocinkanim valjancem dolžine do 25 m, pri čemer se ozemljitve izvede v varovalnem pasu daljnovoda. Višine stebrov so odvisne od višinskega poteka terena in omejitev v prostoru (naselja, prečkanje in približevanje prometnicam, železnicam, itd.) in znašajo med 25 in 40 m. Za izvedbo nadzemnega voda se uporabijo jekloaluminijski vodniki tipa Al/Fe 240/40. Pred neposrednim udarom strele v vodnike se na konicah stebrov namesti zaščitno vrv samonosilni optični kabel (v nadaljnjem besedilu: OPGW). OPGW poleg strelovodne zaščite omogoča tudi izvedbo telekomunikacijskih povezav preko optičnih vlaken, nameščenih v sredici. Glede na ocenjene vrednosti elektromagnetnega vpliva na naravno in življenjsko okolje se upošteva, da bo 1. vplivno območje daljnovoda zaradi elektromagnetnega sevanja (v nadaljnjem besedilu: EMS) širine do 15 m levo in desno od osi daljnovoda, torej znotraj 17

23 območja varovalnega pasu daljnovoda. 1. vplivno območje RTP zaradi EMS bo širine do 15 m od zunanje ograje RTP. Daljnovod med obratovanjem ne povzroča hrupa. Za dostop za potrebe gradnje se uredi dostopne poti do lokacij vseh stebrov na trasi. Graditev temeljev in postavitev stebrov ne potrebuje posebno težke mehanizacije. Vsa dela na stojnem mestu trajajo efektivno 14 delovnih dni. Gradnja stojnega mesta se prične z izkopom temeljne jame, ki je grobo ocenjen na 3 delovne dneve, sledi opaženje in vezanje armature, ki traja prav tako tri delovne dneve, sledi vlivanje betona, ki je izvedeno v 1 dnevu. Zatem se izvede izkop za ozemljitve, njihovo polaganje in zasutje, kar traja ocenjeno 2 dneva. Sestavljanje in postavitev stebrov se izvede v 4 delovnih dnevih, napenjanje vodnikov traja 1 delovni dan. Gre torej za točkovno gradbišče, ki se premika od točke do točke glede na predhodno izvedeno fazo dela, zato dostopi niso trajno obremenjeni. Za dostopne poti se praviloma uporabi obstoječe poti na terenu ter po potrebi dogradi nove poti. Ureditev obstoječih poti zahteva utrditev in morebitno razširitev obstoječih poti, v smislu dodelave poti širine ca 3 4 m, z nasutjem ca 20 cm tampona. Ureditev novih poti širine ca 3 4 m se izvede z odgrnitvijo vrhnjega sloja zemljine in nasutjem ca 20 cm tampona. Za vzdrževanje daljnovoda posebne dostopne poti niso potrebne, saj se pregledi izvajajo običajno do dvakrat letno s terenskimi vozili in ogledom z bližnjih dostopnih poti. Služnosti za dostop se sklepajo le za primer hude havarije na energetskem objektu, ko je potrebno izvesti hitro sanacijo poškodovanega stebra. 3.4 Okvirni terminski načrt izvedbe investicije Postopek sprejema DPN za RTP 110/20kV Dobruška vas bo predvidoma zaključen v letu Predvidena dinamika investicijskih vlaganj se tako razteza v obdobju od sredine leta 2012 do leta 2017, ko je predviden zaključek graditve objekta. Največja intenzivnost bo leta 2017 in 2018, ko bo potekalo sklepanje služnostnih pogodb in fizična gradnja objekta. 3.5 Okvirna finančna konstrukcija posameznih variant Investicija v izgradnjo RTP 110/20 kv Dobruška vas je predvidena v Načrtu razvoja distribucijskega omrežja električne energije v Republiki Sloveniji za desetletno obdobje od leta 2011 do Investicija se bo financirala iz lastnih sredstev investitorja Elektro Ljubljana d.d.. 18

24 II VREDNOTENJE IN PRIMERJAVA VARIANT 1 PREDSTAVITEV IN OBRAZLOŽITEV METOD, UPORABLJENIH ZA VREDNOTENJE PO POSAMEZNIH VIDIKIH IN METOD, UPORABLJENIH ZA SINTEZNO VREDNOTENJE IN MEDSEBOJNO PRIMERJAVO VARIANT Cilj metodologije vrednotenja variant je postaviti tako metodologijo, da bo z njo možno izbrati najustreznejšo varianto med obravnavanimi variantami glede na postavljene cilje. Metodologija vrednotenja izhaja iz Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave DPN (Uradni list RS, št. 106/11), ki opredeljuje, da so strokovna podlaga za načrtovanje variant podrobneje obdelane idejne rešitve, ki se vrednotijo s prostorskega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika. Predlog najustreznejše variante teh vidikov pa temelji na rezultatih sinteznega vrednotenja vseh vidikov hkrati, variantno z upoštevanjem najustreznejših variant po skupnih segmentih in po vsakem vidiku posebej. Cilj sinteznega vrednotenja je torej ocena variant z upoštevanjem njihovega vpliva na vse obravnavane vidike: ekonomski, funkcionalni, prostorski in okoljski. Parcialne metodologije vrednotenja variant s posameznih vidikov so podrobneje opredeljene v naslednjem poglavju, pri samem vrednotenju variant. Pri vsaki metodologiji vidika so opredeljena izhodišča, merila oz. kazalniki vrednotenja in samo vrednotenje. Pri vrednotenju po posameznem vidiku so v izhodiščih opredeljene osnove za nabor vsebin po posameznih vidikih, opredeljenih v posameznih strokovnih podlagah. Nato so analizirana vsa merila oz. vsi kazalniki, opredeljeni v posamezni strokovni podlagi. Ker se v posameznih elaboratih nekatera merila ali kazalniki podvajajo (pri nekaterih ta nimajo bistvenega vpliva na vrednotenje variant, itd.), so izmed vseh analiziranih meril in kazalnikov izbrani tisti, ki se upoštevajo v sinteznem vrednotenju (predvsem pri kazalnikih za primerjavo s funkcionalnega vidika). Končno so pri vsakem vidiku podani predlogi za vrednotenje variant po posameznih kazalnikih ali vidiku. Za vsak posamezni vidik je podano stanje v prostoru, določeni so cilji, merila in kazalniki in osnova za razvrstitev variante v e primernosti po 5 stopenjski lestvici. Za vsako varianto podana tudi opisna ocena variante, v kateri je konkretno obrazloženo, zakaj je varianti pripisana določena ocena primernosti. Dodan je vrstni red variant, ki kaže relativno razliko med variantami. Lestvica za vrednotenje variant obsega pet stopenj primernosti: 5 Najbolj primerna 4 Bolj primerna 3 Primerna 2 Manj primerna 1 Najmanj primerna Kazalniki, razen stroški gradnje pri ekonomskem vidiku, pretežno niso denarno merljivi. Ocene primernosti so opredeljene na podlagi strokovne presoje, po vnaprej določenih ciljih, merilih in kazalnikih. Metodologija vrednotenja sledi uveljavljeni metodologiji v dosedanjih ŠV za energetske infrastrukturne objekte (daljnovode, plinovode). 19

25 2 VREDNOTENJE VARIANT PO VSEH VIDIKIH 2.1 Ekonomski vidik V okviru ekonomskega vidika so preverjene finančne značilnosti posega oz. variant. Finančni podatki so prevzeti iz podatkov iz: - Idejne rešitve»rtp 110/20 kv Dobruška vas z vključitvijo v 110 kv omrežje, novogradnja«, Elektro Ljubljana d.d., št. projekta ELR0-134/12, Ljubljana, september Merila vrednotenja so podana in obrazložena v okviru besedil, ki se nanašajo na posamezne vidike obravnave. Gradnja RTP 110/20 kv Dobruška vas z vključitvijo v 110 kv omrežje je utemeljena z naslednjimi gradivi: - Načrt razvoja distribucijskega omrežja električne energije v Republiki Sloveniji za desetletno obdobje od leta 2011 do 2020, SODO, april 2011 V gradivu je navedeno, da mora biti razvoj distribucijskega omrežja in distribucijskega elektroenergetskega sistema zasnovan tako, da omogoča uresničevanje zastavljenih ciljev temeljnega državnega dokumenta o usmerjanju razvoja v prostoru, to SPRS (OdSPRS). Elektroenergetski sistem se razvija in dograjuje tako, da zagotavlja varno in zanesljivo oskrbo z električno energijo v vseh regijah, mestih in naseljih v državi. Pri načrtovanju oskrbe z električno energijo mora biti poleg energetske učinkovitosti, gospodarnosti ter okoljske in družbene sprejemljivosti izkazan pozitivni vpliv na regionalni in urbani razvoj. Z uvajanjem novih tehnologij se maksimalno izkoristi obstoječe trase in infrastrukturne koridorje, nove pa načrtuje tam, kjer ni drugih možnih rešitev. Pri prostorskem umeščanju se proučijo najugodnejši poteki tras, ki morajo poleg funkcionalno tehnoloških vidikov upoštevati prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost s prostorskimi možnostmi in omejitvami. Elektroenergetske koridorje se praviloma združuje s koridorji ostale energetske in druge infrastrukture. Na pozidanih območjih oz. stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine se daje prednost kabelski podzemni izvedbi. Napoved porabe električne energije in koničnih obremenitev (maksimalnih in minimalnih) je izdelana po posameznih RTP in geografskih območjih oskrbe. Za RTP Dobruška vas je predvidena poraba od leta 2012 naprej z močjo nad 9,7 MW (maksimalne konične obremenitve) oziroma 4,8 MW (minimalne konične obremenitve). Za območje Dolenjske velja, da je z RTP 110/20 kv Bršljin komaj še možno zagotoviti rezervno napajanje in da so vsi RTP-ji na tem območju napajani radialno po DV 2 x 110 kv iz RP Hudo. RTP Trebnje se napaja po enem sistemu DV 110 kv Hudo - Trebnje, drugi sistem pa služi rezervnemu napajanju na 20 kv. RTP Bršljin se sam napaja po dvosistemskem DV Hudo - Bršljin. Ostale RTP (Gotna vas, Metlika in Črnomelj) pa so vse z istim vodom radialno napajane iz RP Hudo. 110 kv napajalno omrežje na tem območju ne izpolnjuje kriterija (N-1). Na tem območju je najbolj kritičen izpad na odseku RP Hudo - RTP Gotna vas, ko ostane brez napajanja celo območje Bele krajine in Gotne vasi ter od zanesljive dobave električne energije odvisna industrija Revoz, Beti in Akrapovič. Med potrebnimi investicijami v novogradnje in rekonstrukcije 110 kv omrežja, RTP 110 kv/x, RP 110 kv in 20 kv, SN omrežja, TP in NN omrežja je tudi RTP 110/20 kv Dobruška vas z vključitvami. Zaradi velikih padcev napetosti na šentjernejskem območju, 20

26 ki bodo kmalu že v normalnem obratovalnem stanju presegli dovoljeno mejo, je potrebno zgraditi novo RTP Dobruška vas. Z izgradnjo RTP Dobruška vas se bo izboljšala kakovost napajanja območja Šentjernej, istočasno pa bo RTP Dobruška vas prevzela del konzuma RTP Bršljin in RTP Gotna vas. - Načrt razvoja omrežja za desetletno obdobje na območju podjetja Elektro Ljubljana, d.d. za obdobje od , - Načrt razvoja omrežja za desetletno obdobje na območju podjetja Elektro Ljubljana, d.d. za obdobje od , - Študija EIMV ''Razvoj elektrodistribucijskega omrežja javnega podjetja Elektro Ljubljana Dolenjska'' (referat št. 1799/4), Študija EIMV ''Razvoj elektrodistribucijskega omrežja javnega podjetja Elektro Ljubljana Dolenjska'' (referat št. 2071/4), 2011 V Študijah je bilo ugotovljeno, da bodo v letu 2012 v rezervnem napajanju območja Šentjerneja in Škocjana ob izpadu napajalnega kabla Al 150 za RP Kronovo padci napetosti presegli dopustno mejo. Hkrati bo v tem letu presežena tudi termična zmogljivost obstoječega daljnovoda Al/je 70/12 iz RTP Bršljin proti Otočcu. - Umestitev RTP 110/20 kv Dobruška vas v 20 kv omrežje V elaboratu je bilo ugotovljeno, da so problem obstoječega omrežja na območju Šentjerneja in Škocjana vse večji padci napetosti in obremenitve vodov, ki so že na meji dovoljenih vrednosti. V bližnji prihodnosti se poleg povečave odjemnih moči obstoječih odjemalcev nakazujejo nekateri večji odjemalci, katerim pa ni možno zagotoviti ustreznega napajanja. Pogoj za njihov priklop je izgradnja RTP Dobruška vas. Na podlagi znanih moči predvidenih novih odjemalcev (OC Sever Šentjernej, Krka Šentjernej, OC Dobruška vas) bodo že do leta 2010 padci napetosti in obremenitve KBV Kronovo presegli dopustno mejo in napajanje teh odjemalcev ne bo mogoče. Izsledki študije EIMV kažejo na potrebo po novi RTP Dobruška vas v letu 2012, zgornje ugotovitve pa kažejo potrebo po izgradnji RTP-ja že leta Skozi analizo se je pokazalo, da so izboljšave, ki bi jih prinesla izgradnja nove RTP Dobruška vas, velike. Padci napetosti se bodo bistveno zmanjšali. Najvišji padec napetosti pred umestitvijo RTP znaša 7,0 % in se po umestitvi zmanjša na 1,9 %. Do konca opazovanega obdobja (2025) padci napetosti in obremenitve vodov narastejo do mejnih vrednosti le pri DV Šentjernej obrt. Ta DV je do leta 2025 predviden za podvojitev, s čimer bo zagotovljena dolgoročna oskrba z električno energijo celotnega območja. Izgradnja RTP Dobruška vas bi pomenila tudi velik prihranek na izgubah moči omrežja. Tokovne izgube se v letu 2012 zmanjšajo za 1807 kw. Pri ovrednotenju 1 kw tokovnih izgub na leto s 300,00 EUR, znese celoten letni prihranek ,00 EUR. Iz navedenega sledi, da je upravičenost načrtovanega objekta potrjena. Dodatne finančne analize so predstavljene v nadaljevanju. Stroški obratovanja so v obeh variantah podobni. Z namenom primerjave ekonomskega vidika z vidikom prostorskega razvoja ter varstvenim in funkcionalnim vidikom, so variantne rešitve pri vrednotenju razvrščene v e primernosti po 5 stopenjski lestvici: 21

27 - 5 - rešitev je zelo primerna rešitev je bolj primerna rešitev je primerna rešitev je manj primerna rešitev je neprimerna Variante so razvrščene v vrstni red primernosti, ki omogoča razlikovanje v primeru razvrstitve dveh ali vseh variant v isti primernosti Ekonomske značilnosti posegov Obe varianti sta ovrednoteni po svojih neto gradbenih in montažnih stroških. Aproksimativne vrednosti so naslednje: Tabela 1: Aproksimativni pregled gradbenih in montažnih stroškov nadzemni vod cena v /km RTP cena v /kpl Ocenjeni stroški služnosti na zemljiščih za posamezni poseg oz. omejitev rabe so naslednji: Tabela 2: Ocenjeni stroški služnosti služnost za omejeno rabo zaradi nadzemnega voda (zemljišče se nahaja cena v /m² 4 v 30 m koridorju daljnovoda) Odkup zemljišč za RTP cena v /m² 20 Varianti vključujeta RTP in njeno vključitev v 110 kv omrežje. Cena variante je naslednja: Tabela 3: Gradbeni in montažni stroški posameznih variant daljnovoda VARIANTA 1 Dolžina (km Tehnična izvedba in dobava Skupaj strošek ali kpl) materiala ( /m²), ( /kpl) odseka ( ) vključitev 0, RTP SKUPAJ VARIANTA 2 Dolžina (km Tehnična izvedba in dobava Skupaj strošek ali kpl) materiala ( /m²), ( /kpl) odseka ( ) vključitev 0, ,500 RTP SKUPAJ Stroški služnosti (odškodnin) zaradi omejene rabe v daljnovodnem koridorju so naslednji: Tabela 4: Stroški služnosti VARIANTA 1 Dolžina Skupaj strošek Širina koridorja (m) (km) odseka ( ) vključitev 0, SKUPAJ 0,

28 VARIANTA 2 Dolžina Skupaj strošek Širina koridorja (m) (km) odseka ( ) vključitev 0, SKUPAJ 0, Stroški odkupa zemljišča za postavitev RTP so naslednji: Tabela 5: Stroški odkupa zemljišča Širina VARIANTA 1 Skupaj strošek zemljišča Dolžina zemljišča (m) odseka ( ) (m) RTP SKUPAJ VARIANTA 2 Širina zemljišča (m) Dolžina zemljišča (m) Skupaj strošek odseka ( ) RTP SKUPAJ Skupni stroški kot seštevek gradbenih stroškov in stroškov za služnosti za posamezno varianto so torej naslednji: Tabela 6: Skupni stroški Gradbeni in montažni stroški Stroški služnosti Stroški odkupa zemljišča Skupni stroški Faktor povečanja glede na najnižje skupne stroške VARIANTA ,00 VARIANTA , Izračun finančnih in ekonomskih kazalnikov Osnovne predpostavke so: - Iz elaborata Umestitev RTP 110/20 kv Dobruška vas v 20 kv omrežje, ki na podlagi analize različnih simulacij obratovalnih razmer energetsko utemeljuje nameravano gradnjo, je razvidno, da bo tako oblikovano omrežje trajno rešilo potrebe po zanesljivosti in kakovosti dobave električne energije v tem delu Slovenije, - Elektro Ljubljana, d.d. je po svoji funkciji dolžna opravljati javno službo distribucije električne energije na podlagi pogodbe s sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja SODO. Objekt je uvrščen tudi v načrt razvoja distribucijskega elektroenergetskega omrežja v Republiki Sloveniji za desetletno obdobje od leta 2011 do 2020, ki ga je izdelal SODO, april 2011, - ker je tržni in omrežni del zagotavljanja električne energije v Sloveniji ločen, se posebnih tržnih analiz za predmetno investicijo ni izdelovalo, 23

29 - izhodišče za odločitev po investiciji je predvidena potreba po objektu zaradi zagotovitve osnovnega napajanja in rezervnega napajanja z električno energijo širšega območja, ki je ugotovljena z navedenim elaboratom in načrtom razvoja distribucijskega omrežja v Sloveniji, - pri investitorju Elektro Ljubljana, d.d. v okviru notranje organizacijske strukture družbe že obstaja služba za vzdrževanje elektroenergetskih objektov. Objekt se bo vključil v okvir nabora obstoječih visoko napetostnih naprav, za katere se izvajajo redni pregledi. S tem se proces vzdrževanja in njegov obseg ne spreminja, kar pomeni, da investicija tudi ne povzroči sprememb v kadrovski strukturi zaposlenih v podjetju. Število zaposlenih v družbi Elektro Ljubljana po izvedeni investiciji se v nobeni izmed prikazanih variant ne bo povečalo, - dinamika investicijskih vlaganj se razteza v obdobju od leta 2009 do leta 2017, ko je predviden zaključek graditve objekta. Največja intenzivnost bo leta 2016 in 2017, ko bo potekalo sklepanje pogodb za odkup zemljišč in služnostnih pogodb ter fizična gradnja objekta. Ocena vlaganj po stalnih in tekočih cenah Vrednost investicije je ocenjena na podlagi izkušenj, pridobljenih pri gradnji podobnih objektov. Investicijski stroški so razdeljeni na stroške tehnične izvedbe, stroške služnosti daljnovodnega koridorja, stroške odkupa zemljišča, stroške omilitvenih ukrepov in stroške financiranja. Ocena po stalnih cenah Investicijska vrednost je prikazana po stalnih cenah iz avgusta Vrednost je razdeljena na pet osnovnih sklopov projekta in sicer tehnični del projekta, stroške sklepanja služnosti in odkupov zemljišč, stroške omilitvenih ukrepov in stroške financiranja. Tabela 7: Investicijska vrednost po stalnih cenah OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA Varianta 1 Varianta 2 1. Gradbeni in elektro material ter dela, projekti, vodenje investicije Služnosti Odkup zemljišča Omilitveni ukrepi Stroški financiranja SKUPAJ DDV 20% SKUPAJ Z DDV 20% Ocena po tekočih cenah Investicija bo predvidoma zaključena v štirih letih, zato je pripravljen tudi izračun po tekočih cenah. Vrednost investicije je izračunana na podlagi stalnih cen, ki so predstavljene v predhodnem poglavju, predvidene dinamike gradnje in inflacijskih napovedi. Podatki o napovedani inflaciji so pridobljeni na Uradu RS za makroekonomske 24

30 analize in razvoj (jesenska napoved 2012), ki predvideva za leto ,8% inflacijo, za leto ,2% inflacijo in za leta ,8% inflacijo. Tabela 8: Investicijska vrednost po tekočih cenah OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA Varianta 1 Varianta 2 1. Gradbeni in elektro material ter dela, projekti, vodenje investicije Služnosti Odkup zemljišča Omilitveni ukrepi 5. Stroški financiranja SKUPAJ DDV 20% SKUPAJ Z DDV 20% Izračun finančnih in ekonomskih kazalnikov Stroški obratovanja investicije V izračunih so upoštevani naslednji stroški obratovanja objekta: - strošek amortizacije je definiran v velikosti 2,86% od vrednosti investicije na letni ravni. Sama življenjska doba objekta je sicer malce daljša, okvirno 40 let, vendar je izražena želja, da se objekt amortizira v časovnem obdobju, ki ga zahteva Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja in metodologiji za obračunavanje omrežnine (Uradni list RS, št. 59/10, 52/11 in 81/12). Pregleda letnih stroškov amortizacije ne izvajamo, ker ne vplivajo na izbiro variante, - strošek materiala za vzdrževanje, drobni material za popravila je upoštevan v velikosti reda 0,4%, kar ob predpostavki investicijske osnove EUR ( varianta 1 - tehnični del investicije) na letni ravni pomeni EUR stroškov. Strošek je določen izkustveno, zaradi majhnih funkcionalnih razlik in dolžin med variantama je predpostavljeno, da je enak za obe varianti, - strošek storitev, ki zajema najemanje zunanjih specializiranih izvajalcev za izvajanje vzdrževalnih posegov, se oceni na 0,2% na letni ravni, kar ob predpostavki investicijske osnove EUR (varianta 1 - tehnični del investicije) na letni ravni pomeni EUR stroškov. Zaradi majhnih funkcionalnih razlik in dolžin med variantama predpostavimo, da je skupni strošek enak za obe varianti, - stroški zavarovanja objekta - zavarovalne premije je ocenjen na 0,2 % vrednosti investicijskega vlaganja v višini EUR (varianta 1 - tehnični del investicije), kar na letni ravni znese EUR. Strošek nastopi v letu po zaključeni gradnji objekta. Zaradi majhnih funkcionalnih razlik in dolžin med variantama predpostavimo, da je skupni strošek enak za obe varianti, - stroškov dela ne bo, saj investicija ne potrebuje dodatno zaposlenih, - stroškov financiranja ne bo, saj finančna konstrukcija ne predvideva financiranja iz lastnih sredstev družbe. Koristi obratovanja investicije V izračunih so upoštevane naslednje koristi investicije, ki jih bo imelo podjetje za distribucijo električne energije Elektro Ljubljana d.d.. Upoštevane so tiste koristi, ki jih ima podjetje kot neposredni plačnik investicije (priznani stroški s strani SODO): 25

31 - Prihodki zaradi dodatnega priključevanja porabnikov so ocenjeni na podlagi povečanega odjema na območju OC Sever Šentjernej, Krka Šentjernej, OC Dobruška vas 15,41 MW, leta 2016 ko bo RTP vključena v omrežje. Nato se v naslednjih letih predpostavlja 3 MVA dodatnih priklopov na omrežje na širšem območju. V tem primeru se poleg omrežnine, ki je že upoštevana v rasti porabe, še omrežnina za priključno moč, ki po ceniku Javne agencije RS za energijo za odjem brez merjenja moči na 0,4 kv znaša 58,69 EUR/kW. Na letni ravni torej ob priklopu RTP Dobruška vas leta 2018 pričakujemo priliv EUR in zatem v naslednjih letih EUR na leto. Sredstva iz naslova omrežnine za priključno moč so v skladu z aktom o določitvi metodologije za določitev omrežnine namenski vir SODO za financiranje ojačitev in razvoja obstoječega omrežja. - Koristi od zmanjšanja izgub so ocenjene posredno na podlagi ocene gradnje predvidene RTP, katere pogoj za obratovanje je izvedba predmetne investicije. Ocena zmanjšanja izgub električne energije je narejena s simulacijo umestitve nove RTP Dobruška vas v obstoječe omrežje z obstoječimi koničnimi obremenitvami. Tokovne izgube se zmanjšajo za 626,54 kw. Pri ovrednotenju 1 kw tokovnih izgub na leto s 300,00 EUR znese celotni prihranek ,00 EUR na leto. Če pa upoštevamo prognozo porabe v RTP Dobruška vas, pa znaša za leto 2012 prihranek izgub 1807 kw, kar pomeni ,00 EUR letno. Ker so izgube v omrežju priznane SODO, jih v denarnem toku ne upoštevamo. Izračun denarnih tokov investicije Po dinamični metodi se ocenjuje upravičenost investicije na podlagi denarnih tokov. Te v grobem delimo na negativne denarne tokove v obsegu stroškov materiala, stroškov storitev vezanih na vzdrževanje in zavarovanje objekta in stroškov dela. Amortizacija v dinamični analizi ne predstavlja denarnega odliva, zato je v denarnih tokovih za izračun upravičenosti investicije ne upoštevamo. Kot pozitivni denarni tokovi investicije so upoštevani prihodki od omrežnine, prihodki zaradi povečanega odjema (omrežnina za priključno moč) in koristi povečanja zanesljivosti. Z vključitvijo nove RTP Dobruška vas z načrtovano dvosistemsko daljnovodno povezavo na obstoječe elektroenergetsko omrežje se bodo zmanjšale tudi izgube na srednje napetostnem omrežju. Ker glede na metodologijo določitve upravičenih izgub, koristi zmanjšanja izgub za investitorja ne bodo neposredno pomenile denarnega priliva, jih v analizi predpostavimo kot ničelne. Denarni tokovi investicije po posameznih letih za zaključene funkcionalne celote so bili izdelani za 40 letno življenjsko dobo objekta. Opredeljeni so bili finančni kazalniki neto sedanje vrednosti in interne stopnje donosnosti po obeh variantah. Podana je tudi ocena dobe vračanja sredstev za varianti. Za izračun neto sedanje vrednosti je bila predpostavljena doba 40 let. Upoštevana diskontna stopnja je 5,5 %. DOBA VRAČANJA SREDSTEV Varianta 1 16 Varianta 2 16 NETO SEDANJA VREDNOST Varianta Varianta

32 INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI Varianta 1 0,0608 Varianta 2 0,0608 Iz tabele je razvidno, da je neto sedanja vrednost variante 2 večja od neto sedanje vrednosti variante 1, zato je varianta 2 z ekonomskega vidika sprejemljivejša. Koristi graditve objekta, ki se ne dajo ovrednotiti z denarjem, so naslednje: - boljša in celovita elektroenergetska infrastrukturna urejenost distribucijskega (110 kv) omrežja širšega obravnavanega območja, - olajšano izdajanje soglasij za priklope novih odjemalcev na srednjenapetostnem in nizkonapetostnem odjemu z ojačitvijo vira napajanja. Analiza tveganja Analize tveganja za obe varianti so povezane z opredelitvijo in upoštevanjem kritičnih dejavnosti v prostoru, pogojev gradnje in drugih pričakovanih problemov pri gradnji in obratovanju. V analizi tveganja so bila za varianto 1 opredeljena tveganja, povezana z lastništvom zemljišča in bližino avtoceste. Tveganja zaradi lastništva zemljišča lahko upočasnijo/zaustavijo aktivnosti zaradi nasprotovanja sklenitve kupoprodajne pogodbe za zemljišče z agrarno skupnostjo, Tveganja zaradi bližine avtoceste pa zaradi zahtev DARS-a v zvezi s posebnimi pogoji gradnje zaradi bližine avtoceste, tudi lahko spremenijo višino investicije. Na podlagi analize je bil izdelan izračun občutljivosti v postavkah investicijska vrednost objekta in koristi objekta zaradi manjše zanesljivosti. Analiza občutljivosti Zaradi zaznanih tveganj glede višine investicije in časovnega obdobja izvedbe se v okviru analize občutljivosti obravnava naslednja primera, ki vplivata na izvedbo projekta: - povečanje investicijskih stroškov za +/- 5 % in 10 % ali - zmanjšanje pričakovanih koristi zanesljivosti za +/- 5 % in 10 %. sprememba investicije 10% zmanjšanje spremenljivke 5% zmanjšanje spremenljivke ničelno stanje 5% povečanje spremenljivke 10% povečanje spremenljivke varianta varianta Iz tabele je razvidno, da povečanje oziroma zmanjšanje investicijskih sredstev ne vpliva bistveno na višino neto sedanje vrednosti. Ob povečanju/zmanjšanju investicijskih stroškov se neto sedanja vrednost pri obeh variantah poveča/zmanjša, a še vedno ostaja pozitivna. Vrednotenje Ker so ekonomsko-finančni kazalci med seboj povezani, se obravnavajo v enem postopku vrednotenja. 27

33 Merila: - stroški in koristi - tveganje za povečanje investicije Kazalniki: - stalne in tekoče cene - neto sedanja vrednost - interna stopnja donosnosti - tveganje za izvedbo posega Primernejša je varianta, ki: - izkazuje čim manjše stalne in tekoče cene (vsakih 10% odstopanja od najnižje cene se oceni z nižjim om primernosti, zaokroževanje na 5% natančno), - izkazuje čim večjo neto sedanjo vrednostjo in interno stopnjo donosnosti, - ima manjše tveganje in občutljivost glede na spremembe investicije ali časovne zamude. Ocena obeh variant: Glede na stalne in tekoče cene in dinamične kazalnike upravičenosti se kot najbolj primerna varianta izkazuje cenejša varianta 1. Če pa upoštevamo kriterij neto sedanje vrednosti, je primernejša varianta 2, saj je pri njej razlika med donosi in investicijskimi izdatki večja kot pri varianti 1. Pri občutljivosti sta si varianti med seboj sicer podobni, saj primerjamo podobne tehnične rešitve, ki se med seboj razlikujejo le v dolžini priključnega daljnovoda. EKONOMSKI VIDIK varianta 1 varianta 2 primernosti vrstni red primernosti vrstni red stalne in tekoče cene doba vračanja investicijskih sredstev neto sedanja vrednost interna stopnja donosnosti tveganje in občutljivost za izvedbo posega Skupaj ekonomski vidik 3,60 2 3,60 1 Obe varianti sta ustrezni z ekonomskega vidika. Zaradi večjega števila prvih mest pri vrstnem redu ocenjujemo, da je najustreznejša varianta z ekonomskega vidika varianta Funkcionalni vidik Izhodišča S funkcionalnega vidika ni splošne metodologije, ki bi opredeljevala ocenjevanje variant. Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave DPN (Uradni list RS, št. 106/11) podaja primer funkcionalno tehnoloških vsebin, zajetih pri vrednotenju s funkcionalnega vidika. Pri predlogu metodologije vrednotenja s tega vidika sledimo vsebini zgoraj citiranega pravilnika. Ocena variant s tega vidika je poenostavljena in temelji na razpoložljivih 28

