Strojniški vestnik (43) št. 9-10, str , 1997 Journal o f Mechanical Engineering (43) No. 9-10, pp , 1997 Tiskano v Sloveniji. Vse prav

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Strojniški vestnik (43) št. 9-10, str , 1997 Journal o f Mechanical Engineering (43) No. 9-10, pp , 1997 Tiskano v Sloveniji. Vse prav"

Transkripcija

1 Strojniški vestnik (43) št. 9-10, str , 1997 Journal o f Mechanical Engineering (43) No. 9-10, pp , 1997 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. Printed in Slovenia. All rights reserved. UDK : SV: (97)5-R4 UDC : Računalniško podprta analiza cestnoprometne nezgode Computer Supported Analysis of a Traffic Accident IVAN PREBIL Na temelju posnetega stanja prometne nezgode je predstavljen računalniško podprt potek vrednotenja trka dveh vozil. Pri izračunu v fazi trka sproščene deformacijske energije sta upoštevani energijsko ekvivalentni hitrosti. Ekvivalentni hitrosti rabita za oceno kinetičnih energij, ki dejansko ustrezata med fazo trka nastali deformacijski energiji. Ključne besede: vozila cestna, nezgode cestnoprometne, analiza trka, vrednotenje poteka nezgode Recorded data o f a traffic accident are used to simulate on a computer the course o f an accident involving two vehicles. The computation o f the deformation energy released during the crash considers both energy equivalent speeds. The equivalent speeds are used to estimate the kinetic energy corresponding to the deformation energy during the crash. Keywords: vehicle, traffic accidents, crash analysis, accident evaluation 0 UVOD Za rekonstrukcijo poteka cestnoprometne nezgode imajo računalniško podprte metode, ki upoštevejo deform acijsko energijo - energijsko ekvivalentni hitrosti (EES), velik pomen, saj omogočajo zanesljivejše rešitve tudi v primeru centričnih trkov in trkov pod majhnim kotom nasproti vozečih vozil, ko postane čista teorija sunka manj zanesljiva. Določanje izgube hitrosti vozil v fazi trka dejansko temelji na zakonu o spremembi kinetične energije. Razlika kinetične energije sistema pred procesom trka in po njem naj bi bila enaka izgubi kinetične energije sistema v procesu trka. Izguba kinetične energije pomeni pretežno deformacijsko delo, zato smemo druge oblike energij (toplota, vibracije itn.) zanemariti. Deformacijsko delo je za različne oblike trkov (centrični, čelno-centrični, čelno-ekscentrični, čelnobočni itn.) in vrsto vozil v toge ovire eksperimentalno določeno (testi CRASH) in kataloško urejeno [1 ]. Na vozilih so testi o zanesljivosti izvedeni s testno hitrostjo (ETS), ki se pri dejanskih centričnih trkih od energijsko ekvivalentne hitrosti EES nekoliko razlikuje. Ocenjena izguba hitrosti v fazi trka ima odločilen vpliv na izračunano hitrost vozila v fazi pred trkom ali po njem, zato je čim bolj natančna določitev te za rekonstrukcijo cestnoprometne nezgode zelo pomembna. 0 INTRODUCTION Computer supported methods using deformation energy (Energy Equivalent Speed - EES) for the reconstruction of traffic accidents are gaining in importance, because their results are reliable even in cases of centric collisions, and collisions with a small angle between the vehicles, where the pure impulse theory proves to be less reliable. Determination of speed loss during the crash is based on the law of kinetic energy loss. The difference between the kinetic energy of the system before and after the crash should equal the loss o f the system's kinetic energy during the crash. The kinetic energy loss consists mainly of deformation work, therefore we can omit the other energy forms (heat, vibration, etc.). Deformation work during the collision of a vehicle with a stiff obstacle is determined experimentally (crash tests), for various types o f vehicles, and collision configurations (head-on, head-on-centric, head-on-skewed, head-on-side, etc.) and can be obtained from catalogues [1]. Reliability tests on vehicles are done at Energy Test Speed (ETS), which differs slightly from the Energy Equivalent Speed (EES). Computed speed before and after the crash depends directly on the estimated speed loss during the crash. Therefore the speed loss should be determined very accurately in order to correctly reconstruct the accident.

2 Osnovni pogoj testa CRASH, da se pri trku v togo oviro s hitrostjo približno 50 km/h pojavi pojemek okoli 80 g, v praksi pogosto ni izpolnjen. Zato se v zadnjem času vedno pogosteje preverjajo trki med vozili (katalog EVU). Na podlagi analize nastale poškodbe (oblika in velikost deformacij na vozilu - fotografije) lahko za enak tip vozila razberemo eksperimentalno določeno vrednost EES [3]. Druga možnost je vrednotenje ekvivalentne hitrosti po energijskem zakonu [2 ], Izračun izgube hitrosti v fazi trka je po metodi EES manj primeren za vozila, ki glede trdnosti konstrukcije ne ustrezajo novim predpisom. Za tovrstna vozila je za enako stopnjo deformacije treba vložiti manj deformacijske energije. Ekvivalentna hitrost EES ne doseže dejanskih vrednosti, če v času trka prihaja do večjega relativnega drsenja med vozili. Med stičnima površinama - pločevinama - se pojavi trenje, ki pri izgubi sproščene energije ni upoštevano. 1 IZHODIŠČA Pri analizi trka vozil obravnavamo tri splošne faze prometne nezgode: začetno fazo tik pred trkom, fazo trka ter sklepno fazo po trku (sl. 1 ). Gibanje vozila v začetni in sklepni fazi trka je odvisno od tangencialnih, bočnih in normalnih reakcij vozišča na posamezna kolesa. Reakcije se pojavijo zaradi konstrukcijskih parametrov vozila, načina zaviranja, nagiba in stanja vozišča, vzpona itn. Potek omenjenih faz je razmeroma preprosto določljiv. V fazi trka prevladujejo predvsem učinki deformacijskih energij, ki so posledica lokalnih togosti vozila in velikosti nastalih deformacij. In praxis the basic requirement of a CRASH test (i.e. collision of a vehicle with a stiff obstacle at approximately 50 kph gives a deceleration of approximately 80g) is seldom fulfilled. Therefore the crash tests done lately are usually of the vehicle - to - vehicle type (EVU Catalogue). The analysis of the damage (shape and size of deformations on the vehicle - photographs) gives the experimentally derived EES speed value [3] that can be used on all vehicles of the same type. Another possibility is the evaluation of the equivalent speed, based on the energy law. The computation of speed loss during the crash, according to the EES method, is less suitable for vehicles that structurally do not correspond to the new regulations. In these vehicles less deformation energy is required to reach the same deformation. Equivalent speed does not reach realistic values if there is a large amount of relative slip between the vehicles during the crash. In this case some energy, that is not accounted for in the calculations, is used in friction between the contact surfaces - metal sheets. 1 BASICS For the purpose of collision analysis we can define three phases: initial phase (just before the crash), actual crash, and final phase (just after the crash) (Fig. 1). The vehicle motion in the initial and final phase is determined by the tangential, side, and normal forces - reactions of the driving surface on each wheel. These forces depend on vehicle design parameters, braking, state and inclination of driving surface, etc. The reconstruction of these two phases is relatively simple. During the actual crash the prevailing factors are the effects o f the deformation energy, depending mainly on local stiffness, and the magnitude o f the deformations. FAZA TIK PRED TRKOM JUST BEFORE THE CRASH FAZATRKA CRASH FAZA PO TRKU JUST AFTER THE CRASH * Upravljanje / Steering * Drsenje / Sliding * Zaviranje / Braking Deformacije / Deformations * Zaviranje / Braking * Drsenje / Sliding * Kotaljenje / Rolling k ii " ~ ir - - i Hitrost pred trkom Speed before crash v,, v Hitrost na začetku trka Speed at the beginning of crash Hitrost na koncu trka Speed at the end of crash Končni položaj Final position v = 0 20 Sl. 1. Splošne faze trka Fig. 1. Collision phases

