UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo DIPLOMSKO DELO Urška SOVIČ Maribor, 2013
|
|
- Bogdan Šmid
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo DIPLOMSKO DELO Urška SOVIČ Maribor, 2013
2
3 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo Diplomsko delo VPLIV VADBE FOLKLORNIH PLESOV NA RAZVOJ KOORDINACIJE IN RAVNOTEŽJA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU Mentor: Miran Muhič, predavatelj Kandidatka: Urška Sovič Maribor, 2013
4 Lektorica: Katarina Prosenc, univ. dipl. prof. slov. in nem. Prevajalka: Marjetka Cvetko, univ. dipl. prev. in tolm. ang., univ. dipl. prev. in tolm. nem.
5 ZAHVALA Ob veliki prelomnici v svojem življenju bi se rada zahvalila vsem, ki so me spremljali na poti do cilja, predvsem pa verjeli vame in me spodbujali. Iskrena zahvala gre mentorju, predavatelju Miranu Muhiču, za strokovno pomoč, nasvete in vodenje pri nastajanju diplomskega dela. Hvala mami, očetu in bratu Iztoku, ki so mi omogočili študij ter mi stali ob strani v vseh dobrih in težkih trenutkih. Hvala fantu Tomažu za vse spodbudne besede, vlivanje pozitivnih misli in pomoč pri nastajanju diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi vsem ravnateljicam vrtcev, da sem lahko v njihovih vrtcih opravila testiranja otrok. Zahvala tudi vsem drugim, ki so kakorkoli pripomogli k nastanku diplomskega dela.
6 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA IZJAVA Podpisana Urška Sovič, rojena , študentka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer predšolska vzgoja, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Vpliv vadbe folklornih plesov na razvoj koordinacije in ravnotežja v predšolskem obdobju pri mentorju predavatelju Miranu Muhiču avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso pisani brez navedbe avtorjev. (podpis študentke) Maribor, avgust 2013
7 POVZETEK Diplomsko delo z naslovom Vpliv vadbe folklornih plesov na razvoj koordinacije in ravnotežja v predšolskem obdobju je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Cilj diplomskega dela je bil z motoričnimi testi ugotoviti, ali vadba folklornih plesov vpliva na razvoj koordinacije in ravnotežja v predšolskem obdobju. Podatke smo zbrali s kvantitativno tehniko, in sicer z motoričnimi testi, ki domnevno pojasnjujejo sposobnost ravnotežja in koordinacije. V teoretičnem delu so predstavljeni motorični razvoj, motorične sposobnosti, koordinacija, ravnotežje in folklorni plesi. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati testiranj 120 otrok starosti od 4 do 6 let iz vrtcev po Prlekiji. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da vadba folklornih plesov pozitivno vpliva na razvoj koordinacije in ravnotežja v predšolskem obdobju. Za otroke, ki so vključeni v vadbo folklornih plesov, smo tudi ugotovili, da v rezultatih motoričnih testov ni pomembnih razlik med spoloma pri vplivu vadbe folklornih plesov na razvoj koordinacije in ravnotežja ter da je učinek vadbe folklornih plesov na razvoj koordinacije in ravnotežja v predšolskem obdobju neodvisen od starosti otroka. Ključne besede: motorične sposobnosti, motorični razvoj, koordinacija, ravnotežje, folklorni plesi
8 ABSTRACT The thesis with the title The influence of practicing folklore dances in the preschool period on the development of coordination and balance consists of a theoretical part and an empirical part. The goal of the thesis was to find out, on the basis of motor skill test, whether the practice of folklore dances influences the development of coordination and balance in the preschool period. The data was gathered with the help of a quantitative technique, with motor skill tests, which allegedly explain the skill of balance and coordination. The theoretical part presents the motor skill development, motor skills, coordination, balance and folklore dances. The empirical part presents the results of 120 tested children in the age of 4-6 years from kindergartens in the region of Prlekija. On the basis of the results we found, that the practice of folklore dances has a positive effect on the development of coordination and balance in the preschool period. We also found, that amongst children who take part in practising folklore dances there are no big differences in the results of motor skills between genders in the influence of practicing folklore dances on the development of coordination and balance and that the effect of practicing folklore dances on the development of coordination and balance in the preschool period is independent from the age of the child. Keywords: motor skills, development of motor skills, coordination, balance, folklore dances
9 Kazalo vsebine 1 Uvod Teoretični del Motorični razvoj Vpliv okolja na motorični razvoj otrok Vpliv lastne aktivnosti otrok na njihov motorični razvoj Motorične sposobnosti Motorične sposobnosti za regulacijo energije Motorične sposobnosti za regulacijo gibanja Koordinacija Razvoj koordinacije Dejavniki, ki vplivajo na razvoj koordinacije Sredstva za razvijanje koordinacije Ravnotežje Razvoj ravnotežja Dejavniki, ki vplivajo na razvoj ravnotežja Sredstva za razvijanje ravnotežja Folklorni plesi Razširjenost folklornih plesov v Sloveniji Organizacija folklornih društev v Sloveniji Izvajanje folklornih plesov v predšolskem obdobju Dosedanje raziskave in ugotovitve Empirični del Namen Razčlenitev, podrobna opredelitev Raziskovalna vprašanja Raziskovalne hipoteze Spremenljivke Metodologija Raziskovalne metode Raziskovalni vzorec Postopki zbiranja podatkov... 30
10 3.3.4 Postopki obdelave podatkov Rezultati in interpretacija Analiza neodvisnih spremenljivk Analiza odvisnih spremenljivk Vrednotenje zastavljenih hipotez Sklep Literatura Priloge... 44
11 Kazalo tabel Tabela 1: Delež udeleženih otrok glede na spol Tabela 2: Delež udeleženih otrok glede na starost Tabela 3: Rezultati testov koordinacije in ravnotežja Tabela 4: Skupna povprečna vrednost testov in Z-vrednost Tabela 5: Osnovna statistika za eksperimentalno skupino Tabela 6: t-test neodvisnih vzorcev (izpis SPSS) za eksperimentalno skupino Tabela 7: Pearsonov koeficient korelacije (izpis SPSS) za eksperimentalno skupino Kazalo grafov Graf 1: Delež udeleženih otrok glede na spol Graf 2: Delež udeleženih otrok glede na starost Graf 3: Povprečne vrednosti testov Graf 4: Povprečna Z-vrednost vseh testov... 36
12 1 Uvod Naloga folklornih skupin je, da poustvarjajo plesno izročilo, torej da na odru čim bolje prikažejo življenje v preteklosti. Otroške folklorne skupine ohranjajo poleg plesnega, godčevskega in pevskega izročila še otroške igre ter različne vsebine in dogodke, ki so nekoč povezovali otroke. V programih, v katerih je interpretirano plesno, glasbeno in drugo izročilo, mora biti čim več ljudskosti, kar pomeni, da mora biti na odru čim bolje prikazan nekdanji način življenja kmečkega prebivalstva. Večina folklornih skupin se trudi, da bi poustvarjala plesno izročilo tako, da vanje ne mešajo sodobnih prvin, povzetih po tujih folklornih skupinah (Knific, 2010, str. 6 7). Ples je igra z ravnotežjem. (Pino Mlakar) Potrebi po gibanju in igri sta primarni otrokovi potrebi. Z gibanjem telesa je pogojeno zaznavanje okolice, prostora, časa in samega sebe. Ko otrok začne obvladovati svoje roke, noge in trup, sčasoma čuti veselje, se ugodno počuti ter si tako pridobi samozaupanje in samozavest (Kurikulum za vrtce, 2004, str. 25). Gibalne sposobnosti so v osnovi odgovorne za učinkovitost človekovih akcij in reakcij. Predstavljajo skupek notranjih dejavnikov, odgovornih za razlike v gibalni učinkovitosti. Tako kot druge človekove sposobnosti so tudi gibalne sposobnosti v določeni meri prirojene, z ustrezno vadbo pa jih lahko še nadgradimo in izboljšamo (Pistotnik, Pinter in Dolenec, 2002, str. 17). Gibalni razvoj je v ospredju predvsem v prvih letih življenja ter poteka od naravnih in preprostih oblik gibanja (plazenje, lazenje, hoja, tek idr.) do sestavljenih in zahtevnejših športnih dejavnosti. Otrok je namreč lahko ustvarjalen 1
13 v različni meri in na različnih umetniških področjih. V predšolskem obdobju otroci z igro pridobivajo raznovrstne gibalne izkušnje, ki jim prinašajo veselje in zadovoljstvo (Kurikulum za vrtce, 2004, str. 25). V osnovi ločimo šest primarnih gibalnih sposobnosti. To so moč, koordinacija, hitrost, ravnotežje, preciznost in gibljivost (Pistotnik, Pinter in Dolenec, 2002, str. 17). Koordinacija gibanja je sposobnost, ki je odgovorna za učinkovito oblikovanje in izvajanje sestavljenih gibalnih nalog. Koordinacija je tista gibalna sposobnost, ki je pri motoriki živih bitij najznačilnejša za človeško vrsto. Osnovne značilnosti koordiniranega gibanja so pravilnost, pravočasnost, racionalnost, izvirnost, stabilnost (Videmšek in Jovan, 2002, str. 33). Ravnotežje je sposobnost ohranjanja stabilnega položaja in hitrega oblikovanja kompenzacijskih gibov. Delimo ga na statično (ohranjanje položaja v mirovanju) in dinamično ravnotežje (ohranjanje ravnotežnega položaja v gibanju takrat, ko težiščnica pade s podporne ploskve) (prav tam, str. 35). 2
14 2 Teoretični del V teoretičnem delu diplomskega dela obravnavamo motorični razvoj predšolskega otroka in motorične sposobnosti, podrobneje so opisani še koordinacija in ravnotežje ter vpliv dejavnikov na njihov razvoj in sredstva, s katerimi razvijamo ti dve motorični sposobnosti. V zadnjih poglavjih teoretičnega dela so opisani folklorni plesi, kaj je folklora, organizacija folklornih društev v Sloveniji, razširjenost folklornih plesov v Sloveniji in izvajanje folklornih plesov v predšolskem obdobju. 2.1 Motorični razvoj Gibalni (motorični) razvoj je sestavni del in pomemben člen razvoja človeka. Je aktivna posledica razvojnih sprememb, zlasti razvoja živčnega (motoričnega) sistema (Kukolj, 2005, v Škof, 2007, str. 198). Je proces, v katerem otrok/mladostnik pridobiva gibalne spretnosti in vzorce (gibalne veščine) ter razvija gibalne sposobnosti (moč, hitrost, ravnotežje itd.). Dinamika tega procesa, kot vseh drugih razvojnih procesov, je rezultat medsebojnega vpliva dednosti in okolja ter poteka v tesni povezavi s telesnim, kognitivnim, čustvenim in socialnim razvojem (Ress, 2007, v Škof, 2007, str. 198). Gibalni razvoj otroka se začne že v predporodni dobi in se ves čas izpopolnjuje. Zelo izrazit je v prvih treh letih življenja. V prvih dveh letih se zgodi to, kar loči človeka od vseh drugih bitij. Postavi se na noge in hodi pokončno (Videmšek in Jovan, 2002, str. 19). Motorični razvoj od prednatalnega obdobja naprej poteka po dveh načelih. Načelo cefalokavdalne smeri razvoja pomeni, da razvoj poteka v smeri od glave navzdol. Dojenček se torej najprej nauči nadzorovati glavo, nato zgornje okončine in trup 3
