EV_Svete
|
|
- Veronika Tomažič
- pred 5 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Elektrotehniški vestnik 76(3): , 2009 Electrotechnical Review: Ljubljana, Slovenija Digitalna obdelava merilnih signalov pri raziskavah vpliva pulzirajočih tokov tekočine na merilnike pretoka Andrej Svete 1, Jože Kutin 2, Ivan Bajsić 3, Dušan Fefer 4 1, 2, 3 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za meritve v procesnem strojništvu-lmps, Aškerčeva 6, 1000 Ljubljana, Slovenija 4 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Tržaška 25, 1000 Ljubljana, Slovenija E-pošta: andrej.svete@fs.uni-lj.si Povzetek. V prispevku je predstavljena digitalna obdelava merilnih signalov, ki smo jo uporabili pri študiji vpliva pulzirajočih tokov na merjenje pretoka tekočine z dušilnimi elementi. Eksperimentalna analiza merjenja pulzirajočih tokov zraka z dušilno metodo je potekala na merilni progi za zrak s četrtkrožno merilno zaslonko in vgrajenim pulzatorjem toka. Z digitalnim filtriranjem podatkov eksperimentalne analize smo simulirali vpliv različnih časovnih konstant merilnikov tlačne razlike na korenski merilni pogrešek. Ta namreč prispeva pomemben delež k sistemskemu merilnemu pogrešku, ki je prisoten pri merjenju pulzirajočih tokov z dušilno merilno metodo. Rezultati digitalne obdelave merilnih signalov kažejo, da nastopi najmanjši korenski merilni pogrešek pri meritvah, ki jih izvedemo s hitro odzivnim merilnikom tlačne razlike, medtem ko so i korenskih pogreškov pri merilnikih s počasnim odzivom višje. Korenski pogreški se večajo z intenzivnostjo pulzacij. Ključne besede: pulzirajoči tok, četrtkrožna merilna zaslonka, korenski pogrešek, digitalni filter, časovna konstanta Digital processing of measuring signals in study of pulsating-fluid flow effects on flowmeters Extended abstract. The purpose of measurement devices is to measure physical quantities as well as to analyze and interpret results of measurements. The incessant progress of measurement systems and measurement devices allow for measurements of quantities that can only be measured indirectly. One of such quantities is the fluid flow, which can be measured by pressure-differential devices. With this measuring method we measure pressure differences that occur on local flow restrictors, placed in a channel or a pipe in which a fluid flows. Because of the contraction of the fluid flow through local fluid restrictors, the velocity and pressure change and the pressure difference over a local flow restrictor appears. By measuring the difference in the fluid downstream pressure after an obstruction and the fluid upstream pressure before the obstruction, the volumetric and mass flow rates can be obtained. Under steady-state flow conditions, fluid flow rates can be accurately measured. Despite the high degree of accuracy of current electronic measurement devices, inaccurate Received 22 October 2008 Accepted 20 January 2009 measurements still occur when the pressure difference modulates, or changes, at a frequency greater than the frequency at which the measurement system extracts the square root of the pressure difference induced by a flow restrictor. Due to the progress in the research conducted over the last few decades into the pulsation effect on orifice flow meters, major influences on orifice plate behaviour are well defined but more work is required before all the effects can be accurately predicted and the meter output appropriately corrected for all pulsation conditions. Numerous investigators have assessed that the major cause of errors in the recorded average flow rates under pulsating flow conditions is nonlinearity of the relationship between the flow and differential pressure. That is why the square-root averaging error is one of the best diagnostic indicators of pulsation effects on the orifice measurement accuracy. The square-root averaging error contributes the greater part of the orifice plate metering error in pulsating flow conditions. It can only be avoided by measuring the average of the square roots of signals from a fast response differential pressure transducers which use instantaneous pressuredifference measured values in flow calculations. Therefore, the correct flow rate would result. On the other hand, the square-root averaging error results from
2 122 Svete, Kutin, Bajsić, Fefer averaging dynamic signals and increases with the pulsation amplitude. Slow-response differential-pressure transducers that are used in industrial purposes can not measure instantaneous pressure differences because of their reduced frequency response. Slow-response differential-pressure transducers contain electronic lowpass filters that affect their frequency response. Consecutively, slow-response differential-pressure transducers average dynamic signals before they execute flow calculations. This paper presents digital processing of signals with which we upgrade the study of the effect of the pulsating flow on measurement of the fluid flow by means of pressure-differential devices. Because the measurement of the pulsating flow accuracy depends on dynamic characteristics of differential-pressure transmitters, we simulated the effect of different time constants of differential-pressure transmitters on the measured square-root averaging error with digital filtering of the results of the experimental analysis. In our experimental analysis, we measured the pressure difference across the quarter-circle orifice plate. With digital processing of measuring signals described in this paper we simulated the impact of partial filtering of the differential-pressure transducers on the measured square-root averaging error with various degrees of electronic filtering. Digital-signal processing was carried out in the computer program LabVIEW. Keywords: pulsating flow, quarter-circle orifice plate, squareroot averaging error, digital processing of signals, digital filter, time constant 1 Uvod Eden pomembnih korakov pri razvoju merilnih zaznaval je bilo izboljšanje obdelave električnih signalov na izhodu iz merilnega zaznavala. Pospešen razvoj v digitalni računalniški tehnologiji in v teoriji obdelave signalov je vodil k prehodu iz analognega k digitalnemu procesiranju merilnih signalov, katerega