Uporaba zvočne jakosti in preizkusne načinovne analize za določitev hrupa dizelskega motorja The Application of a Sound-Intensity Analysis and an Expe

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Uporaba zvočne jakosti in preizkusne načinovne analize za določitev hrupa dizelskega motorja The Application of a Sound-Intensity Analysis and an Expe"

Transkripcija

1 Uporaba zvočne jakosti in preizkusne načinovne analize za določitev hrupa dizelskega motorja The Application of a Sound-Intensity Analysis and an Experimental Modal Analysis for Determining the Noise Emissions of a Diesel Engine Predrag Petrovič (Institute Kirilo Savič, Serbia) Motor z notranjim zgorevanjem predstavlja večkratno vzbujan vir vibracij in hrupa, ki izvira iz sestavov, katerih delovna energija se spremeni v energijo zvočnega valovanja. Energija, ki jo absorbira sestav motorja, vzbuja lastna nihanja večjih motornih delov (blok motorja, zbiralnik olja, glava valja itn.), skozi katerih površine seva zvok. Za določitev stopnje zvočne emisije v posameznih delih motorja pri različnih hitrostih delovanja so bile narejene podrobne analize v podjetju "Industrija motora Rakovica " iz Beograda, z uporabo preizkusne načinovne analize in zvočne jakosti. V tem pomenu je bila ugotovljena povezava med lastno frekvenco in emitiranim zvokom na posameznih zunanjih površinah motorja. Del rezultatov, dobljenih med temi raziskavami, je predstavljen v tem prispevku Strojniški vestnik. Vse pravice pridržane. (Ključne besede: dizelski motorji, emisija hrupa, zvočna jakost, načinovna analiza) The internal combustion engine represents a multi-exciting source o f vibration and noise that originates from its assemblies, and whose energy o f operation is transformed into sound-wave energy. The energy absorbed in the engine's structure excites the natural modal oscillations o f the larger engine parts (cylinder block, oil sump, cylinder head, etc.), through whose surfaces the sound is radiated. To determine the level o f emitted sound in individual areas o f the engine at various running speeds, detailed research was carried out at Industrija motora Rakovica o f Belgrade using experimental modal analyses and sound-intensity measurements. In this way a correlation was made between the natural modal frequencies and the emitted sound from particular external areas o f the diesel engine. Some o f the results obtained in the course o f these investigations are presented in this paper Journal o f Mechanical Engineering. All rights reserved. (Keywords: diesel engine, noise emissions, sound intensity, modal analysis) OUVOD Raziskovalno delo pri pojavu nastajanja zvoka v motorjih z notranjim zgorevanjem poteka v več smereh. Prva obsega zgorevalni postopek, vključno s plinskim tokom skozi dovod in izpuh. Druga smer v razvoju se nanaša na moteče pojave, kakršni so udarci, drsenje, resonance gibljivih delov, npr. kolenasta gred, bati in podobno. Tretja skupina pokriva raziskave sestavne togosti in dušenja (blok, glava, zbiralnik im.). Pogon odmične gredi, pomožni mehanizmi in agregati predstavljajo še eno skupino ali sm er raziskovalnega dela na področju hrupa motoijev. 0 INTRODUCTION Research work on the way noise is generated by internal combustion engines can be conducted in several directions. The first involves the combustion processes, including the gas flow during inlet and exhaust. The second direction of research relates to disturbance processes, such as the impacts, the sliding, and the resonance of the moving parts, e.g., the crankshaft and the pistons. The third group covers research on structure stiffiiess and damping (block, head, sum p, etc.). The tim ing gear, auxiliary mechanisms and aggregates represent another group or course o f research work in the field of engine noise.

2 Področje raziskav v tem prispevku je pojav nastanka hrupa v sestavu motorja, ki ga povzročajo premični deli, na primer kolenasta gred z batnim mehanizmom. Raziskave so bile narejene pri podjetju "Industrija m otora Rakovica" na S54 visokem štirivaljnem dizelskem motorju. Namen teh raziskav je bila sprememba v konstrukcijskih rešitvah osnov razvitega mehanizma nastanka zvoka, da bi zmanjšali stopnjo hrupa. SPEKTER HRUPA, KI GA USTVARJA MOTORNI SESTAV. Izvir zvoka Slika la) prikazuje sestav motorja, ki je namenjen tem raziskavam. Sestoji iz bloka motorja, k o le n a ste gredi z v z trajn ik o m, štirib atn im mehanizmom in oljnim zbiralnikom z mazalno črpalko. S estav p o g a n ja e le k trič n i m o to r s spremenljivo kotno hitrostjo. Vseeno je mogoče sim ulirati delovni pojav in nastanek hrupa v področju motorja. Udarne sile se povečujejo s p o v e č e v a n jem k o tn e h itro sti in večanjem zračnosti. M ed delovnim postopkom se sile povečajo zaradi tlaka zgorevalnega plina. Vendar je h k rati sunek m ed zračnostm i na splošno odvisen od vztrajnosti, ki postane bolj intenzivna zaradi vibracij kolenaste gredi. Zaradi lastnih vibracij se kolenasta gred elastično deformira s povečanjem moči teh sunkov. Pojav nastanka zvočnih valov, povzročen s sunki v ležajih in podobnimi motnjami, je zapleten. Lahko ga razdelimo v naslednje faze:. Primami zvočni val nastane pri točki sunka z neposrednim stikom bližnjih površin. Ta zvok se širi skozi okolišni prostor v motoiju, še posebej v zbiralniku olja. Tu se ojači z resonanco in prodre skozi zbiralnik olja in blok motoija v okolico (sl. la). 2. Iz točke sunka se energija prenese na zunanje površine bloka in zbiralnika olja. Prenos poteka z elastičnimi deformacijami, ki se širijo kot valovi. Ko val doseže zunanje površine, se energija prenese na okolico kot zvočni valovi (sl. Ib). 3. Valovi elastičnih deformacij vzbujajo lastne (modalne) vibracije. Načinovne vibracije bloka m o to rja in oljn eg a zbiraln ik a so The scope of the research in this work is the noise-generation process in the engine structure, caused by the moving parts, i.e., the crankshaft with the piston mechanism. The research was carried out at Industrija motora Rakovica of Belgrade on a S54 high 4-cylinder diesel engine. The aim of the research was to make modifications to the design solutions on the basis of the developed mechanism of noise generation in order to reduce the noise levels. THENOISE SPECTRUM GENERATED BY ENGINE ASSEMBLIES. Noise excitation Figure la shows the engine assembly that was the subject of these examinations. It consists of an engine block, a crankshaft with a flywheel, four piston m echanism s, and an oil sum p w ith a lubrication pump. The assembly is operated by an electric motor with a variable angular speed. Nevertheless, it is possible to simulate the operation process and the noise generation in this engine area. Impact forces increase with the angular speed and with the clearance magnitude. During the working process, because of the combustion gas pressure, the forces are increased, but the impact within the clearances generally depends on the inertia, which becomes more intensive due to crankshaft vibrations as well. Because of its own vibrations, the crankshaft elastically deforrhs with the increase in the intensity of these impacts. The process of sound-wave generation, caused by the impacts in the bearings and by similar disturbances, is complex. It can be divided into the following stages:. Primary sound waves occur at the point of impact in the direct contact of contiguous surfaces. This sound spreads through the enclosed space in the engine, especially in the oil sump. Here, it is amplified by the resonance and penetrates through the engine sump and block walls into the environment (Fig. a). 2. From the impact point, energy is transmitted to the external surfaces of the block and the sump. The transmission is carried out by means of elastic deformations spreading as waves. When a wave reaches the external surfaces, the energy is transmitted to the surroundings as sound waves (Fig. lb). 3. The waves of elastic deformation excite the engine parts' natural (modal) vibrations. The modal vibrations of the engine block and the oil sump are the most