34 podatkih iz strokovne podlage - idejne rešitve»rtp 110/20 kv Dobruška vas z vključitvijo v 110 kv omrežje, novogradnja«, Elektro Ljubljana d.d., št. projekta ELR0-134/12, Ljubljana, september Kriteriji, obravnavani v strokovni podlagi - idejni rešitvi (po glavnih sklopih) so: - Reliefne značilnosti - Geološke razmere - Hidrološke razmere - Obstoječi objekti/območja urbanih dejavnosti - Obstoječi objekti/območja kulturne dediščine - Obstoječa in načrtovana prometna in gospodarska infrastruktura - Varovana območja narave, naravne vrednote in EPO - Območja kulturne dediščine - Varstvena območja vodnih virov - Velikost gozdnega poseka - Obstoječe javno cestno omrežje na območju gradbenih poti - Dostopne poti, prevozi - Lokacije odlagališč odpadkov - Skupaj zahtevnost gradnje - Zmogljivost objekta - Obstoječa in predvidena križanja - Sistem energetskega omrežja obstoječi/bodoči - Energetska učinkovitost - Obstoječe in načrtovane RTP - Ogroženost zaradi poplav - Ogroženost območja zaradi erozije in zemeljskih plazov - Obstoječa in načrtovana gospodarska javna infrastruktura (v nadaljnjem besedilu: GJI) - Razpoložljivost zemljišča - Skupaj učinkovitost obratovanja - Poplavna območja - Območja za evakuacijo - Zanesljivost obratovanja - Medsebojni vpliv koridorjev velikih infrastrukturnih objektov - Vpliv na požarno ogroženost - Dostop pri obratovanju, nujnih vzdrževalnih delih - Vpliv na obstoječe in načrtovano cestno omrežje - Vpliv na obstoječe in načrtovano železniško omrežje Merila oz. kazalniki vrednotenja Analiza meril oz. kazalnikov vrednotenja - Reliefne značilnosti: kazalnik se vključi v vsebinski sklop Zahtevnost gradnje, področje Naravni pogoji gradnje, - Geološke razmere: kazalnik se vključi v vsebinski sklop Zahtevnost gradnje, področje Naravni pogoji gradnje, - Hidrološke razmere: kazalnik se vključi v vsebinski sklop Zahtevnost gradnje, področje Naravni pogoji gradnje, - Obstoječi objekti/območja urbanih dejavnosti: kazalnik je že obravnavan v prostorskem vidiku pri vrednotenju vpliva na poselitev, - Obstoječi objekti/območja kulturne dediščine: kazalnik je že obravnavan v okoljskem vidiku pri vrednotenju vpliva na kulturno dediščino, 29

35 - Obstoječa in načrtovana prometna in gospodarska infrastruktura: kazalnik se vključi v vsebinski sklop Zahtevnost gradnje, področje Ustvarjeni pogoji, - Varovana območja narave, naravne vrednote in ekološko pomembna območja (EPO): kazalnik je že obravnavan v okoljskem vidiku pri vrednotenju vpliva na naravo, - Območja kulturne dediščine: kazalnik je že obravnavan v okoljskem vidiku pri vrednotenju vpliva na kulturno dediščino, - Varstvena območja vodnih virov: kazalnik je že obravnavan v okoljskem vidiku pri vrednotenju vpliva na vode, - Velikost gozdnega poseka: kazalnik je že obravnavan v okoljskem vidiku pri vrednotenju vpliva na rabo naravnih virov, - Obstoječe javno cestno omrežje na območju gradbenih poti: kazalnik se vključi v vsebinski sklop Zahtevnost gradnje, področje Organizacija gradnje, - Dostopne poti, prevozi: kazalnik se vključi v vsebinski sklop Zahtevnost gradnje, področje Organizacija gradnje, - Lokacije odlagališč odpadkov: kazalnik ni relevanten, saj se na vplivnem območju daljnovoda ne pojavljajo objekti odlagališč odpadkov, ki bi jim daljnovod predstavljal potencialno motnjo in zato vrednotenje na ta kazalnik ni smiselno, - Zmogljivost objekta: kazalnik ni relevanten, saj obe varianti izkazujeta isto zmogljivost in zato vrednotenje na ta kazalnik ni smiselno, - Obstoječa in predvidena križanja: predpostavljamo, da razlike po tem kriteriju po variantah v skupnem vplivu ne bodo tako velike, da bi ta kriterij posebej obravnaval v sinteznem vrednotenju, saj obe varianti izkazujeta podobne značilnosti križanj obstoječe GJI (20 kv daljnovodi, občinske in državne regionalne ceste, podzemni vodi) in zato vrednotenje na ta kazalnik ni smiselno, - Sistem energetskega omrežja obstoječi/bodoči: kazalnik ni relevanten, saj obe varianti izkazujeta isti vpliv na sistem energetskega omrežja in zato vrednotenje na ta kazalnik ni smiselno, - Energetska učinkovitost: kazalnik ni relevanten, saj obe varianti izkazujeta enako energetsko učinkovitost (majhna medsebojna razdalja, možnost vključitve v 110 kv elektroenergetsko omrežje, podobna dolžina vključitve, enaka možnost vključitve 20 kv omrežja), - Obstoječe in načrtovane RTP: kazalnik ni relevanten, saj vpliva na ostale RTP ni, hkrati pa postavitev RTP na katerikoli lokaciji izpolnjuje cilje postavitve RTP na širšem območju Dobruške vasi, - Ogroženost zaradi poplav: kazalnik je že obravnavan v okoljskem vidiku pri vrednotenju vpliva na vode, - Ogroženost območja zaradi erozije in zemeljskih plazov: kazalnik je že obravnavan v okoljskem vidiku pri vrednotenju vpliva na tla, - Obstoječa in načrtovana GJI: kazalnik se vključi v vsebinski sklop Učinkovitost obratovanja, področje Prometni/logistični terminali, - Razpoložljivost zemljišča: kazalnik ni relevanten, saj obe varianti izkazujeta isti vpliv na razpoložljivost zemljišč (enaka širina koridorja), ta vidik pa je delno obravnavan tudi v ekonomskem vidiku pri vrednotenju vpliva na stroške gradnje, saj je kazalnik odvisen od dolžine trase in širine prostorskega koridorja, v katerem se pridobi služnost, ki sta obravnavana v stroških gradnje in zato vrednotenje na ta kazalnik ni smiselno, - Poplavna območja: kazalnik je že obravnavan v okoljskem vidiku pri vrednotenju vpliva na vode, - Območja za evakuacijo: kazalnik ni relevanten, saj daljnovod ne vpliva na ta območja in zato vrednotenje na ta kazalnik ni smiselno, - Zanesljivost obratovanja: kazalnik se vključi v vsebinski sklop Varnost obratovanja, področje Rizičnost obratovanja, - Medsebojni vpliv koridorjev velikih infrastrukturnih objektov: kazalnik se vključi v vsebinski sklop Varnost obratovanja, področje Rizičnost obratovanja, 30

36 - Vpliv na požarno ogroženost: kazalnik ni relevanten, saj daljnovod ne vpliva na požarno ogroženost oziroma so morebitni vplivi pri obeh variantah enaki in zato vrednotenje na ta kazalnik ni smiselno, - Dostop pri obratovanju, nujnih vzdrževalnih delih: kazalnik se vključi v vsebinski sklop Varnost obratovanja, področje Rizičnost obratovanja, - Vpliv na obstoječe in načrtovano cestno omrežje: kazalnik ni relevanten, saj daljnovod kot nadzemni vod ne vpliva na cestno omrežje oziroma so morebitni vplivi pri obeh variantah enaki in zato vrednotenje na ta kazalnik ni smiselno, - Vpliv na obstoječe in načrtovano železniško omrežje: kazalnik se vključi v vsebinski sklop Varnost obratovanja, področje Prometna varnost. Izbor meril oz. kazalnikov za sintezno vrednotenje Glede na Pravilnik in neodvisne kriterije oz. kazalnike po strokovni podlagi idejni rešitvi, ki še niso zajeti med ostalimi vidiki v študiji variant, se v sinteznem vrednotenju po funkcionalnem vidiku obravnava: Vsebinski sklop Zahtevnost gradnje: - Reliefne značilnosti, - Geološke razmere, - Hidrološke razmere, - Obstoječa in načrtovana prometna in gospodarska infrastruktura, - Obstoječe javno cestno omrežje na območju gradbenih poti, - Dostopne poti, prevozi. Vsebinski sklop Učinkovitost obratovanja: - Obstoječa in načrtovana GJI. Vsebinski sklop Varnost obratovanja: - Zanesljivost obratovanja, - Medsebojni vpliv koridorjev velikih infrastrukturnih objektov, - Dostop pri obratovanju, nujnih vzdrževalnih delih. Z namenom primerjave funkcionalnega vidika s prostorskim, varstvenim in ekonomskim vidikom so variante pri vrednotenju razvrščene v e primernosti po 5 stopenjski lestvici: - 5 najbolj primerna - 4 bolj primerna - 3 primerna - 2 manj primerna - 1 najmanj primerna in razvrščene v vrstni red primernosti. Vsebinski sklop Zahtevnost gradnje (a) Reliefne značilnosti Cilji: - izbira terena za hitro, učinkovito in varno gradnjo Merila: - reliefne značilnosti 31

37 Kazalniki: - pogoji gradnje glede na lastnosti tal Primernejše so variante: - s čim krajšim potekom po reliefno izpostavljenih ali nehomogenih območjih Vrednotenje: Reliefne značilnosti, ki se ugotavljajo glede na relief terena, vplivajo na zahtevnost gradnje in obsege ukrepov, ki jih je treba izvajati med gradnjo. Zahtevnost gradnje zaradi terenskih razmer bi se lahko sicer upoštevala v ceni investicije, vendar v tej fazi tovrstni podatki niso bili znani. Varianta 2 se izkazuje kot»najbolj primerna«, saj je postavitev RTP locirana na raven, nekoliko dvignjen plato na območju gospodarske cone, priključni nadzemni daljnovod pa poteka v celoti v ravninskem delu. Varianta 1 ima prav tako locirano postavitev RTP v ravninskem delu ob avtocesti, vendar pa poteka priključni nadzemni daljnovod po reliefno zahtevnejšem terenu. S tega vidika je varianta 1 ocenjena z oceno»primerna«. varianta 1 varianta 2 primernosti vrstni red primernosti vrstni red Reliefne značilnosti Ocenjujemo, da je z vidika reliefnih značilnosti varianta 2 bolj primerna od variante 1. (b) Geološke razmere Cilji: - izbira terena za hitro, učinkovito in varno gradnjo Merila: - reliefne značilnosti Kazalniki: - pogoji gradnje glede na lastnosti tal Primernejše so variante: - s čim krajšim potekom po reliefno nehomogenih območjih s prisotnostjo vodotokov ter močvirnih ali hidrološko nestabilnih tleh Vrednotenje: Geološke razmere se ugotavljajo glede na ekspertno poznavanje značilnosti tal, ki vplivajo na zahtevnost gradnje in glede na obsege ukrepov, ki jih je treba izvajati med gradnjo. Zahtevnost gradnje zaradi terenskih razmer bi se lahko sicer upoštevala v ceni investicije, vendar v tej fazi tovrstni podatki niso bili znani. Priključni daljnovod variante 1 poteka po območju, kjer se pričakuje slabšo nosilnost tal, priključni daljnovod variante 2 pa poteka vzdolž vodotoka. Postavitev RTP variante 2 je ocenjena primerjalno boljše, saj je locirana na zemljišču, ki je že v osnovi dvignjeno na plato in umaknjeno od vode in zamočvirjenih predelov. Obe varianti se oceni kot»primerni«, saj je možna izvedba gradbeno-tehničnih ukrepov. 32

38 varianta 1 varianta 2 primernosti vrstni red primernosti vrstni red Geološke razmere Ocenjujemo, da sta z vidika geoloških razmer varianti enakovredni, zaradi mikrolokacijskih pogojev pa je ustreznejša varianta 2. (c) Hidrološke razmere Cilji: - izbira terena za hitro, učinkovito in varno gradnjo Merila: - hidrološke razmere Kazalniki: - pogoji gradnje glede na lastnosti tal Primernejše so variante: - s čim krajšim potekom priključnega prostozračnega daljnovoda neposredno ob vodotokih ter močvirnih ali hidrološko nestabilnih tleh Vrednotenje: Hidrološke razmere se ugotavljajo glede na ekspertno vedenje o prisotnosti podzemnih in površinskih vod, ki vplivajo na zahtevnost gradnje in obseg ukrepov, ki jih je treba izvajati med gradnjo. Morebiten vpliv na vodotok se v tem vidiku ne ugotavlja, saj nobena od predlaganih variant ne posega v vodotok. Zahtevnost gradnje zaradi hidroloških razmer bi se lahko sicer upoštevalo v ceni investicije, vendar v tej fazi tovrstni podatki niso bili znani. Nobena od variant ni locirana na poplavnem območju, tako da sta si s tega vidika varianti enakovredni. Zaradi poteka priključnega daljnovoda variante 2 ob vodotoku oziroma v njegovi bližini, kjer se pričakuje manj ugodne hidrološke razmere, se varianta 2 oceni kot»primerna«, saj je možna izvedba gradbeno-tehničnih ukrepov. Priključni daljnovod variante 1 poteka po območju, kjer se pričakuje slabšo nosilnost tal, priključni daljnovod variante 2 pa poteka vzdolž vodotoka varianta 1 varianta 2 primernosti vrstni red primernosti vrstni red Hidrološke razmere Ocenjujemo, da je z vidika hidroloških razmer varianta 1 bolj primerna od variante 2. (d) Obstoječa in načrtovana prometna in gospodarska infrastruktura Cilji: - neprekinjeno obratovanje prometnih in infrastrukturnih sistemov v vplivnem območju Merila: - obstoječa in načrtovana prometna in gospodarska infrastruktura Kazalniki: 33

39 - omejitve in zastoji v prometu, motnje v oskrbi, čas trajanja motenj Primernejše so variante: - s čim manj prečkanji ali približevanju infrastrukturi, kar bi lahko povzročilo motnje v oskrbi Vrednotenje: Potek v neposredni bližini ali prečkanje infrastrukture povzroča omejitve pri delovanju in obratovanju GJI in lahko povzroča motnje v oskrbi. Zaradi dolžine priključnega prostozračnega daljnovoda (ca m) in lokacije RTP (bližina poselitve in gospodarske cone), se prečkanju in približevanju infrastrukturi ni možno izogniti. Gre za prečkanje avtoceste in 20 kv električnega omrežja. Varianta 1 izkazuje boljše stanje, saj približevanje priključnega daljnovoda 20 kv daljnovodu, ki oskrbuje Tomažjo vas, pomeni združevanje infrastrukturnih koridorjev. Postavitev RTP v prostor ob avtocesti oziroma v samo gospodarsko cono izkazuje enakovrednost variant. Varianto 1 se oceni kot»najbolj primerno«, saj se z odmiki in tehničnimi ukrepi motnje na ostali infrastrukturi lahko minimizira, varianta 2 pa je zaradi večjega generiranja potencialnih konfliktov uvrščena nižje, ocenjena je kot»bolj primerna«. Varianto 1 se oceni kot bolj primerno od variante 2, saj poteka prek manj urbaniziranih in z infrastrukturo obremenjenih območij. primernosti varianta 1 varianta 2 vrstni red primernosti vrstni red Obstoječa in načrtovana prometna in gospodarska infrastruktura Ocenjujemo, da je z vidika obstoječe in načrtovane prometne in gospodarske infrastrukture varianta 1 bolj primerna od variante 2. (e) Obstoječe javno cestno omrežje na območju gradbenih poti Cilji: - racionalnost prevozov pri gradnji (energetska, okoljska, časovna) Merila: - obstoječe javno cestno omrežje na območju gradbenih poti Kazalniki: - dolžine prevozov, gradbeno tehnične razmere na omrežju, Primernejše so variante: - ki potekajo na območjih z veliko gostoto javnih poti, ki lahko dostopajo do gradbišča neposredno z državne ceste Vrednotenje: Razpoložljivost cest v območju je v času gradnje daljnovoda ključnega pomena. Razpoložljivost ocenjujemo glede na gostoto prometnega omrežja, gostoto državnih cest, ki so z vidika prevozov tovora ustreznejše zaradi večje nosilnosti in gradbeno tehničnih značilnosti in možnost dostopanja neposredno na traso daljnovoda. Dostopnost na celotnem območju ravninskega nižinskega dela ja ustrezna in neproblematična, zaradi poteka državnih cest pa tudi primerna. Obe varianti sta ocenjeni enakovredno, z oceno 34

40 »najbolj primerni«(javne ceste v območju obstajajo), varianta 2 pa je zaradi poteka v ravninskem delu bolj primerna od variante 1. primernosti varianta 1 varianta 2 vrstni red primernosti vrstni red Obstoječe javno cestno omrežje na območju gradbenih poti Ocenjujemo, da je z vidika obstoječega javnega cestnega omrežja na območju gradbenih poti varianta 2 bolj primerna od variante 1. (f) Dostopne poti, prevozi Cilji: - racionalnost prevozov pri gradnji (energetska, okoljska, časovna) Merila: - dostopne poti za potrebe gradnje, prevozi Kazalniki: - dolžine prevozov, gradbeno tehnična izvedba dovoznih poti, potrebno število in razdalja dostopnih poti Primernejše so variante: - ki omogočajo v gradbeno-tehničnem smislu lažjo izvedbo dostopnih poti, krajši potek dostopnih poti in njihovo manjše število Vrednotenje: Ureditev dostopnih poti je potrebna za vsak posamezni steber daljnovoda. Na ravninskem svetu je ustreznejša, čeprav še vedno prihaja do posegov, ki jih je treba gradbenotehnično primerno obdelati do priključitve na javno cesto. Izvedba in tehnična zahtevnost dostopnih poti v ravninskem delu je neproblematična, zaradi večje gostote javnih cest so dostopne poti praviloma krajše ali jih je manj. Tako za varianto 2 za priključni daljnovod predvidoma ne bo potrebno urejati novih dostopnih poti, temveč se bodo za vse postavitve stebrov lahko uporabile že obstoječe poti. Za varianto 1 bo predvidoma za priključni daljnovod za postavitev odcepnega stebra potrebna izvedba dostopne poti. Za postavitev RTP sta obe lokaciji primerni, varianta 2 se zaradi postavitve v samo gospodarsko cono izkazuje kot prednostna z oceno»najbolj primerna«, medtem ko ima varianta 1 oceno»primerna«. varianta 1 varianta 2 primernosti vrstni red primernosti vrstni red Dostopne poti, prevozi Ocenjujemo, da je z vidika dostopnih poti varianta 2 bolj primerna od variante 1. 35

41 Vsebinski sklop Učinkovitost obratovanja (g) Obstoječa in načrtovana GJI V tem vidiku se obravnava obstoječo in načrtovano GJI z vidika energetske učinkovitosti, kjer obravnavamo priključni daljnovod in lokacijo RTP. Ostala GJI je obravnavana v drugih vidikih. Cilji: - opremljenost z GJI, - ekonomska upravičenost - priključevanje na vir energije Merila: - obstoječa in načrtovana GJI - obstoječi in načrtovani viri, povezave z omrežjem - sistem energetskega omrežja Kazalniki: - zmogljivost omrežja - oddaljenost od centra porabe - racionalna lokacija objektov - racionalne povezave z omrežjem, dolžina tras Primernejše so variante: - ki so čim bližje centrom porabe, ki zagotavljajo veliko energetsko učinkovitost - ki zagotavljajo krajše trase priključnih daljnovodov Vrednotenje: Ureditev racionalnih povezav z obstoječim in načrtovanim elektroenergetskim omrežjem izboljšuje energetske prenosne zmogljivosti, zmanjšuje možnost izpadov in neljubih dogodkov, zmanjšuje potrebne dolžine energetskih vodov. Približevanje priključnega daljnovoda variante 1 obstoječemu 110 kv daljnovodu je v energetskem smislu najugodnejša, saj se razdalja potrebnih vključitev, ki predstavljajo potencialno skrb za upravljanje sistema, zmanjšuje, v primeru variante 1 za ca 200 m glede na varianto 2. Približevanje načrtovane RTP variante 2 porabnikom je v energetskem smislu najugodnejša, saj je z lociranjem v sami gospodarski coni v njihovi neposredni bližini. Glede na opredeljeni primernosti sta si varianti enakovredni, obe ocenjeni kot»najbolj primerni«, zaradi neposredne bližine porabnikov pa se varianta 2 izkazuje kot prednostna. primernosti varianta 1 varianta 2 vrstni red primernosti vrstni red Obstoječa in načrtovana GJI Ocenjujemo, da je z vidika obstoječe in načrtovane GJI varianta 2 bolj primerna od variante 1. 36

42 Vsebinski sklop Varnost obratovanja (h) Zanesljivost obratovanja Cilji: - razvoj izven ogroženih območij - zagotavljanje pogojev za optimalno ukrepanje v primeru nesreče Merila: - ogroženost zaradi naravnih nesreč (padanje dreves, erozija, voda) Kazalniki: - obseg posegov v problematična območja - možnost sanacije Primernejše so variante: - ki v čim manjšem obsegu posegajo na problematična območja - ki se nahajajo na lažje dostopnih površinah Vrednotenje: Umeščanju daljnovodov na območja, ki so kakorkoli označena za potencialna žarišča naravnih nesreč, se praviloma izogibamo. V kazalnikih za reliefne, geološke in hidrološke značilnosti se je že obravnaval vidik lastnosti tal. Nobena od izbranih variant ne leži na območju gozda ali na območju, ki bi bilo erozijsko ogroženo, zato ta dva vidika naravnih nesreč nista obravnavana. Večjo primernost zagotavlja potek po ravninskem svetu. Varianta 2 poteka v celoti po ravninskem svetu, zato je ta varianta ocenjena z oceno»najbolj primerna«. Varianta 1 ima priključni daljnovod deloma na vzpenjajočem se terenu, zato je ta varianta ocenjena z oceno»bolj primerna«. varianta 1 varianta 2 primernosti vrstni red primernosti vrstni red Zanesljivost obratovanja Ocenjujemo, da je z vidika zanesljivosti obratovanja varianta 2 bolj primerna od variante 1. (i) Medsebojni vpliv koridorjev velikih infrastrukturnih objektov Cilji: - zaščita naravnega in grajenega okolja pred vplivi obratovanja - preprečevanje medsebojnih vplivov koridorjev velikih infrastrukturnih objektov Merila: - vpliv na ogroženo območje v primeru potencialnih nesreč pri obratovanju - medsebojni vplivi koridorjev velikih infrastrukturnih objektov Kazalniki: - medsebojni vplivi koridorjev velikih infrastrukturnih objektov Primernejše so variante: - ki v čim manjšem obsegu posegajo v potek drugih koridorjev velikih infrastrukturnih objektov 37

43 Vrednotenje: Medsebojni vplivi velikih infrastrukturnih objektov se v izhodišču praviloma rešujejo z vnaprejšnjim zagotavljanjem medsebojnih odmikov. Pri tem pa ni možno vedno zagotoviti zadostnih odmikov ali pa so podatki o nekaterih načrtovanih infrastrukturnih objektih v najzgodnejših fazah pomanjkljivi za natančnejše načrtovanje. RTP po varianti 1 je locirana v bližini avtocestnega koridorja in v neposredni bližini gospodarske cone. Priključni daljnovod poteka v bližini in vzporedno z obstoječim 20 kv daljnovodom, ki napaja Tomažjo vas. Z usklajenim prostorskim načrtovanjem zagotavljamo ustrezne odmike RTP in priključnega daljnovoda od ostalih infrastruktur, zato ocenjujemo potek variante 1 z oceno»najbolj primeren«. V varianti 2 je RTP locirana neposredno v gospodarsko cono in je tako v neposredni bližini porabnikov. Priključni daljnovod sicer poteka v bližini avtocestnega koridorja, vendar ne vzporedno z njim, temveč ga prečka pod manj ustreznim kotom, s čimer se dolžina daljnovoda v avtocestnem koridorju povečuje. Z usklajenim prostorskim načrtovanjem sicer zagotavljamo ustrezne odmike RTP in priključnega daljnovoda od ostalih infrastruktur, vendar zaradi poteka priključnega daljnovoda glede na avtocesto ocenjujemo potek variante 2 z oceno»bolj primeren«. primernosti varianta 1 varianta 2 vrstni red primernosti vrstni red Medsebojni vpliv koridorjev velikih infrastrukturnih objektov Ocenjujemo, da je z vidika medsebojnega vpliva koridorjev velikih infrastrukturnih objektov varianta 1 bolj primerna od variante 2. (j) Dostop pri obratovanju, nujnih vzdrževalnih delih Ta vidik je podoben obravnavi vidika zanesljivosti obratovanja, ki se je bistveno osredotočil predvsem na problematična območja, kjer se lahko zgodijo naravne ali druge nesreče. Pričujoči vidik pa se osredotoča na dostopnost celotne trase priključnega prostozračnega daljnovoda in RTP za potrebe obratovanja in vzdrževanja. Cilji: - zagotavljanje pogojev za optimalno dostopanje do objekta Merila: - možnost dostopa (za potrebe obratovanja in vzdrževanja, sanacije) Kazalniki: - prevoznost dostopnih poti, obstoj poti, potrebni ukrepi za vzpostavitev želenega stanja Primernejše so variante: - ki omogočajo lažji, hitrejši, krajši dostop - ki imajo možnost vizualnega stika z objektom Vrednotenje: Zagotavljanje dostopa do objekta je potrebno vzdolž celotne trase. Potek daljnovoda po ravninskem svetu, kjer je možno hitro dostopanje, omogoča tudi vizualni pregled v primeru morebitnih napak v delovanju. Za dostop do priključnega stebra v 110 kv omrežje obstoječega daljnovoda je potrebno urediti novo dostopno pot, ki pa po njeni ureditvi ne 38

44 pomeni dodatnih ukrepov v smislu zagotavljanja dostopa do stebra v primeru morebitnih napak in za vzdrževanje. Za dostop med obratovanjem in za zagotavljanje nujnih vzdrževalnih del za varianto 2 po vseh dosedanjih kazalnikih ne bo potrebno urejati novih dostopnih poti. Potek variante 2 po ravninskem svetu je ocenjen z oceno»najbolj primeren«, potek variante 1 pa se ocenjuje z oceno»bolj primeren«. primernosti varianta 1 varianta 2 vrstni red primernosti vrstni red Dostop pri obratovanju, nujnih vzdrževalnih delih Ocenjujemo, da je z vidika dostopa pri obratovanju varianta 2 bolj primerna od variante Zaključno vrednotenje s funkcionalnega vidika Predlog najustreznejše variante s funkcionalnega vidika temelji na rezultatih vrednotenja po posameznih vsebinskih sklopih in sinteznega vrednotenja vseh vidikov hkrati ter po rezultatih vsebinskih sklopov. Primerjava se izvede s točkovanjem in pripisom ocene primernosti in vrstnega reda. Vrednotenje zahtevnosti gradnje Varianta 1 Varianta 2 primernosti vrstni red primernosti vrstni red Zahtevnost gradnje Reliefne značilnosti Geološke razmere Hidrološke razmere Obstoječa in načrtovana prometna in gospodarska infrastruktura Obstoječe javno cestno omrežje na območju gradbenih poti Dostopne poti, prevozi Skupaj zahtevnost gradnje 4,00 2 4,16 1 Zahtevnost gradnje je neposredno povezana s problematiko razmer na terenu tako glede gradnje kot tudi glede dostopanja. Varianta 2 se s potekom po ravninskem delu izogne problematičnim območjem ob zagotovljeni dobri dostopnosti, medtem ko je varianta 1 zaradi poteka po nagnjenem terenu in potrebni dodatni dostopni poti primerjalno slabše ocenjena. Tako je z vidika zahtevnosti gradnje varianta 2 ocenjena kot bolj primerna od variante 1 in kot taka celovito gledano najustreznejša. Vrednotenje učinkovitosti obratovanja Učinkovitost obratovanja Varianta 1 Varianta 2 primernosti vrstni red primernosti vrstni red 39

45 Obstoječa in načrtovana GJI Skupaj učinkovitost obratovanja Ker je učinkovitost obratovanja obravnavana samo z vidika energetske učinkovitosti (ostali vidiki vpliva na GJI so zajeti v zahtevnosti gradnje oziroma varnosti delovanja), sta izključna kriterija za energetsko učinkovitost razdalja potrebnih vključitev, ki predstavljajo potencialno skrb za upravljanje sistema in oddaljenost / bližina porabnikov. Pri primerjavi med variantama je pri varianti 1 dolžina vključitve elektroenergetskega daljnovoda za ca 200 m krajša glede na varianto 2, vendar je dan večji poudarek drugemu kriteriju, to je bližini/oddaljenosti porabnikov, kjer je varianta 2 ustreznejša. Tako je z vidika učinkovitosti obratovanja varianta 2 ocenjena kot bolj primerna od variante 1 in kot taka celovito gledano najustreznejša. Vrednotenje varnosti obratovanja Varianta 1 Varianta 2 primernosti vrstni red primernosti vrstni red Varnost obratovanja Zanesljivost obratovanja Medsebojni vpliv koridorjev velikih infrastrukturnih objektov Dostop pri obratovanju, nujnih vzdrževalnih delih Skupaj varnost obratovanja 4,33 2 4,67 1 Pri vrednotenju varnosti obratovanja se kot pomembnejša kriterija izkazujeta zanesljivost obratovanja, kjer se potek po ravninskem, dobro dostopnem terenu ter lokacija v gospodarski coni, zaščiteni pred zunanjimi vplivi izkazuje kot prednost variante 2, ki je z vidika varnosti obratovanja bolj primerna od variante 1. Sintezno vrednotenje po vsebinskih sklopih Sintezno vrednotenje po vsebinskih sklopih izkazuje kot ustreznejšo varianto 2 po vseh variantah primerjave. V primeru točkovanja in seštevanja točk oziroma enakovrednih uteži (Var 1 seštevek, Ponder 1 navadno povprečje) predpostavljamo, da so vsi vidiki enakovredni. V dodatnih iteracijah se daje v prvi iteraciji (Ponder 2) večjo utež (50%) zahtevnosti gradnje, v drugi iteraciji (Ponder 3) pa večjo utež (50 %) varnosti obratovanja. Rezultati vrednotenja so v vseh primerih enaki, torej da je varianta 2 s funkcionalnega vidika ustreznejša od variante 1. Varianta 1 Varianta 2 vidik vpliva primernosti vrstni red primernosti vrstni red Zahtevnost gradnje Učinkovitost obratovanja Varnost obratovanja SKUPAJ Funkcionalni vidik 4,33 2 4,

46 VAR 1 13, ,00 1 PONDER 1 4,33 2 3,30 1 PONDER 2 4,25 2 4,50 1 PONDER 3 4,25 2 4,75 1 Vrednotenje preverimo še s sinteznim vrednotenjem po vseh kazalnikih z upoštevanjem povprečne ocene: Varianta 1 Varianta 2 primernosti vrstni red primernosti vrstni red Zahtevnost gradnje Reliefne značilnosti Geološke razmere Hidrološke razmere Obstoječa in načrtovana prometna in gospodarska infrastruktura Obstoječe javno cestno omrežje na območju gradbenih poti Dostopne poti, prevozi Učinkovitost obratovanja Obstoječa in načrtovana GJI Varnost obratovanja Zanesljivost obratovanja Medsebojni vpliv koridorjev velikih infrastrukturnih objektov Dostop pri obratovanju, nujnih vzdrževalnih delih SKUPAJ 4,20 2 4,40 1 Tudi pri kontrolnem sinteznem vrednotenju se je varianta 2 izkazala kot ustreznejša od variante 1 s funkcionalnega vidika. Za končno sintezno vrednotenje se uporabi povprečne vrednosti vseh vidikov Predlog najustreznejše variante s funkcionalnega vidika S funkcionalnega vidika je ustreznejša varianta Prostorski vidik Izhodišča Osnova za izdelavo vrednotenja po prostorsko razvojnem vidiku in naboru prostorsko razvojnih vsebin sta: - Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave DPN (Uradni list RS, št. 106/11), 41