največja prednost je njegova prilagodljivost, saj je lahko izvedeno v računalniško podprtem okolju. Z razvojem mikroelektronike in poceni integriranih elektronskih vezij so se pomembno izboljšale velikost, hitrost in cena procesnih računalnikov, kar je pripomoglo k razvoju in izvedljivosti številnih zahtevnejših visoko razvitih algoritmov digitalne obdelave signalov. Poznavanje teorije digitalne obdelave signalov je tako ključnega pomena pri uporabi sodobnih visoko razvitih merilnih sistemov. Moderna računalniška programska orodja, kot je LabVIEW [1], nam omogočajo uporabo digitalne obdelave signalov pri raziskovalnem delu. V tem prispevku je opisana digitalna obdelava merilnih signalov pri merjenju tlačne razlike, ki smo jo ugotavljali v eksperimentalnem delu z dušilno merilno metodo na četrtkrožni merilni zaslonki [2]. Merilni sistem za tlačno razliko je sestavljen iz tlačnega zaznavala ter pripadajočega pnevmatskega in elektronskega sistema. Vsaka od komponent sistema vpliva na dinamični odziv merilnika, kot je za uporabljen merilnik tlačne razlike grafično prikazano na sliki 1. Pnevmatski sistem vpliva na dinamični odziv celotnega tlačnega merilnega sistema z dinamičnimi lastnostmi tekočinskega oscilatorja, ki nastane v povezovalnih cevkah med merjenim objektom in merilnim zaznavalom tlačne razlike [3, 4]. Elektronika tlačnega pretvornika pa vpliva na dinamični odziv merilnika tlačne razlike z nizkopasovnim filtrom, ki je vgrajen na izhodu. S tem je omejujoč dejavnik v sistemskem odzivu celotnega tlačnega merilnega sistema. Amplitudno razmerje A i /A v 2,0 1,8 1,6 1,4 1,2 1,0 0,8 0,6 0,4 0,2 Odziv mehanskega dela zaznavala Odziv povezovalnih cevk Uporaben odziv merilnika Digitalni filter 0,0 0, f m Frekvenca f, Hz Slika 1: Dinamični odziv merilnega sistema, uporabljenega v eksperimentalni analizi Figure 1. Dynamic response of the measurement system used in experimental analysis Vpliv dinamičnih lastnosti tlačnega merilnega sistema na rezultate eksperimentalne analize smo simulirali z digitalno obdelavo merilnih signalov tlačnega pretvornika. Z digitalnim filtriranjem generiranih signalov smo namreč proučevali vpliv različnih časovnih konstant merilnika tlačne razlike (mejnih frekvenc digitalnega filtra prvega reda) na velikost korenskega merilnega pogreška, ki ga dobimo pri določanju časovno povprečenega pulzirajočega toka tekočine z uporabo dušilnih metod merjenja pretoka tekočine [5]. V ta namen je bil izveden preizkus, ki je potekal na merilni progi v LMPS, ki je predstavljena v poglavju 3. Jedro tega prispevka sta poglavji 3 in 4, kjer so prikazani potek in rezultati digitalne obdelave signalov. 2 Korenski merilni pogrešek Namen prispevka je matematično in eksperimentalno določiti korenski merilni pogrešek, ki nastopi pri merjenju pulzirajočega toka z dušilnimi metodami in je
3 Digitalna obdelava merilnih signalov pri raziskavah vpliva pulzirajočih tokov tekočine na merilnike pretoka 123 posledica korenske odvisnosti med merjenim tokom in izmerjeno tlačno razliko na dušilnem elementu: q = K p, (1) kjer je K konstanta upora tekočine skozi dušilni element. Korenski merilni pogrešek nastane, če za določanje časovno povprečne i prostorninskega toka q uporabimo koren časovno povprečne i tlačne razlike p [6]. Merilniki tlačne razlike s počasnim odzivom, ki se ponavadi uporabljajo v industriji, namreč povprečijo merilni signal pred izračunom korenske i. Korenski merilni pogrešek pa je enak nič, če namesto tega uporabimo časovno povprečno korena trenutnih i tlačnih razlik prikazano na sliki 2. pri q čas t čas t p = K q 2 kvadratno korenski pogrešek q, kot je Slika 2: Grafični prikaz korenskega pogreška Figure 2. Graphic representation of square-root averaging error q Korenski, pogrešek, definiran matematično, ima obliko: SRE =. (2) Predpostavimo, da se tlačna razlika spreminja po sinusni funkciji: ( 1 ε sin ( 2 π )) p = + f t, (3) ' kjer je ε = rms 2 amplitudno razmerje in f frekvenca pulzacij. Amplitudno razmerje med srednjo korensko jo pulzirajoče komponente tlačne ' razlike in časovno povprečeno jo tlačne razlike I P p rms p imenujemo intenzivnost pulzacij I p : ' rms =. (4) p Tako dobimo matematično rešitev za korenski pogrešek sinusnega signala: 1 SRE = 1. (5) ( 1+ I 2 sin ( 2 π f t ) ) p Grafično je odvisnost teoretičnega korenskega pogreška od intenzivnosti pulzacij I p prikazana skupaj z rezultati eksperimentalne analize na sliki 5. 3 Opis preizkusa Eksperimentalna študija merjenja pulzirajočih tokov zraka z dušilno metodo je potekala na merilni progi v Laboratoriju za meritve v procesnem strojništvu na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani in je shematsko prikazana na sliki 3. Kot dušilni element za pretok je Temperaturno zaznavalo Četrtkrožna merilna zaslonka Tlačne povezovalne cevke Pretočni kanal Pulzator Radialni ventilator A/D Prenosni računalnik z nadzornim programom LabVIEW Merilnik nadtlaka Regulator vrtilne frekvence Slika 3: Shema merilne proge v LMPS Figure 3. Schematic of a measuring circuit in LMPS
4 124 Svete, Kutin, Bajsić, Fefer bila uporabljena četrtkrožna merilna zaslonka, izdelana in vgrajena po standardih [2]. 3.1 Merilna proga Pretok zraka zagotavljamo z radialnim ventilatorjem, na katerem pretok spreminjamo z nadzorom vrtilne frekvence. V merilni progi je za ventilatorjem vgrajen pulzator, ki je razvit v Laboratoriju za meritve v procesnem strojništvu [7]. Pulzator ima vgrajeno rotirajočo zastojno ploščo, ki je oblikovana tako, da z vrtenjem omogoča generiranje čim bolj sinusno spreminjajočega se toka zraka. Pulzator omogoča frekvenco generiranja pulzacij toka zraka do 100 Hz in štiri različne amplitude pulzirajočega toka (uporabili smo štiri različne zastojne plošče s štirimi različnimi razmerji prekrivanja cevi). Tok zraka je nato speljan po cevovodu do mesta, kjer je vgrajena četrtkrožna merilna zaslonka [2], na kateri smo merili tlačno razliko z variabilnim magnetno uporovnim merilnikom (Validyne, P855D) [8, 9], katerega dinamične lastnosti so omejene z nizkopasovnim filtrom z mejno frekvenco 250 Hz. Izhodno napetost merilnika tlačne razlike smo merili z merilno kartico (National Instruments, DAQPad-6020E) in računalniškim programom LabVIEW. V toku zraka smo merili temperaturo in nadtlak ter ju upoštevali pri določanju gostote zraka ter pri izračunu pretoka zraka. 