3 Sl.. Sestav testnega motorja in pojav nastanka hrupa: a) sunek v reži ročičnega ležaja in primarno nastajanje hrupa, b) sunek v reži kolenaste gredi in nastanek valov v elastični sestavi motorja, c) lastna nihanja motorja in drugotno nastajanje hrupa Fig.. The tested engine assembly and the process o f noise generation: a) impact in the clearance o f the connecting-rod bearing and the primary noise generation, b) impact in the clearance o f the crankshaft bearing and the wave generation in the elastic structure o f the engine, c) natural vibrations o f the engine structure and secondary noise generation najpom em bnejše. Ta dva dela im ata velike površine, ki oddajajo zvok in sta v neposrednem stiku z okolico. Tako se oddajajo zvočni valovi s frekvenco, k ije enaka njihovi lastni frekvenci sten teh delov. Slika lc) prikazuje vibracije in zvok nastale na ta način. important. These parts have large surfaces to emit the sound and are in direct contact with the surroundings. In this way, sound waves are emitted, the frequencies of which are equal to the individual frequencies of the walls oftheseparts. Figure c, designates the vibration and sound generated in this way..2 Meritve hrupa ločenih motornih sestavov.2 Measurement of the noise of a separate engine assembly Motorni sestavi s slike so bili preizkušeni v brezodmevnem prostom. Pogon je bil izveden iz sosednjega prostora z uporabo električnega motorja s spremenljivo kotno hitrostjo. V brezodmevnem prostora je bil tlak merjen m stran od testnega predmeta. Slika 2 prikazuje spekter hrupa v različnih preizkusnih razmerah. Na sliki 2a) sta primerjana spektra hrupa oddana iz m otornih sestavov (sl. ) pri dveh hitrostih vrtenja. Slika 2b) vsebuje prim erjavo spektrov hrupa, ki ga oddaja sestav m otorja (črta ), spekter hrupa, ki ga oddaja celoten od zunaj gnan m otor (črta 2) in spekter hrupa avtom obilskega motorja z zgorevanjem pri polni obrem enitvi (črta 3). Na podlagi prim erjav zapisanih spektrov lahko naredim o naslednje sklepe. The engine assembly shown in Figure was tested in an anechoic chamber. The propulsion was effected from an adjacent room by means of an electric motor with variable angular speed. In the anechoic cham ber, the acoustic pressure was measured at a distance of m from the tested object. Figure 2 illustrates the noise spectra for different experimental conditions. In Figure 2a is a comparison of the noise spectrums emitted by the engine assembly (Fig. ) for two rotation speeds. Figure 2b contains a comparison of the noise spectra emitted by the engine assembly (line ), the noise spectra emitted by the complete externally operated engine without combustion (line 2), and the noise spectra of the automotive engine with combustion under full-load conditions (line 3). On the basis of the comparison of the spectra of registered noise, the following conclusions can be drawn.

4 (a) (b) - - 3C f >m *, ' L. r - o o r,2 0 0 Orptr! f----, r «....i I _ J - I i l -J A '" I , i i L = « , , Hz a) b) Sl. 2. Spektri hrupa: a) motorni sestav, predstavljen na sliki, b) celoten od zunaj gnan motor v primerjavi s spektrom hrupa motornega sestava ( l s slike a) in avtomobilski motor z zgorevanjem pod polno obremenitvijo (3) Fig. 2. The noise spectra of: a) the engine assembly presented in Fig., b) the complete engine driven externally (2) in comparison with the noise spectrum o f the engine assembly ( - from Fig.a) and the noise spectrum o f the automotive engine with combustion under full-load conditions (3). Spekter hrupa, ki ga oddajata kolenasta gred in batni m ehanizem v bloku m otorja, je ra z d e lje n v dva lo čen a p aso v a. V nizkofrekvenčnem obm očju se frekvenca visokih stopenj hrupa ujem a s frekvenco su n k a v g lavnem ležaju. V viso k o frekvenčnem področju se frekvenca hrupa približno ujem a z lastno frekvenco kosa. Nizkofrekvenčni pas predstavlja vsiljeni del sp e k tra, v iso k o fre k v e n č n i pa lastn i del spektra. 2. S povečanjem kotne hitrosti (iz 000 na 4200 vrt/min) se frekvenca sunka poveča, kar lahko vidimo na vsiljenem delu spektra: najvišja raven zvočnega tlaka je pri 2000 vrt/min v oktavi od 63Hz in v 25Hz pri 3000 vrt/min (sl. 2a). Oblika lastnega dela spektra ni spremenjena, ker lastna frek v en ca delov m otorja ni odvisna od frekvence vzbujanja. 3. Oblika spektra hrupa (črta - sl. 2b) dobljena z motornim sestavom, predstavljenim na sliki, je enaka kakor spekter hrupa v celoti zunanje gnanega motorja (črta 2 - sl. 2b). Kaže, da so vztrajnostne sile in sile zaradi sunka v reži v glavnem ležaju najpom em bnejše motnje, ki. The spectrum of noise emitted by the assembly of the crankshaft and the piston mechanism in the engine block is divided into two separated bands. In the low-frequency range the frequency of the high noise levels is approximately the same as the frequencies of impact in the main bearings. In the high-frequency band, the noise frequency is approximately the same as with the parts' natural frequencies. The band o f lower frequencies represents a forced part of the spectrum, and that of the higher frequencies represents a natural part. 2. With an increase in the angular speed (from 000 to 4200 rpm.) the frequency of the impacts increases, which can be seen in the forced part of the spectrum: the highest level of sound pressure is at 2000 rpm in the octave of 63 Hz, and in the 25 Hz range at 3000 rpm (Fig. 2a). As a result, the shape of the natural part of the spectrum is not changed, because the frequency of the engine parts' natural vibrations does not depend upon the frequency of excitation. 3. The shape of the noise spectrum (line - Fig. 2b) generated by the engine assembly presented in Figure is the same as the noise spectrum of the complete engine driven externally (line 2 - Fig. 2b). It shows that the inertial forces and the impact forces

5 povzročajo hrup. O ddajanje tega hrupa je odvisno od frekvence in dušilnih lastnosti bloka, zbiralnika in podobnih motornih delov. Stopnja hrupa celotnega motorja je odvečna energija, zapravljena z udarci v celotni strukturi in s utripanjem tlaka. 4. Stopnja hrupa celotnega zunanje gnanega m otorja je nekoliko m anjša od hrupa avtomobilskega motoija pod polno obremenitvijo (črta 3 - sl. 2b). Med zgorevanjem so sunki v režah dušeni. V primetjavi z od zunaj gnanim m otorjem je absorbirana energija v sestavi motoija razsipana. 2 FREKVENČNA ANALIZA 2. Vzbujane frekvence V frekvenčnem spektru posnetega hrupa (sl. 2), so zvočne tlačne stopnje povečane pri prvih treh oktavah (3,5 ; 63 in 25 Hz) z namenom, da se najvišja stopnja premakne na višjo oktavo (iz 63 na 25 Hz) s povečanjem vzbujane frekvence. Frekvenca najvišjih stopenj hrupa v vsiljenem delu spektra se ujema z vzbujano frekvenco. V vseh spektrih je najnižja zvočna tlačna stopnja pri oktavi s srednjo frekvenco 500Hz. Ta oktava jasno ločuje vsiljeni del spektra od vzbujanega. Zato so ti spektri zelo značilni. V drugih mehanskih sistemih se delno prekrivajo ali so oddaljeni drug od drugega, kar jih naredi neprimerne za primeijavo. 2.2 Lastne frekvence V frekvenčnih spektrih oddanega hrupa, prikazanih na sliki 2, se območje nad 000 Hz ne spremeni ne po legi ne po obliki. Spreminja se samo velikost zvočnega tlaka. To dokazuje, da so zvočni valovi v tem delu spektra posledica lastnih nihanj delov motorja. Da bi to izboljšali, so bile narejene o b širn e razisk ave, še posebno na blo k u in zbiralniku. Modalno testiranje je bilo izvedeno s sunkovitim vzbujanjem in merjenjem vibracij kot odziva. Primeijava je narejena med odzivom v obliki pospeška (a) in vzbujanja v obliki sile (F), dobljene z množenjem mase kladiva in njegovega pospeška ob udarcu. Slika 3 kaže frekvenčni spekter, dobljen na ta in the clearances in the main bearings are the most important disturbances causing the structural noise. The em ission o f this noise depends on the frequency and the damping characteristics of the block, the sump and similar engine parts. The noise level of the complete engine is higher because of the energy absorbed by impacts in the complete engine structure and by the pressure pulsation. 4. The noise level of the complete engine, driven externally, is somewhat higher than the noise level of the automotive engine under full-load conditions (line 3 - Fig. 2b). During the combustion, the clearance impacts and the parts' inertial forces are dumped. In comparison with the engine driven externally, the absorbed energy in the engine structure is distressed. 2 FREQUENCY ANALYSIS 2. Exciting frequencies In the frequency spectra of registered noise (Fig.2), the sound-pressure levels are increased for the first three octaves (3.5,63 and 25Hz) with the tendency that the highest level moves to the higher octaves (from 63 tol25hz) with the increase of the impact frequency. The frequency of the highest noise level in the forced part of the spectra coincides with the impact frequency. In all the spectra the lowest acoustic pressure level is in the octave with a mean frequency at 500Hz. This octave clearly separates the forced part of the spectrum from the natural. Therefore, these spectra are veiy characteristic. In other mechanical systems they partially coincide or are distant from one another, which makes them unsuitable for a comparison. 2.2 Natural frequencies In the frequency spectra of the emitted noise shown in Figure 2, the area above 000 Hz does not change its position or its shape during the change of operating conditions; only the magnitude of the acoustic pressure changes. This proves that the sound waves in this area of the spectrum occur due to the natural oscillation of the engine parts. In order to improve this, comprehensive examinations of the natural vibrations o f the engine parts were made, especially of the block and the sump. The modal testing was carried out by excitation with the method of impact and by measuring the vibrations as a response. A comparison was made between the response expressed in terms of acceleration (a) and the excitation in terms of force (F), obtained by multiplying the hammer

