1 UVOD

Transkripcija

1 1 UVOD Varlova (1998, str. 10) pravi:»lutka je namreč tisti magični predmet, ki mu otroci mnogo laţje zaupajo, ob katerem se bolj sproščeno pogovarjajo; pomaga jim, da laţje osvajajo prostor, saj se na nek način njihova osebnost skrije za lutko; zleze vanjo, se z njo poistoveti.«otroški svet, pravljični svet, domišljija, fantazija, igra, igrače in še veliko takih besed bi lahko naštela, s katerimi bi opisala ţivljenje v vrtcih, ţivljenje kakršnega ţivijo otroci in vzgojiteljice ter seveda vsi preostali delavci v vrtcu. V vsakodnevnem ţivljenju otrok v vrtcu pa ne smemo pozabiti na lutke, ki v tem obdobju igrajo zelo pomembno vlogo. Otroci se brez teţav vţivijo v pravljične lutkovne junake, z njimi sočustvujejo ter se soočajo z različnimi situacijami pravljičnega sveta. Nikakor pa ne gre zanemariti, da otrok ob lutki podoţivlja svoje občutke, strahove, konflikte in teţave in tako z njihovo pomočjo išče in spoznava načine za reševanje le teh.. Igranje z lutko, lutkovne predstave, v katerih sodelujejo tudi otroci, niso samo za zabavo, ampak pomenijo veliko več, saj otrok poleg mnogih stvari oblikuje tudi svojo samopodobo. V diplomski nalogi ţelim otrokom pribliţati in predstaviti ploske lutke ter jim ponuditi čarobnost lutkovnega sveta. Glede na izbrano zgodbico bodo otroci sami po ţelji izdelovali ploske lutke, izdelali in postavili bomo sceno ter skupaj pripravili dramatizacijo. Ob tem bodo razvijali svojo ustvarjalnost, domišljijo ter izraţanje. 1

2 V teoretičnem delu diplomske naloge je najprej predstavljena igra z lutko, nato vloga lutke v razvoju otroka, sledi pa mu sedem tipov lutk. Namen diplomske naloge je ugotoviti razlike med dejanskim stanjem uporabe lutk med dvema pokrajinama ob reki Muri, natančneje med Prekmurjem in Prlekijo, zato sem v empiričnem delu diplomske naloge izvedla anketo v petih vrtcih, in sicer Ljutomeru, Kriţevcih pri Ljutomeru, Verţeju, Beltincih in Lendavi. Anketne vprašalnike sem sestavila za prvo in drugo starostno obdobje. Izpolnjene anketne vprašalnike sem razčlenila, interpretirala in jih primerjala med seboj. V zaključni fazi sem jih obdelala in jih predstavila v tabelah in v razvrstilnih stolpičnih grafikonih. 2

3 V svoji diplomski nalogi sem izhajala iz navedenih hipotez: Predvidevam da so lutke zastopane v obeh starostnih obdobjih tako na levem kakor na desnem bregu Mure. Predvidevam da so na levem in desnem bregu Mure lutke najpogosteje zastopane kot sredstvo pri lutkovnih uprizoritvah vzgojiteljic. Predvidevam da se tako na levem kot na desnem bregu Mure najpogosteje posluţujejo ročnih lutk. Predvidevam, da se na obeh bregovih Mure najpogosteje posluţujejo izdelovanja lutk na palici in prstnih lutk. Predvidevam, da na obeh bregovih reke Mure otroci zelo radi sodelujejo v dejavnostih, kjer so vključene lutke. Predvidevam, da tako na levem kot tudi na desnem bregu Mure vzgojiteljice v enem šolskem letu zelo redko skupaj z otroki pripravijo lutkovno dejavnost. Predvidevam, da na obeh bregovih Mure otroci zelo redko sami oziroma ob manjši pomoči vzgojiteljic izdelujejo lutke. Predvidevam, da otroci na obeh bregovih Mure najpogosteje uprizarjajo like iz ţivalskega sveta. V praktičnem delu diplomske naloge je opisan celoten potek izdelave ploskih lutk in izdelava ter postavitev scene za lutkovno predstavo»o Debeli repi«. Na koncu je dodan še foto zapis praktične izvedbe. 3

4 2 TEORETIČNI DEL 2.1 IGRA Z LUTKO Igra ima na sploh zelo pomembno vlogo v socialnem, emocionalnem in kognitivnem razvoju otrok in ţe pri prvi igri z lutkami odkriva otrokove kognitivne in kreativne sposobnosti in daje pomembne diagnostične podatke. Poznamo veliko vrst različnih igrač in prav tako tudi veliko vrst iger, katerih pojav je odvisen od stopnje razvoja otroka, vse od socialne igre, funkcijske igre, konstrukcijske igre, igre s pravili do simbolne igre. Če spet preidem k igračam katerih imamo dandanes tudi ogromno vrst, od tistih, ki si jih izdelamo sami, do tistih ki jih kupimo, ljubkovalnih igrač, kock in še bi lahko naštevali. Prav posebno vlogo na tem seznamu pa imajo lutke. Tudi teh je več vrst, glede na izbiro materiala za izdelavo ter glede na njihov namen. Lutka ne pomeni samo zabavno preţivljanje prostega časa, ampak je v tem nekaj več. Tehnika igranja z lutko je zelo pogosta pri lutkovnih uprizoritvah naših najmlajših, saj namreč igrača, ki jo otrok pozna iz vsakdanjega ţivljenja, s pomočjo animacije lutkarja, oţivi in postane odrska lutka. Igrače, ki postanejo lutke, se po navadi uporabljajo v manjših in intimnejših prostorih. Ker pa je taka igrača intimen otroški partner, se jo uporablja tudi v terapevtske namene (Trefalt, 1993). Otrok ob stiku z lutko uporabljeno lutko»oţivi«, ji da dušo. S pomočjo lutke se laţje vţivi v like iz vsakdanjega ţivljenja in tudi v like iz domišljijskega sveta. Lutka jim pomaga pri socializaciji, otroci v igri z lutkami z njimi sočustvujejo, se soočajo s konflikti in teţavami. Velikokrat ob njih tudi podoţivljajo teţave, konflikte iz svojega lastnega ţivljenja ter nato s pomočjo lutk spoznavajo načine za reševanje teh teţav in konfliktov, pa naj bodo to pravilni ali napačni načini. 4

5 Otrok se s pomočjo lutke laţje preda domišljiji, lutka ga ponese v čaroben svet, brez kakršnih koli ovir, pomaga mu, da si ustvari lasten svet, kakršnega si ţeli, kakršen mu ugaja. Otrok se v igri z lutko vsesplošno razvija in seveda sprosti. V vrtcu se z lutkami srečujemo na različne načine, ob različnih priloţnostih. Lutke lahko samo gledamo oziroma opazujemo, lahko se z njimi igramo, pogovarjamo, uprizarjamo zgodbice, če pa nam je hudo ali imamo kakšno skrivnost pa se jim lahko tudi izpovemo oziroma ji zaupamo teţave in skrbi. Spontana igra z lutko, je preprosta oblika lutkarstva, ki je spontana in se zgodi brez posredovanja odrasle osebe. Gre za neke vrste simbolno igro, kjer se otrok sam svobodno in sproščeno pogovarja in igra z eno ali več lutkami hkrati ter med igro menjava vloge. Otroci si lahko tudi sami naredijo preprost lutkovni oder, ob tem pa seveda potrebujejo pomoč odrasle osebe oziroma vzgojitelja, ki jim pomaga izbrati materiale in nudi pomoč ob drugih manjših teţavah (Barota, Geršak, Korošec in Majaron, 2006, str. 127). Načrtovana dejavnost z lutko je dejavnost, ki jo skrbno vodi odrasla oseba oziroma vzgojitelj, ki usmerja otroke k pripravi prizorov z lutko na osnovi glasbe, poezije, določene zgodbe, dogodkov iz realnega in tudi iz izmišljenega sveta. Pomembno je, da vzgojitelj ni pod pritiskom nastopa, saj tako otroke laţje prepusti svoji ustvarjalnosti. Pri taki dejavnosti je seveda potrebno občinstvo, saj bo ustvarjanje nagradilo s svojim ogledom predstave (prav tam, 2006, str. 128). 5

6 2.2 VLOGA LUTKE PRI RAZVOJU OTROKA Lutka otroka vedno znova spominja na prvine, ki izhajajo iz njega samega. Ţe navadna ropotuljica oziroma poljuben predmet, ki se znajde v otrokovi roki, je zanimiv partner za komunikacijo in igro. Svet postane še bolj zanimiv, ko se otrok toliko razvije oziroma ko toliko dozori, da lahko aktivno sodeluje v svetu različnih predmetov. Iz kuhinjskih stolov si sestavi vlak, avtobus ali letalo, ki ga odpelje v daljno deţelo, v svet domišljije, pravljičnosti sanj. Pri vsem tem gre seveda za igro, v kateri otrok aktivno in domiselno sodeluje. Otrok namreč vzpostavi s predmeti iz okolja enakovreden odnos. Ne prevladuje nad njimi, ampak jim je popolnoma enak. Ob vsem tem pa je pomembno omeniti, da je ravno ta odnos tisti, ki igra pomembno vlogo pri razumevanju lutke, saj omogoča neomejene moţnosti za razvoj socialnih odnosov, odnosov med razpoloţenji in drugimi odnosi. (Pridobljeno , iz Lutka v otrokovih oziroma v rokah odraslega»oţivi«in tako je vzpostavljen odnos med njo in otrokom oziroma animatorjem. V trenutku, ko pa to dogajanje postane zanimivo za tretjo osebo oziroma gledalce, pa nastane gledališče (prav tam, 2009). Lutke in lutkovne predstave ne pomenijo samo zabavnega preţivljanja prostega časa, temveč pripomorejo k otrokovemu vsestranskemu razvoju. Lutka kot igrača je v vrtcu premalo zastopana, saj se vzgojitelji še vedno premalo zavedajo njenega vsestranskega učinka. S pomočjo lutke lahko doseţemo mnoge cilje, ki si jih zastavimo, saj le ta otroka zelo motivira, pričara čarobne trenutke. Pogosto je lik, ki ga otroci doţivljajo z lutko bolj upoštevan kot vzgojitelj, saj mu zaupajo in se z njim popolnoma poistovetijo. Z lutko otroke na nek način aktiviramo in povečamo njihov interes za aktivnost. 6