3 Pri računalniško podprti analizi prometne nezgode potrebujemo zanesljivo podatkovno bazo. Posam ezni podatki so vezani na vrsto vozila (dimenzije, masa, lega težišča, zavorni sistem, moč motorja itn.), število in maso potnikov, tovor, mesto trčenja, točko stika udeležencev trka, smer vožnje - vstop v trk in izstop iz trka - vsaj za eno vozilo, končni legi vozil, stanje vozišča itn. Pri rekonstrukciji cestnoprometne nezgode moramo upoštevati ustrezen vrstni red dogodkov (sl. 2 ), ne glede, ali izberemo modul za računanje nazaj (faza po trku - faza trka - faza pred trkom) ali naprej (faza pred trkom - faza trka - faza po trku). 2 ZAKONITOSTI FIZIKALNIH METOD Pri rekonstrukciji poteka cestnoprometne nezgode lahko uporabimo metodo sunka, zasuka ali energijsko metodo. Pravilno oceno realnega stanja dobimo z nadzornimi veličinami: udarno število k, tomi koeficient p, razmerje spremembe hitrosti Fin razlika hitrosti stičišč AvB. Zanimajo nas predvsem izračunane vrednosti za ekvivalentni hitrosti, zato se omejimo na energijsko metodo. For the computer analysis o f a traffic accident, we need a reliable data base. The data contained in it describe the vehicle (dimensions, weight, position of the centre of gravity, braking system, motor power, etc.), number and weight o f passengers, freight, location of collision, contact point o f the parties in collision, initial and final direction of movement (at least for one vehicle), final positions of vehicles, state of driving surface, etc. For the reconstruction of a traffic accident we must take into account the appropriate sequence of events (Fig. 2), regardless o f the computing module (computation forward: initial phase - crash - final phase, or computation backward: final phase - crash - initial phase). 2 PHYSICAL LAW APPLICATION In the reconstruction of a traffic accident we can use the method o f impulse, spin, or the energy method. The correct estimate o f the actual state is derived through control values: Shock coefficient k, friction coefficient p, speed change ratio F, and speed difference o f contact points AvR. The most interesting are the computed values for equivalent speeds, therefore we are concentrating only on the energy method. Pravi centrični trk True centric collision Pravi ekscentrični trk True off-center collision Poševni Poševni Poševni topokotni trk pravokotni trk ostrokotni trk Oblique Oblique Oblique collision collision collision angle > 90 angle = 90 angle < 90 Začetni pogoji Initial conditions Vhod v trk Crash entrv Hitrost pred trkom Speed before the crash Sprememba hitrosti zaradi trka Speed change due to crash Hitrost pred trkom Speed before the crash TRK CRASH Izhod iz trka Crash exit Hitrost po trku Določanje izhodnih energij Determination of exit energy Umirjanje vozil po trku in < Stopping poškodbe of vehicles after the crash, and damages... - Sledi zaviranja Braking tracks Sledi drsenja Sliding tracks Premočrtno gibanje Linear motion Gibanje z zanašanjem Motion with direction changes Sile na kolesih Wheel forces SI. 2. Potek vrednotenja prometne nezgode Fig. 2. Evaluation o f a traffic accident

4 2.1 E nergijska m etoda Ekvivalentni hitrosti EES definiramo kot hitrosti, s katerimi izračunamo kinetični energiji, ki naj bi dejansko ustrezali med trkom nastali deformacijski energiji [1 ] in [2 ]: 2.1 Energy method Both equivalent speeds (EES) are defined as speeds used to compute the kinetic energies, that correspond to the actual deformation energy during the crash [ 1 ] and [2 ]: " E ml + E def + E osl (1), /h, v,2 + m2v 2 + J\(o\ + J2o \ = mxv 2 +m2v 2 + J, o 2 + J 2a> E E S 2 + m2ees2 ) (2 ). Eostje v splošnem zanemarljivo majhna in Eost is, generally, very small. It consists of the obsega trenuten dvig vozila zaradi trka, drsenje koles energy used for vehicle lift due to collision, sliding of tyres at the end of crash, and rotation energy of pri izstopu iz trka ter zasučno energijo koles in wheels and power transmission. pogonskega prenosa. By rearranging the energy law equations and S preoblikovanjem energijskega zakona by in use of approximation equations [2 ] we obtain the upoštevanjem približnih enačb [2 ] dobimo za izračun following equations for the computation o f equivalent ekvivalentnih hitrosti naslednja izraza: speeds: EES, = 1 + ^ ^Dl 0 «/v, 2 -v'2) + (m2(vj-v'2) + Jx( o ] - o '2) + J2(o 2- o '2)) (3)) EES2 = EESx V 2 S D2 (4), kjer Sm in sd2 pomeni dejansko deformacijo karoserij. Sdì and sd2 designate the actual deformation of the body. 2.2 Razmerje spremembe hitrosti V 2.2 Speed change ratio V Av EES* EES * EES 2 Pri centričnem trku je Av = EES*. Za trke s trenjem je Av < EES*. V praksi ne dosegamo natančnih teoretičnih vrednosti, zato se zadovoljimo s priporočenimi območji (sl. 3) [3]: - brez trenja V= 0,9 do 1,1, - minimalno trenje V = 0,9 do 0,75, - poudarjeno trenje V < 0,75. m2 mx ' EES2 = 22TF, d e f m. + m, (5). I I m \ For a centric collision Av = EES*, for collisions with friction however Av < EES*. In practice the exact values are usually not met, therefore we use the approximations (Fig. 3) [3]: - no friction V = 0.9 to 1.1, - minimal friction V = 0.9 to 0.75, - high friction V< 0.75.

5 a) collisions with friction SI. 3. Sprememba hitrosti v odvisnosti od EES Fig. 3. Speed change as a function o f EES 2.3 Razlika hitrosti v stični točki 2.3 Speed difference at contact point A vb = V i-fivil-v j-flyi (6). V primerih, ko se trenje med vozili ne pojavi, imajo hitrosti v stični točki (B) enako smer (sl. 4). Vrednosti se običajno gibljejo med 2 in 7 km/h. Tisto vozilo, ki se zaleti, ima v stični točki vedno manjšo hitrost kakor udarjeno vozilo. V nasprotnem primeru bi vozili drseli skupaj, kar v splošnem ne velja. Pri trku s trenjem se smeri vektorjev hitrosti v stični točki When there is no friction between vehicles during a crash, the speeds at contact point (B) have the same direction (Fig. 4). The magnitudes are usually between 2 and 7 kph. The vehicle that is crashing into another one has always a lower speed at the contact point than the vehicle being hit. If this were not true, the vehicles would have slid together, which is, generally, not the case. During the crash with fric-