6 način. Razmerje med odgovorom in vzbujanjem je na ordinati a/f izraženo z m/ns2 in s frekvenco na abscisi. Blok motorja je bil vzbujen z načinovnim kladivom na podporah, kjer nalega kolenasta gred. To so mesta, kjer se pojavi vzbujanje v dejanskih obratovalnih okoliščinah. Odziv je bil merjen na bočni strani bloka. S premikanjem točke vzbujanja iz ležaja na ležaj in točke meijenja odziva, je bila naj večja intenzivnost odziva vedno na frekvenci 2800 Hz. Slika 3 prikazuje rezultat ene od teh meritev. Zbiralnik olja je tankostenski z ojačitvenimi rebri. V zbujanje je bilo izvedeno z udarci z načinovnim kladivom na prirobnico od povezave z blokom, hrup pa je bil merjen iz bočne strani. Dobljenih je bilo več frekvenc (sl. 3), pri katerih je bila stopnja odziva izredno velika. To so frekvence 2400,3500 in 4600 Hz. Vrhovi v visokofrekvenčnem področju sp e k tra so se sta v lje n i iz la stn ih frek v en c m otornih delov. Poleg lastnih frekvenc bloka in zbiralnika so bile vsebovane še lastne frekvence kolenaste gredi, vztrajnika, ročic, oljne črpalke in drugih delov. Te frekvence so bile vključene tako, da se je po sunku iz cone sunka osnovni zvočni val razširil s frekvenco enako lastnim fre k v e n c a m d elo v, v p le te n ih v sunek neposredno. V se te frekvence p red stav ljajo lastn i del sp ek tra enotsk ega zvočne tlačn e stopnje od do 8 khz. Zato so potrebna dodatna testiranja, da bi podrobno preučili m ehanizem iz v ira z v o k a v stru k tu ri tak o z a p le te n eg a m eh an sk eg a sistem a. To je analiza gibanja m otilnih valov skozi dele m otorja z uporabo m etode končnih elementov, kar ni vsebovano v tem prispevku. Druga m ožnost je lociranje točk mass and its acceleration at the impact. Figure 3 shows the frequency spectra obtained in this way. The response/excitation ratio is of the ordinate a/f, expressed in m/ns2 and the frequency on the abscissa. The engine block was excited by modal hammer impacts on the supports where the crankshaft lies. These are the locations where the excitation is introduced during real operating conditions, too. The response was measured from the lateral sides of the block By displacing the excitation point from bearing to bearing and the point response measurement, the highest intensity response was always for the 2800 Hz frequency. Figure 3 shows the result of one of these measurements. The oil sump has thin rib-stiffened walls. The excitation was carried out by striking a modal hammer on the flange from a connection with the block, and the response was measured from the lateral sides. Several frequencies were obtained (Fig. 3b), for which the response level was extraordinarily high. These frequencies were 2400,3500 and 4600 Hz. The peaks in the high-frequency part of the spectrum in Figure 2 consist of the engine parts' natural frequencies. Besides the block's and the sump's natural frequencies the frequencies of the crankshaft, the flywheel, the connecting rods, the oil pumps and other parts were also recorded. These frequencies were included in such a way that, after the impact from the zone of the stroke, primary sound waves spread with frequencies equal to the natural frequencies of the parts directly involved in the impact. All of these frequencies together represent the natural part of the spectrum of the unified sound-pressure level from to 8 khz. Therefore, additional testing is necessary in order to study in detail the mechanism of the origin of the sound in the structure of such a complex mechanical system, i.e., the analysis of the motion of disturbance waves through engine parts by applying the final-element method, which is not included in this work. Another a) b) SI. 3. I z b r a n i r e z u l t a t i n a č in o v n ih t e s to v : a ) z a b l o k m o to r ja, b ) z a z b i r a l n i k o l j a Fig. 3. S e l e c t e d m o d a l t e s t r e s u lts : a ) f o r e n g in e b lo c k, b ) f o r e n g in e s u m p

7 v prostoru, od koder so zvočni valovi ustreznih frekvenc. 3 ANALIZA LOKACIJ ZVOČNIH VIROV V MOTORNEM SESTAVU Za d o lo čitev p ro sto rsk e razporeditve zvočnih valov ustreznih frekvenc, so bile izvedene meritve zvočne intenzivnosti celotnega motenja pri polnih obremenitvah. Meritve so bile narejene za vse oktave v frekvenčnem spektru in samo značilne so prikazane na sliki 4. Slika 4 prikazuje porazdelitev zvočne jakosti za vsiljeni del spektra in točno za oktave s srednjo frekvenco območja pri 25 Hz in 250 Hz. Zvočna jakost je najvišja v oktavi s 25 Hz, največje vrednosti 0 db (A) pa so sproščene v območju vrtenje kolenaste gredi. R azpon n a jv išje zvočne ja k o s ti se razprostira na desno stran. K er je na tej strani vztrajnik, lahko predpostavim o, da so sunki v ležajih povečani zaradi večje mase. Jakost je večja v območju izpostavljenih delov oljnega zbiralnika. Lahko sklenemo, da so to zvočni valovi, ustvarjeni s sunkom, ki p ro d ira skozi stene m otornega zbiralnika. 4 SKLEP Veliko različnih preizkusov in analiz v zvezi s strukturnim hrupom IMR S54 dizelskega motorja ponuja naslednje ugotovitve:. Stopnja m ehanskega hrupa je blizu stopnji celotnega hrupa motorja pri polni obremenitvi. possibility is to locate the points in space from where sound waves of corresponding frequencies come. 3 ANALYSIS OF THE LOCATION OF THE SOUND SOURCES IN THE ENGINE'S STRUCTURE In order to determine the spatial layout of the sources of sound waves of corresponding frequencies, the measurements of the sound intensity of the complete engine under full-load conditions were made. The measurements were made for all octaves in the frequency spectrum, but only the typical ones are shown in Figure 4. Figure 4 illustrates the sound-intensity maps for the forced part of the spectrum and precisely for octaves having the means of frequency range at 25 Hz and 250 Hz. The sound intensity is highest in the octave of 25 Hz, and the highest values o f 0 db(a) are found in the crankshaft's rotating area. The range o f the highest sound intensity spreads to the right-hand side. Since the flywheel is on that side, it may be supposed that the strokes in the bearings are amplified because of the increased mass. The intensity is higher in the area o f the extended part of the sump. It can be concluded that these are the sound waves generated by the stroke, which penetrated through the engine sump's walls. 4 CONCLUSION Our experiments and analyses concerning the structural noise of the IMR S54 diesel engine suggest the following:. The level of mechanical noise is close to the total noise level o f the engine under full-load * j 80,00 pf!hvtessisi j » ^ SI. 4. Zvočni obrisi v vsiljenem delu spektra hrupa: a) oktava s srednjo frekvenco 25 Hz, b) oktava s srednjo frekvenco 250 Hz Fig. 4. Sound maps in the forced part o f noise spectrum: a) octave with the mean frequency o f 25 Hz, b) octave with the mean frequency o f250 Hz

