Microsoft Word - Stalisca_DPN Kamnik-Visoko

Transkripcija

1 MINISTRSTVO ZA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR INFRASTRUKTURO Pobudnik: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo Investitorja in naročnika: Elektro Gorenjska d.d. Elektro Ljubljana d.d. Koordinator: Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja Izdelovalec: LUZ d.d. DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRT ZA DALJNOVOD 2 x 110 kv KAMNIK VISOKO STALIŠČA DO PRIPOMB IN PREDLOGOV, PODANIH V ČASU JAVNE RAZRGNITVE OSNUTKA DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA in PREDSTAVITVE SPREMENJENIH REŠITEV maj 2016

2 Uvodne obrazložitve Na območju Letališča Jožeta Pučnika je načrtovana ureditev obsežne poslovno logistične cone. Za zagotavljanje elektroenergetske oskrbe je v coni načrtovana gradnja razdelilno transformatorske postaje Brnik (v nadaljnjem besedilu: RTP Brnik), za katero je treba zagotoviti osnovno in rezervno elektroenergetsko napajanje na 110 kv napetostnem nivoju. Poleg tega je na širšem območju med Domžalami in Kranjem potrebno zagotoviti rezervno napajanje obstoječih RTP 110/20 kv Kamnik in RTP 110/20 kv Domžale ter nove RTP 110/20 kv Mengeš in zagotoviti rezervno napajanje širšemu območju Kranja na 110 kv napetostnem nivoju. Z načrtovanim daljnovodom 2 x 110 kv Kamnik Visoko tako zagotavljamo napajanje načrtovane RTP Brnik ter rezervno napajanje enega izmed najpomembnejših razvojno gospodarskih območij v osrednji Sloveniji. Osnutek državnega prostorskega načrta (v nadaljnjem besedilu: DPN) 2 x 110 kv Kamnik Visoko je bil hkrati s Poročilom o vplivih na okolje, osnutkom okoljevarstvenega soglasja in strokovnimi podlagami javno razgrnjen med 21. decembrom 2015 in 24. januarjem 2016 na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, graditev in stanovanja, ter v prostorih občin Šenčur, Cerklje na Gorenjskem, Komenda in Mengeš. V sklopu javne razgrnitve so bile pripravljene naslednje javne obravnave: - 7. januarja 2016 v občinah Mengeš in Komenda, januarja 2016 v občini Cerklje na Gorenjskem, januarja 2016 v občini Šenčur. Predstavitev spremenjenih rešitev v osnutku DPN je bila: maja 2016 v prostorih MOP Dunajska 21, Ljubljana. Osnutek DPN je izdelan skladno z določili Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10-popr., 57/12) (v nadaljnjem besedilu: ZUPUDPP) in Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave državnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 106/11) (v nadaljnjem besedilu: Pravilnik). Pripombe iz javne razgrnitve so bile podane ustno neposredno na javnih razpravah ter v pisni obliki ali posredovane po elektronski pošti. Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljnjem besedilu: MOP) je skupaj z izdelovalcem osnutka DPN, izdelovalci strokovnih podlag, pobudnikom in investitorjema temeljito preučilo vse prispele pripombe in predloge ter do vsake zavzelo stališče. V fazi preučevanja predlogov podanih na javni razgrnitvi je bila na delu trase predlagana optimizacija. Tangirani lastniki so bili z optimizacijo v osnutku DPN v maju 2016 seznanjeni in so imeli možnost podati predloge in pripombe na predlagano spremembo na predstavitvi spremenjenih rešitev ali po elektronski pošti. Na podlagi sprejetih stališč do pripomb in predlogov z javne razgrnitve in predstavitve spremenjenih rešitev se bodo DPN in ostale strokovne podlage, kot je navedeno v priloženih stališčih, smiselno dopolnile in sicer na način, da bodo sprejete pripombe upoštevane pri izdelavi predloga DPN. Opomba: V pripravljenih gradivih pred letom 2015 je bilo kot pobudnik DPN navedeno Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za energijo, kot koordinator pa Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za prostor. Od reorganizacije Vlade RS v letu 2014 je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor razdeljeno na dve ločeni ministrstvi in sicer Ministrstvo za infrastrukturo (pobudnik) in Ministrstvo za okolje in prostor (koordinator). Kratice oziroma okrajšave, uporabljene v tem gradivu, imajo naslednji pomen: - RTP razdelilno transformatorska postaja - SN srednja napetost - EE elektroenergetski/a/o

3 - DPN državni prostorski načrt za daljnovod kv Kamnik - Visoko - DV daljnovod - EMS elektromagnetno sevanje - Uredba - Uredba o DPN za DV kv Kamnik Visoko - PVO Poročilo o vplivih na okolje za DV kv Kamnik Visoko

4 Vsebina: 1. Pripomba: Jožef Gašperlin, Luže 29, Visoko (prejeto , št /2010- MOP/147) 2. Pripomba: Jožef Gašperlin, Luže 57, Visoko (prejeto , št /2010- MOP/145) 3. Pripomba: Skupina kmetov (32 podpisov) (prejeto , št /2010- MOP/146) 4. Pripomba: Kmetijsko gospodarska zbornica Slovenije, Gospodinjska ulica 6, Ljubljana (prejeto , št /2010-MOP/148) 5. Zapisnik javne obravnave osnutka DPN v občini Šenčur (št /2010- MOP/ / z dne ) 6. Pripomba: Občina Cerklje na Gorenjskem, Trg Davorina Jenka 13, Cerklje na Gorenjskem (prejeto , št /2010-MOP/149) 7. Pripomba: Marko Jenko (prejeto z dopisom Občine Cerklje na Gorenjskem, glej pripombo št. 6) 8. Pripomba: Miha Lampe (prejeto z dopisom Občine Cerklje na Gorenjskem, glej pripombo št. 6) 9. Pripomba: Miha Gregorc (prejeto z dopisom Občine Cerklje na Gorenjskem, glej pripombo št. 6) 10. Zapisnik javne obravnave osnutka DPN v občini Cerklje na Gorenjskem (št /2010-MOP/ / z dne ) 11. Pripomba: Občina Komenda (prejeto , št /2010-MOP/151) 12. Pripomba: Janez Urbanec, Suhadole 35 (prejeto z dopisom Občine Komenda, glej št. 11) 13. Pripomba: Peter Pibernik, Suhadole 54 (prejeto z dopisom Občine Komenda, glej št. 11) 14. Pripomba: Peticija proti izgradnji daljnovoda Kamnik Visoko oz. za podzemni daljnovod lokacija k.o. Kaplja vas, k.o. Nasovče (24 podpisov), zanje Slavko Poglajen, župan Občine Komenda (prejeto z dopisom Občine Komenda, glej št. 11)