7 Lutka ima zelo velik pomen za razvoj posameznika, kadar si otrok lutko izdeluje sam. Ob tem se uri v ročnih spretnostih, se z njo pogovarja, obnavlja določene vsebine in s tem uri tudi svoj spomin. S pomočjo lutke si razvija domišljijo in ustvarjalnost. Ob ogledu lutkovne predstave si razvija sposobnost opazovanja in usmerjanja pozornosti. Lutka sluţi kot pripomoček pri razvijanju govora, pripomore h komunikaciji, popravljanju napak pri govoru, pri nepravilno izgovorjenih besedah, s pomočjo lutke urimo artikulacijo, razvijamo sposobnost za poslušanje, bogatimo pa tudi besedni zaklad. Lutka ima torej pozitiven vpliv na področju govora, saj se otrok trudi svoje zamisli, ideje, občutke oblikovati v stavkih in jih posredovati lutki. Ker je v predšolskem obdobju v ospredju učenje s posnemanjem, moramo paziti na to, kakšen govorni vzorec bomo ponudili otrokom. Igranje z lutko vpliva na krepitev samozaupanja, navajanje na nastopanje pred občinstvom. Otrok ob aktivnostih z lutko, doţivlja ugodje in zadovoljstvo. 2.3 LUTKE KOT VZGOJNO SREDSTVO Otroci imajo lutke zelo radi, zato so v predšolskem obdobju zelo potrebno in hkrati tudi zelo hvaleţno vzgojno sredstvo, ki ima poleg drugih sposobnosti tudi sposobnost spodbujanja otrokovega razvoja. Iz prakse je znano, da beseda, ki jo izreče lutka več velja oziroma bolj zaleţe kakor tista, ki jo izrečejo starši ali pa vzgojitelji v vrtcu. Lutki se vedno posreči oziroma ji uspe prodreti v otrokovo notranjost, vendar pa je zelo pomembno, da je lutka skupaj z animatorjem v enakopravnem partnerskem odnosu z otrokom. Lutka otroku omogoča, da začne spoznavati povezave med ţivim in neţivim svetom, spoznati simbolične predstave in še mnogo drugih stvari. Zelo pomembno pa je tudi to, da vzgojitelj preko lutke otrokom posreduje veliko mero humorja in smeha, ki ga v vsakodnevnem ţivljenju otrok doma in tudi v vrtcih zelo primanjkuje, otroka pa s tem sprošča in razvedri (Pridobljeno , iz 7

8 S pomočjo lutke lahko otrokom pripovedujemo zgodbe, se učimo pesmice, predstavimo poezijo in še veliko drugih moţnosti. Lutke vzgojitelju ponujajo moţnost za kreativno, zanimivejšo interpretacijo in ustvarjanje magičnosti za otroke in z njimi. Ko zgodbo pripovedujemo s pomočjo lutke, otrokom damo moţnost, da zgodbo veliko bolj doţivijo (Barota in drugi, 2006, str. 128). Pogovarjanje z otroki skozi oziroma preko lutke temelji na socialnem in emocionalnem razvoju otrok. Lutka otrokom predstavlja neke vrste medij, da se laţje izrazijo. Zaupati se odrasli osebi je za otroka včasih zelo teţko, bolj sproščeno bo spregovoril oziroma se zaupal lutki. Lutka mu pomeni neke vrste ščit, zato se v tej posredni komunikaciji ne počuti izpostavljenega, ne počuti se odgovornega za besede in dejanja, ki jih stori lutka, to so besede in dejanja nekoga drugega, zato je bolj sproščen. Komunikacija skozi lutko pomaga razvijati otrokove verbalne sposobnosti (Barota in drugi, 2006, str. 129). Otroci si od doma prinesejo tudi svojo ljubkovalno igračo lutko, ki je lahko v pomoč vzgojitelju pri vzpostavljanju stikov. Vzgojitelj se s svojo lutko obrne na otrokovo ljubkovalno igračo, ki bo prej ali slej spregovorila. Lutka, ki je ljubljenka skupine, pa lahko vsak dan odide k nekomu domov in tako še bolj poveţe vrtec z domom, saj bo nekaj, kar pripada celotni skupini otrok v vrtcu, z otrokom tudi doma. Posledica tega je, da se zaupanje in komunikacija izboljšujeta in povečujeta. Lutka ljubljenček je prijatelj skupine, ki lahko v vsakem trenutku potolaţi, razveseli, spodbudi. Različne lutkovne tehnike so nam lahko v pomoč pri doseganju zastavljenih ciljev kurikula, izboljša se motivacija, pomnjenje in razumevanje. Vzgojitelj vodi dejavnost in posreduje informacije otrokom na veliko bolj zanimiv in vznemirljiv način (prav tam, 2006, str. 129). 8

9 Obisk gledališča, ogled predstave je za otroka velika izkušnja. Ne samo, da širi otrokove ţivljenjske izkušnje, temveč predstavlja tudi neke vrste pomoč pri spopadanju s problemi resničnega sveta. Obisk gledališča pomeni prestopiti prag magične hiše, kjer ţivijo hudobne čarovnice, dobre vile, veliki junaki, kjer se dogajajo strašne in prijazne zgodbe, vse to pa v otroku vzbuja vznemirjenje. Oder je svet, na katerem se v soju svetlobe in ob pomoči glasbe odvija zgodba. Otrok svoja čustva projicira v junaka na odru, podoţivlja svoje strahove, bes, srečo in veselje, na koncu pa to bogastvo doţivetega nese s seboj (prav tam, 2006, str. 132). 2.4 LUTKE KOT TERAPEVTSKO SREDSTVO Ţe v zgodovini lutkarstva so imele maske in figure s svojo magičnostjo in posebnim izţarevanjem terapevtsko vrednost. Z moderno psihoterapijo 20. stoletja je prišlo do ponovnega odkritja lutke in lutkovne igre za individualne in skupinske terapije. Še posebej pri otrocih, saj le ti z lutko veliko laţje izrazijo svoje notranje ţivljenje, še posebej v primeru duševnih stisk in psihičnih motenj. S svojo prisotnostjo postane nevtralni sogovornik otroku na eni strani in terapevtu na drugi strani, to pa otroku omogoča svobodnejše izraţanje, saj namreč lutka s svojo privlačnostjo kar sama od sebe vabi otroka, da bi se z njo začel ukvarjati. Ko ji to uspe, ji otrok začne pripovedovati o sebi, svojem ţivljenju, teţavah, stiskah, konfliktih, ji poje, jo ljubkuje, lahko pa se tudi vţivi v vlogo lutke in se z njo identificira. Vanjo začne projicirati svoje teţave, da bi ublaţil notranje napetosti, stiske. Lutka s tem postane odraz otrokovih čustev in ţelja, doţivljanj iz realnega sveta in razmišljanj iz namišljenega sveta. Preko take igre otrok hitreje pozabi na doţivljaje oziroma dogodke, ki so ga prizadeli, nadomesti izgubljeno varnost, pridobi nove emocionalne izkušnje, se prične zavedati svojih čustev in potreb ter se jih nauči zadovoljiti v skladu z realnostjo (Pridobljeno , iz 9

10 2.5 IZDELOVANJE LUTK V VRTCIH Ţe zelo majhni otroci so sposobni sestaviti in izdelati razne lutke iz ţe vnaprej narejenih elementov. Nekateri lutke izdelajo ţe popolnoma samostojno, drugi pa s pomočjo starejših ali vzgojitelja. Pri tem si razvijajo ročne spretnosti, likovno občutljivost, spoznavanje, prepoznavanje in obdelovanje različnih materialov kot so papir, karton, plastika, les, različne vrste blaga, volna, usnje in še mnogo drugih. Pri tem spoznavajo tudi različna orodja, njihovo uporabo, skladnost materialov, spoznavajo pa tudi probleme okolja in potrebno skrb zanj. Sestavljalne igrače imajo pomembno vlogo pri otrokovem razvoju, saj dajejo neskončno ustvarjalnih moţnosti, sestaviti iz ţe vnaprej pripravljenih elementov obraz lutke, telo, obleko. Ko otrok lutko izdela, pa naleti na nov izziv lutko oţiveti. Pri tem še samo gibanje nikakor ni dovolj, saj mora otrok dodati animacijo, katere čar pa dobi s potrpeţljivim vzorom odraslega. Tako bo otrok s pogledom neprestano spremljal svojo lutko in ji s tem dajal magično prepričljivost. Posledica tega pa je več kot presenetljiva, saj ob»ţivi«lutki nebo več prostora za pretirano poudarjen otrokov ego, srameţljiv otrok pa bo zbral dovolj poguma, da se bo,»skrit«za lutko, pokazal občinstvu (Pridobljeno , iz Ves ta proces pa buri otrokovo domišljijo, kreativnost in poustvarjalnost. Tako delo, vse od izdelovanja lutk do animacije in lutkovne predstave, pa vodi otroke k sodelovanju in timskemu delu, kar pa pomeni velik napredek v socializiranju, sposobnosti biti aktiven. Skozi naštete aktivnosti prepoznamo otrokove sposobnosti, ocenjujemo kako je spreten, ali zna prispevati k delu, ustvarjanju, pa tudi sprejeti mnenje vrstnikov, kako zna izraziti svoje zamisli. Na ta način lutke pomagajo otroku graditi pozitivno samopodobo, spodbujajo njegovo aktivnost in smisel za timsko delo. Otrok spoštuje svoje delo, a zna sprejemati in ceniti tudi delo in izdelek svojih vrstnikov in prijateljev (prav tam, 2009). 10

11 Otrok mora imeti pri izdelovanju lutk toliko svobode in proste izbire, da bo lahko izdelal in oblikoval njen karakter po svoje. Pri mlajših otrocih ni pomembno, kako lutka zgleda, pomembno je le, da verjame v njo in v to, kar je izdelal, ne glede na to, ali je to slon ali ţaba, pa čeprav mu/ji ni nič podoben/a. Vzgojitelj pa mora otroka spodbujati z vprašanji, ki spodbujajo njegovo domišljijo (prav tam, 2009). 2.6 VLOGA VZGOJITELJA Zelo pomembno je, da vzgojitelj verjame v moč lutk, da jih pogosto uporablja, vendar vseeno s pravo mero in v različnih oblikah ter priloţnostih. Poznati in prav tako razumeti mora pomen lutke kot metafore, dopustiti, da ga lutka kdaj pa kdaj prisili, da postane»drugi«v skupini. Preko lutkovnih aktivnostih bo vzgojitelj v vsakem posamezniku odkril nagnjenja in talente. Zato je zelo pomembno, da sprejme otroka kot individualno, edinstveno osebo, pri tem pa mu bo prav lutka pomagala najti poti in graditi mostove od srca do srca (Pridobljeno , iz Otroci svoja čustva in misli sporočajo skozi lutko, kar vzgojitelju omogoča laţje spoznavanje in razumevanje otroka, to pa posledično spodbudi otrokov razvoj in krepi samopodobo. Vzgojitelj se z lutko v roki otrokom pribliţa in lahko z nekaterimi popolnoma spremeni odnos, saj tako kot vzgojitelj otroka, tudi otrok vzgojitelja doţivi v drugačni luči. Vzgojitelj bo z lutko postal pravljičar, nekdo, ki prinaša v skupino veselje, igro, sproščenost in smeh. Vzgojitelj v igri in komunikaciji z lutko prispeva k pozitivnim medsebojnim odnosom, otroci pa imajo takšnega vzgojitelja radi in ga spoštujejo skupaj z njegovim čarobnim svetom lutk. Večkrat ko učitelj uporablja in izdeluje lutke skupaj z otroki, bolj bo odkrival skrite talente in veselje, povečala pa se bo tudi njegova kreativnost (Barota in drugi, 2006, str. 130). 11

