UDK : : Termohidravlične razmere laminarnega toka tekočine y ozkih kanalih Thermo-Hydraulic Conditions of Laminar Fluid Flow in
|
|
- Tine Tomšič
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 UDK : : Termohidravlične razmere laminarnega toka tekočine y ozkih kanalih Thermo-Hydraulic Conditions of Laminar Fluid Flow in Narrow Channels MARJAN DELIČ - LEOPOLD ŠKERGET - IVAN ŽAGAR - FERDINAND TRENC V članku obravnavamo termohidravlične razmere laminarnega toka tekočine v ozkih kanalih z metodo končnih prostornin. V nerazvitih tokovnih razmerah dosega toplotna prestopnost visoke vrednosti tudi pri laminarnem toku tekočine. Posebno pozornost smo posvetili vplivu udara vtočnega curka. Analizirali smo vpliv debeline kanala na toplotno prestopnost. Numerično dobljene rezultate smo primerjali z izkustvenimi obrazci za hitrostno in temperaturno nerazvite profile. Vrednosti toplotne prestopnosti lahko uporabimo kot robne pogoje za računanje temperaturne porazdelitve v kombinirano oljno-zračno hlajenem valju motorja. The thermo-hydraulic situation of laminar fluid flow in narrow channels is studied by the control-volume approach. Due to the non-developed flow conditions, even in laminar fluid flow very high values of heat transfer coefficient are obtained. Special attention is given to the influence of the inflow jet. The influence of channel thickness on heat transfer coefficients is analysed. Numerically obtained results are compared with empirical expressions for velocity and temperature non-developed profiles. The results for heat transfer coefficients can be used as boundary conditions for temperature distribution computation in an oil-air cooling engine cylinder. 1 DEFINICIJA PROBLEMA Zaradi različnih temperaturnih obremenitev valja motorja, ki dosegajo svojo največjo vrednost v področju izpušnega kanala, dobimo po obodu neenakomerno temperaturno porazdelitev v steni valja. Temperaturno ovalnost lahko zmanjšamo z intenzivnim lokalnim hlajenjem, ki ga dosežemo z vstavitvijo oljnega kanala pravokotnega prečnega prereza v zgornji, temperaturno najbolj obremenjeni del zračno hlajenega motorja. Za pravilno izvedbo hlajenja je treba poznati lokalne hitrostne in toplotne razmere v kanalu. Razmere v kanalu je mogoče določiti numerično ali eksperimentalno. Problem smo reševali numerično, ker je numerična rešitev cenovno ugodnejša in preprosteje izvedljiva. Pri numeričnem reševanju je tudi preprosteje spreminjati robne pogoje in izpeljati geometrijske spremembe. Geometrijska oblika kanala in robni pogoji, ki smo jih povzeli po literaturi 191, so prikazani na sliki 1. Pri vtoku smo podali masni pretok, ustrezen prostorninskemu pretoku 5 1/min, pri iztoku smo prepisali referenčni tlak, po stenah kanala pa je hitrost enaka nič. Na ceveh smo podali adiabatne robne pogoje, na vseh drugih trdnih površinah pa smo predpisali konstantno temperaturo stene. V prvih izračunih smo podali temperaturo stene T = 110 C, v nadaljnjih pa smo na notranji steni podali temperaturo T = 165 C in na zunanji T =115 0C, kar je bližje realnim razmeram v valju. 1 PROBLEM DEFINITION Due to different thermal loads of the engine cylinder with peak value in the vicinity of the exhaust channel, there is pronounced asymmetric circumferential temperature distribution in the cylinder wall. This temperature ovalty can be minimized by controlled intensity of the local cooling, which can be obtained by introducing a curved square cross-section oil channel in the upper, thermally most loaded part of an air cooled engine cylinder. For correct realisation of cooling it is necessary to know the local thermo-hydraulic conditions in the channel. Conditions in the channel can be defined numerically or experimentally. The problem was solved numerically, because the numerical solution is economicaly more favourable. With the numerical solution it is also easier to change boundary conditions and introduce geometrical changes. The geometry of the channel and boundary conditions, summarized from reference 191, is shown in Figure 1. On the inflow, the mass flow which is equal to a volume flow of 5 1/min is given, on the outflow, the reference pressure is prescribed, and on the walls the velocity vanishes. On the pipes, adiabatic boundary conditions are given, and on all other solid walls the constant temperature of the wall is prescribed. In the first calculations the constant surface temperature of T = 110 C is given, and in the next calculations the temperature of the inner wall was T = 165 C, and on the outer one T = 115 C, which is closer to the real conditions in the cylinder.
2 1 Sl. 1. Geometrijska oblika oljnega kanala in robni pogoji Fig. 1. Geometry and boundary conditions of oil channel Temperatura vtočnega olja je 100 C. Prav tako smo analizirali tudi vpliv temperaturne odvisnosti snovskih lastnosti, zato se izračuni razlikujejo tudi po upoštevanju ali neupoštevanju temperaturne odvisnosti snovskih lastnosti. Pri izračunih, pri katerih nismo upoštevali temperaturne odvisnosti snovskih lastnosti, smo te vzeli pri T = 100 C za prvi in pri T = 140 C za drugi primer. Za reševanje problema je uporabljen programski paket TASCflovv 2.3. Konvergenco rezultatov smo proučili na več mrežah, od katerih je najgostejša imela vozlišč. Pomemben vpliv na toplotne razmere v kanalu ima debelina kanala, ker se s tem bistveno spremenijo tokovne razmere v kanalu. Zato smo dodatno analizirali vpliv debeline kanalčka na toplotno prestopnost. V ta namen smo sestavili mrežo oblike kvadra dimenzij debelina x 37 x 300. Mreža je imela vozlišč (31 x 91 x 41), debelino kanala pa smo nastavili na 0,5, 1, 2 in 4 nun. Pri vtoku v kanal smo podali masni pretok in vtočno temperaturo fluida T = 100 C, pri iztoku točkovni referenčni tlak in na stenah kanala temperaturne robne pogoje Ts = 110 C. Masni pretok smo linearno povečevali s površino prečnega prereza kanala, tako da je bila srednja hitrost fluida v kanalu vedno enaka 1 m /s. Pri izračunu smo upoštevali temperaturno odvisnost snovskih lastnosti. The temperature of the inflow fluid is given at 100 C. Influences of the temperature dependence of the material properties were also analysed, therefore the calculations are also distinguished by consideration or non-consideration of the temperature dependence of the material properties. In the calculations where influence of the temperature dependence of the material properties is not considered, they are given at T = 100 C for the first, and T = 140 C for the second case. To solve the problem, a TASCflow 2.3. computer code was used. Because of the convergence, more meshes were generated, the finest of which has nodes. Modification of the channel thickness represents a significant influence on the functionality of it because of which the conditions in the channel essentially change. Therefore, the influence of the channel thickness on the heat transfer coefficient was additionally analysed. For this purpose a mesh with dimension thickness x 37 x 300 was created. The mesh has nodes (31 x 91 x 41), and the thickness of the channel at 0.5, 1, 2 and 4 mm is given. At the inflow, the mass flow and inflow fluid temperature T = 100 C are given. At the outflow reference pressure is given, and on the walls of the channel constant temperature boundary conditions Ts = 110 C are given. The mass flow was linearly increased. with a cross section area of the channel, so that the fluid mean speed in the channel is equal to 1 m /s. In the calculations the influence of the temperature dependence on the material properties was considered.