5 1. Jožef Gašperlin, Luže 29, Visoko (prejeto , št /2010-MOP/147) 1.1 Trasa daljnovoda poteka v celoti po kmetijskih in gozdnih zemljiščih. Zaradi posega na najboljša kmetijska zemljišča poseg ni v skladu s trajnostnim razvojem v prostoru ter učinkovito in gospodarno rabo zemljišč. Čeprav poseg v 80 % posega na kmetijska zemljišča, je poseg na kmetijska zemljišča le skopo opisan. Stališče 1.1 Trasa DV 2x110 kv je bila določena na podlagi izbora najustreznejše variante izmed več prostorskih koridorjev, ki so potekali ali po severni ali po južni strani območja med Tunjiškim hribovjem in območjem Letališča Jožeta Pučnika na Brniku. Ključna izhodišča za umestitev prostorskih koridorjev v prostor so bila izogibanje poselitvenim območjem, letališču ter območjem kulturne in naravne dediščine. Tako je bil kot najustreznejši izbran potek trase po severnem robu letališča ob zadostnem odmiku od varovalnih pristajalnih/odletnih koridorjev ob hkratnem izogibanju naseljem in zavarovanim območjem narave in kulturne dediščine. Potek trase med Zg. Brnikom in Visokim je bil določen tako, da se je trasa izogibala naseljem Praprotna polica, Velesovo in Luže, zato trasa nikjer ne poteka po stavbnih zemljiščih (razen neposredno pri vključitvi RTP Brnik v Poslovno logistični coni Brnik). Trasa zato v celoti poteka prek kmetijskih zemljišč ter v bližini gozdnih robov, v manjši meri (kjer se prečkanju gozda ni bilo možno izogniti) pa tudi prek gozdnih površin. S tem so bili upoštevani pogoji najmanjšega poseganja v prostor, saj potek po kmetijskih zemljiščih zahteva postavitev stebrov vsakih ca m in ureditev dostopne poti do posameznega stebra v času gradnje, potek trase po gozdu pa predstavlja poseg v gozd praktično na celotni dolžini poteka v gozdu v širini do 30 m. V okviru izdelave študije variant, je bilo izdelano tudi okoljsko poročilo in izvedena Celovita presoja vplivov na okolje (CPVO). Namen okoljskega poročila je bil preveriti vplive na okolje (tudi na kmetijska zemljišča v sklopu rabe naravnih virov) in sprejemljivost posega v prostor. Večji del daljnovoda poteka po kmetijskih površinah. Kmetijske površine bodo prizadete predvsem v času gradnje daljnovoda. Po končani gradnji se prizadete površine (gradbišča, dostopne poti) povrnejo v prvotno stanje. Iz poročila za južno varianto izhaja, da bo po pozidan le del, kjer je postavljen temelj daljnovoda (4 x 0,5 m x 0,5 m). Pod stebri se glede na prakso ostalih daljnovodov ne kmetuje, zato je proizvodnji potencial zgubljen pod celotnim stebrom (približno 4 x 4 m). Na okoljsko poročilo je bilo pridobljeno pozitivno mnenje št /2012/29 z dne v okviru katerega je bilo pridobljeno tudi mnenje MKGP. V Sloveniji sicer evidenca poteka daljnovodov po posameznih namenskih rabah ne obstaja, vendar lahko ocenimo, da daljnovodi v minimalni dolžini potekajo po stavbnih zemljiščih (npr. v naseljih mestnega značaja, ki imajo zaradi razvoja poselitve RTP locirane med stavbnimi zemljišči), v večji meri po gozdnih površinah (čemur se sicer izogiba zaradi velikega vpliva na gozd), v daleč največji dolžini pa potekajo daljnovodi po kmetijskih zemljiščih. Tudi izhodišče prostorskega razvoja RS v strategiji prostorskega razvoja Slovenije kot izhodišče poteka daljnovodov navaja izogibanje stavbnim zemljiščem in hkratni potek z ostalimi infrastrukturnimi koridorji v prostoru, kar pri predmetnem daljnovodu predstavlja letališče Jožeta Pučnika na Brniku. Tudi vsi daljnovodi, ki jih trenutno načrtujemo v RS in jih koordinira MOP, potekajo izključno po kmetijskih in gozdnih površinah in se v celoti izogibajo stavbnim površinam (razen na območju Renč na Goriškem, kjer izogibanje stavbnim zemljiščem ni možno in zato poteka daljnovod po stavbnih zemljišč kot kablovod neposredno med stanovanjskimi objekti).

6 V Poročilu o vplivih na okolje (v nadaljnjem besedilu: PVO) bo, glede na podane pripombe in pričujoča stališča, poseg na kmetijska zemljišča dopolnjen in podrobneje opisan predvsem z vidika gradnje stebrov in dostopa do lokacij stebrov v času gradnje ter omejitev pri obdelovanju kmetijskih zemljišč pod daljnovodom v času obratovanja. Namen PVO je ovrednotiti in predvideti vplive na okolje ter na podlagi ugotovljenega stanja podati oceno o ustreznosti izvedbe predvidenih ureditev ter predloge za izboljšavo projekta. PVO bo uporabljeno v postopku pridobitve okoljevarstvenega soglasja za izgradnjo daljnovoda 2 x 110 Kamnik - Visoko, izdelano pa je na osnovi idejne zasnove daljnovoda. V času razgrnitve DPN je bilo razgrnjeno tudi PVO. Iz PVO izhaja: V času gradnje daljnovoda je mogoče pričakovati naslednje negativne vplive: - Gradnja bo povzročila trajne izgube manjših površin kmetijske obdelovalne zemlje. - Zaradi gradnje bodo začasno ovirani dostopi na kmetijska zemljišča ali dostopi do gospodarskih poslopij. - V času gradnje bodo obremenjene kmetijske površine. Večji del trase daljnovoda je predviden kmetijskih površinah (80%). Za dostopne poti so bile v največji možni meri uporabljene že obstoječe poti (ceste, kolovozi, dostopi na kmetijska zemljišča). Za dostope do stojnih mest je v času gradnje predvidena vzpostavitev novih dostopnih poti do posameznih stebrov. Večino poti,, ki bodo narejena za dostop do stojnih mest, se bo po gradnji odstranilo. Na situacije predvidenega posega je razvidno, da se vse poti, ki so na novo predvidene na kmetijskih zemljiščih, odstranijo in da se prizadete površine, ki so bile namenjene dostopnim potem, povrne v prvotno stanje. Gradbena dela bodo potekala v omejenem prostoru in obsegu. Prav tako bodo potekala krajše časovno obdobje. V času gradnje bo omejen dostop in motena pridelava, zato so v poročilu podani omilitveni ukrepi. Stebri bodo predvidoma temeljeni s plitvimi betonskimi temelji. Po končani izvedbi temelja izven nivoja terena gledajo štiri kape temelja velikosti 0,5 x 0,5 x 0,5 m. Temeljenje se izvaja na lokacijah stojnih mest, na gradbiščih velikosti ca 19x15 m (temeljna jama, začasna deponija izkopa, deponija gradbenih pripomočkov, manipulativna površine). Graditev temeljev in postavitev stebrov ne potrebuje posebno težke mehanizacije. Vsa dela na stojnem mestu trajajo efektivno (neto) le 14 delovnih dni. Gradnja stojnega mesta se prične z izkopom temeljne jame, ki je grobo ocenjen na 3 delovne dneve, sledi opaženje in vezanje armature, ki traja prav tako tri delovne dneve, sledi vlivanje betona, ki je izvedeno v 1 dnevu. Zatem se izvede izkop za ozemljitve, njihovo polaganje in zasutje kar traja ocenjeno 2 dneva. V času obratovanja daljnovoda ne bo prihajalo do večjih vplivov na kmetijstvo. Trajno bodo prizadete površine ne stojnih mestih stebrov. Ob predpostavki, da bo na mestih stebrov onemogočena predelava, bo zaradi obratovanja izgubljenih približno m2 kmetijskih zemljišč. V bližini stebrov bo rahlo oteženo delo s kmetijsko mehanizacijo. Kmetijske površine pod daljnovodi ne bodo motene, ker bodo poti po postavitvi daljnovoda fizično odstranjene. 1.2 Navedbe, da se bo lahko na kmetijskih zemljiščih nemoteno izvajalo namakanje, niso točne, saj navodila za uporabo namakalnih sistemov opredeljujejo zahtevane odmike od daljnovodov oziroma posebne pogoje za delovanje pod daljnovodi. Stališče 1.2