12 2.7 TIPI LUTK Prstne lutke Prstne lutke so različica malih ročnih lutk, primernih za predšolsko obdobje pa tudi za prve razrede osnovne šole. Zelo so preproste, učinkovite in enostavne za izdelavo (Varl 1997, str. 31). Otrokov prst postane lutka ţe če si nanj natakne majhno glavico iz pene ali drugih materialov, nariše oči, nos, usta, lase itd. Otrok si lahko lutko tudi sam nariše na trši papir ali karton, jo izreţe, na hrbtni strani nalepi tulec, iz papirja v taki velikosti, da lahko vanj potisne prst. Kot material lahko uporabimo karkoli, lahko je to odpadni material, trši papir, stiropor, volna Čim si jo otrok nadene na prst, ţe lutka postane zanimivo animacijsko sredstvo (prav tam, 1997, str. 31). Prstno lutko si lahko sami tudi sešijemo. Izberemo primeren material, na primer blago filc, na katerega narišemo izbrano figuro, izreţemo dva enaka dela, ki ju nato po zunanji strani sešijemo, ob spodnjem robu pa pustimo odprtino za prst. Dodamo oči in usta. Slika 1: Prstna lutka»žabji kralj«. Pridobljeno , iz 12

13 Slika 2: Prstne lutke iz moosgume. Pridobljeno , iz: Lutke na palici Lutka na palici nastane, ko kakršen koli predmet ali figuro nataknemo na palico in nato s pomočjo te palice lutko animiramo (Varl 1995, str. 4). Za glavo lutke lahko uporabimo ţe pripravljene krogle, krušljive in zelo mehke materiale pa prej tudi skaširamo ali jih oblečemo v raztegljivo ţensko nogavico. Zelo pomembno je, da izberemo primerno velikost, saj glava lutke ne sme biti prevelika ali preteţka, nato pa pobarvamo z ţeleno barvo, nalepimo ali narišemo oči, pri katerih moramo zelo paziti na pravilno postavitev, saj so oči glavno čutilo lutke, s katerimi tudi komunicirajo, nato dodamo še nos, usta, lase. Glavo nasadimo na palico tako, da gleda navzdol k publiki, saj tako ustvarimo pravilno komunikacijo med lutkami in občinstvom. 13

14 Pri tem pazimo, da ima palica na koncu, kjer jo nasadimo v glavo, prečni kriţ, ki onemogoča vrtenje glave (prav tam, 1995, str. 4). Dolţina palice je odvisna od tega, kako visoko igramo z lutko in tudi od naše lastne velikosti, kljub temu pa lutko veliko laţje vodimo, če je vodilo krajše (Varl 1995, str. 15). Lutke na palici delimo na več vrst. Lutke na palici so lahko brez dodanih vodil, in so zelo enostavne za izdelavo, saj lahko lutko predstavlja ţe navadna kuhalnica z dodanimi očmi, nosom usti, lutke na palici, kjer za pomagalo pri animaciji ali kot dopolnilo lutkovnega telesa uporabljamo svojo roko. Lutke na palici z dodanimi vodili so tiste, ki imajo namesto roke dodana vodila. Kot zadnje poznamo še lutke na dveh palicah, kjer z dvema palicama vodimo ţivalske like, ki hodijo po vseh štirih (prav tam, 1995, str. 21). Slika 3: Lutka na palici»deklica«. Pridobljeno iz 14

15 Slika 4: Lutka na palici iz kuhalnice, blaga in drugih materialov»fant in dekle«. Pridobljeno iz Ročne lutke Ročno lutko imenujemo tisto lutko, ki si jo nataknemo na roko oziroma na dlan. Animiramo jo s pomočjo premikanja prstov, dlani in cele roke. Izmed vseh vrst lutk bi lahko rekli, da je ta vrsta lutke najţivahnejša, saj se lahko zelo hitro premika in je zaradi premikanja naših prstov tudi zelo gibčna (Varl 1997, str. 4). Ročna lutka je sestavljena iz dveh glavnih sestavnih delov: trupa in glave. Trup predstavlja obleko lutke oziroma kostum, ki naši roki predstavlja neke vrste rokavičko. Zadostuje ţe samo orokavičena dlan, glava pa je nataknjena na enega od naših prstov, najpogosteje na kazalec. Naša dlan in preostali prsti so osnova 15

16 za roke in telo lutke. Tako lahko izpeljemo ugotovitev, da je naša roka bistvena osnova ročne lutke (prav tam, 1997, str. 4). Pri izdelavi ročnih lutk moramo paziti na velikost, še posebej na velikost glave, saj naša roka prevelike lutke ne bi mogla voditi. Natančni in pazljivi moramo biti tudi pri dodajanju čutil, nosu, ust, oči, ki so na obrazu lutke zelo pomembne, saj z gledalci komunicirajo, njihova velikost, lega in oblika pa lutki določijo razpoloţenje, starost. Velike oči nakazujejo radovednega otroka, medtem ko majhne in skupaj stisnjene oči starejšo osebo. Nosovi lutki poudarijo njen karakter. Lasje pa lutko naredijo še posebej ţivo. Vsa ta čutila lahko samo narišemo ali zlepimo na obraz (prav tam, 1997, str. 5). Trup oziroma obleko lutke sešijemo iz voljne tkanine tako, da izreţemo dva enaka kosa in ju potem ob straneh sešijemo, velikost pa prilagodimo naši ali otrokovi roki. Pri vratu in pri spodnjem delu obleke pustimo odprtino. Skozi zgornjo odprtino potisnemo tulec in ga zlepimo ali zašijemo, če se da. Posebej lahko ukrojimo tudi dlani, ki so veliko lepše, če so iz blaga koţne barve. Tudi za dlan izreţemo dva enaka dela in ju sešijemo (prav tam, 1997, str. 23). Slika 5: Ročna lutka»dedek«. Pridobljeno , iz puppets_vsebina.htm 16

17 2.7.4 Senčne lutke Senčne lutke ustvarjajo čarobnost, pravljičnost, pričarajo nerealnost. Osvetljene so od zadaj, nastopajo pa za platnom, zato je vidna samo njihova senca na njem. Pribliţevanje in oddaljevanje projekciji ustvari učinek večanja in manjšanja oziroma velikost lika (Trefalt 1993, str. 61). Senčne lutke so lahko iz neprozornih materialov, kot so na primer papir, lepenka, vezana plošča, stiropor, ali pa iz prozornih materialov, s katerimi ustvarimo barvne sence, na primer celofan, folija, svila (Varl 1997, str. 30). Tako kot ploske lutke lahko tudi senčne lutke izdelamo na več načinov glede na potrebe igranja in sicer s sprednje strani, z zadnje strani in s profila. Vodilo je lesena ali kovinska palica, ki jo prav tako kot pri ploskih lutkah pritrdimo na zadnjo stran, le da mora biti senca vodila čim manj vidna (prav tam, 1997, str. 31). Slika 6: Senčne lutke»babica in dedek«. Pridobljeno , iz.knjigca.si/lutke/lutke_puppets_vsebina.htm 17

18 Slika 7: Senčne lutke za platnom»zajec in muca«. Pridobljeno , iz 18

19 2.7.5 Ploske lutk Ploske lutke imajo predhodnike v senčnih lutkah. Ker je ploska lutka dvodimenzionalna oziroma nima debeline, pomeni, da je ploščata in se na odru ne more obračati. Ploske lutke brez gibljivih sklepov so najenostavnejše. Nataknemo jih na palico oziroma vodilo in ţe lahko z njimi igramo (Varl 1997, str. 4-6). Najenostavnejši način izdelave ploske lutke je, da otrok nariše lik, lahko je to oseba, ţival ali lik iz neţive narave, ga izreţe, nalepi na palico in animira. Ploske lutke lahko razdelimo v tri skupine. V prvo štejemo tiste, ki so izrezane iz tršega papirja in nimajo gibljivih delov, v drugi skupini so lutke, ki so delno gibljive, in sicer tako, da se ob gibanju lutke določeni deli samodejno, gibljejo v tretji skupini pa so lutke, ki imajo posamezne dele telesa na dodatnih vodilih (prav tam, 1997, str ). Slika 8: Ploska lutka na palici iz debelejšega papirja»muca«. Pridobljeno , iz 19

20 Slika 9: Ploska lutka iz kartona»opica«. pridobljeno , iz Lutke na nitki Lutke na nitki so tehnično najzahtevnejše med vsemi tipi lutk. Zelo so podobne ljudem in ţivalim. Imajo vse okončine in sklepe kot ţiva bitja. Zelo pomembno je, da jo mora tisti, ki jo uporablja, znati uporabljati, saj poleg preostalega gibanja taka lutka tudi hodi, pleše, leti, skače (Varl 1995, str. 4). Lutka na nitki je lutka, ki jo lutkar ne drţi neposredno v svoji roki, pač pa njeno gibanje usmerja preko vodila, ki mu pravimo tudi usmernik ali kriţ. Vodena je od zgoraj navzdol tako, da visi v zraku in se le pri hoji minimalno dotika tal (prav tam, 1995, str. 5-6). 20