47 - Metodologija vrednotenja in medsebojne primerjave variant v postopkih priprave državnih prostorskih načrtov (Urbanistični inštitut RS, november 2011). Poglavja oz. bistvene vsebine za izvedbo vrednotenja s prostorskega vidika so povzete po zgoraj citiranem Pravilniku o vsebini, obliki in načinu priprave DPN, podpoglavja pa so določena glede na obravnavani prostor in značilnosti posega. Vrednotenje s prostorskega vidika je izvedeno za naslednje prostorsko razvojne vsebine: - vpliv različic na regionalni razvoj in prostorske ureditve regionalnega pomena - vpliv različic na razvoj dejavnosti v prostoru o poselitev, - vpliv različic na fizične in morfološke značilnosti prostora; - vpliv različic na kulturne značilnosti prostora o kakovost bivalnega okolja, Nabor vidikov za vrednotenje izhaja iz načela, da se variante smiselno preveri in vrednoti za tiste prostorsko razvojne vsebine, za katere ocenjujemo, da bodo imele različne variante trase nanje pomembne in različne vplive in da bo zanje možno izvesti vrednotenje oziroma bo vrednotenje smiselno. Zato so v gradivu obravnavani izključno prostorsko lokacijski vidiki vplivov na posamezne segmente prostora ter izvedeno vrednotenje na področjih, za katere so ugotovljene pomembne razlike med posameznimi variantami. Ker so nekateri vidiki prostora obravnavani tudi v tehničnih strokovnih podlagah za študijo variant ali so obravnavani v okoljskem delu (npr. vpliv na kmetijstvo in gozdarstvo, vpliv na krajino ), poglavje teh primerjav ne povzema, saj bodo vsi vidiki integralno primerjani in vrednoteni v pričujoči študiji variant. Zaradi prepletanja prostorskih vsebin so nekatere vsebine obravnavane parcialno pri različnih vidikih in se njihovo vrednotenje ne izvede samostojno (npr. vpliv na GJI je obravnavan v poglavju o regionalnem razvoju, zato se tega vidika ne obravnava samostojno). Primerjava variant je izvedena smiselno glede na projektno nalogo, dosedanja izdelana gradiva za predmetni RTP in priključni daljnovod, prostorske danosti, prostorske akte občine Škocjan ter glede na tehnične rešitve gradnje in obratovanja RTP in priključnega daljnovoda. Nabor prostorsko razvojnih vsebin je smiselno usklajen z določili zgoraj citiranega Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave DPN, ki v 15. členu določa bistvene vsebine za izvedbo vrednotenja s prostorskega vidika. Za vsako vsebino so določeni cilji, merila in kazalniki. Merila in kazalniki, s katerimi se preveri različne vplive posega v prostor glede na prostorsko kakovost, učinkovitost in identiteto in so osnova pri ocenjevanju in primerjavi variant, so določeni na podlagi opredeljenih ciljev. Za določena merila, ki so prostorizirano, numerično in kvalitativno ocenjeni kazalniki, s katerimi se lahko oceni velikost, stopnjo in/ali pomen spremembe, ki jo bo prostorska ureditev povzročila, so opisno analizirani vplivi posameznih variant. Kazalniki, s katerimi ugotavljamo, v kolikšni meri so zastavljeni cilji z načrtovano prostorsko ureditvijo uresničeni, so osnova za ugotavljanje odklona od cilja oz. ugotavljanje stopnje doseganja cilja. Variante so ocenjene glede na stopnjo primernosti (od 1 do 5). Dodan je vrstni red primernosti posameznih variant. Kadar so variante enakovredne, si vrstni red delijo. Kjer je smiselno ali primerno, je vsebina predstavljena tudi grafično. 42

48 Lestvica za vrednotenje variant obsega pet stopenj primernosti: 5 Najbolj primerna 4 Bolj primerna 3 Primerna 2 Manj primerna 1 Najmanj primerna Merila oz. kazalniki vrednotenja Analiza meril oz. kazalnikov vrednotenja Vpliv različic na regionalni razvoj in prostorske ureditve regionalnega pomena Vpliv na razvoj naselij v regionalnem smislu je pomemben predvsem z vidika, da bi daljnovod onemogočil ali bistveno omejeval umestitev ali delovanje državno ali regionalno pomembnih objektov in dejavnosti ali pa bi bistveno vplival na usmeritve in koncepte razvoja občin oziroma njihovega strateškega prostorskega razvoja. Obravnavane so naslednje ureditve regionalnega pomena: - gospodarska cona GTC Škocjan, ki se razvija kot pomembno gospodarsko središče regije, - širitev avtoceste A2 Ljubljana Obrežje, - daljnovoda DV 110 kv Brestanica Hudo in DV 2 x 110 kv Krško Hudo. Vpliv obeh variant na razvoj dejavnosti v prostoru Poselitev Zaradi specifičnih značilnosti RTP in prostozračnega priključnega daljnovoda (zahtevani odmiki, omejitve v rabi,...) je predpostavljen konflikt s siceršnjim urbanim razvojem. Pri tem se ugotavlja, kako varianti omogočata oziroma ovirata nadaljnji razvoj posameznih funkcionalnih enot (npr. potek po robu funkcionalnih enot, po obstoječih infrastrukturnih koridorjih je sprejemljivejši) ter kako so skladne z namembnostjo območja (potek v stanovanjskem območju je npr. manj sprejemljiv kot potek v območju proizvodnih in infrastrukturnih dejavnosti). Daljnovod zaradi omejitev v daljnovodnem koridorju zmanjšuje privlačnost za poselitev. Gre tako za fizične omejitve (npr. omejitev gradnje, omejitve višin), kakor za zmanjševanje kakovosti bivanja (npr. dejstvo EMS, nelagodje zaradi EMS tudi, če dovoljene ravni obremenitve niso prekoračene, zmanjšanje vidne privlačnosti). Nobena varianta ne posega v obstoječa ali načrtovana občinska poselitvena območja z nekompatibilno ali neprimerno rabo, da bi bil izražen direkten konflikt z rabo prostora ali vrstami in obsegom dopustnih dejavnosti, vrstami objektov glede na namen, vrstami dopustnih gradenj in drugimi dopustnimi ureditvami v koridorju daljnovoda. Zato se v tem vidiku obravnava oddaljenost od poselitvenih območij ter potenciale za poselitev v posameznih bližnjih območjih. Vpliv različic na fizične in morfološke značilnosti prostora 43

49 Pri tem vidiku je bila ocenjena stopnja ohranjanja temeljnih prostorskih razmerij, celovitost strukturno enotnih območij in prilagajanje obstoječim infrastrukturnim koridorjem. Območje je v pretežnem delu ravninsko, na zahodnem delu pa preide v gričevnat svet. Vpliv različic na kakovost bivalnega okolja Kakovost bivalnega okolja je eden od poglavitnih ciljev urejanja prostora. Na kakovost bivalnega okolja vplivajo dobro oblikovana stanovanjska in ostala bivalna območja, racionalna izraba površin, racionalna izraba komunalnih in prometnih omrežij, ustrezne urbanistične ureditve oz. razmestitev objektov in dejavnosti, ki vzpodbujajo socialne stike, dostopnost do vsakodnevnih dejavnosti, fizične lastnosti prostora (hrup, kakovost zraka, prisotnost naravnih prvin prostora, ), orientacija, osončenost, pogledi itd. Lokaciji RTP in trasi obeh variant priključnega prostozračnega daljnovoda sta že v osnovi zasnovani tako, da neposredno ne posegata v poselitvena območja in s svojimi tehničnimi značilnostmi ne onemogočata rabe prostora in izvajanje dejavnosti v prostoru. Z vidika gradnje RTP in priključnega daljnovoda na kakovost bivalnega okolja vplivata predvsem njuna oddaljenost/bližina od bivalnih, predvsem stanovanjskih območij ter njuna a zaznavnost v prostoru oziroma njun vpliv na ambientalne kakovosti prostora. Vpliv na zdravje ljudi oziroma vidik elektromagnetnega sevanja ter vpliv na krajino sta obravnavana v ostalih sestavinah študije variant. Izbor meril oz. kazalnikov za sintezno vrednotenje Varianti sta bili v predhodnih gradivih s prostorskega vidika že optimizirani do te mere, da načeloma z nobenega vidika ne moreta biti ocenjeni kot neprimerni. Za vrednotenje so bili uporabljeni vsi relevantni podatki Geodetske uprave Republike Slovenije (ortofoto načrti, topografske karte, GJI), namenska raba prostora občine Škocjan ter veljaven prostorski akt občine. Za analizo stanja oz. pregled stanja so bili uporabljeni podatki Statističnega urada Republike Slovenije (število prebivalcev,...), omejitve v prostoru, zavarovana območja, idr. (a) regionalni razvoj in prostorske ureditve regionalnega pomena Cilji: - ohranjanje regionalnih in medobčinskih strateških razvojnih možnosti, - omogočanje izvedbe državnih in regionalnih prostorskih ureditev; Merila: - regionalni razvojni projekti (upoštevajoč velikost, pomen in funkcijo projekta), - potencial prostora za izvedbo regionalnih projektov, - strateški razvojni potencial prostora; Kazalniki: - stopnja omejevanja izvajanja regionalnih projektov, - stopnja omejevanja potenciala prostora. Primernejše so variante, ki: - čim manj posegajo v potencialna območja za izvedbo državnih in regionalnih prostorskih ureditev, - čim manj omejujejo potenciale prostora. 44

50 Tabela 9: Tabela 5- stopenjske vrednostne lestvice za oceno primernosti variant glede na regionalni razvoj Ocena primernosti 5 najbolj primerna - varianta ne posega v potencialna območja za izvedbo državnih in regionalnih prostorskih ureditev - varianta ne omejuje strateškega razvojnega potenciala 4 bolj primerna - varianta zelo malo posega v potencialna območja za izvedbo državnih in regionalnih prostorskih ureditev - varianta zelo malo omejuje strateški razvojni potencial 3 primerna - varianta zmerno posega v potencialna območja za izvedbo državnih in regionalnih prostorskih ureditev - varianta zmerno omejuje strateški razvojni potencial 2 manj primerna - varianta v velikem obsegu posega v potencialna območja za izvedbo državnih in regionalnih prostorskih ureditev - varianta v velikem obsegu omejuje strateški razvojni potencial 1 najmanj primerna - varianta onemogoča izvedbo državnih in regionalnih prostorskih ureditev - varianta onemogoča strateški razvojni potencial Načrtovani daljnovod za obravnavano območje nedvomno predstavlja neposreden razvojni potencial, saj se bo izboljšala kakovost napajanja območja občin Škocjan in Šentjernej, RTP 110/20 kv Dobruška vas pa bo prevzela del konzuma RTP Bršljin in RTP Gotna vas. Pri vrednotenju različic z vidika regionalnega razvoja je pomembno ugotoviti, ali lahko lokacija RTP in trasa priključnega prostozračnega daljnovoda vplivata na regionalni razvoj, torej ali lahko posamezna različica bistveno spremeni sedanje razmere v regiji ali nanje pomembno vpliva bodisi da jih omogoči ali pa da jih ovira. Omogočanje regionalnega razvoja je osnovna naloga, ki jo pravzaprav ima ta RTP s priključnim daljnovodom (ki ga zato umeščamo v prostor) in ni vprašljiva, vendar je vezano na že omenjeno osnovno funkcijo RTP in priključnega daljnovoda. Zato omogočanja regionalnega razvoja oziroma pomena RTP in priključnega daljnovoda za regionalni razvoj ne obravnavamo, saj alternative ni to je edina možnost, vrednotenje ni potrebno, vsaka različica pa na enak način zadovolji osnovno, že prej opisano funkcijo RTP in priključnega daljnovoda. Iz navedenega lahko zaključimo, da izbor lokacije RTP in trase priključnega prostozračnega daljnovoda ne bo vplival na pomen RTP in priključnega daljnovoda v prostoru / regiji oziroma njegovo osnovno tehnično funkcijo in da zaradi različnih variant lokacije RTP oziroma trase priključnega daljnovoda ne bo prišlo do drugačnih ali spremenjenih tehničnih pogojev omenjenih energetskih objektov, saj so robni pogoji definirani, njuna neposredna funkcija določena in zato odklonov od teh parametrov ni. Tako bo regionalni razvoj po izvedbi tega RTP in priključnega daljnovoda zagotovljen ne glede na to, na kateri lokaciji bo RTP in po kateri trasi bo priključni daljnovod izveden. To pa pomeni, da tudi kakršnakoli druga varianta teh parametrov ne bi spremenila in da torej vrednotenje z vidika pomena za regionalni razvoj ni možno/smiselno. Načrtovani RTP s priključnim daljnovodom kot linijskim infrastrukturnim objektom lahko za razvoj naselij in predvsem dejavnosti predstavlja oviro ali motnjo, saj lahko na mikro nivoju omejuje ali razmejuje posamezna območja oziroma objekte ali pa omejuje izvajanje dejavnosti v vplivnem območju. Nadzemni daljnovod sicer kot fizična prepreka ne nastopa, saj fizično posega na tla le na stojnih mestih na ca vsakih 200 m, pri čemer je 45

51 trasno delno prilagodljiv z mikrolociranjem stojnih mest v prostoru. Omejitev izvajanja dejavnosti pa je izrazita predvsem v varovalnem pasu daljnovoda (za 110 kv daljnovod znaša širina varovalnega pasu 15 m levo in desno od osi daljnovoda). V tem pasu je omejena možnost postavitve objektov ali izvajanja dejavnosti, ki bi omogočila zbiranje in zadrževanje večjega števila ljudi v daljšem časovnem obdobju zaradi pogojev vpliva EMS, gradnja objektov pa je omejena zaradi varnostnih zahtev daljnovoda glede minimalnih odmikov od stebrov in vodnikov. Vplivi, ki jih ima RTP z daljnovodom neposredno na prostorski razvoj naselij in posamezne dejavnosti v njih na lokalnem nivoju, so obravnavani v poglavju Razvoj dejavnosti v prostoru. Vplivi na fizični razvoj naselij in enovitost območij so obravnavani v poglavju Fizične in morfološke značilnosti prostora, vplivi na bivalne kakovosti pa v poglavju Kulturne kakovosti prostora. Stanje: Najpomembnejši državni objekt na obravnavanem območju je avtocesta A2 Ljubljana Obrežje, ki se nahaja na južnem delu občine Škocjan. Obravnavano območje je locirano vzhodno od avtoceste, ob priključku Dobruška vas. Načrtuje se razširitev avtoceste v širini enega voznega pasu. Razširitev bo omogočala večjo pretočnost prometa in tako izboljšala prometne razmere v tem delu regije. Območje se prometno navezuje na sistem obstoječih cest. Regionalna cesta, ki poteka po jugovzhodni strani, in navezava na avtocesto zagotavljata dobro povezanost s širšo okolico. Razvoj občine Škocjan na obravnavanem območju je izražen predvsem s širitvijo gospodarske cone GTC Škocjan, za katero je že sprejet Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: OPPN) za širitev cone. V coni bodo objekti, namenjeni proizvodni, skladiščni, trgovski, poslovni, servisni in storitveni dejavnosti. V območju bo locirana tudi centralna čistilna naprava, ki bo sprva služila potrebam novega gospodarsko tehnološkega centra, kasneje pa se predvideva njena nadgradnja za potrebe celotne občine Škocjan. Zemljišče, namenjeno čistilni napravi, je dovolj veliko za kasnejše dograditve, kar bi omogočilo tudi priključitev občine Šentjernej. Z izgradnjo bo RTP Dobruška vas prevzela del konzuma RTP Bršljin in RTP Gotna vas in omogočila gospodarski razvoj tudi sosednji občini Šentjernej, ki je tako kot v občini Škocjan zaradi nezadostne oskrbe z električno energijo onemogočen. Severno od območja predmetnega DPN potekata daljnovoda DV 110 kv Brestanica Hudo in DV 2 x 110 kv Krško Hudo. Načrtovani priključni daljnovod iz RTP Dobruška vas se bo vključil v enega od sistemov daljnovoda DV 2 x 110 kv Krško Hudo. Opis in ocena variant: Varianta 1 Varianta 1 leži v vplivnem območju potencialne širitve avtoceste A2 Ljubljana Obrežje. Prav ta načrtovana širitev narekuje upoštevanje dodatnih pogojev glede oddaljenosti od zemljišča, potrebnega za avtocesto in njeno predvideno širitev pri lociranju RTP in stebrov priključnega daljnovoda. Lokacija RTP in postavitev stebrov priključnega daljnovoda pri prečkanju avtoceste so določeni na način, da ne posegajo neposredno v avtocestno zemljišče, pri katerem upoštevamo omejitev, da je steber daljnovoda oziroma RTP od 46

52 avtocestnega zemljišča odmaknjen najmanj 40 m. Dobra prometna dostopnost zagotavlja ustrezno navezavo RTP na javno prometno omrežje. Lokacija RTP je postavljena izven gospodarske cone GTC Dobruška vas, na njeno zahodno stran, v prostor med avtocesto na zahodu, izvoz z avtoceste Dobruška vas na severu ter regionalno cesto Dobruška vas Šentjernej na zahodu. S svojo pojavnostjo v tem prostoru RTP s priključnim daljnovodom ne posega v območje GTC Škocjan. Primernost izbora lokacije se izkazuje v dejstvu, da se porabniki električne energije nahajajo v njeni neposredni bližini, obenem pa je tudi za občino Šentjernej ta lokacija dovolj ugodna, saj se na predvideni RTP z 20 kv povezavo lahko priključi nove potencialne uporabnike. Priključni daljnovod se vključuje v enega od sistemov daljnovoda DV 2 x 110 kv Krško Hudo v dolžini ca 600 m. Za potrebe vzankanja se v razpetino med obstoječa stebra SM56 in SM57 vstavi nov odcepni steber odgovarjajoče višine. Obstoječi in novi 20 kv vodi bodo omogočili vključitev RTP v distribucijski sistem. Varianta 1 ne posega v ostale državne in regionalne ureditve, pomembne za regionalni razvoj. Ob upoštevanju, da varianta 1 z izjemo približevanja RTP avtocesti oziroma križanja avtocestnega sveta zelo malo posega v potencialna območja za izvedbo državnih in regionalnih prostorskih ureditev in ne omejuje strateškega razvojnega potenciala, je varianta 1 ocenjena z oceno»bolj primerna«. Varianta 2 Lokacija postavitve RTP po varianti 2 je izven vplivnega območja potencialne širitve avtoceste A2 Ljubljana Obrežje. Načrtovana širitev omenjene avtoceste narekuje upoštevanje dodatnih pogojev glede oddaljenosti od avtocestnega zemljišča pri lociranju stebrov priključnega daljnovoda. Postavitev stebrov priključnega daljnovoda pri prečkanju avtoceste je določena na način, da ne posegajo neposredno v avtocestno zemljišče, pri katerem upoštevamo, da je steber daljnovoda odmaknjen najmanj 40 m od avtocestnega zemljišča. Dobra prometna dostopnost zagotavlja ustrezno navezavo RTP na javno prometno omrežje. Lokacija RTP je postavljena znotraj gospodarske cone GTC Dobruška vas, na njeno severno stran, vzhodno od proizvodnega obrata Bramac. S svojo pojavnostjo v tem prostoru RTP s priključnim daljnovodom neposredno posega v območje GTC Škocjan. Mikrolokacijsko je RTP postavljena v delu cone, ki je namenjena skladiščenju in transportu, zato tu ni pričakovati umeščanja druge vrste dejavnosti, za katero bi RTP predstavljala oviro za umestitev. Primernost izbora lokacije se izkazuje z dejstvom, da se porabniki nahajajo v neposredni bližini, obenem pa je tudi za občino Šentjernej ta lokacija dovolj ugodna, da se lahko priključi na predvideni RTP z 20 kv povezavo za potencialne nove uporabnike. Priključni daljnovod se vključuje v enega od sistemov daljnovoda DV 2 x 110 kv Krško Hudo v dolžini ca 850 m. Za potrebe vzankanja se v razpetino med obstoječa stebra SM58 in SM59 vstavi nov odcepni steber odgovarjajoče višine. Obstoječi in novi 20 kv vodi bodo omogočili vključitev RTP v distribucijski sistem. 47

53 Varianta 2 ne posega v ostale državne in regionalne ureditve, pomembne za regionalni razvoj. Ob upoštevanju, da varianta 2 z izjemo križanja avtocestnega sveta in lociranja v GTC Škocjan, ki pa izbor lokacije le še dodatno upravičuje, ne posega v regionalno pomembna območja in ne omejuje strateškega razvojnega potenciala, je varianta 2 ocenjena z oceno»najbolj primerna«. Varianta 1 je zaradi bližine avtoceste in omejitev, ki lahko nastanejo v zvezi s tem, ocenjena za slabše. primernosti varianta 1 varianta 2 vrstni red primernosti vrstni red Regionalni razvoj in prostorske ureditve regionalnega pomena Z vidika vplivov na regionalni razvoj je primernejša varianta 2, saj v celoti omogoča izvedbo prostorskih ureditev regionalnega pomena s področja prometa (avtocesta A2 Ljubljana Obrežje, regionalna cesta Dobruška vas Šentjernej) in razvoja gospodarskih dejavnosti ter nima negativnega vpliva na strateški prostorski razvoj regionalnega pomena na področju razvoja prometa in gospodarske dejavnosti. Varianta 1 je z vidika vpliva na promet omejena mikrolokacijsko, saj se mora pri umeščanju RTP upoštevati vse odmike od predvidene širitve avtoceste. (b) razvoj dejavnosti v prostoru POSELITEV Cilji - ohranjanje celovitosti obstoječih in načrtovanih območij za poselitev in dejavnosti v njih; Merila - obstoječa območja za poselitev z namensko rabo prostora, kjer se dalj časa zadržujejo ljudje, - potencialna območja za poselitev; Kazalniki - obseg in način poseganja v obstoječa in potencialna območja za poselitev in razvoj dejavnosti v njih, - stopnja ohranjanja celovitosti območij za poselitev, - vrsta in obseg dopustnih dejavnosti, vrsta objektov glede na namen, vrsta dopustnih gradenj in druge dopustne ureditve v koridorju daljnovoda Primernejše so variante, ki: - bodo ohranjale (celovitost) območja obstoječih in načrtovanih območij za poselitev in razvoj dejavnosti v njih, - bodo bolj oddaljene od poselitvenih območij z manj kompatibilno namensko rabo prostora (stanovanjska, centralna, rekreacijska itd. območja). 48

54 Tabela 10: Tabela 5- stopenjske vrednostne lestvice za oceno primernosti variant glede na poselitev Ocena primernosti 5 najbolj primerna - varianta v celoti ohranja celovitost in potenciale obstoječih in načrtovanih območij za poselitev in razvoj dejavnosti in nanje nima vpliva - varianta se nahaja izven vidnega dosega od poselitvenih območij z namensko rabo prostora, kjer se dalj časa zadržujejo ljudje (oddaljenost več kot 1000 m) 4 bolj primerna - varianta v celoti ohranja celovitost in potenciale obstoječih in načrtovanih območij za poselitev in razvoj dejavnosti in nanje nima vpliva - varianta se nahaja v vidnem dosegu od poselitvenih območij z namensko rabo prostora, kjer se dalj časa zadržujejo ljudje (oddaljenost m) 3 primerna - varianta v celoti ohranja celovitost in potenciale obstoječih in načrtovanih območij za poselitev in razvoj dejavnosti in nanje nima vpliva - varianta se nahaja v vplivnem območju naselja oz. poselitvenega območja z namensko rabo prostora, kjer se dalj časa zadržujejo ljudje (oddaljenost m) 2 manj primerna - varianta omejuje zaznavni prostor naselja oziroma poselitvenega območja in delno omejuje potenciale obstoječih in načrtovanih območij za poselitev - varianta se nahaja v ožjem vplivnem območju poselitvenih območij z manj kompatibilno namensko rabo prostora (stanovanjska, centralna, rekreacijska itd. območja), (oddaljenost m) 1 najmanj primerna - varianta vpliva na poselitveno območje in ga neposredno zamejuje ali posega vanj, - varianta se nahaja neposredno ob poselitvenem območju z manj kompatibilno namensko rabo prostora ali poteka prek njega (oddaljenost manj kot 15 m) Stanje: V bližini obravnavanega območja se na zahodu nahaja naselje Tomažja vas, na severu pa naselje Dobruška vas. Med variantama se nahaja industrijski obrat Bramac, na območju variant je predvidena izgradnja gospodarske cone GTC Škocjan. Na severnem in vzhodnem robu GTC Škocjan so poselitvena območja z razpršeno gradnjo. Ob vzhodnem pobočju vinorodnega Vinjega vrha, ki se nahaja ob regionalni cesti Škocjan - Šentjernej, leži osrednji del Dobruške vasi. Preko ravninskega predela na južnem obrobju vasi poteka avtocesta. Na severu vasi je manjši zaselek Zatreb. Ohranja se agrarni značaj območja. Širitev naselja v prostorskem aktu občine Škocjan ni predvidena, dovoljene so zapolnitve posameznih vrzeli znotraj naselja. Tomažja vas leži na terasi na vzhodnem vznožju pobočja vinorodnega Vinjega vrha. Mimo vzhodnega obrobja vasi teče avtocesta. Vzhodno od vasi je rodovitna ravnica z njivami, ki nato prehaja v vlažno travnato loko ob Radulji in Krki. Ohranja se agrarni značaj območja. Širitev naselja v prostorskem aktu občine Škocjan ni predvidena, dovoljene so zapolnitve posameznih vrzeli znotraj naselja. 49

55 Na obrobju predvidene gospodarske cone GTC Škocjan je razpršena gradnja, za katero se ne predvideva širitev. Do stanovanjskih hiš v območju nekdanjega mlina (Bregar) je predvidena nova napajalna cesta. V vzhodnem delu Dobruške vasi, vzhodno od avtoceste, ob območju industrijskega obrata Bramac, je predvidena širitev gospodarskega območja z gospodarsko cono GTC Škocjan. Dolgoročno se vso industrijo, vključno z obstoječo, usmerja v to območje. V coni bodo objekti namenjeni proizvodni, skladiščni, trgovski, poslovni, servisni in storitveni dejavnosti. V območju bo locirana tudi centralna čistilna naprava, ki bo sprva služila potrebam novega gospodarsko tehnološkega centra, kasneje pa se predvideva nadgradnja za potrebe celotne občine Škocjan. Zemljišče, namenjeno čistilni napravi, je dovolj veliko za kasnejše dograditve, kar bi omogočilo tudi priključitev občine Šentjernej. Na pretežno ravninskem svetu se prednostno ohranjajo kvalitetne prvine značilnega izgleda krajine (poudarek na ohranjanju ravninskih gozdov in tradicionalnih oblik kmetovanja) v povezavi s tem pa se razvijajo tudi sonaravne rekreacijske dejavnosti. Ohranja se obstoječa intenzivnost kmetijstva in tradicionalna podoba strukture kmetijske krajine. Ohranja se sonaravno stanje vodotokov in obvodne vegetacije. Opis in ocena variant: Varianta 1 Lokacija je izjemno primerna zaradi odmaknjenosti od poselitve, neposredne bližine porabe in dobre dostopnosti. Lokacijo obremenjuje posledična izvedba prostpzračnega priključnega daljnovoda s prečkanjem avtoceste in potreba po delnem zakrivanju lokacije. Lokacija je ustrezna kompromisna varianta v smislu odmika od poselitve ob hkratnem pogoju, da se zaradi finančne zahtevnosti vključitev v daljnovod izvede z nadzemnim vodom, pri čemer priključni daljnovod v dolžini 600 m s križanjem avtoceste in več DV stebri vizualno posega v prostor (kar sicer pomeni dodatno problematiko pri umeščanju posega v prostor, vendar je rešitev ustrezna, saj prek širšega območja že potekajo vidno izpostavljeni daljnovodi in zato vključitveni daljnovod ni tujek v prostoru). Zaradi križanja z avtocesto je potrebno predvideti relativno visoke stebre, daljnovod je treba primerno označiti, RTP je treba zaradi bližine prometnic (vizualni vpliv) ustrezno zakriti. Varianta 1 je zaradi izbora lokacije RTP in poteka priključnega daljnovoda primerjalno ocenjena z oceno»primerna«. Varianta 2 Lokacija je zaradi odmaknjenosti od poselitve in kompatibilnosti rab prostora primerna ob pogoju, da je zagotovljena razpoložljivost zemljišča (lastnik zemljišča je Občina Škocjan, zato menimo, da problemov s pridobitvijo zemljišč ne more biti). Lokacija RTP po varianti 2 je ustrezna možnost umestitve v prostor v smislu odmika od poselitve ter zakrivanja vizualne izpostavljenosti ob hkratnem pogoju, da se zaradi finančne zahtevnosti vključitev v daljnovod izvede z nadzemnim vodom. Pri tem priključni daljnovod v dolžini ca 850 m s križanjem avtoceste in potekom prek gospodarske cone z več DV stebri vizualno posega v prostor, kar pomeni dodatno težavo pri umeščanju posega v prostor (potek daljnovoda po severni strani je tudi zaradi vpliva na območje Nature 2000 je bolj problematičen). Vključitev v obstoječi daljnovod se izvede bližje Dobruški vasi, vendar bistvenega vpliva zaradi pojavnosti dveh obstoječih daljnovodov in zaradi dejstva, da potekata daljnovoda na ustrezni oddaljenosti od vasi ni pričakovati. Zaradi križanja avtoceste s prostozračnim priključnim je potrebno predvideti relativno visoke stebre, prostozračni priključni daljnovod 50

56 pa je treba primerno označiti. Varianta 2 je glede poteka priključnega daljnovoda podobna varianti 1, prednost pri vrednotenju ji prinese ustrezno lociranje RTP v gospodarsko cono in zadevna kompatibilnost rab, ocenjena je z oceno»primerna«. varianta 1 varianta 2 primernosti vrstni red primernosti vrstni red Poselitev Z vidika vplivov na poselitev je varianta 2 ocenjena kot primernejša od variante 1, predvsem z vidika lociranja RTP v območje, kjer je vpliv na poselitev minimalen zaradi umestitve RTP v gospodarsko cono (gospodarska cona predstavlja območje s kompatibilno namensko rabo prostora). Tudi potek priključnega daljnovoda glede na okoliško poselitev je v varianti 2 ocenjen z oceno»primeren«. Obenem je lokacija RTP variante 2 določena znotraj gospodarske cone GTC Škocjan. Raba prostora v coni sicer narekuje umeščanje le tistih dejavnosti v prostor, ki jih dopušča bližina RTP oziroma daljnovod, vendar je že namenska raba območja v tem kareju takšna, da ustreza bližini RTP. (c) Vpliv variant na fizične in morfološke značilnosti prostora Cilji: - ohranjanje temeljnih prostorskih razmerij, - ohranjanje celovitosti strukturno enotnih območij, - prilagajanje obstoječim koridorjem v prostoru; Merila: - temeljna prostorska razmerja (območja, robovi, vozlišča, smeri, merilo), - namenska raba in struktura naselij, - obstoječi infrastrukturni koridorji (cesta, daljnovod); Kazalniki: - stopnja ohranjanja temeljnih prostorskih razmerij, - stopnja ohranjanja celovitosti strukturno enotnih območij (namenska raba, struktura naselij), - stopnja prilagajanja obstoječim infrastrukturnim koridorjem; Primernejše so variante, ki: - se bolj prilagajajo temeljnim prostorskim razmerjem (območja, robovi, vozlišča, smeri, merilo), - manj posegajo v strukturno enovita območja, - se bolj prilagajajo obstoječim infrastrukturnim koridorjem. Tabela 11: Tabela 5-stopenjske vrednostne lestvice za oceno primernosti variant glede na fizične in morfološke značilnosti prostora Ocena primernosti 5 najbolj primerna - varianta se v celoti prilagaja temeljnim prostorskim razmerjem (območja, robovi, vozlišča, smeri, merilo), - varianta ne posega v strukturno enovita območja, - varianta se v celoti prilagaja obstoječim infrastrukturnim koridorjem 4 bolj primerna - varianta se zelo prilagaja temeljnim prostorskim razmerjem 51