3 Snovske lastnosti fluida (motorno olje SAE The material properties of the fluid (motor 15 W/40) smo podali z naslednjimi izrazi, pov- oil SAE 15W/40) are given by the following žetimi iz literature till, npr. dinamična viskoz- expressions [111, e.g. the dynamic viscosity: nost: n m = (172,37 e -,0242(T-288,i5) + 13) jo 3 [pa s ] specifična toplota: specific heat: cp(tì = 622,72 + 4,187 T - 273,15 kg K toplotna prevodnost: thermal conductivity: W A( T) = 0, , T mk in gostota: and density: kg p( Ti =890,1 (d - 0,00065 ( T - 293,15)) m kjer je temperatura T podana v K. where temperature T is given in K. 2 REZULTATI Numerično dobljene vrednosti toplotne prestopnosti smo primerjali z vrednostmi, dobljenimi iz izkustvenih kriterijskih enačb za Nusseltovo število (Nu), in sicer z izrazom, povzetim iz literature [61 za povprečno Nu število od vstopa do dolžine x: 2 RESULTS The numerical results obtained for heat transfer with empirical expressions for Nusselt number (Nu) L61 were compared. For average Nu number, the expression: Nu = 6, ,0668 Re Pr 1 + 0,04 - f - \ R ß Pr ( 1 ) oziroma z izrazom, povzetim iz literature L91 za was used, and for local Nu number [91: lokalno Nu število: Nux = 1,077 Re Pr X L- dh (2). V izraz (1) smo uvedli korigirano konstanto, ki upošteva razmerje stranic prečnega prereza kanala (37 : 1). V obeh obrazcih je upoštevan hidravlični premer (dh =4 A /O), kjer sta A in O površina in obseg prečnega prereza kanala. Re {Re = v dh p/rj) in Pr (Pr = cp r}/ X) sta Reynoldsovo in Prandtlovo število. Vpliv ukrivljenosti kanala smo zajeli z odvisnostmi L81: The constant in equation (1) is changed to consider the relation between the edges of the channel cross-section (37:1). In both expressions the hydraulic diameter {dy1=4 A / O) is considered, where A and O are area and circumference of the channel cross-section. Re {Re = v dh p/rj) and Pr {Pr -c p r}/a) are Reynolds and Prandtl numbers. Influence of the channel curvature was considered by relations [81: Nur =Nu sr, ^ U X R ^ U X er (3),
4 kjer je er korekcijski faktor relativne ukrivlje- where er is the correction factor for the relative nosti kanala, ki ga računamo po 111: curvature, which was solved from 111: er = 1 + 1,77 pri čemer je R polmer krivine kanala. Numerične rezultate smo obdelali z izrazoma: d h R (4), where R is the radius of the curvature. Numerical results were treated with expressions: in and Nux = <xx d h A (5), kjer je: where : oc = j- J ocx dx (6), in and ocx = dx A (7). Temperaturna razlika je podana z izrazom: Temperature difference is given by the equation: AT *»1 m = 1 T c - *n T (8), kjer je Ts temperatura stene in Tm srednja temperatura po prečnem prerezu. Srednjo vtočno (rmv) in iztočno (Tmi) temperaturo iz kanala izračunamo z izrazom: where Ts is the wall temperature and Tm is the mean temperature at the cross section. The mean inflow (rmv) and outflow (Tmi) temperature from the channel was determined by: Tm = J Ac p v CpTdA m cr (9). 2.1 Ukrivljen kanal Na sliki 2 je prikazan potek tokovnic skozi ukrivljen kanal. Pri dani geometrijski obliki in pretoku olja (5 1/min) teče skozi krajšo vejo kanala 66,7 % in skozi daljšo vejo 33,3 % masnega pretoka fluida. Na sliki je jasno vidno intenzivno mešanje tekočine pri vstopu v kanal in vračanje dela toka v daljšo vejo zaradi zvečanja hidravličnih uporov v krajši veji kanala. Na sliki 3 je iz vzdolžnega prereza jasno razviden vpliv vtočnega curka in zožitve kanala. Zaradi udarca curka prihaja do cirkulacije fluida v vzdolžni in prečni smeri, kar dodatno poveča toplotne tokove skozi stene kanala. Na slikah 4 in 5 je prikazan potek povprečne prečne toplotne prestopnosti vzdolž obeh vej kanala. Vidimo, da se numerično dobljene vrednosti dobro ujemajo z vrednostmi, dobljenimi iz obrazcev 1 in 2, ki smo jih izbrali za primerjavo z numeričnimi rezultati. Največje vrednosti dobimo na vtoku v veje, nato pa prestopnost počasi pada 2.1 Curved channel Figure 2 presents streamlines in the curved channel. At given geometry and oil flow (5 1/min) through the shorter branch the mass flow of the oil is 66.7 %, and through the longer one 33.3 %. On the figure there is clearly evident intensive fluid mixing at the inflow of the channel and the returning part of flow in the longer branch because of growing hydraulic dissipation in the shorter branch of the channel. On Figure 3, the influence of impinging jet and channel contraction from longitudinal section is clearly evident. Because of the impinging jet fluid, circulation is impeded in longitudinal and cross-section, which additionally increases heat flux through the wall of the channel. In Figures 4 and 5, the average cross heat transfer through both branches of the channel is shown. It is evident that the numerical results are in good agreement with the results obtained from equations (1) and (2), which were selected for comparison with numerical results. The greatest values are on the inflows in the branches,
5 Sl. 2. Tokovnice Fig. 2. Streamlines Sl. 3. Hitrostna porazdelitev v vstopnem območju ( 1/4, 2/4, 3/4 višine kanala) Fig. 3. Velocity distribution in inlet region (1/4, 2/4, 3/4 height of the channel) do samega izstopa, kjer se, zaradi razširitve kanala (gl. sl. 1) in s tem stanjšanja mejne plasti, spet sunkovito poveča. Vzdolž krajše veje kanala dosega toplotna prestopnost višje vrednosti zaradi večjega masnega pretoka in manjše dolžine kanala (razvoj mejne plasti), s čimer dosežemo and then the heat transfer decreases due to outflow, where - because of extension of the channel (see Fig. 1) and with the thinning of the boundary layer - heat transfer instantly increases. Through the shorter branch of the channel, heat transfer has higher values because of the greater mass flow and the shorter branch of the channel (boundary layer development), and with
6 intenzivnejše hlajenje na toplotno bolj obremenjenem delu valja motorja. Na zožitvah in razširitvah kanala se hitrostna mejna plast močno stanjša, kar povzroči naglo povečanje toplotnih tokov. Za prekinitev krivulje povprečne toplotne prestopnosti (daljša veja kanala) na njenem osrednjem delu je kriv predpis periodičnih robnih pogojev. that the cooling is more intensive on the thermically more loaded part of the engine cylinder. On contractions and extensions of the channel, the velocity boundary layer becomes thinner, which is the reason for the strong increase of heat fluxes. The curve break of mean heat transfer (longer branch of the channel) on the middle part is a consequence of the prescribed periodical boundary conditions. n u m erič n i re zu lta ti enačba (1 ) + vpliv u krivljen osti (3 ) n u m erič n i re zu lta ti enačba (2 ) + vpliv u k rivljen o sti (3 ) n u m eric a l resu lts equation (1 ) + in flu en ce o f cu rvatu re (3 ).n u m erical results equation (2 ) + influence o f cu rvatu re (3 ) KOT-STOPINJE ANGLE -DEGREES SI. 4. ax in a vzdolž krajše veje kanala Fig. 4. ocx and <x along the shorter branch of the channel n u m erič n i re zu lta ti enačba ( I f + vp liv u k riv lje n o sti (3 ) n u m e rič n i rezu lta ti enačba (2 ) + vpliv u k rivljen o sti (3 ) n u m eric a l resu lts equation (1 ) + in flu en ce o f cu rva tu re (3 ) n u m eric a l resu lts equation (2 ) + influence o f cu rvatu re (3 ) KOT-STOPINJE ANGLE-DEGREES SI. 5. ax in 5T vzdolž daljše veje kanala Fig. 5. oc. x and ččalong the longer branch of the channel