15 ter nato še spodnje okončine. Načelo proksimodistalne smeri razvoja pomeni, da razvoj poteka v smeri od osrednjega dela k oddaljenejšim delom telesa. Dojenčki tako najprej usvojijo različne gibe, ki potekajo iz ramen, nato gibe iz komolca, potem iz zapestja, nazadnje pa gibe prstov (Marjanovič Umek in Zupančič, 2004, str. 170). Kurikulum za področje gibanja mora biti prilagojen različnim potrebam, interesom in sposobnostim otrok, da kar najbolje prispeva k njihovemu razvoju in zdravju (Kurikulum za vrtce, 2004, str. 25) Vpliv okolja na motorični razvoj otrok Otrokov razvoj je redkokdaj stalen in enakomeren, saj nanj vpliva veliko dejavnikov. Najprej je odvisen od dogajanja v nosečnosti in med porodom, pomembno vlogo imajo veščine in sposobnosti, s katerimi se otrok rodi, ter spodbude doma, v vrtcu in šoli (Ward Platt, 2006, str. 200). Motorični (gibalni) razvoj je povezan tudi z duševnim razvojem. Otrok, ki se gibalno hitreje razvija, se lažje vključi v okolje, ima veliko prijateljev in z njimi tudi lažje komunicira. Vse to in še več je podlaga za njegov nadaljnji duševni razvoj. Da se otrok hitreje gibalno razvija, pomeni, da prej usvoji in spozna svoje telo ter je manj odvisen od okolice, je samozavestnejši in zaupa vase (Videmšek in Jovan, 2002, str. 21). Na razlike v razvoju otrok vplivajo predvsem dedna zasnova, potek predporodne dobe, možnosti, ki jih ima otrok za normalen gibalni razvoj v svojem okolju, in spodbuda staršev (prav tam, str. 21). Za pospešitev razvoja grobe motorike lahko storimo veliko. Skupaj z otrokom se lahko veselimo napredka, ko se prvič sam prevali s trebuha na hrbet, se začne kobacati, hoditi in pozneje teči. Opazujemo lahko, kako se premika, in poiščemo dejavnosti, ki vključujejo take gibe. Dejavnosti pogosto spreminjamo, saj otroci 4
16 ne morejo biti predolgo osredotočeni samo na eno. Otroka ne silimo k učenju, temveč poskrbimo za okolje, ki spodbuja njegov razvoj. Sledimo njegovim pobudam in hitro bo jasno, kaj mu bo uspelo in kaj mora počakati. Če je njegova okolica zanimiva in polna navdiha, je otrok dejaven in lažje vadi spretnosti. Vedno ga pohvalimo za njegov trud, četudi mu kdaj kaj ne uspe (povz. po: Ward Platt, 2010, str. 13). Mlajši otroci se najbolje telesno razvijajo, ko so lahko aktivni pri nestrukturirani prosti igri, ki upošteva stopnjo njihove motorične zrelosti. Starši lahko pomagajo tako, da dajo otrokom priložnost plezati in skakati po primerno velikih in varnih igralih, jim priskrbijo žoge in druge igrače, ki so dovolj majhne, da jih otroci z lahkoto zgrabijo, ter dovolj mehke, da se ne morejo poškodovati, in ponudijo ljubeznivo nevsiljivo vodenje, ko se zazdi, da otrok potrebuje pomoč (Papalia, Wendkos Olds in Duskin Feldman, 2003, str. 213). Že od začetka, ko se vse gibalne spretnosti hitro razvijajo, otroka spodbujamo k redni igri, zlasti na prostem (povz. po: Ward Platt, 2010, str. 40) Vpliv lastne aktivnosti otrok na njihov motorični razvoj Že od zelo zgodnjega otroštva naprej otroci uživajo, če se lahko gibljejo. Skrivnost uspešne vzgoje dejavnega otroka se skriva v tem, da starši izrabijo in spodbujajo to otrokovo naravno ljubezen do gibanja. Tak odnos do gibanja bo dobra podlaga, da bodo otroci imeli od rednega razgibavanja telesne, čustvene in družbene koristi, ko bodo starejši (Gawin, Dowshen in Izenberg, 2007, str. 28). Marjanovič Umek in Zupančič (2004, str. 180) navajata, da se otrok lahko novih gibalnih sposobnosti uči: s poskusi in napakami: otrok brez vodenja ali modela po naključju preizkuša različne gibe; 5
17 s posnemanjem: otrok opazuje gibanje modela (npr. starša, starejšega otroka) in ga posnema ter se tako uči hitreje kot s poskusi in napakami, čeprav se lahko tako uči tudi manj ustreznega in učinkovitega gibanja; z učenjem z vodenjem in nadzorom: model otroku pokaže gibalno sposobnost ter preverja in popravlja njegovo izvedbo. Otrokova osebnost je pomemben dejavnik pri tem, kdaj bo otrok obvladal kake veščine. Neodvisen otrok denimo komaj čaka, da lahko vadi, kar se je naučil, se kmalu začne hraniti sam in hodi na kahlico prej od bolj zadržanega otroka. Podobno je pri govoru: če ima otrok željo po tem, bo najbrž govoril prej. V otrokovi osebnosti se že zelo zgodaj razvijejo tri komponente, ki predstavljajo kontinuum: prva je čustveni ustroj oziroma dejstvo, kako se otrok odziva (se hitro razburi in zmede ali ohrani mirnost in sproščenost); druga je, kako dejaven je otrok, oziroma koliko truda vlaga v tisto, kar počne (npr. govori hitro ali počasi); tretja je socializacija (je rad z drugimi in sodeluje pri dejavnostih ali je raje sam) (Ward Platt, 2010, str. 201). Otroci sami ali v stiku z okoljem odkrivajo in razvijajo številne gibalne spretnosti in sposobnosti, ki so potrebne za izvedbo različnih vrst gibanja. Z dejavnostjo postaja njihovo ravnotežje vse bolj koordinirano in ritmično (Škof, 2007, str. 201). Če se osredotočimo na šport otrok, imamo v mislih osnovni motorični razvoj, s katerim poskušamo vplivati na otroka že od rojstva naprej. Takoj ob rojstvu se začne vpliv okolice na otroka, ki se razvija po določenih vzorcih. Če je okolje, v katerem odrašča, naravnano v prid športa in telesne aktivnosti, je otrok na dobri poti, da si ustvari pozitivne vzorce, ki bodo pozneje vplivali na njegova razvoj in življenje (Tušak, 2003, str. 51). 6
18 2.2 Motorične sposobnosti Motorične sposobnosti so odločilne za posameznikovo motorično učinkovitost, od katere je odvisno izvajanje različnih gibalnih nalog (Šturm in Strojnik, 1994, v Pišot in Planinšec, 2005, str. 41). Motorične ali gibalne sposobnosti so tako kot druge človekove sposobnosti po eni strani prirojene, po drugi strani pa pridobljene. To pomeni, da je človeku že z rojstvom dana stopnja, do katere se bodo sposobnosti, ob običajni rasti in razvoju, lahko razvile. Z rojstvom določeno temeljno stopnjo razvitosti gibalnih sposobnosti lahko presežemo z ustrezno gibalno aktivnostjo oziroma s tako imenovanim treningom (Pistotnik, 2003, str. 18). Gibanje človeka pri dnevnih opravilih, profesionalnem delu in športu je odvisno od njegovih sposobnosti, značilnosti in znanj. Sposobnosti so naravne danosti človeka, značilnosti pa so tisti elementi, ki opredeljujejo njegov zunanji videz in njegove odzive na okolje. Spretnosti predstavljajo z učenjem (vadbo) pridobljena gibalna znanja, katerih realizacija temelji na sposobnostih in značilnostih človeka (prav tam, str. 17). V začetnih fazah proučevanja je nastala klasična delitev (na podlagi empiričnih, izkustvenih spoznanj). Tako bi naj po tej delitvi obstajale štiri bazične motorične sposobnosti: moč, hitrost, spretnost in vzdržljivost. V novejšem obdobju motorične sposobnosti klasificiramo po nomotetičnem načinu, ki upošteva splošne naravne zakone: gibljivost, moč, koordinacija, hitrost, ravnotežje, preciznost in vzdržljivost (funkcionalna sposobnost) (prav tam, str. 19). 7
19 2.2.1 Motorične sposobnosti za regulacijo energije Sposobnost regulacije energije omogoča optimalen izkoristek energijskih potencialov pri izvedbi gibanja. Ta sposobnost je nadrejena moči in hitrosti (prav tam, str. 20). Moč delimo jo na v (akcijske) oblike: eksplozivno, repetitivno in statično moč. Eksplozivna moč je sposobnost za maksimalni začetni pospešek telesa v prostoru (npr. start, skok, met). Prirojenost te sposobnosti je sorazmerno visoka (80 %), kar pomeni, da jo lahko razvijemo le v manjši meri. Repetitivna moč je sposobnost za dlje časa trajajočo dejavnost, ki poteka na podlagi izmeničnega krčenja in sproščanja mišic. Manifestira se pri izvajanju cikličnih gibanj, kot so denimo hoja, tek, poskoki, kolesarjenje, plavanje. Stopnja prirojenosti pri repetitivni moči je kar 50 odstotkov, kar pomeni, da jo lahko v veliki meri še razvijemo. Statična moč je sposobnost dolgotrajnega napenjanja mišic pri zadrževanju položaja med obremenitvijo. Visoka raven statične moči je pomembna pri mnogih športih, kjer je treba zadržati določene položaje, npr. pri športni gimnastiki, borilnih športih; ker je stopnja prirojenosti statične moči manjša (komaj 50 odstotkov), lahko s primerno vadbo precej vplivamo na njen razvoj (Videmšek in Jovan, 2002, str. 30). Hitrost to je sposobnost izvedbe gibanja v kar najkrajšem času, ki se lahko pojavlja kot hitrost posamičnega giba ali kot hitrost izmeničnih gibov (frekvenca). Od vseh gibalnih sposobnosti je hitrost v največji meri odvisna od dednih lastnosti, saj njen količnik prirojenosti znaša več kot 0,90. Ker je njena realizacija v veliki meri odvisna od gibljivosti, moči in koordinacije gibanja, je ne moremo prištevati med osnovne gibalne sposobnosti. Hitrost izvajamo vedno takrat, ko je človek spočit. Načini in sredstva razvijanja hitrosti so zelo različni in dokaj preprosti. Primer so elementarne igre in vse oblike tekov. Otrokom nudimo priložnost, da 8
20 spoznajo različne tekalne igre in se poskusijo v prvih oblikah tekmovanja (prav tam, str ). Praviloma velja, da so mehanizmi energijske regulacije aktivnejši, ko se vključujejo v gibanje s preprostejšo strukturo, kjer prevladuje mišična sila. Ko obravnavamo energijsko zahtevnejša gibanja, kjer prevladuje telesna moč, je v ospredju mehanizem za energijsko regulacijo. Ta ima dve podfunkciji: regulacija intenzivnosti ekscitacije (hitra, eksplozivna moč), regulacija trajanja ekscitacije (repetitivna, statična moč) (Rajtmajer, 1991; povz. po Čretnik, 2009, str. 11) Motorične sposobnosti za regulacijo gibanja Mehanizmi za regulacijo gibanja so v ospredju, ko so bolj izražena informacijsko zahtevnejša gibanja, torej strukturno zahtevnejša, sestavljena gibanja, ki zahtevajo obsežnejše sprejemanje, predelavo in integracijo (senzo)motoričnih informacij ter motorični spomin (učenje strukturno zahtevnejših tehnik). Regulacija kompleksnih gibanj se vrši prek mehanizma za strukturiranje gibanja, ki je odgovoren za formiranje motoričnih programov (motoričnih stereotipov). Kadar je v ospredju informacijska komponenta gibanja, se mehanizem za regulacijo gibanja vključuje močneje. Tudi ta ima dve podfunkciji: mehanizem za sinergijsko regulacijo in regulacijo tonusa mišic (ravnotežje, fleksibilnost, hitrost preprostih gibov), mehanizem za strukturiranje gibanja (psihomotorna koordinacija) (prav tam, str. 11). Sposobnost za regulacijo gibanja je odgovorna za oblikovanje, uresničevanje in nadziranje izvedbe gibalnih nalog v prostoru in času. V hierarhičnem smislu je ta sposobnost nadrejena koordinaciji, gibljivosti, preciznosti in ravnotežju. Obe sposobnosti drugega reda skupaj opredeljujeta motorični prostor človeka v celoti (Pistotnik, 2003, str. 20). 9