21 Slika 10: Lutka na nitkah»fantič«. Pridobljeno , iz 21

22 2.7.7 Mimične lutke Najenostavnejšo mimično lutko dobimo ţe, če si na roko nataknemo rokavičko z enim samim prstom oziroma palčno rokavico. Roko nato postavimo v poloţaj, da je del s štirimi prsti zgoraj, kar predstavlja glavo lutke, spodnji del pa njena usta, ki jih odpiramo in zapiramo. Če rokavičkam dodamo oči, ušesa, nos in lase, jih spremenimo v najrazličnejše ţivali ali osebe (Varl 1997, str. 4-5). Mimično lutko si lahko izdelamo tudi sami in sicer tako, da izreţemo dva enaka kosa tkanine, natančneje dva pravokotnika, ki ju na enem koncu okroglo obreţemo. Oba dela sešijemo skupaj do okrogline, v katero všijemo ovalni kos blaga. Ker bo ta del predstavljal usta, je zelo pomembno, da izberemo primerno barvo. Našijemo ali nalepimo še oči, ušesa, nos, lase in ţe lahko z njo igramo enako kot z rokavičko (prav tam, 1997, str. 6-7). Slika 11: Mimične lutke Pridobljeno iz 22

23 3. EMPIRIČNI DEL 3.1 CILJ NAMEN RAZISKAVE Namen diplomske naloge je raziskati, ali obstajajo kakršne koli razlike v uporabi lutk med levim bregom reke Mure oziroma Prekmurjem in desnim bregom reke Mure oziroma Prlekijo. V okviru naloge je bila izvedena anketa, namenjena vzgojiteljicam izbranih vrtcev v neposredni bliţini reke Mure. Pri raziskovanju sem izhajala iz predpostavke, da ni nobenih drastičnih razlik v uporabi lutk med enim in drugim bregom Mure. Predvidevam, da lutka na otroka vpliva pozitivno, da ima velik pomen pri njegovem razvoju na vseh področjih. S pomočjo lutke si otrok razvija domišljijo, bogati svoj besedni zaklad, ob izdelovanju lutk si razvija fino motoriko, občutek za lepo, lutka ima tudi pomembno vlogo v otrokovem čustvenem ţivljenju. Prav tako si otroci s pomočjo lutke pridobivajo nova znanja. Predvidevam tudi, da otroci zelo redko izdelujejo lutke sami oziroma ob manjši pomoči vzgojiteljice, ali pa jih sploh ne, predvsem otroci v prvem starostnem obdobju. Osnovni namen in cilj diplomske naloge je ugotoviti dejanske razlike v uporabi in zastopanosti lutk med dvema pokrajinama ob reki Muri, torej med levim bregom Mure Prekmurjem in desnim bregom Mure Prlekijo. Osredotočila sem se na obseg zastopanosti lutk, najpogosteje uporabljene lutke in lutkovne vsebine. Ugotoviti ţelim, kje se otroci z lutko srečujejo pogosteje, kje je več lutkovnih predstav, ki jih pripravijo vzgojiteljice same ali skupaj z otroki. 23

24 3.2 METODOLOGIJA Raziskovalna metoda V diplomskem delu sem uporabila deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja Vzorec in postopki zbiranja podatkov Za izvedbo ankete sem se dogovorila z ravnateljicami naslednjih vrtcev: Beltinci z enotami, Lendava z enotami, Ljutomer z enotami, Kriţevci pri Ljutomeru in Verţej. V anketo je bilo vključeno tako prvo kot tudi drugo starostno obdobje. Razdeljenih je bilo 36 vprašalnikov, 18 na levem bregu Mure in 18 na desnem bregu Mure. Ankete sem razdelila 10. Oktobra 2008, rok za vrnitev je bil po 1. novembru Spremenljivke ANKETIRANKE 1. VZGOJITELJICE 2. SPOL ţenski 3. ŠTEVILO: IZOBRAZBA: a) srednja (V) b) višja (VI) c) visoka (VII) 24

25 5. DELOVNA DOBA: a) 0 15 let b)15 30 let c) 30 in več let 6. STAROST OTROK V SKUPINI: a) 1 3 leta b) 3 6 let Postopki obdelave podatkov Izpolnjene anketne vprašalnike sem razdelila v dve skupini, ju statistično obdelala ter primerjala med seboj. Zaradi laţje interpretacije in preglednosti sem podatke predstavila v razvrstilnih stolpičnih grafikonih. 25

26 % 3.3 REZULTATI IN INTERPRETACIJA I. Podatki o anketirani osebi a) Spol anketiranih oseb SPOL Desni breg (v %) Levi breg (v %) a) ţenski b) moški 0 0 Preglednica 1: Spol anketiranih oseb Desni breg Mure Levi breg Mure 0 Ženski spol Moški spol Graf 1: Spol anketiranih oseb b) Izobrazba anketiranih oseb IZOBRAZBA Desni breg (v %) Levi breg (v %) a) srednja b) višja c) visoka Preglednica 2: Izobrazba anketiranih oseb 26

27 % % Desni breg Mure Levi breg Mure srednja višja visoka Graf 2: Izobrazba anketiranih oseb c) Delovna doba anketiranih oseb DELOVNA DOBA Desni breg (v %) Levi breg (v %) a) 0 15 let b) let c) 30 in več let Preglednica 3: Delovna doba anketiranih oseb Desni breg Mure Levi breg Mure in več Graf 3: Delovna doba anketiranih oseb 27

28 % d) Starost otrok v skupinah anketiranih vzgojiteljic STAROST OTROK Desni breg (v %) Levi breg (v %) a) 1 3 leta b) 3 6 let Preglednica 4: Starost otrok v skupinah Desni breg Mure Levi breg Mure Graf 4: Starost otrok v skupinah Anketiranih je bilo 36 vzgojiteljic, in sicer 18 na levem in 18 na desnem bregu Mure. Iz ankete je razvidno, da ima na desnem bregu Mure Prlekija polovica vzgojiteljic (50 %) visoko izobrazbo, ostala polovica vzgojiteljic pa srednjo (27.8 %) in višjo izobrazbo (22.2 %). Na levem bregu reke Mure Prekmurje ima več kot polovica vzgojiteljic (61.1 %) srednjo izobrazbo, kar se zdi zaskrbljujoče, saj bi morale vzgojiteljice neprestano nadgrajevati svoje znanje, izobrazbo, ostale višjo (22.2 %) in visoko (16.7 %) izobrazbo. Kar se tiče delovne dobe, med anketiranimi prevladujejo vzgojiteljice, ki imajo od 15 do 30 let delovnih izkušenj. Na desnem bregu Mure je teh kar polovica (50 %), na levem bregu Mure pa malo več kot pol (55.5 %). Procentualno je najmanj vzgojiteljic z 30 in več let delovne dobe: na desnem bregu Mure 16.7 % in na levem bregu Mure 27.8 %. 28

29 % 1. ALI MENITE, DA SO LUTKE V VAŠEM VRTCU PRIMERNO IN DOVOLJ ZASTOPANE? ODGOVOR Desni breg v % Levi breg v % a) da b) ne 17 5 Preglednica 5: Ali so lutke v vrtcih dovolj zastopane? Da Ne Desni breg Mure Levi breg Mure Graf 5: Ali so lutke v vrtcih dovolj zastopane? Iz rezultatov je razvidno, da je večina vzgojiteljic obkroţila da, kar pomeni, da so mnenja, da so lutke v njihovem vrtcu primerno in dovolj zastopane. Na desnem bregu Mure je tega mnenja 83 % anketiranih vzgojiteljic, na levem bregu Mure pa kar 95 % vzgojiteljic. 17 % anketiranih vzgojiteljic na desnem bregu Mure in 5 % na levem bregu Mure je mnenja, da lutke niso dovolj oziroma primerno zastopane. 29

30 % 2. ALI SO LUTKE ZASTOPANE V PRVEM STAROSTNEM OBDOBJU? (1 3 LET) ODGOVOR Desni breg v % Levi breg v % a) pogosto b) občasno c) ne 0 0 Preglednica 6: Zastopanost lutk v 1. starostnem obdobju Pogosto Občasno Ne Desni breg Mure Levi breg Mure Graf 6: Zastopanost lutk v 1. starostnem obdobju Odgovarjale so samo vzgojiteljice, ki delajo v oddelkih, kjer je starost otrok od 1 do 3 let. Iz rezultatov so razvidna odstopanja med levim in desnim bregom reke Mure in sicer je na levem bregu večina (89 %) vzgojiteljic mnenja, da so lutke pogosto zastopane, medtem ko je na desnem bregu večina (67 %) vzgojiteljic mnenja, da so lutke zastopane le občasno. Na levem bregu Mure je 11 % vzgojiteljic mnenja, da so lutke zastopane občasno, na desnem bregu pa je le 33 % vzgojiteljic mnenja, da so lutke zastopane pogosto. Glede na rezultate lahko sklepamo, da so na levem bregu Mure Prekmurje lutke pogosteje zastopane (89 %) kot na desnem bregu Mure, kjer so večinoma (67%) zastopane le občasno. 30

31 % 3. ALI SO LUTKE ZASTOPANE V DRUGEM STAROSTNEM OBDOBJU? (3 6 LET) ODGOVOR Desni breg v % Levi breg v % a) pogosto b) občasno c) ne 0 0 Preglednica 7: Zastopanost lutk v 2. starostnem obdobju Pogosto Občasno Ne Desni breg Mure Levi breg Mure Graf 7: Zastopanost lutk v 2. starostnem obdobju Na to vprašanje so odgovarjale samo vzgojiteljice iz oddelkov, kjer je starost otrok od 3 do 6 let. Na levem bregu Mure je več kot polovica (77.8 %) vzgojiteljic odgovorila, da so lutke v njihovem starostnem obdobju pogosto zastopane, 22.2 % pa jih je odgovorilo, da so zastopane le občasno. Na desnem bregu Mure je le 11.1 % vzgojiteljic mnenja, da so lutke v njihovih oddelkih zastopane pogosto, ostalih 88.9 % pa je odgovorilo, da so lutke pri njih zastopane le občasno. Glede na rezultate lahko sklepamo, da so v tem starostnem obdobju lutke spet pogosteje zastopane na levem bregu Mure (77.8 %) kot na desnem bregu, kjer je 88.9 % vzgojiteljic mnenja, da so zastopane le občasno. 31

32 4. KAKO SO LUTKE V VAŠI SKUPINI NAJPOGOSTEJE UPORABLJENE? ODGOVOR Desni breg v % Levi breg v % a) kot motivacijsko sredstvo pri dejavnostih b) kot del lutkovnega kotička oziroma kot sredstvo pri spontani igri otrok c) kot sredstvo vodenih lutkovnih dejavnosti d) kot sredstvo pri lutkovnih uprizoritvah vzgojiteljic e) kot lutkovni ljubljenček Preglednica 8: Najpogostejša zastopanost, uporaba lutk v skupinah 32