7 Slika 6 prikazuje primerjavo povprečnih toplotnih tokov po obodu za notranjo in zunanjo steno kanala za primer temperaturno odvisnih snovskih lastnosti. V okolici vtoka in iztoka je kanal razširjen (manjše povprečne hitrosti po prečnih prerezih), zaradi česar so lokalni maksimumi toplotnega toka na zožitvah in razširitvah kanala. K> Figure 6 presents a comparison of average heat fluxes at circumference for inner and outer channel wall, for example where the temperature dependence of material properties is considered. In the vicinity of inflow and outflow the channel is extended (lower mean velocity at cross-section), therefore local maxima of heat flux occur on contractions and extensions of the channel. ANGLE DEGREES SI. 6. Povprečni toplotni tokovi vzdolž kanala za notranjo in zunanjo steno Fig. 6. Average heat flux along the channel for inner and outer wall Na grafu lahko zaznamo vpliv vtočnega curka po izbočenosti krivulje na mestu vtoka. V prvem primeru (Ts = 110 C), kjer so temperaturne razlike majhne, ne naredimo večje napake, če ne upoštevamo temperaturne odvisnosti snovskih lastnosti, kajti ob majhnih temperaturnih razlikah se te zelo malo spremenijo. V primerih, kjer imamo opraviti z večjimi temperaturnimi razlikami (kakršni so tudi realni robni pogoji valj motorja z notranjim zgorevanjem), pa z zanemaritvijo temperaturne odvisnosti snovskih lastnosti naredimo že večjo napako. 2.2 Raven kanal S slike 7 je razvidno, da je toplotna prestopnost precej večja pri ožjih kanalih. Slika 8 prikazuje segrevanje fluida v kanalih različnih debelin. On the graph one may clearly see the influence of the inflow jet from the curve convexity on the inflow region. In the examples where temperature differences are small, errors are not large, if the temperature dependence of material properties is not considered, because w ith small temperature differences they are nearly constant. In the examples where the temperature differences are larger (as at the real boundary conditions - cylinder of internal combustion engine) a greater error occurs due to neglect of material properties temperature dependence. 2.2 Straight channel From Figure 7 it is evident that heat transfer is greater at the thinner channel. Figure 8 presents fluid heating in the different thick channels.
8 * debelina kanala 0.5 m m + debelina kanala 1 m m X debelina k anala 2 m m K debelina kanala j m m th ick n ess 0.5 m m th ick n ess 1 m m th ick n ess 2 m m th ick n ess L m m ^ X n.2h00 Sl. 7. Primerjava povprečnih toplotnih prestopnosti za različne debeline kanala Fig. 7. Comparison of average heat transfer coefficients for different channel thicknesses * debelina kanala 0.5 m m + debelina kanala 1 m m h00 Sl. 8. Srednja temperatura olja po prečnih prerezih za različne debeline kanala Fig. 8. Mean oil temperature at cross-sections for different channel thicknesses V ožjih kanalih je prenos toplote intenzivnejši, kljub manjšemu masnemu pretoku tekočine. Večja toplotna prestopnost v ožjih kanalih je posledica strmejših prisilno oblikovanih profilov, ki so odvisni od debeline kanala (manjša stranica prečnega prereza). S tem povezani so tudi veliko večji tlačni padci v ožjih kanalih, ki so za računane primere v razmerjih 1,00 : 3,69 : 14,16 : 54,32 glede na najdebelejši kanal. In the thinner channels the heat flux is bigger in spite of the lower mass flow of the fluid. Higher heat transfer in the thinner channel is the consequence of larger velocity gradients, which are conditioned by channel thickness (lower edge of cross section). The pressure drop is larger in thinner channels, which are for the calculated examples in proportions 1.00 : 3.69 : : in relation to the thickest channel.
9 3 SKLEP Z dodatnim oljnim hlajenjem zmanjšamo temperaturne obremenitve in njihovo obodno neenakomernost na valju dieselskega motorja. Dobljeni numerični rezultati se dobro ujemajo z izkustvenimi obrazci. V nadaljnjih izračunih pri realnih robnih pogojih (valj motorja) bo treba upoštevati temperaturno odvisnost snovskih lastnosti, predvsem zaradi temperaturne odvisnosti viskoznosti olja. V vstopnem in izstopnem območju pride do mešanja fluida zaradi vpliva vstopnega curka in tlačnih razlik v kanalu, kar ob razvijanju hitrostne in toplotne mejne plasti še dodatno poveča intenzivnost prenosa toplote. Največje vrednosti toplotnih tokov se pojavijo pri zožitvi kanala (vstop) zaradi zmanjšanja pretočnih prerezov. Vrednosti toplotne prestopnosti bomo uporabili kot robne pogoje pri računanju temperaturne porazdelitve v kombinirano oljno-zračno hlajenem valju motorja. 3 CONCLUSION With additional oil cooling, temperature loads and their circumferential ovalty on Diesel engine cylinder are reduced. The numerical results are in good agreement with the empirical expressions. Computations with real boundary conditions (engine cylinder) are required in order to consider the temperature dependence of material properties, mostly because of the temperature dependence of oil viscosity. In the inlet and outlet region, fluid is mixed due to the influence of inflow jet and of pressure drops in the branches, which at developing velocity and thermal boundary layer increases the intensity of heat transfer. Maximum values of heat fluxes occur at the contraction of the channel (inlet). The results for heat transfer will be used as boundary conditions for a combined oil-air cooling engine cylinder. ZAHVALA Delo je bilo opravljeno v sklopu projekta Numerično in eksperimentalno modeliranje prenosa toplote v valju motorja s kombiniranim hlajenjem, ki ga financira Ministrstvo za znanost in tehnologijo. ACKNOWLEDGEMENT The research has been financially supported by the Ministry of Science and Technology of the Republic of Slovenia under the project title Numerical and Experimental Solution of Heat Transfer in the Combined Air-oil Cooling Engine Cylinder. 4 LITERATURA 4 REFERENCES 111 Alujevič, A.-Škerget, P.: Prenos toplote. Tehniška fakulteta Maribor, TASCflow User Documentation - Version 2.2, January Bukovec, J.: Tokovno-toplotne razmere v kratkih ukrivljenih kanalih, Diplomsko delo, Maribor, Delič, M. Škerget, P. Žagar, L: Numerical and Experimental Validation of Thermo-Hydraulic Conditions in the Narrow Channels. Advanced Computational Methods in Heat Transfer III, Southampton, Delič, M.-Škerget, P.-Žagar, I.-Bukovec, J,- Trenc, F.: Numerična analiza termo-hidravličnih pogojev v ozkih ukrivljenih kanalih. Kuhljevi dnevi, Šmarješke toplice, Incropera, F.P.- De Witt, D.P.: Introduction to Heat Transfer. John Wiley, Rohsenow, W.M.-Hartnett, J.P.-Ganić, E.N.: Handbook of Heat Transfer Fundamentals. McGraw-Hill, 1985.