21 Mehanizem centralne regulacije gibanja odloča o učinkovitem reševanju motoričnih problemov, pri čemer se aktivirajo procesi informacijskega tipa. Ta mehanizem je odgovoren za procese sprejema, analize in interakcije informacij. Motorični problemi, v katerih prevladuje informacijska komponenta gibanja, so povezani z oblikovanjem novih motoričnih struktur, s prilagajanjem že oblikovanih struktur novim in neznanim okoliščinam ter s hitrim reševanjem motoričnih nalog (Videmšek in Pišot, 2007, str. 69). 2.3 Koordinacija Koordinacija je sposobnost učinkovitega oblikovanja in izvajanja kompleksnih (sestavljenih, zapletenih) gibalnih nalog. Kaže se v učinkoviti realizaciji časovnih, prostorskih in dinamičnih dejavnikov gibanja. Pri tem v telesu potekata dva procesa: načrtovanje gibalnega programa in njegovo uresničevanje v določenih okvirih zastavljenega načrta, oz. s sprotnimi popravki, ki jih zahtevajo okoliščine, v katerih se gibanje izvaja (Pistotnik, 2003, str. 74). Koordinacija je v veliki meri povezana z manifestacijo vseh drugih gibalnih nalog. Te morajo biti ustrezno razvite, da se lahko prek njih tudi koordinacija gibanja izrazi na višji ravni. Sposobnost koordinacije gibanja ima torej pomembno vlogo pri pojmovanju gibalnega prostora, zato so jo nekateri poimenovali kar gibalna inteligentnost. Ta sposobnost posega še na nekatera druga področja otrokovega razvoja: spoznavno, čustveno in socialno (Videmšek in Jovan, 2002, str. 33). To sposobnost bi lahko opredelili tudi kot sposobnost usmerjenega izkoristka energijskih, toničnih in programsko gibalnih potencialov za izvedbo kompleksnih gibanj. Človek namreč v svojih mišicah razpolaga z določenimi energijskimi potenciali, ki se pri izvedbi gibanja izkoriščajo. V dobro koordiniranem gibanju se 10
22 uporabi le toliko energije, kolikor jo je za izvedbo gibanja nujno potrebne, da bo to potekalo lahkotno in sproščeno. Če se angažira večja količina energije, se v izvedbo gibanja vključijo nepotrebne mišične skupine. Pojavi se tudi večji mišični tonus, ki ovira lahkotno, popolno izvedbo gibanja, kar negativno vpliva na zmožnost doseganja ustreznih rezultatov. Pri vključitvi manjše količine energije, kot je je potrebne, se gibanje ne more izvesti optimalno tudi zaradi premajhnega mišičnega tonusa. Koordinirano gibanje zahteva še dobre programske potenciale, ki se oblikujejo na podlagi že usvojenih gibanj, to je na podlagi motoričnega učenja in transferja gibalnih informacij. Tako lahko kot koordinirano gibanje označimo tisto gibanje, pri katerem si zaporedne faze na harmoničen način sledijo do doseženega želenega končnega cilja (Pistotnik, 2003, str. 74) Razvoj koordinacije Koordinacijske sposobnosti se začnejo razvijati že zelo zgodaj, saj se mora človek takoj po rojstvu naučiti vsega gibanja, ki ga bo potreboval za preživetje, zato so pri razvoju koordinacije prva leta življenja najpomembnejša (Pistotnik, Pinter in Dolenec, 2002, str. 19). Razvoj koordinacije se začne že v fetalnem obdobju, saj plod že v materinem telesu pridobiva prve gibalne izkušnje. V največji meri lahko otroci te izkušnje pridobivajo do približno šestega leta starosti. To je obdobje, v katerem so najbolj dojemljivi za sprejem raznovrstnih gibalnih informacij in njihovo združevanje v gibalne strukture na višji ravni. Živčni sistem je namreč plastičen (mielinizacija živčnih vlaken še ni zaključena) in lahko z različnimi gibalnimi dejavnostmi nanj še značilno vplivamo. Do začetka pubertete (okrog 11. leta starosti) je ta razvoj še vedno dokaj strm, čeprav v nekoliko manjšem vzponu kot do šestega leta. V obdobju pubertete sposobnost koordinacije nekoliko upade, kar je predvsem posledica hitre rasti skeleta. Mišice namreč ne sledijo hitri rasti kosti, zato se poveča njihov tonus. Daljši vzvodi, ki jih take kosti predstavljajo, so moteč dejavnik pri izvedbi gibov. Ko se telesna rast umiri, človek postopno spet pridobiva na koordinaciji, svoj vrhunec v manifestaciji pa doseže okrog 20. leta 11
23 starosti. To raven lahko zadrži do 35. leta, nadaljnja manifestacija pa je odvisna predvsem od njegovega načina življenja in fizioloških procesov v živčnem sistemu (Pistotnik, 2003, str. 75). Če je bil otrok v predšolskem obdobju deležen dovolj obsežnih in dovolj kakovostnih gibalnih spodbud ter če je usvojil osnovna naravna gibanja, bo čas poznega otroštva zaradi razmeroma visoke razvitosti in plastičnosti živčnega sistema čas priložnosti. Je čas učenja in razvijanja široke gibalne podkovanosti v kompleksnih in specifičnih gibanjih, čas polnjenja gibalnega spomina. Zato je v obdobju otroštva in predpubertetnem obdobju, ko mišični in drugi funkcionalni sistemi še niso v polni funkciji, smiselno in nujno posebno pozornost usmeriti v učenje novih kompleksnih gibanj, v razvoj širokega spektra koordinacij in tistih sposobnosti, ki temeljijo predvsem na mehanizmih natančne regulacije/kontrole gibanja (Škof, 2007, str. 207) Dejavniki, ki vplivajo na razvoj koordinacije Genetično osnovo koordinacije predstavljajo funkcionalne značilnosti osrednjega živčnega sistema in senzorike (sprejemanje informacij). Zato je to motorična sposobnost, ki je, bolj kot katerakoli druga, odvisna od učinkovitega delovanja centralnega živčnega sistema (CŽS). V CŽS se namreč oblikujejo gibalni programi, s katerimi so v odvisnosti od zunanjih dejavnikov opredeljeni ravnine in amplitude gibov, hitrost in jakost njihove izvedbe ter položaji telesa. Zaradi tega ima pri oblikovanju in izvedbi gibalnih programov pomembno vlogo senzorika, ki vključuje sprejemnike za zaznavanje informacij iz okolja in telesa ter s tem omogoča oblikovanje optimalnih odgovorov na zaznane okoliščine (prav tam, str. 76). Manifestacija koordinacije je odvisna predvsem od treh temeljnih dejavnikov, ki so vsi povezani z delovanjem živčnega sistema človeka. Ti dejavniki so: sistem za sprejem in analizo informacij predstavljajo ga vsa čutila, živčne poti od njih do CŽS in center za analizo informacij v njem. Ta 12
24 sistem je prva raven, ki presoja o kakovosti informacij iz okolja in lastnega telesa, da se lahko neko gibanje, na podlagi presoje, programira čim bolj skladno in se zato tudi čim popolneje izvede; center za gibalni spomin predstavlja skladišče za vse gibalne programe, ki so se zaradi velikega števila ponavljanj avtomatizirali in potrebujejo za svojo sprožitev le zavesten ali podzavesten impulz (hoja, tek, plavanje ipd.); kortikalni in subkortikalni centri za oblikovanje gibanja v kortikalnih centrih se po analiziranih podatkih iz okolja in telesa oblikujejo glavni programi gibanja. Ti programi vključujejo smer, ritem, amplitudo gibov in količino energije (jakost), ki se bo sprostila v mišicah. Vse, kar se dogaja v kortikalnih gibalnih centrih, je hoteno, zavestno; človek se gibanja zaveda in ga miselno nadzoruje. Subkortikalni centri se vključijo, ko pride do motenj, ki jih je treba spreminjati, da se program prilagodi nastalim okoliščinam in se gibalni program izpelje do konca (prav tam, str ). Brez ustreznega sprejema in razločevanja prostorskih in časovnih parametrov gibanja, brez dobrega gibalnega (kinestetičnega) občutka ni mogoče izpeljati koordinacijsko zahtevnih gibanj (Pistotnik, Pinter in Dolenec, 2002, str. 18) Sredstva za razvijanje koordinacije Za razvoj posameznih pojavnih oblik koordinacije se upoštevajoč vzdrževanje in delovanje funkcionalnih sistemov, ki so odgovorni za njihovo manifestacijo, uporabljajo različni pristopi. Pri vadbi se običajno uporablja metoda večkratnega ponavljanja gibalnih struktur, ki pa se morajo izvajati na različne načine, v odvisnosti od značilnosti posamezne pojavne oblike. Treba je tudi vedeti, da natančna merila in metode za trening koordinacije, pri katerih bi lahko natančno določili obremenitev vadečih, niso znani. Poznamo le temeljna načela in sredstva za razvoj posameznih pojavnih oblik koordinacije (Pistotnik, 2003, str. 101). 13
25 Pistotnik (2003, str. 101) navaja sredstva, ki se uporabljajo za razvoj koordinacije: sposobnosti realizacije celotnih programov gibanja sem spadajo elementi tehnike športov in naravne oblike gibanja v fazi učenja. Metoda vadbe je metoda večkratnega ponavljanja iste gibalne naloge. Pri tem se morajo upoštevati metodični postopki in učna načela (počasneje hitreje, ob varovanju prosto, s pomočjo samostojno ipd.). Za uspešen razvoj sposobnosti so zato pomembni povratne informacije vadečemu in izvajanje velikega števila različnih gibalnih oblik; sposobnosti za eksploatacijo kinestetičnih informacij na razvoj teh vplivamo predvsem v rani mladosti, ko lahko otroku ponudimo čim bolj pestro izbiro gibanj, ki se morajo avtomatizirati in shraniti v gibalnem spominu. Vsako gibanje, ki se ohromi v gibalnem spominu, namreč predstavlja gibalni potencial za lažje pridobivanje novih gibalnih izkušenj. Za razvoj te sposobnosti je pomembna predvsem vsestranska in raznolika športna vzgoja, ki bi se morala začeti že v predšolskem obdobju; sposobnosti kinestetičnega reševanja prostorskih problemov za razvoj teh se uporabljajo elementarne igre (predvsem štafetne in moštvene), premagovanje umetnih in živih ovir z naravnimi oblikami gibanja (poligoni) ter športne igre s programiranimi taktičnimi različicami. Osnovna značilnost vadbe, z vsemi naštetimi sredstvi, je veliko število ponavljanj gibalne naloge z mnogimi drobnimi spremembami v zahtevah izvedbe. Gibalne naloge naj postajajo vedno bolj zapletene, kar dosežemo z opravljanjem gibanja z nedominantno roko, s povečanjem hitrosti izvedbe gibanja, z omejitvami prostora za izvedbo gibanja, s spreminjanjem vadbenih pogojev ipd.; sposobnost kinestetične realizacije ritmičnih struktur je zelo specifična pojavna oblika koordinacije, zato se tudi njen razvoj odvija v specifičnih pogojih. Vadba običajno poteka ob poskusih spremljanja zunanjega, tj. vsiljenega ritma (ples, gibalne igre ob glasbi ipd.), ali pa v poskusih vzpostavitve ritmične gibalne strukture v zadani nalogi. Pomembno je večkratno ponavljanje ritmične gibalne strukture ob možnostih prehajanja z lažje na težje različice; 14