8 Na razdalji m, pri 4200 vrt/minje splošna stopnja m ehanskega hrupa 04 db (A ), stopnja obrem enjenega m otorja m ed zgorevalnim postopkom pa je 05 db(a). To kaže, daje delež mehanskega hrupa v celotnem hrupu pomemben. Če se poveča zračnost, se mehanska stopnja hrupa znatno poveča. 2. Spekter mehanskega hrupa je razdeljen v del z vsiljenimi frekvencami (sunki) in del z lastnimi frekvencami delov motorja. Najvišja stopnja vsiljenega dela spektra je na oktavi s srednjo vrednostjo 25 Hz. Frekvenca najvišje stopnje hrupa se približno ujema s frekvenco sunkov v zračnosti glavnega ležaja. 3. Z a vse oktave v sp ektru je narejena porazdelitev zvoka po metodi zvočne jakosti. Te kažejo, da največja jakost hrupa prodira skozi območje kolenaste gredi. V tem območju se udarci dogajajo v zračnosti ležajev. V tem deluje togost stene najmanjša, zato se pojavijo ojačana lastna nihanja. Tam je zračni prostor v notranjem delu motorja. V tem prostoru se zračni hrup poveča in prehaja skozi sorazmerno tanke stene. conditions. At a distance of m, at 4200 rpm, the general level of mechanical noise is 04 db(a), and that of the loaded engine during the combustion process is 05 db(a). This suggests that the share of mechanical noise in the total noise is significant. When the clearances are increased, the mechanical noise level can increase considerably. 2. The spectrum of the mechanical noise is divided into the part with forced frequencies (strokes) and the part with the engine parts' natural frequencies. The highest level is in the forced part of the spectra, for the octave with a medium frequency of 25Hz. The frequency o f the highest noise level approximately coincides with the frequency of the strokes in the main-bearing clearances. 3. For all octaves in the spectrum, sound maps are made using the sound-intensity method. They show that the highest noise-intensity penetrates from the crankshaft area. In this area, the impacts occur in the bearing clearances. In this area the wall stiflhess is the lowest, and amplified individual vibrations occur. There is an air gap in the internal area of the engine. In this space, the air noise increases and passes through relatively thin walls. 4 LITERATURA 4REFERENCES [] R Petrovič (996) Research on Diesel engine structural noise generation process, Dissertation, Faculty o f Mechanical Engineering, University o f Belgrade, Yugoslavia. [2] M. Ognjanovič (994) Wave energy movement in mechanical systems and vibration and noise emission, Journal o f Machine vibration, Voi. 3, No,994, pp [3] P. Petrovič, M. Ognjanovič, S. Jankovič ( 997) Research of generation of noise of Diesel engine components, Inter-noise97, August 997,Budapest, Voi. l, p p [4] P. Petrovič, M. Ognjanovič (997) Effect of nature of elastic disturbances on modal responses of Diesel engine parts, International symposium Machines and mechanisms - ISMM 97, Faculty of Mechanical Engineering, University o f Belgrade, Yugoslavia, pp [5] P. Petrovič, S. Jankovič (998) Experimental determination of dynamic disturbances of Diesel engine structure, 3stISATA, June 998, Düsseldorf Germany, pp [6] P. Petrovič (996) Analysis o f structural noise o f Diesel engines by applying experimental modal analysis and sound intensity, International Journal for Vehicle Mechanic Engines and Transportation systems, Mobility & Vehicle Mechanics, Voi. 22, No.,2,996. [7] Lj. Markovič, P. Petrovič (2005) Toxic parameters of unregulated Diesel-engine emission, 7th Conference and exhibition- IAT 05, Innovative Automotive Technology, April 2005, Bled, Slovenia. [8] A. Dowing (989) Acoustically coupled combustion instabilities, Proceedings o f the 3th International Congress on Acoustics, Belgrade 989, pp [9] P. Petrovič, S. Jankovič, M. Ognjanovič (2000) Application of experimental modal analysis and sound intensity in determining Diesel-engine noise emission,isa TA 2000, September Dublin, Ireland.

9 Avtoijev naslov: dr. Petrovič Predrag Institute Kirilo Savič Vojvode Stepe Beograd, Srbija mpm@eunet.yu Author s Address: Dr. Petrovič Predrag Institut Kirilo Savič Vojvode Stepe Belgrade, Serbia mpm@eunet.yu Prejeto: Received: Sprejeto: Odprto za diskusijo: Accepted: ' ' Open for discussion: leto year

Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pom

Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pom Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pomembne, oziroma osnovne naloge so poudarjene v rumenem.

Prikaži več

PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim

PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

Prikaži več

FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA

FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA SE SPOMNITE SREDNJEŠOLSKE FIZIKE IN BIOLOGIJE? Saša Galonja univ. dipl. inž. arh. ZAPS marec, april 2012 Vsebina Kaj je zvok? Kako slišimo? Arhitekturna akustika

Prikaži več

Športno društvo Jesenice, Ledarska 4, 4270 Jesenice, Tel.: (04) , Fax: (04) , Drsalni klub Jesenice in Zv

Športno društvo Jesenice, Ledarska 4, 4270 Jesenice, Tel.: (04) , Fax: (04) ,   Drsalni klub Jesenice in Zv Drsalni klub Jesenice in Zveza drsalnih športov Slovenije RAZPISUJETA TEKMOVANJE V UMETNOSTNEM DRSANJU Biellman Cup 1. Organizator: Drsalni klub Jesenice, Ledarska ulica 4, 4270 JESENICE www.dkjesenice.si

Prikaži več

Microsoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc

Microsoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Federativno Republiko Brazilijo v letih 2010 2012 (Uradni list RS št. 53/2009) Splošna opomba: Vnosna

Prikaži več

Dinamika, laboratorijske vaje

Dinamika, laboratorijske vaje Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo LADISK Laboratorij za dinamiko strojev in konstrukcij Dinamika Laboratorijske vaje 1 Določitev aksialnega masnega vztrajnostnega momenta ojnice 2 2 Uravnoteženje

Prikaži več

Društvo za elektronske športe - spid.si Vaneča 69a 9201 Puconci Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum

Društvo za elektronske športe - spid.si Vaneča 69a 9201 Puconci Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum: 5. januar 2016 Društvo za elektronske športe [1/5] spid.si Slovenska pravila 1 OSNOVNE INFORMACIJE 1.1 Format tekmovanja

Prikaži več

Direktiva Komisije 2014/44/EU z dne 18. marca 2014 o spremembi prilog I, II in III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES o homologacij

Direktiva Komisije 2014/44/EU z dne 18. marca 2014 o spremembi prilog I, II in III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES o homologacij L 82/20 Uradni list Evropske unije 20.3.2014 DIREKTIVA KOMISIJE 2014/44/EU z dne 18. marca 2014 o spremembi prilog I, II in III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES o homologaciji kmetijskih

Prikaži več

Strojniški vestnik (43) št. 3-4, str , 1997 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. UDK : Journal o f Mechanical Engineeri

Strojniški vestnik (43) št. 3-4, str , 1997 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. UDK : Journal o f Mechanical Engineeri Strojniški vestnik (43) št. 3-4, str. 7-28, 997 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. UDK 68.5.05:62.94 Journal o f Mechanical Engineering (43) No. 3-4, pp. 7-28, 997 Printed in Slovenia. All rights

Prikaži več

Workhealth II

Workhealth II SEMINAR Development of a European Work-Related Health Report and Establishment of Mechanisms for Dissemination and Co- Operation in the New Member States and Candidate Countries - WORKHEALTH II The European

Prikaži več

U D K 531.3:62-25:519.61/.64 Računalniško simuliranje dinamike rotorjev Computer Simulation of the Dynamics of Rotors ROBERT COKAN - MIHA BOLTEŽAR - A

U D K 531.3:62-25:519.61/.64 Računalniško simuliranje dinamike rotorjev Computer Simulation of the Dynamics of Rotors ROBERT COKAN - MIHA BOLTEŽAR - A U D K 531.3:62-25:519.61/.64 Računalniško simuliranje dinamike rotorjev Computer Simulation of the Dynamics of Rotors ROBERT COKAN - MIHA BOLTEŽAR - ANTON KUHELJ Dinamika rotorjev se je v zadnjih letih

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 45(1999)7/8, ISSN UDK : Strokovni ~lanek (1.04) Journal of Mechanical Engineering 45(1999)7/8,

Strojni{ki vestnik 45(1999)7/8, ISSN UDK : Strokovni ~lanek (1.04) Journal of Mechanical Engineering 45(1999)7/8, Strojni{ki vestnik 45(1999)7/8,287-293 ISSN 0039-2480 UDK 648.23:534.83 Strokovni ~lanek (1.04) Journal of Mechanical Engineering 45(1999)7/8,287-293 ISSN 0039-2480 UDC 648.23:534.83 Speciality paper (1.04)

