LETNO POROČILO O IZVAJANJU REGIONALNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA za obdobje V REGIJI JUGOVZHODNA SLOVENIJA za leto 2018

Transkripcija

1 LETNO POROČILO O IZVAJANJU REGIONALNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA za obdobje V REGIJI JUGOVZHODNA SLOVENIJA za leto 2018 MAREC

2 KAZALO KAZALO UVOD PRAVNE PODLAGE IZVAJANJE REGIONALNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA IN USKLAJEVANJE DOGOVORA ZA RAZVOJ REGIJE JV SLOVENIJA V LETU POVZETEK REGIONALNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA VSEBINSKI OKVIR PRIPRAVE REGIONALNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA ZA OBDOBJE V RAZVOJNI REGIJI JUGOVZHODNA SLOVENIJA PRIKAZ SPREMEMB, KI SO POMEMBNE ZA IZVAJANJE RRP TER NJIHOV VPLIV NA DOSEGANJE CILJEV RRP V LETU RAZVOJNI CILJI IN PRIORITETE V RAZVOJNI REGIJI JUGOVZHODNA SLOVENIJA V OBDOBJU Vizija in razvojni cilji regije Napredek pri doseganju kvantificiranih ciljev z uporabo fizičnih in finančnih kazalnikov v letu Doseženi učinki po izvedbi posameznih ukrepov in projektov v letu POVZETEK POMEMBNIH TEŽAV PRI IZVAJANJU RRP IN SPREJETJE UKREPOV ZA NJIHOVO ODPRAVO

3 1. UVOD Regionalni razvojni program za programsko obdobje je temeljni strateški in programski dokument na regionalni ravni, s katerim se uskladijo razvojni cilji v regiji ter določijo instrumenti in ocenijo viri za njihovo uresničevanje. Dogovor za razvoj regije pa je eden ključnih instrumentov regionalne politike, s katerim se uresničuje regionalni razvojni program (v nadaljevanju RRP). RRP se pripravlja za štiriletno obdobje. Namen dogovora je povezovanje s sektorskimi politikami in proračuni občin ter predstavlja dvostranski izvedbeni akt, s katerim se uresničuje RRP tako, da se določijo ključni regijski, medregijski in sektorski projekti za premagovanje razvojnih ovir in doseganje razvojne specializacije regije ter viri financiranja PRAVNE PODLAGE - Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11, 57/12 in 46/16); - Uredba o regionalnih razvojnih programih (Uradni list RS, št. 69/12 in 78/15); - Uredba o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike (Uradni list RS, 16/13 in 78/15); - Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006; - Uredba o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju za cilj naložbe za rast in delovna mesta (Uradni list RS, št. 29/15, 36/16, 58/16, 69/16 popr., 15/17, 69/17 in 67/18); - Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju z dne 11. decembra 2014 ( - Navodila organa upravljanja za finančno upravljanje evropske kohezijske politike cilja Naložbe za rast in delovna mesta v programskem obdobju , Ljubljana, julij 2015, št. dokumenta /2015/1 ( - Navodila organa upravljanja za načrtovanje, odločanje o podpori, spremljanje, poročanje in vrednotenje izvajanja evropske kohezijske politike v programskem obdobju , Ljubljana, julij 2015, št. dokumenta /2015/1 ( - Navodila organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v obdobju , Ljubljana, julij 2015, št. dokumenta /2015/1 ( - Merila za izbor operacij v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje , 17. april 2015, verzija 1.2 dokument nima številke ( - Smernice za prejemnike sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter s tem povezanih instrumentov EU. Luxembourg, Urad za publikacije Evropske unije, 2014, ISBN ( - Smernice o poenostavljenih možnostih obračunavanja stroškov. Evropska komisija, Različica iz septembra 2014 ( IZVAJANJE REGIONALNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA IN USKLAJEVANJE DOGOVORA ZA RAZVOJ REGIJE JV SLOVENIJA V LETU 2018 Razvojni center Novo mesto d.o.o. je kot regionalna razvojna agencija tudi v letu 2018 v regiji JV Slovenija opravljala vse zakonsko opredeljene naloge spodbujanja razvoja na regionalni ravni. Osrednja naloga je bila uresničevanje, že v letu 2015 sprejetega, regionalnega razvojnega programa (RRP) za regijo JV Slovenija za obdobje Regionalni razvojni program regije JV Slovenija za obdobje (v nadaljevanju: RRP JV SLO) je bil pripravljen po postopku skladno z Uredbo o regionalnih razvojnih programih. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju: MGRT) je izdalo mnenje na RRP JV SLO dne RRP JV SLO je bil obravnavan in potrjen na svetu regije in razvojnem svetu regije ( ) pred pridobitvijo mnenja od MGRT, nato pa potrjen s strani Razvojnega sveta regije dne in Sveta regije z 3