26 sposobnosti timinga manifestacija timinga je pod močnim vplivom procesov učenja, kar pomeni, da jo lahko dobro streniramo. Razvoj je povezan z velikim številom ponovitev naloge, da se ustrezne časovne sekvence izvedbe posameznih gibov čim bolj avtomatizirajo. Pri mlajših starostnih kategorijah se razvijajo predvsem bazične, tj. splošne oblike timinga, ki so povezane z izvedbo gibanja v brezpodporni fazi skokov (skoki v globino z nalogami v fazi leta, preskakovanje kolebnice ipd.) ali z manifestacijo s predmeti, na katere delujejo različne zunanje sile (delo s palicami, žogami, obroči ipd.). V ta sklop se uvrščajo gibalne naloge, pri katerih vadeči ne more vplivati na časovno sekvenco izvedbe gibanja in se ji mora zato podrediti (preigravanje nasprotnika, odboj žogice pri tenisu ipd.); koordinacija spodnjih okončin je zelo specifična pojavna oblika koordinacije, ki se razvija le z izvajanjem različnih, nevsakdanjih gibov s spodnjimi okončinami. Za razvoj se morajo izvajati predvsem taka gibanja, v katerih so zajete dejavnosti z obema okončinama hkrati (sonožno) ali manipulacije spodnjih okončin z različnimi predmeti, oz. njihovo neobičajno premikanje (prijemanje in prenašanje predmetov, vodenje žoge ali več žog ipd.). Taka gibanja se morajo mnogokrat ponavljati, da se ustvari gibalni stereotip, na podlagi katerega se lahko hitreje razrešujejo novi gibalni problemi, ki so povezani z delom spodnjih okončin. 2.4 Ravnotežje Ravnotežje je sposobnost hitrega oblikovanja kompenzacijskih (korektivnih, nadomestnih) gibov, ki so potrebni za vračanje telesa v ravnotežni položaj, kadar je ta porušen. Vložena sila, ki je za to potrebna, mora biti sorazmerna sili, ki izzove odklone telesa v stabilnem položaju, sicer se ravnotežni položaj poruši v nasprotno stran. Zato bi lahko ravnotežje opredelili tudi kot sposobnost natančne 15
27 določitve smeri in intenzivnosti kompenzacijskih gibov, s katerimi se ohranja ali vzpostavlja ravnotežni položaj telesa v prostoru (Pistotnik, 2003, str. 112). Težišče človekovega telesa, ki je v stoji (vertikalen položaj telesa, kjer je teža enakomerno porazdeljena na obe nogi), stalno oscilira (niha minimalni odkloni od vertikale) zaradi vplivov gravitacije na telo. Zaradi tega se morajo nenehno in hitro oblikovati ustrezni kompenzacijski programi, s katerimi se ohranja ravnotežni položaj. Videti je, kot da bi človek za trenutek izgubil ravnotežje in ga v naslednjem trenutku spet vzpostavil (prav tam, str. 112). V zadnjem času postaja vadba ravnotežja in sklepne stabilizacije vedno bolj vsebinsko in metodično opredeljena. Sistematično vključevanje teh vsebin v programe športne prakse se je večinoma začelo šele pred nekaj leti, zaradi česar smo med drugim priča terminološki neenotnosti (Škof, 2007, str. 279). Pojem propriocepcija se nanaša na sposobnost zaznavanja položaja, drže in gibanja posameznih delov telesa v prostoru in času. Temelji na kontinuiranem dotoku senzoričnih informacij perifernih receptorjev v centralni živčni sistem. Gre za kompleksno sodelovanje različnih senzoričnih sistemov (kožni, mišični, kitni, sklepni receptorji, organ za vid, ravnotežni organ), na podlagi katerih se oblikujejo gibalni odgovori za vzdrževanje oziroma vzpostavljanje ravnotežja (prav tam, str. 279). Mišično vreteno je senzor, ki se nahaja v mišicah ter meri hitrost in velikost spremembe dolžine mišičnega vlakna. V kitah se nahaja Golgijev kitni organ, ki meri velikost sile v kiti. V sklepih so različni senzorji, ki merijo raztezanje mehkotkivnih sklepnih in obsklepnih struktur. Signali iz vseh omenjenih senzorjev se prenašajo v centralni živčni sistem ter pomembno vplivajo na procesiranje na ravni hrbtenjače in možganov. Na tej podlagi se oblikuje slika o položaju in gibanju delov telesa, obenem pa je to temelj refleksne in tudi zavestne gibalne dejavnosti. Obe ravni motorične kontrole gibanja sta telesno povezani in vplivata ena na drugo. Učinkovito sodelovanje senzoričnega in motoričnega dela 16
28 živčno-mišičnega sistema na vseh ravneh je pomembno za zaščito sklepov in vzpostavljanja ravnotežja (prav tam, str. 279) Razvoj ravnotežja Zaradi premalo jasne strukture in predvsem zaradi neznanih povezav med posameznimi pojavnimi oblikami ravnotežja prevladuje mnenje, da je to sposobnost treba vaditi situacijsko, po metodi velikega števila ponovitev (Pistotnik, 2003, str. 116). Razvoj sposobnosti ohranjanja ravnotežnega položaja naj temelji na rušenju ravnotežja (zunanje sile delujejo na telo), izključevanju čutil (predvsem vid in sluh) ter zmanjševanju podporne ploskve. Razvoj sposobnosti vzpostavljanja ravnotežnega položaja naj temelji na predhodnem motenju vestibularnega aparata z rotacijskimi gibanji v različnih ravninah (prav tam, str ). Sposobnost manifestacije ravnotežja je pod velikim vplivom treninga in se z njegovo količino tudi izboljšuje, po prenehanju treninga pa se dokaj hitro povrne na nižjo raven. Na manifestacijo te sposobnosti negativno vplivajo procesi utrujenosti, zato je treba vadbo pripraviti tudi v stresnih pogojih dela. Tako se vadeči navadi nanje in ima na tekmovanjih manj problemov z ohranjanjem ali vzpostavljanjem ravnotežnega položaja (prav tam, str. 117). Sposobnost se razvija predvsem z izvajanjem različnih lokomocij na zmanjšani podporni ploskvi (hoja, tek, lazenja, vlečenja, potiskanja, nošenja na klopi, brvi ipd.) ali ob uporabi različnih rotacijskih gibanj za motenje delovanja vestibularnega aparata (obrati, prevrati, premeti ipd.) (Pistotnik idr., 2002, str. 20). Otroci dokončno razvijejo vestibularni aparat do 15. leta. Predšolski otroci imajo slabo razvito sposobnost ravnotežja, ki zavira normalen razvoj gibalnih sposobnosti. Zato moramo že pri mlajših otrocih začeti razvijati te sposobnosti (Videmšek in Jovan, 2002, str. 36). 17
29 Uporabljamo različne načine reševanja gibalnih nalog, ki zajemajo področje ravnotežja: hoja po črti, stoja na eni nogi, hoja po vrvi na tleh, skakanje po eni nogi, hoja po gredi itd. Otroci lahko izvajajo tudi gibalne naloge, ki vključujejo določen gibalni problem (npr. hoja po ozki gredi, kjer se srečata dva otroka, obračanje na ozki gredi, nošenje bremen, stopanje na valj ali kvader po prevalu, smučanje, rolanje, drsanje). Pri teh aktivnostih uporabimo vaje za razvijanje ravnotežja za vsako športno zvrst posebej (prav tam, str. 36). Sposobnost ravnotežja je pomembna tudi v vsakdanjem življenju. S staranjem človeka se ravnotežje slabša, vendar ga lahko s primerno vadbo ohranjamo na visoki ravni (prav tam, str. 36) Dejavniki, ki vplivajo na razvoj ravnotežja Pistotnik (2003, str. 112, 113) poleg centralnega ravnotežnega organa v srednjem ušesu in ravnotežnega centra v malih možganih, ki pomagata pri ohranjanju ravnotežnega položaja, navaja še pomožne organe, ki vplivajo na ravnotežje: čutilo vida: omogoča zaznavanje grobih odmikov telesa od stabilnega položaja. Za to morajo v prostoru obstajati določene orientacijske točke (fiksne, stalne), na katere se lahko oprejo človekove zaznave o položaju telesa. Če teh točk ni ali se jih ne vidi, ni predstave o položaju lastnega telesa v prostoru, zato je ohranjanje ravnotežnega položaja oteženo; čutilo sluha: omogoča določene zaznave iz okolja, na podlagi katerih se laže ohranja ravnotežni položaj (odboj zvoka od predmetov); taktilni receptorji: registrirajo spremembe pritiskov, ki se zaradi odklonov projekcije težišča pojavijo na tistih delih kože, ki so v stiku s podporno ploskvijo. Posredujejo podatke o sili na podlago in smeri odklonov težišča; kinestetična čutila: predstavljajo jih tetivni in mišični receptorji ter receptorji v okolici sklepov. Odgovorna so za regulacijo mišičnega tonusa in s tem za regulacijo sile, ki je v kompenzacijskih programih potrebna za 18
30 korigiranje odklonov težišča od optimalnega položaja. Odgovorni so za fino regulacijo gibanja; ravnotežni organ: v srednjem ušesu je sestavljen iz treh polkrožnih kanalov, ki so postavljeni v vseh treh tipičnih ravninah (horizontalni, sagitalni in frontalni). V kanalih se nahajajo čutne dlačice, ki so oblite s tekočino. Čutne dlačice se receptorji, ki se ob premikih glave odzovejo na vzburkanost tekočine. To lahko izzove težave z ravnotežjem, kadar se tekočina v kanalih premika. Ravnotežni organ namreč skrbi za nemoteno premočrtno gibanje telesa, vzburjenost čutnih dlačic pa tako gibanje oteži, saj pošilja napačne informacije o stanju telesa, kar lahko povzroči težave z ravnotežjem; center za ravnotežje: v malih možganih vse te informacije sprejema in na podlagi aferentne sinteze se aktivirajo refleksni regulacijski mehanizmi, ki dajejo sorazmerne odgovore glede na odklone telesa v mejah podporne ploskve. Oblikujejo se ustrezni kompenzacijski programi glede na smer in jakost odklona. Obdelava podatkov je sukcesivna informacije stalno prihajajo in se sproti obdelujejo Sredstva za razvijanje ravnotežja Osnovna načela vadbe ravnotežja in sklepne stabilizacije so primerljiva s tistimi, ki veljajo za druge gibalne sposobnosti. Za povečanje in/ali ohranjanje učinkovitosti delovanja propriocepcije mora biti tovrstna vadba redna in kontinuirana. Dosledno upoštevanje načela postopnosti je zelo pomembno. S tem imamo v mislih zlasti smernice, da mora vadba potekati od lažjega k težjemu, od preprostega h kompleksnemu, od usvojenega k novemu ipd. Kakovost trenutne izvedbe neke vsebine torej narekuje izbor vsebin in količin, ki jih bomo uporabili v prihodnje. Vsako osnovno vajo je mogoče izvesti na mnogo različnih načinov, kar nam poleg uvedbe popolnoma novih vaj še dodatno širi repertoar vadbenih ur (Škof, 2007, str. 281). 19