Prikaži več

Microsoft Word - SevnoIII.doc

Microsoft Word - SevnoIII.doc Naše okolje, april 8 METEOROLOŠKA POSTAJA SEVNO Meteorological station Sevno Mateja Nadbath V Sevnem je klimatološka meteorološka postaja Agencije RS za okolje. Sevno leži na prisojnem pobočju Sevniškega

Prikaži več

REŠEVANJE DIFERENCIALNIH ENAČB Z MEHANSKIMI RAČUNSKIMI STROJI Pino Koc Seminar za učitelje matematike FMF, Ljubljana, 25. september 2015 Vir: [1] 1

REŠEVANJE DIFERENCIALNIH ENAČB Z MEHANSKIMI RAČUNSKIMI STROJI Pino Koc Seminar za učitelje matematike FMF, Ljubljana, 25. september 2015 Vir: [1] 1 REŠEVANJE DIFERENCIALNIH ENAČB Z MEHANSKIMI RAČUNSKIMI STROJI Pino Koc Seminar za učitelje matematike FMF, Ljubljana, 25. september 2015 Vir: [1] 1 Nekateri pripomočki in naprave za računanje: 1a) Digitalni

Prikaži več

Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering 53(2007)1, UDK - UDC 62-23: Strokovni članek - Speciality paper (1.04) Teoretična

Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering 53(2007)1, UDK - UDC 62-23: Strokovni članek - Speciality paper (1.04) Teoretična Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering 53(2007)1, 26-47 UDK - UDC 62-23:681.892 Strokovni članek - Speciality paper (1.04) Teoretična in eksperimentalna analiza dinamike mehanizmov Rolamite

Prikaži več

Oznaka standarda Naslov standarda Naslov referenčnega standarda v angleškem jeziku Oznaka referenčnega standarda Oznaka nadomeščenega standarda Datum,

Oznaka standarda Naslov standarda Naslov referenčnega standarda v angleškem jeziku Oznaka referenčnega standarda Oznaka nadomeščenega standarda Datum, več ne SIST EN ISO 6185-1:2002 Napihljivi čolni 1. del: Čolni z motorjem z največjo močjo 4,5 kw (ISO 6185-1:2001) Inflatable boats Part 1: Boats with a maximum motor power rating of 4,5 kw (ISO 6185-1:2001)

Prikaži več

ARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov

ARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Francosko republiko Program PROTEUS v letih 2012-2013 (Uradni list RS, št. 10/2011,

Prikaži več

Javni in zasebni interes na področju storitev za starejše

Javni in zasebni interes na področju storitev za starejše Projekt CoolHeating Ljutomer, 30.5.2017 Rok Sunko rok@skupina-fabrika.com This project has received funding from the European Union s Horizon 2020 research and innovation programme under grant agreement

Prikaži več

Slikovne transformacije_2017_18_DKT

Slikovne transformacije_2017_18_DKT DEJAVNIKI KAKOVOSTI V TISKU Deja Muck Pri obdelavi digitalnih slik se večinoma srečujamo s slikami v prostorski domeni, a določeni postopki, npr. filtriranje, lahko potekajo tudi v t. i. frekvenčni domeni.

Prikaži več

Ceccato_DRB_20-34_IVR_Leaflet_ENG_ indd

Ceccato_DRB_20-34_IVR_Leaflet_ENG_ indd DRB 20-34 Novi rang fiksnih in frekvenčno vodenih kompresorjev Zanesljiv,enostaven,pamete n: Naprednja zanesljivost v stisnjenem zraku TEHNOLOGIJA KI JI LAHKO ZAUPATE DRB 20-34 direktni prenos DRB 20-34

Prikaži več

Strojniški vestnik (43) št. 9-10, str , 1997 Journal o f Mechanical Engineering (43) No. 9-10, pp , 1997 Tiskano v Sloveniji. Vse prav

Strojniški vestnik (43) št. 9-10, str , 1997 Journal o f Mechanical Engineering (43) No. 9-10, pp , 1997 Tiskano v Sloveniji. Vse prav Strojniški vestnik (43) št. 9-10, str. 373-382, 1997 Journal o f Mechanical Engineering (43) No. 9-10, pp. 373-382, 1997 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. Printed in Slovenia. All rights reserved.

Prikaži več

Ceccato_DRA_IVR10-20hp_ENG_Final.indd

Ceccato_DRA_IVR10-20hp_ENG_Final.indd DRA IVR 10-20 hp Prilagodljivi, učinkoviti, pametni: Napredna zanesljivost v stisnjenem zraku AVAILABILIT PARTNERSHIP SERVICEABILIT TEHNOLOGIJA, KI JI LAHKO ZAUPATE RELIABILIT SIMPLICIT AVAILABILIT PARTNERSHIP

Prikaži več

UNI-AIR PNEVMATIKA / VENTILI UNI-AIR PNEUMATICS / VALVES Električno krmiljeni ventili YMV / Solenoid actuated valves YMV YMV324 3/2 ventil, elektromag

UNI-AIR PNEVMATIKA / VENTILI UNI-AIR PNEUMATICS / VALVES Električno krmiljeni ventili YMV / Solenoid actuated valves YMV YMV324 3/2 ventil, elektromag lektrčno krmljen ventl YMV / Solenod actuated valves YMV YMV3 3/ ventl, elektromagnetno krmljen 3/ poston Drect Actuated Valve Preklopn čas Response tme Delovna frekvenca Work frequency Magnet n konektorj

Prikaži več

Microsoft Word - ARRS-MS-CEA-03-A-2009.doc

Microsoft Word - ARRS-MS-CEA-03-A-2009.doc RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Komisariatom za atomsko energijo (CEA) Francoske republike v letih 2009-2011 Splošna opomba: Vnosna

Prikaži več

3dsMax-Particle-Paint

3dsMax-Particle-Paint PARTICLE PAINT Gola pokrajina je v najbolj ekstremnih okoljih arktike ali puščave. Pa še v tem delu je pokrajina posejana s kamenjem. Povsod drugod pa naletimo na gosto posejanost rastlinja, od trave,

Prikaži več

UDK Modeliranje in optimiranje vzmetenja vozil Modelling and Optimizing of Vehicle Suspension FRANCI PADEŽNIK - CHEN SHI NING - MA

UDK Modeliranje in optimiranje vzmetenja vozil Modelling and Optimizing of Vehicle Suspension FRANCI PADEŽNIK - CHEN SHI NING - MA UDK 629.11.012.8.001.57 Modeliranje in optimiranje vzmetenja vozil Modelling and Optimizing of Vehicle Suspension FRANCI PADEŽNIK - CHEN SHI NING - MARKO KOŠIR Razvili smo program za preračun In optimiranje

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne XXX o spremembi prilog I, II in III k Direktivi 2000/25/ES Evropsk

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne XXX o spremembi prilog I, II in III k Direktivi 2000/25/ES Evropsk EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne XXX o spremembi prilog I, II in III k Direktivi 2000/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih, ki jih je treba

Prikaži več

Microsoft Word - Met_postaja_Jelendol1.doc

Microsoft Word - Met_postaja_Jelendol1.doc Naše okolje, junij 212 METEOROLOŠKA POSTAJA JELENDOL Meteorological station Jelendol Mateja Nadbath V Jelendolu je padavinska meteorološka postaja; Agencija RS za okolje ima v občini Tržič še padavinsko

Prikaži več

DOLŽNIK: MARJAN KOLAR - osebni steč aj Opr. št. St 3673/ 2014 OSNOVNI SEZNAM PREIZKUŠENIH TERJATEV prij ava terjatve zap. št. št. prij. matič na števi

DOLŽNIK: MARJAN KOLAR - osebni steč aj Opr. št. St 3673/ 2014 OSNOVNI SEZNAM PREIZKUŠENIH TERJATEV prij ava terjatve zap. št. št. prij. matič na števi DOLŽNIK: MARJAN KOLAR - osebni steč aj Opr. St 3673/ 2014 OSNOVNI SEZNAM PREIZKUŠENIH TERJATEV prij ava terjatve zap. prij. matič na številka firma / ime upnika glavnica obresti stroški skupaj prij ava

Prikaži več

VIBRACIJE NA STROJIH BALANSIRANJE ROTORJEV VZDRŽEVALNA DELA VIBRACIJE NA DELOVNEM MESTU CENTRIRANJE SKLOPK VARILSKA DELA VIBRACIJE V GRADBENIŠTVU ONLI