7 Pripombo se smiselno upošteva. Namakanje pod daljnovodom bo izvedljivo ob upoštevanju ukrepov varstva in zdravja pri delu. Postavitev daljnovoda kot novega objekta v prostor bo nedvomno zahtevala od lastnika (ali upravljavca) kmetijskega zemljišča uskladitev s upravljavcem novega elektroenergetskega objekta, za vsak konkreten primer postavitve namakalnega sistema. Višina daljnovoda (vodnik daljnovoda v najnižji točki, ki je v sredini med dvema stojnima mestoma na točki največjega povesa, je od tal oddaljen najmanj 8 m) omogoča postavitev tako fiksnega kot mobilnega namakalnega sistema. S strani upravljavca daljnovoda je priporočilo, da se podzemni ali nadzemni cevovodi za napajanje vodnega sistema polagajo vsaj 15 m proč od stebra, oziroma vsaj 5 m od ozemljitvenega sistema. V primeru samohodnega namakalnega sistema naj bo konstrukcija namakalnega sistema vsaj 4,6 m navpično oddaljena od najbližjega vodnika, ter opremljena z avtomatsko zaporo namakanja v primeru okvare pršilnih šob. V primeru namakanja z visoko tlačnimi napajalnimi sistemi, je potrebno le uskladiti oddaljenost med izhodno šobo napajalnega sistema in osjo daljnovoda, glede na premer dejansko uporabljene šobe pršenja in tlak vode, ki določa doseg namakalnega curka. Tabelo oddaljenosti glede na šobo poda proizvajalec namakalnega sistema. Glede na dejstvo, da posebni predpisi s področja namakalnih sistemov pod daljnovodi Sloveniji ne obstajajo, bosta upravljavca daljnovoda (Elektro Gorenjska oziroma Elektro Ljubljana) pri izdaji soglasij posameznim uporabnikom za posege v varovalni pas daljnovoda z vidika uporabe namakalnih sistemov lahko uporabila smernice 'Guidelines for the instalation and operation of irrigation systems near high voltage transmmision lines, Bonneville power administration, februar 2002', ki določajo pogoje za uporabo različnih vrst namakalnih sistemov v bližini elektroenergetskih visokonapetostnih nadzemnih vodov. 1.3 Daljnovod je oddaljen od stanovanjske hiše (in kmetije) le 50 m, zato se bodo bivalne razmere bistveno poslabšale. Stališče 1.3 Za DV je izdelana študija vpliva EMS, ki je priloga DPN, ki pokaže, da mejne vrednosti iz slovenskih predpisov, ki veljajo za območja s povišano stopnjo varstva pred elektromagnetnim sevanjem, izven pasu 15 m na vsako stran od osi daljnovoda nikjer niso presežene. Glede na pripombe v javni razgrnitvi je bila trasa na delu, kjer se približuje kmetiji (stojno mesto SM 20), dodatno preverjena predvsem z vidika zmanjševanja vizualne izpostavljenosti, kjer je bilo ugotovljeno, da premik bližje obstoječi vegetaciji ob lokalni poti južno od sedanje trase predstavlja optimizacijo v smislu zmanjšanja vidne zaznave stebrov daljnovodov, ki so barvani v zelenih odtenkih in s tem ob vegetativnem ozadju manj vidni. Ob tem se steber premakne na robni del zemljišča, kjer manj vpliva na siceršnjo izkoriščenost zemljišča. Zato je bilo odločeno, da se daljnovod v delu, kjer se približuje navedeni kmetiji, prestavi južno od dosedanje trase oziroma odmakne od kmetije. Glej Stališče Predlagam, da se čim večji del daljnovoda, ki poteka mimo naselij ali posameznih hiš, izvede v podzemni kabelski varianti. Pred leti so bile za namen kablovoda že položene cevi od Visokega do približno stebra št. 20. Podzemni kabel naj se položi od Visokega

8 do stebra št. 25. Na trasi so že pripravljene cevi, v nadaljevanju pa se lahko uporabi poljske poti oz. kolovoze, pod katerimi se lahko izvede kablovod. Če to ni možno, naj se stebri od št. 15 do št. 25 prestavijo bistveno bolj proti jugu. Stališče 1.4 Pripombo se delno upošteva. Električne vode z nazivno napetostjo 110 kv ali več se izvaja praviloma v nadzemni izvedbi kot daljnovod, ker je praksa tako v Sloveniji kot tudi v EU. V Sloveniji je primerov podzemne izvedbe 110 kv daljnovoda izjemno malo, na kmetijskih zemljiščih pa jih po dostopnih podatkih upravljavcev 110 kv elektroenergetskega omrežja v Sloveniji sploh ni. Vsi izvedeni podzemni kablovodi napetostnega nivoja 110 kv so izvedeni izključno v gostih urbanih okoljih zaradi približevanja bivalnim objektom in na mestih, kjer podzemne rešitve pogojujejo tehnološki pogoji (npr. izhod iz stikališča HE ipd.). Pri določitvi trase načrtovanega dvosistemskega daljnovoda nazivne napetosti 110 kv so bila pri načrtovanju upoštevana vsa zakonska določila v zvezi z načrtovanjem ureditev državnega pomena v prostoru ter določila v zvezi z gradnjo daljnovodov, med njimi tudi določila o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, ki določajo mejne vrednosti obremenitev z EMS v okolju. Pri izdelavi predmetnega osnutka DPN smo upoštevali vse zakonsko zahtevane vidike, ki jih je potrebno upoštevati ob umestitvi trase daljnovoda ter rezultate izdelanega Okoljskega poročila in študije variant s predlogom najustreznejše variante. Okoljsko poročilo in Študija variant sta bila izdelana skladno s predpisi s področja varstva okolja (Zakon o varstvu okolja) in prostorskega načrtovanja (Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor), oba dokumenta pa sta bila v uradnem postopku tudi javno razgrnjena. Do odločitve o morebitni izbiri kablovoda za predmetni DPN bi lahko prišlo le v primeru, v kolikor bi pristojno ministrstvo za okolje v okviru izvedenega postopka celovite presoje vplivov na okolje (ki je bil že izveden) in/oziroma postopka presoje vplivov na okolje, ki se bo izvedla v postopku priprave predmetnega DPN, odločilo, da so ugotovljeni bistveni ali uničujoči vlivi DPN v vseh optimiziranih oblikah nadzemne izvedbe predmetnega daljnovoda ali z DPN načrtovanih posegov v okolje in da je kablovod edini možen ukrep, s katerim se omenjene uničujoče vplive lahko prepreči, omili ali odpravi v taki meri, da postanejo vplivi izvedbe DPN sprejemljivi za okolje. MOP, ki je izvedel postopek CPVO, je po izdelani Študiji variant v odločbi št /2012/29 z dne ugotovil, da je okoljsko poročilo ustrezno obravnavalo nadzemne variante daljnovoda in izbralo najustreznejšo, ki je obravnavana v tem, javno razgrnjenem osnutku osnutkom DPN. Tako lahko ugotovimo, da je z okoljskega vidika nadzemna trasa daljnovoda sprejemljiva. Nadzemni daljnovodi ne onemogočajo kmetijske rabe zemljišč pod njimi, kar je razvidno iz obsežnih potekov obstoječih nadzemnih visokonapetostnih daljnovodov na območju Slovenije. Nadzemni daljnovodi so vidno prisotni v prostoru, ta vpliv pa se zmanjšuje z vodenjem trase v bližini gozdnih robov in ostalih prostorskih koridorjev ter z uporabo transparentnih jeklenih konstrukcij in barvanjem stebrov. V varovalnem pasu nadzemnega voda je raba prostora (zemljišč) delno omejena skladno s predpisi o dopustnih posegih v varovalnih pasovih nadzemnih elektroenergetskih vodov, pri čemer pa je potrebno poudariti, da omejitev za kmetijsko rabo in obdelavo zemljišč načelno ni, razen pogojev glede namakanja zemljišč (glej stališče 1.2). Ob tem pa je treba poudariti tudi pomembno dejstvo, da se s potekom trase v nadzemni izvedbi zagotovi najustreznejši nadzor nad delovanjem daljnovoda, saj so vse morebitne napake takoj vidne in preprosto določljive, njihovo popravilo oziroma odparava napak pa je zaradi ustrezne dostopnosti enostavno in kratkotrajno. Za razliko od nadzemnih vodov podzemni kabli na kmetijskih zemljiščih sicer niso vidni v prostoru, kar pa je edina prednost, saj imajo podzemni kabli tudi nekatere lastnosti, ki pomembno vplivajo na okolje in tudi na obratovalne karakteristike različnih vrst