31 Škof (2007, str. 280) navaja glavne učinke vadbe ravnotežja in sklepne mehanizacije: povečanje mišične aktivacije po poškodbi, skrajšanje odzivnih časov refleksa na raztezanje, izboljšanje medmišične koordinacije, izboljšanje drže in ravnotežja, izboljšanje zavedanja telesa v prostoru in posledično zmanjšana dovzetnost za nastanek poškodb. Za izvajanje ravnotežnih vaj potrebujemo ustrezne pripomočke. To so lahko bodisi običajni predmeti, ki jih najdemo v telovadnici, bodisi rekviziti, izdelani posebej v ta namen. Med prve lahko štejemo različne žoge in palice, pa tudi brvi, vrvi ipd. Poleg tega tržišče ponuja celo paleto izdelkov, namenjenih vadbi ravnotežja in sklepne mehanizacije. Med izdelke sodijo: naprave z zmanjšano podporno površino denimo ravnotežne deske, podajne nestabilne površine denimo posebne ravnotežne blazine, vsiljeno nihanje kot pri giroskopu površine s translatornim gibanjem (prav tam, str. 281). Otrokom pri razvoju ravnotežja pomaga tudi vožnja z rolerji in drsalkami. Kdaj otroka postaviti na rolerje in drsalke, je odvisno od posameznika mnogi štiriletniki so pri tem že zelo spretni (povz. po: Ward Platt, 2010, str. 41). 2.5 Folklorni plesi Ljudje ljudski ples poimenujemo kar»folklora«, saj ga v današnjem času večinoma vidimo le v izvedbi folklornih skupin, na zabavah pa jih ne srečamo več. Ljudski plesi so pravzaprav plesi, značilni za najširše plasti ljudstva v določenem obdobju. Izvirajo lahko iz izročila, ki je podedovano iz davnine in ga časovno ne moremo natančno opredeliti, lahko pa so bili zavestno prevzeti od 20
32 drugod in so se v določenem okolju spreminjali in prilagajali. Ljudski ples je del slovenske kulturne dediščine, zato je pomembno, da ga spoznajo tudi naši potomci, torej otroci (Fuchs, 2004; povz. po Kundih, 2011, str. 4). Slovenski ljudski plesi veljajo kot plesno izročilo, značilno za slovensko etično ozemlje do pred pet let pred drugo svetovno vojno. Ples je bil in še je vedno človekov spremljevalec ob raznih dogodkih. Običajno so se celo vsa večja opravila končala s plesom ali plesno zabavo, ob tem pa ni bilo posebnih plesnih navad. Nekoč je ples spremljal ljudi vse življenje. Plesali so ob rojstvu otroka, ob različnih praznikih, ob delu, svatbah. Ob bedenju ob mrtvem so peli in se igrali razne igre, ki se jih še danes igrajo otroci (Kobal Dobnik, 2005, str. 62). Folklorni raziskovalec ljudskega izročila Tomaž Simentiger (Knific, 2010, str. 37) je ugotovil, da je Slovenija precej majhna država, a kulturno zelo raznovrstna. Če k temu prištejemo še tako ali drugače oblikovano kulturo slovenskih izseljencev, je ideja, ki jo prepoznamo kot slovenstvo, še bolj pisana. V preteklosti se je že večkrat pokazalo, da eno ključnih vlog pri gradnji nacionalnih identitet nosijo ravno folklorne skupine. Ples je več kot primeren in učinkovit medij za ohranjanje in razvoj slovenske skupnosti. Plesna vzgoja in ples predstavljata enakovreden del v predšolski vzgoji. Plesna vzgoja namreč spodbuja otrokovo gibalno ustvarjanje in prispeva k razvoju otrokove osebnosti. Pri plesni vzgoji je pomembno, da si zastavimo določene naloge. Poteka v igralni gibalni dejavnosti, njena vsebina pa je igra z gibanjem lastnega telesa, z gibanjem v skupini. Plesna vzgoja spodbuja razvoj ustvarjalnosti kot osebne lastnosti. Z njo jih neprestano spodbujamo k razvoju. Plesna vzgoja tudi spodbuja sodelovanje in uveljavljanje posameznika v skupini (Kroflič in Gobec, 1992, str. 10, 12). 21
33 2.5.1 Razširjenost folklornih plesov v Sloveniji Večina mlajših plesov je tujega izvora in ravno zato se, kadar govorimo o plesnem izročilu na Slovenskem, poraja vprašanje, ali je to izročilo zares slovensko. Tuj izvor večine slovenskih plesov moramo vzeti kot dejstvo, kot posledico razmer, v kakršnih je živelo slovensko ljudstvo od naselitve vse do današnjega novejšega časa. Plesno izročilo na Slovenskem vsebuje nekatere elemente, v katerih se kaže slovenski značaj. To so predvsem dvodelne plesne oblike, ki so krajše od tujega izvirnika, v njih ni zapletenih plesnih figur ali plesov, ki so strogo sestavljeni iz določenega zaporedja figur (to zasledimo v avstrijsko-nemških plesih). Razlika med slovenskimi različicami in izvirniki se kaže tudi v tempu. Slovenci plešejo hitreje, v gibih je več temperamenta in sproščenosti. Predvsem pa se slovensko plesno izročilo od tujega izvirnika loči po plesnem slogu, ki je dal plesom svojevrstne poteze, ki so značilne le za naše področje, čeravno je zgradba plesa ostala enaka kot v izvirniku (Ramovš, 1980, str. 19). Ramovš (1980, str. 39) deli plese tudi po izvajalcih. V tej delitvi so plesi moški, ženski in otroški, praviloma pa mešani. Moški plesi so večinoma solistični, razen spretnostnih, saj se pred plesalce lahko postavi tudi ženska. Koranti, otepovci, kopjaši, zastavonoše in pozvačini so bili vedno moški, prav tako črnovrški pustovi iz Beneške Slovenije. Moški so navadno plesali zvezdo ali tak štajeriš, pri katerem je eden napravil premet. Tudi prekmurski ples tkalečka je moški ples, belokranjski turn postavijo samo fantje in takrat je njihov ples temperamentnejši kot sicer. Ženski ples je črnomaljsko kolo, ki so ga plesala samo dekleta. V Porabju plešejo samo ženske obredni svatovski ples, v Beli krajini pa v pustnih dneh. Sicer pa same ženske plešejo le izjemoma, denimo če na domači zabavi ni dovolj plesalcev, kadar hočejo opozoriti nase moške ali če ti neradi plešejo. V Reziji, kjer ne poznajo izrazitega parnega plesa, je nekaj vsakdanjega, če zaplešeta dve ženski. 22
34 2.5.2 Organizacija folklornih društev v Sloveniji Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) je bil ustanovljen leta 1996 in predstavlja odlično organizirano kulturno, izobraževalno, svetovalno in posredniško institucijo za različne ljubiteljske kulturno-umetniške dejavnosti (Organizacija sklada/o skladu, 2012). Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti ima po Sloveniji razpredeno mrežo območnih izpostav, ki predstavljajo neposreden stik z društvi. Tristopenjski sistem selekcij je organiziran tako, da se vse skupine, ki se želijo na srečanjih predstaviti, najprej prijavijo na območno srečanje (če na posameznem območju deluje premalo skupin, ga lahko organizira tudi po več izpostav skupaj), potem pa je naloga strokovnih spremljevalcev, da pripravijo program regijskega srečanja. Zaradi uskladitve razmerja med številom skupin v posamezni regiji smo podobno kot pri drugih dejavnostih, denimo pri gledališču in plesu, tudi v okviru folklorne dejavnosti že v letu 2004 združili nekatera območja, tako da imamo letno pet ali šest regijskih srečanj. Tretjo raven predstavlja državno srečanje (Knific, 2012a). Folklorna dejavnost raste ter gradi svoj program in prepoznavnost s številnimi izobraževanji. Organizacijska struktura izobraževanj ostaja podobna preteklim, prenovljene so le vsebine. Za razvoj dejavnosti sta pomembna nadaljevalna seminarja za vodje folklornih skupin, širjenje dejavnosti spodbujata začetna seminarja za tovrstne vodje, utečeno je postalo svetovanje na terenu, ki omogoča, da teorija preide v prakso (Knific, 2012b). Za razvoj folklorne dejavnosti je ključen tristopenjski sistem selekcije, ki otroškim in odraslim folklornim skupinam ter skupinam pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž omogoča spremljanje dosežkov, primerjanje lastnega dela z delom drugih, hkrati pa strokovne analize vseh predstavljenih programov skupinam omogočajo kakovostno napredovanje in rast. Sistem se bo ohranil v letu 2013 in ga bomo na regijski ravni deloma preoblikovali. V letu 2012 se bodo 23
35 ohranila regijska srečanja otroških in odraslih folklornih skupin, regijska srečanja pevskih in godčevskih skupin pa bomo nadomestili z zbiranjem in poslušanjem zvočnih posnetkov skupin in posameznikov, ki bodo dosegli regijsko raven. Na državni ravni ohranjamo program. Državno srečanje otroških skupin in državno srečanje odraslih folklornih skupin, ki poteka v dveh delih, bomo preoblikovali v delno tekmovalno obliko, s čimer bomo nastopajoče spodbudili k še kakovostnejšemu delu. V letu 2013 je v načrtu nekaj manj kot 110 območnih srečanj, ki bodo potekala po vsej Sloveniji, 24 regijskih srečanj, vezanih na širša območja, in pet državnih srečanj (Šentjernej, Zreče, Beltinci, Sežana in Ljubljana) (Knific, 2012a). Folklorna dejavnost, ki zajema raznotere načine interpretiranja preteklega življenja, se vztrajno razvija, ljudje, ki se vključujejo v te dejavnosti, pa ob razmišljanju o preteklosti ustvarjajo našo skupno sodobnost. Stanje, da se v okviru folklorne dejavnosti ukvarjamo zgolj z odraslimi in otroškimi folklornimi skupinami ter deloma še s pevci ljudskih pesmi in godci ljudskih viž, smo v preteklih nekaj letih vsaj deloma presegli in stopili na pot bolj celostnega dojemanja preteklosti. Podatki, zbrani na srečanjih folklornih skupin v letu 2012, kažejo, da se je na njih predstavilo 199 odraslih folklornih skupin s 3758 člani, 250 otroških folklornih skupin s 4909 člani in 25 skupin manjšinskih etničnih skupnosti in manjšin s 472 člani. Podatki kažejo, da se je število v zadnjih letih močno povečalo. Nastajajo mnoge nove veteranske in upokojenske folklorne skupine, prav tako se dejavnost uspešno razvija v okviru vzgoje vrtčevskih in osnovnošolskih otrok, ob čemer v zadnjem letu opažamo tudi porast števila skupin z mlajšimi člani (dijaki, predvsem pa študenti), kar je še zlasti razveseljivo. Zraven formalno načrtovanih programov pomemben del dejavnosti usmerjamo v sodelovanje z drugimi organizacijami, ki skupaj z nami usmerjajo folklorno dejavnost. Povezujemo se z ljubiteljskima organizacijama, in sicer Zvezo ljudskih tradicijskih skupin Slovenije in etnomuzikološkim društvom Folk Slovenija, pri načrtovanju izobraževanj in prireditev tesno sodelujemo z Glasbenonarodopisnim inštitutom ZRC SAZU, želimo pa si še tesno sodelovanje s Filozofsko fakulteto in Akademijo za glasbo (Knific, 2012b). 24
KAJ JE VZDRŽLJIVOST
10. 12. 2011 VZDRŽLJIVOST S TEKOM Seminarska naloga KAZALO 1. UVOD... 3 2. KAJ JE VZDRŽLJIVOST... 4 3. METODE ZA RAZVOJ VZDRŽLJIVOSTI... 4 4. TEHNIKA DOLGOTRAJNEGA TEKA... 5 5. GIBALNE (MOTORIČNE) SPOSOBNOSTI...