57 (območja, robovi, vozlišča, smeri, merilo), - varianta zelo malo posega v strukturno enovita območja, - varianta se zelo prilagaja obstoječim infrastrukturnim koridorjem 3 primerna - varianta se zmerno prilagaja temeljnim prostorskim razmerjem (območja, robovi, vozlišča, smeri, merilo), - varianta zmerno posega v strukturno enovita območja, - varianta se zmerno prilagaja obstoječim infrastrukturnim koridorjem 2 manj primerna - varianta se v majhni meri prilagaja temeljnim prostorskim razmerjem (območja, robovi, vozlišča, smeri, merilo), - varianta veliko posega v strukturno enovita območja, - varianta se v majhni meri prilagaja obstoječim infrastrukturnim koridorjem 1 najmanj primerna - varianta se ne prilagaja temeljnim prostorskim razmerjem (območja, robovi, vozlišča, smeri, merilo), - varianta zelo veliko posega v strukturno enovita območja, - varianta se ne prilagaja obstoječim infrastrukturnim koridorjem Stanje: Obravnavano območje je del relativno velikega ravninskega območja Krško Brežiškega polja. Velike sklenjene njivske površine z monokulturnim kmetijstvom ustvarjajo krajinski vzorec velikega merila, brez vmesnih rastlinskih krajinskih členov. Prostor zaznamuje predvsem reka Krka, ki s svojimi pritoki vzdržuje območja večje naravne ohranjenosti in večje prostorske pestrosti predvsem ob nereguliranih potokih, v našem primeru je to Radulja s pritokom Mlaka. Večina naselij leži ob križiščih starih poti v ravnini. Pri teh naseljih se pogosto v bolj ali manj dosledni obliki pojavlja panonski obcestni vzorec pozidave. Tak vzorec pozidave je značilen tudi za Dobruško vas. Na robu, ob prehodu v gričevje, prevladujejo manjša gručasta naselja. Ena takšnih je tudi Tomažja vas, ki leži na terasi na vzhodnem pobočju vinorodnega Vinjega vrha. Na obravnavanem območju se nahaja avtocesta A2 Ljubljana Obrežje kot pomemben linijski element v prostoru, ki močno definira (omejuje) prostor. Na jugovzhodnem delu območja se nahaja načrtovana širitev gospodarske cone GTC Škocjan. Na celotnem obravnavanem območju prevladujejo objekti drobnega merila (eno in dvo stanovanjske hiše, manjši gospodarski objekti in delavnice, kmetije s spremljajočimi objekti). V gospodarski coni so prisotni gospodarski objekti večjih meril. Na večja poselitvena jedra, predvsem v posavskem delu, se vežejo tudi energetski objekti, daljnovodi in prometnice. Ponekod se pojavlja tudi že razpršena poselitev izven naselbinskih jeder. Večina Šentjernejskega polja je intenzivno kmetijsko obdelana. Glavni infrastrukturni objekti potekajo po severovzhodnem robu območja predmetnega DPN (daljnovod DV 2 x 110 kv Krško Hudo in daljnovod DV 110 kv Brestanica Hudo). Prek osrednjega dela območja, ki ga prečka predvideni prostozračni priključni daljnovod, poteka v smeri jugozahod severovzhod avtocesta A2 Ljubljana Obrežje. Po vzhodnem 52

58 robu variante 1 poteka regionalna cesta Dobruška vas Šentjernej. Prek območja predmetnega DPN potekajo 20 kv daljnovodi. Opis in ocena variant: Varianta 1 Varianta 1 ima predvideno lokacijo postavitve RTP v prostor med avtocesto, priključek na avtocesto in regionalno cesto. Lokacija je primerna zaradi odmaknjenosti od poselitve, neposredne bližine porabe in dobre dostopnosti. Lokacijo obremenjuje izvedba prostozračnega priključnega daljnovoda s prečkanjem avtoceste in potreba po delnem zakrivanju lokacije. Zaradi poteka priključnega daljnovoda prek avtoceste in v nadaljevanju proti Vinji gori z vključitvijo v obstoječi daljnovod DV 2 x 110 kv Krško Hudo severno od Tomažje vasi, ocenjujemo traso priključnega daljnovoda z oceno»primerno«. Zaradi križanja z avtocesto je namreč potrebno predvideti relativno visoke stebre, priključni daljnovod pa je treba primerno označiti. Ob upoštevanju problematike prečkanja avtoceste je varianta 1 ocenjena z oceno»primerna«. Varianta 2 Varianta 2 ima predvideno postavitev RTP znotraj gospodarske cone GTC Dobruška vas, na njeno severno stran, vzhodno od proizvodnega obrata Bramac. S svojo pojavnostjo v tem prostoru RTP s priključnim daljnovodom neposredno posega v območje GTC Škocjan. Lokacija je zaradi odmaknjenosti od poselitve, dobre dostopnosti in kompatibilnosti rab primerna. Lokacijo obremenjuje izvedba prostozračnega priključnega daljnovoda s prečkanjem avtoceste in potreba po delnem zakrivanju lokacije. Zaradi poteka priključnega daljnovoda prek avtoceste in v nadaljevanju proti Dobruški vasi z vključitvijo v obstoječi daljnovod DV 2 x 110 kv Krško Hudo južno od Dobruške vasi, ocenjujemo traso priključnega daljnovoda z oceno»primerno«. Zaradi križanja avtoceste je namreč potrebno predvideti relativno visoke stebre, priključni daljnovod pa je treba primerno označiti. Trasa priključnega daljnovoda poteka deloma ob potoku Mlaka, kjer je potrebno upoštevati pogoje postavitve daljnovodnih stebrov izven priobalnega pasu, vendar obstoječa vegetacija in smer poteka daljnovoda deluje kot omilitveni ukrep za njegovo umestitev. Varianta 2 je z vidika prilagajanja temeljnim prostorskim razmeram, poseganja v strukturno enovita območja in z vidika prilagajanja obstoječim infrastrukturnim koridorjem ocenjena z oceno»bolj primerna«. primernosti varianta 1 varianta 2 vrstni red primernosti vrstni red Fizične in morfološke značilnosti prostora Z vidika vplivov na fizične in morfološke značilnosti prostora je primernejša varianta 2 tako z vidika prilagajanja temeljnim prostorskim razmerjem, poseganja v strukturno enovita območja in z vidika prilagajanja obstoječim infrastrukturnim koridorjem. 53

59 (d) Vpliv variant na kakovost bivalnega okolja Cilji: - preprečevanje umeščanja programov, ki so moteči v bivalnem okolju kot fizična ovira ali kot vir občutka strahu in nelagodja, - zagotavljanje zadostnih odmikov oz. vmesnih con med bivalnimi območji in novimi prostorskimi ureditvami, - ohranjanje kakovostne / značilne vidne podobe prostora; Merila: - prisotnost motečih prvin v prostoru, - podoba prostora, vključno z značilnimi/kakovostnimi pogledi na območje načrtovane prostorske ureditve in z območja načrtovane prostorske ureditve, - bližina načrtovanih ureditev glede na obstoječe ureditve; Kazalniki: - prisotnost / oddaljenost motečih prvin, - obseg in način spremembe podobe prostora, vključno s številom in obsegom bistveno spremenjenih značilnih / kakovostnih pogledov z območja načrtovane prostorske ureditve in na območje načrtovane prostorske ureditve, - elementi prostorske identitete, ki jih predlagani poseg pozitivno/negativno tangira (pomen in velikost posega). Primernejše so variante, ki: - bodo v čim večji meri preprečevale umeščanje programov, ki so moteči v bivalnem okolju kot fizična ovira ali kot vir občutka strahu, nelagodja, - bodo v čim večji meri ohranjale kakovost bivalnega okolja, - bodo ohranjale kakovosti krajine ob območjih poselitve, s stiki oz. prehodi poselitve z zaledjem, - bodo zagotavljale zadostne odmike oz. vmesne cone med bivalnimi območji in novimi prostorskimi ureditvami. Tabela 12:Tabela 5-stopenjske vrednostne lestvice za oceno primernosti variant glede na kakovost bivalnega okolja Ocena primernosti 5 najbolj primerna - varianta ne predstavlja programov, ki so moteči v bivalnem okolju (nelagodje, vizualna izpostavljenost, podoba prostora...), - varianta v celoti ohranja ali celo poveča kakovost bivalnega okolja, - varianta zelo dobro zagotavlja zadostne odmike oz. vmesne cone med bivalnimi območji in novimi prostorskimi ureditvami 4 bolj primerna - varianta v manjši meri predstavlja programe, ki so moteči v bivalnem okolju (nelagodje, vizualna izpostavljenost, podoba prostora,...), - varianta v veliki meri ohranja kakovost bivalnega okolja, - varianta dobro zagotavlja odmike oz. vmesne cone med bivalnimi območji in novimi prostorskimi ureditvami 3 primerna - varianta lahko predstavlja programe, ki so moteči v bivalnem okolju (nelagodje, vizualna izpostavljenost, podoba prostora,...), - varianta zmerno ohranja kakovost bivalnega okolja, - varianta zmerno zagotavlja zadostne odmike oz. vmesne cone med bivalnimi območji in novimi prostorskimi ureditvami 2 manj primerna - varianta v veliki meri predstavlja programe, ki so moteči v 54

60 1 najmanj primerna bivalnem okolju (nelagodje, vizualna izpostavljenost, podoba prostora,...), - varianta v manjši meri ohranja kakovost bivalnega okolja, - varianta zagotavlja zelo majhne odmike oz. vmesne cone med bivalnimi območji in novimi prostorskimi ureditvami - varianta v zelo veliki meri predstavlja programe, ki so moteči v bivalnem okolju (nelagodje, vizualna izpostavljenost, podoba prostora,...), - varianta ne ohranja kakovost bivalnega okolja, - varianta ne zagotavlja odmikov oz. vmesnih con med bivalnimi območji in novimi prostorskimi ureditvami Stanje: Kakovost bivalnega okolja je eden od poglavitnih ciljev urejanja prostora. Na kakovost bivalnega okolja vplivajo dobro oblikovana stanovanjska in ostala bivalna območja, racionalna izraba površin, racionalna izraba komunalnih in prometnih omrežij, ustrezne urbanistične ureditve oz. razmestitev objektov in dejavnosti, ki vzpodbujajo socialne stike, dostopnost do vsakodnevnih dejavnosti, fizične lastnosti prostora (hrup, kakovost zraka, prisotnost naravnih prvin prostora, ), orientacija, osončenost, pogledi itd. Lokaciji RTP in trasi obeh variant priključnega prostozračnega daljnovoda so že v osnovi zasnovane tako, da neposredno ne posegajo v poselitvena območja in s svojimi tehničnimi značilnostmi ne onemogočajo rabe prostora in izvajanje dejavnosti v prostoru. Vpliv na zdravje ljudi oziroma vidik EMS je obravnavan v okoljskem delu študije. Z vidika gradnje daljnovodov na kakovost bivalnega okolja vplivata predvsem oddaljenost/bližina daljnovoda od bivalnih območij ter njegova zaznavnost v prostoru oziroma vpliv na ambientalne (vidne) kakovosti prostora. Pri umestitvi daljnovodov v prostor je osnovno izhodišče njihovo umikanje od poselitvenih območij, predvsem območij, ki so namenjena za bivanje vključno s spremljajočimi, predvsem prostočasnimi dejavnostmi. Pri tem je pomembno, da je lociranje daljnovodov kot ene od v javnosti manj zaželenih ali motečih dejavnosti usmerjeno v območja, kjer so take dejavnosti bolj primerne ali sprejemljive ali pa v ustrezni oddaljenosti, kjer taki posegi niso več moteči in med prebivalci ne vzbujajo negotovosti, nelagodja, strahu in odpora. Glede zaznavnosti daljnovoda v prostoru je pomembno zagotoviti umestitev daljnovoda tako, da je daljnovod čim manj vidno izpostavljen in da se ohranja značilna vidna podoba prostora, predvsem atraktivna naravna in kulturna krajina ter značilen izgled prostora v ruralnem zaledju. Vidno izpostavljenost daljnovodnih stebrov in žic se lahko zmanjšuje predvsem s premišljenim načrtovanjem in upoštevanjem naravnih in ustvarjenih danosti v prostoru pri prostorskem umeščanju tras ter z nekaterimi ukrepi za zmanjšanje vidne izpostavljenosti. V obravnavanem območju je v ravninskem delu na Šentjernejskem polju mentalna slika prostora povezana s pojavnostjo gručastih, gosto poseljenih in strnjenih naselij relativno majhnega merila in značilnega kvalitetnega izgleda prostora v ruralnem zaledju. Pri tem pogledi in vedute na zaledno gričevje in hribovje na zahodni strani območja nudijo veliko ambientalno kakovost prostora. Pogledi se odpirajo predvsem v smeri V-Z, saj je prostor v tem delu odprt in ravninski, ter v smeri proti severu na gričevnati svet. 55

61 Zunanje vplive na bivalno kakovost izkazuje predvsem bližina avtoceste, ki je pomembna tako z vidika hrupa kot tudi z vidne izpostavljenosti. Z vidika vidne izpostavljenosti sta pomembna tudi obstoječa 110 kv daljnovoda, ki potekata v smeri JZ-SV oziroma v smeri Tomažja vas Dobruška vas. Z izgradnjo avtoceste A2 Ljubljana Obrežje in AC priključka v Dobruški vasi se je promet skozi Dobruško vas, ki leži tik ob avtocestnem priključku, močno povečal. Zato občina Škocjan v svojih razvojnih pobudah obravnava tudi možnost umestitve obvoznice okoli Dobruške vasi., Ta naj bi potekala po njeni vzhodni strani, med vasjo in avtocesto. Opis in ocena variant: Varianta 1 Območje, namenjeno postavitvi RTP variante 1, je umeščeno v prostor med avtocesto, priključek na avtocesto in regionalno cesto. Višinsko se nahaja nižje od avtoceste. Pogledi iz Tomažje vasi in s prometnic na širšem območju bodo zaznali prisotnost RTP v nižje ležečem območju ob avtocesti. Z dodatnimi ukrepi je možno zakriti vizualno izpostavljenost prostozračnega priključnega daljnovoda. Pogled na RTP iz Dobruške vasi je že sedaj okrnjen, saj obstoječi nadvoz nad avtocesto (regionalna cesta Dobruška vas Šentjernej) predstavlja vidno oviro pogledu na RTP. Pri poteku priključnega daljnovoda od RTP do vključitve v obstoječi 100 kv daljnovod bo daljnovod potekal v povsem odprti krajini, po rahlo dvigajočem se terenu. V prostoru se sicer že pojavljata dva 110 kv daljnovoda, poleg njiju pa še 20 kv daljnovod, vendar le-ta ne bo zmanjšal vidno izpostavljenost predvidenega prostozračnega priključnega daljnovoda. Zaradi križanja z avtocesto je namreč potrebno predvideti relativno visoke stebre, daljnovod pa je treba primerno označiti. Na mestu vključitve je potrebno postaviti dodaten steber na trasi obstoječe 110 kv daljnovoda, kar pomeni nov vizualno izpostavljen element v prostoru. Varianta 1 ne posega v območje Dobruške vasi in s tem z ničemer ne ovira morebitne izgradnje obvozne ceste mimo Dobruške vasi. Varianta 1 je z vidika vpliva na kakovost bivalnega okolja ocenjena z oceno»primerna«. Varianta 2 Z varianto 2 se z umeščanjem v gospodarsko cono ohranja kakovost bivalnega okolja, saj se združujejo kompatibilne rabe. Prostor v gospodarski coni je namenjen gospodarskim in poslovnim objektom, ki bodo s svojo višino in velikostjo prikrili oziroma zmanjšali vidni pojav RTP v prostoru. Priključni daljnovod, ki je predviden v smeri proti Dobruški vasi, poteka vzporedno s potokom Mlaka, ki bi z obrežno vegetacijo zmanjšal vidno izpostavljenost daljnovoda v prostoru. Problematičen bi bil le vključitveni steber, ki se približa naselju Dobruška vas (na cca 150 m), vendar zaradi že obstoječih dveh daljnovodov v prostoru ne bo vizualno izstopal. Zaradi križanja z avtocesto je potrebno predvideti relativno visoke stebre, daljnovod pa je treba primerno označiti. Varianta 2 s traso priključnega daljnovoda poseže v območje, kjer se predvideva morebitna izgradnja obvozne ceste mimo Dobruške vasi, vendar pa je v tem prostoru že sedaj prisoten daljnovod in postavitev dodatnih stebrov ne bo predstavljala ovire za umestitev predvidene obvozne ceste. Varianta 2 je z vidika vpliva na kakovost bivalnega okolja ocenjena z oceno»bolj primerna«. 56

62 varianta 1 varianta 2 primernosti vrstni red primernosti vrstni red Kakovost bivalnega okolja Z vidika vpliva na kakovost bivalnega okolja je primernejša varianta 2, ker je umeščena v območje, katerega dejavnosti so kompatibilne s pojavnostjo RTP v tem prostoru. Vizualno bo RTP na tej lokaciji manj vidna in tudi priključni prostozračni daljnovod, katerega potek je predviden vzporedno z avtocesto na eni strani in vodotokom na drugi strani, ni toliko vidno izpostavljen kot pri varianti Sintezno vrednotenje in primerjava variant s prostorskega vidika Predlog najustreznejše variante s prostorskega vidika temelji na rezultatih vrednotenja po posameznih vidikih in sinteznega vrednotenja vseh vidikov hkrati. Primerjava se izvede s točkovanjem in pripisom ocene primernosti in vrstnega reda, natančnejša opredelitev a primernosti pa se pridobi z uporabo povprečne vrednosti. varianta 1 varianta 2 Razred primernosti vrstni red primernosti vrstni red Regionalni razvoj in prostorske ureditve regionalnega pomena Razvoj dejavnosti v prostoru Poselitev Fizične in morfološke značilnosti prostora Kakovost bivalnega okolja Skupaj prostorski vidik povprečna ocena 3,25 4,00 S prostorskega vidika je najprimernejša varianta 2, ki v celoti omogoča izvedbo prostorskih ureditev regionalnega pomena s področja prometa in ne vpliva na strateški prostorski razvoj regionalnega pomena na področju prometa ter gospodarskega razvoja. Poteka v ustrezni oddaljenosti od poselitvenih in drugih razvojnih območij, ob tem izkorišča obstoječe infrastrukturne povezave in se nahaja v severnem delu območja, kjer je koncentrirana kompatibilna dejavnost (gospodarska cona GTC Škocjan). Varianta 2 nima konfliktnih točk glede približevanja posameznim stanovanjskim objektom, saj se poselitvenim območjem za bivanje ne približa na manj kot 150 m Predlog najustreznejše variante s prostorskega vidika Najustreznejša varianta s prostorskega vidika je varianta 2. 57

63 2.4 Okoljski vidik Izhodišča Osnova za izdelavo vrednotenja po okoljskem vidiku in za nabor okoljskih vsebin je: - Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Uradni list RS, št. 73/05). Sestavine okolja, obravnavane v poglavju, so: tla in relief, vode (površinske vode, podzemne vode, poplavna varnost), raba naravnih virov (gozd, kmetijska zemljišča), narava, kulturna dediščina, krajina, zdravje ljudi (onesnaženost zraka, hrup, EMS). Merila oz. kazalniki vrednotenja Analiza meril oz. kazalnikov vrednotenja a) Tla in relief: Vpliv na kakovost tal lahko pričakujemo predvsem med gradnjo. Vpliv bo neposreden, kratkotrajen, zaradi raznosa onesnaževal pa se lahko pojavi tudi daljinski vpliv. Kumulativnih vplivov ni pričakovati. Območje vpliva bo omejeno na območje gradnje RTP, na dostopne poti do stebrov in na stojna mesta stebrov. Do nastanka erozijskih žarišč zaradi gradnje in sečnje pri posegu med gradnjo in v času obratovanja praviloma ne more priti. Pričakujemo lahko predvsem neposredne vplive. Drugih vplivov ni pričakovati. b) Površinske vode: Ocenjuje se vpliv na morfologijo vodotokov, ki ga lahko pričakujemo v primeru poseganja v območja vodotokov. Stebri daljnovoda se postavljajo izven strug vodotokov. Možni vplivi v času izvajanja gradbenih del na vodotokih se lahko pojavijo zaradi priprave dostopnih poti na neposeljenih območjih. Na dostopnih poteh preko vodotokov se načeloma uporablja obstoječe premostitve. Območje obravnave ne posega na območja površinskih voda. c) Podzemne vode: Ocenjuje se vpliv na kakovost podzemne vode, ki ga lahko pričakujemo predvsem med gradnjo. Vpliv bo neposreden in daljinski. Območje plana ne posega na vodovarstvena območja, prav tako se ne pričakuje vplivov na količinsko stanje podzemnih voda. Ker gre za omejen poseg, bo vpliv kratkotrajen. Izkopi temeljev stebrov bodo največ do globine 3,5 m (globina izkopa je odvisna od geoloških razmer). Natančnejši vplivi bodo znani, ko bodo določena stojna mesta. Vpliva na podzemne vode med obratovanjem ne bo. Z drugimi vplivi v okolju lahko pričakujemo kumulativne vplive. d) Poplavna varnost: Ocenjuje se vpliv posega na poplavna območja. Skladno z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije, celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08), se poplavna varnost ne sme poslabšati. RTP in priključni prostozračni daljnovod oziroma stojna mesta stebrov daljnovoda niso locirani na poplavnem območju in ne vplivajo na povečanje poplavne ogroženosti območja. e) Gozd: Ocenjuje se, da bo poseg vplival na stabilnost in vitalnost gozdov glede na izgube gozdnih površin znotraj meje posega glede na dejansko rabo na kilometer trase. Gre za varovanje gozda kot naravnega vira, predvsem kot ohranitev naravnega okolja in ekološkega ravnotežja v krajini. f) Kmetijska zemljišča: Ocenjuje se vpliv na kmetijska zemljišča. Čeprav izražamo kvaliteto tal kot naravnega resursa s podatki sloja Talnega števila (vir: Ministrstvo za 58

64 kmetijstvo in okolje), smo v primeru študije variant za RTP 110/20 kv Dobruška vas kot kazalnik kvalitete izbrali podatke sloja Dejanske rabe kmetijskih zemljišč (vir: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje). Podatki Talnega števila so namreč nastali na podlagi Pedološke karte Slovenije in odražajo merilo izvornega sloja, ki je 1: oz. ponekod celo 1: V primerih, ko variante potekajo po sorazmerno ozkem in kratkem koridorju, podatki Talnega števila niso zadosten pokazatelj razlik glede primernosti variant. Zaradi tega dejstva smo v presojo in razvrščanje primernosti vključili podatke Dejanske rabe, ki sicer na posreden način odražajo kvaliteto kmetijskih zemljišč. g) Narava: Pri segmentu Ohranjanje narave se ocenjuje vpliv na floro, favno in habitatne tipe, varovana območja ter ekološko pomembna območja in naravne vrednote. Območje posega ne tangira varovanih območij, ta se nahajajo na območju daljinskega vpliva. V Študiji variant so celovite variante vrednotene na podlagi dveh kazalnikov, in sicer (1) preprečevanje zmanjšanja biotske raznovrstnosti in (2) ohranitev naravnih vrednot. Gre za najmanj dve ločeni vsebini z različnimi kazalniki, saj gre v prvem primeru za ocenjevanje vpliva na vrste in habitatne tipe, v drugem pa za ocenjevanje vpliva na območja s posebnim statusom. Upoštevanje dveh meril sicer daje»naravi«na videz večjo težo v skupni oceni vpliva na okolje, ne kaže pa spregledati, da je vpliv, ki ga imata RTP in priključni prostozračni daljnovod na naravno okolje v vseh drugih vidikih, kljub priporočilom EU, podcenjen. h) Kulturna dediščina: Načrtovani posegi tangirajo območja kulturne dediščine. Pri študiji variant je v okoljskem vidiku ocenjen vpliv glede na površino posega na območja kulturne dediščine na kilometer trase. i) Ohranjanje krajinskih značilnosti: Ocenjuje se vpliv posega na krajinske značilnosti prostora. Pri študiji variant je v okoljskem vidiku ocenjen vpliv glede na velikost posega, ki ga le-ta povzroči na krajinsko sliko. j) Onesnaženost zraka: Skupne emisije onesnaževal zaradi posega se bodo sicer delno povečale, a v nebistvenem obsegu. Povečanje onesnaženja zraka je omejeno na čas gradnje, tako da je vpliv kratkotrajen. k) Hrup: Hrup bo prisoten v času gradnje daljnovoda, predvsem zaradi uporabe mehanizacije in transportnih vozil. V času obratovanja daljnovoda vpliv hrupa ne bo povečan. l) EMS: Ocenjuje se vpliv EMS na okolico. Vpliv na obremenjenost z EMS lahko pričakujemo med obratovanjem daljnovoda. Izbor meril oz. kazalnikov za sintezno vrednotenje tla in relief, vode (površinske vode, podzemne vode, poplavna varnost), raba naravnih virov (gozd, kmetijska zemljišča), narava (habitati, naravne vrednote), kulturna dediščina, krajina, zdravje ljudi (onesnaženost zraka, hrup, EMS) Vplivi izvedbe DPN na okolje Tla in relief Zakonodaja in viri Predpisi Republike Slovenije - Zakon o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/06- uradno prečiščeno besedilo 1, 49/06-ZMetD, 66/06 odločba US, 112/2006 odločba US, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008- ZFO-1A, 70/08, 108/09, 57/12) 59

65 - Zakon o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/ (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B- 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10 popr)) - Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1) (Uradni list RS, št. 110/02 (8/2003 popr.), 58/03- ZZK-1, 33/07-ZPNačrt, 108/09-ZGO-1C, 79/10 odločba US, 80/10-ZUPUDPP (106/10 popr), 57/12) - Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami /ZVNDN/ (Uradni list RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo 1) - Zakon o vodah /ZV-1/ (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04, 41/04-ZVO-1, 57/08, 57/12) - Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Uradni list RS, št. 84/05, 82/08, 113/09) - Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št 89/08, 7/11) - Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 34/08, 61/11) - Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostnih nevarnih snovi v tleh (Uradni list RS, št. 68/96, 41/04-ZVO-1) - Uredba o odpadkih (Uradni list RS, št. 103/11) - Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08) - Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v e ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/07) Viri - DPN za RTP 110/20 kv Dobruška vas pobuda, LUZ d.d., Ljubljana, februar 2011, dopolnitev marec RTP 110/20 kv Dobruška vas z vključitvijo v 110 kv omrežje, novogradnja, Idejne rešitve, Elektro Ljubljana d. d., št. projekta ELR0-134/12, Ljubljana, september Raziskave onesnaženosti tal v Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: ROTS) v letih 2005 do 2012, ARSO, Ljubljana - Slovenija pokrajine in ljudje, Založba mladinska knjiga, Atlas okolja, ARSO, oktober ROTS Raziskave onesnaženosti tal Slovenije, oktober 2012 Obstoječe stanje okolja Geološke, pedološke značilnosti in relief Območje predmetnega DPN se razprostira na meji med Šentjernejskim poljem in dolino Radulje med Klevevžem in Škocjanom. Šentjernejsko polje je ravnina na aluvialnih nanosih, produ, glini in ilovici spodnjega toka reke Krke in Save. Za prostor je značilen izrazito izravnan relief. Območje zaznamuje Krakovski gozd, ki loči Šentjernejsko polje na vzhodu od glavnine Krško - Brežiškega polja. Osnovno orientacijo prostoru (vzhod - zahod) daje tok reke Krke. Na severozahodu meji na dolino Radulje, ki obsega večje, pretežno gričevnato območje na mehkih karbonatnih kamninah in manj na apnencih in dolomitih. Kraški pojavi so zelo redki - prej izjema kot pravilo. Območje pripada južni subpanonski regiji. Geološko podlago ravnin sestavljajo usedline rek in glinene usedline manjših vodotokov, medtem ko gričevje sestoji iz silikatnih terciarnih jezerskih in morskih usedlin peska, gline, ilovic in laporja. Glede na pedološko 60

66 karto (vir: Geološki zavod Slovenije) se območji za obe varianti nahajata na hipogleju (dističen, mineralen), del vključitvenega daljnovoda pa se nahaja na psevdogleju (pobočni in ravninski, evtrični). Slika 9: Pedološka karta tal (vir: Geološki zavod Slovenije, Atlas okolja, november 2012) Raba tal Večji del območja predvidenega DPN predstavljajo kmetijske površine (77%), sledijo stavbna zemljišča (13%) in gozd (10%). Tabela 13: Dejanska raba zemljišč Opis rabe Raba ID Površina (ha) Delež (%) Njiva, vrt ,58 42 Trajni travnik ,16 31 Kmetijsko zemljišče v zaraščanju ,36 1 Drevesa in grmičevje ,79 3 Gozd ,89 10 Pozidano in sorodno zemljišče ,89 13 Skupaj 29,67 61

67 Slika 10: Dejanska raba kmetijskih zemljišč (vir: MKO, november 2012) Slika 11: Dejanska raba kmetijskih zemljišč (vir: PISO, november 2012) Onesnaženost tal V sklopu Raziskav onesnaženosti tal v Sloveniji (ROTS), ki jih izvaja ministrstvo pristojno za okolje, je bilo v bližini (Gorenja Stara vas) v letu 2004 izvedeno vzorčenje tal (številka vzorčenja: 15572). Raba tal na lokaciji vzorčenja je travnik na evtričnih rjavih tleh na 62

68 pleistocenskih nanosih. Tla so nevtralne reakcije, možnost zastajanja padavinske vode (srednje izražen psevdoglej), tla so srednje težka z visokim deležem melja. Potencialni izvor onesnaženosti je lahko promet, saj je lokacija neposredno ob cesti. Vse izmerjene nevarne snovi so v območju naravnih vrednosti. Prav tako so bile opravljene analize za organske nevarne snovi za Atrazin, DDT/DDD/DDE, Drini, HCH spojine, PAH, PCB in Simazni. Vse izmerjene vrednosti za omenjene parametre so bile pod mejo detekcije oziroma pod mejo določljivosti. Podatkov o onesnaženosti tal znotraj območja predmetnega DPN ni. Glede na rabo tal lahko pričakujemo na območju RTP variante 1 in na območju prostozračne daljnovodne vključitve po obeh variantah, da so tla obremenjena zaradi kmetovanja (uporaba zaščitnih sredstev in gnojenja). Na območju RTP variante 2 je bil do nedavnega gozd (poseka izvedena v letu 2009), zato tu ni pričakovati obremenjenosti tal. Slika 12: Raziskave onesnaženosti tal Slovenije (vir: Atlas okolja, november 2012) Erozijska in plazljiva območja Glede na opozorilno karto pojavljanja zemeljskih plazov (vir: Geološki zavod Slovenije) je območje DPN izven območij pojavljanja zemeljskih plazov. Na območju DPN ni evidentiranih zemeljskih plazov. 63