9 elektroenergetskih vodov. Podzemni kablovodi enako kot nadzemni zmanjšujejo uporabnost zemljišča, na katerem so nameščeni, saj mora biti na trasi podzemnega voda omogočena dostopnost do celotne trase v primeru vzdrževanja ali okvar. Okvare so redke in največkrat posledica mehanskih poškodb, vendar je odprava napak povezana z daljšimi prekinitvami kot pri nadzemnih vodih (razmerje časa popravila med nadzemnim in podzemnim vodom je 1:25). Odprava napak zahteva običajno tudi precej večje in daljše motnje v prostoru (nujni so izkopi dela ali celotne trase, priprava okolja za namestitev spojk, kablov, dostopnih poti, prostora za izkope ipd). Potrebno se je izogniti tvorjenju zank v bližini kablovodov, v katerih bi se lahko inducirale kvarne ali zdravju nevarne napetosti. S tem v zvezi so potrebni ustrezni kontrolni izračuni in dodatno ozemljevanje bližnjih kovinskih mas. Kot pomemben vpliv se izkazuje tudi delovna temperatura kablov, ki se zaradi električnega toka v vodnikih segrevajo, posledica pa je ali dodatno sušenje okolice ali pa v nekaterih primerih hitrejše dozorevanje kmetijskih pridelkov zaradi povišane temperature podzemnega kabla. Mesta, kjer podzemni kabel preide v nadzemni vod, pa so zaradi tehničnih značilnosti daljnovodov še posebej izpostavljena morebitnim negativnim vplivom zaradi izrazitih napetostnih nihanj ter povečane občutljivosti na atmosferske (npr. strela) in električne vplive. Cena gradnje, ki se jo večinoma upošteva kot zanemarljivo in podcenjeno dejstvo, govori močno v prid nadzemnih daljnovodov. Razmerje med ceno zgrajenega nadzemnega daljnovoda in podzemnega kablovoda je ca 1:4-1:8 (odvisno od težavnosti izvedbe in drugih tehničnih in prostorskih pogojev), kar je hkrati tudi razlog za umeščanje podzemnih kablov izključno v urbanih območjih in območjih s posebnimi tehnološkimi zahtevami. Edina verodostojna, žal že 20 let stara, študija za primerjavo stroškov gradnje med nadzemnimi in podzemnimi vodi»comparison of high voltage overhead lines and underground cables«, ki jo je v okviru CIGRE (mednarodno nevladno in neprofitno združenje za velike elektroenergetske sisteme s sedežem v Parizu) izdelala na osnovi anketiranja svojih članic, je iz odgovorov sedemnajstih držav ugotovila, da so podzemni daljnovodi napetostnega nivoja 110 do 219 kv za faktor 3,3 do 14,8 dražji od nadzemnih DV. Značilnosti kablovodov (za napetosti 110 kv) so dodatno opisane tudi v prispevku»zakopljimo elektriko! mit ali realnost«, Rafael Mihalič, redni prof., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko; 9. znanstvena konferenca PAZU, november 2011, dosegljivo na naslovu: Podzemne cevi, ki so navedene v pripombi, so bile položene v sklopu graditve RP 20 KV Visoko, ki služi kot glavna podporna točka napajanja z električno energijo naselij med Visokim in Cerkljami n.g.. Cevi so predvidene za razvoj 20 kv omrežja, ki v perspektivi predvideva pokablitev obeh nadzemnih 20 kv daljnovodov, ki potekata med Visokim in Cerkljami n.g.. Cevi niso primerne ne po dimenziji ne po zmogljivosti za 110 kv napetostne kablovode. Preučena je bila možnost prestavitve daljnovoda proti jugu. Na podlagi dodatno pridobljenih smernic s strani Ministrstva za kulturo in upoštevanja obstoječega stanja v prostoru (zadrževalnik vode) je izvedena korekcija trase daljnovoda med SM19 in SM21. Korekcija se izvede na način, da se SM 20 prestavi vzdolž potoka za ca 60 m proti jugu, v jugovzhodni vogalni del parcele št k.o. Luže. Ob tem se dostop do stebra izvede po južnem robu navedene parcele ob obstoječem drevoredu ob lokalni cesti. Steber SM 20 in daljnovod se umesti tako, da se navedeni drevored ohrani. Prikaz območja prestavitve trase daljnovoda:

10 Prikaz prestavitve SM 20:

11 2. Jožef Gašperlin, Luže 57, Visoko (prejeto , št /2010-MOP/145) 2.1 O načrtovanem daljnovodu in javni razgrnitvi kot lastnik nisem bil obveščen. Stališče 2.1 Javnost se v vseh fazah postopka vključuje skladno z ZUPUDPP. V primeru postopka priprave DPN za predmetni daljnovod je bila javnost prvič seznanjena in pozvana, da poda pripombe ob javni seznanitvi s pobudo, ki je potekala od 17. junija do 20. julija Obvestilo in gradivo je bilo na vpogled na svetovnem spletu. Javna razgrnitev študije variant in okoljskega poročila je potekala od 17. septembra do 18. oktobra Javno naznanilo je bilo objavljeno na spletnih straneh koordinatorja, pobudnika, tangiranih občin in v lokalnih glasilih (Aplenca, Gorenjski glas, Mengšan..) Gradivo je bilo razgrnjeno na svetovnem spletu, v vseh tangiranih občinah pa so bile izvedene tudi javne razprave. Aprila 2014 je bilo na spletnih straneh koordinatorja in v tangiranih občinah javno objavljeno obvestilo o izvedbi predhodnih arheoloških raziskav v okviru priprave DPN za DV 2 x 110 kv Kamnik- Visoko. Za javno razgrnitev osnutka DPN in osnutka okoljevarstvenega soglasja v letu 2015 oz je bilo javno naznanilo prav tako objavljeno na spletnih straneh koordinatorja, pobudnika, tangiranih občin in v lokalnih glasilih (Aplenca, Gorenjski glas, Mengšan ). Vsi navedeni postopki so predvideni v zakonskih predpisih in potekajo enako za vse ureditve državnega pomena. 2.2 Poseg (še posebej stebra št. 21 in 22) predstavlja grob poseg v lastnino in popolno razvrednotenje zemljišča parc. št. 1319, k.o. Luže, ki bo v vsaj 20% nefunkcionalno. Stališče 2.2 Načrtovani poseg je ureditev državnega pomena, zato se poseg v (zasebno) lastnino ureja prek zakonsko predpisanih postopkov (ZUPUDPP v fazi izdelave državnega prostorskega načrta in Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) v času graditve objekta. Navedeno zemljišče je kmetijsko zemljišče. Na lokacijah stebrov obdelava sicer ne bo mogoča, pod ostalim delom daljnovoda (vodniki) in v varovalnem pasu daljnovoda pa obdelava ne bo onemogočena, saj je višina stebrov in vodnikov prilagojena obdelovanju kmetijskih zemljišč. Zaradi omejitve rabe zemljišča se skladno s principi cenitve zemljišč na zemljišču ugotovi in nadomesti zmanjšano vrednost oziroma izpad dohodka. Za stališče o vrednotenju zemljišč glej tudi stališče 7.2.