6 medsebojno spreminjata, v ekstremnih primerih sta usmerjeni celo v nasprotnih smereh. V tem primeru razlika hitrosti Av ne daje pomembnega sporočila. 2.4 Torni koeficient Pri trku vozil je v območju stika torni koeficient definiran kot razmerje med tangencialno in normalno deformacijsko silo: tion the directions of speed vectors move relative to each other, in extreme cases they even occur in opposite directions. In such a case the speed difference Av is not relevant. 2.4 Friction coefficient In a vehicle crash the friction coefficient in the contact region is defined as tangential to the normal deformation force ratio: (7 ). Vrednost tornega koeficienta je odvisna od kakovosti površin in konfiguracije pločevin v območju stika. Za lego točke skupnega prijemališča sil (B) so pom em bne predvsem razlike lokalne togosti, hrapavost površin in dejanska smer vozila neposredno pred trkom. Pri centričnih trkih s sprednje ali z zadnje strani so tangencialne komponente deformacijske sile minimalne, pri drugih oblikah trkov (slika 2 ) pa se povečujejo. Velikost tornega koeficienta pove tudi, ali sta se vozili med trkom spojili v skupno celoto ali sta drugo ob drugem zdrseli. Izkustvene vrednosti so v področju: -trk brez zatikanja vozil j i < 0,6, - trk z zatikanjem vozil j i > 0,6. The magnitude of the friction coefficient depends on the surface quality, and the configuration of steel sheets in the contact region. The position of the common force origin is determined mainly by changes in local stiffness, surface roughness, and the actual direction of the vehicle movement just before the crash. In front or rear centric collisions the tangential components of the deformation forces are minimal, but they increase (Fig. 2) in other types of collisions. The magnitude of friction coefficient tells us also whether the vehicles jammed together during the crash, and than collided together, or whether they slid into one another. The values derived from experience are: - crash without jamming j i < 0.6, - crash with jamming j i > Udarno število k 2.5 Shock coefficient k Skupno prijemališče sile je določeno na podlagi ocene stanja na fotografijah (sl. 5). Na velikost udarnega števila vplivata lega stične tangente (sl. 4), ki jo določi izvedenec, in lastnost materialov v stiku. Odločilna je tudi stična hitrost, ki pomeni vektorsko vsoto preme in vrtilne frekvence vozila: The estimation of the overall state (from the photographs) gives the common origin of forces (Fig. 5). The size of the shock coefficient depends on the position of the contact tangent (Fig. 4), determined by the expert, and the properties o f the materials in contact. A decisive factor is also the speed, i.e. the vector sum of the translational and rotational speed of the vehicle: V B2 = V; + a>2r2 (8). Za izračun udarnega števila so pomembne le tiste komponente hitrosti pred trkom in po njem, ki so usmerjene v normalni smeri, zato jih v stični točki projiciramo na stično normalo (sl. 4). Udarno število doseže za različne razlike hitrosti pred trkom in po njem vrednosti med 0 in 1 : The computation of the shock coefficient considers only those components of the speed (before and after the crash) that are in the normal direction, therefore the speeds are projected on the contact normal at the contact point (Fig. 4). The shock coefficient ranges from 0 to 1 for various speeds before and after the crash: k = A v" VB2,n VB\,n A V B.n V Hi,n V IS2.il

7 Sl. 4. Projekcija stičnih hitrosti na stično normalo Fig. 4. Projection o f contact speeds on the contact normal 3 IZRAČUN VREDNOSTI PRI TRKU Pri trčenju sta bila neposredno udeležena osebna avtomobila Opel omega 2.6 caravan (tri osebe) in VW golf CL (štiri osebe). Vzrok nesreče: med prehitevanjem tovornjaka je Opel omega z neprilagojeno hitrostjo trčil v nasproti vozeči VW golf CL. Hitrosti vozil in njuni smeri pri izstopu iz trka smo analizirali z uporabo programskega paketa za vozno dinamiko (CARAT). Pri izvajanju analize smo upoštevali podatke o vozilih (geometrijska oblika, moč motorja), začetno stanje vozil (lega trka; sl. 4), relativno stično točko vozil pri trku (sl. 5), končno stanje vozil (sl. 6a) itn. Potrebni so tudi podatki o smeri izstopa vozil iz trka, stanju vozišča, vrsti in učinkovitosti zavornega sistema, nosilnosti pnevmatik in prenosu sile na vozišče. Velikost deformacij smo ocenili na temelju poškodbe vozil (sl. 5), preostali parametri so bili določeni iz skice, izpovedi navzočih ali dokumentacije o nesreči. 3 COMPUTATION OF VALUES IN THE COLLISION There were two vehicles in the collision: Opel omega 2.6 Caravan (three persons), and VW golf CL (four persons). Cause of accident: When overtaking a trailer truck, the Opel omega hit with excessive speed the VW golf driving in the opposite direction. The vehicle speeds and directions just after the crash have been analyzed using the CARAT (Computer Aided Reconstruction o f Accidents in Traffic) software for driving dynamics computation. We considered the vehicle data (geometry, motor power), initial vehicle position (crash position, Fig. 4), relative contact point of vehicles in the crash (Fig. 5), final position of vehicles (Fig. 6a), etc. We also needed the data on vehicle direction just after the crash, state o f driving surface, brake efficiency, carrying capacity of tyres, and force transfer from the tyres to the driving surface. The magnitude of deformations was determined from the vehicle damage (Fig. 5), the remaining parameters were determined from the sketch, witness statements, or accident documentation.

8 a) Opel omega b) VW golf SI. 5. Poškodbe vozil Fig. 5. Vehicle damage Poglavitni namen vrednotenja poteka nesreče je doseči čim večjo usklajenost gibanja vozil pri vstopu in izstopu iz trka in stanje vozil ob mirovanju z dejanskim stanjem, ki je bilo dokum entirano neposredno po nesreči. Tu mislimo predvsem na popolnost prekrivanja zavornih oziroma drsnih sledi (translatomo in rotacijsko gibanje) ter dejansko končno lego vozil in ne samo oddaljenost od predpostavljene točke trka (sl. 6). Med računalniško podprto analizo poteka prometne nezgode lahko kot funkcijo časa ali poti zvezno spremljamo obremenitve koles, porazdelitev zavornih sil, bočne in obodne sile, hitrosti, pospeške, zasuke okoli vodoravne in pokončne osi itn., kar omogoča dodatno preverjanje ustreznosti končnega rezultata. The basic goal of the accident evaluation is to reach the greatest possible accordance between vehicle movement before and after the crash, their position after the crash, and the actual state, documented just after the accident. The braking or sliding tracks (translational and rotational movement), and actual final position of vehicles (not only the distance from the assumed crash point (Fig. 6), should coincide. During the computer supported analysis of an accident, we can record continuously the wheel forces, distribution o f breaking forces, side and tangential forces, accelerations and rotation around the horizontal and vertical axes, etc. These data are used for additional checking o f the final result.

9 a) posnetek stanja takoj po trku a) actual state, just after the accident b) rekonstrukcija trka b) crash reconstruction SI. 6. Primerjava lege vozil pri izstopu iz trka Fig. 6. Comparison o f the vehicle positions just after the crash Preglednica 1. Rezultati računalniško podprte analize Table 1 : Results o f the computer supported analysis Vozilo 1 Vehicle 1 Vozilo 2 Vehicle 2 Faza pred trkom / Just before the crash: Hitrost trka / Crash speed km/h 106,5 129,6 Smerni kot / Direction angle O 175,0 0,0 Smerni kot vozila / Vehicle direction angle O -5,0-5,0 Hitrost zasuka / Turning velocity /s 0,0 0,0 Faza Trka / Crash: Sprememba hitrosti / Speed change km/h 87,0 113,8 Deformacija vozila/ Vehicle deformation m 1,50 1,30 Srednji pojemek / Mean deceleration m/s2 194,5 384,0 Trajanje trka / Crash duration s 0,1 2 0,1 2 Udarno pehanje / Shock N s EES vrednost / EES value km/h Togost vzmeti / Spring stiffness kn/m Ročica sil pri trku / Force lever m 1,46 1,23 Smerni kot / Direction angle 0 23,3 2 2,2 Faza po trku / Just after the crash: Hitrost na izteku / Speed after the crash km/h 37,5 45,0 Smerni kot / Direction angle 0 150,9-55,4 Hitrost zasuka / Turning velocity /s 408,1 394,2 Nadzorne vrednosti / Checking values: Številka udara / Crash number - -0,03 Razlika hitrosti / Speed difference km/h 7,1 Torni koeficient / Friction coefficient - 0,25 Kot tangente stičišča / Angle o f contact point tangent O 90,2 Razmerje spremembe hitrosti V /Speed change ratio V - 0,91