3.2 Digitalna obdelava merilnih signalov Potek digitalnega filtriranja merilnih signalov je bil izveden v programskem okolju LabVIEW, ki nam omogoča branje shranjenih podatkov eksperimentalne analize ter njihovo digitalno obdelavo. S tem je omogočena določitev korenskega merilnega pogreška v odvisnosti od časovne konstante uporabljenega digitalnega nizkopasovnega filtra na izhodnem signalu merilnika tlačne razlike. Program je shematsko prikazan na sliki 4. Sestavni podprogrami nadzornega program so: - Podprogram Branje podatkov iz datotek: branje podatkov iz datotek, v katerih so shranjeni izmerjeni podatki tlačnih razlik na četrtkrožni merilni zaslonki. - Podprogram Izračun pretoka: izračun gostote zraka po plinski enačbi, ki jo v nadaljevanju uporabi za preračun prostorninskega toka. - Digitalni IIR filter: nizkopasovni Butterworthov IIR filter prvega reda, s katerim smo simulirali različne časovne konstante merilnika tlačne razlike [10]. Časovna konstanta odziva τ je obratno sorazmerna mejni frekvenci f m Butterworthovega filtra prvega reda: 1 τ = (6) 2 π f m - Podprogram Zapis podatkov v datoteko: shranjevanje podatkov v datoteko, ki so v našem primeru izmerjeni korenski pogreški v odvisnosti od intenzivnosti pulzacij. i Branje podatkov iz datotek Digitalni IIR filter i,f Izračun pretoka Izračun pretoka RMS Povprečna q vi,f q vi Povprečna Povprečna qv, f qv SRE = q ' rms i v I p q v,f q v Zapis podatkov v datoteko Slika 4: Blokovni diagram programa, uporabljenega za digitalno filtriranje podatkov eksperimentalne analize Figure 4. Block diagram of the program used for digital filtering of data gained from experimental analysis 4 Rezultati Rezultati meritev, ki so prikazani na sliki 5, prikazujejo primerjavo korenskih merilnih pogreškov za različne simulirane merilnike tlačne razlike, ki imajo dinamične lastnosti določene s časovnimi konstantami (mejnimi frekvencami) τ = 0,001 s (f m = 160 Hz), 0,01 s (f m = 16 Hz) in 0,1 s (f m = 1,6 Hz). Na sliki 5 je prikazana tudi primerjava teoretično (enačba (5)) in eksperimentalno določenega korenskega pogreška, kjer smo pri določanju časovno povprečene i toka tekočine uporabili kar koren časovno povprečene i tlačne razlike (idealno povprečenje tlačne razlike). Opazimo, da dobimo najmanjši korenski merilni pogrešek pri meritvah, ki smo jih izvajali s hitro odzivnim merilnikom tlačne razlike z najmanjšo jo časovne konstante. Korenski pogreški pri merilnikih, ki imata višje i časovnih konstant (0,01 s in 0,1 s), so višje in se zelo približajo rezultatom matematične in eksperimentalne analize, kjer smo uporabili časovno povprečeno tlačne razlike. Razlika med izmerjenimi korenskimi pogreški s hitro odzivnim merilnikom tlačne razlike ter preostalima merilnikoma se z večanjem intenzivnosti pulzacij veča. Pri največji i intenzivnosti pulzacij, kjer smo še izvajali meritve (I p = 4,1), je razlika med korenskimi pogreški že približno 180-odstotna. Pri uporabi počasi odzivnih merilnikov tlačne razlike (τ = 0,1 s in τ = 0,01 s), ki imata mejni frekvenci manjši oziroma enaki 16 Hz, se dobljeni korenski pogrešek zelo približa rezultatom matematične analize. To pomeni, da med frekvenco 16 Hz in 160 Hz, ki je mejna frekvenca hitro odzivnega merilnika tlačne razlike, v merilnem sistemu nastopa pomembna frekvenčna komponenta. Iz frekvenčnih slik vseh meritev ugotovimo, da je v amplitudno frekvenčnem
5 Digitalna obdelava merilnih signalov pri raziskavah vpliva pulzirajočih tokov tekočine na merilnike pretoka 125 spektru merilnega sistema med frekvencama 16 Hz in 160 Hz opazna značilna frekvenca, in sicer prva lastna frekvenca prve povezovalne cevke i 90 Hz. Ta je vidna tudi iz amplitudno frekvenčnega spektra tlačnega merilnega signala, ki je na sliki 6 prikazan za frekvenco pulzacij toka zraka f = 100 Hz. Korenski merilni pogrešek, % Časovna konstanta merilnika τ = 0,001 s Časovna konstanta merilnika τ = 0,01 s Časovna konstanta merilnika τ = 0,1 s Časovno povprečena tlačna razlika Rezultati matematične analize (enačba (5)) Intenzivnost pulzacije I p Slika 5: Z matematično analizo izračunan in z eksperimentalno analizo določen korenski merilni pogrešek Figure 5. Calculated and measured square-root averaging error Amplituda rms, Pa Frekvenca pulzacij toka zraka f = 100 Hz Frekvenca f, Hz Slika 6: Amplitudno frekvenčni spekter merilnega signala tlaka Figure 6. Amplitude frequency spectrum of the pressure measuring signal 5 Sklepi Pri dinamičnih meritvah tlaka je želja izogniti se lastnim frekvencam povezovalnih elementov merilnika tlačne razlike, saj pri teh frekvencah nastanejo ojačitve tlačnega valovanja, ki jih povzroči resonančni sistem zraka v povezovalnih cevkah med objektom merjenja in merilnikom tlaka. Ker je ta frekvenca v našem merilnem sistemu višja od i mejnih frekvenc počasi odzivnih merilnikov tlačne razlike, so ti bolj občutljivi na korenske merilne pogreške. Merilniki z nizkimi mejnimi frekvencami namreč porežejo najpomembnejše frekvenčne komponente merilnega sistema, ki so višjih i od mejne frekvence nizkopasovnih digitalnih filtrov teh merilnikov. Z digitalno obdelavo merilnih signalov smo se prepričali, da so meritve časovno povprečne i toka pulzirajoče tekočine z dušilno merilno metodo lahko izpostavljene korenskim merilnim pogreškom. Vzrok je v uporabi merilnikov tlačne razlike, ki merilni signal povprečijo pred izračunom korenske i. Takšni merilniki se pogosto uporabljajo tudi v industriji. Korenske merilne pogreške je tako mogoče zmanjšati s primernejšo izbiro merilnika tlačne razlike. 6 Literatura [1] Chugani, M. L., Samant, A. R., Cerna, M.: LabVIEW signal processing, Prentice Hall, New Jersey, [2] ISO/TR 15377: Measurement of fluid flow by means of pressure-differential devices- Guidelines for specification of nozzles and orifice plates beyond the scope of ISO , ISO, Geneve, [3] Bajsić, I., Kutin, J., Žagar, T.: Response time of a pressure measurement system with a connecting tube, Instrumentation Science & Technology, 35(4), 2007, str [4] Whitmore, S. A., Lindsey, W. T., Curry, R. E., Gilyard, G. B.: Experimental characterization of the effects of pneumatic tubing on unsteady pressure measurements, NASA TM 4171, [5] ISO/TR 3313: Measurement of fluid flow in closed conduits - Guidelines on the effects of flow pulsations on flow-measurement instruments, ISO, Geneve, [6] Gajan, P., Mottram, R. C., Hebrard, P., Andriamihafy, H., Platet, B.: The influence of pulsating flows on orifice plate flowmeters, Flow Measurement and Instrumentation, 3(3), 1992, str [7] Buljan, D.: Razvoj in testiranje generatorja pulzirajočega toka zraka, diplomska naloga univerzitetnega študija (mentor I. Bajsić), št. 5447, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani, [8] Busch-Vishniac, I. J.: Electromechanical sensors and actuators, Springer, New York, [9] Dutoit, B. M., Besse, P. A., Friedrich, A. P., Popovic, R. S.: Demonstration of a new principle for an active electromagnetic pressure sensor, Proceedings of the 2nd European Conference on Magnetic Sensors & Actuators EMSA 98, EPFL, Lausanne, 1998, str