69 Slika 13: Opozorilna karta verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov (vir: Geološki zavod Slovenije, Atlas okolja, november 2012) Varovana območja in pravni režimi Na območju predvidenega DPN ni pravnih režimov, ki bi opredeljevala varovana območja rabe tal. Okoljski cilji s kazalci stanja okolja in metode vrednotenja Okoljski cilji plana izhajajo iz obveznosti RS na osnovi sprejetih mednarodnih pogodb in veljavnih predpisov in se odražajo v sprejetih programskih dokumentih (Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja ; Uradni list RS, št. 2/06; v nadaljnjem besedilu: ReNPVO). Izbrani okoljski cilj je Ohranjanje kakovosti tal. Za spremljanje erozijske varnosti je izbran kazalec, ki spremlja število in stanje erozijskih žarišč na območju plana. V obstoječem stanju na območju DPN ni evidentiranih erozijskih žarišč. Tabela 14: Okoljski cilj s kazalci stanja okolja Okoljski cilj DPN Kazalec stanja okolja Ohranjanje kakovosti tal Zagotavljanje erozijske varnosti Analiza onesnaženosti tal (analiza ROTS) na lokaciji Gorenja Stara vas (številka vzorčenja 15572) Število in stanje erozijskih žarišč Vrednotenje vplivov izvedbe DPN na tla in relief z oceno vpliva Negativni vplivi RTP in priključnega nadzemnega daljnovoda na tla in relief so pretežno omejeni na čas gradnje. V ravninskem delu bo ob zemeljskih in gradbenih delih prišlo do posegov v tla, vendar gre za sorazmerno majhen vpliv, omejen na mesta postavitve RTP 64

70 in stebrov priključnega daljnovoda. Zaradi izkopa lahko pride do mešanja živih zgornjih plasti tal in mrtvih tal ter s tem do uničenja rodnih tal. Zaradi uporabe gradbene mehanizacije prihaja do teptanja in fizikalnih poškodb tal. Spreminjanje geomorfoloških oblik je sorazmerno neznaten vpliv zaradi možnosti prilagajanja daljnovoda reliefnim oblikam. Pomemben možen vpliv je onesnaženje tal z gorivi in mazivi iz gradbene mehanizacije. Po izgradnji je vpliv na relief zaradi možnosti prilagajanja daljnovoda in povrnitve v prejšnje stanje sorazmerno zanemarljiv. Večjih vplivov pri gradnji RTP in daljnovoda ni pričakovati. Tabela 15: 5-stopenjska vrednostna lestvica za oceno primernosti variant glede na vpliv na kakovost tal in erozijsko varnost Ocena primernosti 5 - najbolj primerna 4 - bolj primerna 3 - primerna 2 - manj primerna 1 - najmanj primerna Poseg na tla ne bo imel negativnih posledic. Trasa poteka po ravninskem delu. Poseg na tla bo imel manjše posledice. Trasa poteka po razgibanem ravninskem oziroma gričevnatem delu. Vpliv ni bistven. Poseg na tla bo imel manjše posledice. Trasa deloma poteka po gričevnatem delu. Ob izvedbi omilitvenih ukrepov vpliv ni bistven. Poseg na tla bo imel vidne posledice, trasa deloma poteka po hribovitem delu. Z izvedbo omilitvenih ukrepov se vpliv deloma omeji. Poseg na tla bo imel vidne posledice, trasa deloma poteka po hribovitem delu. Vpliv je uničujoč. Tabela 16: Vrednotenje vplivov tla in relief varianta 1 varianta 2 primernosti vrstni red primernosti vrstni red Tla in relief Presoja ugotovljene ocene primernosti: Varianta 1 Pri varianti 1 je RTP postavljen na ravninski predel. Priključni daljnovod, ki poteka od RTP, prečka avtocesto po ravninskem delu. Od avtoceste do mesta vključitve pri Tomažji vasi pa poteka po delno gričevnatem terenu. Vpliv na tla lahko pričakujemo pri gradnji RTP in vzpostavitvi dostopnih poti in stojnih mest (odstranitev humusa, zbitost tal, nasutja, možnost nesreč). Do nastanka erozije ali erozijskih žarišč lahko pride pri vzpostavitvi dostopnih poti in stojnih mest priključnega nadzemnega daljnovoda. V kolikor ta niso ustrezno urejena oziroma sanirana ali zaradi neustreznega odvajanja odpadnih vod (na dostopnih poteh), lahko pride do plazenja materiala ali nastanka erozijskih žarišč. Sama lokacija RTP Dobruška vas je po varianti 1 postavljena na ravninskem delu tik ob izvozu z avtoceste, kjer z vidika erozijske varnosti ni pričakovati negativnih posledic. 65

71 Ker gre za časovno omejen vpliv, ki je lociran na mesto RTP in na posamezno stojno mesto priključnega nadzemnega daljnovoda oziroma na dovozno pot, ni pričakovati, da bo izvedba predmetnega DPN po varianti 1 bistveno vplivala na onesnaženost tal. Neustrezna ureditev na gričevnatem delu trase pa lahko privede do nastanka erozije ali plazenja materiala. Ocenjujemo, da je varianta 1, predvsem z vidika na onesnaženost tal, ocenjena z oceno»bolj primerna«. Varianta 2 Pri varianti 2 je RTP prav tako postavljen na ravninski predel. Priključni nadzemni daljnovod poteka od RTP do mesta vključitve pri Dobruški vasi po ravninskem terenu. Vpliv na tla lahko pričakujemo pri gradnji RTP in vzpostavitvi dostopnih poti ter stojnih mest priključnega daljnovoda (odstranitev humusa, zbitost tal, nasutja, možnost nesreč). Zaradi gradnje priključnega nadzemnega daljnovoda v ravninskem delu ni pričakovati erozijskih žarišč. RTP Dobruška vas je po varianti 2 postavljena na ravninskem delu v GTC Škocjan, kjer z vidika erozijske varnosti ni pričakovati negativnih posledic. Ker gre za časovno omejen vpliv, ki je omejen na mesto RTP in posamezno stojno mesto priključnega daljnovoda oziroma dovozno pot, ni pričakovati, da bo izvedba plana bistveno vplivala na onesnaženost tal. Trasa priključnega nadzemnega daljnovoda poteka v celoti po ravninskem delu in ne predstavlja erozijske nevarnosti. Ocenjujemo, da je varianta 2 ocenjena z oceno primernosti»bolj primerna«, tako z vidika na onesnaženost tal kot z vidika erozijske varnosti. Z vidika vplivov na onesnaženost tal sta si varianti enakovredni. S stališča erozijske varnosti je primernejša varianta 2, saj priključni nadzemni daljnovod po varianti 1 deloma poteka po gričevnatem, rahlo nagnjenem terenu. Skladnost DPN z okoljskimi cilji Predviden DPN je skladen z okoljskimi cilji. Omilitveni ukrepi Tabela 17: Omilitveni ukrepi za zagotavljanje erozijske varnosti Omilitveni ukrepi Časovni okvir izvajanja Nosilec izvedbe Spremljanje izvedbe ukrepov Material iz izkopov se mora odvažati na vnaprej izbrano mesto (deponija, drugo gradbišče, prostor, ki naj ga določi projektant in mora biti znan pred izdajo gradbenega dovoljenja). Nikakor ne sme priti do nekontroliranega odlaganja izkopanega materiala na mestih, kjer to ni predvideno. Med izvajanjem DPN Investitor Investitor med izvajanjem svojega nadzora 66

72 Omilitveni ukrepi Časovni okvir izvajanja Nosilec izvedbe Spremljanje izvedbe ukrepov Dostopne poti do lokacij stebrov, bodisi nove bodisi obnovljene stare ali kakšne druge poti naj bodo utrjene in opremljene z odvodnimi jarki oz. kanali. Med obratovanjem daljnovoda je treba spremljati stanje dostopnih poti in morebitih pojavov erozije ob poteh ter ob lokacijah stebrov. V primeru, da pride do erozije, je treba izvesti sanacijske ukrepe z izvedbo podpornih ali opornih zidov, z drenažnimi deli ali pa z biološkimi ukrepi. Poleg tega naj se teren pred saditvijo vegetacije utrditi in zavaruje z ureditvijo vodnega režima (razprševanje ali preusmeritve vode na stabilna zemljišča, ki jih gradnja ni prizadela). Med izvajanjem DPN Med izvajanjem DPN Investitor Investitor Investitor med izvajanjem svojega nadzora Investitor med izvajanjem svojega nadzora Spremljanje stanja okolja Predlagamo, da investitor zagotavlja spremljanje kazalcev, ki so določeni v poglavju in podatke prikaže javnosti v obliki poročila. Kazalec stanja onesnaženosti tal se spremlja preko monitoringa, ki poteka v okviru projekta Raziskave onesnaženosti tal Slovenije (ROTS). Erozijska žarišča v tem delu predstavljajo tiste lokacije, kjer se na območjih s povečano erozijo in manjšo stabilnostjo zemljišč načrtujejo posegi Vode (površinske vode, podzemne vode, poplavna varnost) Zakonodaja in viri Predpisi Republike Slovenije - Zakon o vodah /ZV-1/ (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrl-A, 41/04- ZVO-1, 57/08) - Zakon o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/06- uradno prečiščeno besedilo 1, 49/06-ZMetD, 66/06 odločba US, 112/06 odločba US, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO- 1A, 70/08, 108/09) - Zakon o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/ (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B- 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10-popr)) - Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09) - Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07) - Uredba o stanju podzemnih voda (Uradni list RS, št. 25/09) - Uredba o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09, 98/10) - Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št 89/08) 67

73 - Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09) - Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 104/09) - Uredba o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka (Uradni list RS, št. 97/09) - Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 52/02, 67/03) - Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09) - Pravilnik o odvajanju in čiščenju padavinske in komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 109/07) - Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06) - Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 74/07) - Pravilnik o obratovalnem monitoringu onesnaženja podzemne vode (Uradni list RS, št. 49/06, 114/09) - Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in mora, ter o načinu razvrščanja zemljišč v e ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/07) - Pravilnik o imisijskem monitoringu podzemne vode (Uradni list RS, št. 42/02, 31/09) - Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 25/09) - Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08) - Pravilnik o imisijskem monitoringu kakovosti površinskih voda, ki se jih odvzema za oskrbo s pitno vodo (Uradni list RS, št. 40/01) Občinski in ostali predpisi - Odlok o zaščiti vodnih virov na območju Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 34/00, 19/03) Viri - DPN za RTP 110/20 kv Dobruška vas pobuda, LUZ d.d., Ljubljana, februar 2011, dopolnitev marec RTP 110/20 kv Dobruška vas z vključitvijo v 110 kv omrežje, novogradnja, Idejne rešitve, Elektro Ljubljana d.d., št. projekta ELR0-134/12, Ljubljana, september Podatki pridobljeni s terenskim ogledom Atlas okolja, ARSO, junij 2012 Obstoječe stanje okolja Območje DPN spada v vodno telo Dolenjski kras (VTPodV 1011). Vodno telo podzemne vode Dolenjski kras se nahaja v treh tipičnih vodonosnikih. Prvi je dolomitski vodonosnik, tipa razpoklinski in kraški, malo skraseli obširen in visoko do srednje izdatni vodonosnik. Drugi je kraški vodonosnik, tipa kraški do zelo malo skraseli lokalen ali nezvezen izdaten vodonosnik ali obširen vendar nizko do srednje izdaten vodonosnik. Tretji je globok vodonosnik v karbonatnih kamninah (termalni), tipa razpoklinski - lokalen ali nezvezen izdaten vodonosnik ali obširen vendar nizko do srednje izdaten vodonosnik. Na obravnavanem območju je prisoten vodotok potok Mlaka z manjšimi pritoki, ki se izliva v bližnji potok Radulja. 68

74 Onesnaženost površinskih vod Noben od naštetih vodotokov ne spada v mrežo državnega monitoringa kakovosti površinskih vodotokov, zato aktualni podatki o njihovi kakovosti niso dostopni. Potok Mlaka je nereguliran potok. Slika 14: Kategorizacija vodotokov na obravnavanem območju plana (vir: : Atlas okolja, november 2012) Površinske vode: Ocenjuje se vpliv na morfologijo vodotokov, ki ga lahko pričakujemo v primeru poseganja v območja vodotokov. Stebri daljnovoda bodo postavljeni izven strug in obvodnih pasov vodotokov. Možni vplivi v času izvajanja gradbenih del na vodotokih (potok Mlaka) se lahko pojavijo zaradi ureditve dostopnih poti. Na dostopnih poteh preko vodotokov se načeloma uporablja obstoječe premostitve. Območje obravnave prečka območja površinskih voda, vendar samo z vplivnim območjem nadzemnega priključnega daljnovoda, s stebri se ne posega v območje vodotokov. Onesnaženost podzemnih vod V bližini obravnavanega plana se za območje telesa Dolenjski kras nahajajo tri merilna mesta in sicer v Gmajni, v Hrvaškem Brodu in v Drami. Na vseh merilnih mestih je kemijsko stanje podzemne vode ocenjeno kot dobro. Biološko stanje vodnega telesa Dolenjski kras med leti ni podano. Območja poplav Za snežno-dežni režim, na območju katerega se nahaja predmetni DPN, so značilne visoke vode in poplave spomladi in jeseni. Poletne poplave so običajno lokalne. Na podlagi opozorilne karte poplav, ki je objavljena na spletni strani Agencije RS za okolje, poplavne površine na območju DPN niso prisotne. 69

75 Slika 15: Opozorilna karta poplav na obravnavanem območju plana (vir: : Atlas okolja, november 2012) Vodovarstvena območja Na obravnavanem območju DPN ni vodovarstvenih območij. Slika 16: Vodovarstvena območja na obravnavanem območju plana (vir: Atlas okolja, november 2012) Pitna voda V občini Škocjan skrbi za upravljanje z vodnimi viri javno podjetje Komunala Novo mesto d.o.o.. Na območju obravnave poteka prek območja priključnega daljnovoda po varianti 2 distribucijski vodovod. 70

76 Slika 17: Vodovodno omrežje na obravnavanem območju plana (vir: GJI, PISO, november 2012) Varovana območja in pravni režimi Na območju predvidenega DPN velja Odlok o zaščiti vodnih virov na območju Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 34/00 in 19/03). Okoljski cilji s kazalci stanja okolja in metode vrednotenja Okoljski cilji plana izhajajo iz obveznosti Republike Slovenije na osnovi sprejetih mednarodnih pogodb in veljavnih predpisov, in se odražajo v sprejetih programskih dokumentih (ReNPVO). Cilj ReNPVO: Dobro stanje voda do leta 2015: - doseganje izboljšanja stanja kakovosti podzemnih voda in doseganje mejnih vrednosti za nitrate v pitni vodi, - doseganje izboljšanja stanja podzemnih voda in doseganje mejnih vrednosti za pesticide v pitni vodi ter virih pitne vode, - zagotavljanje ustreznega zbiranja, odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, - ustavitev oziroma postopno odpravljanje odvajanja emisij ali uhajanja prednostno nevarnih snovi, - preprečevanje onesnaževanja ali druge vrste obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost ali količinsko stanje vodnega telesa ali njegovega dela, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo ali za proizvodnjo pijač, - ohranjanje kakovosti kopalnih voda ter preprečevanje onesnaževanja ali druge vrste obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na stanje vodnega telesa ali njegovega dela, ki je določeno kot območje kopalne vode, ali na zdravstveno ustreznost kopalne vode na območju kopalne vode, - ohranjanje kakovosti voda, da se omogoči življenje pomembnih vrst sladkovodnih rib, - zagotavljanje vodnih količin za vodooskrbo prebivalcev s pitno vodo, 71

77 - izboljšanje razpoložljivih vodnih količin za rabo ter stanje voda in pripadajočih ekosistemov, - zmanjšanje ogroženosti pred poplavami. Tabela 18: Okoljski cilji s kazalci stanja okolja Okoljski cilj DPN Kazalec stanja okolja Doseganje in ohranjanje dobrega stanja površinskih voda Kategorizacija urejanja vodotokov Zagotovljena poplavna varnost Poseganje na poplavna območja Doseganje in ohranjanje dobrega stanja podzemnih voda Kakovost podzemne vode na izbranih merilnih mestih (Gmajna, Hrvaški Brod, Drama) Vrednotenje vplivov izvedbe DPN z oceno vpliva Površinske vode RTP se gradi izven vodnega zemljišča, prav tako se stebri daljnovoda postavljajo izven struge obstoječega potoka oziroma njenega obvodnega pasu. Možni vplivi v času izvajanja gradbenih del na potoku se lahko pojavijo zaradi priprave dostopnih poti. Na dostopnih poteh preko potoka se načeloma uporablja obstoječe premostitve. Tabela 19: 5-stopenjska vrednostna lestvica za oceno primernosti variant glede na vpliv na površinske vode Ocena primernosti 5 - najbolj primerna 4 - bolj primerna 3 primerna 2 manj primerna 1 najmanj primerna Z izvedbo plana se ne posega v ekološke in hidromorfološke značilnosti voda. V brežine in vodotoke se posega v manjšem obsegu. Vpliv ni bistven. V brežine in vodotoke se zmerno posega. Ob izvedbi omilitvenih ukrepov vpliv ni bistven. V brežine in vodotoke se znatno posega. Z izvedbo omilitvenih ukrepov se vpliv deloma omeji. V brežine in vodotoke se bistveno posega. Vpliv je uničujoč. Tabela 20: Vrednotenje vplivov površinske vode varianta 1 varianta 2 primernosti vrstni red primernosti vrstni red Površinske vode

78 Podzemne vode Največji vpliv na podzemno vodo bo imela gradnja RTP po obeh variantah, manj pa gradnja priključnega nadzemnega daljnovoda. Vpliv je lahko posreden (poseg v podzemno vodo) ali neposreden (onesnaženje zaradi gradbenih del). Izkopi temeljev za stebre priključnega daljnovoda bodo največji do globine 3,5 m (globina izkopa je odvisna od geoloških razmer). Podzemna voda na Šentjernejskem polju se nahaja na globini 0,8 m do 3,6 m pod površjem. Natančnejši vplivi na podzemno vodo bodo lahko določeni, ko bodo določena stojna mesta stebrov priključnega daljnovoda. Tabela 21: 5-stopenjska vrednostna lestvica za oceno primernosti variant glede na vpliv na podzemne vode Ocena primernosti 5 - najbolj primerna 4 - bolj primerna 3 primerna 2 manj primerna 1 najmanj primerna Kakovost podzemnih voda ostane nespremenjena ali se celo izboljša. Kakovost podzemnih voda se ne bo bistveno spremenila, parametri onesnaženosti podzemne vode ostanejo v okviru predpisanih mejnih vrednosti. Vpliv ni bistven. Kakovost podzemnih voda se lahko bistveno spremeni, parametri onesnaženosti podzemne vode so lahko preseženi, vendar jih je moč z omilitvenimi ukrepi zmanjšati na dovoljene vrednosti. Kakovost podzemnih voda se bo bistveno spremenila, parametri onesnaženosti podzemne vode bodo preseženi. Z izvedbo omilitvenih ukrepov se vpliv deloma omeji. Kakovost podzemnih voda se bo močno spremenila, parametri onesnaženosti podzemne vode bodo občutno preseženi. Vpliv je uničujoč. Tabela 22: Vrednotenje vplivov podzemne vode varianta 1 varianta 2 primernosti vrstni red primernosti vrstni red Podzemne vode Območja poplav Priključni daljnovod oziroma stojna mesta stebrov, ki so locirana na poplavnem območju, ne vplivajo bistveno na povečanje poplavne ogroženosti območja, saj je skupna prostornina nadzemnih delov stebrov zanemarljiva. Po končani izvedbi temelja za posamezni steber se izven terena nahajajo štiri kape temelja velikosti 0,5 m x 0,5 m x 0,5 m. Obravnavano območje ne posega v območje poplav. 73

79 Tabela 23: 5-stopenjska vrednostna lestvica za oceno primernosti variant glede na vpliv na poplavno varnost Ocena primernosti 5 - najbolj primerna 4 - bolj primerna 3 primerna 2 manj primerna 1 najmanj primerna Daljnovod se umešča izven poplavnih območij. Poplavna varnost se bo izboljšala. Daljnovod se bo umeščal na poplavnih območij. Daljnovod ne bo vplival na poslabšanje poplavne varnosti. Daljnovod se bo umeščal na poplavnih območjih. Z izvedbo omilitvenih ukrepov se poplavna varnost na omenjenih območjih ne bo poslabšala. Daljnovod se bo umeščal na poplavnih območjih. Izvedba omilitvenih ukrepov ni možna, daljnovod bo vplival na poplavno varnost. Daljnovod se bo umeščal na poplavnih območjih. Izvedba omilitvenih ukrepov ni možna, daljnovod bo uničujoče vplival na poplavno varnost. Tabela 24: Vrednotenje vplivov poplavne vode varianta 1 varianta 2 primernosti vrstni red primernosti vrstni red Poplavne vode Presoja ugotovljene ocene primernosti: Varianta 1 DPN po varianti 1 ne posega na območje površinskih voda, ne poteka po vodovarstvenem območju niti ne posega na poplavno ogrožena območja. Vpliv na podzemne vode lahko pričakujemo v času gradnje RTP in priključnega nadzemnega daljnovoda. Ocenjujemo, da je vpliv DPN po varianti 1 na podzemne vode nebistven. Ocenjujemo, da je z vidika varovanja površinskih voda, podzemnih voda ob upoštevanju omilitvenih ukrepov in z vidika poplavne varnosti varianta 1 ocenjena z oceno primernosti»bolj primerna«. Varianta 2 DPN po varianti 2 deloma posega na območje površinskih voda in sicer z območjem poteka prostozračnega priključnega daljnovoda. Stebri daljnovoda se postavljajo izven strug vodotokov, zato ni pričakovati posegov v območje vodotoka. DPN po varianti 2 ne prečka vodovarstvenega območja. Vpliv na podzemne vode lahko pričakujemo v času gradnje RTP in priključnega nadzemnega daljnovoda. RTP in daljnovod oziroma stojna mesta stebrov niso locirani na poplavnem območju in ne vplivajo na povečanje poplavne ogroženosti območja. Ocenjujemo, da je vpliv DPN po varianti 2 na podzemne vode nebistven. Ocenjujemo, da je z vidika varovanja površinskih voda, podzemnih voda ob upoštevanju omilitvenih ukrepov in z vidika poplavne varnosti varianta 2 ocenjena z oceno primernosti»primerna«. 74

80 Z vidika vplivov na površinske vode, podzemne vode in na poplavne vode je primernejša varianta 1. Skladnost DPN z okoljskimi cilji varstva in ohranjanja voda Plan je skladen z okoljskimi cilji. Omilitveni ukrepi Tabela 25: Omilitveni ukrepi za vode Omilitveni ukrepi Časovni okvir izvajanja Nosilec izvedbe Spremljanje izvedbe ukrepov Poseganje v vodotoke (v kolikor je to potrebno) naj se izvedejo na način, da se o ohranja vodni režim in zagotavlja minimalni potrebni pretok vodotoka. Dela naj se izvedejo v obsegu kot je to minimalno potrebno. Morebitne začasne deponije zemeljskih izkopov morajo biti urejene na način, da bo preprečeno spiranje ali odvodnjava padavinske vode z deponije v vodotoke. Na območju prečkanja vodotokov se dela izvajajo tako, da se ne poškoduje obvodna vegetacija ali pa je poškodovanje minimalno. Pri gradnji in izkopih je treba preprečiti morebitna izlitja nevarnih snovi v gradbeno jamo oziroma podtalnico. Vsi transportni in gradbeni stroji, uporabljeni pri gradnji, morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani. V kolikor je možno, naj se izvede temeljenje stebrov s plitvimi betonskimi temelji (klasični razčlenjeni ali dvojni razčlenjeni piramidaste oblike). Med izvajanjem DPN Med izvajanjem DPN Med izvajanjem DPN Med izvajanjem DPN Med izvajanjem DPN Med izvajanjem DPN Investitor Investitor Investitor Investitor Investitor Investitor Investitor med izvajanjem svojega nadzora Investitor med izvajanjem svojega nadzora Investitor med izvajanjem svojega nadzora Investitor med izvajanjem svojega nadzora Investitor med izvajanjem svojega nadzora Investitor med izvajanjem svojega nadzora Spremljanje stanja okolja Predlagamo, da investitor zagotavlja spremljanje kazalcev, ki so določeni v poglavju in podatke prikaže javnosti v obliki poročila. Kazalec stanja se spremlja preko monitoringa, ki ga izvaja pristojno ministrstvo oziroma pristojne agencije. 75

81 Raba naravnih virov Zakonodaja in viri Predpisi Republike Slovenije - Zakon o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/06- uradno prečiščeno besedilo 1, 49/06-ZMetD, 66/06 odločba US, 112/2006 odločba US, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008- /ZFO-1A, 70/08, 108/09, ) - Zakon o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/ (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B- 108/09 - Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 70/95, 54/99 odločba US) - Energetski zakon (EZ) (Uradni list RS, št. 27/07- uradno prečiščeno besedilo 2, 70/08, 22/10) - Zakon o gozdovih /ZG/ (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 odločba US, 24/99 Sklep US, 56/99-ZON, 67/02, 110/02-ZGO-1, 112/06 odločba US, 115/06) - Zakon o kmetijstvu /Zkme/ (Uradni list RS, št. 20/06- uradno prečiščeno besedilo 1, 45/08-ZKme-1 - Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (Uradni list RS, št. 35/07- uradno prečiščeno besedilo 2) - Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Ur.l. RS, št. 88/2005, Ur.l. RS, št. 56/2007, 29/09) - Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (Uradni list RS, št. 34/07) - Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Uradni list RS, št. 68/96, 41/04) - Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Uradni list RS, št. 84/05) - Pravilnik za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št. 130/04) - Pravilnik o kriterijih za načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih zunaj območij naselij (Uradni list RS, št. 110/08) - Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list RS, št. 122/08) Viri - DPN za RTP 110/20 kv Dobruška vas pobuda, LUZ d.d., Ljubljana, februar 2011, dopolnitev marec RTP 110/20 kv Dobruška vas z vključitvijo v 110 kv omrežje, novogradnja, Idejne rešitve, Elektro Ljubljana d.d., št. projekta ELR0-134/12, Ljubljana, september Atlas okolja, ARSO, oktober Podatki pridobljeni z terenskim ogledom Obstoječe stanje Tabela 26: Pregled dejanske rabe za kmetijske in gozdne površine (vir: MKO, oktober 2012) Opis rabe Raba ID Površina (ha) Delež (%) Njiva, vrt , ,85 Trajni travnik ,0100 1,22 Gozd , ,93 Skupaj 0,

82 Gozdovi Organizacijsko območje DPN spada pod gozdnogospodarsko območje OE Novo mesto. Na območju DPN je v GTC Škocjan kot dejanska raba zemljišč označeno območje gozda (rdeči bor), ki pa je bil v večini v letu 2009 posekan z namenom izgradnje GTC Škocjan. Namenska raba območja v veljavnem planskem aktu Občine Škocjan (in tudi v osnutku OPN) je opredeljena kot stavbno zemljišče. Določitev potrebne širine gozdnih posekov je odvisna od konfiguracije terena oziroma višine vodnikov nad terenom, višine dreves in prečnega profila terena. Na gozdnih površinah se izvede posek v širini 15 m od osi daljnovoda. Na širini 35 m od osi daljnovoda se izvede s pristojno gozdarsko službo pregled stanja dreves in izvede samo selektivno odstranitev dreves, ki bi lahko predstavljale grožnjo padca na daljnovod. Novo nastali gozdni rob se prepusti samoobnovitvi, brez dodatnih zasaditev. S tem se gozd naravno obnovi, brez vnašanja tujkov v naravno okolje. Slika 18: Prikaz gozdne poseke in vzdrževanje poseka (vir: Elektro Gorenjska) 77

83 Slika 19: Dejanska raba kmetijskih zemljišč (vir: PISO, november 2012) Slika 20: Posekan gozd na območju izgradnje GTC Škocjan (vir: Google Earth, november 2012) Glede na dejstvo, da je večina gozda na območju predvidene lokacije po varianti 2 že posekana in da je preostali del gozda na terenu, ki je nižji od lokacije RTP po varianti 2, se predvideva manjši poseg v preostali gozdni sestoj severno od lokacije. Varianta 1 ne 78

84 posega v gozd in je s tega vidika neproblematična. Ocenjujemo, da vpliva na gozd praktično ni in ga zato v predmetni študiji ne obravnavamo posebej. Kmetijska zemljišča Za Krško Brežiško polje je značilna intenzivna kmetijska raba - velika njivska posestva ter obsežne travniške površine. Velike sklenjene njivske površine z monokulturnim kmetijstvom ustvarjajo krajinski vzorec velikega merila, brez vmesnih rastlinskih krajinskih členov. Kmetijska raba je izrazito prevladujoča tudi na območju predmetnega DPN. Pristojno ministrstvo za kmetijstvo ima podatke o vrednosti talnih števil, ki izhajajo iz podatkov iz pedološke karte. Talno število je numerična vrednost med 7 in 100, višja kot je vrednost talnega števila, večji je proizvodnji potencial zemljišča. Na območju plana sta prisotni talni števili 32 in 46. Na podlagi detajlnega talnega števila znotraj območja predmetnega DPN zaključimo, da so tla z nizkim pridelovalnim potencialom (detajlno talno število od 0 39) na območju predvidene lokacije RTP po varianti 1. Območja tal z detajlnim talnim številom 46, ki imajo srednje velik pridelovalni potencial (detajlno talno število od 40 58) se nahajajo na ostalem območju DPN (predvidena lokacija RTP po varianti 2 in vključitveni daljnovod po obeh variantah). 79

85 Slika 21: Prikaz talnih števil na območju DPN (vir: november 2012) Varovana območja in pravni režimi za kmetijska zemljišča in gozdove Na območju predvidenega plana ni varovanih območij. Okoljski cilji s kazalci stanja okolja in metode vrednotenja Okoljski cilji plana izhajajo iz obveznosti Republike Slovenije na osnovi sprejetih mednarodnih pogodb in veljavnih predpisov, ter se kot taki odražajo v sprejetih programskih dokumentih (ReNPVO). Splošni okoljski in varstveni cilji za kmetijska zemljišča, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb in programskih dokumentov, so: - ohranitev strnjenih gozdnih površin v obstoječih okvirih in preprečevanje zaraščanja kmetijskih površin, 80

86 - ohranitev tradicionalne rabe tal, - ohranjanje najboljših kmetijskih površin, - ohranjanje varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom. Tabela 27: Okoljski cilj s kazalcem stanja okolja Okoljska cilja DPN Kazalci stanja okolja Ohranjanje kmetijskih zemljišč Površina posegov v kmetijska zemljišča Zagotavljanje stabilnosti in vitalnosti gozdov, ki so sposobni Površina posegov v gozdna zemljišča opravljati proizvodne, ekološke in socialne funkcije. Vrednotenje vplivov izvedbe DPN z oceno vpliva Vpliv na rabo naravnih virov lahko pričakujemo predvsem zaradi v okviru predmetnega DPN predvidenih posegov na kmetijska zemljišča. Območje vpliva bo omejeno na območja RTP po obeh variantah, dostopnih poti do stebrov in stojnih mest stebrov priključnega daljnovoda po obeh variantah. Pričakujemo lahko neposredne vplive in kumulativne vplive. Vplivi bodo trajni. Drugih vplivov ni pričakovati. Zaradi gradnje RTP bo del zemljišč znotraj ograje RTP izključno namenjen za gradnjo in obratovanje RTP. Gradbeni material bo v času izkopa temelja začasno lociran neposredno ob gradbeni jami, ob lokaciji RTP. Po zasutju se višek gradbenega materiala odstrani. Gradnja temeljev ne potrebuje posebno težke mehanizacije. Dostop ni trajno obremenjen. Za izgradnjo in vzdrževanje se uporabi izvedena dostopna pot. Gradnja priključnega nadzemnega daljnovoda bo povzročila manjše fizično uničenje tal na lokaciji stebrov, ponekod tudi na dostopnih poteh. Temeljenje se izvaja na lokacijah stojnih mest, na gradbiščih velikosti približno 9 m x 9 m za napenjalne stebre in za tretjino manjših za nosilne stebre Gradbeni material bo v času izkopa temelja začasno lociran znotraj trase daljnovoda. Po zasutju se višek gradbenega materiala odstrani. Po končani izvedbi temelja za daljnovodni steber izven nivoja terena gledajo štiri kape temelja velikosti 0,5 m x 0,5 m x 0,5 m. Gradnja temeljev in postavitev stebrov ne potrebuje posebno težke mehanizacije. Vsa dela na stojnem mestu trajajo efektivno (neto) le 14 delovnih dni. Gre torej za točkovno gradbišče, kjer se gradbena dela premikajo od točke do točke glede na predhodno izvedeno fazo dela. Zato dostopi niso trajno obremenjeni. Dostopne poti za izvedbo temeljenja stebrov so v fazi idejne rešitve predvidene v dveh oblikah: kot utrditev obstoječe poti ali graditev nove. Širina dostopnih poti je predvidena na 3 3,4 m, debelina nasutja pa 20 cm tampona. Za vzdrževanje daljnovoda posebne dostopne poti običajno niso potrebne. Tabela 28: 5-stopenjska vrednostna lestvica za oceno primernosti variant glede na vpliv na kmetijska zemljišča Ocena primernosti 5 - najbolj primerna Poseg na najboljša in druga zemljišča ne bo spreminjal dejanske rabe zemljišča. 81