Prikaži večVRTEC POBREŽJE MARIBOR Cesta XIV. div. 14 a, Maribor, Tel: Fax:
VRTEC POBREŽJE MARIBOR Cesta XIV. div. 14 a, Maribor, Tel: 330-48-53 Fax: 330-48-52 mail:info.vrtec.pobrezje@siol.net,vrtec.pobrezje@siol.net http://www.vrtecpobrezje.si 1. FIT VADBENA URA CILJI 1. Otrokom
Prikaži večPomen gibanja v predšolskem obdobju Bernarda Osojnik Povzetek predavanja iz Šole za starše z dne Gibanje (šport) je primarna potreba otroka
Pomen gibanja v predšolskem obdobju Bernarda Osojnik Povzetek predavanja iz Šole za starše z dne 25.11.2015 Gibanje (šport) je primarna potreba otroka. Gibanje je zapisano v naše možgane - hoje se ne naučimo
Prikaži večOsnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 5. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018
Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 5. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 V 5. razredu si učenci lahko izberejo največ dve uri pouka
Prikaži večNEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V 2. triadi 2018/19 V šolskem letu 2018/2019 se bodo v skladu z določbo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni
NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V 2. triadi 2018/19 V šolskem letu 2018/2019 se bodo v skladu z določbo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št 63/13), ki določa tudi izvajanje
Prikaži večMicrosoft Word - za spletno stran.docx
GIBALNO OVIRAN OTROK V RAZREDU Tatjana Čigon, prof. def. Irena Kranjc, spec. ped. Sonja Vidmar, spec. ped. GIBANJE ČUTNO-GIBALNE IZKUŠNJE Moten gibalni razvoj ima za posledico upočasnjen oziroma moten
Prikaži večOsnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018
Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Učenec, ki si izbere neobvezni izbirni predmet, ga mora obiskovati
Prikaži večPEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog
Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede
Prikaži večORFFOV JESENSKI SEMINAR 2015 Plesna delavnica Tadeja Mraz Novak 1. Ritmično ogrevanje Prostor: večji odprti prostor Pripomočki: Ročni boben ali drug t
1. Ritmično ogrevanje Pripomočki: Ročni boben ali drug tolkalni inštrument za podporo ritma Hodimo prosto po prostoru na vsako 8. dobo = PLOSK Hodimo, na 4. dobo = TLESK + na vsako 8. dobo = PLOSK Preštejemo
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Elementarna športna vzgoja ANALIZA ŠPORTNIH PROGRAMOV ŠPORTNEGA DRUŠTVA SONČEK DIPLOM
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Elementarna športna vzgoja ANALIZA ŠPORTNIH PROGRAMOV ŠPORTNEGA DRUŠTVA SONČEK DIPLOMSKO DELO MENTOR: prof. dr. Mateja Videmšek RECENZENT:
Prikaži večTekaški program in vaje za prijeten 10 km tek
Tekaški program in vaje za prijeten 10 km tek Tekaški program za tek na 10 km (1. 7. - 7. 7.) Intervalni trening 5 x 400 m (200 m hoje med ovitvami) Tekaški program za tek na 10 km (8. 7. 14. 7.) Fartlek
Prikaži večOsnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015
Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Drage učenke in učenci bodočih 4. in 5. razredov, spoštovani starši! Leto je naokoli, pred
Prikaži večZlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd
PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V Zdravstvenem domu Ljubljana izvajamo program Promocija zdravja na delovnem mestu, ki je namenjen ozaveščanju delavcev in delodajalcev o zdravem življenjskem slogu
Prikaži večOsnovna šola Benedikt PONUDBA IN PREDSTAVITEV NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV učencem 3., 4. in 5. razreda Osnovne šole Benedikt za šolsko leto 2019/202
Osnovna šola Benedikt PONUDBA IN PREDSTAVITEV NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV učencem 3., 4. in 5. razreda Osnovne šole Benedikt za šolsko leto 2019/2020 April 2019-1 - Spoštovani starši in učenci. Poleg
Prikaži večŠPORTNA VZGOJA V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
UČNI NAČRT ZA ŠPORTNO VZGOJO - OSNOVNA ŠOLA DR. MARJETA KOVAČ DR. JANKO STREL SPLOŠNI PODATKI Sprejet na 21. seji Strokovnega sveta za splošno izobraževanje dne 12. 11. 1998. Kupite ga lahko v založni
Prikaži večIZBIRNI PREDMETI šolsko leto 2019/2020 neobvezni izbirni predmeti v 4., 5. in 6. razredu
IZBIRNI PREDMETI šolsko leto 2019/2020 neobvezni izbirni predmeti v 4., 5. in 6. razredu Spoštovani! Osnovna šola poleg obveznih predmetov in obveznih izbirnih predmetov izvaja v šolskem letu 2017/2018
Prikaži večObmočne izpostave JSKD SLOVENJ GRADEC JSKD skrbi za razvoj in uresničevanje nacionalnega potenciala ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Skrbi tudi za
Območne izpostave JSKD SLOVENJ GRADEC JSKD skrbi za razvoj in uresničevanje nacionalnega potenciala ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Skrbi tudi za aktivno ustvarjalnost, razvoj ustvarjalnih kapacitet
Prikaži večPredupokojitvene aktivnosti za zdravo starost
Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne
Prikaži večUČNA PRIPRAVA - ŠPORTNA VZGOJA Kandidatki: L. P., D. V. Didaktik: mag. Č.M. Učitelj: prof. B. V. Datum: Šola: OŠ Franca Rozmana Staneta Ra
UČNA PRIPRAVA - ŠPORTNA VZGOJA Kandidatki: L. P., D. V. Didaktik: mag. Č.M. Učitelj: prof. B. V. Datum: 19. 4. 2013 Šola: OŠ Franca Rozmana Staneta Razred: 2. a Zap. Št. ure: Predmet: Športna vzgoja Tematski
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO PRIMOŽ KIRN Ljubljana, 2014
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO PRIMOŽ KIRN Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje GIBALNA VSESTRANOST V NOGOMETU DIPLOMSKO DELO MENTOR izr. prof.
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Društvo nogometnih trenerjev Murska Sobota Licenčni Seminar B, C Ekonomska šola Murska Sobota 15.2.2014 Metodika učenja tehničnih elementov v nogometu UDAREC Z NOTRANJIM DELOM STOPALA Štefan Ivanič, Zdenko
Prikaži večProjekt: Kako potekajo krogotoki razvoja v nogometu pri mladih ( uporaba RSA metode dela ) Vaje za spodbujanje gibanja v nogometu- Ime vaje: slalom 1:
Vaje za spodbujanje gibanja v nogometu- Ime vaje: slalom 1:0 z žogo ; Skice za trening vaje predvsem za mlajše kategorije; Opis vaje: 1. slalom a) navpično, b) počez in sicer z nogami; rokami; kombinirano
Prikaži večMicrosoft Word - Brosura neobvezni IP
Osnovna šola dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Neobvezni izbirni predmeti so novost, ki se postopoma uvršča
Prikaži večOSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD VODNIK PO NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETIH V ŠOLSKEM LETU 2016/17
OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD VODNIK PO NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETIH V ŠOLSKEM LETU 2016/17 NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI 4., 5. in 6. razred V skladu z 20. a členom ZOsn (Uradni list RS, št. 63-2519/2013
Prikaži večLiveActive
Oblikujte svoje roke s temi 5 vajami brez obiska fitnesa! Dvig noge in nasprotne roke na veliki žogi 1 Vaja Y na telovadni žogi 2 z 8-12 ponovitvami na vsaki strani s 15-20 ponovitvami Dotik roke in nasprotne
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Standardi znanja in kriteriji ocenjevanja 2 r.ppt [Samo za branje] [Združljivostni način]
STANDARDI ZNANJA PO PREDMETIH IN KRITERIJI OCENJEVANJA 2. razred SLOVENŠČINA 1 KRITERIJI OCENJEVANJA PRI SLOVENŠČINI POSLUŠANJE -Poslušanje umetnostnega besedilo, določanja dogajalnega prostora in časa,
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ŽAN OCVIRK Ljubljana, 2016
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ŽAN OCVIRK Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja Kondicijsko treniranje KONDICIJSKA PRIPRAVA KOŠARKARJEV MLAJŠIH
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - Prepre\350evanje mi\232i\350no-kostnih obolenj_ dop ABJ.pptx)
Preprečevanje mišično-kostnih obolenj Usposabljanje za razvoj pedagoškega dela s poudarkom na učitelju kot temeljnemu nosilcu sprememb pri razvoju kompetenc 21. stoletja 23.4.2019, GZS & NIJZ PREDAVATELJICA
Prikaži večMicrosoft Word - program_studenti_PP.doc
I. PREDMET: ŠPORTNA VZGOJA (prilagojene športne aktivnosti) Letnik: 1. in 2. Obseg: 120 ur Sestavljalka programa: mag. Tjaša Filipčič, asistentka I. OSNOVNA IZHODIŠČA PRILAGOJENE ŠPORTNE VZGOJE (v nadaljevanju
Prikaži večMIKS Športna prireditev štirih vrtcev in medgeneracijsko sodelovanje
MIKS Športna prireditev štirih vrtcev in medgeneracijsko sodelovanje Ivanjkovci; 12. 3. 2019 Milena Školiber, dipl. vzg. ZAKAJ MIKS? Miks so začetnice vseh štirih sodelujočih vrtcev na tej prireditvi.