10 4 SKLEP Po prim erjavi dejanske končne lege posameznega vozila (sl. 6a in 6b) in izračunanimi parametri pri izhodu vozil iz trka (hitrosti, smerni koti, vrednosti EES itn., preglednica 1) lahko sklepamo, da so bili podatki pri rekonstrukciji trka neposredno po trku pravilno izračunani. V nasprotnem primeru moramo vrednosti, določene na podlagi izkustvenih enačb ali izbranih iz zapisa o nesreči in fotografij, prilagajati v okviru logičnih odstopkov (nadzorne vrednosti), da dosežemo gibanje posameznega vozila, ki ustreza dejanskemu stanju. Bistveni podatek za korekten izračun končne lege vozil, ki so sodelovala pri trku, je pravilna ocena dejanske lege vozil v trenutku trka in točka prvega stika. Poškodbe na vozilih moramo natančno oceniti in pri tem upoštevati čim bolj stvarno smer gibanja vozil pred trkom. 4 CONCLUSION On the basis of comparison of the final positions of both vehicles (Fig. 6a and 6b) with the computed parameters of the vehicles just after the crash (speeds, direction angles, EES valuse, etc., Tab. 1) we can see that the reconstruction of the crash has been correctly computed. When this is not the case, we must change the values derived from experience, accident reports, and photographs within logical limits (checking values), until the computed movement of the vehicles corresponds to the actual state. For correct determination o f the final position of the vehicles involved in the accident, provides a correct estimation of the relative position of the vehicles at the moment of crash, and the point of first contact. The damage to the vehicles must be evaluated precisely, taking into account the most probable direction o f vehicle movement before the crash. 5 LITERATURA 5 REFERENCES [1] Zeidler, F.: Die Bedeutung der Energy Equivalent Speed (EES) fur die Unfallrekonstruktion und die Verletzungsmechanik. Entwicklung PKW-Au Merceders-Benz AG, Sindelfmgen [2] Burg, H. : Rechnerunterstützte Rekonstruktion von Pkw/Pkw- Unfällen. Dissertation TU Berlin [3] EVU: EES-Katalogen, Allgemeine Unterlagen. Avtorjev naslov: prof. dr. Ivan Prebil, dipl. inž. Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani Aškerčeva Ljubljana Author s Address: Prof. Dr. Ivan Prebil, Dipl. Ing. Faculty of Mechanical Engineering University of Ljubljana Aškerčeva Ljubljana, Slovenia Prejeto: Received: Sprejeto: Accepted:

Športno društvo Jesenice, Ledarska 4, 4270 Jesenice, Tel.: (04) , Fax: (04) , Drsalni klub Jesenice in Zv

Športno društvo Jesenice, Ledarska 4, 4270 Jesenice, Tel.: (04) , Fax: (04) ,   Drsalni klub Jesenice in Zv Drsalni klub Jesenice in Zveza drsalnih športov Slovenije RAZPISUJETA TEKMOVANJE V UMETNOSTNEM DRSANJU Biellman Cup 1. Organizator: Drsalni klub Jesenice, Ledarska ulica 4, 4270 JESENICE www.dkjesenice.si

Prikaži več

Društvo za elektronske športe - spid.si Vaneča 69a 9201 Puconci Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum

Društvo za elektronske športe - spid.si Vaneča 69a 9201 Puconci Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum: 5. januar 2016 Društvo za elektronske športe [1/5] spid.si Slovenska pravila 1 OSNOVNE INFORMACIJE 1.1 Format tekmovanja

Prikaži več

PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim

PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

Prikaži več

Resonance v Osončju Resonanca 1:2 Druge orbitalne resonance: 2:3 Pluto Neptune 2:4 Tethys Mimas (Saturnovi luni) 1:2 Dione Enceladus (Saturnovi luni)

Resonance v Osončju Resonanca 1:2 Druge orbitalne resonance: 2:3 Pluto Neptune 2:4 Tethys Mimas (Saturnovi luni) 1:2 Dione Enceladus (Saturnovi luni) Resonance v Osončju Resonanca 1:2 Druge orbitalne resonance: 2:3 Pluto Neptune 2:4 Tethys Mimas (Saturnovi luni) 1:2 Dione Enceladus (Saturnovi luni) 3:4 Hyperion Titan (Saturnovi luni) 1:2:4 Ganymede

Prikaži več

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za aplikativno naravoslovje Fizika (I. stopnja) Mehanika 2014/2015 VAJE Gravitacija - ohranitveni zakoni

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za aplikativno naravoslovje Fizika (I. stopnja) Mehanika 2014/2015 VAJE Gravitacija - ohranitveni zakoni Univerza v Novi Gorici Fakulteta za aplikativno naravoslovje Fizika (I. stopnja) Mehanika 2014/2015 VAJE 12. 11. 2014 Gravitacija - ohranitveni zakoni 1. Telo z maso M je sestavljeno iz dveh delov z masama

Prikaži več

Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pom

Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pom Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pomembne, oziroma osnovne naloge so poudarjene v rumenem.

Prikaži več

Uradni list RS - 32/2004, Uredbeni del

Uradni list RS - 32/2004, Uredbeni del PRILOGA VI POTRDILA O SKLADNOSTI (Vzorci vsebine) Stran 1 A) POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA (1) (številka potrdila o skladnosti:)

Prikaži več

Microsoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc

Microsoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc 20. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2011 1 ANALIZA OBRATOVANJA HIDROELEKTRARNE S ŠKOLJČNIM DIAGRAMOM Klemen DEŽELAK POVZETEK V prispevku je predstavljena možnost izvedbe

Prikaži več

Microsoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc

Microsoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Federativno Republiko Brazilijo v letih 2010 2012 (Uradni list RS št. 53/2009) Splošna opomba: Vnosna

Prikaži več

Microsoft Word - M docx

Microsoft Word - M docx Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M12224223* Višja raven JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 3 Pisno sporočanje A) Pisni sestavek (v eni od stalnih sporočanjskih oblik) (150 180 besed)

Prikaži več

1. TERENSKA VAJA V DOMAČEM KRAJU ŠTETJE PROMETA Datum izvedbe vaje: UVOD

1. TERENSKA VAJA V DOMAČEM KRAJU ŠTETJE PROMETA Datum izvedbe vaje: UVOD 1. TERENSKA VAJA V DOMAČEM KRAJU ŠTETJE PROMETA Datum izvedbe vaje: UVOD Velika večina ljudi si dandanes življenja brez avtomobila ne more predstavljati. Hitro napredujeta tako avtomobilska industrija

Prikaži več

REŠEVANJE DIFERENCIALNIH ENAČB Z MEHANSKIMI RAČUNSKIMI STROJI Pino Koc Seminar za učitelje matematike FMF, Ljubljana, 25. september 2015 Vir: [1] 1

REŠEVANJE DIFERENCIALNIH ENAČB Z MEHANSKIMI RAČUNSKIMI STROJI Pino Koc Seminar za učitelje matematike FMF, Ljubljana, 25. september 2015 Vir: [1] 1 REŠEVANJE DIFERENCIALNIH ENAČB Z MEHANSKIMI RAČUNSKIMI STROJI Pino Koc Seminar za učitelje matematike FMF, Ljubljana, 25. september 2015 Vir: [1] 1 Nekateri pripomočki in naprave za računanje: 1a) Digitalni

Prikaži več

UDK Modeliranje in optimiranje vzmetenja vozil Modelling and Optimizing of Vehicle Suspension FRANCI PADEŽNIK - CHEN SHI NING - MA

UDK Modeliranje in optimiranje vzmetenja vozil Modelling and Optimizing of Vehicle Suspension FRANCI PADEŽNIK - CHEN SHI NING - MA UDK 629.11.012.8.001.57 Modeliranje in optimiranje vzmetenja vozil Modelling and Optimizing of Vehicle Suspension FRANCI PADEŽNIK - CHEN SHI NING - MARKO KOŠIR Razvili smo program za preračun In optimiranje

Prikaži več

Microsoft Word - RAZISKAVA_II._del.doc

Microsoft Word - RAZISKAVA_II._del.doc DEJAVNIKI VARNOSTI CESTNEGA PROMETA V SLOVENIJI Raziskava II. del Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Ljubljana, avgusta 2010 Vodja raziskave: dr. Dragan Petrovec Izvajalci in avtorji:

Prikaži več

2

2 Drsni ležaj Strojni elementi 1 Predloga za vaje Pripravila: doc. dr. Domen Šruga as. dr. Ivan Okorn Ljubljana, 2016 STROJNI ELEMENTI.1. 1 Kazalo 1. Definicija naloge... 3 1.1 Eksperimentalni del vaje...