10 181 Sukhatme, S.P.: Corelations in Single-Phase Convection Heat Transfer. Heat Transfer Equipment Design. Hemisphere Publishing Corporation, TAM - Razvojno tehnični inštitut: Razvoj sodobnega in ekološko ustreznega dizelskega motorja. Fazno poročilo na projektu, Maribor, Trene, F.: Analiza temperaturnega stanja na valju zračno hlajenega motorja. Doktorska disertacija, Ljubljana, Vičič, R.: Študij toplotnih tokov na modelu oljnega kanala v segmentu valja zračno hlajenega motorja, Magistrsko delo, Ljubljana Naslova avtorjev: Marjan Delič, dipl. inž., prof. dr. Leopold Škerget, dipl. inž., doc. dr. Ivan Žagar, dipl. inž. Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru Smetanova Maribor, Slovenija doc. dr. Ferdinand Trene, dipl. inž. Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani Aškerčeva Ljubljana, Slovenija Authors Addresses: Marjan Delič, Dipl. Ing., Prof. Dr. Leopold Škerget, Dipl. Ing., Doc. Dr. Ivan Žagar, Dipl. Ing. Faculty of Mechanical Engineering University of Maribor Smetanova Maribor, Slovenia Doc. Dr. Ferdinand Trene, Dipl. Ing. Faculty of Mechanical Engineering University of Maribor Aškerčeva Ljubljana, Slovenia Prejeto: Received: Sprejeto: Accepted:
UDK Kombinirano hlajenje prototipnih motorjev TAM Combined Air-Oil Cooling of the TAM Prototype Diesel Engine FERDINAND TRENC - JOŽE PRIM
UDK 621.43.065.5 Kombinirano hlajenje prototipnih motorjev TAM Combined Air-Oil Cooling of the TAM Prototype Diesel Engine FERDINAND TRENC - JOŽE PRIMOŽIČ - VALTER VOLF Temperaturni potek v steni valja
Prikaži večPH in NEH - dobra praksa
Strokovno izpopolnjevanje, UL-FA, 5.4.219 SKORAJ NIČ-ENERGIJSKE JAVNE STAVBE V SLOVENIJI Kako izpolniti zahteve za racionalno in visoko učinkovito javno skoraj nič-energijsko stavbo ter doseči pričakovano
Prikaži večStrojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering 51(2005)1, 3-12 UDK - UDC : Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering
UDK - UDC 621.565:621.58 Izvirni znanstveni èlanek - Original scientific paper (1.01) Prenos toplote v toku ledene brozge Heat Transfer in an Ice-Slurry Flow Alen Šarlah - Alojz Poredoš - Andrej Kitanovski
Prikaži večDinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T
Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T pred požarnim preskokom Q FO za požarni preskok polnorazviti
Prikaži več2
Drsni ležaj Strojni elementi 1 Predloga za vaje Pripravila: doc. dr. Domen Šruga as. dr. Ivan Okorn Ljubljana, 2016 STROJNI ELEMENTI.1. 1 Kazalo 1. Definicija naloge... 3 1.1 Eksperimentalni del vaje...
Prikaži večHIDRAVLIČNI VENTILI Razvoj dvopotnega tokovnega ventila s tlačnim kompenzatorjem - 2. del Jaka Čadež, Anže Čelik Izvleček: Dvopotni tokovni ventil s t
Razvoj dvopotnega tokovnega ventila s tlačnim kompenzatorjem - 2. del Jaka Čadež, Anže Čelik Izvleček: Dvopotni tokovni ventil s tlačnim kompenzatorjem predstavlja v hidravliki člen, ki omogoča kontroliranje
Prikaži večStrojni{ki vestnik 46(2000)8, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)8, ISSN ISSN UDK :536.2:
Strojni{ki vestnik 46(2000)8,564-572 Journal of Mechanical Engineering 46(2000)8,564-572 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 621.313.12:536.2:621.574.013 UDC 621.313.12:536.2:621.574.013 J. Strokovni Remec
Prikaži večStrojniški vestnik (44) št. 3-4, str , 1998 Journal of Mechanical Engineering (44) No. 3-4, pp , 1998 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pri
Strojniški vestnik (44) št. 3-4, str. 84-96, 1998 Journal of Mechanical Engineering (44) No. 3-4, pp. 84-96, 1998 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. Printed in Slovenia. All rights reserved. UDK
Prikaži večMicrosoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc
20. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2011 1 ANALIZA OBRATOVANJA HIDROELEKTRARNE S ŠKOLJČNIM DIAGRAMOM Klemen DEŽELAK POVZETEK V prispevku je predstavljena možnost izvedbe
Prikaži večSlovenska predloga za KE
23. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2014 1 ANALIZA VPLIVA PRETOKA ENERGIJE PREKO RAZLIČNIH NIZKONAPETOSTNIH VODOV NA NAPETOSTNI PROFIL OMREŽJA Ernest BELIČ, Klemen DEŽELAK,
Prikaži večUDK :539.41: Vzporedna analiza toplotnih napetosti v vrtečih sc diskih z enakomerno trdnostjo Simultaneous Analysis of Thermal Stres
UDK 539.377:539.41:624.073.112 Vzporedna analiza toplotnih napetosti v vrtečih sc diskih z enakomerno trdnostjo Simultaneous Analysis of Thermal Stresses in Rotating Disks of Uniform Strength ANDRÒ ALUJEVIČ
Prikaži večUDK 539.3/.4:519.61/.64 Napetosti v vzdolžno prerezanem rotirajočem votlem valju Stresses in Hollow Rotating Cylinder with Longitudinal Split MILAN BA
UDK 539.3/.4:519.61/.64 Napetosti v vzdolžno prerezanem rotirajočem votlem valju Stresses in Hollow Rotating Cylinder with Longitudinal Split MILAN BATISTA - FRANC KOSEL Raziskava vpliva radialnega vzdolžnega
Prikaži večStrojni{ki vestnik 46(2000)10, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)10, ISSN ISSN UDK : UDC 6
Strojni{ki vestnik 46(2)1,66-67 Journal of Mechanical Engineering 46(2)1,66-67 ISSN 39-248 ISSN 39-248 UDK 621.5.48:621.5.11 UDC 621.5.48:621.5.11 A. Izvirni Poredo{ znanstveni - D. @iher: ~lanek Vpliv
Prikaži večVAJE
UČNI LIST Geometrijska telesa Opomba: pri nalogah, kjer računaš maso jeklenih teles, upoštevaj gostoto jekla 7,86 g / cm ; gostote morebitnih ostalih materialov pa so navedene pri samih nalogah! Fe 1)
Prikaži večMicrosoft Word - ge-v01-osnove
.. Hidroelektrarna Gladina akumulacijskega jezera hidroelektrarne je 4 m nad gladino umirjevalnega bazena za elektrarno. Skozi turbino teče 45 kg/s vode. Temperatura okolice in vode je 0 C, zračni tlak