Prikaži večMicrosoft Word - Brosura neobvezni IP 2018
Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Po 20. a člen ZOoš šola ponuja za učence 1.razreda, 4. 9. razreda neobvezne izbirne predmete. Šola bo za učence 1. razreda izvajala pouk prvega tujega jezika
Prikaži večArial 26 pt, bold
3 G MATEMATIKA Milan Černel Osnovna šola Brežice POUČEVANJE MATEMATIKE temeljni in zahtevnejši šolski predmet, pomembna pri razvoju celovite osebnosti učenca, prilagajanje oblik in metod poučevanja učencem
Prikaži večOCENJEVANJE IZIDA REHABILITACIJE PRI OSEBAH S KRONIČNO RAZŠIRJENO BOLEČINO
TELESNA VADBA/ŠORT ZA LJUDI PO PREBOLELI MOŽGANSKI KAPI Doc.dr.Nika Goljar, dr.med. 13. KONGRES ŠPORTA ZA VSE ŠPORTNA REKREACIJA INVALIDOV Ljubljana, 30.11.2018 Uvod 15 milj. ljudi doživi MK / leto, t.j.
Prikaži večBOLEZNI KOSTI
BOLEZNI KOSTI Glavni vzroki za osteoporozo so: družinska nagnjenost k osteoporozi, pomanjkanje kalcija v prehrani, pomanjkanje gibanja, kajenje, pretirano pitje alkohola in zgodnja menopavza. Zdravljenje:
Prikaži večDiapozitiv 1
ZAHTEVE TENIŠKE IGRE V tej predstavitvi bomo... Analizirali teniško igro z vidika fizioloških procesov Predstavili energijske procese, ki potekajo pri športni aktivnosti Kako nam poznavanje energijskih
Prikaži večPowerPointova predstavitev
U K 20 P K U P M 2 0 1 2 12 M OBLIKOVANJE POJMA ŠTEVILO PRI OTROKU V 1. RAZREDU Sonja Flere, Mladen Kopasid Konferenca o učenju in poučevanju matematike, M a r i b o r, 2 3. i n 2 4. avgusta 2 0 1 2 Oblikovanje
Prikaži večPredlog letne učne priprave za glasbeno vzgojo za 4
OŠ ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU, Šentjanž 88, 2373 Šentjanž KRITERIJI Z OPISNIKI ZA OCENJEVANJE GLASBENA UMETNOST 5. RAZRED PODROČJE odlično 5 prav dobro 4 dobro 3 zadostno 2 nezadostno 1 Pozna, pravilno razume,
Prikaži večSPREJEM UDARCA
METODIČNI ALGORITMI SPREJEM UDARCA gibanje v nizki preži (orisovanje kvadrata) podajanje žoge (z obema rokama iz polčepa) in sledenje podani žogi (gibanje po prostoru) pomočnik hitro spreminja let žoge
Prikaži večUNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo DIPLOMSKO DELO Petra Dervarič Maribor, 2016
UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo DIPLOMSKO DELO Petra Dervarič Maribor, 2016 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo Diplomsko delo ELEMENTARNA
Prikaži večFIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA
FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA SE SPOMNITE SREDNJEŠOLSKE FIZIKE IN BIOLOGIJE? Saša Galonja univ. dipl. inž. arh. ZAPS marec, april 2012 Vsebina Kaj je zvok? Kako slišimo? Arhitekturna akustika
Prikaži večN E O B V E Z N I I Z B I R N I P R E D M E T I O s n o v n a š o l a P o l z e l a P o l z e l a, a p r i l
N E O B V E Z N I I Z B I R N I P R E D M E T I O s n o v n a š o l a P o l z e l a P o l z e l a, a p r i l 2 0 1 7 Dragi učenci, spoštovani starši! V šolskem letu 2017/18 bomo učencem 4., 5. in 6. razredov
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje, poučevanje na razredni stopnji Melita Marinč POVEZAVA MED GIBALNO/ŠPORTNO AKTIVNOSTJO OTROK IN NJ
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje, poučevanje na razredni stopnji Melita Marinč POVEZAVA MED GIBALNO/ŠPORTNO AKTIVNOSTJO OTROK IN NJIHOVIMI GIBALNIMI SPOSOBNOSTMI Magistrsko delo Ljubljana,
Prikaži večPriloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah
Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Pravili ocenjevanja Gimnazije Novo mesto, veljavnim
Prikaži večUniverza v Mariboru
Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta VLOGA UČITELJA Avtor: M. Š. Datum: 23.11.2010 Smer: razredni pouk POVZETEK Učitelj je strokovnjak na svojem področju, didaktično usposobljen, ima psihološka znanja
Prikaži večMicrosoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx
številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji
Prikaži več1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnost
1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis 16052016 2. IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnostni razvoj (drugo) 0909 Novi Klasius P bo 0922 Skrb
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ALENKA ŽNIDARIČ
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ALENKA ŽNIDARIČ UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA SPECIALNA IN REHABILITACIJSKA PEDAGOGIKA MNENJE STARŠEV IN STROKOVNIH DELAVCEV O ZIMOVANJU
Prikaži večDiapozitiv 1
RETERN - TEHNIKA CILJI 1. Poznati vrste in dele reterna 2. Uporabiti biomehanske principe pri analizi reterna 3. Poznati tehnične podrobnosti pri izvedbi reterna. Biomehanska analiza reterna Uspešnost
Prikaži večUČENCI oš Cirkovce smo posvojili folkloro v Cirkovcah
POSVOJENI SPOMENIK FOLKLORA Spoznavanje naravne in kulturne dediščine domačega kraja je eden od sestavnih delov vzgojno-izobraževalnega procesa. Z učenci smo se zato odločili, da v projektu Mladi posvojijo
Prikaži večNebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. T
Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. Tako pravi Trismigistus, Mag nad magi. (Hermes Trismigistus
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Presentation1
Drža telesa čelno proti tlom»klop«vzdrževati ravno linijo telesa. Opora je na podlahteh in prstih nog. Stisnite trebušne mišice in postavite medenico v nevtralni položaj (t.j. poteg popka noter in stisk
Prikaži več
STATIČNE RAZTEZNE VAJE (»STREČING«) NEKAJ PRAVIL O RAZTEZANJU PRED RAZTEZANJEM SE VEDNO OGREJ, NAJBOLJE, DA NAREDIŠ VAJE PO TUŠIRANJU, KO SI ŠE OGRET OD TRENINGA PREDEN ZAČNEŠ, SPIJ KOZAREC ALI DVA VODE
Prikaži večKo je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan
Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi Nacionalna konferenca, Brdo pri Kranju, 25. in 26. oktober 2011 Izhodišče razmišljanja Rezultati raziskav o povezanosti
Prikaži večDRUŽINSKO BRANJE
DRUŽINSKO BRANJE: BRALNI PROJEKT MESTNE KNJIŽNICE KRANJ Jure Bohinec Ponedeljek, 10. 9. 2018 Bralno društvo Slovenije Nacionalni strokovni posvet BEREMO SKUPAJ, Cankarjev dom v Ljubljani Dejavnosti za
Prikaži večMicrosoft Word - PLES_valcek2_TS.doc
POČASNI VALČEK 2. URA Študent: Tjaša Šuštaršič Razred: 4. razred Mentor: Uroš Govc Čas: 11.35 Šola: OŠ Domžale Spol učencev: 10 deklic, 11 dečkov Datum: 30.5.2005 Prostor: Telovadnica Glavni cilj ure:
Prikaži večNOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc
NOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc Mojca Gubanc I. poglavje Požar se je že tri dni razplamteval po gozdu nad vasjo. Zdelo se je, da bo ogenj dosegel naselje pod hribom. Gasilci iz vasi in okolice
Prikaži več(Microsoft Word - JAVNI RAZPIS ZA ISKANJE IN ZBIRANJE LJUDSKE GLASBENE DEDI\212\310INE.docx)
1 JAVNI RAZPIS ZA ISKANJE, ZBIRANJE, PREDSTAVLJANJE IN SNEMANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLASBENEGA IZROČILA MED SLOVENCI V ZAMEJSTVU IN PO SVETU ZA JAVNO RADIJSKO ODDAJO SLOVENSKA ZEMLJA V PESMI IN BESEDI»ZA
Prikaži večMODEL IGRE MLAJŠIH ŽENSKIH REPREZENTANC SLOVENIJE OSNOVNE INFORMACIJE O REPREZENTANČNIH SELEKCIJAH V Sloveniji imamo v ženski kategoriji 2 mlajši repr
MODEL IGRE MLAJŠIH ŽENSKIH REPREZENTANC SLOVENIJE OSNOVNE INFORMACIJE O REPREZENTANČNIH SELEKCIJAH V Sloveniji imamo v ženski kategoriji 2 mlajši reprezentanci, to sta U17 in U19, medtem ko smo intenzivno
Prikaži večZDRAVSTVENOVZGOJNI NASTOP
Strokovno srečanje Programa Svit SVITOV DAN 2016 Ocenjevanje bolečine pri kolonoskopiji 13. december 2016 Austria Trend Hotel Ljubljana Avtorji: Viki Kotar dipl.zn., Maja Košele dipl. ms., Zoran Georgiev
Prikaži več20. andragoški kolokvij
21. andragoški kolokvij in sklepni dogodek projekta EPUO Neformalno izobraževanje odraslih kot strategija odzivanja na spremembe 3. in 4. oktober 2017 Stavba Vertikala (Pipistrel Vertical Solutions), Vipavska
Prikaži večRaziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo
Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v
Prikaži večDiapozitiv 1
BEKEND - TEHNIKA CILJI 1. Poznati vrste in dele bekenda 2. Uporabiti biomehanske principe pri analizi bekenda 3. Poznati tehnične podrobnosti pri izvedbi bekenda. BEKEND osnovni podatki včasih je bil udarec,
Prikaži večRazred: 1
Razred: 1. Dan: 59. Predmet: SLJ Ura: 71. Datum: Učitelj/vzgojitelj: Sklop: MOJA DRUŽINA Učna enota: Pesem: JAKEC - BRAT RIŠEM ČRTE predopismenjevalne vaje Cilji: Doživljajo interpretativno prebrano pesem.