VIBRACIJE NA STROJIH BALANSIRANJE ROTORJEV VZDRŽEVALNA DELA VIBRACIJE NA DELOVNEM MESTU CENTRIRANJE SKLOPK VARILSKA DELA VIBRACIJE V GRADBENIŠTVU ONLI VIBRACIJE NA STROJIH BALANSIRANJE ROTORJEV VZDRŽEVALNA DELA VIBRACIJE NA DELOVNEM MESTU CENTRIRANJE SKLOPK VARILSKA DELA VIBRACIJE V GRADBENIŠTVU ONLINE MONITORING PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE Vibroteh, Tehnična

Prikaži več

Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering 52(2006)7-8, UDK - UDC Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering

Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering 52(2006)7-8, UDK - UDC Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering UDK - UDC 621.9.44 Izvirni znanstveni èlanek - Original scientific paper (1.1) Vpliv spreminjanja tlaka na rezalno zmožnost vodnega curka The Effect of Pressure Fluctuations on the Cutting Ability of Pure

Prikaži več

Resonance v Osončju Resonanca 1:2 Druge orbitalne resonance: 2:3 Pluto Neptune 2:4 Tethys Mimas (Saturnovi luni) 1:2 Dione Enceladus (Saturnovi luni)

Resonance v Osončju Resonanca 1:2 Druge orbitalne resonance: 2:3 Pluto Neptune 2:4 Tethys Mimas (Saturnovi luni) 1:2 Dione Enceladus (Saturnovi luni) Resonance v Osončju Resonanca 1:2 Druge orbitalne resonance: 2:3 Pluto Neptune 2:4 Tethys Mimas (Saturnovi luni) 1:2 Dione Enceladus (Saturnovi luni) 3:4 Hyperion Titan (Saturnovi luni) 1:2:4 Ganymede

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Prek-kakovost-zraka [Samo za branje]

Microsoft PowerPoint - Prek-kakovost-zraka [Samo za branje] Kakovost zraka v bivalnih prostorih doc. dr. Matjaž Prek, univ. dipl. inž. str. 25. januar 2018 ZAKON o graditvi objektov (ZGO-1) 9. člen (gradbeni predpisi) (1) Z gradbenimi predpisi se za posamezne vrste

Prikaži več

Microsoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc

Microsoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc 20. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2011 1 ANALIZA OBRATOVANJA HIDROELEKTRARNE S ŠKOLJČNIM DIAGRAMOM Klemen DEŽELAK POVZETEK V prispevku je predstavljena možnost izvedbe

Prikaži več

2

2 Drsni ležaj Strojni elementi 1 Predloga za vaje Pripravila: doc. dr. Domen Šruga as. dr. Ivan Okorn Ljubljana, 2016 STROJNI ELEMENTI.1. 1 Kazalo 1. Definicija naloge... 3 1.1 Eksperimentalni del vaje...

Prikaži več

Strojniški vestnik (43) št. 7-8, str , 1997 Journal o f Mechanical Engineering (43) No. 7-8, pp , 1997 Tiskano v Sloveniji. Vse pravic

Strojniški vestnik (43) št. 7-8, str , 1997 Journal o f Mechanical Engineering (43) No. 7-8, pp , 1997 Tiskano v Sloveniji. Vse pravic Strojniški vestnik (43) št. 7-8, str. 299-308, 1997 Journal o f Mechanical Engineering (43) No. 7-8, pp. 299-308, 1997 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. Printed in Slovenia. All rights reserved.

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 48(2002)6, Journal of Mechanical Engineering 48(2002)6, ISSN ISSN UDK :534.1:519.61/.64:

Strojni{ki vestnik 48(2002)6, Journal of Mechanical Engineering 48(2002)6, ISSN ISSN UDK :534.1:519.61/.64: Strojni{ki vestnik 48(2002)6,302-317 Journal of Mechanical Engineering 48(2002)6,302-317 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 681.5.015:534.1:519.61/.64:519.65 UDC 681.5.015:534.1:519.61/.64:519.65 Jak{i}

Prikaži več

Strojniški vestnik (43) št. 9-10, str , 1997 Journal o f Mechanical Engineering (43) No. 9-10, pp , 1997 Tiskano v Sloveniji. Vse prav

Strojniški vestnik (43) št. 9-10, str , 1997 Journal o f Mechanical Engineering (43) No. 9-10, pp , 1997 Tiskano v Sloveniji. Vse prav Strojniški vestnik (43) št. 9-10, str. 405-414, 1997 Journal o f Mechanical Engineering (43) No. 9-10, pp. 405-414, 1997 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. Printed in Slovenia. All rights reserved.

Prikaži več

Microsoft Word - 4_Ucni nacrti LS_novo_cistopis

Microsoft Word - 4_Ucni nacrti LS_novo_cistopis UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: LADIJSKI MOTORJI 2 Course title: Študijski program in stopnja Study programme and level Študijska smer Study field Letnik Academic year Semester Semester

Prikaži več

2_Novosti na področju zakonodaje

2_Novosti na področju zakonodaje Agencija za civilno letalstvo Slovenija Civil Aviation Agency Slovenia Novosti s področja regulative Matej Dolinar 2. konferenca na temo začetne in stalne plovnosti 11. Maj 2018 Vsebina Viri Spremembe

Prikaži več

Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / / Stran 6173 EVROPSKA ŠOLA:... Učenec:... Datum rojstva:... Letnik:... Razrednik:... ŠOLSKO POROČI

Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / / Stran 6173 EVROPSKA ŠOLA:... Učenec:... Datum rojstva:... Letnik:... Razrednik:... ŠOLSKO POROČI Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 8. 6. 2018 / Stran 6173 EVROPSKA ŠOLA:... Učenec:... Datum rojstva:... Letnik:... Razrednik:... ŠOLSKO POROČILO šolsko leto Sodeluje pri učenju. Pozorno posluša.

Prikaži več

UDK 534.1:519.61/.64 Računalniško simuliranje torzijskih nihanj razvejanih sistemov Computer Simulation of Torsional Vibrations of Branched Chain Topo

UDK 534.1:519.61/.64 Računalniško simuliranje torzijskih nihanj razvejanih sistemov Computer Simulation of Torsional Vibrations of Branched Chain Topo UDK 534.1:519.61/.64 Računalniško simuliranje torzijskih nihanj razvejanih sistemov Computer Simulation of Torsional Vibrations of Branched Chain Topology Systems NIKOLA JAKŠIĆ - MIHA BOLTEŽAR - ANTON

Prikaži več

Strojniški vestnik (44) št. 1-2, str , 1998 Journal of Mechanical Engineering (44) No. 1-2, pp , 1998 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pri

Strojniški vestnik (44) št. 1-2, str , 1998 Journal of Mechanical Engineering (44) No. 1-2, pp , 1998 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pri Strojniški vestnik (44) št. 1-2, str. 35-40, 1998 Journal of Mechanical Engineering (44) No. 1-2, pp. 35-40, 1998 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. Printed in Slovenia. All rights reserved. UDK

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Vhodno-izhodne naprave naprave 1 Uvod VIN - 1 2018, Igor Škraba, FRI Vsebina 1 Uvod Signal električni signal Zvezni signal Diskretni signal Digitalni signal Lastnosti prenosnih medijev Slabljenje Pasovna

Prikaži več

PAST CONTINUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič

PAST CONTINUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič PAST CONTNUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so v preteklosti trajali dalj

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 50(2004)12, Journal of Mechanical Engineering 50(2004)12, ISSN ISSN UDK :534 UDC :5

Strojni{ki vestnik 50(2004)12, Journal of Mechanical Engineering 50(2004)12, ISSN ISSN UDK :534 UDC :5 Strojni{ki vestnik 50(2004)12,580-593 Journal of Mechanical Engineering 50(2004)12,580-593 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 678.033:534 UDC 678.033:534 [ali Pregledni S., @nidari~ znanstveni U., Kopa~

Prikaži več

UDK Kombinirano hlajenje prototipnih motorjev TAM Combined Air-Oil Cooling of the TAM Prototype Diesel Engine FERDINAND TRENC - JOŽE PRIM