87 4 - bolj primerna 3 primerna 2 manj primerna 1 najmanj primerna Poseg na kmetijska zemljišča bo povzročil malenkostno zmanjšanje površin kmetijskih zemljišč, pri čemer bodo prizadeta predvsem manj kvalitetna kmetijska zemljišča. Glede na dejansko rabo tal se bodo kmetijska zemljišča zmanjšala v minimalnem obsegu, vpliv na kmetijsko dejavnost bo majhen. Poseg na kmetijska zemljišča bo povzročil delno zmanjšanje površin kmetijskih zemljišč, pri čemer bodo prizadeta predvsem manj kvalitetna kmetijska zemljišča. Glede na dejansko rabo tal se bodo kmetijska zemljišča zmanjšala v minimalnem obsegu, vpliv na kmetijsko dejavnost bo majhen. Poseg na kmetijska zemljišča bo povzročil občutno zmanjšanje površin kmetijskih zemljišč, pri čemer bodo prizadeta predvsem kvalitetna kmetijska zemljišča. Glede na dejansko rabo tal se bodo kmetijska zemljišča zmanjšala v minimalnem obsegu, vpliv na kmetijsko dejavnost bo majhen. Izvedba posega bo uničila obsežne površine dobrih in zelo dobrih kmetijskih zemljišč. Obstoječa kmetijska dejavnost na območju bo ogrožena. Tabela 29: Vrednotenje vplivov kmetijska zemljišča varianta 1 varianta 2 primernosti vrstni red primernosti vrstni red Kmetijska zemljišča Presoja ugotovljene ocene primernosti: Varianta 1 Varianta 1 je locirana na zemljišča ob izvozu z avtoceste, večinoma na najboljših kmetijskih zemljiščih, ki imajo nizek pridelovalni potencial. Kmetijske površine bodo prizadete predvsem v času gradnje RTP in priključnega nadzemnega daljnovoda. Po končani gradnji bo pozidan le del, kjer bo locirana RTP in kjer bo postavljen temelj priključnega nadzemnega daljnovoda (4 x 0,5 m x 0,5 m). Pod stebri se glede na obstoječo prakso pri ostalih daljnovodih ne kmetuje, zato je proizvodni potencial pod celotnim stebrom na površini približno 5 m x 5 m izgubljen. Vpliv postavitve RTP na kmetijske površine ocenjujemo kot delno zmanjšanje površin kmetijskih zemljišč, pri čemer bodo prizadeta predvsem manj kvalitetna kmetijska zemljišča. Glede na dejansko rabo tal se bodo kmetijska zemljišča zmanjšala v minimalnem obsegu, vpliv na kmetijsko dejavnost bo majhen. Vpliv priključnega nadzemnega daljnovoda na kmetijske površine pa ocenjujemo kot nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov. Ocenjujemo, da je z vidika varovanja kmetijskih zemljišč varianta 1 ocenjena z oceno primernosti»primerna«. Varianta 2 Varianta 2 je locirana na zemljišča v GTC Škocjan, ki so glede na uradne sektorske podatke opredeljena kot najboljša kmetijska zemljišča, ocenjena kot kmetijska zemljišča s srednje velikim pridelovalnim potencialom. Ocena ne odraža dejanskega stanja, saj je lokacija v naravi že posekan gozd, na katerem se izvaja opremljanje stavbnih zemljišč za potrebe gradnje gospodarske cone. Zato ocenjujemo, da zmanjšanje kmetijskega 82

88 potenciala zaradi gradnje RTP ni. Tako bodo dejansko kmetijske površine prizadete predvsem v času gradnje priključnega nadzemnega daljnovoda, po gradnji pa bo pozidan le del, kjer bodo postavljeni temelji priključnega nadzemnega daljnovoda (4 x 0,5 m x 0,5 m). Pod stebri se glede na prakso pri ostalih daljnovodih ne kmetuje, zato je proizvodni potencial pod celotnim stebrom izgubljen na površini približno 5 m x 5 m. Vpliva postavitve RTP na kmetijske površine zaradi dejanskega že izvedenega stanja, kjer ni kmetijske rabe, torej sploh ne ocenjujemo, zaradi gradnje daljnovoda pa pričakujemo minimalno zmanjšanje površin kmetijskih zemljišč, pri čemer bodo prizadeta predvsem manj kvalitetna kmetijska zemljišča. Glede na dejansko rabo tal se bodo kmetijska zemljišča zmanjšala v minimalnem obsegu, vpliv na kmetijsko dejavnost bo majhen. Vpliv priključnega nadzemnega daljnovoda na kmetijske površine pa ocenjujemo kot nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov. Ocenjujemo, da je z vidika varovanja kmetijskih zemljišč varianta 2 ocenjena z oceno primernosti»bolj primerna«. Z vidika ohranjanja kmetijskih zemljišč je primernejša varianta 2, ki manj posega na kmetijska zemljišča oziroma je locirana na območje, ki je z namensko rabo opredeljeno kot zazidljivo zemljišče in je kot tako že določeno za pozidavo. Skladnost DPN z okoljskimi cilji ohranjanja kmetijskih zemljišč in gozdov Plan je skladen z okoljskimi cilji. Omilitveni ukrepi Tabela 30: Omilitveni ukrepi za naravne vire Omilitveni ukrepi Časovni okvir izvajanja Nosilec izvedbe Spremljanje izvedbe ukrepov V času gradnje je potrebno omogočiti čim bolj neoviran dostop do kmetijskih zemljišč. Gradnja RTP in daljnovoda naj se izvaja usklajeno s sezono pridelave in sicer tako, da bodo kmetijske kulture čim manj poškodovane. Gradnja RTP in daljnovoda bo zahtevala tudi ureditev ustreznih dostopnih poti, ki naj tam, kjer potekajo preko obdelovalnih zemljišč (po obstoječih ali novih poteh), v čim manjšem obsegu posegajo vanje. Po končanih delih naj se površine dostopnih poti uredijo v stanje pred posegom. Med izvajanjem DPN Med izvajanjem DPN Med izvajanjem DPN Investitor Investitor Investitor Investitor med izvajanjem svojega nadzora Investitor med izvajanjem svojega nadzora Investitor med izvajanjem svojega nadzora 83

89 Omilitveni ukrepi Časovni okvir izvajanja Nosilec izvedbe Spremljanje izvedbe ukrepov Pri gradnji daljnovoda naj se ne odstranjuje panjev dreves. Med izvajanjem DPN Investitor Investitor med izvajanjem svojega nadzora Spremljanje stanja okolja Investitor naj spremlja poseg in izvajanje predvidenih omilitvenih ukrepov. Predlagamo, da investitor zagotavlja spremljanje kazalcev, ki so določeni v poglavju, in podatke prikaže javnosti v obliki poročila Ohranjanje narave Zakonodaja in viri Zakonski okvir - Direktiva Sveta 92/434/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (Direktiva o habitatih) - Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (Direktiva o pticah) - Konvencija o biološki raznovrstnosti (Uradni list RS-MP, št. 7/96) - Konvencija o varstvu prostoživečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (Bernska konvencija) (Uradni list RS 17/99) - Konvencija o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali (Bonnska konvencija) (Uradni list RS- MP, št. 18/98, 27/99) - Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine (Uradni list RS, št. 15/92) - Konvencija o močvirjih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot prebivališča močvirskih ptic (Ramsarska konvencija) (Uradni list RS, št. 15/92) - Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 3/11) - Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št. 82/02, 42/10) - Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10) - Uredba o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/04) - Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS, št. 112/03, 36/09) - Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS 81/07, 109/07, 62/10) - Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08) - Uredba o varstvu samoniklih gliv (Uradni list RS št. 57/98) - Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09) - Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04 109/04, 84/05, 115/07, 96/08, 36/09) - Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 52/02, 67/03) - Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS št. 96/04-uradno prečiščeno besedilo 2, 61/06-ZDru-1, 63/07 odločba US, 117/07 odločba US, 32/08 odločba US in 8/10- ZSKZ-B; v nadaljnjem besedilu: ZON) 84

90 Viri - DPN za RTP 110/20 kv Dobruška vas pobuda, LUZ d.d., Ljubljana, februar 2011, dopolnitev marec smernice Zavoda RS za varstvo narave (v nadaljnjem besedilu: ZRSVN), - RTP 110/20 kv Dobruška vas z vključitvijo v 110 kv omrežje, novogradnja, Idejne rešitve, Elektro Ljubljana d.d., št. projekta ELR0-134/12, Ljubljana, september Atlas okolja, ARSO, oktober 2012 Obstoječe stanje Pregled stanja okolja v skladu z 41. členom Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) temelji na podlagi obstoječega znanja in postopkov vrednotenja. Za opis obstoječega stanja okolja smo večino podatkov pridobili iz smernic, podanih na gradivo - pobudo za DPN za RTP 110/20 kv Dobruška vas. Podatki so bili povzeti tudi iz obstoječih javno dostopnih podatkov in literature. Varianta 1 je locirana na intenzivni kmetijski površini,, ki se nahaja v območju obcestnega prostora priključka na avtocesto, varianta 2 pa v nekdanjem nasadu rdečega bora, ki je v naravi že posekan in pripravljen kot stavbno zemljišče v obstoječi gospodarski coni. Obe lokaciji sta sicer znotraj potencialnega habitata kvalifikacijskih vrst ptic kulturne krajine (črna štorklja (Ciconia nigra), črnočeli srakoper (Lanius minor), duplar (Columba oenas), južna postovka (Falco naumanni), mali klinač (Aquila pomarina), sršenar (Pernis apivorus) in vijeglavka (Jynx torquilla), ki so sicer opredeljene tudi za sosednji SPA Krakovski gozd - Šentjernejsko polje (SI )), ki pa glede na rabo (intenzivna kmetijska površina, posekan nasad) po oceni ZRSVN ni njihov ključni habitat. Varovana območja in pravni režimi Varovana in zavarovana območja V ureditvenem območju obravnavanega plana po podatkih ZRSVN in iz Atlasa okolja ni zavarovan noben naravni spomenik niti naravno območje. Ekološko pomembno območje (EPO) Ekološko pomembna območja (v nadaljevanju EPO) so po ZON-UPB2 območja habitatov, delov habitatov ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Na EPO, ki niso tudi posebna varstvena območja, so vsi posegi in dejavnosti možni, načrtuje pa se jih tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Na obravnavanem območju je ekološko pomembno območje EPO: Krakovski gozd. Naravne vrednote (NV) Na naravnih vrednotah se lahko posegi in dejavnosti izvajajo le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, pa tudi v tem primeru jih je treba opravljati tako, da se naravna vrednota ne uniči in da se ne spreminjajo tiste lastnosti, zaradi katerih je bil del narave 85

91 spoznan za naravno vrednoto. Na naravni vrednoti se praviloma ohranja obstoječa raba, možna pa je tudi takšna sonaravna raba, ki ne ogroža obstoja naravne vrednote in ne ovira njenega varstva. Naravno vrednoto in neposredno okolico se po predpisanem postopku lahko uredi za obisk javnosti z izdelavo poti, razgledišč, počivališč, postavitvijo ograj, tabel z informacijami, opozorili in podobno. Vrednote, ki so po pomenu razvrščene na vrednote državnega in lokalnega pomena, lahko nato država ali lokalna skupnost dodatno varuje z ukrepi varstva, ki jih opredeljuje Zakon o ohranjanju narave (pogodbeno varstvo, skrbništvo, začasno in trajno zavarovanje ter obnova). V pasu koridorja priključnega nadzemnega daljnovoda variante 2 je naravna vrednota NV 4431 Radulja - Levi pritok Krke s poplavno ravnico in povirjem v Krškem hribovju z naseljenimi bobri v izlivnem delu. Natura 2000 Posebno varstveno območje (območje Natura 2000) je ekološko pomembno območje, ki je pomembno za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja ptic in drugih živalskih ter rastlinskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov. Na območju variante 2 se nahajata območji Natura2000: SCI SI Krakovski gozd in psci SI Krka. Varianti s priključnim nadzemnim daljnovodom ležita na območju SPA dodatki (Krakovski gozd Šentjernejsko polje). Lega variante RTP Slika 22: Prikaz varovanih območij na območju DPN (vir: Atlas okolja, november 2012) 86

92 Okoljski cilji s kazalci stanja okolja in metode vrednotenja Izhodišča za določanje okoljskih ciljev in kazalcev so bila naslednja zakonska izhodišča: - Uredba o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/04) - Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS, št. 112/03, 36/09) - Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS 81/07, 109/07, 62/10) - Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08) - Uredba o varstvu samoniklih gliv (Uradni list RS št. 57/98) - Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09) - Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04 109/04, 84/05, 115/07, 96/08, 36/09) - Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 52/02, 67/03) - Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št. 82/02, 42/10) Vpliv izvedbe posega je ocenjevan in vrednoten na podlagi predhodno določenih okoljskih ciljev in kazalcev stanja okolja. Pri določitvi okoljskih ciljev so upoštevane naslednje sestavine oziroma segmenti: - habitatni tipi, flora in favna, - naravne vrednote in ekološko pomembna območja, - varovana območja. Tabela 31: Okoljski cilj s kazalci stanja okolja Okoljski cilj DPN Preprečevanje zmanjšanja biotske raznovrstnosti na nivoju habitatnih tipov, habitatov ter genov Ohranitev naravnih vrednot in ohranitev naravnega ravnovesja na EPO ter preprečevanje zmanjšanja biotske raznovrstnosti Kazalec stanja okolja Poseganje na območje občutljivih habitatnih tipov in habitatov ter poseganje v habitatne tipe z visoko naravovarstveno vrednostjo Poseganje in vpliv na populacije zavarovanih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst Obseg poseganja na območje naravnih vrednot Obseg poseganja na EPO Ohranjanje vitalnega dela naravne vrednote Ohranjanje biodiverzitete na EPO Vrednotenje vplivov izvedbe DPN z oceno vpliva Za navedene vrste ptic je obravnavano območje DPN del odprte kmetijske krajine s prepletom njivskih in travniških površin ter element mozaične krajine, zato predstavlja potencialen gnezdilni in predvsem prehranjevalni habitat zgoraj navedenim kvalifikacijskim vrstam. Neposredni vplivi se pojavljajo predvsem v času izvajanja gradbenih del in bodo opazni predvsem na lokacijah postavitve stebrov prostozračnega priključnega daljnovoda in gradnji dovoznih poti. Potencialno nevarnost predvsem za organizme v tleh in v vodi lahko predstavlja nezgodno razlitje ali raztros nevarnih snovi. Vpliv je lahko trajen ali začasen. Trajen vpliv predstavlja trajno uničenje habitata na stojnih mestih stebrov in potrebne dovozne oziroma vzdrževalne poti. Začasen neposreden vpliv pa so vplivi, ki so omejeni 87

93 na čas gradnje (npr. postavljanje stebra). To so predvsem obremenitve okolja s hrupom in prašnimi delci. Neposreden, kratkoročen in začasen vpliv predstavlja tudi izvajanje hrupnih gradbenih del v času gnezditvene, paritvene in razmnoževalne sezone, ki se lahko odrazi v zmanjšani velikosti populacije predvsem sesalcev in ptičev. Kratkoročen vpliv je možen predvsem v času gradnje, kjer lahko ob nepravilni manipulaciji z gradbenimi stroji pride do povečanih emisij snovi v okolje in obremenjevanja okolja s hrupom. Kumulativnih in sinergijskih vplivov ne pričakujemo. Tabela 32: 5-stopenjska vrednostna lestvica za oceno primernosti variant glede na vpliv na ohranjanje narave habitatni tipi, flora in favna Ocena primernosti 5 - najbolj primerna 4 - bolj primerna 3 - primerna 2 - manj primerna 1 - najmanj primerna Poseg ne bo vplival na gostoto populacij, migracijo prostoživečih živali in tudi ne na zmanjšanje površin pomembnejših habitatnih tipov; število osebkov posameznih vrst se ne bo spremenilo oz. se bo povečalo. Poseg bo neznatno vplival na gostoto populacij, migracijo prostoživečih živali in zmanjšanje površin pomembnejših habitatnih tipov; število osebkov posameznih vrst se ne bo spremenilo. Vpliv na prednostni habitat bo neznaten. Poseg bo zmerno vplival na gostoto populacij, migracijo prostoživečih živali in zmanjšanje površin pomembnejših habitatnih tipov; število osebkov posameznih vrst se ne bo ugotovljivo spremenilo. Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov ne bo bistvenega vpliva na zmanjšanje populacij ter površin prednostnih habitatnih tipov. Poseg bo znatno vplival na gostoto populacij, migracijo prostoživečih živali in zmanjšanje površin pomembnejših habitatnih tipov; število osebkov posameznih vrst bo nekoliko upadlo. Omilitveni ukrepi niso možni. Poseg bo znatno vplival na gostoto populacij, migracijo prostoživečih živali in zmanjšanje površin pomembnejših habitatnih tipov; število osebkov posameznih vrst bo opazno upadlo. Omilitveni ukrepi niso možni. Tabela 33: Vrednotenje vplivov ohranjanje narave habitatni tipi varianta 1 varianta 2 primernosti vrstni red primernosti vrstni red Habitati Tabela 34: 5-stopenjska vrednostna lestvica za oceno primernosti variant glede na vpliv na ohranjanje narave naravne vrednote, Natura 2000 in ekološko pomembna območja Ocena primernosti 5 - najbolj primerna Na območju posega ni naravnih vrednot. 88

94 4 - bolj primerna 3 - primerna 2 - manj primerna 1 - najmanj primerna Poseg je predviden v neposredni bližini naravnih vrednot, vendar ne pričakujemo vpliva nanje. Na območju posega oz. v njegovi neposredni bližini je naravna vrednota, na katero bi poseg lahko nebistveno vplival. Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov vitalni del naravne vrednote in EPO ne bo prizadet, biodiverziteta na širšem območju bo ohranjena. Na območju posega oz. v njegovi neposredni bližini so naravne vrednote, na katere bi poseg lahko bistveno vplival. Vitalni del naravne vrednote bo uničen, EPO bo prizadet, biodiverziteta na širšem območju bo zmanjšana. Na območju posega oz. v njegovi neposredni bližini je večje število naravnih vrednot, na katere bi poseg lahko bistveno vplival. Vitalni del naravne vrednote bo nepovratno uničen, EPO bo prizadet, biodiverziteta na širšem območju bo trajno zmanjšana. Tabela 35: Vrednotenje vplivov ohranjanje narave naravne vrednote varianta 1 varianta 2 primernosti vrstni red primernosti vrstni red Naravne vrednote Presoja ugotovljene ocene primernosti: Varianta 1 Varianta 1 je locirana na zemljišča ob izvozu z avtoceste, večinoma gre za kmetijska zemljišča, kjer se nahaja potencialni habitat zgoraj navedenih kvalifikacijskih vrst ptic kmetijske krajine, ki pa glede na rabo (intenzivna kmetijska površina) ni njihov ključni habitat. Poseg bo neznatno vplival na gostoto populacij, migracijo prostoživečih živali in zmanjšanje površin pomembnejših habitatnih tipov; število osebkov posameznih vrst se ne bo spremenilo. Vpliv na prednostni habitat bo neznaten. Poseg ni predviden v neposredni bližini naravnih vrednot, zato ne pričakujemo vpliva nanje. Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov vitalni del naravne vrednote in EPO ne bo prizadet, biodiverziteta na širšem območju bo ohranjena. Ocenjujemo, da je z vidika ohranjanja narave varianta 1 ocenjena z oceno primernosti»bolj primerna«. Varianta 2 Varianta 2 je locirana na zemljišča v GTC Škocjan, na območju gozdne poseke, znotraj potencialnega habitata zgoraj navedenih kvalifikacijskih vrst ptic kmetijske krajine, ki pa glede na rabo (posekan gozd) ni njihov ključni habitat. Poseg bo neznatno vplival na gostoto populacij, migracijo prostoživečih živali in zmanjšanje površin pomembnejših habitatnih tipov; število osebkov posameznih vrst se ne bo spremenilo. Vpliv na prednostni habitat bo neznaten. Na območju posega oz. v njegovi neposredni bližini je naravna vrednota, na katero bi poseg lahko nebistveno vplival. Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov vitalni del naravne vrednote in EPO ne bo prizadet, biodiverziteta na širšem območju bo ohranjena. Ocenjujemo, da je z vidika ohranjanja narave varianta 2 ocenjena z oceno primernosti»bolj primerna«. 89

95 Z vidika ohranjanja narave sta si varianti enakovredni, vsaka je primernejšega z enega vidika (ali ohranjanja habitatov ali ohranjanja naravnih vrednot). Pri končnem vrstnem redu pa dajemo prednost varianti 2, ki se nahaja v območju gospodarske cone, ki se ureja za stavbna zemljišča in je načrtovano za gradnjo stavb, zato je z vidika potenciala ohranjanja naravnih značilnosti prostora ta prostor že»izgubljen«, saj bo v vsakem primeru prišlo do izrabe tega območja kot stavbnega zemljišča. To se pri varianti 1 ne bo zgodilo, saj bo območje (v kolikor bo izbrana varianta 2) ohranilo svoj naravni značaj. Skladnost DPN z okoljskimi cilji ohranjanja narave Plan je skladen z okoljskimi cilji. Omilitveni ukrepi Ob upoštevanju spodaj podanih omilitvenih ukrepov se lahko preprečijo, zmanjšajo ali odpravijo posledice škodljivih vplivov. Tabela 36: Omilitveni ukrepi med gradnjo Omilitveni ukrepi Časovni okvir izvajanja Nosilec izvedbe Spremljanje uspešnosti Med posegi naj se ne odstranjuje zelnatih rastlin in trav ter v čim manjši meri grmovnate vrste. Gozdne otoke, v katerih bo izvedena sečnja, je potrebno sanirati z v bližini rastočimi zelnatimi in grmovnatimi vrstami ter nikakor vnašati neavtohtonih flornih elementov. Izogiba naj se vsem posegom v potok, ki spreminjajo značaj vodotoka in njegovo hidrodinamiko ter s tem porušijo njegovo geomorfološko in hidrološko raznolikost Na območju naravnih vrednot naj se ne spreminja stanja terena z odkopavanjem, nasipavanjem osuševanjem in podobnim, kar bi spremenilo ekološke razmere in ogrozilo tu živeče rastlinske in živalske vrste. Intenzivna gradbena dela, kot so odstranjevanje vegetacije in druga hrupna dela naj se izvajajo le v obdobju od začetka novembra do konca februarja zaradi varovanja živalstva v reproduktivnem obdobju. Pri tem je potrebno zagotoviti čim manjšo razgalitev tal ter čim manjši posek drevja ter obrežne vegetacije in še to le tam, kjer je to nujno. Med izvajanjem DPN Med izvajanjem DPN Med izvajanjem DPN Med izvajanjem DPN Med izvajanjem DPN Investitor, izvajalec gradnje Investitor Projektant Investitor, projektant, izvajalec gradnje Investitor, izvajalec gradnje Investitor, naravovarstveni nadzornik Investitor, naravovarstveni nadzornik Investitor, naravovarstveni nadzornik Investitor, naravovarstveni nadzornik Investitor, naravovarstveni nadzornik 90

96 Omilitveni ukrepi Časovni okvir izvajanja Nosilec izvedbe Spremljanje uspešnosti Z gradnjo ne smejo biti prizadeta naravno ohranjena območja, na katerih niso neposredno predvideni posegi ali gradbišča, prepovedano je izpuščanje tekočin ali odlaganje kakršnegakoli materiala, saj to pomeni spremembe bivalnih razmer redkih in ogroženih živalskih vrst. Vsakršnim posegom se je potrebno izogniti povsod, kjer je to možno, še zlasti je pomemben minimalen poseg v obrežno vegetacijo pomembnih vodotokov. Po končanih gradbenih delih naj se poškodovane površine ustrezno sanira na način, ki bo omogočal čim hitrejše naravno zaraščanje. Zasaditev naj se izvaja izključno z lokalno značilnimi avtohtonimi vrstami. Med izvajanjem DPN Med izvajanjem DPN Med izvajanjem DPN Investitor, izvajalec gradnje Investitor, izvajalec gradnje Investitor Investitor, naravovarstveni nadzornik Investitor, naravovarstveni nadzornik Investitor, naravovarstveni nadzornik Tabela 37: Omilitveni ukrepi med obratovanjem Omilitveni ukrepi Časovni okvir izvajanja Nosilec izvedbe Spremljanje uspešnosti Neposredna površina samega stojnega mesta stebra bo trajno spremenila rabo zemljišča, pri čemer je možno to površino vsaj delno zasaditi z nižjimi avtohtonimi grmovnicami tudi na odprtem območju kmetijskih površin V kolikor se pojavijo na trasi ali v okolici stojnih mest stebrov invazivne rastlinske vrste, je potrebno predvideti hitro in redno odstranjevanje invazivnih rastlin Med izvajanjem DPN Med izvajanjem DPN Investitor Investitor Investitor, naravovarstveni nadzornik Investitor, naravovarstveni nadzornik Spremljanje stanja okolja Spremljanje stanja ohranjenosti narave (monitoring ohranjenosti narave) obsega: 1. spremljanje stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov, habitatnih tipov, ekološko pomembnih območij, posebnih varstvenih območij in ekosistemov, 2. spremljanje stanja na področju varstva naravnih vrednot. Monitoring ohranjenosti narave je del sistema monitoringa stanja okolja in se izvaja skladno z zakonom (ZON) in s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Nalogo zagotavljanja spremljanja stanja narave ima Ministrstvo za okolje in prostor, izvaja pa jo Zavod RS za varstvo narave. ZRSVN spremlja izvajanje ukrepov že preko pregleda projektov v času 91

97 izdaje soglasij, spremljanje uspešnosti omilitvenih ukrepov pa mora poleg strokovnih ustanov zagotoviti tudi investitor. Za nadzor investitor pooblasti usposobljenega strokovnjaka, ki izvaja nadzor v času intenzivnih gradbenih del vsaj 2x mesečno. Na podlagi rezultatov mora investitor zaradi ohranjanja ugodnega stanja populacij živali in rastlin ter habitatnih tipov po potrebi zagotoviti dodatne omilitvene ukrepe. V času obratovanja daljnovoda in RTP je potrebno posebno pozornost nameniti preprečevanju razrasti invazivnih vrst. Spremljanje naj traja ves čas obratovanja, zagotovi pa ga investitor. Monitoring izvaja usposobljen strokovnjak (biolog) v času vegetacijske sezone. Na podlagi rezultatov mora investitor po potrebi zagotoviti dodatne omilitvene ukrepe Kulturna dediščina Zakonodaja in viri Predpisi Republike Slovenije - Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije /OdSPRS/ (Uradni list RS, št. 76/04) - Zakon o varstvu kulturne dediščine /ZVKD-1/ (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08) - Zakon o prostorskem načrtovanju /ZPnačrt/ (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09) - Uredba o vsebini poročila o stanju na področju urejanja prostora ter minimalnih enotnih kazalnikih (Uradni list RS, št. 107/04) - Pravilnik o določitvi zvrsti predmetov kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 73/00) - Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 38/92) Viri - DPN za RTP 110/20 kv Dobruška vas pobuda, LUZ d.d., Ljubljana, februar 2011, dopolnitev marec RTP 110/20 kv Dobruška vas z vključitvijo v 110 kv omrežje, novogradnja, Idejne rešitve, Elektro Ljubljana d.d., št. projekta ELR0-134/12, Ljubljana, september Smernice Ministrstva za kulturo z dne in dopolnitev smernic z dne Obstoječe stanje Območje predvidenega DPN zajema občino Škocjan. Za navedeno območje je pristojen Zavod za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: ZVKDS) Območna enota Novo mesto. Znotraj območja prevedenega plana se nahaja arheološko območje RKD: 815 Vinji vrh pri Beli Cerkvi Arheološko najdišče Vinji vrh - Šmarjeta. Nekaj enot kulturne dediščine pa se nahaja v neposredni bližini. Enota kulturne dediščine je povzeta iz registra nepremične kulturne dediščine po interaktivni karti na strani ministrstva, pristojnega za kulturo. Tabela 38: Registrirano arheološko najdišče Ešd Ime Režim Opis 815 Vinji vrh pri Beli Cerkvi arheološko najdišče Skupek arheoloških najdišč naselbinskega in sepulkralnega značaja; glavna naselbina tega 92

98 Arheološko najdišče Vinji vrh - Šmarjeta območja je gradišče na Velikem Vinjem vrhu s pripadajočimi grobišči. Ob prazgodovinskih in rimskodobnih ostalinah se pojavljajo tudi zgodnjesrednjeveške ostaline. Slika 23: Prikaz območij kulturne dediščine na območju DPN (vir: november 2012) Varovana območja in pravni režimi Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 38/92) Na območjih registriranih arheoloških najdišč se varujejo arheološke ostaline in njihov vsebinski in prostorski kontekst. Na območjih registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno: - posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati najdišče (npr. odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, poglabljati rečno, jezersko in morsko dno, postavljati reklamne in druge table oziroma napise, itd.), - postavljati zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte, - graditi nadzemno in podzemno infrastrukturo, - gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine, - izvajati takšno rabo tal, ki najdišču škoduje. 93