4 mnenjem dne Skladno s 23. člena Uredbe o regionalnih razvojnih programih je potrebno v treh mesecih po koncu koledarskega leta predložiti letno poročilo o izvajanju Regionalnega razvojnega programa. S sprejetjem Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike in sprejetjem Uredbe o spremembi uredbe o regionalnih razvojnih programih (UR. L. RS, št. 87/2015) so bili že od leta 2015 dalje ustvarjeni pogoji za delovanje izvajanja teritorialnega dialoga v regiji in z ministrstvi. Osnutek dogovora za razvoj regije je po postopku skladno z določili Uredbe o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike pripravila regionalna razvojna agencija, Razvojni center Novo mesto d.o.o. (v nadaljevanju RC Novo mesto) na podlagi povabila razvojnim svetom regije za pripravo in podpisa dogovora za razvoj regije z dne s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Že v mesecu decembru 2015 je regija na podlagi poziva MGRT oddala osnutek Dogovora za razvoj regije JV Slovenija za obdobje Razvojni svet regije JV Slovenija je na svoji 12. redni seji, ki je potekala , potrdil vključitev treh projektov, ki so bili z ministrstvi usklajeni v fazi teritorialnega dialoga je predsednik Razvojnega sveta regije JV Slovenija podpisal Dogovor za razvoj regije JV Slovenija, v katerem so vključeni trije projekti. Po objavi Povabila razvojnim svetom regij za Dopolnitev dogovorov za razvoj regije drugo povabilo z dne , št /2016/97 in spremembo z dne št /2016/104) je regija takoj pristopila k postopku dopolnitve osnutka dogovora za razvoj regije JV Slovenija in usklajevanju regijskih projektov. Po usklajevanju z resornimi ministrstvi na teritorialnih dialogih za posamezne prednostne osi je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo na podlagi prejetih soglasij pripravilo predlog Dopolnitve št. 1 k Dogovoru za razvoj regije JV Slovenija, v katerem je vključenih 25 projektov. Predlagan predlog se je obravnaval na 40. redni seji Sveta regije, ki je potekala in ga tudi potrdil. Na podlagi potrditve Sveta regije je dokument obravnaval tudi Razvojni svet regije JV Slovenija na svoji 14. redni seji , in predlagam predlog sprejel. V Dogovor za razvoj regije JV Slovenija je tako sedaj skupaj vključenih 28 projektov. 4