Prikaži več

ARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov

ARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Francosko republiko Program PROTEUS v letih 2012-2013 (Uradni list RS, št. 10/2011,

Prikaži več

P183A22112

P183A22112 Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P183A22112* ZIMSKI IZPITNI ROK ANGLEŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek (60 70 besed) B) Daljši pisni sestavek (150 160

Prikaži več

Microsoft Word - Osnovni podatki FACOST november 2018.docx

Microsoft Word - Osnovni podatki FACOST november 2018.docx OSNOVNI VHODNI PODATKI ZA PROGRAM OPCOST, NIVO CEN NOVEMBER 2018 Osnove za izračun: Navodila za izdelavo študij upravičenosti cest (DORSCH consult, 1974) Guide to Cost benefit Analysis of Investment Projects,

Prikaži več

VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA Z EPILEPSIJO HEALTH EDUCATION OF A NURSE WHEN TREATING A C

VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA Z EPILEPSIJO HEALTH EDUCATION OF A NURSE WHEN TREATING A C VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA Z EPILEPSIJO HEALTH EDUCATION OF A NURSE WHEN TREATING A CHILD WITH EPILEPSY Študentka: SUZANA ZABUKOVNIK Mentorica:

Prikaži več

(Microsoft Word - 3. Pogre\232ki in negotovost-c.doc)

(Microsoft Word - 3. Pogre\232ki in negotovost-c.doc) 3.4 Merilna negotovost Merilna negotovost je parameter, ki pripada merilnem rezltat. Označje razpršenost vrednosti, ki jih je mogoče z določeno verjetnostjo pripisati merjeni veličini. Navaja kakovost

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - DV_Predavanja_Menjalniki_Slo_ ppt [Compatibility Mode]

Microsoft PowerPoint - DV_Predavanja_Menjalniki_Slo_ ppt [Compatibility Mode] DINAMIKA VOZIL - Menjalniki Prof. dr. Jernej Klemenc Ročni predležni menjalnik Prestave: 5. (direktna) R 1. 2. 3. 4. Vhodna gred Izhodna gred Predležna gred Prestavna shema: 1 3 5 Sklopi za sinhronizacijo

Prikaži več

Microsoft Word - SI_vaja5.doc

Microsoft Word - SI_vaja5.doc Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 5 Naloge 1. del: t test za

Prikaži več

katalog PONATIS.indd

katalog PONATIS.indd UVOD Pred vami je katalog plaščev za poljedelska in industrijska vozila, ene izmed skupin izdelkov, ki jih izdelujemo v tovarni SAVA VELO z 80-letno tradicijo v proizvodnji pnevmatik. Priznana kakovost,

Prikaži več

GEOLOGIJA 2312, (1980), Ljubljana UDK (083.58)=863 Nova grafična izvedba števne mreže A new graphical technique to record the observed d

GEOLOGIJA 2312, (1980), Ljubljana UDK (083.58)=863 Nova grafična izvedba števne mreže A new graphical technique to record the observed d GEOLOGIJA 2312, 323 328 (1980), Ljubljana UDK 551.24(083.58)=863 Nova grafična izvedba števne mreže A new graphical technique to record the observed data in geology Ladislav Placer Geološki zavod, 61000

Prikaži več

UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za strojništvo Razvoj priprave za določanje konstrukcijskih značilnosti pritrditve velikih transformatorjev pri transpo

UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za strojništvo Razvoj priprave za določanje konstrukcijskih značilnosti pritrditve velikih transformatorjev pri transpo UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za strojništvo Razvoj priprave za določanje konstrukcijskih značilnosti pritrditve velikih transformatorjev pri transportu Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega

Prikaži več

Schöck Isokorb tip W Schöck Isokorb tip W W Schöck Isokorb tip W Primeren je za konzolne stenske plošče. Prenaša negativne momente in pozitivne prečne

Schöck Isokorb tip W Schöck Isokorb tip W W Schöck Isokorb tip W Primeren je za konzolne stenske plošče. Prenaša negativne momente in pozitivne prečne Primeren je za konzolne stenske plošče. Prenaša negativne momente in pozitivne prečne sile. Poleg tega prenaša tudi izmenične vodoravne sile. 111 Razvrstitev elementov Prerez pri vgrajevanju zunaj znotraj

Prikaži več

Microsoft Word - P101-A doc

Microsoft Word - P101-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P101A22112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK ANGLEŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek B) Vodeni spis Sobota, 29. maj 2010 / 60 minut

Prikaži več

ZAHTEVA ZA VZDRŽEVANJE LEI (sklad) REQUEST FOR A MAINTENANCE OF LEI (fund) 1. PODATKI O SKLADU / FUND DATA: LEI: Ime / Legal Name: Druga imena sklada

ZAHTEVA ZA VZDRŽEVANJE LEI (sklad) REQUEST FOR A MAINTENANCE OF LEI (fund) 1. PODATKI O SKLADU / FUND DATA: LEI: Ime / Legal Name: Druga imena sklada ZAHTEVA ZA VZDRŽEVANJE LEI (sklad) REQUEST FOR A MAINTENANCE OF LEI (fund) 1. PODATKI O SKLADU / FUND DATA: LEI: Ime / Legal Name: Druga imena sklada / Other Fund Names: Matična številka / Business Register

Prikaži več

Workhealth II

Workhealth II SEMINAR Development of a European Work-Related Health Report and Establishment of Mechanisms for Dissemination and Co- Operation in the New Member States and Candidate Countries - WORKHEALTH II The European

Prikaži več

Prevodnik_v_polju_14_

Prevodnik_v_polju_14_ 14. Prevodnik v električnem polju Vsebina poglavja: prevodnik v zunanjem električnem polju, površina prevodnika je ekvipotencialna ploskev, elektrostatična indukcija (influenca), polje znotraj votline

Prikaži več

ROSEE_projekt_Kolesarji

ROSEE_projekt_Kolesarji SEMINAR/DELAVNICA V OKVIRU PROJEKTA MOBILE2020 VARNOST KOLESARJEV IN KOLESARSKEGA PROMETA Ljubljana, 27. 3. 2013, Grand hotel Union ROSEE: Road safety in SouthEast Europe Predstavitev projekta mag.jure

Prikaži več

Microsoft PowerPoint _12_15-11_predavanje(1_00)-IR-pdf

Microsoft PowerPoint _12_15-11_predavanje(1_00)-IR-pdf uporaba for zanke i iz korak > 0 oblika zanke: for i iz : korak : ik NE i ik DA stavek1 stavek2 stavekn stavek1 stavek2 stavekn end i i + korak I&: P-XI/1/17 uporaba for zanke i iz korak < 0 oblika zanke:

Prikaži več

Osnove statistike v fizični geografiji 2

Osnove statistike v fizični geografiji 2 Osnove statistike v geografiji - Metodologija geografskega raziskovanja - dr. Gregor Kovačič, doc. Bivariantna analiza Lastnosti so med sabo odvisne (vzročnoposledično povezane), kadar ena lastnost (spremenljivka

Prikaži več

Strojniški vestnik (43) št. 7-8, str , 1997 Journal o f Mechanical Engineering (43) No. 7-8, pp , 1997 Tiskano v Sloveniji. Vse pravic

Strojniški vestnik (43) št. 7-8, str , 1997 Journal o f Mechanical Engineering (43) No. 7-8, pp , 1997 Tiskano v Sloveniji. Vse pravic Strojniški vestnik (43) št. 7-8, str. 299-308, 1997 Journal o f Mechanical Engineering (43) No. 7-8, pp. 299-308, 1997 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. Printed in Slovenia. All rights reserved.