6 126 Svete, Kutin, Bajsić, Fefer [10] Smith, M. J. T., Mersereau, R. M.: Introduction to Digital Signal Processing, A Computer Laboratory Textbook, John Wiley & Sons, New York, Andrej Svete je diplomiral leta 2007 na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, kjer je trenutno zaposlen kot mladi raziskovalec v Laboratoriju za meritve v procesnem strojništvu. Na raziskovalnem področju se ukvarja z eksperimentalnim vrednotenjem vpliva tokovnih pulzacij na delovanje različnih tipov merilnikov pretoka tekočine. Jože Kutin je diplomiral, magistriral in doktoriral na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani (v letih 1996, 1999, 2003). Trenutno je zaposlen kot asistent za področje Meroslovje v Laboratoriju za meritve v procesnem strojništvu na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Njegovo raziskovalno delo zajema meroslovje, s poudarkom na metrologiji tokov ter dinamiki tlaka in temperatur. Ivan Bajsić je diplomiral in magistriral na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani (v letih 1975 in 1984) ter doktoriral na Fakulteti za strojništvo v Sarajevu (1990). Trenutno je zaposlen kot izredni profesor za več učnih predmetov s področja meroslovja na vseh stopnjah študija na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Njegovo raziskovalno delo zajema področje uporabnega meroslovja energetsko-procesnih veličin stanja. Dušan Fefer je diplomiral leta 1975 in se leta 1976 zaposlil kot asistent na Fakulteti za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1983 magistriral in leta 1986 doktoriral. Svojo raziskovalno pot je začel v industriji na področju visokofrekvenčnih TV merilnih sistemov. Leta 1976 se je zaposlil na Fakulteti za elektrotehniko, kjer je bil leta 1997 izvoljen za rednega profesorja. Njegovo pedagoško in raziskovalno delo vključuje področja merilnih sistemov, senzorjev, preciznih AC/DC napetostnih referenčnih virov, akustike, magnetike, tehničnega varovanja in vplivov elektromagnetnih polj na biološke sisteme.
Analiza vpliva materiala, maziva in aktuatorja na dinamiko pnevmatičnega ventila
Programsko orodje LabVIEW za kreiranje, zajem in obdelavo signalov (statične in dinamične karakteristike hidravličnih proporcionalnih ventilov) Marko Šimic Telefon: +386 1 4771 727 e-mail: marko.simic@fs.uni-lj.si
Prikaži večNaloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Tr
Naloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Trditev: idealni enosmerni tokovni vir obratuje z močjo
Prikaži večDelavnica Načrtovanje digitalnih vezij
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Osnove jezika VHDL Strukturno načrtovanje in testiranje Struktura vezja s komponentami
Prikaži večMicrosoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc
20. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2011 1 ANALIZA OBRATOVANJA HIDROELEKTRARNE S ŠKOLJČNIM DIAGRAMOM Klemen DEŽELAK POVZETEK V prispevku je predstavljena možnost izvedbe
Prikaži več2
Drsni ležaj Strojni elementi 1 Predloga za vaje Pripravila: doc. dr. Domen Šruga as. dr. Ivan Okorn Ljubljana, 2016 STROJNI ELEMENTI.1. 1 Kazalo 1. Definicija naloge... 3 1.1 Eksperimentalni del vaje...
Prikaži večM-Tel
Poročilo o meritvah / Test report Št. / No. 16-159-M-Tel Datum / Date 16.03.2016 Zadeva / Subject Pooblastilo / Authorization Meritve visokofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj (EMS) Ministrstvo za okolje
Prikaži večDES
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Digitalni sistemi Vgrajeni digitalni sistemi Digitalni sistem: osebni računalnik
Prikaži večVIN Lab 1
Vhodno izhodne naprave Laboratorijska vaja 1 - AV 1 Signali, OE, Linije VIN - LV 1 Rozman,Škraba, FRI Laboratorijske vaje VIN Ocena iz vaj je sestavljena iz ocene dveh kolokvijev (50% ocene) in iz poročil
Prikaži večPreštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pom
Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pomembne, oziroma osnovne naloge so poudarjene v rumenem.
Prikaži večHIDRAVLIČNI VENTILI Eksperimentalno preverjanje tokovnih sil v hidravličnih ventilih Blaž Bobnar, Anže Čelik, Franc Majdič Izvleček: Tokovna sila je e
Eksperimentalno preverjanje tokovnih sil v hidravličnih ventilih Blaž Bobnar, Anže Čelik, Franc Majdič Izvleček: Tokovna sila je ena od sil, ki delujejo na krmilni bat in pomembno vplivajo na delovanje
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - CIGER - SK 3-15 Izkusnje nadzora distribucijskih transformatorjev s pomo... [Read-Only]
CIRED ŠK 3-15 IZKUŠNJE NADZORA DISTRIBUCIJSKIH TRANSFORMATORJEV S POMOČJO ŠTEVCEV ELEKTRIČNE ENERGIJE ŽIGA HRIBAR 1, BOŠTJAN FABJAN 2, TIM GRADNIK 3, BOŠTJAN PODHRAŠKI 4 1 Elektro novi sistemi. d.o.o.,
Prikaži večSlikovne transformacije_2017_18_DKT
DEJAVNIKI KAKOVOSTI V TISKU Deja Muck Pri obdelavi digitalnih slik se večinoma srečujamo s slikami v prostorski domeni, a določeni postopki, npr. filtriranje, lahko potekajo tudi v t. i. frekvenčni domeni.
Prikaži večMicrosoft Word - M
Državni izpitni center *M773* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 4. junij SPLOŠNA MATRA RIC M-77--3 IZPITNA POLA ' ' Q Q ( Q Q)/ Zapisan izraz za naboja ' ' 6 6 6 Q Q (6 4 ) / C
Prikaži več10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, k
10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, ki ga sprejme antena in dodatni šum T S radijskega sprejemnika.