12 2.3 Umestitev daljnovoda na zemljišče onemogoča naravno in ekološko pridelavo hrane in predstavlja uničenje naše kmetijske dejavnosti. Stališče 2.3 Med gradnjo bodo gradbena dela potekala v omejenem obsegu, po končani gradnji pa se bo vzpostavilo prvotno stanje. V času obratovanja daljnovoda ne bo prihajalo do večjih vplivov na kmetijstvo. V bližini stebrov bo rahlo oteženo delo s kmetijsko mehanizacijo. Kmetijske površine pod daljnovodi ne bodo prizadete razen na stojnih mestih stebrov. Dosedanje strokovne študije niso pokazale negativnih vplivov EMS na kmetijsko delovno okolje. S študijami ni bilo ugotovljenih negativnih vplivov EMS na rast, donos in kakovost kmetijskih pridelkov na zemljiščih v neposredni bližini DV. (Austrian power Grid: 380-kV Leitung und Umwelt, Auszug aus dem Umweltbericht 99, Verbund APG,1999) Zato tudi s tega vidika ni nobenih znanih omejitev za kakršnokoli kmetijsko pridelavo, tako konvencionalno kot tudi za različne sonaravne oblike kmetovanja (integrirana, ekološko, biološko-dinamično). V dokumentu»nacionalno stališče o elektroenergetski infrastrukturi«, ki ga je pripravil Oddelek za energijo in podnebne spremembe Vlade Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske je navedeno, da ni dokazov, da bi imela elektromagnetna sevanja elektroenergetskih vodov vpliv na pridelke, vzrejne živali in naravne ekosisteme (National Policy Statement for Electricity Networks Infrastructure (EN-5), julij 2011). 2.4 Daljnovod ne sodi v to okolico, saj doslej neonesnaženo krajino močno onesnažuje in uničuje njeno prvobitnost. Poleg tega daljnovod povzroča sevanje, škodljivo deluje na ljudi, ki so ob njem dalj časa zadržujejo. Bistveno ustreznejša bi bila kabelska izvedba daljnovoda, ki predstavlja manjše onesnaženje okolja in poseganje v krajino. Tudi občine na omenjeni trasi v svojih strateških dokumentih prisegajo na čisto okolje, prijaznejšo kmetijsko pridelavo in turizem. Nesprejemljivo je v času tehnoloških novosti umeščati energetski objekt v prostor v nadzemni obliki. Cene energetskim kablom padajo, pripravljajo se nove generacije el. kablov za prenos velikih moči na SN napetostnem nivoju, primer vgradnje takih kablov je v Nemčiji. Stališče 2.4 V Sloveniji so praviloma vsi daljnovodi 110 kv napetostnega nivoja izvedeni v nadzemni izvedbi razen daljnovodov, ki potekajo prek gosto naseljenih območij oziroma stavbnih zemljišč. Prav tako pretežni del daljnovodov poteka prek kmetijskih zemljišč, na vseh teh zemljiščih pa se nemoteno odvija kmetijska pridelava. Vsi nadzemni vodi so praviloma vidno izpostavljeni, za zmanjšanje njihove vidne izpostavljenosti pa je možno uporabiti nekatere ukrepe (primerna konstrukcija DV stebrov, barvanje, možnost obsaditve). Investitor Elektro Gorenjska na območju med Visokim in Cerkljami n.g. načrtuje tudi pokablitev obstoječega omrežja 20 kv napetostnega nivoja (2 nadzemna 20 kv daljnovoda), ki je izvedeno v nadzemnih izvedbi (pri tem je potrebno opozoriti, da pokablitev 20 kv omrežja zaradi tehničnih značilnosti in pogojev gradnje ni primerljiva s pokablitvijo 110 kv daljnovodov). S pokablitvijo nadzemnih 20 kv daljnovodov se bo obravnavano območje delno vizualno "sprostilo".

13 Glej tudi stališče V Sloveniji je sprejeta Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije. To pomeni, da bo potrebno podpirati proizvodnjo el. energije čim bližje porabnikom energetska samooskrba. Stališče 2.5 Pripomba se ne nanaša na razgrnjeni DPN. Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije je sprejeta skladno z določili NEK, in določa ukrepe spodbujanja rabe električne energije, pridobljenih iz obnovljivih virov energije z napravo za samooskrbo. Pri izgradnji DV Kamnik Visoko je treba upoštevati, da je predmetni daljnovod z velikimi prenosnimi kapacitetami potreben za zagotavljanje napajanja teritorialno obširnih področij (načrtovane RTP Brnik z bodočimi veliki porabnih energije v Poslovno logistični coni Brnik in rezervno napajanje celotnega območja med Domžalami in Kranjem) in bo kot tak v osnovi zagotavljal pogoje za izvajanje izrazito lokalne samooskrbe. Predvidena proizvodnja iz obnovljivih virov (samooskrbe) bo v portfelju virov električne energije predstavljala zanemarljivi delež energije, potrebne za oskrbo področij, ki jih bo napajal daljnovod. 3. Skupina kmetov (32 podpisov) (prejeto , št /2010-MOP/146) 3.1 Trasa daljnovoda poteka v celoti po kmetijskih in gozdnih zemljiščih. Zaradi posega na najboljša kmetijska zemljišča poseg ni v skladu s trajnostnim razvojem v prostoru ter učinkovito in gospodarno rabo zemljišč. Čeprav poseg v 80 % posega na kmetijska zemljišča, je poseg na kmetijska zemljišča le skopo opisan. Stališče 3.1 Glej stališče Navedbe, da se bo lahko na kmetijskih zemljiščih nemoteno izvajalo namakanje, niso točne, saj navodila za uporabo namakalnih sistemov opredeljujejo zahtevane odmike od daljnovodov oziroma posebne pogoje za delovanje pod daljnovodi. Stališče 3.2 Pripombe se delno upošteva. Glej stališče 1.2.