33 % a b c d e Desni breg Mure Levi breg Mure Graf 8: Najpogostejša zastopanost, uporaba lutk v skupinah Vsaka anketirana oseba je med danimi odgovori lahko izbrala tri. Iz rezultatov je razvidno, da so na levem (28 %) kakor tudi na desnem bregu Mure (33 %) lutke najpogosteje uporabljene oziroma zastopane kot del lutkovnega kotička oziroma kot sredstvo pri spontani igri otrok. Sledi uporaba lutk kot motivacijsko sredstvo pri dejavnostih. Za ta ogovor se je na levem bregu Mure odločilo 22 % vzgojiteljic, na desnem bregu pa 31 % vzgojiteljic. 20 % vzgojiteljic je na levem in prav tako tudi na desnem bregu Mure mnenja, da so lutke uporabljene tudi kot sredstvo pri lutkovnih uprizoritvah vzgojiteljic. Razberemo lahko tudi, da so lutke redkeje uporabljene kot sredstvo pri vodenih lutkovnih dejavnostih in kot lutkovni ljubljenček. Ob primerjavi med levim in desnim bregom Mure lahko ugotovimo, da glede načina uporabe lutk ni večjih razlik oziroma so si zelo podobni. 33

34 % 5. ALI IMATE V VAŠI SKUPINI ORGANIZIRAN LUTKOVNI KOTIČEK? ODGOVOR Desni breg v % Levi breg v % a) da b) občasno c) ne 0 6 Preglednica 9: Organiziran lutkovni kotiček Desni breg Mure Levi breg Mure Da Občasno Ne Graf 9: Organiziran lutkovni kotiček Iz rezultatov je razvidno, da je na desnem bregu Mure polovica vzgojiteljic odgovorila, da imajo organiziran lutkovni kotiček, kar pomeni, da je vsakodnevno vključen v ţivljenje otrok, polovica jih je odgovorila, da lutkovni kotiček organizirajo le občasno. Na levem bregu Mure je kar 72 % vzgojiteljic odgovorilo, da imajo lutkovni kotiček organiziran vsakodnevno, 22 % vzgojiteljic, da ga organizirajo le občasno, 6 % vzgojiteljic pa je odgovorilo, da v njihovih skupinah lutkovnih kotičkov sploh ne organizirajo. 34

35 Primerjava odgovorov pokaţe, da je na desnem bregu Mure lutkovni kotiček prisoten v vseh skupinah, pa naj bo to vsakodnevno ali pa le občasno. Na levem bregu Mure pa 6 % vzgojiteljic v svojih skupinah lutkovnega kotička sploh ne organizira, kar je zaskrbljujoče, saj ima lutka za otroka zelo velik pomen in je priporočljivo, da jo srečuje na več moţnih načinov. 6. ČE STE ODGOVORILI Z DA, NAPIŠITE, KATERE LUTKE SO VKLJUČENE V TA KOTIČEK. Na to vprašanje so odgovarjale vzgojiteljice, ki so na prejšnje, peto vprašanje odgovorile z da. Vzgojiteljice, tako na levem kot na desnem bregu Mure, ki imajo v svojih skupinah vsakodnevno organiziran lutkovni kotiček, vanj najpogosteje vključijo prstne lutke, ročne lutke in lutke na palici. Redkeje vključujejo ploske in senčne lutke. 35

36 % 7. KATERIH VRST LUTK SE NAJPOGOSTEJE POSLUŢUJETE V VAŠI SKUPINI? ODGOVOR Desni breg v % Levi breg v % a) prstne lutke b) lutke na palici c) lutke na nitkah 5 5 d) ploske lutke 3 13 e) senčne lutke 7 2 f) ročne lutke g) mimične lutke 0 0 Preglednica 10: Najpogosteje uporabljene lutke Desni breg Mure Levi breg Mure a b c d e f Graf 10: Najpogosteje uporabljene lutke Na desnem bregu Mure kar 35 % vzgojiteljic najpogosteje uporablja ročne lutke, v pogostosti uporabe jim sledijo prstne lutke (30 %) in lutke na palici (20 %). Zelo poredko se vzgojiteljice posluţujejo senčnih lutk (7 %), lutk na nitkah (5%) in ploskih lutk (3%). 36

37 Tudi na levem bregu Mure izstopajo ročne (32 %) in prstne lutke (32 %), katerih uporaba je najpogostejša, sledijo lutke na palici (16 %) in ploske lutke (13 %), najmanj pa se posluţujejo lutk na nitkah (5 %) in senčnih lutk (2 %). Med levim in desnim bregom Mure ni občutnih razlik v tem, katerih lutk se najpogosteje posluţujejo. Iz odgovorov vzgojiteljic je razvidno, da na obeh bregovih Mure najpogosteje izberejo ročne in prstne lutke, zelo redko pa izberejo lutke na nitkah in senčne lutke. 8. KATERE VRSTE LUTK OD ZGORAJ NAŠTETIH STE MORDA ŢE KDAJ IZDELOVALI SAMI? Na desnem bregu Mure je največ anketiranih vzgojiteljic ţe izdelovalo prstne in ročne lutke, sledijo jim lutke na palici, senčne lutke, ploske lutke ter lutke na nitkah. Na levem bregu Mure pa so bile največkrat izdelane lutke na palici, sledijo jim prstne lutke, ročne lutke, senčne lutke, ploske lutke in lutke na nitkah. Iz odgovorov, ki so jih podale anketirane vzgojiteljice, lahko sklepamo, da se vzgojiteljice bolj nagibajo k izdelovanju manj zahtevnih vrst lutk. Prstne lutke so najpogosteje izdelana lutka in tudi najmanj zahtevna za izdelavo, zahteva manj časa in materiala, medtem ko so lutke na nitkah zahtevnejše za izdelovanje in zelo malo krat izbrane za izdelovanje. V primerjavi med desnim in levim bregom Mure lahko na podlagi rezultatov zapišemo, da v odgovorih ni velikih razlik. Na obeh bregovih Mure je največ vzgojiteljic ţe izdelovalo prstne lutke, ročne lutke in lutke na palici, najmanj vzgojiteljic pa je izdelovalo lutke na nitkah. 37

38 9. KATERE LUTKE SO VAM, SPOŠTOVANA VZGOJITELJICA OSEBNO NAJBLIŢJE OZIROMA NAJLJUBŠE IN ZAKAJ? Na desnem bregu Mure so vzgojiteljicam najbliţje ročne lutke, ker jih najlaţje vodijo oziroma zaradi gibljivosti njihovega telesa in obrazne mimike. Navedle so tudi, da z ročno lutko otroke motivirajo, umirijo ob petju in predvsem, da jim je tehnika igranja z njimi najbliţja. Sledijo jim senčne lutke, ki so jih vzgojiteljice izbrale zaradi drugačnega pristopa, ker jim daje več moţnosti, odprtosti in ustvarjalnosti in ker dajo poseben učinek z osvetljavo. Nekaterim vzgojiteljicam pa so najbliţje prstne lutke saj je material za njihovo izdelavo zelo dostopen in jih je preprosto uporabiti ob različnih priloţnostih. Izbrale so jih tudi zato, ker so primerne otrokom vseh starosti, enostavne za izdelavo za izdelavo in jih najpogosteje uporabljajo. Zapisale so tudi, da si ob igri s prstki razvijajo fino motoriko. Na levem bregu Mure je večini vzgojiteljic prav tako najbliţja ročna lutka, ker z njo lahko oponašajo govor, saj ko oseba, ki vodi lutko, govori, z odpiranjem ust in kretnjami rok lutke lahko imitira govor. Hvaleţne so tudi, ker so lahko telesno v stiku z otrokom, saj jo le ta lahko prime, poboţa. Ročne lutke so jim najbliţje zato, ker so najenostavnejše za uporabo, ker v njihovih rokah oţivijo, ker so prijetne na dotik, če so iz blaga, in so podobne plišastim ljubkovalnim igračam. Iz podanih odgovorov lahko ugotovimo, da je na obeh bregovih Mure vzgojiteljicam osebno najbliţja ročna lutka. Ugotovitev velja predvsem na levem bregu, kjer so si bile vzgojiteljice enotne pri odgovorih, saj je ročna lutka najbliţja vsem 18 vzgojiteljicam. 38

39 10. KATERE VRSTE LUTK MISLITE, DA SO NAJBLIŢJE OTROKOM IN ZAKAJ TAKO MISLITE? Na desnem bregu so vzgojiteljice glede na izkušnje in opaţanja med delom mnenja, da so otrokom najbliţje ročne lutke, ker ravno tiste iz blaga najbolj spominjajo na plišaste ljubkovalne igrače. S pomočjo ročne lutke spodbujajo komunikacijo pri otrocih, ker so enostavne za vodenje, prijetne na otip, ker se z njimi radi igrajo, jih najpogosteje uporabljajo. Tudi na levem bregu Mure so vzgojiteljice mnenja, da so otrokom najbliţje ročne lutke, ker so najbolj priročne, otroci se z lahkoto vţivijo vanje, z njimi lahko rokujejo, saj ob premikanju rok lutke oţivijo, ker jih lahko uporabljajo tudi kot ljubkovalno igračo. Glede na odgovore lahko izpeljemo, da tudi pri tem vprašanju ni razhajanj v odgovorih. Vzgojiteljice z levega in desnega brega Mure so si v odgovorih povsem enotne saj vse, na podlagi opazovanj, trdijo, da so otrokom najbliţje ročne lutke. 11. ALI OTROCI RADI SODELUJEJO IN SOUSTVARJAJO V LUTKOVNIH IGRAH TER DEJAVNOSTIH? ODGOVOR Desni breg v % Levi breg v % a) da b) občasno c) ne 0 0 Preglednica 11: Sodelovanje in soustvarjanje otrok 39

40 % Da Občasno Ne Desni breg Mure Levi breg Mure Graf 11: Sodelovanje in soustvarjanje otrok Iz rezultatov je razvidno, da je 83.3 % vzgojiteljic na levem bregu Mure mnenja, da otroci zelo radi sodelujejo in soustvarjajo v lutkovnih igrah ter dejavnostih, le 16.7 % pa jih je mnenja, da radi sodelujejo le občasno. Na desnem bregu Mure je malo več kot polovica vzgojiteljic (66.7 %) odgovorila, da otroci radi sodelujejo v lutkovnih dejavnostih in igrah, 33.3 % pa jih je mnenja, da radi sodelujejo le občasno. V primerjavi med levim in desnim bregom Mure lahko ugotovimo, da je večina vzgojiteljic tako na levem (83.3 %) kot tudi na desnem bregu Mure (66.7 %) mnenja, da otroci zelo radi sodelujejo in soustvarjajo v lutkovnih igrah ter dejavnostih. Tako so si vzgojiteljice iz levega in desnega brega Mure precej enotne glede odgovorov. 40