Prikaži več(Microsoft Word - 3. Pogre\232ki in negotovost-c.doc)
3.4 Merilna negotovost Merilna negotovost je parameter, ki pripada merilnem rezltat. Označje razpršenost vrednosti, ki jih je mogoče z določeno verjetnostjo pripisati merjeni veličini. Navaja kakovost
Prikaži večUvodno predavanje
RAČUNALNIŠKA ORODJA Simulacije elektronskih vezij M. Jankovec 2.TRAN analiza (Analiza v časovnem prostoru) Iskanje odziva nelinearnega dinamičnega vezja v časovnem prostoru Prehodni pojavi Stacionarno
Prikaži večCelotniPraktikum_2011_verZaTisk.pdf
Elektrotehniški praktikum Osnove digitalnih vezij Namen vaje Videti, kako delujejo osnovna dvovhodna logi na vezja v obliki integriranih vezij oziroma, kako opravljajo logi ne funkcije Boolove algebre.
Prikaži večVPRAŠANJA ZA USTNI IZPIT PRI PREDMETU OSNOVE ELEKTROTEHNIKE II PREDAVATELJ PROF. DR. DEJAN KRIŽAJ Vprašanja so v osnovi sestavljena iz naslovov poglav
VPRAŠANJA ZA USTNI IZPIT PRI PREDMETU OSNOVE ELEKTROTEHNIKE II PREDAVATELJ PROF. DR. DEJAN KRIŽAJ Vprašanja so v osnovi sestavljena iz naslovov poglavij v učbeniku Magnetika in skripti Izmenični signali.
Prikaži večMicrosoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc
ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo mesto, april 2008 Ime in priimek študenta ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx
Osnove visokonapetostne tehnike Izolacijski materiali Boštjan Blažič bostjan.blazic@fe.uni lj.si leon.fe.uni lj.si 01 4768 414 013/14 Izolacijski materiali Delitev: plinasti, tekoči, trdni Plinasti dielektriki
Prikaži večREŠEVANJE DIFERENCIALNIH ENAČB Z MEHANSKIMI RAČUNSKIMI STROJI Pino Koc Seminar za učitelje matematike FMF, Ljubljana, 25. september 2015 Vir: [1] 1
REŠEVANJE DIFERENCIALNIH ENAČB Z MEHANSKIMI RAČUNSKIMI STROJI Pino Koc Seminar za učitelje matematike FMF, Ljubljana, 25. september 2015 Vir: [1] 1 Nekateri pripomočki in naprave za računanje: 1a) Digitalni
Prikaži večPoskusi s kondenzatorji
Poskusi s kondenzatorji Samo Lasič, Fakulteta za Matematiko in Fiziko, Oddelek za fiziko, Ljubljana Povzetek Opisani so nekateri poskusi s kondenzatorji, ki smo jih izvedli z merilnim vmesnikom LabPro.
Prikaži večHIDRAVLIČNI VENTILI Razvoj dvopotnega tokovnega ventila s tlačnim kompenzatorjem - 2. del Jaka Čadež, Anže Čelik Izvleček: Dvopotni tokovni ventil s t
Razvoj dvopotnega tokovnega ventila s tlačnim kompenzatorjem - 2. del Jaka Čadež, Anže Čelik Izvleček: Dvopotni tokovni ventil s tlačnim kompenzatorjem predstavlja v hidravliki člen, ki omogoča kontroliranje
Prikaži večDelavnica Načrtovanje digitalnih vezij
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Programirljivi Digitalni Sistemi Digitalni sistem Digitalni sistemi na integriranem vezju Digitalni sistem
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Državni izpitni center *M77* SPOMLADANSK ZPTN OK NAVODLA ZA OCENJEVANJE Petek, 7. junij 0 SPLOŠNA MATA C 0 M-77-- ZPTNA POLA ' ' QQ QQ ' ' Q QQ Q 0 5 0 5 C Zapisan izraz za naboj... točka zračunan naboj...
Prikaži večSEZNAM STANDARDOV Zap. št. Oznaka standarda 1. SIST EN 50162: SIST-TS CLC/TS : SIST EN 50129: SIST-TP CLC/TR :2007
SEZNAM STANDARDOV Zap. št. Oznaka a 1. SIST 50162:2005 2. SIST-TS 50459-5:2006 3. SIST 50129:2003 4. SIST-TP 50126-2:2007 Naslov a Protikorozijska zaščita z uporabo blodečega toka iz enosmernih tokovnih
Prikaži večAvtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 36. Goljevščkov spominski dan Modeliranje kroženja vode in spiranja hranil v porečju reke Pesnice Mateja Škerjanec 1 Tjaša Kanduč 2 David Kocman
Prikaži večUNI-AIR PNEVMATIKA / VENTILI UNI-AIR PNEUMATICS / VALVES Električno krmiljeni ventili YMV / Solenoid actuated valves YMV YMV324 3/2 ventil, elektromag
lektrčno krmljen ventl YMV / Solenod actuated valves YMV YMV3 3/ ventl, elektromagnetno krmljen 3/ poston Drect Actuated Valve Preklopn čas Response tme Delovna frekvenca Work frequency Magnet n konektorj
Prikaži večREALIZACIJA ELEKTRONSKIH SKLOPOV
Načrtovanje zaemc = elektronike 2 1 Katedra za elektroniko 2 Čemu? 3 Kdo? Katedra za elektroniko 4 Izziv: DC/DC stikalni napajalnik navzdol U vhod Vhodno sito Krmilno integrirano vezje NMOSFET NMOSFET
Prikaži večDiapozitiv 1
Vhodno-izhodne naprave naprave 1 Uvod VIN - 1 2018, Igor Škraba, FRI Vsebina 1 Uvod Signal električni signal Zvezni signal Diskretni signal Digitalni signal Lastnosti prenosnih medijev Slabljenje Pasovna
Prikaži večDruštvo za elektronske športe - spid.si Vaneča 69a 9201 Puconci Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum
Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum: 5. januar 2016 Društvo za elektronske športe [1/5] spid.si Slovenska pravila 1 OSNOVNE INFORMACIJE 1.1 Format tekmovanja
Prikaži večMB_Studenci
RAZISKOVALNI PROJEKT TRAJNE MERITVE ELEKTROMAGNETNIH SEVANJ V SLOVENSKIH OBČINAH Mestna občina Maribor (Mestna četrt Studenci) 13.12. - 15.12. 2009 MERILNA KAMPANJA OBČINA MARIBOR (MČ STUDENCI) stran 2
Prikaži večSTAVKI _5_
5. Stavki (Teoremi) Vsebina: Stavek superpozicije, stavek Thévenina in Nortona, maksimalna moč na bremenu (drugič), stavek Tellegena. 1. Stavek superpozicije Ta stavek določa, da lahko poljubno vezje sestavljeno
Prikaži večPoročilo projekta : Učinkovita raba energije Primerjava klasične sončne elektrarne z sončno elektrarno ki sledi soncu. Cilj projekta: Cilj našega proj
Poročilo projekta : Učinkovita raba energije Primerjava klasične sončne elektrarne z sončno elektrarno ki sledi soncu. Cilj projekta: Cilj našega projekta je bil izdelati učilo napravo za prikaz delovanja