14 3.3 Na več lokacijah se daljnovod približa naseljem ali posameznim stanovanjskim hišam (med stebri št. 19 in 21, 45 in 49, 73 in 78 ter 82 in 87). PVO pojasnjuje, da nameravani daljnovod v času obratovanja lahko vpliva na zdravje ljudi z emisijami EMS. Stališče 3.3 Analiza obremenjevanja okolja z elektromagnetnim sevanjem in hrupom za DV 2 x 110 kv Kamnik-Visoko, Elektroinštitut Milan Vidmar, Poročilo: VENO 3144, Ljubljana, oktober 2014 ugotavlja, da mejne vrednosti, ki so predpisane v slovenski zakonodaji na področju EMS, to je v Uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, Ur. l. RS 70/96 in 41/04 ZVO-1, ne bodo presežene. Uredba predpisuje maksimalne mejne efektivne vrednosti električne poljske jakosti (E) in gostote magnetnega pretoka (B) v naravnem in življenjskem okolju, ki ne smejo biti presežene kot posledica obratovanja ali uporabe virov sevanja. Navedena območja kot stanovanjska naselja sodijo glede na Uredbo v I. območje varstva pred sevanjem, kjer za nove vire kot je obravnavani daljnovod veljata mejni vrednosti 10 µt za magnetno polje in 0,5 kv/m za električno polje. Navedeni mejni vrednosti sta mnogo strožji od vrednosti 200 µt in 5 kv/m, ki jih za zaščito pred nizkofrekvenčnim elektromagnetnim sevanjem navajajo mednarodne smernice ICNIRP (International Commission on Non-Ionizing Radiation Protection), ki predstavljajo temeljni zaščitni standard, ki temelji na znanstvenih argumentih. Najmanjša pravokotna oddaljenost osi daljnovoda od navedenih I. območij varstva pred elektromagnetnim sevanjem območij je: med SM19 in SM21 enaka cca. 95 m (steber SM 20 se premakne ca 60 m proti jugu vzdolž potoka - glej stališče zato je v tem stališču to že upoštevano), med SM45 in SM49 enaka ca 230 m, med SM73 in SM78 enaka ca 170 m, med SM82 in SM87 enaka ca 140 m. V poročilu Analiza obremenjevanja okolja z elektromagnetnim sevanjem in hrupom za DV 2 x 110 kv Kamnik-Visoko, Elektroinštitut Milan Vidmar, Poročilo: VENO 3144, Ljubljana, oktober 2014, je ugotovljeno, da v najneugodnejšem primeru padejo vrednosti polja pod mejne vrednosti na razdalji 15 m od osi daljnovoda. Izračun je opravljen do razdalje 50 m od osi daljnovoda, kjer sta najvišji izračunani vrednosti enaki 0,37 µt (mejna vrednost 10 µt, izračunana vrednost torej 27-krat manjša) in 0,045 kv/m (mejna vrednost 0,5 kv/m, izračunana vrednost torej 11-krat manjša). Vrednosti gostote magnetnega pretoka in električne poljske jakosti upadata s kvadratom oddaljenosti, kar pomeni, da so na večjih razdaljah (npr. najbližje stanovanjsko območje, ki je oddaljeno 95 m) vrednosti kvečjemu nižje. 3.4 Predlagamo izvedbo kablovoda namesto nadzemnega daljnovoda. Na trasi od Visokega do stebra št. 20 so že pripravljene cevi, v nadaljevanju pa so vse do Poslovne cone Komenda na voljo poljske poti oz. kolovozi, pod katerimi se lahko izvede kablovod, da se z daljnovodom čim manj vpliva na kmetijska zemljišča. Stališče 3.4 Glej stališče 1.4

15 4. Kmetijsko gospodarska zbornica Slovenije, Gospodinjska ulica 6, Ljubljana (prejeto prejeto , št /2010-MOP/148) 4.1 Trasa daljnovoda poteka v celoti po kmetijskih in gozdnih zemljiščih. Zaradi posega na najboljša kmetijska zemljišča poseg ni v skladu s trajnostnim razvojem v prostoru ter učinkovito in gospodarno rabo zemljišč. Čeprav poseg v 80 % posega na kmetijska zemljišča, je poseg na kmetijska zemljišča le skopo opisan. Stališče 4.1 Glej stališče Navedbe, da se bo lahko na kmetijskih zemljiščih nemoteno izvajalo namakanje, niso točne, saj navodila za uporabo namakalnih sistemov opredeljujejo zahtevane odmike od daljnovodov oziroma posebne pogoje za delovanje pod daljnovodi. Stališče 4.2 Pripombe se delno upošteva. Glej stališče Na več lokacijah se daljnovod približa naseljem ali posameznim stanovanjskim hišam (med stebri št. 19 in 21, 45 in 49, 73 in 78 ter 82 in 87). PVO pojasnjuje, da nameravani daljnovod v času obratovanja lahko vpliva na zdravje ljudi z emisijami EMS. Stališče 4.3 Glej stališče Predlagamo izvedbo kablovoda namesto nadzemnega daljnovoda. Na trasi od Visokega do stebra št. 20 so že pripravljene cevi, v nadaljevanju pa so vse do Poslovne cone Komenda na voljo poljske poti oz. kolovozi, pod katerimi se lahko izvede kablovod, da se z daljnovodom čim manj vpliva na kmetijska zemljišča. Stališče 4.4 Glej stališče 1.4.

16 4.5 Predlagamo, da se na temo DPN organizira skupni sestanek. Stališče 4.5 Pripomba se upošteva. Sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki Kmetijske gospodarske zbornice Slovenije, predstavniki Kmetijske gospodarske zbornice Slovenije - Zavod Kranj, predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter predstavniki pobudnika DPN, koordinatorja DPN, investitorjev in izdelovalcev DPN, je potekal v ponedeljek, 9. maja 2016, na Ministrstvu za okolje in prostor, Dunajska 21. Na sestanku so bili sprejeti naslednji sklepi: - v uredbo o DPN se navede pogoje za postavitev novih namakalnih sistemov, ki ne bodo omejevali izbiro tipa namakalnega sistema (npr, da je potrebno z načinom postavitev in obratovanja novih namakalnih sistemov zagotoviti, da ne pride do neposrednega stika). - izdelovalec DPN preveri in upošteva uradno evidenco namakalnih sistemov na območju DV Kamnik- Visoko. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano posreduje navedene podatke v digitalni obliki. - za že obstoječe zakonito izvedene namakalne sisteme stroške morebitne potrebne predelave ali zamenjave nosi povzročitelj - investitor daljnovoda. 5. Zapisnik javne obravnave osnutka DPN v občini Šenčur (št /2010-MOP/ / z dne ) 5.1 Steber št. 20 naj se premakne bližje cesti, steber št. 25 pa naj se premakne s kmetijskega zemljišča v gozdiček. (pripombo podal g. Kern) Stališče 5.1 Pripombo se upošteva. Predlagan premik SM 20 je opisan v stališču 1.4 Steber št. 25 se premakne tako, da se stebre v celoti umesti na rob gozdička, kar predstavlja premik za ca 10 m v smeri SM Občina Cerklje na Gorenjskem, Trg Davorina Jenka 13, Cerklje na Gorenjskem (prejeto , št /2010-MOP/149) 6.1 Traso daljnovoda naj se ponovno prouči z vidika prestavitve na mikronivoju na manj kakovostna zemljišča ali ob robove gozdov, da bi bila obdelovalna zemlja čim manj prizadeta.