UDK Kombinirano hlajenje prototipnih motorjev TAM Combined Air-Oil Cooling of the TAM Prototype Diesel Engine FERDINAND TRENC - JOŽE PRIM UDK 621.43.065.5 Kombinirano hlajenje prototipnih motorjev TAM Combined Air-Oil Cooling of the TAM Prototype Diesel Engine FERDINAND TRENC - JOŽE PRIMOŽIČ - VALTER VOLF Temperaturni potek v steni valja

Prikaži več

SEZNAM STANDARDOV Zap. št. Oznaka standarda 1. SIST EN 50162: SIST-TS CLC/TS : SIST EN 50129: SIST-TP CLC/TR :2007

SEZNAM STANDARDOV Zap. št. Oznaka standarda 1. SIST EN 50162: SIST-TS CLC/TS : SIST EN 50129: SIST-TP CLC/TR :2007 SEZNAM STANDARDOV Zap. št. Oznaka a 1. SIST 50162:2005 2. SIST-TS 50459-5:2006 3. SIST 50129:2003 4. SIST-TP 50126-2:2007 Naslov a Protikorozijska zaščita z uporabo blodečega toka iz enosmernih tokovnih

Prikaži več

Uradni list RS - 32/2004, Uredbeni del

Uradni list RS - 32/2004, Uredbeni del PRILOGA VI POTRDILA O SKLADNOSTI (Vzorci vsebine) Stran 1 A) POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA (1) (številka potrdila o skladnosti:)

Prikaži več

KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s

KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza 1961-90 nadpovprečno toplo, sončno in suho. Po vremenu bi ga lahko razdelili na

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - DV_Predavanja_Menjalniki_Slo_ ppt [Compatibility Mode]

Microsoft PowerPoint - DV_Predavanja_Menjalniki_Slo_ ppt [Compatibility Mode] DINAMIKA VOZIL - Menjalniki Prof. dr. Jernej Klemenc Ročni predležni menjalnik Prestave: 5. (direktna) R 1. 2. 3. 4. Vhodna gred Izhodna gred Predležna gred Prestavna shema: 1 3 5 Sklopi za sinhronizacijo

Prikaži več

Calorex cdr

Calorex cdr SRB ТЕХНИЧКО УПУТСТВО ЗА ШТЕДЊАК НА ЧВРСТА ГОРИВА CALOREX 60 06.11.2015. IZJAVA O LASTNOSTIH Izjavljamo, da ta izdelek odgovarja bistvenim zahtevam EN 12 815: 2001/A1:2004, ter ima oznako, v skladu z direktivo

Prikaži več

Microsoft Word - ARRS-MS-FI-06-A-2010.doc

Microsoft Word - ARRS-MS-FI-06-A-2010.doc RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Finsko v letih 2011-2012 (Uradni list RS, št. 49/2010) Splošne opombe: Obrazec izpolnjujte

Prikaži več

Microsoft Word - Meteoroloıka postaja Kobarid3.doc

Microsoft Word - Meteoroloıka postaja Kobarid3.doc Naše okolje, avgust 28 METEOROLOŠKA POSTAJA KOBARID Meteorological station Kobarid Mateja Nadbath V zahodni polovici Slovenije je ena izmed meteoroloških padavinskih postaj v Kobaridu. To je kraj v Srednji

Prikaži več

Microsoft Word - SI_vaja5.doc

Microsoft Word - SI_vaja5.doc Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 5 Naloge 1. del: t test za

Prikaži več

Napotki za izbiro gibljivih verig Stegne 25, 1000 Ljubljana, tel: , fax:

Napotki za izbiro gibljivih verig   Stegne 25, 1000 Ljubljana, tel: , fax: Napotki za izbiro gibljivih verig Postopek za izbiro verige Vrsta gibanja Izračun teže instalacij Izbira verige glede na težo Hod verige Dolžina verige Radij verige Hitrost in pospešek gibanja Instalacije

Prikaži več

5_1_Wand_Details

5_1_Wand_Details Načrtovanje in gradnja s sistemi Rigips. 5.10.01 do 5.10.02 Montažne stene Rigips Tesen in nepropusten priključek ima pomembno vlogo pri zvočni zaščiti. Zato je nameščanje priključnega tesnila enako pomembno

Prikaži več

PH in NEH - dobra praksa

PH in NEH - dobra praksa Strokovno izpopolnjevanje, UL-FA, 5.4.219 SKORAJ NIČ-ENERGIJSKE JAVNE STAVBE V SLOVENIJI Kako izpolniti zahteve za racionalno in visoko učinkovito javno skoraj nič-energijsko stavbo ter doseči pričakovano

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 ERASMUS+ MOBILNOSTI Štud. leto 2019/2020 http://www.erasmusplus.si/ Erasmus koda: SI LJUBLJA01 27 DRŽAV ERASMUS+ PRAKTIČNO USPOSABLJANJE MOBILNOST IZVEDENA V OBDOBJU OD 1. JUNIJA 2019 DO 30. SEPTEMBRA

Prikaži več

Adaptive Sound Technology Dodatek

Adaptive Sound Technology Dodatek Adaptive Sound Technology Dodatek Prva namestitev televizorja Sistem je opremljen s funkcijo Adaptive Pregled prve namestitve Sound Technology, ki omogoča optimalno doživetje zvoka pri postavitvi več zvočnikov,

Prikaži več

ZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 2011 Groundwater reserves in September 2011 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi

ZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 2011 Groundwater reserves in September 2011 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi ZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 11 Groundwater reserves in September 11 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi česar so se gladine podzemnih voda že drugi mesec zapored

Prikaži več

Slovenska predloga za KE

Slovenska predloga za KE 23. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2014 1 ANALIZA VPLIVA PRETOKA ENERGIJE PREKO RAZLIČNIH NIZKONAPETOSTNIH VODOV NA NAPETOSTNI PROFIL OMREŽJA Ernest BELIČ, Klemen DEŽELAK,

Prikaži več

Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA

Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA NALOGA Mentor: Andrej Prašnikar (tehnično komuniciranje)

Prikaži več

Atomska spektroskopija PROSTI ATOMI VZBUJENI ATOMI Marjan Veber Metode atomske/elementne masne/ spektrometrije Elektronska konfiguracija Mg

Atomska spektroskopija PROSTI ATOMI VZBUJENI ATOMI Marjan Veber Metode atomske/elementne masne/ spektrometrije Elektronska konfiguracija Mg Atomska spektroskopija PROSTI ATOMI VZBUJENI ATOMI Metode atomske/elementne masne/ spektrometrije Elektronska konfiguracija Mg Mg e 1s 2s2p 3d 4s 3p 3s e Po dogovoru ima osnovno elektronsko stanje energijo

Prikaži več

UDK : : Termohidravlične razmere laminarnega toka tekočine y ozkih kanalih Thermo-Hydraulic Conditions of Laminar Fluid Flow in

UDK : : Termohidravlične razmere laminarnega toka tekočine y ozkih kanalih Thermo-Hydraulic Conditions of Laminar Fluid Flow in UDK 621.436:621.43.013:66.045 Termohidravlične razmere laminarnega toka tekočine y ozkih kanalih Thermo-Hydraulic Conditions of Laminar Fluid Flow in Narrow Channels MARJAN DELIČ - LEOPOLD ŠKERGET - IVAN

Prikaži več

M-Tel

M-Tel Poročilo o meritvah / Test report Št. / No. 16-159-M-Tel Datum / Date 16.03.2016 Zadeva / Subject Pooblastilo / Authorization Meritve visokofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj (EMS) Ministrstvo za okolje

Prikaži več

10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, k

10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, k 10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, ki ga sprejme antena in dodatni šum T S radijskega sprejemnika.