Prikaži večLABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE
UVOD LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE V tem šolskem letu ste se odločili za fiziko kot izbirni predmet. Laboratorijske vaje boste opravljali med poukom od začetka oktobra do konca aprila. Zunanji kandidati
Prikaži večMicrosoft Word - 2. Merski sistemi-b.doc
2.3 Etaloni Definicija enote je največkrat šele natančno formulirana naloga, kako enoto realizirati. Primarni etaloni Naprava, s katero realiziramo osnovno ali izpeljano enoto je primarni etalon. Ima največjo
Prikaži večUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Rok PAHIČ METODE DOLOČANJA KARAKTERISTIK HIDRAVLIČNIH REGULACIJSKIH POTNIH VENTILOV Magistrsko delo študi
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Rok PAHIČ METODE DOLOČANJA KARAKTERISTIK HIDRAVLIČNIH REGULACIJSKIH POTNIH VENTILOV študijskega programa 2. stopnje Strojništvo Maribor, avgust 2016 METODE
Prikaži večPowerPoint Presentation
Lasersko obarvanje kovin Motivacija: Z laserskim obsevanjem je možno spremeniti tudi barvo kovinskih površin, kar odpira povsem nove možnosti označevanja in dekoracije najrazličnejših sestavnih delov in
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Sirikt-SK-FV.ppt
E-učbeniki za izbrane naravoslovno-tehniške predmete E-books for selected science and technical subjects Slavko KOCIJANČIČ Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta slavko.kocijancic@pef.uni-lj.si Franc
Prikaži večVIBRACIJE NA STROJIH BALANSIRANJE ROTORJEV VZDRŽEVALNA DELA VIBRACIJE NA DELOVNEM MESTU CENTRIRANJE SKLOPK VARILSKA DELA VIBRACIJE V GRADBENIŠTVU ONLI
VIBRACIJE NA STROJIH BALANSIRANJE ROTORJEV VZDRŽEVALNA DELA VIBRACIJE NA DELOVNEM MESTU CENTRIRANJE SKLOPK VARILSKA DELA VIBRACIJE V GRADBENIŠTVU ONLINE MONITORING PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE Vibroteh, Tehnična
Prikaži večDiapozitiv 1
Vhodno izhodne naprave Laboratorijska vaja 5 - LV 1 Meritve dolžine in karakteristične impedance linije VIN - LV 1 Rozman,Škraba, FRI Model linije Rs Z 0, Vs u i u l R L V S - Napetost izvora [V] R S -
Prikaži večREŠITVE Inteligentna ventilska tehnologija na enem mestu SMART IN FLOW CONTROL.
REŠITVE Inteligentna ventilska tehnologija na enem mestu SMART IN FLOW CONTROL. SAMSON razvija in izdeluje regulacijske ventile praktično za vse zahteve in procese od kovanega krogelnega ventila do obvodnega
Prikaži večMicrosoft Word - CelotniPraktikum_2011_verZaTisk.doc
Elektrotehniški praktikum Sila v elektrostatičnem polju Namen vaje Našli bomo podobnost med poljem mirujočih nabojev in poljem mas, ter kakšen vpliv ima relativna vlažnost zraka na hitrost razelektritve
Prikaži večMicrosoft Word - GorivnaCelica_h-tec10.doc
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Aškerčeva 6 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: 01 477 12 00 faks: 01 251 85 67 www.fs.uni-lj.si e-mail: dekanat@fs.uni-lj.si Katedra za energetsko strojništvo
Prikaži več11 Barvni izvlečki-HELENA TGP06
Študijsko leto 2006/07 TISKARSKI POSTOPKI 1 predavateljica: doc. dr. Tadeja Muck asistentka: dr. Helena Gabrijelčič BARVNI IZVLEČKI www.europapier.at Grafične in interaktivne komunikacije 1. letnik http://www.vermillion-inc.com
Prikaži večFIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA
FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA SE SPOMNITE SREDNJEŠOLSKE FIZIKE IN BIOLOGIJE? Saša Galonja univ. dipl. inž. arh. ZAPS marec, april 2012 Vsebina Kaj je zvok? Kako slišimo? Arhitekturna akustika
Prikaži večPriprava prispevka za Elektrotehniški vestnik
ELEKTROTEHNIŠKI VESTNIK 82(1-2): 43-50, 2015 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Analiza stabilizatorjev nihanj sinhronskih generatorjev v slovenskem elektroenergetskem sistemu Jožef Ritonja 1, Mitja Dušak 2 1 Univerza
Prikaži večan-01-USB_digitalni_zvocniki_Logitech_S-150.docx
SLO - NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 91 60 80 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO USB digitalni zvočniki Logitech S-150 Kataloška št.: 91 60 80 KAZALO 1. VARNOSTNI NAPOTKI... 3 2. NASTAVITEV VAŠIH
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Državni izpitni center *M7773* SPOMLDNSKI IZPITNI ROK NVODIL Z OCENJEVNJE Četrtek,. junij 07 SPLOŠN MTUR Državni izpitni center Vse pravice pridržane. M7-77--3 IZPITN POL W kwh 000 W 3600 s 43, MJ Pretvorbena
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za strojništvo Analiza in sinteza stabilnosti magnetne levitacije Magistrsko delo magistrskega študijskega programa II.
UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za strojništvo Analiza in sinteza stabilnosti magnetne levitacije Magistrsko delo magistrskega študijskega programa II. stopnje Strojništvo Marko Grošelj Ljubljana, oktober
Prikaži več10108-Bench-mark-brochure-6pg.indd
Unikatna konstrukcija mostu Kompaktna izvedba O podjetju Perceptron: Temperaturna kompenzacija stroja in merjenca (opcijsko) X in Y osi na isti stopnji za povečano togost Perceptron (NASDAQ: PRCP) zagotavlja
Prikaži večLINEARNA ELEKTRONIKA
Linearna elektronika - Laboratorijske vaje 1 LINERN ELEKTRONIK LBORTORIJSKE VJE Priimek in ime : Skpina : Datm : 1. vaja : LSTNOSTI DVOVHODNEG VEZJ Naloga : Za podano ojačevalno stopnjo izmerite h parametre,
Prikaži večTrLin Praktikum II Lastnosti transmisijske linije Uvod Visokofrekvenčne signale in energijo večkrat vodimo po kablih imenovanih transmisijske linije.