Prikaži več

Microsoft Word - ARRS-MS-CEA-03-A-2009.doc

Microsoft Word - ARRS-MS-CEA-03-A-2009.doc RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Komisariatom za atomsko energijo (CEA) Francoske republike v letih 2009-2011 Splošna opomba: Vnosna

Prikaži več

Uradni list Republike Slovenije Št. 44 / / Stran 6325 PRILOGA II Del A NAJVEČJE MERE IN MASE VOZIL 1 NAJVEČJE DOVOLJENE MERE 1.1 Največja

Uradni list Republike Slovenije Št. 44 / / Stran 6325 PRILOGA II Del A NAJVEČJE MERE IN MASE VOZIL 1 NAJVEČJE DOVOLJENE MERE 1.1 Največja Uradni list Republike Slovenije Št. 44 / 18. 8. 2017 / Stran 6325 PRILOGA II Del A NAJVEČJE MERE IN MASE VOZIL 1 NAJVEČJE DOVOLJENE MERE 1.1 Največja dolžina: - motorno vozilo razen avtobusa 12,00 m -

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Vsak vektor na premici skozi izhodišče lahko zapišemo kot kjer je v smerni vektor premice in a poljubno število. r a v Vsak vektor na ravnini skozi izhodišče lahko zapišemo kot kjer sta v, v vektorja na

Prikaži več

resitve.dvi

resitve.dvi FAKULTETA ZA STROJNISTVO Matematika Pisni izpit. junij 22 Ime in priimek Vpisna st Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite resevanja. Veljale bodo samo resitve na papirju, kjer so

Prikaži več

Strojniški vestnik (43) št. 3-4, str , 1997 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. UDK : Journal o f Mechanical Engineeri

Strojniški vestnik (43) št. 3-4, str , 1997 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. UDK : Journal o f Mechanical Engineeri Strojniški vestnik (43) št. 3-4, str. 7-28, 997 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. UDK 68.5.05:62.94 Journal o f Mechanical Engineering (43) No. 3-4, pp. 7-28, 997 Printed in Slovenia. All rights

Prikaži več

Delavnica Načrtovanje digitalnih vezij

Delavnica Načrtovanje digitalnih vezij Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Osnove jezika VHDL Strukturno načrtovanje in testiranje Struktura vezja s komponentami

Prikaži več

Ime in priimek

Ime in priimek Polje v osi tokovne zanke Seminar pri predmetu Osnove Elektrotehnike II, VSŠ (Uporaba programskih orodij v elektrotehniki) Ime Priimek, vpisna številka, skupina Ljubljana,.. Kratka navodila: Seminar mora

Prikaži več

Vpliv razvoja varnostnih sistemov v vozilih na varnost v cestnem prometu v Sloveniji

Vpliv razvoja varnostnih sistemov v vozilih na varnost v cestnem prometu v Sloveniji Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija Aleš Ornik Vpliv razvoja varnostnih sistemov v vozilih na varnost v cestnem prometu v Sloveniji Projektna naloga Diplomski izpit univerzitetnega študijskega programa

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 47(2001)10, Journal of Mechanical Engineering 47(2001)10, ISSN ISSN UDK : UDC 620.

Strojni{ki vestnik 47(2001)10, Journal of Mechanical Engineering 47(2001)10, ISSN ISSN UDK : UDC 620. Strojni{ki vestnik 47(200)0,593-604 Journal of Mechanical Engineering 47(200)0,593-604 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 620.78.3:004.94 UDC 620.78.3:004.94 Izvirni znanstveni ~lanek (.0) J. Klemenc -

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2019) 3561 final ANNEX 4 PRILOGA k IZVEDBENI UREDBI KOMISIJE (EU) /... o spremembi uredb Komisije (EU) št. 321/

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2019) 3561 final ANNEX 4 PRILOGA k IZVEDBENI UREDBI KOMISIJE (EU) /... o spremembi uredb Komisije (EU) št. 321/ EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 16.5.2019 C(2019) 3561 final ANNEX 4 PRILOGA k IZVEDBENI UREDBI KOMISIJE (EU) /... o spremembi uredb Komisije (EU) št. 321/2013, št. 1299/2014, št. 1301/2014, št. 1302/2014 in

Prikaži več

Dolgoročna zanesljivost.

Dolgoročna zanesljivost. Dolgoročna zanesljivost. WWW.OKTRUCKS.COM OK TRUCKS: IVECO nudi celovito ponudbo rabljenih vozil najboljših blagovnih znamk skupaj z vseobsegajočimi storitvami in poslovnimi rešitvami. O nas OK TRUCKS

Prikaži več

Microsoft Word - Delovni list.doc

Microsoft Word - Delovni list.doc SVETOVNE RELIGIJE Spoznal boš: krščanstvo - nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo islam: nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo stik med religijama

Prikaži več

Microsoft Word - avd_vaje_ars1_1.doc

Microsoft Word - avd_vaje_ars1_1.doc ARS I Avditorne vaje Pri nekem programu je potrebno izvršiti N=1620 ukazov. Pogostost in trajanje posameznih vrst ukazov računalnika sta naslednja: Vrsta ukaza Štev. urinih period Pogostost Prenosi podatkov

Prikaži več

Sedite in se pripnite! Tivoli je pripravljen, da vas odpelje v nove kraje Vznemirljiv na videz in enostaven za vožnjo Tivoli nudi izjemen slog, najsod

Sedite in se pripnite! Tivoli je pripravljen, da vas odpelje v nove kraje Vznemirljiv na videz in enostaven za vožnjo Tivoli nudi izjemen slog, najsod Sedite in se pripnite! Tivoli je pripravljen, da vas odpelje v nove kraje Vznemirljiv na videz in enostaven za vožnjo Tivoli nudi izjemen slog, najsodobnejšo varnost in dinamične vozne lastnosti za aktivne

Prikaži več

Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA

Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA NALOGA Mentor: Andrej Prašnikar (tehnično komuniciranje)

Prikaži več

untitled

untitled 1 Plinske cenovne arbitraže in priložnosti za arbitražo v energetskem sektorju STALNA ARBITRAŽA PRI GOSPODARSKI ZBORNICI SLOVENIJE KONFERENCA SLOVENSKE ARBITRAŽE Ljubljana, 4. november 2013 Matjaž Ulčar,

Prikaži več

Microsoft Word - SI_vaja1.doc

Microsoft Word - SI_vaja1.doc Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 1 Naloge 1. del: Opisna statistika

Prikaži več

PRILOGA 1: SODELOVANJE NA JAVNEM NAROČILU - ENOSTAVNI POSTOPEK ANNEX 1: PARTICIPATION IN THE TENDER SIMPLIFIED PROCEDURE 1. OPIS PREDMETA JAVNEGA NARO

PRILOGA 1: SODELOVANJE NA JAVNEM NAROČILU - ENOSTAVNI POSTOPEK ANNEX 1: PARTICIPATION IN THE TENDER SIMPLIFIED PROCEDURE 1. OPIS PREDMETA JAVNEGA NARO PRILOGA 1: SODELOVANJE NA JAVNEM NAROČILU - ENOSTAVNI POSTOPEK ANNEX 1: PARTICIPATION IN THE TENDER SIMPLIFIED PROCEDURE 1. OPIS PREDMETA JAVNEGA NAROČILA/ SUBJEST OF TENDER: Predmet razpisa je svetovanje

Prikaži več

PH in NEH - dobra praksa

PH in NEH - dobra praksa Strokovno izpopolnjevanje, UL-FA, 5.4.219 SKORAJ NIČ-ENERGIJSKE JAVNE STAVBE V SLOVENIJI Kako izpolniti zahteve za racionalno in visoko učinkovito javno skoraj nič-energijsko stavbo ter doseči pričakovano

Prikaži več

Microsoft Word - M docx

Microsoft Word - M docx Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M17178111* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 1 Četrtek, 1. junij 2017 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero

Prikaži več

PROFILNA TEHNIKA / OPREMA DELOVNIH MEST PROFILE TECHNIC / WORKSTATION ACCESSORIES INFO ELEMENTI / INFO ELEMENTS INFO TABLA A4 / INFO BOARD A4 U8L U8 U

PROFILNA TEHNIKA / OPREMA DELOVNIH MEST PROFILE TECHNIC / WORKSTATION ACCESSORIES INFO ELEMENTI / INFO ELEMENTS INFO TABLA A4 / INFO BOARD A4 U8L U8 U INFO ELEMENTI / INFO ELEMENTS INFO TABLA A4 / INFO BOARD A4 L 8264 Material: jeklo (lakirano RAL 016) Material: steel (painted RAL 016) Teža / Weight = 1895 g Delovne informacije Pritrdilni set / Fastening

Prikaži več

FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA

FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA SE SPOMNITE SREDNJEŠOLSKE FIZIKE IN BIOLOGIJE? Saša Galonja univ. dipl. inž. arh. ZAPS marec, april 2012 Vsebina Kaj je zvok? Kako slišimo? Arhitekturna akustika