Prikaži več

SKUPNE EU PRIJAVE PROJEKTOV RAZISKOVALNE SFERE IN GOSPODARSTVA Maribor, Inovacije v MSP Innovation in SMEs dr. Igor Milek, SME NKO SPIRIT S

SKUPNE EU PRIJAVE PROJEKTOV RAZISKOVALNE SFERE IN GOSPODARSTVA Maribor, Inovacije v MSP Innovation in SMEs dr. Igor Milek, SME NKO SPIRIT S SKUPNE EU PRIJAVE PROJEKTOV RAZISKOVALNE SFERE IN GOSPODARSTVA Maribor, 10.10.2016 Inovacije v MSP Innovation in SMEs dr. Igor Milek, SME NKO SPIRIT Slovenija, javna agencija Pregled predstavitve Koncept

Prikaži več

VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA Z EPILEPSIJO HEALTH EDUCATION OF A NURSE WHEN TREATING A C

VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA Z EPILEPSIJO HEALTH EDUCATION OF A NURSE WHEN TREATING A C VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA Z EPILEPSIJO HEALTH EDUCATION OF A NURSE WHEN TREATING A CHILD WITH EPILEPSY Študentka: SUZANA ZABUKOVNIK Mentorica:

Prikaži več

Elaborat zaščite pred hrupom Stavba: Rekonstrukcija mansarde OŠ Podčetrtek Številka elaborata: 8067/14/PGD Številka projekta: 8067/14/PGD Investitor:

Elaborat zaščite pred hrupom Stavba: Rekonstrukcija mansarde OŠ Podčetrtek Številka elaborata: 8067/14/PGD Številka projekta: 8067/14/PGD Investitor: Elaborat zaščite pred hrupom Stavba: Rekonstrukcija mansarde OŠ Podčetrtek Številka elaborata: 806714PGD Številka projekta: 806714PGD Investitor: OBČINA PODČETRTEK Ulica in hišna številka: Trška cesta

Prikaži več

Microsoft Word - Delovni list.doc

Microsoft Word - Delovni list.doc SVETOVNE RELIGIJE Spoznal boš: krščanstvo - nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo islam: nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo stik med religijama

Prikaži več

Microsoft Word - Meteoroloıka postaja Kanèevci1.doc

Microsoft Word - Meteoroloıka postaja Kanèevci1.doc Naše okolje, april 21 METEOROLOŠKA POSTAJA KANČEVCI/IVANOVCI Meteorological station Kančevci/Ivanovci Mateja Nadbath N a vzhodnem delu Goričkega, na stiku vasi Kančevci in Ivanovci, je padavinska postaja.

Prikaži več

ARS1

ARS1 Nepredznačena in predznačena cela števila Dvojiški zapis Nepredznačeno Predznačeno 0000 0 0 0001 1 1 0010 2 2 0011 3 3 Pri odštevanju je stanje C obratno (posebnost ARM)! - če ne prekoračimo 0 => C=1 -

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation O slovenski nacionalni energetski politiki Zapuščamo čas energetskega udobja Slovenski nacionalni energetski svet - SNK WEC Franc Žlahtič Ljubljana, 13. junij 2017 O nacionalnih energetikah (politikah)

Prikaži več

Elektro predloga za Powerpoint

Elektro predloga za Powerpoint AKTIVNOSTI NA PODROČJU E-MOBILNOSTI Ljubljana, 15. februar 2017 Uršula Krisper Obstoječe stanje Oskrba 120 polnilnic Lastniki in upravljalci Brezplačno polnjenje Identifikacija z RFID ali GSM ali Urbana

Prikaži več

PROFILNA TEHNIKA / OPREMA DELOVNIH MEST PROFILE TECHNIC / WORKSTATION ACCESSORIES INFO ELEMENTI / INFO ELEMENTS INFO TABLA A4 / INFO BOARD A4 U8L U8 U

PROFILNA TEHNIKA / OPREMA DELOVNIH MEST PROFILE TECHNIC / WORKSTATION ACCESSORIES INFO ELEMENTI / INFO ELEMENTS INFO TABLA A4 / INFO BOARD A4 U8L U8 U INFO ELEMENTI / INFO ELEMENTS INFO TABLA A4 / INFO BOARD A4 L 8264 Material: jeklo (lakirano RAL 016) Material: steel (painted RAL 016) Teža / Weight = 1895 g Delovne informacije Pritrdilni set / Fastening

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 50(2004)1,3-14 Journal of Mechanical Engineering 50(2004)1,3-14 ISSN ISSN UDK : UDC

Strojni{ki vestnik 50(2004)1,3-14 Journal of Mechanical Engineering 50(2004)1,3-14 ISSN ISSN UDK : UDC Strojni{ki vestnik 50(2004)1,3-14 Journal of Mechanical Engineering 50(2004)1,3-14 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 621.43.031:621.43.06 UDC 621.43.031:621.43.06 Izvirni znanstveni Hribernik ~lanek A.,

Prikaži več

VETRNO KOLO

VETRNO KOLO VETRNO KOLO KAZALO: Zgodovina Razvoj vetrnic Vrste vetrnic Značilnosti Uporaba Sestavni deli Delovanje Animacije Prednosti in slabosti Viri in literatura ZGODOVINA: Ljudje izkoriščamo energijo vetra že

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Recenzija: prof.dr. Rajko Bernik Prevod in priredba: Renata Fras Peterlin Picture source: Syngenta 1 začetek Preverjanje delovanja pršilnika Merjenje traktorske hitrosti Merjenje pretoka Pri umerjanju

Prikaži več

ZAHTEVA ZA VZDRŽEVANJE LEI (sklad) REQUEST FOR A MAINTENANCE OF LEI (fund) 1. PODATKI O SKLADU / FUND DATA: LEI: Ime / Legal Name: Druga imena sklada

ZAHTEVA ZA VZDRŽEVANJE LEI (sklad) REQUEST FOR A MAINTENANCE OF LEI (fund) 1. PODATKI O SKLADU / FUND DATA: LEI: Ime / Legal Name: Druga imena sklada ZAHTEVA ZA VZDRŽEVANJE LEI (sklad) REQUEST FOR A MAINTENANCE OF LEI (fund) 1. PODATKI O SKLADU / FUND DATA: LEI: Ime / Legal Name: Druga imena sklada / Other Fund Names: Matična številka / Business Register

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Prostorsko načrtovanje obalnega prostora Primer Strunjan Slavko Mezek Koper 25.11.2015 Projekt SHAPE Shaping an Holistic Approach to Protect the Adriatic Environment between coast and sea Program IPA Adriatic,

Prikaži več

IMP Klima Enote za regulacijo zraka Regulacijske žaluzije Regulacijske žaluzije PREZRAČEVALNE REŠETKE IN VENTILI Regulacijske žaluzije RŽ-1, RŽ-2, RŽ-

IMP Klima Enote za regulacijo zraka Regulacijske žaluzije Regulacijske žaluzije PREZRAČEVALNE REŠETKE IN VENTILI Regulacijske žaluzije RŽ-1, RŽ-2, RŽ- RŽ-1, RŽ-2, RŽ-3 Uporaba so namenjene za regulacijo pretoka zraka in tlaka v prezračevalnih kanalih in klima napravah. Lahko jih vgrajujemo samostojno ali v kombinaciji s zaščitnimi ali nadtlačnimi rešetkami.

Prikaži več

Strojniški vestnik (43) št. 1-2, str , 1997 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. Journal of Mechanical Engineering (43) No. 1-2, pp. 33-4

Strojniški vestnik (43) št. 1-2, str , 1997 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. Journal of Mechanical Engineering (43) No. 1-2, pp. 33-4 Strojniški vestnik (43) št. 1-2, str. 33-41, 1997 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. Journal of Mechanical Engineering (43) No. 1-2, pp. 33-41. 1997 Printed in Slovenia. All rights reserved. SV:

Prikaži več

GEOLOGIJA 2312, (1980), Ljubljana UDK (083.58)=863 Nova grafična izvedba števne mreže A new graphical technique to record the observed d

GEOLOGIJA 2312, (1980), Ljubljana UDK (083.58)=863 Nova grafična izvedba števne mreže A new graphical technique to record the observed d GEOLOGIJA 2312, 323 328 (1980), Ljubljana UDK 551.24(083.58)=863 Nova grafična izvedba števne mreže A new graphical technique to record the observed data in geology Ladislav Placer Geološki zavod, 61000

Prikaži več

EV_Svete

EV_Svete Elektrotehniški vestnik 76(3): 121-126, 2009 Electrotechnical Review: Ljubljana, Slovenija Digitalna obdelava merilnih signalov pri raziskavah vpliva pulzirajočih tokov tekočine na merilnike pretoka Andrej

Prikaži več

Microsoft Word - E26 92 R _01brez

Microsoft Word - E26 92 R _01brez JAVNA AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARNOST PROMETA SLOVENIAN TRAFFIC SAFETY AGENCY, Kotnikova ulica 19a, SI-1000 Ljubljana, tel.: 01 400 8430, vozila@avp-rs.si, Kotnikova ulica 19a, SI-1000 Ljubljana,

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Zagotavljanje kakovosti v Programu Svit na področju patohistologije Snježana Frković Grazio Patologija v presejanju za raka DČD dejavnost patologije igra v presejanju pomembno vlogo, saj je obravnava udeležencev

Prikaži več