Prikaži večMicrosoft Word - PLES_valcek1_TS.doc
POČASNI VALČEK 1. URA Študent: Tjaša Šuštaršič Razred: 4. razred Mentor: Uroš Govc Čas: 11.35 Šola: OŠ Domžale Spol učencev: 10 deklic, 11 dečkov Datum: 25.5.2005 Prostor: Telovadnica Glavni cilj ure:
Prikaži večObjavljeno v Našem časopisu št. 408 z dne Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), v sklad
Objavljeno v Našem časopisu št. 408 z dne 30. 9. 2013 Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), v skladu z Nacionalnim programom športa v Republiki Sloveniji
Prikaži večBYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površine, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno ig
BYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površe, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno igro najdemo tudi v knjigi Scratch (Lajovic, 2011), vendar
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT POVEZANOST SPOSOBNOSTI RAVNOTEŽJA Z USPEŠNOSTJO MLAJŠIH KATEGORIJ V ALPSKEM SMUČANJU ŽIGA LAH Ljubljana, 2014
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT POVEZANOST SPOSOBNOSTI RAVNOTEŽJA Z USPEŠNOSTJO MLAJŠIH KATEGORIJ V ALPSKEM SMUČANJU ŽIGA LAH Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja
Prikaži večSpletno raziskovanje
SPLETNO RAZISKOVANJE RM 2013/14 VRSTE SPLETNEGA RAZISKOVANJA RENKO, 2005 Spletne fokusne skupine Spletni eksperiment Spletno opazovanje Spletni poglobljeni intervjuji Spletna anketa 2 PREDNOSTI SPLETNIH
Prikaži večMicrosoft Word - propozicije_mnogoboj.doc
SPLOŠNE PROPOZICIJE ATLETSKI MNOGOBOJ UČENCI TEKMUJETE V ATLETSKEM MNOGOBOJU, KAR POMENI, DA TEKMUJETE IZ VEČIH ATLETSKIH DISCIPLIN, REZULTATI PA SE VAM SEŠTEVAJO. TEKMUJE SE V ŠTIRIH KATEGORIJAH: - STAREJŠI
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Osnovnošolsko izobraževanje Dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica Osnovnošolsko izobraževanje 2017/2018 Vzgojno izobraževalni zavodi Osnovne šole Osnovne šole s prilagojenim programom Glasbene šole Zavodi
Prikaži večM
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M17154111* PSIHOLOGIJA Izpitna pola 1 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Strukturirane naloge Torek, 30. maj 2017 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki:
Prikaži večPredmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and le
Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and level Študijska smer Study field Letnik Academic year
Prikaži večNAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite
NAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite vzorčne strani iz DELOVNIH LISTOV 1 v štirih delih
Prikaži večDiapozitiv 1
Vrtec pri OŠ Polhov Gradec Z ROKO V ROKI OTROCI IN ODRASLI JERICA KREFT, NATAŠA PELJHAN POBUDA Na enem od srečanj ravnateljev in koordinatorjev v okviru Mreže vrtcev/šol Korak za korakom, ki ga organizira
Prikaži večPowerPoint Presentation
Oddelek za pedagogiko in andragogiko FF UL Pedagoško-andragoški dnevi 2018 25. januar 2018 SVETOVANJE NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA: VLOGA PEDAGOGA IN ANDRAGOGA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJAH
Prikaži večRazred: 1
Razred: 1. Dan: 49. Predmet: SPO Ura: 30. Datum: Učna enota: NAŠ MALI PROJEKT: Sestavimo druţino Prepoznajo oblike druţinskih skupnosti in razvijajo strpen odnos do njih. Uporabljajo poimenovanja za druţinske
Prikaži večSlide 1
SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V VRTCE IN ŠOLE Mag. Katica Pevec Semec katica.pevec@zrss.si Kaj so Smernice? So okviren dokument, ki lahko s splošnimi usmeritvami za delo z otroki priseljenci
Prikaži večVerjetnost in vzorčenje: teoretske porazdelitve standardne napake ocenjevanje parametrov as. dr. Nino RODE prof. dr. Blaž MESEC
Verjetnost in vzorčenje: teoretske porazdelitve standardne napake ocenjevanje parametrov as. dr. Nino RODE prof. dr. Blaž MESEC VERJETNOST osnovni pojmi Poskus: dejanje pri katerem je izid negotov met
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Celostna obravnava oseb s težavami v duševnem zdravju NASTJA SALMIČ TISOVEC, UNIV. DIPL. PSIH., CERTIFICIRANA EUROPSY PSIHOLOGINJA Š E N T, S LOV E N S KO Z D R U Ž E N J E Z A D U Š E V N O Z D R AVJ
Prikaži večGIBANJE OTROK - NALOŽBA ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE
GIBANJE OTROK - NALOŽBA ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE Brigita Zupančič Tisovec, Tjaša Knific Nacionalni inštitut za javno zdravje https://www.youtube.com/watch?v=d2mfnvjee4e Vsebina VZGOJA JE PROCES GENERACIJ POMEN
Prikaži večMicrosoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx
številka 13, 15. dec.2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! Danes nadaljujemo z vprašanji, s katerimi vrednotite konkretne lastnosti in sposobnosti posameznega kandidata. V prejšnjih
Prikaži večMicrosoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Osnovna šola bratov Letonja telefon/fax: (03) 8965300, 8965304 Šmartno ob Paki 117 e-pošta: os-bl-smartno@guest.arnes.si 3327 Šmartno ob Paki spl. stran: www.ossmartno.si SAMOEVALVACIJSKO POROČILO SODELOVANJE
Prikaži večTELEFON, TABLICA,TELEVIZIJA ALI IGRA V NARAVI? ZAKAJ IZ OTROŠKIH ŽIVLJENJ IZGINJA PROSTA IGRA? Velikokrat v pogovoru s starši slišimo primerjanje njih
TELEFON, TABLICA,TELEVIZIJA ALI IGRA V NARAVI? ZAKAJ IZ OTROŠKIH ŽIVLJENJ IZGINJA PROSTA IGRA? Velikokrat v pogovoru s starši slišimo primerjanje njihovega otroštva z otroštvom v sedanjem času. Vsi ugotavljamo,
Prikaži večZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020
ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020 ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA OTROKE IN MLADINO Srednješolsko obdobje je obdobje velikih sprememb, tako na telesnem kot duševnem področju. Istočasno pa
Prikaži večMicrosoft Word - KAZALNIK ZADOVOLJSTVA S PREHRANO 2017
Neobvezni kazalnik kakovosti KAZALNIK ZADOVOLJSTVO S PREHRANO V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI IDRIJA ZA LETO 2017 Kazalnik pripravila Andreja Gruden, dipl. m. s., Hvala Nataša, dipl. m. s. 1. POIMENOVANJE KAZALNIKA
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja PROGRAM ŠPORTNE VADBE PREDŠOLSKIH OTROK V VRTCU S SLABIMI MATERIALNIMI POGOJI MAGISTRSKO DELO A
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja PROGRAM ŠPORTNE VADBE PREDŠOLSKIH OTROK V VRTCU S SLABIMI MATERIALNIMI POGOJI MAGISTRSKO DELO Avtorica dela KATJA PIVK Ljubljana, 2017 UNIVERZA V
Prikaži večPONUDBA NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV 4., 5. IN 6. RAZRED ŠOLSKO LETO 2018/19
PONUDBA NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV 4., 5. IN 6. RAZRED ŠOLSKO LETO 2018/19 UVOD V šolskem letu 2014/15 so se začele uporabljati določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni
Prikaži večPOTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u
POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo učbenik in delovni zvezek, ki sta obvezna učna pripomočka
Prikaži večObmočne izpostave JSKD POSTOJNA JSKD skrbi za razvoj in uresničevanje nacionalnega potenciala ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Skrbi tudi za aktivn
Območne izpostave JSKD POSTOJNA JSKD skrbi za razvoj in uresničevanje nacionalnega potenciala ljubiteljskih kulturnih i. Skrbi tudi za aktivno ustvarjalnost, razvoj ustvarjalnih kapacitet in strokovnih
Prikaži večUniverza v Mariboru
VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM PREDŠOLSKA VZGOJA Prerazporeditev ur med semestri štud. programa Predšolska vzgoja je bila potrjena na 9. izredni seji Senata PEF dne 14. 9. 2007 in na 1. korespondenčni
Prikaži večOrientira se v prostoru in na ravnini
Osnovna šola Vrhovci Cesta na Bokalce 1 1000 Ljubljana Šolsko leto 2018/19 01 42 30 370 e-naslov: o-vrhovci.lj@guest.arnes.si spletna stran: www.os-vrhovci.si TRR: 01261-6030665280 Davčna št.: 34317627
Prikaži večDiapozitiv 1
Ključne kompetence za uspešno delo knjižničarja Kako jih razvijati? Dr. Vlasta Zabukovec Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo FF, UL Kompetence Študij, vseživljenjsko učenje
Prikaži več11. REGIJSKE IGRE MATP GORENJSKE REGIJE R A Z P I S PRIREDITELJ: Specialna olimpiada Slovenije ORGANIZATOR: OŠ Helene Puhar Kranj KRAJ: OŠ Helene Puha
11. REGIJSKE IGRE MATP GORENJSKE REGIJE R A Z P I S PRIREDITELJ: Specialna olimpiada Slovenije ORGANIZATOR: OŠ Helene Puhar Kranj KRAJ: OŠ Helene Puhar Kranj, Kidričeva 51, 4000 Kranj DATUM: 15. 4. 2014
Prikaži večOsnove statistike v fizični geografiji 2
Osnove statistike v geografiji - Metodologija geografskega raziskovanja - dr. Gregor Kovačič, doc. Bivariantna analiza Lastnosti so med sabo odvisne (vzročnoposledično povezane), kadar ena lastnost (spremenljivka
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M09254121* PSIHOLOGIJ Izpitna pola 1 JESENSKI IZPITNI ROK Petek, 28. avgust 2009 / 20 minut ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno
Prikaži večOsnovna šola dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec Črešnjevec 47, 2310 Slovenska Bistrica Tel: (02) Fax: (02) w
Osnovna šola dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec Črešnjevec 47, 2310 Slovenska Bistrica Tel: (02) 8055150 Fax: (02) 8055158 o-cresnjevec.mb@guest.arnes.si www.cresnjevec.si projekt ZDRAVJE V VRTCU POROČILO O
Prikaži večMOTNJE HRANJENJA
SKRB ZA ZDRAVJE V ROMSKI SKUPNOSTI ORGANIZIRANA TELESNA VADBA V ROMSKEM NASELJU PUŠČA Sandra Gaber Flegar in Mitja Dišič Strokovno srečanje / Strunjan, 16. 6. 2017 Začetek sodelovanja z romsko skupnostjo
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA PREDŠOLSKA VZGOJA ALENKA HUMAR VPLIV RAZLIČNIH VRST GIBALNIH DEJAVNOSTI NA GIBALNO UČINKOVITOST SLOVENSKIH PE
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA PREDŠOLSKA VZGOJA ALENKA HUMAR VPLIV RAZLIČNIH VRST GIBALNIH DEJAVNOSTI NA GIBALNO UČINKOVITOST SLOVENSKIH PETLETNIH OTROK MAGISTRSKO DELO LJUBLJANA 2016 UNIVERZA
Prikaži večmat soda liha stevila fotke eval_tretji
OSNOVNA ŠOLA CIRILA KOSMAČA PIRAN UČITELJ: VIKA KUŠTRIN P. PREDMET: MAT RAZRED: 3. DATUM IN URA: / UČNA TEMA: Aritmetika in algebra UČNA ENOTA: SODA IN LIHA ŠTEVILA CILJI: Razlikovati soda in liha števila.
Prikaži večŠolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program predšolska vzgoja Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-Knjižnica
Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program Predšolska vzgoja Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-knjižnica Vsebinski sklop: Uradno komuniciranje preko elektronske pošte
Prikaži več