99 Izjemoma so dovoljeni posegi v najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev: - če ni možno najti drugih rešitev, in - če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo. Okoljski cilji s kazalci stanja okolja in metode vrednotenja Izhodišča za določitev ciljev so navedena v Nacionalnem programu za kulturo ter v Zakonu o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 in 123/08). Okoljski cilj, ki ga zasleduje plan in njegova izvedba je v skladu z javno koristjo varstva kulturne dediščine, ki po zakonu med ostalim obsega: - vzdrževanje in obnavljanje dediščine ter preprečevanje njene ogroženosti, - zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za uresničevanje kulturne funkcije dediščine, ne glede na njeno namembnost, - zagotavljanje javne dostopnosti dediščine ter omogočanje njenega proučevanja in raziskovanja, - preprečevanje posegov, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in s tem vrednost dediščine, - skrb za uveljavljanje in razvoj sistema dediščine, - ohranjanje in varovanje dediščine je skrb vseh in vsakogar, - dediščino je treba ohranjati in varovati v vseh okoliščinah. Za varovanje in ohranjanje kulturne dediščine mora predvsem skrbeti njen lastnik, pri čemur sta mu, v skladu s predpisi (Zakon o varstvu kulturne dediščine), dolžna pomagati lokalna skupnost in država. Tabela 39: Okoljski cilj s kazalci stanja okolja Okoljski cilj DPN Kazalci stanja okolja Ohranjanje arheoloških najdišč in Prisotnost arheoloških najdišč in arheoloških arheoloških ostalin ostalin in poseganje na arheološka najdišča Vrednotenje vplivov izvedbe DPN z oceno vpliva Vodenje koridorjev prek območij kulturne dediščine - arheoloških najdišč je zaradi poteka nadzemnega voda potencialno manj problematično, saj pride do posega v območje le na stojnih mestih stebrov. Ti so medsebojno povprečno oddaljeni ca 250 m, zato je preudaren izbor mikrolociranja stebrov lahko že omilitveni ukrep. Pri objektih sakralne in profane stavbne dediščine pomeni bližina koridorja predvsem obremenitev oz. potencialno ogroženost med gradnjo. Zato je treba izvajati ustrezne varovalne ukrepe. Previdnost pri transportu DV stebrov in kablov po obstoječih poteh vključuje predvsem fizično zaščito posameznih objektov, zlasti razpel in znamenj. Hkrati je treba obzirno uporabljati tudi obstoječe poljske poti. Poleg objekta dediščine se varuje tudi določena okolica varovane dediščine oz. njeno vplivno območje, t.j. območje, v katerem se presoja vpliv določenega posega na varovane lastnosti enote dediščine. Vplivno območje je določeno z zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika. Zanj pristojna kulturnovarstvena služba postavlja pogoje, pod katerimi je določen poseg možen ter določa način delovanja obstoječim rabam s ciljem ohranitve ali zagotovitve prostorske integritete, pričevalnosti, dominantnosti, možnosti delovanja dediščine. Če tega ni mogoče zagotoviti, lahko pristojna služba ugotovi, da 94

100 določen poseg ali raba v določenem vplivnem območju nista možna. V primeru načrtovanja bistvenih sprememb ali intenziviranja rabe, ki bi utegnile imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali celo samo materialno substanco varovane dediščine ter na kvaliteto njene okolice, se lahko območje vpliva na dediščino obravnava tudi izven zarisanih območij. Varovanje enot kulturne dediščine v vplivnih območjih smiselno dopolnjujejo tudi varstvene usmeritve za kulturno krajino, ki varujejo krajinsko zgradbo (naravne kot kulturne prvine), procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini, tipologijo krajinskih prvin ter način povezave s stavbno in naselbinsko dediščino. Pomembnejše in prostorsko izpostavljene kulturne spomenike varujemo optimalno v njihovem vplivnem območju, kar predpostavlja poleg fizične ohranitve tudi ohranitev skladne krajinske podobe v najširši okolici oziroma vplivnem območju, ohranitev obstoječih funkcionalnih navezav in gospodarske osnove ter celovitosti. Drugo dediščino varujemo predvsem fizično, prostorsko pomembne in izpostavljene objekte pa tudi v njihovem vplivnem območju. Tabela 40: 5-stopenjska vrednostna lestvica za oceno primernosti variant glede na vpliv na kulturno dediščino Ocena primernosti 5 - najbolj primerna Poseg ne bo vplival na objekte in območja kulturne dediščine. 4 - bolj primerna Poseg bo prizadel manjše površine območij kulturne dediščine. 3 - primerna 2 - manj primerna 1 - najmanj primerna Poseg bo prizadel nekoliko obsežnejše površine območij kulturne dediščine. Negativne vplive se lahko z izvedljivimi omilitvenimi ukrepi zadovoljivo zmanjša. Poseg bo prizadel obsežnejše površine območij kulturne dediščine. Ni učinkovitih omilitvenih ukrepov, oziroma ti niso izvedljivi v vzdržnih ekonomskih okvirih. Poseg bo prizadel velike površine območij kulturne dediščine. Ni učinkovitih omilitvenih ukrepov, oziroma ti niso izvedljivi v vzdržnih ekonomskih okvirih. Tabela 41: Vrednotenje vplivov kulturna dediščina varianta 1 varianta 2 primernosti vrstni red primernosti vrstni red Kulturna dediščina Presoja ugotovljene ocene primernosti: Varianta 1 Po varianti 1 se večji del posega (postavitev RTP) nahaja izven območja kulturne dediščine, v območje varianta 1 poseže le s postavitvijo stebrov prostozračnega priključnega daljnovoda, katerih lokacija pa z upoštevanjem omilitvenih ukrepov (uporabijo naj se čim nižji in čim ožji stebri, površinska zaščita naj bo izvedena z ustreznim premazom v že preizkušenem in uveljavljenem odtenku zelene barve) ne bo škodljivo vplivala na vizualno krajinsko sliko. Izvedba DPN bistveno ne krni enot kulturne dediščine. 95

101 Strategija razvoja prostora in poseg sledijo varstvenim režimom. Ocenjujemo, da je z vidika vpliva na kulturno dediščino varianta 1 ocenjena z oceno primernosti»primerna«. Varianta 2 RTP po varianti 2 se nahaja na zemljišču v GTC Škocjan in ne posega v območje kulturne dediščine. Z upoštevanjem omilitvenih ukrepov pri postavitvi stebrov (uporabijo naj se čim nižji in čim ožji stebri, površinska zaščita naj bo izvedena z ustreznim premazom v že preizkušenem in uveljavljenem odtenku zelene barve) ne bo škodljivih vplivov na vizualno krajinsko sliko. Ocenjujemo, da je z vidika ohranjanja narave varianta 2 ocenjena z oceno primernosti»najbolj primerna«. Z vidika ohranjanja kulturne dediščine je primernejša varianta 2, ki ne posega na območja kulturne dediščine. Varianta 1 s priključnim nadzemnim daljnovodom poseže v arheološko območje kulturne dediščine Vinji hrib. Skladnost DPN z okoljskimi cilji ohranjanja kulturne dediščine Ob upoštevanju podanih omilitvenih ukrepih je plan skladen z okoljskimi cilji. Omilitveni ukrepi Ob upoštevanju spodaj podanih omilitvenih ukrepov se lahko preprečijo, zmanjšajo ali odpravijo posledice škodljivih vplivov. Tabela 42: Omilitveni ukrepi Omilitveni ukrepi Časovni okvir izvajanja Nosilec izvedbe Spremljanje uspešnosti Čez območja kulturne dediščine naj se ne ureja novih stalnih delovnih poti. Če ne gre drugače, se izjemoma za čas gradnje dopusti izgradnja dostopne poti, ki jo je treba po zaključku del odstraniti in vzpostaviti prvotno stanje. Dostopnih poti naj se ne umešča ob objektih kulturne dediščine, kjer zaradi transporta in uporabe delavnih strojev pride do poškodb. Stojna mesta stebrov naj se načrtujejo izven območij arheoloških najdišč. Uporabijo naj se čim nižji in čim ožji stebri. Površinska zaščita naj bo izvedena z ustreznim premazom v že preizkušenem in uveljavljenem odtenku zelene barve. Med umeščanjem daljnovoda v prostor Med umeščanjem daljnovoda v prostor Med umeščanjem daljnovoda v prostor Med umeščanjem in gradnjo daljnovoda Investitor Investitor Investitor Investitor Nadzorna oseba Investitorja; ZVKDS Nadzorna oseba Investitorja; ZVKDS Nadzorna oseba Investitorja; ZVKDS Nadzorna oseba Investitorja; ZVKDS 96

102 Omilitveni ukrepi Časovni okvir izvajanja Nosilec izvedbe Spremljanje uspešnosti Baze - vidni deli betonskih temeljev stebra naj se prepusti postopnemu zaraščanju z avtohtonimi vrstami (grmovnicami). Med obratovanjem daljnovoda Investitor Nadzorna oseba Investitorja; ZVKDS Spremljanje stanja okolja Spremljanje stanja kulturne dediščine v času izvedbe plana se zagotovi s pravočasno predhodno najavo del pristojni enoti ZVKDS. Prav tako mora investitor med potekom del uslužbencem ZVKDA omogočiti izvajanje nadzora neposredno na terenu Krajina Zakonodaja in viri Predpisi Republike Slovenije - Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije /OdSPRS/ (Uradni list RS, št. 76/04) - Zakon o varstvu kulturne dediščine /ZVKD-1/ (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08) - Zakon o prostorskem načrtovanju /ZPnačrt/ (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 57/12) - Pravilnik o določitvi zvrsti predmetov kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 73/00) Viri - DPN za RTP 110/20 kv Dobruška vas pobuda, LUZ d.d., Ljubljana, februar 2011, dopolnitev marec RTP 110/20 kv Dobruška vas z vključitvijo v 110 kv omrežje, novogradnja, Idejne rešitve, Elektro Ljubljana d.d., št. projekta ELR0-134/12, Ljubljana, september Smernice Ministrstva za kulturo z dne in dopolnitev smernic z dne Podatki pridobljeni s terenskim ogledom - Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji, I. Marušič, Ljubljana 1998 Obstoječe stanje Večinski del območja obdelave (DPN) sodi glede na krajinsko regionalizacijo med Subpanonske regije. Območje pokrivata Krško Brežiško polje in Krško gričevje. Obravnavano območje leži v občini Škocjan. Znotraj nabora značilnosti, ki so v navedenem priročniku naštete kot označevalke krajinske slike in so bile povzete tudi že v gradivu za pridobitev smernic, so v nadaljevanju izvzete tiste, ki jih v širšem koridorju možnih lokacij RTP in priključnega nadzemnega daljnovoda tudi v resnici zaznamo. Krajinske značilnosti Lokaciji postavitve RTP (varianta 1 in 2) sta locirani na ravninskem delu, zahodno od avtoceste A2 Ljubljana Obrežje, pod vznožje Vinjega vrha. Kmetijska zemljišča, ki so na 97

103 večjem delu obravnavanega območja plana, so predvsem njive in travniki, izjema je le območje lokacije variante 2, ki je sicer opredeljeno kot gozd, vendar gre v naravi za stavbno zemljišče, kjer je gozd že posekan. Gre za območje večjih njivskih parcel, ki imajo zaradi agromelioracijskih ukrepov oblike pravokotnikov ali mnogokotnikov. Seka jih mreža delovnih poti in cest. Prevladuje monokulturni način pridelave. RTP po varianti 1 je locirana na območju med priključkom na avtocesto A2 Ljubljana Obrežje in GTC Škocjan, na travniško površino. Priključni daljnovod prečka avtocesto in se vključi v enega od sistemov daljnovoda DV 2 x 110 kv Hudo Krško na njivskih površinah pod Vinjim vrhom, na območju severno od Tomažje vasi. Območje poteka priključnega nadzemnega daljnovoda predstavljajo v osnovi kmetijske površine, s široko in pravokotno parcelacijo na območju tik ob avtocesti ter ozko in z avtocesto vzporedno parcelacijo nad cesto v Tomažjo vas. Gre za odprto krajino, brez visokih vaških dreves ali živic med njivskimi oziroma travniškimi površinami. RTP po varianti 2 je umeščena je na delu, ki je bil do nedavnega gozd, ki je bil posekan z namenom ureditve gospodarsko tehnološkega centra Škocjan. Priključni nadzemni daljnovod se usmeri preko travniških in njivskih površin čez avtocesto v smeri proti Dobruški vasi, kjer se vključi v enega od sistemov daljnovoda DV 2 x 110 kv Hudo - Krško. Severno od poseke je še ostanek gozda, ki predstavlja naravno pregrado med predvideno gospodarsko cono ter poselitvenimi in travniškimi površinami na severu. Vzhodno od poteka predvidenega priključnega nadzemnega daljnovoda teče potok Mlaka, ki ima še ohranjeno naravno strugo. Brežina je porasla z obvodno vegetacijo. Na vzhodni strani avtoceste so travniške površine, na zahodni, severno od priključka na avtocesto, pod Dobruško vasjo, pa so njivske površine z ozko parcelacijo. V splošnem je krajina odprta, brez visokih vaških dreves ali živic med njivskimi oziroma travniškimi površinami. Varovana območja in pravni režimi Ni območij s posebnim režimom. Okoljski cilji s kazalci stanja okolja in metode vrednotenja Okoljski cilji plana so ohranjanje območij prepoznavnosti krajine, ohranjanje prvin, ki prispevajo k prepoznavnosti, ohranjanje krajinske pestrosti ter krajinske slike. Pri opredelitvi ciljev na področju krajine so upoštevana določila Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04), Zakon o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08) ter Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o krajini (MEKK) (Uradni list RS, št. 74/03). Z analizo vpliva umestitve daljnovoda v prostor želimo čimbolj zmanjšati vidno izpostavljenost predvidenega posega in s tem ohraniti obstoječe značilnosti krajinske slike. Z oceno ogroženosti bomo spremljali, ali umeščanje novega nadzemnega infrastrukturnega objekta vpliva na kvaliteto krajinske slike. Pri tem bodo upoštevani tudi vplivi med izgradnjo, ki pa so samo začasnega značaja. Tabela 43: Okoljski cilj s kazalci stanja okolja Okoljski cilj DPN Kazalci stanja okolja Minimalen vpliv na krajinsko sliko Vidna izpostavljenost novih ureditev območja Sprememba merila krajine 98

104 Vrednotenje vplivov izvedbe DPN z oceno vpliva Vpliv na krajinsko sliko bo zaradi postavitve RTP in priključnega nadzemnega daljnovoda neposreden (postavitev objekta v prostor), trajen (prisotnost daljnovodov v prostoru), zaradi vizualne izpostavljenosti objekta pa tudi daljinski vplivi. Kumulativnih vplivov ni pričakovati. Vidni vpliv daljnovoda v odprti kmetijski krajini je relativno majhen, saj se učinek koncentrira na same stebre in njihova stojišča, medtem ko so žice vidno manj moteče. Osnovna krajinska značilnost obravnavanega prostora je pogojena z morfologijo terena, s prevladujočim površinskim pokrovom oz. rabo tal ter antropogenimi vplivi, to je urbano rabo. Tabela 44: 5-stopenjska vrednostna lestvica za oceno primernosti variant glede na vpliv na krajino Ocena primernosti 5 - najbolj primerna Na območju posega ne bo vpliva na krajinsko sliko. 4 - bolj primerna Poseg ne bo bistveno krnil krajinske slike. 3 - primerna 2 - manj primerna 1 - najmanj primerna Poseg bo imel manjši vpliv na krajino, predvsem na posamezne elemente. Vpliv je možno omiliti z določenimi omilitvenimi ukrepi. Poseg bo močno vplival na krajino, z omilitvenimi ukrepi je možno te vplive delno omiliti. Poseg bo izredno vplival na krajino, omilitveni ukrepi niso učinkoviti. Tabela 45: Vrednotenje vplivov krajina varianta 1 varianta 2 primernosti vrstni red primernosti vrstni red Krajina Presoja ugotovljene ocene primernosti: Varianta 1 Posegi v sklopu izvedbe plana v krajini degradirajo posamezen element kakovosti krajinske slike, pričakovana je vizualna izpostavljenost objekta, vendar so možni in izvedljivi učinkoviti omilitveni ukrepi. Vizualna izpostavljenost RTP se lahko zakrije z mikrolokacijsko ureditvijo in zasaditvijo dodatne vegetacije. Priključni nadzemni daljnovod v dolžini 600 m s križanjem avtoceste in več daljnovodnimi stebri vidno posega v prostor, vendar prek območja že potekajo vidno izpostavljeni daljnovodi in zato vključitveni daljnovod ni tujek v prostoru. Z vidika vplivov na krajino je varianta 1 ocenjena z oceno primernosti»primerna«. Varianta 2 99

105 Posegi v sklopu izvedbe plana v krajini zmanjšajo (okrnijo, poslabšajo) posamezen element kakovosti krajinske slike, pričakovana je vizualna izpostavljenost objekta, vendar so možni in izvedljivi učinkoviti omilitveni ukrepi. Lokacija RTP je v bližini proizvodnih hal in skladišč, zato objekt RTP ni vizualno izpostavljen. Priključni daljnovod v dolžini ca 850 m s križanjem avtoceste in potekom prek gospodarske cone z več daljnovodnimi stebri vidno posega v prostor, vendar je ob primerni izvedbi omilitvenih ukrepov izpostavljenost možno omiliti. Z vidika vplivov na krajino je varianta 2 ocenjena z oceno primernosti»bolj primerna«. Skladnost DPN z okoljskimi cilji Ob upoštevanju podanih omilitvenih ukrepov je plan skladen z okoljskimi cilji s področja krajine. Omilitveni ukrepi Ob upoštevanju spodaj podanih omilitvenih ukrepov se lahko preprečijo, zmanjšajo ali odpravijo posledice škodljivih vplivov. Tabela 46: Omilitveni ukrepi Omilitveni ukrepi Časovni okvir izvajanja Nosilec izvedbe Spremljanje uspešnosti Uporaba oblikovno najprimernejše izvedbe RTP in stebrov, ki so vidno čim manj vpadljive barve. Potek trase pretežno preko kmetijskih površin z večjo velikostjo parcel in monokulturno proizvodnjo. Glede na poudarjeno produkcijski značaj kmetijskega prostora bi bila možna tudi ureditev gozdno drevesničarskih površin neposredno v zaščitnem koridorju daljnovoda. S primerno grmovno zasaditvijo baz stebrov se prikrije vidne dele betonskih temeljev, novonastali vegetacijski otoki imajo vlogo novega vegetacijskega prostorninskega člena, ki povečuje pestrost krajinske slike. Med oziroma po izgradnji Med oziroma po izgradnji Med oziroma po izgradnji Med oziroma po izgradnji investitor investitor investitor investitor ZVKDS; zavod za gozdove; ZVKDS; zavod za gozdove; ZVKDS; zavod za gozdove; ZVKDS; zavod za gozdove; Spremljanje stanja okolja Investitor naj spremlja stanje in ogroženost elementov krajinske slike predvsem v času gradbenih posegov. Prav tako naj spremlja izvajanje omilitvenih ukrepov, ki so podani v poročilu. Po izgradnji spremljanje stanja v območju kmetijskih zemljišč načeloma ni potrebno. Spremljanje kazalcev, ki so določeni v poglavju, in podatke naj investitor prikaže v obliki poročila. 100

106 Kakovost zraka Zakonodaja in viri Predpisi Republike Slovenije - Zakon o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/06-uradno prečiščeno besedilo 1, 49/06-ZMetD, 66/06 odločba US, 112/06 odločba US, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO- 1A, 70/08, 108/09) - Zakon o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/ (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B- 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10 popr.)) - Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/2011) - Uredba o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku (Uradni list RS 56/06) - Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 31/07, 70/08, 61/09)) - Uredba o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 24/05, 92/07) - Uredba o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbišč (Uradni list RS, št. 21/11) - Sklep o določitvi podobmočij zaradi upravljanja s kakovostjo zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 85/11) Viri - DPN za RTP 110/20 kv Dobruška vas pobuda, LUZ d.d., Ljubljana, februar 2011, dopolnitev marec RTP 110/20 kv Dobruška vas z vključitvijo v 110 kv omrežje, novogradnja, Idejne rešitve, Elektro Ljubljana d.d., št. projekta ELR0-134/12, Ljubljana, september Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2010, ARSO, Ljubljana, julij Podatki pridobljeni s terenskim ogledom Atlas okolja, ARSO, oktober 2012 Obstoječe stanje Na območju predvidenega DPN ni stalnega merilnega mesta za izvajanje meritev kakovosti zraka, zato za to območje ni možno podati dejanskega stanja kakovosti zraka. Glede na Sklep o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku spada obravnavano območje v območje onesnaženosti z oznako SI3. Območje SI3 ima predalpsko in alpsko klimo, ki na jugovzhodu prehaja v celinsko. Reliefno je zelo razgibano s slabo prevetrenimi dolinami in kotlinami, na jugovzhodu pa je pretežno gričevnat svet. Območje SI3 zajema Gorenjsko, Osrednjeslovensko in Jugovzhodno Slovenijo brez območja mestne občine Ljubljana, zato ravni onesnaževal niso nujno merodajne tudi za obravnavano območje. V območju SI32 deluje merilna postaja Novo mesto. Ocena onesnaženosti se izdela na podlagi določil 3. člena Uredbe o ukrepih za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka za posamezno območje onesnaženosti na vsakih pet let. Zadnja ocena je bila narejena za obdobje od 2005 do Raven onesnaženosti posameznega onesnaževala se določi s primerjavo s predpisanimi vrednostmi. Definicije ravni onesnaženosti so podane v spodnji tabeli. 101

107 V sklopu ocene onesnaženosti zraka se s strani ARSO zagotavljajo indikativne meritve z difuzivnimi vzorčevalniki. V sklopu teh meritev se znotraj predvidenega DPN ne izvajajo meritve, najbližji difuzni vzorčevalnik je v Novem mestu. Slika 24: Prikaz mesta mobilne postaje za meritve zraka (vir: Atlas okolja, november 2012) Tabela 47: Rezultati meritev z difuzivnimi vzorčevalniki Merilno mesto Praprotna Polica Parameter O 3 NO 2 Benzen Toluen Etilbenzen m,p - Ksilen o - Ksilen Enota µg/m 3 µg/m 3 µg/m 3 µg/m 3 µg/m 3 µg/m 3 µg/m 3 Vrednost meritev: od do Vrednost meritev: Od do Vrednost meritev: od do / 20,37 4,917 4,278 1,374 5,118 1,232 28,76 14,26 3,069 6,828 3,649 10,236 2,133 / 18,76 3,86 3,94 1,06 4,12 0,99 Glavna vira onesnaževanja zraka na območju predvidenega plana sta promet in industrijski obrat Bramac. V nadaljevanju so podani cestni odseki na območju predvidenega plana. Pomembnejši cestni odsek je avtocesta A2 Ljubljana Obrežje. V splošnem so izpušni plini poleg CO 2 in vode, ki sta normalna produkta pri zgorevanju, še naslednje plinaste snovi in trdni delci, ki so posledica nepopolnega zgorevanja: CO, 102

108 ogljikovodiki, benzen, NO x, SO 2, svinec in lebdeči delci (PM 10 ). Poleg teh snovi je s prometom povezan tudi nastanek ozona, ki nastaja kot sekundarni polutant. Tabela 48: Povprečnega letnega dnevnega prometa (v nadaljnjem besedilu: PLDP) na pomembnejših cestah znotraj območja predvidenega plana Kat. Ceste Prometni odsek PLDP A2 Kronovo Draga R2 Škocjan Dobruška vas R2 Dobruška vas - Šentjernej Vir: DRSC, Štetje prometa 2010 in 2011 Večjih industrijskih obratov v območju predvidenega DPN ni. Prisotni so manjša podjetja in obrti. Na kakovost zraka pa lahko vplivajo emisije iz bližnjih bolj urbaniziranih in industrijskih predelov (Novo mesto, Šentjernej, Škocjan). Večjih industrijskih ali poslovnih con znotraj predvidenega območja plana ni, se pa nahajajo v neposredni bližini (Bramac, načrtovan GTC Škocjan). Poleg omenjenega na onesnaženost zraka v bližini predvidenega plana vplivajo tudi emisije kurišč (predvsem v zimskem času) in izvajanje kmetijske dejavnosti. Varovana območja in pravni režimi Na predvidenem območju DPN ni pravnih režimov s področja kakovosti zraka. Okoljski cilji s kazalci stanja okolja in metode vrednotenja V vrednotenju skladnosti in vključenosti okoljskih ciljev DPN smo ugotavljali skladnost teh ciljev z okoljskimi cilji v strateških dokumentih države ReNPVO Cilj ReNPVO: Doseganje mejnih oziroma ciljnih vrednosti po območjih za NOx, SO 2, PM 10, NO 2, CO, benzen in ozon. Pri ocenjevanju obstoječe, dodatne in celotne obremenitve zunanjega zraka je potrebno upoštevati mejne vrednosti za varovanje zdravja ljudi in kritične vrednosti za varstvo rastlin, ki jih predpisuje Uredba o kakovosti zunanjega zraka. Kadar je alarmna vrednost 3 ure zaporedoma presežena, je potrebno nemudoma o tem obvestiti javnost in izvesti ustrezne ukrepe, ki zagotovijo zmanjšanje obremenjevanja zunanjega zraka. Tabela 49: Okoljski cilji in kazalci stanja okolja Okoljski cilj DPN Kazalec stanja okolja Ohranjanje / izboljšanje kakovosti Kakovost zunanjega zraka na območju zraka ocenjevanja Vrednotenje vplivov izvedbe DPN z oceno vpliva Vpliv na kakovost zraka lahko pričakujemo predvsem med gradnjo. Gradnja priključnega nadzemnega daljnovoda poteka fazno od stebra do stebra. Vplivi na posameznem stebru so kratkotrajni (časovno omejeni na približno 14 dni). Območje gradnje bo omejeno na dostopne poti do stebrov in stojna mesta stebrov. Pričakujemo lahko neposredne in 103

109 daljinske vplive. Z obstoječimi ureditvami na območju DPN lahko pričakujemo kumulativne vplive. Drugih vplivov ni pričakovati. Med obratovanjem vplivov na zrak ni. Med gradnjo lahko na ožjem območju okrog lokacije izvajanja del in ob transportnih poteh pričakujemo predvsem naslednje oblike onesnaževanja zraka: emisije prašnih delcev zaradi izvajanja pripravljalnih in gradbenih del emisije dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida in prašnih delcev zaradi prometa s tovornimi vozili in zaradi obratovanja gradbenih strojev (emisije iz prometa) Tabela 50: 5-stopenjska vrednostna lestvica za oceno primernosti variant glede na vpliv na kakovost zraka Ocena primernosti 5 - najbolj primerna Poseg bo ohranil / izboljšal kakovost zraka. 4 - bolj primerna 3 - primerna 2 - manj primerna 1 - najmanj primerna Poseg bo minimalno vplival na kakovost zraka, vpliv bo omejen na čas gradnje. Poseg bo imel manjši vpliv na kakovost zraka, vpliv bo omejen na čas gradnje. Poseg bo vplival na kakovost zraka, vpliv bo daljnosežen, z omilitvenimi ukrepi je možno te vplive delno omiliti. Poseg bo izredno vplival na kakovost zraka, omilitveni ukrepi niso učinkoviti. Tabela 51: Vrednotenje vplivov kakovost zraka varianta 1 varianta 2 primernosti vrstni red primernosti vrstni red Onesnaženost zraka Presoja ugotovljene ocene primernosti: Varianta 1 RTP je po varianti 1 lociran v prostor med dve prometno precej obremenjeni cesti (avtocesta in regionalna cesta II. reda) ter ob obstoječo obrtno industrijsko cono oziroma ob predvideno GTC Škocjan. Izvedba DPN bo nebistveno vplivala na kakovost zraka, ki ostaja nespremenjena. Povečano onesnaženje lahko pričakujemo le med gradnjo RTP in priključnega nadzemnega daljnovoda, v času obratovanja pa dodatnih onesnaženj ni pričakovati. Mejne vrednosti ne bodo dosežene. Ocenjujemo, da je z vidika ohranjanja kakovosti zraka varianta 1 ocenjena z oceno primernosti»bolj primerna«. Varianta 2 RTP je po varianti 2 lociran v prostor za obstoječo obrtno industrijsko cono oziroma v predvideno GTC Škocjan. Izvedba DPN bo nebistveno vplivala na kakovost zraka, ki ostaja nespremenjena. Povečano onesnaženje lahko pričakujemo le med gradnjo RTP in priključnega nadzemnega daljnovoda, v času obratovanja pa dodatnih onesnaženj ni pričakovati. Mejne vrednosti ne bodo dosežene. Ocenjujemo, da je z vidika ohranjanja 104

110 kakovosti zraka varianta 2 ocenjena z oceno primernosti»bolj primerna«. Varianti sta medsebojno enakovredni. Skladnost DPN z okoljskimi cilji Plan skladen z okoljskimi cilji. Omilitveni ukrepi Omilitveni ukrepi niso potrebni. Spremljanje stanja okolja Investitor naj spremlja ocene onesnaženosti zraka v sklopu rednih monitoringov, ki jih opravljajo v okviru pristojnega ministrstva. Omilitveni ukrepi niso predvideni, zato spremljanje le teh ni predvideno. Predlagamo, da investitor zagotavlja spremljanje kazalcev, ki so določeni v poglavju in podatke prikaže javnosti v obliki poročila Hrup Zakonodaja in viri Predpisi Republike Slovenije - Zakon o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/06- uradno prečiščeno besedilo 1, 49/06-ZMetD, 66/06 odločba US, 112/2006 odločba US, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008- ZFO-1A, 70/08, 108/09) - Zakon o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/ (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B- 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10-popr.)) - Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10) - Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 141/04) - Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 105/08) - Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/99) - Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem (Uradni list RS, št. 106/02, 50/05, 69/06) - Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji (Uradni list RS, št. 66/04, 54/05, 55/08) Viri - DPN za RTP 110/20 kv Dobruška vas pobuda, LUZ d.d., Ljubljana, februar 2011, dopolnitev marec RTP 110/20 kv Dobruška vas z vključitvijo v 110 kv omrežje, novogradnja, Idejne rešitve, Elektro Ljubljana d.d., št. projekta ELR0-134/12, Ljubljana, september Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2010, ARSO, Ljubljana, julij Podatki pridobljeni s terenskim ogledom - Obstoječe stanje Med vire onesnaževanja okolja s hrupom (vire hrupa) po Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju uvrščamo: avtoceste, hitre ceste, glavne ceste I. in II. reda, 105

111 regionalne cesta I., II. in III. reda in ceste, kjer letni pretok presega milijon vozil, glavne železniške proge in regionalne železniške proge, letališče in helikoptersko vzletišče, pristanišče, odprto parkirišče, na katerem letni pretok vozil presega milijon vozil, naprave, katerih obratovanje zaradi izvajanja industrijske, obrtne, proizvodne, storitvene in podobnih dejavnosti ali proizvodne dejavnosti v kmetijstvu ali gozdarstvu povzroča v okolju stalen ali občasen hrup. Cestni promet; je najpomembnejši dejavnik okoljskega hrupa. V zadnjih letih se je v Sloveniji izrazito povečalo število registriranih motornih vozil, povečeval pa se je tudi PLDP na večini merilnih odsekov. Dodaten hrup v cestnem prometu povzroča tudi transport blaga iz kraja v kraj zaradi še vedno konvencionalnega načina prevoza s kamioni. V samih mestih so glavni viri hrupa motorji osebnih avtomobilov ter gospodarska vozila, kamor sodijo vozila mestnega potniškega prometa, vozila javnih podjetij, dostavna in intervencijska vozila, manjši tovornjaki in motorji. Hrup zaradi tovornih vozil se je v mestnih središčih z gradnjo obvoznic znižal. Železniški promet; ima pomemben vpliv na okoliško prebivalstvo zaradi hrupa lokomotiv, trobil in piščalk pri usmerjanju na druge tire na ranžirnih postajah. Delež železniškega prometa se v primerjavi s cestnim tovornim prometom manj povečuje. Gradbišča kot vir hrupa se največkrat pojavljajo zaradi gradnje avtocest, cest v mestih in raznih drugih objektov, najpogosteje so gradbišča obsežen vir hrupa v urbanem okolju. Industrija s svojo sicer raznovrstno dejavnostjo je pravzaprav eden od manj razširjenih problemov hrupa v okolju. Industrijski viri emitirajo hrup glede na vrsto dejavnosti in obratovalni režim ter so specifični za vsako vrsto industrije oziroma njen obrat. Kljub vsemu pa so okoliški prebivalci»glasnih«obratov izpostavljeni različnim virom hrupa, kot so ventilatorji, motorji, kompresorji, ki so ponavadi nameščeni zunaj samih tovarniških zgradb. Podatkov o obstoječem stanju hrupa na obravnavanem območju ni. Glavni viri hrupa na obravnavanem območju predstavlja cestni promet, manjša podjetja in obrtne delavnice ter izvajanje kmetijske dejavnosti. Na obravnavanem območju ni obstoječega železniškega omrežja Na obravnavanem območju predmetnega DPN so naslednje kategorizirane državne ceste: - avtocesta: - A2 Ljubljana-Obrežje - regionalna cesta 2. reda: - Dolenje Kronovo Gor. Gomila - Dobruška vas-šentjernej Tabela 52: PLDP na pomembnejših cestah znotraj območja predvidenega plana Kat. Ceste Prometni odsek PLDP A2 Kronovo Draga R2 Škocjan Dobruška vas R2 Dobruška vas-šentjernej Vir: DRSC, Štetje prometa 2010 in