17 Stališče 6.1 Pripombo se delno upošteva. Trasa je na podlagi dejanskega in razpoložljivega stanja v prostoru, smernic nosilcev urejanja prostora ter upoštevanja veljavne zakonodaje s področja varstva kmetijskih in gozdnih površin že umeščena na rob kmetijskih površin oziroma ob robove gozdov na takšni oddaljenosti, da ni potreben poseg v gozdne površine oziroma je ta najmanjši. Vpliv daljnovoda na gozdni prostor zaradi poseka dreves v širini varovalnega pasu je primerjalno bistveno večji kot vpliv na kmetijska zemljišča na lokaciji stebra in dostopa do njega. Dejanska primerjava pokaže na 1 km dolžine daljnovoda izpad m2 gozda v primerjavi s (na 1 km postavimo v povprečju 5 stebrov) 500m2 obdelovalne površine za postavitev 5 stebrov, pri čemer je sanacija kmetijskih zemljišč možna in neproblematična (dosedanje izkušnje v Sloveniji), v gozdu pa v varovalnem pasu daljnovoda rast dreves ni več možna možna je samo rast višje grmovne vegetacije. Bistvene spremembe trase tako niso potrebne, možne pa so mikrolokacijske prestavitve oziroma prilagoditve, npr. prestavitev stebrov SM 20 (odmik ob rob vegetacijskega pasu ob cesti in premik SM 25 v gozdni otok. 6.2 Ali je oddaljenost od stanovanjskih območij (Spodnji Brnik) zadostna? Stališče 6.2 Podano je vprašanje. Glej stališče Preveri naj se povese el. žic v ekstremno vročih vremenskih razmerah. Oddaljenost vodnikov od tal naj bo vsaj 8 m. Stališče 6.3 Pripombo se upošteva. Daljnovod je bil ponovno preverjen z vidika odmikov najnižjega električnega vodnika od tal, ki ne bo potekal nižje od 8 m nad tlemi, pri 40 C zunanje temperature. Ta višina nastopa v sredini med dvema stebroma, medtem ko se višina vodnikov bližje stebrom povečuje. Kontrola ustreznosti zasnovane minimalne višine (8 m) nad kmetijskimi površinami je izvedena na podlagi privzetih tehničnih karakteristik kombajna tipa Class Lexion 780. Višina kombajna z zloženo nakladalko je 5 m. V primeru iztegnjene nakladalke tipa 4XL je višina kombajna 5,6 m. Standard za gradnjo nadzemnih vodov SIST EN :2013 smiselno narekuje (tabela 5.1), da se potrebna višina določi kot seštevek maksimalne višine vozila kateri se prišteje še varnostna električna razdalja, ki je 110 kv napetostni nivo 1 m. Standardu zadosti višina 6,6 m. Ker je zasnovana višina 8 m večja od minimalno potrebne 6,6 m je daljnovod ustrezno zasnovan. V času gradnje daljnovoda (montaže vrvi), se dodatno upošteva še pribitek k zvišanju varnostne višine, ki kompenzira dolgoročno zmanjšanje varnostne višine zaradi efekta raztezanja vodnikov.

18 6.4 V največji možni meri naj bodo upoštevane pripombe občanov, ki izkazujejo utemeljeno prizadetost kmetijske dejavnosti zaradi poteka trase daljnovoda. Stališče 6.4 Podano je priporočilo. Glej stališča k pripombam št. 1, 2, 3 in Marko Jenko (prejeto z dopisom Občine Cerklje na Gorenjskem, glej pripombo št. 6) 7.1 Zaradi razvrednotenja zemljišč, na katerih stojijo stebri daljnovoda, predlagam, da se vodi položijo v zemljo v delu stojnih mest od št. 27 do št. 33. Stališče 7.1 Glej stališče k pripombi Kakšne bodo odškodnine zaradi razvrednotenja zemljišča zaradi stojnega mesta stebra? Stališče 7.2 Pripomba je podana kot vprašanje. Odškodnine za poseg v prostor (stebri, varovalni pas in dostopne poti) se določijo v cenilnem poročilu za posamezne parcelne številke. Cenilni elaborat, v katerem se na podlagi predvidenih površin posega v prostor oceni nastalo škodo in izpad prihodka, izdela sodno zaprisežen cenilec, na podlagi metodologije, ki velja za tovrstne objekte v Sloveniji Za vsako nepremičnino je območje služnosti grafično podrobneje določeno v Uredbi o DPN oz. njenem grafičnem prikazu. Za zemljišče (ali njegov del), ki se nahaja v ureditvenem območju DPN, bodo cenilci ustrezne stroke za potrebe ureditve služnosti izvedli cenitev za omenjeno površino zemljišča glede na situacijo v naravi, metodologijo cenitev, razpoložljivo dokumentacijo o nepremičnini s strani lastnikov, občine in javno dostopnih podatkov kot so potrdilo o namenski rabi, dejansko stanje zemljišča v naravi, lokacija, tržne razmere, velikost, vrste bremena na nepremičnini (varovalni pas, stojno mesto, dostopna pot, gozdni posek, preureditev, itd.), Služnostna pravica bo vzpostavljena za daljnovod največ v širini varovalnega pasu (lahko manj, kar je odvisno od tehničnih lastnosti daljnovoda) glede na nazivno napetost daljnovoda skladno z Energetskim zakonom, kjer bo upravljavec plačal tudi ustrezno nadomestilo skladno s cenilnim zapisnikom sodno zapriseženih cenilcev ustrezne stroke. Nadomestila za služnost in odškodnine za škodo na različnih zemljiščih ne morejo biti enake, ker se vplivi in omejitve razlikujejo glede na vrsto nepremičnine, vrsto bremena na nepremičnini (varovalni pas, stojno mesto, dostopna pot, gozdni posek, preureditev, itd.),

19 potrdilo o namenski rabi s strani občine, dejansko stanje zemljišča v naravi, lokacija, tržne razmere, velikost, itd. V zakonu o davku na nepremičnine, ki je bil sicer razveljavljen, je bila predvidena oprostitev plačila davka od nepremičnin, ki se nahajajo v ureditven območju daljnovoda oz. druge javne infrastrukture. Že sedaj pa je pri služnostni pogodbi priložena izjava FURS-a, ki omogoča vsakemu lastniku, da za vse v izjavi navedene nepremičnine z določeno površino pod daljnovodom, sami uveljavijo na najbližji izpostavi davčne uprave znižanje odmere katastrskega dohodka in s tem določeno stopnjo davčne olajšave. Služnostni upravičenec bo lastniku, ki je fizična oseba (in ne pravna oseba), poleg neto zneska iz cenitve od nadomestila za trajno služnost plačal tudi dajatve, ki jih je le-ta dolžan izplačati v skladu z veljavno zakonodajo. Lastnik, ki opravlja kakršnokoli dejavnost, ki je povezana s predmetnim zemljišči, na katere se nanaša prejemek, mora o svojem davčnem statusu (fizične ali pravne osebe) pred podpisom pogodbe obvestiti služnostnega upravičenca, zaradi pravilnega obračuna dohodnine oziroma davka na dodano vrednost. Služnostne pogodbe z lastniki zemljišč se sklepajo v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, ko bodo o posegu tudi natančno informirani s strani predstavnikov investitorja gradnje. 8. Miha Lampe (prejeto z dopisom Občine Cerklje na Gorenjskem, glej pripombo št. 6) 8.1 Predlagan je večji odmik DV od zemljišč parc.št. 483 in 484, obe k.o. Spodnji Brnik, zaradi izpostavitve EMS na ljudi in živali, ki se zadržujejo na tem območju več kot 10 ur dnevno. Ob tem šum daljnovoda vznemirja živali (konji), ki so občutljivi na nizko frekvenčni šum. Stališče 8.1 Analiza obremenjevanja okolja z elektromagnetnim sevanjem in hrupom za DV 2 x 110 kv Kamnik-Visoko, Elektroinštitut Milan Vidmar, Poročilo: VENO 3144, Ljubljana, oktober 2014 ugotavlja, da mejne vrednosti, ki so predpisane v slovenski zakonodaji na področju EMS, to je v Uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, Ur. l. RS 70/96 in 41/04 ZVO-1, ne bodo presežene. Uredba predpisuje maksimalne mejne efektivne vrednosti električne poljske jakosti (E) in gostote magnetnega pretoka (B) v naravnem in življenjskem okolju, ki ne smejo biti presežene kot posledica obratovanja ali uporabe virov sevanja. Analiza obremenjevanja okolja z elektromagnetnim sevanjem in hrupom za DV 2 x 110 kv Kamnik-Visoko, Elektroinštitut Milan Vidmar, Poročilo: VENO 3144, Ljubljana, oktober 2014 ugotavlja, da mejne vrednosti, ki so predpisane v slovenski zakonodaji na področju hrupa, to je v Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, Ur. l. RS, št.: 105/2005, 34/2008, 109/2009, 62/2010, ne bodo presežene (mejna vrednost za nočni čas za III. območje varstva pred hrupom znaša 48 dba na letni ravni). Hrup, zaradi tako imenovanega pojava korone (pojavi se ob visoki relativni vlažnosti ali padavinah), je pri daljnovodih, kjer je najvišja obratovalna napetost 123 kv nižji od 35 dba. Ta vrednost pa je nižja od ostalega okoliškega hrupa in od mejnih vrednosti, ki veljajo na tem območju.