Prikaži več

24. državno prvenstvo iz gradbene mehanike za 3. letnike 16. maj naloga Med dve enakostranični prizmi s stranico a postavimo valj s polmerom r

24. državno prvenstvo iz gradbene mehanike za 3. letnike 16. maj naloga Med dve enakostranični prizmi s stranico a postavimo valj s polmerom r 24. držvno prvenstvo iz grdbene menie z 3. letnie 16. mj 2018 1. nlog Med dve enostrnični prizmi s strnico postvimo vlj s polmerom r, ot je prizno n slii. Tež prizm je G = 10 N, tež vlj p V = 14 N. Koeficient

Prikaži več

DES

DES Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Model vezja Računalniški model in realno vezje Model logičnega negatorja Načini

Prikaži več

Microsoft Word - ARRS-MS-FI-06-A-2010.doc

Microsoft Word - ARRS-MS-FI-06-A-2010.doc RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Finsko v letih 2011-2012 (Uradni list RS, št. 49/2010) Splošne opombe: Obrazec izpolnjujte

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2019) 1294 final UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o spremembi Uredbe (EU) 2017/2400 in Direktive 2007/46/

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2019) 1294 final UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o spremembi Uredbe (EU) 2017/2400 in Direktive 2007/46/ EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 19.2.2019 C(2019) 1294 final UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 19.2.2019 o spremembi Uredbe (EU) 2017/2400 in Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede določitve emisij

Prikaži več

ŠKODA SUPERB INFORMATIVNI CENIK ZA MODELSKO LETO 2020 Cene Motorne različice Serijska oprema

ŠKODA SUPERB INFORMATIVNI CENIK ZA MODELSKO LETO 2020 Cene Motorne različice Serijska oprema ŠKODA SUPERB INFORMATIVNI CENIK ZA MODELSKO LETO 2020 Cene Motorne različice Serijska oprema Datum izdaje: 26.6.2019 Veljavnost cen od: 26.6.2019 Informativni cenik modelsko leto 2020 Modeli MPC* z bencinskimi

Prikaži več

2_Novosti na področju zakonodaje

2_Novosti na področju zakonodaje Agencija za civilno letalstvo Slovenija Civil Aviation Agency Slovenia Novosti s področja regulative Matej Dolinar 2. konferenca na temo začetne in stalne plovnosti 11. Maj 2018 Vsebina Viri Spremembe

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 1391 final ANNEXES 1 to 5 PRILOGE k DELEGIRANI UREDBI KOMISIJE (EU) /... o spremembi Priloge I k Uredbi (E

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 1391 final ANNEXES 1 to 5 PRILOGE k DELEGIRANI UREDBI KOMISIJE (EU) /... o spremembi Priloge I k Uredbi (E EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 9.3.2018 C(2018) 1391 final ANNEXES 1 to 5 PRILOGE k DELEGIRANI UREDBI KOMISIJE (EU) /... o spremembi Priloge I k Uredbi (EU) št. 167/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Delegirane

Prikaži več

UDK 534.1:519.61/.64 Računalniško simuliranje torzijskih nihanj razvejanih sistemov Computer Simulation of Torsional Vibrations of Branched Chain Topo

UDK 534.1:519.61/.64 Računalniško simuliranje torzijskih nihanj razvejanih sistemov Computer Simulation of Torsional Vibrations of Branched Chain Topo UDK 534.1:519.61/.64 Računalniško simuliranje torzijskih nihanj razvejanih sistemov Computer Simulation of Torsional Vibrations of Branched Chain Topology Systems NIKOLA JAKŠIĆ - MIHA BOLTEŽAR - ANTON

Prikaži več

Prof.dr. Tomaž Tollazzi Vzdržnost in izboljšanje cestne infrastrukture - primeri ukrepov in novosti Obdobno strokovno usposabljanje za presojevalce va

Prof.dr. Tomaž Tollazzi Vzdržnost in izboljšanje cestne infrastrukture - primeri ukrepov in novosti Obdobno strokovno usposabljanje za presojevalce va Prof.dr. Tomaž Tollazzi Vzdržnost in izboljšanje cestne infrastrukture - primeri ukrepov in novosti Obdobno strokovno usposabljanje za presojevalce varnosti cest Ljubljana, 18. in 19. september 2014 Kaj

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - CIGER - SK 3-15 Izkusnje nadzora distribucijskih transformatorjev s pomo... [Read-Only]

Microsoft PowerPoint - CIGER - SK 3-15 Izkusnje nadzora distribucijskih transformatorjev s pomo... [Read-Only] CIRED ŠK 3-15 IZKUŠNJE NADZORA DISTRIBUCIJSKIH TRANSFORMATORJEV S POMOČJO ŠTEVCEV ELEKTRIČNE ENERGIJE ŽIGA HRIBAR 1, BOŠTJAN FABJAN 2, TIM GRADNIK 3, BOŠTJAN PODHRAŠKI 4 1 Elektro novi sistemi. d.o.o.,

Prikaži več

APERION TECH RIDER (ionosfera) ODER page 2 VARNOST, DOSTOP, PARKING page 2 ELEKTRIKA page 2 OZVOČENJE page 2 REŽIJA page 2 MONITORING page 2 TONSKA VA

APERION TECH RIDER (ionosfera) ODER page 2 VARNOST, DOSTOP, PARKING page 2 ELEKTRIKA page 2 OZVOČENJE page 2 REŽIJA page 2 MONITORING page 2 TONSKA VA APERION TECH RIDER (ionosfera) ODER page 2 VARNOST, DOSTOP, PARKING page 2 ELEKTRIKA page 2 OZVOČENJE page 2 REŽIJA page 2 MONITORING page 2 TONSKA VAJA page 2 OSTALE TEHNIČNE ZAHTEVE page 2 STAGE page

Prikaži več

EKVITABILNE PARTICIJE IN TOEPLITZOVE MATRIKE Aleksandar Jurišić Politehnika Nova Gorica in IMFM Vipavska 13, p.p. 301, Nova Gorica Slovenija Štefko Mi

EKVITABILNE PARTICIJE IN TOEPLITZOVE MATRIKE Aleksandar Jurišić Politehnika Nova Gorica in IMFM Vipavska 13, p.p. 301, Nova Gorica Slovenija Štefko Mi EKVITABILNE PARTICIJE IN TOEPLITZOVE MATRIKE Aleksandar Jurišić Politehnika Nova Gorica in IMFM Vipavska 13, p.p. 301, Nova Gorica Slovenija Štefko Miklavič 30. okt. 2003 Math. Subj. Class. (2000): 05E{20,

Prikaži več

Microsoft Word - 9.vaja_metoda porusnih linij.docx

Microsoft Word - 9.vaja_metoda porusnih linij.docx 9. vaja: RAČUN EJNE NOSILNOSTI AB PLOŠČ PO ETODI PORUŠNIH LINIJ 1. ZASNOVA S pomočjo analize plošč po metodi porušnih linij bomo določili mejno obtežbo plošče, za katero poznamo geometrijo, robne pogoje

Prikaži več

U D K 531.3:62-25:519.61/.64 Računalniško simuliranje dinamike rotorjev Computer Simulation of the Dynamics of Rotors ROBERT COKAN - MIHA BOLTEŽAR - A

U D K 531.3:62-25:519.61/.64 Računalniško simuliranje dinamike rotorjev Computer Simulation of the Dynamics of Rotors ROBERT COKAN - MIHA BOLTEŽAR - A U D K 531.3:62-25:519.61/.64 Računalniško simuliranje dinamike rotorjev Computer Simulation of the Dynamics of Rotors ROBERT COKAN - MIHA BOLTEŽAR - ANTON KUHELJ Dinamika rotorjev se je v zadnjih letih

Prikaži več

NOVA H Y BR I D

NOVA H Y BR I D NOVA H Y BR I D PREFINJENOST HIBRIDA HIBRID Nova Toyota Camry Hybrid je limuzina, v kateri se združujeta prefinjena eleganca in izjemne zmogljivosti naslednje generacije hibridnega pogona. Z izjemno obliko,