Prikaži večANALIZA HLAJENJA ZRAKA IZ KOMPRESORSKEGA POLNILNIKA PRI AVTOMOBILIH Diplomski seminar na študijskem programu 1. stopnje Fizika Jean Frumen Mentor: doc
ANALIZA HLAJENJA ZRAKA IZ KOMPRESORSKEGA POLNILNIKA PRI AVTOMOBILIH Diplomski seminar na študijskem programu 1. stopnje Fizika Jean Frumen Mentor: doc. dr. Mitja Slavinec Somentorica: asist. Eva Klemenčič,
Prikaži večGospodarjenje z energijo
1 Alternativne delovne snovi A Uvod Vir toplote za delovne krožne procese je običajno zgorevanje fosilnih goriv ali jedrska reakcija, pri katerih so na razpolago relativno visoke temperature, s tem pa
Prikaži večSchöck Isokorb tip W Schöck Isokorb tip W W Schöck Isokorb tip W Primeren je za konzolne stenske plošče. Prenaša negativne momente in pozitivne prečne
Primeren je za konzolne stenske plošče. Prenaša negativne momente in pozitivne prečne sile. Poleg tega prenaša tudi izmenične vodoravne sile. 111 Razvrstitev elementov Prerez pri vgrajevanju zunaj znotraj
Prikaži večGorivna celica
Laboratorij za termoenergetiko Delovanje gorivnih celic Najbolj uveljavljeni tipi gorivnih celic Obstaja veliko različnih vrst gorivnih celic, najpogosteje se jih razvršča glede na vrsto elektrolita Obratovalna
Prikaži večMicrosoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc
RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Federativno Republiko Brazilijo v letih 2010 2012 (Uradni list RS št. 53/2009) Splošna opomba: Vnosna
Prikaži večStrojni{ki vestnik 48(2002)2,58-72 Journal of Mechanical Engineering 48(2002)2,58-72 ISSN ISSN UDK 532.5:519.61/.64 UDC 532.5:519.
Strojni{ki vestnik 48(2002)2,58-72 Journal of Mechanical Engineering 48(2002)2,58-72 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 532.5:519.61/.64 UDC 532.5:519.61/.64 Po`arnik Izvirni znanstveni M. - [kerget ~lanek
Prikaži večPožarna odpornost konstrukcij
Požarna obtežba in razvoj požara v požarnem sektorju Tomaž Hozjan e-mail: tomaz.hozjan@fgg.uni-lj.si soba: 503 Postopek požarnega projektiranja konstrukcij (SIST EN 1992-1-2 Izbira za projektiranje merodajnih
Prikaži večNapotki za izbiro gibljivih verig Stegne 25, 1000 Ljubljana, tel: , fax:
Napotki za izbiro gibljivih verig Postopek za izbiro verige Vrsta gibanja Izračun teže instalacij Izbira verige glede na težo Hod verige Dolžina verige Radij verige Hitrost in pospešek gibanja Instalacije
Prikaži večREŠEVANJE DIFERENCIALNIH ENAČB Z MEHANSKIMI RAČUNSKIMI STROJI Pino Koc Seminar za učitelje matematike FMF, Ljubljana, 25. september 2015 Vir: [1] 1
REŠEVANJE DIFERENCIALNIH ENAČB Z MEHANSKIMI RAČUNSKIMI STROJI Pino Koc Seminar za učitelje matematike FMF, Ljubljana, 25. september 2015 Vir: [1] 1 Nekateri pripomočki in naprave za računanje: 1a) Digitalni
Prikaži več1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekm
1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekmovanje. Končni izdelek mora biti produkt lastnega dela
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Prek-kakovost-zraka [Samo za branje]
Kakovost zraka v bivalnih prostorih doc. dr. Matjaž Prek, univ. dipl. inž. str. 25. januar 2018 ZAKON o graditvi objektov (ZGO-1) 9. člen (gradbeni predpisi) (1) Z gradbenimi predpisi se za posamezne vrste
Prikaži večEinsatzgrenzendiagramm
Tehnični podatki LA 6ASR Informacije o napravi LA 6ASR Izvedba - Izvor toplote Zunanji zrak - Različica - Reguliranje - Mesto postavitve Zunanje - Stopnje moči Meje uporabe - Min. temperatura vode / Maks.
Prikaži večBM2
MOBILNI PROSTORSKI PLINSKI GRELNIK Z DIREKTNIM Za gradbišča, manjše delavnice, plastenjake, steklenjake Direktno zgorevanje, ne potrebuje dimnika. Zelo hitra montaža ker priklopimo samo plinsko jeklenko
Prikaži večToplotne črpalke
VGRADNJA KOMPAKTNEGA KOLEKTORJA ZA OGREVANJE NIZKENERGIJSKE HIŠE S TOPLOTNO ČRPALKO ZEMLJA/VODA Vgradnja kompaktnega zemeljskega kolektorja v obliki košare prihrani 75 % površino zemlje v primerjavi z
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx
Osnove visokonapetostne tehnike Izolacijski materiali Boštjan Blažič bostjan.blazic@fe.uni lj.si leon.fe.uni lj.si 01 4768 414 013/14 Izolacijski materiali Delitev: plinasti, tekoči, trdni Plinasti dielektriki
Prikaži večPredmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Numerično reševanje parcialnih diferencialnih enačb Numerical solving of partial differen
Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Numerično reševanje parcialnih diferencialnih enačb Numerical solving of partial differential equations Študijski program in stopnja Study programme
Prikaži večFGG13
10.8 Metoda zveznega nadaljevanja To je metoda za reševanje nelinearne enačbe f(x) = 0. Če je težko poiskati začetni približek (še posebno pri nelinearnih sistemih), si lahko pomagamo z uvedbo dodatnega
Prikaži večPredmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA/COURSE SYLLABUS Matematična fizika II Mathematical Physics II Študijski programi in stopnja Študijska smer
Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA/COURSE SYLLABUS Matematična fizika II Mathematical Physics II Študijski programi in stopnja Študijska smer Letnik Semestri Fizika, prva stopnja, univerzitetni
Prikaži večVIESMANN VITOMAX 200-HW Visokotlačni vročevodni kotel za dop. temperature iztoka do 150 C Nazivna toplotna moč 2,3 do 6,0 MW Podatkovni list Naroč. št
VIESMANN VITOMAX 200-HW Visokotlačni vročevodni kotel za dop. temperature iztoka do 150 C Nazivna toplotna moč 2,3 do 6,0 MW Podatkovni list Naroč. št. in cene na zahtevo VITOMAX 200-HW Tip M72A Visokotlačni
Prikaži večPreštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pom
Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pomembne, oziroma osnovne naloge so poudarjene v rumenem.