20 Nikjer pod obravnavanim daljnovodom niso presežene mejne vrednosti iz smernic ICNIRP (2010), ki predstavljajo temeljni strokovni dokument za zaščito ljudi pred neionizirnimi sevanji, ki temelji na znanstvenih argumentih. Z gledišča mejnih vrednosti iz smernic ICNIRP (2010) ni zadržka za neomejeno izpostavljanje ljudi pod daljnovodom. Tako kot možne učinke na ljudi so v mnogih študijah preučevali tudi možne učinke elektromagnetnih polj na različne živali (na primer, krave, ovce, prašiče in konje). Ugotovljenega ni bilo nobenega zaznavnega vpliva elektromagnetnih polj npr. na zdravje, proizvodnjo mleka, plodnost, vedenje in klavno kakovost. Večina raziskav o elektromagnetnih poljih in rastlinskih in živalskih vrstah je bila izvedena v obdobju med leti 1970 in Odtlej je bilo izvedenih malo raziskav na to temo, odražajoč splošno soglasje, da se ni pokazalo, da bi elektromagnetna polja imela kakršnekoli opazne učinke. (vir: 9. Miha Gregorc (prejeto z dopisom Občine Cerklje na Gorenjskem, glej pripombo št. 6) 9.1 Daljnovod poteka prek zemljišč 759, 763 in 764 ter 411 in 412, vse k.o. Zgornji Brnik (na območju stojnih mest št in ter dostopov do njih), kjer se že dalj časa goji travno rušo oz. se zemljišče pripravlja za gojenje travne ruše. Gradnja daljnovoda, postavitev stebrov in ureditev dostopnih poti bi delno onemogočila in delno otežila gojenje travne ruše na teh zemljiščih. Zaradi gradnje in obratovanja daljnovoda bi bila onemogočena večletna raba dela navedenih zemljišč za gojenje travne ruše, na preostalem delu zemljišč pa bi bilo gojenje bistveno oteženo. Stališče 9.1 Pripombo se delno upošteva. Steber SM45 se premakne za 10 m v smeri proti SM44 (ob rob kolovoza), SM46 se premakne za 30 m v smeri SM 45 (ob rob kolovoza), s čimer se v obeh primerih zmanjša obremenjenost prizadetih parcel z dostopnimi potmi. Dela se bodo praviloma izvajala v skladu z dogovorom z lastnikom zemljišča predvsem glede terminov, obsega in načina dela ter zavarovanja gradbišča na sami lokaciji tako, da bo samo gojenje travnate ruše čim manj prizadeto. 9.2 Gojenje travne ruše zahteva stalno prisotnost več ur dnevno na zemljiščih, kar predstavlja izpostavljenost EMS za delavce na gojiščih. Na tem območju bi morale veljati enake omejitve kot v I. območjih varstva pred EMS? Stališče 9.2 Navedena območja so neovirano dostopna zato tam veljajo Uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, Ur. l. RS 70/96 in 41/04 ZVO-1. Analiza obremenjevanja okolja z elektromagnetnim sevanjem in hrupom za DV 2 x 110 kv Kamnik- Visoko, Elektroinštitut Milan Vidmar, Poročilo: VENO 3144, Ljubljana, oktober 2014

21 ugotavlja, da mejne vrednosti, v Uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, Ur. l. RS 70/96 in 41/04 ZVO-1, ne bodo presežene. Za delovna območja je v pripravi Uredba o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem, ki bo iz Evropskega pravnega reda prenesla zahteve Direktive 2013/35/EU Evropskega parlamenta in sveta z dne Najnižji predvideni opozorilni vrednosti za elektromagnetno polje 50 Hz podani v tej Uredbi, sta V/m in µt. Navedeni vrednosti sta mnogo višji od vrednosti, ki se lahko pojavijo pod nadzemnim vodom kot je DV 2 x 110 kv Kamnik-Visoko. Nikjer pod obravnavanim daljnovodom niso presežene mejne vrednosti iz smernic ICNIRP (2010), ki predstavljajo temeljni strokovni dokument za zaščito ljudi pred neionizirnimi sevanji, ki temelji na znanstvenih argumentih. Z gledišča mejnih vrednosti iz smernic ICNIRP (2010) zato ni zadržkov za neomejeno delovno prisotnost ljudi pod daljnovodom. 9.3 Bistveno oteženo bo tudi namakanje in strojna obdelava zemljišč, ki je za gojenje travne ruše še posebej zahtevno. Pri tem obstaja pri namakanju nevarnost električnega udara in nevarnosti, ki izhajajo iz tega, pri strojni obdelavi pa lahko pride do vpliva DV na občutljivo elektroniko za strojno obdelavo travne ruše oz. zemljišč. Stališče 9.3 Odgovor v zvezi z namakanjem je podan v stališču 1.2 Elektronska oprema, ki je certificirana v skladu s predpisi o elektromagnetni združljivosti, zaradi obratovanja daljnovoda ne bo motena. Iz dosedanjih izkušen pri uporabi mobilnih naprav pod daljnovodi vseh napetostnih nivojev niso pokazale da bi daljnovod, ki obratuje v nizkofrekvenčnem valovnem pasu povzročal motnje za visokofrekvenčne naprave. 9.4 Obremenitev zemljišč z daljnovodom in dostopnimi potmi predstavlja zaradi onemogočene rabe zemljišč izpad dohodka v višini EUR letno. Zemljišča, na katerem poteka daljnovod ni mogoče oddati v najem, njegova prodajna vrednost je nič. Kmetiji so bile v preteklosti odvzete že pomembne površine za potrebe letališča na Brniku in cest, zemljišča pa so poleg načrtovanega obremenjena še z obstoječimi daljnovodi. Takšna obremenitev kmetije je ustavno nedopustna in nasprotuje vsem temeljnim ustavnim načelom in človekovim pravicam (še posebej pravici do lastnine vključno s pravico do popolne izrabe in uživanja nepremičnin v lasti). V zameno za postavitev daljnovoda je edina sprejemljiva rešitev zamenjava za enakovredna zemljišča vključno z vrtino za namakanje v neposredni bližini kmetijskega gospodarstva. Stališče 9.4 Pripomba se smiselno upošteva. Glej stališče 7.2.