Lastnosti transmisijske lije Uvod Visokofrekvenčne signale energijo večkrat vodimo po kablih imenovanih transmisijske lije. V fiziki pogosto prenašamo signale v obliki kratkih napetostnih ali tokovnih
Prikaži večElektrotehniški vestnik 70(1-2): 5 10, 2003 Electrotechnical Review, Ljubljana, Slovenija Računalniški program za razbremenitev kritičnih prenosnih poti David Grgič 1, Marko Bajec 2, Ferdinand Gubina 1,
Prikaži večDES11_realno
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Delovanje realnega vezja Omejitve modela vezja 1 Model v VHDLu je poenostavljeno
Prikaži večCIRED ŠK-2-07 Valic_referat_distribucija
ELEKTROMAGNETNA SEVANJA NA DELOVNEM MESTU V DISTRIBUCIJSKIH PODJETJIH BLAŽ VALIČ blaz.valic@inis.si VESNA OMAN Elektro Ljubljana vesna.oman@elektro-ljubljana.si VILI KORITNIK Elektro Celje vili.koritnik@elektro-celje.si
Prikaži večELEKTRONIKA ŠTUDIJ ELEKTRONIKE
ELEKTRONIKA ŠTUDIJ ELEKTRONIKE Umetni nos, Laboratorij za mikroelektroniko, FE Odprtokodni instrument, Red Pitaya, Ljubljana Senzorji krvnega tlaka, Hyb, Šentjernej Elaphe, elektronika omogoča električno
Prikaži večDNH4 Dozirna naprava za kemikalije Voda.Dezinfekcija.Higiena. PPV2013
DNH4 Dozirna naprava za kemikalije Voda.Dezinfekcija.Higiena. PPV2013 PRIPRAVA VODE JE LAHKO TEŽKA NALOGA. DOVOLITEM, DA VAM POMAGAMO. Priprava in obdelava vode je lahko težka in kompleksna naloga. Znanje,
Prikaži večMicrosoft Word - ELEKTROTEHNIKA2_ junij 2013_pola1 in 2
Šifra kandidata: Srednja elektro šola in tehniška gimnazija ELEKTROTEHNIKA PISNA IZPITNA POLA 1 12. junij 2013 Čas pisanja 40 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero
Prikaži večDES
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Model vezja Računalniški model in realno vezje Model logičnega negatorja Načini
Prikaži večMicrosoft Word - SI_vaja5.doc
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 5 Naloge 1. del: t test za
Prikaži večDinamika, laboratorijske vaje
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo LADISK Laboratorij za dinamiko strojev in konstrukcij Dinamika Laboratorijske vaje 1 Določitev aksialnega masnega vztrajnostnega momenta ojnice 2 2 Uravnoteženje
Prikaži večČlen 11(1): Frekvenčna območja Frekvenčna območja Časovna perioda obratovanja 47,0 Hz-47,5 Hz Najmanj 60 sekund 47,5 Hz-48,5 Hz Neomejeno 48,5 Hz-49,0
Člen 11(1): Frekvenčna območja Frekvenčna območja Časovna perioda obratovanja 47,0 Hz-47,5 Hz Najmanj 60 sekund 47,5 Hz-48,5 Hz Neomejeno 48,5 Hz-49,0 Hz Neomejeno 49,0 Hz-51,0 Hz Neomejeno 51,0 Hz-51,5
Prikaži večOsnovni pojmi(17)
Osnovni poji pri obravnavi periodičnih signalov Equation Section 6 Vsebina: Opis periodičnih signalov s periodo, frekvenco in krožno frekvenco. Razlaga pojov aplituda, faza, haronični signal. Določanje
Prikaži večInducirana_napetost(11)
Inducirana napetost Equatio n Section 11 Vsebina poglavja: Inducirana napetost izražena s časovno spremembo magnetnega pretoka (sklepa) skozi zanko (tuljavo), inducirana napetost izražena z lastno ali
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Načrtujemo, razvijamo in izdelamo elektroniko po meri naročnika Svetujemo pri izbiri komponent, optimiziramo stroškovnike in proizvodni proces. Ključne kompetence Razvoj elektronike (hardware) Vgrajeni
Prikaži večMicrosoft Word doc
SLO - NAVODILO ZA MONTAŽO IN UPORABO : št. art. : 90 79 14 www.conrad.si Zvočniki Hercules XPS 2,1 20 Gloss Št. izdelka: 90 79 14 Navodila za uporabo so sestavni del izdelka. Vsebujejo pomembne napotke
Prikaži večSlovenska predloga za KE
23. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2014 1 ANALIZA VPLIVA PRETOKA ENERGIJE PREKO RAZLIČNIH NIZKONAPETOSTNIH VODOV NA NAPETOSTNI PROFIL OMREŽJA Ernest BELIČ, Klemen DEŽELAK,
Prikaži večUNIVERZA V MARIBORU
Fakulteta za strojništvo POSTAVITEV MERILNE PROGE ZA TESTIRANJE TURBOKOMPRESORJEV Študent(ka): Študijski program: Smer: Sašo PUŠNIK Univerzitetni študijski program 1. stopnje Strojništvo Energetsko, procesno
Prikaži večUČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Matematična fizika II Course title: Mathematical Physics II Študijski program in stopnja Study programm
UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Matematična fizika II Course title: Mathematical Physics II Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski program 1.stopnje
Prikaži večELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je "
ELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je "električno" nihalo, sestavljeno iz vzporedne vezave
Prikaži več1-2004
Elektrotehniški vestnik 7(-2): 27 33, 2004 Electrotechnical Review, Ljubljana, Slovenija Delež harmonskega popačenja na porabnikovi in dobaviteljevi strani električnega omrežja Denis Ferjančič, Zvonko
Prikaži večSlide 1
Tehnike programiranja PREDAVANJE 10 Uvod v binarni svet in računalništvo (nadaljevanje) Logične operacije Ponovitev in ilustracija Logične operacije Negacija (eniški komplement) Negiramo vse bite v besedi
Prikaži večPoveĊanje izkoristka pri proizvodnji piezouporovnih senzorjev tlaka za avtomobilske aplikacije
Povečanje izkoristka pri proizvodnji piezouporovnih senzorjev tlaka za avtomobilske aplikacije Magistrsko delo Avtor: Marko Pavlin, Mentor: prof. dr. Franc Novak Vsebina Uvod in teorija o senzorjih tlaka
Prikaži večMicrosoft Word - PREDMETNIK_1_2_3_2015.doc
PREDMETNIK 1. letnik Organizirano študijsko delo IŠDŠ VP OŠD Zap. Predmet zimski poletni Št. P V P V PD IŠ PRVI LETNIK 1. Matematična fizika NV 30 45 75 / 135 210 7 2. Osnove tehnologij TV 30 45 75 / 93
Prikaži večVostro 430 Informacijski tehnični list o namestitvi in funkcijah
O opozorilih OPOZORILO: OPOZORILO označuje možnost poškodb lastnine, telesnih poškodb ali smrti. Dell Vostro 430 List s tehničnimi informacijami o nastavitvi in funkcijah Pogled s sprednje in zadnje strani
Prikaži večDatum in kraj
Ljubljana, 5. 4. 2017 Katalog znanj in vzorci nalog za izbirni izpit za vpis na magistrski študij Pedagoško računalništvo in informatika 2017/2018 0 KATALOG ZNANJ ZA IZBIRNI IZPIT ZA VPIS NA MAGISTRSKI