41 % 12. KOLIKOKRAT V ENEM ŠOLSKEM LETU VZGOJITELJICE PRIPRAVITE LUTKOVNE PREDSTAVE? ODGOVOR Desni breg v % Levi breg v % a) 1-2 krat b) 3-6 krat c) 7 ali več d) nikoli 0 0 Preglednica 12: Št. lutkovnih predstav v enem šolskem letu Desni breg Mure Levi breg Mure ali več nikoli Graf 12: Št. lutkovnih predstav v enem šolskem letu Na levem bregu Mure malo več kot polovica anketiranih vzgojiteljic (55.5 %) v enem šolskem letu pripravi lutkovno predstavo 3 6 krat, 38.9 % vzgojiteljic pa lutkovno predstavo pripravi 1 2 krat v enem šolskem letu. Nekaj več kot 5 % anketiranih vzgojiteljic pa se potrudi in otrokom v enem šolskem letu lutkovno predstavo pripravi 7 ali večkrat. Na desnem bregu Mure je 61.1 % anketiranih vzgojiteljic odgovorilo, da pripravijo lutkovno predstavo 3 6 krat v enem šolskem letu, 33.3 % jih lutkovno predstavo v šolskem letu pripravi 1 2 krat, 5.5 % vzgojiteljic pa lutkovno predstavo v enem šolskem letu pripravi kar 7 ali večkrat. 41

42 Če primerjamo levi in desni breg Mure, ugotovimo, da so si odgovori precej podobni in ni večjih odstopanj. Povemo lahko, da vzgojiteljice na desnem bregu Mure lutkovne predstave pripravijo pogosteje kot na levem bregu reke Mure. 13. KATERE VRSTE LUTK TAKRAT NAJPOGOSTEJE UPORABITE? Iz odgovorov je razvidno, da kadar vzgojiteljice na levem bregu Mure pripravljajo lutkovne igre oziroma predstave, najpogosteje izberejo ročne lutke. Nekaj vzgojiteljic je odgovorilo, da vrsto lutke izberejo tudi glede na vsebino, saj se mora lutka, kakršna koli ţe je, zlivati z vsebino zgodbe, ki jo potem v predstavi uprizorijo. Nekajkrat so izbrane tudi lutke na palici, lutke na nitkah, ploske lutke. Ena od vzgojiteljic je izbrala tudi prstne lutke. Nikdar pa vzgojiteljice v svoje predstave ne vključijo senčnih lutk in mimičnih lutk. Tudi na desnem bregu Mure v izboru prevladujejo ročne lutke, saj so skoraj vse anketirane vzgojiteljice v svojih predstavah ţe uporabile ročne lutke, predvsem zaradi njihove praktičnosti. Mnogokrat pa vzgojiteljice izberejo tudi lutke na nitkah, lutke na palicah in tudi senčne lutke ter redkeje tudi prstne lutke. Nikdar pa ne pripravijo predstave z mimičnimi lutkami. Če primerjamo odgovore levega in desnega brega Mure, ugotovimo, da v lutkovnih predstavah, ki jih pripravijo anketirane vzgojiteljice prevladujejo ročne lutke, sledijo lutke na palici in lutke na nitkah. Ugotovimo tudi, da se vzgojiteljice na levem bregu Mure na nek način izogibajo uporabe senčnih lutk, saj jih nikdar ne uporabijo v svojih predstavah, medtem ko vzgojiteljice na desnem bregu Mure zelo pogosto izberejo to vrsto lutk. Iz odgovorov je moč razbrati, da mimičnih lutk ne uporabljajo ne na levem in ne na desnem bregu Mure. 42

43 % 14. KOLIKOKRAT V ENEM ŠOLSKEM LETU VZGOJITELJICE PRIPRAVITE LUTKOVNE DEJAVNOSTI SKUPAJ Z OTROKI? ODGOVOR Desni breg v % Levi breg v % a) 1-2 krat b) 3-6 krat c) 7 ali več d) nikoli 0 0 Preglednica 13: Št. lutkovnih dejavnosti v enem šol. letu Desni breg Mure Levi breg Mure in več nikoli Graf 13: Št. lutkovnih dejavnosti v enem šol. letu Na levem bregu reke Mure polovica anketiranih vzgojiteljic (50 %) pripravi lutkovno dejavnost 1 2 krat na leto skupaj z otroki, 38.9 % anketiranih vzgojiteljic 3 6 krat, 11.1 % vzgojiteljic pa lutkovno dejavnost skupaj z otroki pripravi 7 ali večkrat. Na desnem bregu Mure več kot polovica anketiranih vzgojiteljic (61.1 %) pripravi lutkovno dejavnost skupaj z otroki 1 2 krat, preostalih 38.9 % vzgojiteljic pa lutkovno dejavnost skupaj z otroki pripravi od 3 6 krat. 43

44 % Glede na rezultate izpeljemo ugotovitev, da se na desnem bregu Mure lutkovne dejavnosti, v katerih sodelujejo tudi otroci, izvajajo največ 6 krat na leto, medtem ko na levem bregu določene vzgojiteljice take dejavnosti skupaj z otroki pripravijo kar 7 ali večkrat v enem šolskem letu. 15. ALI OTROCI Z VAŠO POMOČJO TUDI SAMI IZDELUJEJO LUTKE? ODGOVOR Desni breg v % Levi breg v % a) da, pogosto b) občasno c) nikoli Preglednica 14: Izdelovanje lutk s pomočjo vzgojiteljic Desni breg Mure Levi breg Mure Da Občasno Nikoli Graf 14: Izdelovanje lutk s pomočjo vzgojiteljic Rezultati pokaţejo, da je na levem bregu Mure kar 72.2 % anketiranih vzgojiteljic odgovorilo, da otroci izdelujejo lutke tudi sami, s pomočjo usmerjanja vzgojiteljic. Malo več kot 22 % jih je odgovorilo, da lutke izdelujejo le občasno, 5.6 % pa jih je odgovorilo, da lutk nikoli ne izdelujejo sami. 44

45 Na desnem bregu Mure je 44.4 % anketiranih vzgojiteljic odgovorilo, da otroci ob njihovi pomoči izdelujejo lutke, enak odstotek vzgojiteljic je odgovorilo, da lutke izdelujejo le občasno. Dobrih 11 % pa jih je odgovorilo, da otroci z njihovo pomočjo lutk nikoli ne izdelujejo. Ob primerjavi levega z desnim bregom Mure ugotovimo, da je na levem bregu Mure kar 72.2 % anketiranih vzgojiteljic odgovorilo, da otroci izdelujejo lutke z njihovo pomočjo, medtem ko je na desnem bregu Mure enak odgovor podalo le 44.4 % anketirank. Na desnem bregu (11.2 %) je večji odstotek takih vzgojiteljic, ki so odgovorile, da otroci lutk ob njihovi pomoči sploh nikoli ne izdelujejo. Na levem bregu Mure, je takšnih 5.6 %. 16. KATERE MATERIALE NAJPOGOSTEJE UPORABLJATE PRI IZDELAVI LUTK? Iz odgovorov, ki so jih podale vzgojiteljice na levem bregu Mure, pridemo do sklepa, da pri izdelavi lutk vzgojiteljice kot material najpogosteje izberejo različne vrste blaga, barven papir in karton. Navedle so tudi odpadni material, filc, naravni material, volno, stiropor, peno, tulce, lesene palice. Na desnem bregu Mure pa je največ vzgojiteljic navedlo uporabo papirja, kartona in različne tkanine. Omenjena je bila tudi pena, ki jo uporabijo za glavo, volna, filc, stiropor, modelirne mase, različne kartonske škatle, usnje, flis, stare odpadne nogavice, folija, glina in tudi odpadni material. Vzgojiteljice iz obeh bregov Mure so navajale iste oziroma podobne materiale. Na obeh bregovih Mure največ lutk izdelajo iz papirja, kartona iz različnih tkanin. Vzgojiteljice na desnem bregu so navedle več različnih materialov kot vzgojiteljice na levem bregu Mure. 45

46 % 17. KAJ OTROCI NAJPOGOSTEJE UPRIZARJAJO Z LUTKAMI? ODGOVOR Desni breg v % Levi breg v % a) igre iz vsakdanjega ţivljenja otrok b) dramatizacije pravljic c) izmišljene pravljice d) svet ţivali e) drugo 0 0 Preglednica 15: Najpogostejše uprizoritve z lutkami a b c d e Desni breg Mure Levi breg Mure Graf 15: Najpogostejše uprizoritve z lutkami Na levem bregu Mure je večina vzgojiteljic (28 %) odgovorila, da otroci najpogosteje uprizarjajo zgodbe iz pravljic, sledijo izmišljene pravljice in uprizarjanje iz sveta ţivali ter na koncu še uprizarjanje iger iz vsakdanjega ţivljenja otrok. Ne desnem bregu Mure je največ vzgojiteljic mnenja, da otroci najpogosteje uprizarjajo igre iz vsakdanjega ţivljenja otrok, nato uprizarjanje izmišljenih pravljic, sledi uprizarjanje pravljic iz knjig. Najmanjši odstotek vzgojiteljic (10 %) je odgovorilo, da najpogosteje uprizarjajo svet ţivali. 46

47 Če primerjamo oba bregova Mure, ugotovimo, da so povsod v ospredju dramatizacije izmišljenih pravljic in pravljic iz knjig, vsekakor pa tudi iger iz vsakdanjega ţivljenja otrok in sveta ţivali. Na levem bregu Mure so si odgovori procentualno dokaj blizu, medtem ko na desnem bregu Mure izstopa uprizarjanje sveta ţivali, saj je le 10 % vzgojiteljic obkroţilo odgovor d. 18. KAJ VI MISLITE, KAKŠEN POMEN IMA LUTKA ZA OTROKA, KAJ SI OB NJEJ RAZVIJA? Anketirane vzgojiteljice iz obeh bregov Mure so podajale podobne oziroma dokaj enake odgovore. Vse vzgojiteljice so namreč mnenja, da je lutka v predšolskem obdobju zelo primerno vzgojno sredstvo. Lutka je spodbuda za akcijo, je motivacijsko sredstvo, igra z lutko sprošča otrokove emocije. Boječi, tihi in zadrţani otroci se ob lutki otresejo svoje plahosti. Igra z lutko prispeva k razvijanju gibalne koordinacije, h koordinaciji oko roka. Vzgojiteljice so tudi mnenja, da lutka zadovoljuje temeljne otrokove potrebe kot so svoboda govora, gibanja, mišljenja, zabava, potreba po ljubezni, varnosti. Lutka je torej vzgojni pripomoček, s pomočjo katerega se otroci seznanijo z novimi izrazi, socialnimi veščinami, vpliva tudi na njihov duševni razvoj. S pomočjo lutke otroci začnejo sprejemati umetnost kot obogatitev ţivljenja, ob lutki si razvijajo občutek za lepo, dvigujejo svojo samozavest, širijo svoj besedni zaklad in se vţivljajo v svet domišljije. 47