Prikaži več

2017 TT-R125LW/E

2017 TT-R125LW/E Race-developed, but beginner-friendly motocross. With a range of race-developed features, including a disc front brake, tough lightweight bodywork and long-travel front and rear suspension, the TT-R125LW

Prikaži več

Slovenska predloga za KE

Slovenska predloga za KE 23. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2014 1 ANALIZA VPLIVA PRETOKA ENERGIJE PREKO RAZLIČNIH NIZKONAPETOSTNIH VODOV NA NAPETOSTNI PROFIL OMREŽJA Ernest BELIČ, Klemen DEŽELAK,

Prikaži več

Naloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Tr

Naloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Tr Naloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Trditev: idealni enosmerni tokovni vir obratuje z močjo

Prikaži več

Slovenska predloga za KE 2001

Slovenska predloga za KE 2001 22. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2013 1 INTELIGENTNA PROMETNA POLITIKA KOT ORODJE ZA IZBOLJŠANJE KVALITETE ŽIVLJENJA V MESTU METODE SPODBUJANJA UPORABE ELEKTRIČNIH

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne XXX o spremembi prilog I, II in III k Direktivi 2000/25/ES Evropsk

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne XXX o spremembi prilog I, II in III k Direktivi 2000/25/ES Evropsk EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne XXX o spremembi prilog I, II in III k Direktivi 2000/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih, ki jih je treba

Prikaži več

Požarna odpornost konstrukcij

Požarna odpornost konstrukcij Požarna obtežba in razvoj požara v požarnem sektorju Tomaž Hozjan e-mail: tomaz.hozjan@fgg.uni-lj.si soba: 503 Postopek požarnega projektiranja konstrukcij (SIST EN 1992-1-2 Izbira za projektiranje merodajnih

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 46(2000)8, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)8, ISSN ISSN UDK 536.3:536.2: UDC 536.

Strojni{ki vestnik 46(2000)8, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)8, ISSN ISSN UDK 536.3:536.2: UDC 536. Strojni{ki vestnik 6(00)8,9-502 Journal of Mechanical Engineering 6(00)8,9-502 ISSN 0039-280 ISSN 0039-280 UDK 536.3:536.2:697.97 UDC 536.3:536.2:697.97 M. Pregledni Prek - znanstveni P. Novak: Analiti~na

Prikaži več

Microsoft Word - 9.vaja_metoda porusnih linij_17-18

Microsoft Word - 9.vaja_metoda porusnih linij_17-18 9. vaja: RAČUN EJNE NOSILNOSTI AB PLOŠČ PO ETODI PORUŠNIH LINIJ S pomočjo analize plošč po metodi porušnih linij določite mejno obtežbo plošče, za katero poznate geometrijo, robne pogoje ter razporeditev

Prikaži več

DIGITALNE STRUKTURE Zapiski predavanj Branko Šter, Ljubo Pipan 2 Razdeljevalniki Razdeljevalnik (demultipleksor) opravlja funkcijo, ki je obratna funk

DIGITALNE STRUKTURE Zapiski predavanj Branko Šter, Ljubo Pipan 2 Razdeljevalniki Razdeljevalnik (demultipleksor) opravlja funkcijo, ki je obratna funk DIGITALNE STRUKTURE Zapiski predavanj Branko Šter, Ljubo Pipan 2 Razdeljevalniki Razdeljevalnik (demultipleksor) opravlja funkcijo, ki je obratna funkciji izbiralnika. Tisti od 2 n izhodov y 0,.., y 2

Prikaži več

LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE

LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE UVOD LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE V tem šolskem letu ste se odločili za fiziko kot izbirni predmet. Laboratorijske vaje boste opravljali med poukom od začetka oktobra do konca aprila. Zunanji kandidati

Prikaži več

Microsoft Word - Diplomsko delo - Matjaz Selic 31 s sklepom.doc

Microsoft Word - Diplomsko delo - Matjaz Selic 31 s sklepom.doc UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Matjaž Selič EURO NCAP IN PREIZKUSNI TRKI Diplomsko delo Maribor, november 2010 I Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa EURO NCAP IN PREIZKUSNI

Prikaži več

2. Model multiple regresije

2. Model multiple regresije 2. Model multiple regresije doc. dr. Miroslav Verbič miroslav.verbic@ef.uni-lj.si www.miroslav-verbic.si Ljubljana, februar 2014 2.1 Populacijski regresijski model in regresijski model vzorčnih podatkov

Prikaži več

00ABILHAND-Kids_Slovenian_Slovenia

00ABILHAND-Kids_Slovenian_Slovenia Université catholique de Louvain Institute of NeuroScience (IoNS), System & Cognition Division (COSY), Brussels, Belgium. Haute Ecole Louvain en Hainaut Physical and Occupational Therapy Departments, Paramedical

Prikaži več

ŠTEVCI PROMETA IN NJIHOVA UPORABA ZA NAMENE STATISTIK ČRT GRAHONJA

ŠTEVCI PROMETA IN NJIHOVA UPORABA ZA NAMENE STATISTIK ČRT GRAHONJA ŠTEVCI PROMETA IN NJIHOVA UPORABA ZA NAMENE STATISTIK ČRT GRAHONJA Navdih Poizvedovanje po BD podatkovnih virih, ki imajo časovno dimenzijo in so dostopni. Večji promet pomeni večje število dobrin in močnejšo

Prikaži več

Osnovna šola dr. Jožeta Pučnika Osnovna Črešnjevec 47, 2130 Slovenska Bistrica Tel:(02) ; Fax: (02) www.

Osnovna šola dr. Jožeta Pučnika Osnovna Črešnjevec 47, 2130 Slovenska Bistrica Tel:(02) ; Fax: (02) www. Osnovna šola dr. Jožeta Pučnika Osnovna Črešnjevec 47, 2130 Slovenska Bistrica Tel:(02) 8055150; Fax: (02)8055158 o-cresnjevec.mb@guest.arnes.si; www.cresnjevec.si POROČILO NACIONALNEGA UNESCO PROJEKTA

Prikaži več

Diploma_2012

Diploma_2012 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Rok Dolinšek VPLIV IZRABLJENOSTI MATERIALA NA DELOVANJE AKTIVNIH VARNOSTNIH SISTEMOV Projektna naloga Diplomski izpit univerzitetnega študijskega programa

Prikaži več

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 2 Pisni izpit 9. junij 2005 Ime in priimek: Vpisna št: Zaporedna številka izpita: Navodila Pazljivo preberite bese

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 2 Pisni izpit 9. junij 2005 Ime in priimek: Vpisna št: Zaporedna številka izpita: Navodila Pazljivo preberite bese FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika Pisni izpit 9. junij 005 Ime in priimek: Vpisna št: Zaporedna številka izpita: Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja. Veljale bodo

Prikaži več

Vaje: Matrike 1. Ugani rezultat, nato pa dokaži z indukcijo: (a) (b) [ ] n 1 1 ; n N 0 1 n ; n N Pokaži, da je množica x 0 y 0 x

Vaje: Matrike 1. Ugani rezultat, nato pa dokaži z indukcijo: (a) (b) [ ] n 1 1 ; n N 0 1 n ; n N Pokaži, da je množica x 0 y 0 x Vaje: Matrike 1 Ugani rezultat, nato pa dokaži z indukcijo: (a) (b) [ ] n 1 1 ; n N n 1 1 0 1 ; n N 0 2 Pokaži, da je množica x 0 y 0 x y x + z ; x, y, z R y x z x vektorski podprostor v prostoru matrik

Prikaži več

2. izbirni test za MMO 2017 Ljubljana, 17. februar Naj bosta k 1 in k 2 dve krožnici s središčema O 1 in O 2, ki se sekata v dveh točkah, ter

2. izbirni test za MMO 2017 Ljubljana, 17. februar Naj bosta k 1 in k 2 dve krožnici s središčema O 1 in O 2, ki se sekata v dveh točkah, ter 2. izbirni test za MMO 2017 Ljubljana, 17. februar 2017 1. Naj bosta k 1 in k 2 dve krožnici s središčema O 1 in O 2, ki se sekata v dveh točkah, ter naj bo A eno od njunih presečišč. Ena od njunih skupnih

Prikaži več