112 Predvideno območje DPN se umešča na kmetijske površine, ki jih uvrščamo v IV. območje varstva pred hrupom. V stavbna območja poseže varianta 2 na območju postavitve RTP v predviden GTC Škocjan in tudi to območje spada v IV. območje varstva pred hrupom (območje proizvodnih dejavnosti: površine za industrijo, površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo in površine za proizvodnjo). Varovana območja in pravni režimi Ni varovanih območij ali pravnih režimov. Območja varstva pred hrupom se urejajo v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08). Okoljski cilji s kazalci stanja okolja in metode vrednotenja Stopnje varstva pred hrupom (4. člen Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju) Stopnje zmanjševanja onesnaževanja okolja hrupom, ki so določene za posamezne površine glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, so naslednje stopnje varstva pred hrupom: IV. območje varstva pred hrupom d) IV. stopnja varstva pred hrupom za stavbe z varovanimi prostori na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa: - na posebnem območju površine drugih območij, ki so namenjene za nakupovalna središča, sejmišča in zabaviščne objekte (npr. avtodrom, vrtiljak ali športno strelišče), in površine drugih podobnih območij, - na območju proizvodnih dejavnosti: površine za industrijo, površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo in površine za proizvodnjo, - na območju prometne infrastrukture vse površine, - na območju komunikacijske infrastrukture vse površine, - na območju energetske infrastrukture vse površine, - na območju okoljske infrastrukture vse površine, - na območju vodnih zemljišč vse površine vodne infrastrukture, - na območju mineralnih surovin vse površine, namenjene izkoriščanju mineralnih surovin, - na območju kmetijskih zemljišč vse površine, razen na mirnem območju na prostem, - na območju gozdov: vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja in vse površine gozda kot zemljišča, razen na mirnem območju na prostem, - na območju za potrebe obrambe: vse površine, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog pri obrambi države oziroma pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, in - na območju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami: vse površine, če ne nastaja zaradi izvajanja nalog pri obrambi države oziroma pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Tabela 53 Mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa Lnoč in Ldan za posamezna območja varstva pred hrupom. Mejne vrednosti Kritične vrednosti Območje varstva pred hrupom Lnoč Ldan Lnoč Ldan 107

113 (dba) (dba) (dba) (dba) IV. območje III. območje II. območje I. območje Kazalec dnevne ravni hrupa L dan velja od 6:00 do 18:, L večer od 18:00 do 22:00 in L noč od 22:00 do 6:00. Okoljski cilji s kazalci Doseganje okoljskega cilja se meri posredno s kazalcem o povprečnem dnevnem prometu (PLDP). Hrup bo prisoten v času gradnje daljnovoda in RTP predvsem zaradi uporabe mehanizacije in transportnih vozil. Tabela 54: Okoljski cilj DPN s kazalcem stanja okolja Okoljski cilj DPN Kazalec stanja okolja Zmanjšanje obremenjenosti prebivalcev s Povprečni letni dnevni promet (PLDP) na hrupom izbranih mestih Vrednotenje vplivov izvedbe DPN z oceno vpliva Vpliv na obremenjenost s hrupom lahko pričakujemo predvsem med gradnjo. Gradnja RTP je ploskovnega značaja in bo trajala do 6 mesecev. Gradnja priključnega nadzemnega daljnovoda poteka fazno od stebra do stebra. Vplivi na posameznem stebru so kratkotrajni (časovno omejeni na približno 14 dni) sestavljajo jih izkop gradbene jama, postavitev temeljev in stebrov ter napenjanje vodnika. Gre torej za točkovno gradbišče, kjer se dela se premikajo od točke do točke glede na predhodno izvedeno fazo. Območje bo omejeno na dostopne poti do stebrov in na stojna mesta stebrov. Pričakujemo lahko neposredne vplive in kumulativne vplive z obstoječim prometom. Vplivi plana lahko segajo tudi izven območja predvidenega DPN. Med obratovanjem daljnovoda obremenitev s hrupom praktično ni. Hrup pri gradnji bo posledica gradnje dostopnih poti, izkopov jam in postavitve stebrov. Med gradnjo daljnovoda bo prisoten hrup mehanizacije in tovornih vozil za transport materiala. Vpliv hrupa na posamezen del trase bo nastajal samo določen čas (dela na posameznem stebru predvidoma trajajo 14 dni). Gre za kratkotrajne posege, območja kjer se bo gradnja izvajala pa lahko uvrstimo v IV. stopnjo varstva pred hrupom. Gradnja se izvaja v dnevnem času. Hrup se pomika vzdolž trase, ni lociran na enem mestu, hrupne dejavnosti pa niso dolgotrajne. Glede na predviden potek trase miniranje ne bo potrebno, prav tako ne uporaba helikopterjev. Dela se bodo izvajala po posameznih fazah (sečnja in priprava trase, postavitev stebrov, napeljava kabla) in časovnih obdobjih. Vpliv hrupa zaradi obratovanja je povzet na podlagi Poročila o meritvah in strokovne ugotovitve, št. L FIZ-03246, (ZVD Ljubljana, 2003). ZVD je meritve izvedel z večdnevnimi koordiniranimi meritvami na treh tipih 2 x 400 kv daljnovodov na več lokacijah. Za 110 KV daljnovode velja, da je jakost hrupa še manjša kot pri 400 kv daljnovodih. 108

114 Meritve pod trasami daljnovodov so pokazale, da hrup z daljnovoda v najbolj neugodnih razmerah (takoj po dežju) lahko doseže 65 db(a). Pri tem so zlasti izrazite visoke frekvence območja 8 khz (prasketanje korone) in»brnenje«v območju 100 Hz. Ob visokonapetostnih daljnovodih, na oddaljenosti najmanj 50 m od vodnikov, raven hrupa tudi v ekstremnih vremenskih pogojih (po obilnih padavinah ali ob intenzivnem sneženju, v kolikor ni debelejše snežne odeje) ne presega 47 db(a) (vštet je tudi hrup ozadja). Hrup pa bi padel na sprejemljivo vrednost za II. območje varstva pred hrupom v nočnem času že manj kot v eni uri po prenehanju padavin, saj v tem času njegova raven pade za približno 15 db(a). Ravni hrupa zaradi obratovanja visokonapetostnih daljnovodov so se v odsotnosti padavin (nasičene vlage v zraku) na oddaljenosti m od vodnika gibale v mejah med 25 in 35 db(a). Zaradi prisotnosti številnih drugih virov hrupa in šumov so zato takšne ravni hrupa slišne samo občasno in še to v neposredni bližini visokonapetostnih daljnovodov - na oddaljenostih, ki ne presegajo 50 m. Hrup, ki ga povzročajo ostali viri (ozadje), je v mejah med 35 in 45 db(a), in je torej v povprečju za 10 db(a) višji. Razlika 10 db(a) pomeni desetkrat nižjo jakost zvoka. Na bolj oddaljenih lokacijah (nad 20 m) so te razlike še občutnejše, zato na takšnih oddaljenostih daljnovodi v običajnih razmerah sploh niso slišni. Tabela 55: 5-stopenjska vrednostna lestvica za oceno primernosti variant glede na vpliv na obremenjenost s hrupom Ocena primernosti 5 - najbolj primerna Poseg bo ohranil / izboljšal obremenjenost s hrupom. 4 - bolj primerna 3 - primerna 2 - manj primerna 1 - najmanj primerna Poseg bo minimalno vplival na obremenjenost s hrupom, vpliv bo omejen na čas gradnje. Poseg bo imel manjši vpliv na obremenjenost s hrupom, vpliv bo omejen na čas gradnje. Poseg bo vplival na obremenjenost s hrupom, vpliv bo daljnosežen, z omilitvenimi ukrepi je možno te vplive delno omiliti. Poseg bo izredno vplival na obremenjenost s hrupom, omilitveni ukrepi niso učinkoviti. Tabela 56: Vrednotenje vplivov obremenjenost s hrupom varianta 1 varianta 2 primernosti vrstni red primernosti vrstni red Obremenjenost s hrupom Presoja ugotovljene ocene primernosti: Varianta 1 RTP je po varianti 1 lociran v prostor med dve prometno precej obremenjeni cesti (avtocesta in regionalna cesta II. reda) ter ob obstoječo obrtno industrijsko cono oziroma ob predvideno GTC Škocjan. Izvedba DPN bo minimalno vplivala na obremenjenost s hrupom. Povečano obremenjenost s hrupom lahko pričakujemo med gradnjo RTP in 109

115 priključnega nadzemnega daljnovoda, v času obratovanja pa dodatnih obremenjenosti s hrupom ni pričakovati. Mejne vrednosti ne bodo dosežene. Ocenjujemo, da je z vidika hrupa varianta 1 ocenjena z oceno primernosti»bolj primerna«. Varianta 2 RTP je po varianti 2 lociran v prostor za obstoječo obrtno industrijsko cono oziroma v predvideno GTC Škocjan. Izvedba DPN bo minimalno vplivala na obremenjenost s hrupom. Povečano obremenjenost s hrupom lahko pričakujemo med gradnjo RTP in priključnega nadzemnega daljnovoda, v času obratovanja pa dodatnih obremenjenosti s hrupom ni pričakovati. Mejne vrednosti ne bodo dosežene. Ocenjujemo, da je z vidika hrupa varianta 2 ocenjena z oceno primernosti»bolj primerna«. Varianti sta si z vidika obremenjenosti s hrupom enakovredni, prednost pa dajemo varianti 2, saj se objekt RTP nahaja znotraj gospodarske cone in vplivi na okolico zaradi sosednjega industrijskega objekta ne bodo izraziti. Skladnost DPN z okoljskimi cilji Plan je skladen z okoljskimi cilj. Omilitveni ukrepi Omilitvene ukrepe se predpiše na nivoju omejevanja hrupa med gradnjo. Spremljanje stanja okolja Investitor naj spremlja podatke o prometu. Osnovni omilitveni ukrepi so predvideni samo v času gradnje, zato spremljanje le teh ni predvideno. Predlagamo, da investitor zagotavlja spremljanje kazalcev, ki so določeni v poglavju, in podatke prikaže javnosti v obliki poročila Elektromagnetno sevanje Zakonodaja in viri Predpisi Republike Slovenije - Resolucija o Nacionalnem energetskem programu (Ur. l. RS, št. 57/04) - Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 uradno prečiščeno besedilo 1, 49/06-ZMetD, 66/06 odločba US, 112/06 odločba US, 33/07-ZPNačrt, 55/08-ZFO-1A, 70/08, 108/09, 57/12) - Zakon o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/ (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 ZVO- 1B, 108/09, - Energetski zakon (Uradni list RS, št. št. 27/07- uradno prečiščeno besedilo 2, 70/08, 22/10) - Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) - Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, 70/96) 110

116 Viri - DPN za RTP 110/20 kv Dobruška vas pobuda, LUZ d.d., Ljubljana, februar 2011, dopolnitev marec RTP 110/20 kv Dobruška vas z vključitvijo v 110 kv omrežje, novogradnja, Idejne rešitve, Elektro Ljubljana d.d., št. projekta ELR0-134/12, Ljubljana, september Podatki pridobljeni s terenskim ogledom - Študija variant s stališča elektromagnetnega sevanja za RTP 110/20 kv Dobruška vas s priključnim daljnovodom, EIMV, Ljubljana, december 2012 Obstoječe stanje Vir sevanja je nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije katerega uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje z: - nizkofrekvenčnim EMS od 0 Hz do vključno 10 khz (nizkofrekvenčni vir sevanja) in je nazivna napetost, pri kateri vir sevanja obratuje, večja od 1kV. Vse naprave elektroenergetskega sistema delujejo na frekvenci 50 Hz in torej sodijo v skupino nizkofrekvenčnega neioniziranega sevanja. Po podatkih podjetja Elektro Ljubljana d.d. se na obravnavanem območju nahajajo naslednji objekti elektroenergetskega omrežja: Obstoječi vodi znotraj predvidenega območja DPN: kv Brestanica-Krško, - 2 x 110 kv Hudo Krško, - 20 kv Bramac Tomažja vas. Slika 25: Prikaz elektroenergetskega omrežja (vir: GJI, februar 2012) Po podatkih v Atlasu okolja (ARSO) se na širšem območju nahaja več točkovnih virov sevanja, predvsem baznih postaj mobilne telefonije. 111

117 Slika 26: Prikaz visokofrekvenčnih virov sevanja na širšem območju DPN (vir: Atlas okolja, oktober 2012) V oddaljenosti ca 150 m lokacije RTP po varianti 2 se nahajajo poselitvena območja (romska naselja), poselitvena območja se po obeh variantah nahajajo v oddaljenosti ca 90 m od načrtovanega priključnega nadzemnega daljnovoda. Varovana območja in pravni režimi V Uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (v nadaljnjem besedilu tega poglavja Uredba) sta določeni I. in II. stopnja varstva pred sevanjem, glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja: - I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I. območje predstavlja območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju. - II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu. 112

118 Okoljski cilji s kazalci stanja okolja in metode vrednotenja Okoljski cilji plana izhajajo iz Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, kjer so opredeljene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega polja v okolju, stopnje varstva pred sevanjem v posameznih območjih naravnega in življenjskega okolja, način določanja in vrednotenja obremenitve okolja zaradi sevanja ter ukrepi za zmanjševanje in preprečevanje čezmernega sevanja. Vir sevanja ne sme povzročiti čezmerne celotne obremenitve območja s sevanjem. Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji virov sevanja je potrebno izbrati tehnične rešitve in upoštevati dognanja in rešitve, ki zagotavljajo, da mejne vrednosti niso presežene, in hkrati omogočajo najnižjo tehnično dosegljivo obremenitev okolja zaradi sevanja. Z okoljskim ciljem DPN se želi zaščititi ljudi pred viri sevanja in preprečiti čezmerne obremenitve. Pri frekvenci 50 Hz (običajna za daljnovode) je v Uredbi za I. območje predpisana največja gostota magnetnega pretoka (B) 10 µt, električne poljske jakosti (E) pa 500 V/m. Za II. območje pa je predpisana največja dovoljena gostota magnetnega pretoka 100 µt, električne poljske jakosti pa V/m. Širina varovalnega pasu 110 kv daljnovodov (7. člen Energetskega zakona (EZ-C) Uradni list RS št. 70/08), znaša 30 m (15 m levo in 15 m desno od osi). Prav tako je vplivno območje 110 kv DV glede na mejne vrednosti gostote magnetnega polja in električne poljske jakosti manjše od 15 m, saj na tej razdalji omenjene vrednosti padejo pod predpisane vrednosti. Tabela 57: Okoljski cilj DPN s kazalcem stanja okolja Okoljski cilj OPPN Kazalec stanja okolja Umeščanje daljnovoda izven območij stanovanj ali objektov, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje Umeščanje daljnovoda izven prvih območij varstva pred EMS Število stanovanjskih objektov ali objektov, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje znotraj varovanega pasu koridorja daljnovoda Površina prvih območij varstva pred EMS znotraj območja DPN Vrednotenje vplivov izvedbe DPN z oceno vpliva Vpliv na obremenjenost z EMS lahko pričakujemo med obratovanjem RTP in nadzemnega priključnega daljnovoda. Vpliv bo neposreden in bo prisoten ves čas obratovanja RTP in daljnovoda. Daljinskega in kumulativnih vplivov ni pričakovati. Predvidena je postavitev stebrov tipa»sod«. Predvidena je montaža vodnikov 243- AL1/39-A20SA, ki bodo izdelani skladno z zahtevami standarda SIST EN 50182:2002. Na robu 15 m koridorja so vrednosti električnega polja 0,45 kv/m, gostota magnetnega polja pa 2,5 µt. Dopustne vrednosti za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem, so 0,5 kv/m in 10µT. Zaključimo lahko, da bo vplivno območje priključnega daljnovoda za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem, zaradi EMS širine do +/-15 m od osi, za drugo območje pa ni omejitve (povzeto po Idejni rešitvi). 113

119 Oddaljenost od predvidene Število stanovanjskih objektov znotraj pasu osi daljnovoda Varianta 1 Varianta 2 15 m (30 m širina pasu) m (100 m širina pasu) m (200 m širina pasu) 0 0 Slika 27: Prikaz oddaljenosti stanovanjskih objektov od vira EMS (vir: GJI, november 2012) varianta RTP območje DPN poselitveno območje Slika 28: Prikaz umestitve RTP s priključnim nadzemnim daljnovodom (vir: DOF 2010) V območju predvidenega DPN za RTP in priključni nadzemni daljnovod so skladno s Pravilnikom o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/2010) (v 114

120 nadaljevanju: Pravilnik) dopustne ureditve pod pogoji, ki jih določajo elektroenergetska tehnična pravila in varnostne stopnje za zemljišča, ki se nahajajo v območju varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja ter predpisi, ki urejajo varstvo pred elektromagnetnim sevanjem v naravnem in življenjskem okolju. Območje DPN za RTP in nadzemni priključni daljnovod, ki bo obravnavan v DPN, predstavlja praviloma območje varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij 110 kv napetostnega nivoja, ki znaša 15 m levo in desno od osi daljnovoda ter 15 m od ograje RTP. Tabela 58: 5-stopenjska vrednostna lestvica za oceno primernosti variant glede na vpliv na obremenjenost z EMS Ocena primernosti 5 - najbolj primerna Poseg bo ohranil / izboljšal obremenjenost z EMS. 4 - bolj primerna Poseg bo minimalno vplival na obremenjenost z EMS. 3 - primerna 2 - manj primerna 1 - najmanj primerna Poseg bo imel manjši vpliv na obremenjenost z EMS, z omilitvenimi ukrepi pa se te vplive v celoti odpravi. Poseg bo vplival na obremenjenost z EMS, vpliv bo daljnosežen, z omilitvenimi ukrepi je možno te vplive delno omiliti. Poseg bo izredno vplival na obremenjenost z EMS, omilitveni ukrepi niso učinkoviti. Tabela 59: Vrednotenje vplivov obremenjenost z EMS varianta 1 varianta 2 primernosti vrstni red primernosti vrstni red Obremenjenost z EMS Presoja ugotovljene ocene primernosti: Varianta 1 RTP je po varianti 1 lociran v prostor med dve prometno zelo obremenjeni cesti (avtocesta in regionalna cesta II. reda) ter ob obstoječo obrtno industrijsko cono oziroma ob predvideno GTC Škocjan, nadzemni daljnovod pa poteka prek avtoceste in kmetijskih površin do obstoječega daljnovoda. Namenska raba prostora za območja za postavitev RTP in varovalni pas 110 kv nadzemnega priključnega daljnovoda je najboljše kmetijske površine (pretežni del) in površine za ceste (prečkanje avtoceste). Vpliv na obremenjenost z EMS lahko pričakujemo med obratovanjem RTP in priključnega daljnovoda. Vpliv bo neposreden in bo prisoten ves čas obratovanja daljnovoda. Daljinskega in kumulativnih vplivov ni pričakovati. DPN na raven EMS, ne bo imel negativnih vplivov oz. učinkov, znotraj predvidenega DPN ni prvih območij varstva pred elektromagnetnim sevanjem. Mejne vrednosti ne bodo dosežene. Ocenjujemo, da je z vidika EMS varianta 1 ocenjena z oceno primernosti»bolj primerna«. Najvišje ocene se ne podeli, ker se v bližini obstoječih daljnovodov na točki priključitve načrtovanega priključnega daljnovoda nahajata dva počitniška objekta. Varianta 2 RTP je po varianti 2 locirana v prostor ob obstoječo obrtno industrijsko cono oziroma v predvideno GTC Škocjan, nadzemni daljnovod pa poteka v manjšem delu po območju GTC in nato prek kmetijskih površin in avtoceste do obstoječega 110 kv daljnovoda v 115

121 bližini Dobruške vasi. Namenska raba prostora za območja za postavitev RTP in varovalni pas 110 kv nadzemnega priključnega daljnovoda je območje za proizvodne dejavnosti (lokacija RTP in začetni del nadzemnega daljnovoda znotraj načrtovane GTC Škocjan) ter najboljše kmetijske površine (pretežni del nadzemnega daljnovoda) in površine za ceste (daljnovodno prečkanje avtoceste). Pri lokaciji RTP in poteku nadzemnega daljnovoda znotraj območja GTC Škocjan je zaradi določil Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Gospodarsko tehnološki center (GTC) Škocjan (Uradni list RS, št. 89/07), ki navajajo, da je v delu tega območja možno graditi tudi stavbe za trgovsko, gostinsko, upravno, športno rekreativno dejavnost in spadajo med dejavnosti iz I. območja, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem glede na Uredbo, ugotovljeno, da bo imela izvedba plana vpliv na obremenitev z EMS, saj bo treba v DPN predpisati pogoje in omejitve v zvezi z gradnjo oziroma umeščanjem dejavnosti v varovalnem pasu RTP in nadzemnega daljnovoda. Zato ocenjujemo, da je vpliv na obremenitev z EMS, ki bo neposreden in bo prisoten ves čas obratovanja daljnovoda ter ga lahko pričakujemo med obratovanjem RTP in daljnovoda, zaznaven, vendar se ga s predpisano omejitvijo rabe prostora in omilitvenimi ukrepi v fazi osnutka DPN (določila v Uredbi o DPN) v celoti odpravi. Daljinskega in kumulativnih vplivov ni pričakovati. DPN na raven EMS izven območja GTC Škocjan ne bo imel negativnih vplivov oz. učinkov. Mejne vrednosti ne bodo dosežene. Ocenjujemo, da je z vidika EMS varianta 2 ocenjena z oceno primernosti»primerna«, torej primerjalno za eno stopnjo nižje ocenjena kot varianta 1, saj bodo za zmanjšanje vpliva potrebni omilitveni ukrepi v smislu pogojev in omejitev rabe prostora in umeščanja dejavnosti v varovalni pas RTP in daljnovoda. Pri medsebojnem vrednotenju se kot ustreznejša izkazuje varianta 1, kjer ni vpliva na rabo prostora kot v primeru variante 2, kjer bo treba znotraj varovalnega pasu RTP in daljnovoda v območju GTC upoštevati pogoje in omejitev rabe prostora in umeščanja dejavnosti glede na določila predmetnega OPPN za GTC Škocjan. Skladnost DPN z okoljskimi cilji Plan je skladen z okoljskimi cilji varstva pred EMS. Omilitveni ukrepi V območju GTC Škocjan bo treba predpisati pogoje in omejitve glede rabe prostora, gradnje stavb in umeščanja dejavnosti skladno s Pravilnikom. Spremljanje stanja okolja Pri prvem zagonu novega vira oziroma rekonstrukciji vira je potrebno izvesti meritve EMS. Program monitoringa, dinamiko in vsebino predpiše pooblaščeni izvajalec monitoringa s strani pristojnega ministrstva. Izvedene meritve naj investitor predstavi javnosti v obliki poročila Sintezno vrednotenje in primerjava variant z okoljskega vidika Predlog najustreznejše variante z okoljskega vidika temelji na rezultatih vrednotenja po posameznih vidikih in sinteznega vrednotenja vseh vidikov hkrati. Primerjava se izvede s 116

122 točkovanjem in pripisom ocene primernosti in vrstnega reda, natančnejšo opredelitev a primernosti pa se pridobi z uporabo povprečne vrednosti. OKOLJSKI VIDIK varianta 1 varianta 2 primernosti vrstni red primernosti vrstni red Tla in relief Vode Površinske, podzemne in poplavne vode Raba naravnih virov Kmetijska zemljišča Narava Habitati Naravne vrednote Kulturna dediščina Krajina Zdravje ljudi Onesnaženost zraka Hrup EMS Skupaj okoljski vidik povprečna ocena 3,7 3,9 Varianta 2 je okoljsko najbolj sprejemljiva, saj se celostno izkazuje kot bolj primerna praktično po vseh vidikih okolja. Varianta 1 je primerjalno slabše ocenjena predvsem z vidika varovanja kmetijskih zemljišč, kulturne dediščine in varovanja krajine, le pri vplivu na vode in s stališča EMS je primerjalno ocenjena bolje kot varianta Zaključno vrednotenje z okoljskega vidika Najustreznejša varianta z okoljskega vidika je varianta

123 3 SINTEZNO VREDNOTENJE Za izvedbo sinteznega vrednotenja se uporabi princip vsote in aritmetične sredine (povprečja) ocene primernosti, ki se izkazuje kot ustrezna osnova za določitev primernosti in naknadno vrstnega reda. Kazalniki pretežno niso denarno merljivi. Ocene primernosti se opredeljuje na podlagi strokovne presoje, po vnaprej določenih ciljih, merilih in kazalnikih. Metodološko je sicer uporaba vsot in povprečij lahko problematična, vendar za konkreten primer daljnovoda menimo, da je ustrezna. Za vrednotenje se uporabi tudi sistem ponderiranja, ki pa v dosedanjih izračunih (ponderiranje je bilo prikazano pri vrednotenju funkcionalnega vidika) ni dalo drugačnih rezultatov. Skupna tabela vrednotenja s pregledom razvrstitve v e primernosti in določitvijo vrstnega reda: varianta 1 varianta 2 EKONOMSKI VIDIK vrstni red vrstni red primernosti primernosti ekonomski vidik 3,60 2 3,60 1 FUNKCIONALNI VIDIK primernosti varianta 1 varianta 2 vrstni red primernosti vrstni red Zahtevnost gradnje Reliefne značilnosti Geološke razmere Hidrološke razmere Obstoječa in načrtovana prometna in gospodarska infrastruktura Obstoječe javno cestno omrežje na območju gradbenih poti Dostopne poti, prevozi Učinkovitost obratovanja Obstoječa in načrtovana GJI Varnost obratovanja Zanesljivost obratovanja Medsebojni vpliv koridorjev velikih infrastrukturnih objektov Dostop pri obratovanju, nujnih vzdrževalnih delih

124 PROSTORSKI VIDIK primernosti varianta 1 varianta 2 primernosti vrstni red vrstni red Regionalni razvoj in prostorske ureditve regionalnega pomena Razvoj dejavnosti v prostoru Poselitev Fizične in morfološke značilnosti prostora Kakovost bivalnega okolja varianta 1 varianta 2 OKOLJSKI VIDIK primernosti vrstni red primernosti vrstni red Tla in relief Vode Podzemne vode Raba naravnih virov Kmetijska zemljišča Narava Habitati Naravne vrednote Kulturna dediščina Krajina Zdravje ljudi Onesnaženost zraka Hrup EMS Zaključne ugotovitve: Upoštevajoč vse relevantne vidike vrednotenja po ekonomskem, funkcionalnem, prostorskem in okoljskem vidiku se kot najustreznejša varianta izkazuje varianta 2. Varianta 2 predstavlja varianto, ki je izrazito ustrezna s funkcionalnega vidika, saj je praktično v vseh segmentih funkcionalnega vidika najbolje ocenjena, razen pri razvoju dejavnosti v prostoru, saj je umeščena neposredno v gospodarsko cono. Tega ne opredeljujemo kot bistveno slabost, saj je na območju RTP že sedaj predvsem skladiščna dejavnost, prav tako pa je v OPPN za GTC Škocjan v tem delu gospodarske cone predvidena proizvodna, skladiščna in industrijska dejavnost, ki ima drugačne omejitve glede 110 kv daljnovodov kot bližina poselitve. Tudi z vidika prostorskega razvoja je varianta 2 prepričljiva, predvsem odmik od poselitvenih območij na več kot 150 m praviloma zagotavlja ustrezno možnost umestitve v prostor. Na prostorskem področju je treba opozoriti na zgoščevanje infrastrukturnih koridorjev v pas ob obstoječo avtocesto. Pomembna prednost variante 2 je tudi z okoljskega vidika, saj je iz večine okoljskih vidikov ocenjena kot ustreznejša. Nobena od ocenjevanih variant ni neizvedljiva. Varianti sta v več segmentih enotni, v vseh ocenjevanih vidikih se pojavljajo zelo majhna odstopanja med njima. Nobena od 119

125 predlaganih variant ni v nasprotju s podrobnejšimi varstvenimi in razvojnimi usmeritvami za geomorfološke, hidrološke, geološke, ekosistemske, botanične in zoološke naravne vrednote, prav tako tudi nista v nasprotju z usmeritvami kulturne dediščine, poselitvenimi in ostalimi razvojnimi usmeritvami v prostoru. Poizkus matematične opredelitve vrednotenja pokaže, da je varianta 2 po vseh načinih izračuna (aritmetična sredina, pogostnost ocene, ponderiranje itd.) izkazana kot najustreznejša varianta. S ponderji smo prikazali možnost različnega uteževanja, ki pa v primeru te naloge ni pokazalo bistveno drugačnih rezultatov. Uteži so prikazane v spodnji tabeli, osnovni princip pa je, da se v prvi iteraciji uteži enakomerno porazdeli, v drugi se ekonomskemu vidiku pripiše minimalni učinek 10 %, preostale pa se medsebojno enakomerno uravnoteži. V tretji iteraciji se večji poudarek da okoljskemu vidiku, v zadnji iteraciji pa se okoljski in prostorski del uravnoteži z večjo utežjo. varianta 1 varianta 2 uteži vrstni primerno red sti primerno sti vrstni red Skupaj ekonomski vidik 3,60 2 3,60 1 0,25 0,10 0,10 0,10 Skupaj funkcionalni vidik 4,20 2 4,40 1 0,25 0,30 0,25 0,20 Skupaj prostorski vidik 3,25 2 4,00 1 0,25 0,30 0,25 0,35 Skupaj okoljski vidik 3,70 2 3,90 1 0,25 0,30 0,40 0,35 SKUPAJ 14, ,90 1 povprečna ocena 3,69 3,98 Ponder 1 3,69 3,98 Ponder 2 3,71 4,05 Ponder 3 3,70 4,02 Ponder 4 3,63 4,01 Po vseh scenarijih je (naj)ustreznejša varianta 2, ki se v vseh utežnih primerih uvrsti na 1. mesto. 120

126 3.1 Grafični prikaz List 1 Pregledna karta variant M 1 : List 2 Pregledna karta na občinskem načrtu občine Škocjan.. M 1 : List 3 Problemska karta s prostorsko razvojnega vidika.. M 1 :

127 4 PREDLOG NAJUSTREZNEJŠE VARIANTE TEKSTUALNI DEL 4.1 Opis predloga najustreznejše variante z območjem Ustreznejša varianta med obravnavanima je varianta 2. Lokacija RTP po varianti 2 se nahaja v predvideni GTC Škocjan, vzhodno od obstoječih proizvodnih hal podjetja Bramac. V naravi predstavlja lokacija območje posekanega gozda, urejenega za potrebe gradnje v gospodarski coni. Vključitev RTP v elektroenergetsko omrežje se izvede s 110 kv nadzemnim daljnovodom dolžine ca 850 m po najkrajši trasi proti severu med potokom Mlaka in vzhodnim robom območja obrata Bramac in prek avtoceste A2 Ljubljana Obrežje do daljnovoda DV 2 x 110 kv Krško Hudo vzhodno od Dobruške vasi. RTP s priključnim nadzemnim daljnovodom je locirana v občini Škocjan. Slika 27: Predlog najustreznejše variante 122