48 Lutka predstavlja odlično vez med vzgojiteljem in otrokom oziroma med otroki samimi. Otroka sprošča, motivira, spodbuja da na pravi oziroma primeren način izrazi svoja (negativna) čustva. Velik vpliv ima tudi na govorne sposobnosti, otrok se z njo identificira, uporablja vljudnostne izraze, spodbuja komunikacijo med vrstniki. Otroci si ob igri z lutko razvijajo dramske sposobnosti, premagujejo tremo, saj namreč laţje nastopajo s pomočjo lutke. Navajajo se na sodelovanje v skupini, na sproščen govor, ob lutki si razvijajo tako verbalno kot tudi neverbalno komunikacijo. Tako ima lutka terapevtske sposobnosti.. Vzgojiteljice iz obeh bregov reke Mure so enotnega mnenja, da ima lutka veliko različnih sposobnosti, ki so izrednega pomena tako na socialnem, čustvenem, spoznavnem kot na jezikovnem področju, predvsem pa vpliva tudi na samostojnost, samospoštovanje in samozavest. Lutka je za otroka igrača z dušo, kateri se laţje odpre in ji zaupa, kot pa odrasli osebi. 19. SPOŠTOVANA VZGOJITELJICA, KAJ VAM OSEBNO POMENI LUTKA? Tudi pri zadnjem vprašanju glede na dobljene odgovore ne prihaja do razlik med bregovoma Mure. Vzgojiteljice, ki so izpolnjevale anketne vprašalnike, so tako na levem kot tudi na desnem bregu Mure podajale zelo podobne odgovore. Vzgojiteljicam lutka pomeni predvsem sredstvo pri delu z otroki in pomoč pri različnih dejavnostih. Z lutko laţje vzpostavijo kontakt med seboj in otroki, pomaga jim pri motivaciji otrok, z njeno pomočjo vzpostavljajo red in disciplino. Vzgojiteljice s pomočjo lutke pri otrocih razvijajo pozitivna čustva, uporabljajo jo kot sredstvo za popestritev vsakdanjika, pomoč pri reševanju konfliktov, lutka jim pomeni tudi posrednik med otrokom in določeno vsebino, ki jim jo daje. 48

49 Vzgojiteljice so navedle tudi, da je neke vrste vrnitev v otroštvo, da jim daje moţnost, da občutijo ugodje ob odzivu najmlajših gledalcev. Preko lutke izraţajo domišljijo ter tisto otroškost, ki se še skriva v njih. Lutka jim pomeni prav poseben pripomoček, v katerega otroci verjamejo, daje jim mnogo moţnosti za igro, sprostitev, vţivljanje v vloge ter bogatenje otrokovega fantazijskega sveta. Vzgojiteljicam lutka pomeni predvsem zelo pomembno sredstvo pri načrtovanju in izvajanju vzgojnega dela in je kot magično sredstvo, s katerim lahko očarajo otroka in se mu pribliţajo. 3.4 SKLEPNE MISLI Osnovni namen in cilj diplomske naloge je bil ugotoviti, kakšno je dejansko stanje uporabe lutk v vrtcih na levem in desnem bregu reke Mure in ugotoviti in primerjati razlike v rezultatih raziskave. Pri tem sem izhajala iz naslednjih zastavljenih raziskovalnih hipotez: (1) Lutke so zastopane v obeh starostnih obdobjih tako na levem kakor na desnem bregu Mure. (2) Lutke so na levem in desnem bregu Mure najpogosteje zastopane kot sredstvo pri lutkovnih uprizoritvah vzgojiteljic. (3) Vzgojiteljice se tako na levem kot na desnem bregu Mure najpogosteje posluţujejo ročnih lutk. (4) V vrtcih na obeh bregovih Mure se najpogosteje posluţujejo izdelovanja lutk na palici in prstnih lutk. (5) Na obeh bregovih reke Mure otroci zelo radi sodelujejo v dejavnostih, kjer so vključene lutke. (6) Vzgojiteljice tako na levem kot tudi na desnem bregu Mure v enem šolskem letu zelo redko skupaj z otroki pripravijo lutkovno dejavnost. (7) Otroci na obeh bregovih Mure zelo redko sami oziroma ob manjši pomoči vzgojiteljic izdelujejo lutke. (8) Otroci na obeh bregovih Mure najpogosteje uprizarjajo like iz ţivalskega sveta. Prvo hipotezo lutke so zastopane v obeh starostnih obdobjih tako na levem kakor na desnem bregu Mure lahko, glede na dobljene rezultate, potrdimo. 49

50 Razlike se kaţejo v tem, da na levem bregu Mure oziroma v Prekmurju lutke tako v prvem kot drugem starostnem obdobju uporabljajo pogosteje kot na desnem bregu Mure oziroma v Prlekiji, kjer večina vzgojiteljic lutke v vsakodnevne dejavnosti vključi le občasno. Hipoteze, da so lutke na levem in desnem bregu Mure najpogosteje zastopane kot sredstvo pri lutkovnih uprizoritvah vzgojiteljic rezultati ne morejo potrditi ne za levi in ne za desni breg Mure, saj so rezultati pokazali, da so tako na desnem kot tudi na levem bregu Mure lutke najpogosteje zastopane kot del lutkovnega kotička oziroma kot sredstvo pri spontani igri otrok in kot motivacijsko sredstvo pri dejavnostih, pri tem pa moramo upoštevati interese vzgojiteljic in tudi to, da ima glede na rezultate večina vzgojiteljic v svojih skupinah redno ali pa vsaj občasno organiziran lutkovni kotiček, kar otrokom nudi moţnost, da so z lutkami v stiku vsak dan, da se z njimi rokujejo, igrajo igre vlog, se z njimi igrajo. Vzgojiteljice se tako na levem kot na desnem bregu Mure najpogosteje posluţujejo ročnih lutk. To hipotezo rezultati popolnoma potrdijo, saj so kot del lutkovnega kotička najpogosteje zastopane prav ročne lutke in se jih da brez teţav kupiti na našem trgu, vendar pa se zelo pogosto v vrtcih uporabljajo tudi prstne lutke, ki so prav tako zelo primerne za otroke kar se tiče izdelave in uporabe. Hipotezo, da se v vrtcih na obeh bregovih Mure najpogosteje posluţujejo izdelovanja lutk na palici in prstnih lutk glede na rezultate lahko potrdimo le za levi breg Mure oziroma Prekmurje, medtem ko se na desnem bregu Mure oziroma v Prlekiji najpogosteje posluţujejo izdelovanja prstnih in ročnih lutk. Tudi pri teh rezultatih moramo upoštevati ţelje in interes vzgojiteljic. Tudi hipotezo na obeh bregovih reke Mure otroci zelo radi sodelujejo v dejavnostih, kjer so vključene lutke, rezultati potrjujejo. 50

51 Šesto hipotezo, da vzgojiteljice tako na levem kot tudi na desnem bregu Mure v enem šolskem letu zelo redko skupaj z otroki pripravijo lutkovno dejavnost, lahko glede na dobljene rezultate deloma potrdimo, saj večina vzgojiteljic v enem šolskem letu, lutkovno dejavnost skupaj z otroki pripravi le 1 2 krat, peščica vzgojiteljic take dejavnosti pripravi 3 6 krat ali celo večkrat. Hipoteze, da otroci na obeh bregovih Mure zelo redko sami oziroma ob manjši pomoči vzgojiteljic izdelujejo lutke, glede na dobljene rezultate ne moremo potrditi ne za levi in ne za desni breg Mure, saj je večina anketiranih vzgojiteljic iz levega brega Mure odgovorila, da otroci sami oziroma ob manjši pomoči vzgojiteljic pogosto izdelujejo lutke, na desnem bregu Mure pa neodločeno prevladujeta odgovora pogosto in občasno. Zadnjo, osmo hipotezo, da otroci na obeh bregovih Mure najpogosteje uprizarjajo like iz ţivalskega sveta, rezultati deloma potrdijo le za levi breg, kjer lahko glede na rezultate trdimo, da otroci pogosto uprizarjajo like iz sveta ţivali, vendar kljub temu prevladujejo dramatizacije pravljic. Na desnem bregu Mure pa otroci najpogosteje uprizarjajo igre iz njihovega vsakdanjega ţivljenja. 51

52 4. PRAKTIČNI DEL Otrokom sem ţelela tudi sama ponuditi kanček magičnega lutkovnega sveta, zato sem se z vodjo vrtca Kriţevci pri Ljutomeru, Ines Pregl, dogovorila, da skupaj izvedeva lutkovno dejavnost, vse od predstavitve in pogovora o lutkah, pripovedovanja zgodbice, izdelovanja lutk do postavitve scene in dramatizacijo na izbrano zgodbico. Ţeleli sva predstaviti ploske lutke, zato sva se odločili, da bodo otroci izdelovali ploske lutke za lutkovno igrico»piščanček Pik«. Imela sem priloţnost spremljati, opazovati in sodelovati v dejavnosti izdelovanja ploskih lutk na palici, opazovati igro, zaznavati otroško domišljijo, ţeljo po nastopanju, njihovo vţivljanje v različne vloge, sposobnost čustvenega izraţanja. Vzgojiteljica Ines je izbrala skupinico osmih otrok starih od 4 5 let, s katerimi sva se na kratko pogovorili o lutkah, jim natančneje predstavili ploske lutke ter jim seveda povedali, da bomo lutke izdelali in pripravili lutkovno predstavo. Ker je bila tema pogovora zadnjega tedna čustva je vzgojiteljica izbrala zgodbico o»piščančku Piku«ki sem jo otrokom prebrala. Pri tem sva ves čas pazili, da je dejavnost otroke zanimala, da jim je bila zanimiva, poskrbeli sva za popestritve in jih spodbujali. Bili sva pozorni na zastavljene cilje, ki sva jih ţeleli uresničiti. 4.1 PRIPRAVA NA PRAKTIČNO DELO IZDELAVA PLOSKIH LUTK Področje: Umetnost lutkovna Starost otrok: 4 5 let Tema: Čustva Enota: Izdelava ploskih lutk za predstavo»piščanček Pik«. 52