Prikaži večSLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Merilnik ogljikovega monoksida Testo Kataloška št.: 10 1
SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 10 16 57 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Merilnik ogljikovega monoksida Testo 317 3 Kataloška št.: 10 16 57 KAZALO NAMEN UPORABE...3 TEHNIČNI PODATKI...3
Prikaži večSLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO DVB T, DVB C TV ključek PCTV Systems Quatro Kataloška št.: 67
SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 67 80 13 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO DVB T, DVB C TV ključek PCTV Systems Quatro Kataloška št.: 67 80 13 KAZALO VSEBINA PAKETA...3 NAMESTITEV IN UPORABA...3
Prikaži večP r e d m e t n i k Seznam skupnih izbirnih predmetov v študijskem programu Izbirni predmeti Zap. št. Predmet Nosilec Kontaktne ure Klinične Pred. Sem
P r e d m e t n i k Seznam skupnih izbirnih predmetov v študijskem programu 001 Akustika in ultrazvok Jurij Prezelj 002 Diferencialne enačbe Aljoša Peperko 003 Eksperimentalne metode v nosilec bo znan
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - cigre_c2_15.ppt [Compatibility Mode]
Univerza v Mariboru Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Boštjan Polajžer, Drago Dolinar, Jožef Ritonja (FERI) bostjan.polajzer@um.si Andrej Semprimožnik (ELES) KAZALNIKI KAKOVOSTI
Prikaži večPredmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA/COURSE SYLLABUS Matematična fizika II Mathematical Physics II Študijski programi in stopnja Študijska smer
Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA/COURSE SYLLABUS Matematična fizika II Mathematical Physics II Študijski programi in stopnja Študijska smer Letnik Semestri Fizika, prva stopnja, univerzitetni
Prikaži večDiapozitiv 1
Vhodno izhodne naprave Laboratorijska vaja 4 - AV 4 Linije LTSpice, simulacija elektronskih vezij VIN - LV 1 Rozman,Škraba, FRI LTSpice LTSpice: http://www.linear.com/designtools/software/ https://www.analog.com/en/design-center/design-tools-andcalculators/ltspice-simulator.html
Prikaži večMicrosoft Word - EV,N_Poglavje o modulacijah.doc
E,VN- Elektronska vezja, naprave 8 MODULACIJSKE TEHNIKE Modulacijske tehnike 8.1 SPLOŠNO O MODULACIJAH Modulacija je postopek, ki omogoča zapis koristnega signala na nosilni signal. Za nosilni signal je
Prikaži večMicrosoft Word doc
SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : 122383 www.conrad.si ROČNI OSCILOSKOP VELLEMAN HPS140 Št. izdelka: 122383 1 KAZALO 1 MED UPORABO... 3 2 LASTNOSTI IN TEHNIČNI PODATKI... 3 3 OPIS SPREDNJE
Prikaži več1. Električne lastnosti varikap diode Vsaka polprevodniška dioda ima zaporno plast, debelina katere narašča z zaporno napetostjo. Dioda se v zaporni s
1. Električne lastnosti varikap diode Vsaka polprevodniška dioda ima zaporno plast, debelina katere narašča z zaporno napetostjo. Dioda se v zaporni smeri obnaša kot nelinearen kondenzator, ki mu z višanjem
Prikaži večMicrosoft Word - EV-2-projekt.doc
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO Matjaž Repovž MERILNIK TLAKA Seminarska nalogapri predmetu Elektronska vezja Ljubljana, 2009 Ključne besede: Merilnik Tlaka LPC2136 USB LabView RS232 FT232RL
Prikaži večVaje pri predmetu Elektronika za študente FMT Andrej Studen June 4, marec 2013 Določi tok skozi 5 V baterijo, ko vežemo dva 1kΩ upornika a) zap
Vaje pri predmetu Elektronika za študente FMT Andrej Studen June 4, 2013 5.marec 2013 Določi tok skozi 5 V baterijo, ko vežemo dva 1kΩ upornika a) zaporedno ali b) vzporedno Določi nadomestno upornost
Prikaži večUniverza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvan
Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvantnih celičnih avtomatov SEMINARSKA NALOGA Univerzitetna
Prikaži večMicrosoft Word - Avditorne.docx
1. Naloga Delovanje oscilatorja je odvisno od kapacitivnosti kondenzatorja C. Dopustno območje izhodnih frekvenc je podano z dopustnim območjem kapacitivnosti C od 1,35 do 1,61 nf. Uporabljen je kondenzator
Prikaži večSLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Laserliner tester napetosti AC tive Finder Kataloška št.: 12 3
SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 12 33 32 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Laserliner tester napetosti AC tive Finder Kataloška št.: 12 33 32 KAZALO 1. FUNKCIJE / UPORABA... 3 2. VARNOSTNI
Prikaži več50020_00426_E_DuoControl CS_010419_SL.indb
DuoControl CS SL Navodila za vgradnjo Stran 2 DuoControl CS Kazalo Uporabljeni simboli... 2 Navodila za vgradnjo Obseg dobave... 3 Varnostna navodila... 3 Zaščita pred umazanijo / naoljenjem... 3 Mere
Prikaži večMicrosoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc
RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Federativno Republiko Brazilijo v letih 2010 2012 (Uradni list RS št. 53/2009) Splošna opomba: Vnosna
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - ads
Novosti pri analogni video-nadzorni opremi Junij 2012 1. Dnevno/nočna kamera ADS-CAM-K2DNC 2. Snemalniki ADS-LIGHT: ADS-0404DH ADS-0804DH ADS-1604DH ADS-0404HED ADS-CAM-K2DNC Dnevno / nočna kamera z IR
Prikaži večStrojni{ki vestnik 50(2004)7/8, Journal of Mechanical Engineering 50(2004)7/8, ISSN ISSN UDK :534-8 UDC 681.1
Strojni{ki vestnik 50(2004)7/8,376-385 Journal of Mechanical Engineering 50(2004)7/8,376-385 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 681.125:534-8 UDC 681.125:534-8 Bolte`ar 004.94 M.: Ugotavljanje ob~utljivosti
Prikaži večSlide 1
INTERAKTIVNA MULTIMEDIJA P4 in P5 doc. dr. Matej Zajc Pregled P4 Pregled P3: 4 pristopi k načrtovanju interaktivnosti PACT P4: PACT Nadaljevanje Prototipiranje Izbrani zakoni interaktivnosti People Ljudje
Prikaži večMicrosoft Word - ELEKTROTEHNIKA2_11. junij 2104
Šifra kandidata: Srednja elektro šola in tehniška gimnazija ELEKTROTEHNIKA PISNA IZPITNA POLA 1 11. junij 2014 Čas pisanja 40 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero
Prikaži več