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - CIGER - SK 3-15 Izkusnje nadzora distribucijskih transformatorjev s pomo... [Read-Only]
CIRED ŠK 3-15 IZKUŠNJE NADZORA DISTRIBUCIJSKIH TRANSFORMATORJEV S POMOČJO ŠTEVCEV ELEKTRIČNE ENERGIJE ŽIGA HRIBAR 1, BOŠTJAN FABJAN 2, TIM GRADNIK 3, BOŠTJAN PODHRAŠKI 4 1 Elektro novi sistemi. d.o.o.,
Prikaži večSrednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA
Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA NALOGA Mentor: Andrej Prašnikar (tehnično komuniciranje)
Prikaži večP r e d m e t n i k Seznam skupnih izbirnih predmetov v študijskem programu Izbirni predmeti Zap. št. Predmet Nosilec Kontaktne ure Klinične Pred. Sem
P r e d m e t n i k Seznam skupnih izbirnih predmetov v študijskem programu 001 Akustika in ultrazvok Jurij Prezelj 002 Diferencialne enačbe Aljoša Peperko 003 Eksperimentalne metode v nosilec bo znan
Prikaži več30 Vpihovalne šobe Vpihovalna šoba VŠ-4 Uporaba Vpihovalne šobe VŠ-4 se uporabljajo za oskrbovanje prostorov s hladnim ali toplim zrakom povsod tam, k
30 Vpihovalna šoba VŠ-4 Uporaba VŠ-4 se uporabljajo za oskrbovanje prostorov s hladnim ali toplim zrakom povsod tam, kjer se zahtevajo velike dometne razdalje in nizka stopnja šumnosti. S postavitvijo
Prikaži večTOPLOTNA PREVODNOST IN PREPUSTNOST TKANIN Diplomski seminar na študijskem programu 1. stopnje Fizika Rok Štanc Mentor: doc. dr. Mitja Slavinec Somento
TOPLOTNA PREVODNOST IN PREPUSTNOST TKANIN Diplomski seminar na študijskem programu 1. stopnje Fizika Rok Štanc Mentor: doc. dr. Mitja Slavinec Somentorica: prof. dr. Daniela Zavec Pavlinič Maribor, 2015
Prikaži večUNIVERZA V MARIBORU
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matic HRIBERNIK NUMERIČNA SIMULACIJA NARAVNE KONVEKCIJE NANOTEKOČIN univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Strojništvo Maribor, september 2016 NUMERIČNA
Prikaži večStrojni{ki vestnik 46(2000)8, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)8, ISSN ISSN UDK 536.3:536.2: UDC 536.
Strojni{ki vestnik 6(00)8,9-502 Journal of Mechanical Engineering 6(00)8,9-502 ISSN 0039-280 ISSN 0039-280 UDK 536.3:536.2:697.97 UDC 536.3:536.2:697.97 M. Pregledni Prek - znanstveni P. Novak: Analiti~na
Prikaži večCeccato_DRB_20-34_IVR_Leaflet_ENG_ indd
DRB 20-34 Novi rang fiksnih in frekvenčno vodenih kompresorjev Zanesljiv,enostaven,pamete n: Naprednja zanesljivost v stisnjenem zraku TEHNOLOGIJA KI JI LAHKO ZAUPATE DRB 20-34 direktni prenos DRB 20-34
Prikaži večDruštvo za elektronske športe - spid.si Vaneča 69a 9201 Puconci Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum
Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum: 5. januar 2016 Društvo za elektronske športe [1/5] spid.si Slovenska pravila 1 OSNOVNE INFORMACIJE 1.1 Format tekmovanja
Prikaži več1 Naloge iz Matematične fizike II /14 1. Enakomerno segreto kocko vržemo v hladnejšo vodo stalne temperature. Kako se spreminja s časom temperat
1 Naloge iz Matematične fizike II - 2013/14 1. Enakomerno segreto kocko vržemo v hladnejšo vodo stalne temperature. Kako se spreminja s časom temperatura v kocki? Kakšna je časovna odvisnost toplotnega
Prikaži večUČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Matematična fizika II Course title: Mathematical Physics II Študijski program in stopnja Study programm
UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Matematična fizika II Course title: Mathematical Physics II Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski program 1.stopnje
Prikaži večStrojni{ki vestnik 50(2004)7/8, Journal of Mechanical Engineering 50(2004)7/8, ISSN ISSN UDK :534-8 UDC 681.1
Strojni{ki vestnik 50(2004)7/8,376-385 Journal of Mechanical Engineering 50(2004)7/8,376-385 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 681.125:534-8 UDC 681.125:534-8 Bolte`ar 004.94 M.: Ugotavljanje ob~utljivosti
Prikaži večMicrosoft Word - 9.vaja_metoda porusnih linij.docx
9. vaja: RAČUN EJNE NOSILNOSTI AB PLOŠČ PO ETODI PORUŠNIH LINIJ 1. ZASNOVA S pomočjo analize plošč po metodi porušnih linij bomo določili mejno obtežbo plošče, za katero poznamo geometrijo, robne pogoje
Prikaži večZAŠČITNA IZOLACIJA BREZ VSEBNOSTI HALOGENIH SNOVI ZA ZMANJŠEVANJE KOROZIVNIH UČINKOV IN TOKSIČNOSTI DIMA V PRIMERU POŽARA Powered by TCPDF (
ZAŠČITNA IZOLACIJA BREZ VSEBNOSTI HALOGENIH SNOVI ZA ZMANJŠEVANJE KOROZIVNIH UČINKOV IN TOKSIČNOSTI DIMA V PRIMERU POŽARA Powered by TCPDF (www.tcpdf.org) Brez vsebnosti halogenih snovi Majhna količina
Prikaži večUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Močnostna elektrotehnika PO
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Močnostna elektrotehnika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v TERMOSOLAR d.o.o.,
Prikaži večPowerPoint Presentation
RAK: P-II//9 NUMERIČNI MODE esatno reševanje: reševanje dierencialni enačb aprosimativno reševanje: metoda ončni razli (MKR) inite dierence metod (FDM) metoda ončni elementov (MKE) inite element metod
Prikaži večMicrosoft Word - Pravila - AJKTM 2016.docx
PRAVILA ALI JE KAJ TRDEN MOST 2016 3. maj 5. maj 2016 10. 4. 2016 Maribor, Slovenija 1 Osnove o tekmovanju 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki so se po predhodnem postopku prijavili na tekmovanje
Prikaži večUČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Numerične metode 1 Course title: Numerical methods 1 Študijski program in stopnja Study programme and l
UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Numerične metode 1 Course title: Numerical methods 1 Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski program Finančna matematika
Prikaži večStrojniški vestnik (44) št. 3-4, str , 1998 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. UDK /.644:532:697.3:519.61/.64 Strokovni članek
Strojniški vestnik (44) št. 3-4, str. 137-144, 1998 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. UDK 621.643/.644:532:697.3:519.61/.64 Strokovni članek Journal o f Mechanical Engineering (44) No. 3-4, pp.