53 Globalni cilji: Doţivljanje, spoznavanje in uţivanje v umetnosti. Razvijanje izraţanja in komuniciranja z umetnostjo. Cilji: Spodbujanje radovednosti in veselja do umetniških dejavnosti, umetnosti in različnosti. Doţivljanje umetnosti kot del druţabnega in kulturnega ţivljenja. Razvijanje umetniške predstavljivosti in domišljije z zamišljanjem in ustvarjanjem. Razvoj motorike, ročnih spretnosti. Seznanjanje z delovnimi postopki, materiali. Metode: Pogovora Razlage Praktične dejavnosti Ustvarjanja Igre Oblika: Individualna Skupna Sredstva: Slikanica»Piščanček Pik«, karton, lepilo, lesene palice, barvni papir za tehniko kolaţa. Medpodročne povezave (korelacija): Jezik Likovna umetnost 53

54 Metodični postopek: Z vzgojiteljico Ines zbereva otroke in se z njimi pogovoriva o lutkah. Vprašava jih, če poznajo kakšne lutke, če so ţe bili kdaj na lutkovnih predstavah in katere so to bile. Za večjo motivacijo jim pokaţem ploske lutke pikapolonico, medvedka in polţa. Vprašam jih, ali so tudi to lutke in ali bi lahko take oziroma podobne lutke tudi sami izdelali. Vzgojiteljica Ines jih spomni na čustva, o katerih so se zadnje čase veliko pogovarjali: jezo, strah, veselje in ţalost. Otroke spodbudiva, da z mimiko obraza nakaţejo ta štiri poglavitna čustva, potem pa jim preberem zgodbico o»piščančku Piku«. Z otroki se pogovoriva o tem, kaj se je dogajalo v zgodbici, kaj vse se je pripetilo malemu Piku, kdo vse nastopa v zgodbici. Kakšni so jeza, ţalost, strah in veselje. Otrokom podam navodila, ki jih pozorno poslušajo, in jim razloţim, da bomo izdelali lutke junakov iz zgodbice, tako si otroci sami izberejo, kateri lik oziroma katerega junaka iz zgodbice bodo izdelali. Z vzgojiteljico pripraviva mize, jih zaščitiva in na njih razporediva ves potreben material: like iz kartona, lepilo, lesene palice, barvni papir za kolaţ-tehniko. Otrokom razloţiva in demonstrirava način oziroma tehniko izdelovanja lutk in jih pri tem ves čas spodbujava. Otroci tako svoj izbrani lik iz zgodbice oblikujejo iz ţe vnaprej iz kartona izrezanih likov tako, da jih zlepijo po ţelji in po svoji domišljiji, na zadnjem delu pritrdijo leseno palico, na koncu pa barvni papir strgajo na majhne koščke in ga po ţelji zlepijo na plosko lutko iz kartona. Tako nastanejo Piščanček, mama Koklja, Sonce, Jajček, Jeza, Strah, Ţalost in Veselje. 54

55 Slika 12: Otroci po ţelji izbirajo like iz kartona in jih sestavljajo v junake iz zgodbice Slika 13: Otroci trgajo barvni papir na koščke in ga lepijo na iz kartona oblikovano lutko 55

56 Slika 14: Deklica pokaţe še nedokončano lutko»jeza«slika 15: Razstava lutk Strah, Veselje in še en Strah 56

57 Slika 16: Z barvnim papirjem še ne prelepljena lutka mame Koklje. Evalvacija: Lutkovna zaposlitev je v izbrani skupinici potekala več dni. Otroke sva z vzgojiteljico najprej nagovorili s temo o lutkah, veliko sva jih spraševali, otroci pa so s precejšnjim zanimanjem poslušali in odgovarjali na vprašanja, ki sva jim jih zastavljali. Interes za sodelovanje in motivacijo sem jim še dvignila, ko sem jim pokazala svoje ploske lutke iz tršega papirja. Kar naenkrat so imeli vsi ţeljo prijeti te lutke, se vţiveti v njihove vloge in se z njimi poigrati. Vzgojiteljica Ines je potem otroke spomnila na čustva, o katerih se ţe nekaj časa pogovarjajo in jih nadzorujejo en pri drugem, tako, so nato še z obrazno mimiko nakazali različna čustvena stanja, razpoloţenja. Otroci so se zelo razţiveli, tako da jih je bilo potrebno umiriti, nato sem jim prebrala zgodbico o Piščančku Piku, ki so jo nekateri otroci v skupinici ţe poznali. Otroci so bili zelo sodelovalni, tudi tisti, ki so zgodbico ţe poznali, so z mano sodelovali pri pripovedovanju. Zgodbico smo nekajkrat ponovili. 57

58 Otrokom sva dali navodila za dejavnost, ki je sledila ter jim razloţili in nazorno nakazali, kaj bodo izdelovali. Sami so si izbrali lik oziroma junaka iz zgodbice, katerega lutko bodo izdelovali. Medtem ko so se dogovarjali med seboj in se pogovarjali, so se pripravile mize, se zaščitile in opremile z vsem potrebnim materialom za izdelovanje. Otroci so bili zelo ustvarjalni in domiselni. Najprej sem opazila, da iz kartonskih likov samo sestavljajo podobo, kakšna bi naj lutka bila, šele nato so sestavne dele začeli lepiti. Otroci so se zelo vţiveli v dejavnost in opaziti je bilo, da so za izdelovanje lastnih lutk zelo zainteresirani, saj vsak izmed otrok ni izdeloval samo ene lutke, ampak več. Tako smo na koncu dobili več lutk Strahov, Ţalosti, Jez in Veselja. Ko so končali z lepljenjem kartona, so na zadnjo stran lutke pritrdili leseno palico in sicer na tak način, da so preko nje na lutko zlepili ţe vnaprej pripravljene trakove. Ko se je lepilo posušilo, so otroci trgali barvni papir na majhne koščke, katere so potem zlepili na karton. Oblikovali so oči, nos, usta ter prelepili še ostale dele lutke. Otroci so bili navdušeni in pravo veselje jih je bilo opazovati, kako likovno ustvarjajo, kako trgajo papir na koščke. Ko so končali z izdelovanjem lutk, smo zgodbico vsi skupaj še enkrat ponovili. Vzgojiteljica Ines je prinesla veliko kartonsko škatlo, ki smo jo na eni strani odrezali, potem pa okrog in okrog prelepili s koščki barvnega papirja. Otroci so med seboj sodelovali, si dajali nasvete, katera barva naj bo kje in kako naj bo prilepljena. Tako so otroci izdelali zanimivo, pisano sceno. 58

59 4.2 PRIPRAVA NA PRAKTIČNO DELO POSTAVITEV SCENE IN DRAMATIZACIJA Področje: Umetnost lutkovna Starost otrok: 4 5 let Tema: Čustva Enota: Dramatizacija zgodbice»piščanček Pik«(Marjan Manček). Globalni cilji: Doţivljanje, spoznavanje in uţivanje v umetnosti. Razvijanje izraţanja in komuniciranja z umetnostjo. Cilji: Spodbujanje radovednosti in veselja do umetniških dejavnosti, umetnosti in različnosti. Doţivljanje umetnosti kot del druţabnega in kulturnega ţivljenja. Razvijanje umetniške predstavljivosti in domišljije z zamišljanjem in ustvarjanjem. Otrok se identificira s knjiţevno osebo ter doţivlja knjiţevno dogajanje. Ob dramatizaciji otrok doţivlja ugodje, veselje, zabavo in povezuje estetsko in fizično ugodje ter pridobiva pozitiven odnos do govorjene besede. Otrok si razvija sposobnosti domišljijskega doţivljanja literarnega sveta. Ustvarjanje prijetnega vzdušja. Metode: Pogovora Razlage Praktične dejavnosti Pripovedovanja Igre 59

60 Oblika: Individualna Skupna Sredstva: Ploske lutke na palici (Jajce, piščanček Pik, Sonce, mama Koklja, Strah, Jeza, Ţalost, Veselje), scena iz velike kartonske škatle, prelepljena z barvnim papirjem. Medpodročne povezave (korelacija): Druţba Narava Gibanje Jezik Metodični postopek: Z otroki najprej obnovimo našo zgodbico»piščanček Pik«, s poudarkom na dialogih. Pogovorimo se o vsaki lutki posebej, kakšen je njen značaj, kakšno je čustvo, ki ga kaţe. Nato otroke spodbudim, da sami, brez lutk ponovijo dialoge oziroma premi govor. Seveda so si otroci sami razdelili vloge, sami so se odločili, kateri lik bodo igrali. Otroke spodbujam, jim pomagam pri pravilnem izgovarjanju besed, stavkov. Spodbudim jih tudi, da zamenjajo vloge tako, da se vsak preizkusi v vseh vlogah. Potem otrokom predlagam, da skupaj uprizorimo gledališče, postavimo sceno ter oţivimo naše lutke. Otroci si vzamejo vsak svojo lutko, se skrijejo za sceno in igra se začne. 60

61 Slika 17: Igra se je pričela, Sonce s svojim ţarkom, prebudi piščančka Pika v jajčni lupini Slika 18: Prizor med Pikom in Strahom 61

62 Slika 19: Prizor med Pikom in Jezo Slika 20: Prizor med Pikom in Ţalostjo 62

63 Slika 21: Prizor med Pikom in Veseljem Slika 22: Prizor med Pikom, mamo Kokljo in Veseljem 63

64 Slika 23: Lutke se prikaţejo izza scene in se priklonijo Evalvacija: Ko smo z otroki zgodbico ponovili, sem ugotovila, da se jim je zelo dobro vtisnila v spomin, tudi dialogi jim niso delali teţav, vendar je bilo potrebno veliko spodbujanja. Bili so zelo nestrpni in komaj so čakali, da zgodbico zaigrajo z lutkami, ki so jih sami izdelali. Ko so začeli z dramatizacijo, je bilo nekaj teţav pri drţanju lutk, zato sva z vzgojiteljico Ines otrokom razloţile, kako morajo lutko drţati, da bo obrnjena h gledalcem in da se njih ne sme videti izven scene. Otroci so se zelo vţiveli v vloge, bili so zelo sproščeni in domiselni pri igranju prizorov ter jih tako še bolj popestrili. Potem sem otrokom svetovala, naj zamenjajo vloge in se tako poskusijo vţiveti še v preostale like iz zgodbice. Otroci so zgodbico popolnoma osvojili, skupaj smo analizirali vsak nastopajoči lik posebej, zato pri vţivljanju v vloge niso imeli nobenih teţav. 64