Prikaži večGeneratorji toplote
Termodinamika Ničti zakon termodinamike Če je telo A v toplotnem ravnovesju s telesom B in je telo B v toplotnem ravnovesju s telesom C, je tudi telo A v toplotnem ravnovesju s telesom C. Prvi zakon termodinamike
Prikaži večStrojniški vestnik (43) št. 9-10, str , 1997 Journal o f Mechanical Engineering (43) No. 9-10, pp , 1997 Tiskano v Sloveniji. Vse prav
Strojniški vestnik (43) št. 9-10, str. 373-382, 1997 Journal o f Mechanical Engineering (43) No. 9-10, pp. 373-382, 1997 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. Printed in Slovenia. All rights reserved.
Prikaži večPOROČILO IZ KONSTRUKCIJSKE GRADBENE FIZIKE PROGRAM WUFI IZDELALI: Jaka Brezočnik, Luka Noč, David Božiček MENTOR: prof. dr. Zvonko Jagličič
POROČILO IZ KONSTRUKCIJSKE GRADBENE FIZIKE PROGRAM WUFI IZDELALI: Jaka Brezočnik, Luka Noč, David Božiček MENTOR: prof. dr. Zvonko Jagličič 1.O PROGRAMSKO ORODJE WUFI Program WUFI nam omogoča dinamične
Prikaži večVPRAŠANJA ZA USTNI IZPIT PRI PREDMETU OSNOVE ELEKTROTEHNIKE II PREDAVATELJ PROF. DR. DEJAN KRIŽAJ Vprašanja so v osnovi sestavljena iz naslovov poglav
VPRAŠANJA ZA USTNI IZPIT PRI PREDMETU OSNOVE ELEKTROTEHNIKE II PREDAVATELJ PROF. DR. DEJAN KRIŽAJ Vprašanja so v osnovi sestavljena iz naslovov poglavij v učbeniku Magnetika in skripti Izmenični signali.
Prikaži večMicrosoft Word - ELEKTROTEHNIKA2_ junij 2013_pola1 in 2
Šifra kandidata: Srednja elektro šola in tehniška gimnazija ELEKTROTEHNIKA PISNA IZPITNA POLA 1 12. junij 2013 Čas pisanja 40 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero
Prikaži večStrokovni izobraževalni center Ljubljana, Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad PRIPRAVE NA PISNI DEL IZPITA IZ MATEMATIKE 2. letnik nižjega pok
Strokovni izobraževalni center Ljubljana, Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad PRIPRAVE NA PISNI DEL IZPITA IZ MATEMATIKE 2. letnik nižjega poklicnega izobraževanja NAVODILA: Izpit iz matematike
Prikaži večMicrosoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc
ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo mesto, april 2008 Ime in priimek študenta ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo
Prikaži večStrojni{ki vestnik 48(2002)5, Journal of Mechanical Engineering 48(2002)5, ISSN ISSN UDK : :519.61/.6
Strojni{ki vestnik 48(00)5,44-56 Journal of Mechanical Engineering 48(00)5,44-56 ISSN 0039-480 ISSN 0039-480 UDK 667.644.3:53.55:519.61/.64 UDC 667.644.3:53.55:519.61/.64 Marn Izvrini J. znanstveni - @uni~
Prikaži večKLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s
KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza 1961-90 nadpovprečno toplo, sončno in suho. Po vremenu bi ga lahko razdelili na
Prikaži večDOLŽNIK: MARJAN KOLAR - osebni steč aj Opr. št. St 3673/ 2014 OSNOVNI SEZNAM PREIZKUŠENIH TERJATEV prij ava terjatve zap. št. št. prij. matič na števi
DOLŽNIK: MARJAN KOLAR - osebni steč aj Opr. St 3673/ 2014 OSNOVNI SEZNAM PREIZKUŠENIH TERJATEV prij ava terjatve zap. prij. matič na številka firma / ime upnika glavnica obresti stroški skupaj prij ava
Prikaži večHIDRAVLIČNI VENTILI Eksperimentalno preverjanje tokovnih sil v hidravličnih ventilih Blaž Bobnar, Anže Čelik, Franc Majdič Izvleček: Tokovna sila je e
Eksperimentalno preverjanje tokovnih sil v hidravličnih ventilih Blaž Bobnar, Anže Čelik, Franc Majdič Izvleček: Tokovna sila je ena od sil, ki delujejo na krmilni bat in pomembno vplivajo na delovanje
Prikaži večStrojni{ki vestnik 47(2001)7, Journal of Mechanical Engineering 47(2001)7, ISSN ISSN UDK :006.06: UDC 69
Strojni{ki vestnik 47(21)7,325-335 Journal of Mechanical Engineering 47(21)7,325-335 ISSN 39-248 ISSN 39-248 UDK 699.86:6.6:536.21 UDC 699.86:6.6:536.21 Strokovni ~lanek (1.4) B. ^erne - S. Medved: Toplotne
Prikaži večPowerPoint Presentation
Laboratorij za termoenergetiko Jedrska elektrarna 1 Zanimivosti, dejstva l. 1954 prvo postrojenje (Obninsk, Rusija): to postrojenje obratovalo še ob prelomu stoletja; ob koncu 2001 so jedrske elektrarne
Prikaži večStrojni{ki vestnik 46(2000)7, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)7, ISSN ISSN UDK :536.7 UDC :536
Strojni{ki vestnik 46(2000)7,429-435 Journal of Mechanical Engineering 46(2000)7,429-435 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 536.24:536.7 UDC 536.24:536.7 Predhodna D. Dovi} objava - B.Palm (1.03) - S. Švai}:
Prikaži večJavni in zasebni interes na področju storitev za starejše
Projekt CoolHeating Ljutomer, 30.5.2017 Rok Sunko rok@skupina-fabrika.com This project has received funding from the European Union s Horizon 2020 research and innovation programme under grant agreement
Prikaži večMatematika Diferencialne enačbe prvega reda (1) Reši diferencialne enačbe z ločljivimi spremenljivkami: (a) y = 2xy, (b) y tg x = y, (c) y = 2x(1 + y
Matematika Diferencialne enačbe prvega reda (1) Reši diferencialne enačbe z ločljivimi spremenljivkami: (a) y = 2xy, (b) y tg x = y, (c) y = 2x(1 + y 2 ). Rešitev: Diferencialna enačba ima ločljive spremenljivke,
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne XXX o spremembi prilog I, II in III k Direktivi 2000/25/ES Evropsk
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne XXX o spremembi prilog I, II in III k Direktivi 2000/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih, ki jih je treba
Prikaži več1. Distributivni elementi.indd
Kompaktna klimatska naprava SMRTY / 119 Tehnični list Namestitev: Stanovanja, Stanovanjske hiše, Vile, Pasivne hiše Prezračevalna naprava za stanovanjske hiše Smarty X z EPP ohišjem je sinonim za najvišjo
Prikaži večMiT_1_2007.vp
UDK 539.55:620.17:669.14 ISSN 1580-2949 Original scientific article/izvirni znanstveni ~lanek MTAEC9, 41(1)35(2007) AN INTEGRITY ANALYSIS OF WASHING-MACHINE HOLDERS ANALIZA CELOVITOSTI NOSILCA KADI V PRALNEM
Prikaži večStrojni{ki vestnik 46(2000)9, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)9, ISSN ISSN UDK : UDC
Strojni{ki vestnik 46(2000)9,595-606 Journal of Mechanical Engineering 46(2000)9,595-606 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 621.646.5:004.94 UDC 621.646.5:004.94 Izvirni znanstveni ~lanek N. Jeli} (1.01)
Prikaži večCenik 2019 Cenik velja od Termoizolacije IZOLIRAMO OD TEMELJEV DO STREHE
Cenik 2019 Cenik velja od 15. 2. 2019. Termoizolacije IZOLIRAMO OD TELJEV DO STREHE A1 - EPS fasadne plošče FRAGMAT EPS F λ D = 0,039 W/(m.K) razplastna trdnost TR100 A1 *601890 1 100 50 m 2 25 500 0,84
Prikaži večStrojniški vestnik (44) št. 3-4, str , 1998 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. UDK :536.48: Pregledni znanstveni članek
Strojniški vestnik (44) št. 3-4, str. 117-128, 1998 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. UDK 662.642:536.48:662.93 Pregledni znanstveni članek G Journal o f Mechanical Engineering (44) No. 3-4,
Prikaži večMicrosoft Word - M
Državni izpitni center *M773* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 4. junij SPLOŠNA MATRA RIC M-77--3 IZPITNA POLA ' ' Q Q ( Q Q)/ Zapisan izraz za naboja ' ' 6 6 6 Q Q (6 4 ) / C
Prikaži večMicrosoft Word - SI_vaja5.doc
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 5 Naloge 1. del: t test za
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M12224223* Višja raven JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 3 Pisno sporočanje A) Pisni sestavek (v eni od stalnih sporočanjskih oblik) (150 180 besed)
Prikaži večUradni list RS - 32/2004, Uredbeni del
PRILOGA VI POTRDILA O SKLADNOSTI (Vzorci vsebine) Stran 1 A) POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA (1) (številka potrdila o skladnosti:)
Prikaži večPRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim
PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?
Prikaži večAnaliza vpliva materiala, maziva in aktuatorja na dinamiko pnevmatičnega ventila
Programsko orodje LabVIEW za kreiranje, zajem in obdelavo signalov (statične in dinamične karakteristike hidravličnih proporcionalnih ventilov) Marko Šimic Telefon: +386 1 4771 727 e-mail: marko.simic@fs.uni-lj.si
Prikaži večŠportno društvo Jesenice, Ledarska 4, 4270 Jesenice, Tel.: (04) , Fax: (04) , Drsalni klub Jesenice in Zv
Drsalni klub Jesenice in Zveza drsalnih športov Slovenije RAZPISUJETA TEKMOVANJE V UMETNOSTNEM DRSANJU Biellman Cup 1. Organizator: Drsalni klub Jesenice, Ledarska ulica 4, 4270 JESENICE www.dkjesenice.si
Prikaži več(Microsoft Word - 3. Pogre\232ki in negotovost-c.doc)
3.4 Merilna negotovost Merilna negotovost je parameter, ki pripada merilnem rezltat. Označje razpršenost vrednosti, ki jih je mogoče z določeno verjetnostjo pripisati merjeni veličini. Navaja kakovost
Prikaži večStrojni{ki vestnik 47(2001)3, Journal of Mechanical Engineering 47(2001)3, ISSN ISSN UDK :531.4/ UDC 62
Strojni{ki vestnik 47(2001)3,129-139 Journal of Mechanical Engineering 47(2001)3,129-139 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 620.171:531.4/539.62 UDC 620.171:531.4/539.62 Pregledni M. znanstveni Kalin -
Prikaži večMicrosoft Word - ARRS-MS-FI-06-A-2010.doc
RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Finsko v letih 2011-2012 (Uradni list RS, št. 49/2010) Splošne opombe: Obrazec izpolnjujte
Prikaži večPredtest iz za 1. kontrolno nalogo- 2K Teme za kontrolno nalogo: Podobni trikotniki. Izreki v pravokotnem trikotniku. Kotne funkcije poljubnega kota.
Predtest iz za 1. kontrolno nalogo- K Teme za kontrolno nalogo: Podobni trikotniki. Izreki v pravokotnem trikotniku. Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse INTEGRACIJA SPREJEMNIKOV SONČNE ENERGIJE V SISTEM DOLB VRANSKO Marko Krajnc Energetika Vransko d.o.o. Vransko, 12.4.2012 Projekt»Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse«izvaja
Prikaži večMicrosoft Word - ARRS-MS-CEA-03-A-2009.doc
RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Komisariatom za atomsko energijo (CEA) Francoske republike v letih 2009-2011 Splošna opomba: Vnosna
Prikaži večUDK 535.2:535.34/.35:534-8 Enodimenzionalni model optičnega vzbujanja termoelastičnih valov 2.DEL: POMIKI MEJNIH PLOSKEV JANEZ MOŽINA - MARJAN DOVČ Na
UDK 535.2:535.34/.35:534-8 Enodimenzionalni model optičnega vzbujanja termoelastičnih valov 2.DEL: POMIKI MEJNIH PLOSKEV JANEZ MOŽINA - MARJAN DOVČ Nastanek in širjenje termoelastičnih valov, ki spremljajo
Prikaži večFAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 2 Pisni izpit 9. junij 2005 Ime in priimek: Vpisna št: Zaporedna številka izpita: Navodila Pazljivo preberite bese
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika Pisni izpit 9. junij 005 Ime in priimek: Vpisna št: Zaporedna številka izpita: Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja. Veljale bodo
Prikaži večIZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/ z dne 16. julija o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2017/ za razjasnitev in
L 180/10 17.7.2018 IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1002 z dne 16. julija 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2017/1153 za razjasnitev in poenostavitev postopka korelacije ter njegovo prilagoditev
Prikaži večMicrosoft Word - Met_postaja_Jelendol1.doc
Naše okolje, junij 212 METEOROLOŠKA POSTAJA JELENDOL Meteorological station Jelendol Mateja Nadbath V Jelendolu je padavinska meteorološka postaja; Agencija RS za okolje ima v občini Tržič še padavinsko
Prikaži večPredmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Numerična integracija in navadne diferencialne enačbe Numerical integration and ordinary
Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Numerična integracija in navadne diferencialne enačbe Numerical integration and ordinary differential equations Študijski program in stopnja
Prikaži več