5 2. POVZETEK REGIONALNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA 2.1. VSEBINSKI OKVIR PRIPRAVE REGIONALNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA ZA OBDOBJE V RAZVOJNI REGIJI JUGOVZHODNA SLOVENIJA Podlage, ki so pravni temelj za izdelavo RRP in povzetka so Uredba o regionalnih razvojnih programih (Ur.l. RS št. 69/2012), usmeritve Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju MGRT) ter Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Ur.l. RS, št. 20/11 in 57/12), s katerim je bil predpisan in vzpostavljen strateško-programski okvir regionalnega razvoja na državni in regionalni ravni. RRP za regijo JV Slovenija vsebuje 52 celovitih regijskih projektov in opisuje od tega 25 najpomembnejših PRIKAZ SPREMEMB, KI SO POMEMBNE ZA IZVAJANJE RRP TER NJIHOV VPLIV NA DOSEGANJE CILJEV RRP V LETU 2018 S sprejetjem Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike in sprejetjem Uredbe o spremembi uredbe o regionalnih razvojnih programih (UR. L. RS, št. 87/2015) v letu 2015, so bili ustvarjeni pogoji za pričetek delovanja izvajanja teritorialnega dialoga v regiji in z ministrstvi. Do sedaj sta bili izvedeni dve povabili Razvojnim svetom regij, da pristopijo k pripravi Dogovora za razvoj regije oziroma k njegovi dopolnitvi. Dogovor za razvoj regije JV Slovenija je bil podpisan , v katerem so vključeni 3 projekti. Dopolnitev Dogovora za razvoj regije JV Slovenija, v kateri je vključenih še 25 projektov, je bila podpisana Vse skupaj ima regija JV Slovenija v Dogovor za razvoj regije vključenih 28 projektov. Projekti so sledeči: 1. Projekt: Prostorsko-komunalna ureditev romskega naselje Žabjak Brezje, nosilec projekta: MO Novo mesto. Skupna vrednost projekta EUR, od tega EUR sredstva državnega proračuna in EUR občinska sredstva. 2. Projekt: Vzpostavitev ustreznih pogojev za aktivno udeležbo in nastanitve ranljivih skupin, nosilec projekta: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Skupna vrednost projekta EUR, od tega EUR sredstev državnega proračuna (EU sredstva + SLO udeležba), EUR občinskih sredstev in EUR drugih virov. 3. Projekt: Regijska štipendijska shema Jugovzhodna Slovenija, nosilec projekta: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Skupna vrednost projekta je ,32 EUR, od tega ,42 EUR OP za izvajanje kohezijske politike v obdobju , ,63 EUR nacionalnih sredstev in ,27 EUR zasebnih sredstev. 4. Projekt: Izgradnja in rekonstrukcija komunalne in cestne infrastrukture v OC UGAR, nosilec projekta: Občina Ribnica, skupna vrednost projekta ,14 EUR, od tega ,78 EUR občinskih sredstev in ,36 EUR sredstev državnega proračuna (EU sredstva + SLO udeležba). 5. Projekt: Ekonomsko poslovna infrastruktura v PC TRIS Kanižarica 2. del: ceste B1, G3 in G, nosilec projekta: Občina Črnomelj, skupna vrednost projekta ,93 EUR, od tega ,05 EUR občinskih sredstev in ,88 EUR sredstev državnega proračuna (EU sredstva + SLO udeležba). 6. Projekt: Industrijska cona Trebnje 2. faza, nosilec projekta: Občina Trebnje, skupna vrednost projekta ,20 EUR, od tega ,20 EUR občinskih sredstev in ,00 EUR sredstev državnega proračuna (EU sredstva + SLO udeležba). 7. Projekt: Opremljanje IC Dolenja vas, nosilec projekta: Občina Mirna Peč, skupna vrednost projekta ,96 EUR, od tega ,93 EUR občinskih sredstev in ,03 EUR sredstev državnega proračuna (EU sredstva + SLO udeležba). 8. Projekt: Opremljanje obrtno poslovnega območja v Podpreski, nosilec projekta: Občina Loški Potok, skupna vrednost projekta ,00 EUR, od tega ,00 EUR občinskih sredstev in ,00 EUR sredstev državnega proračuna (EU sredstva + SLO udeležba). 9. Projekt: Poslovna cona Prelesje, nosilec projekta: Občina Šentrupert, skupna vrednost projekta ,55 EUR, od tega ,46 EUR občinskih sredstev in ,09 EUR sredstev državnega proračuna (EU sredstva + SLO udeležba). 5

6 10. Projekt: Poslovno industrijska cona Cikava cesta 4, nosilec projekta: MO Novo mesto, skupna vrednost projekta ,43 EUR, od tega ,02 EUR občinskih sredstev in ,41 EUR sredstev državnega proračuna (EU sredstva + SLO udeležba). Projektna, investicijska dokumentacija, umeščenost v občinske razvojne in prostorske dokumente, lastništvo zemljišč in gradbeno dovoljenje je narejeno oz. pridobljeno; 11. Projekt: Cona pri Pildu 2. etapa, nosilec projekta: Občina Metlika, skupna vrednost projekta ,00 EUR, od tega ,00 EUR občinskih sredstev in ,00 EUR sredstev državnega proračuna (EU sredstva + SLO udeležba). Odložni pogoj: Do je potrebno rešiti vprašanje zemljišč in pridobiti oz. vložiti dokumentacijo za gradbeno dovoljenje; 12. Projekt: Izgradnja GJI v Industrijski coni Beti, nosilec projekta: Občina Metlika, skupna vrednost projekta ,28 EUR, od tega ,28 EUR občinskih sredstev in ,00 EUR sredstev državnega proračuna (EU sredstva + SLO udeležba). Odložni pogoj: Do urediti lastništvo zemljišč in pridobiti oz. vložiti dokumentacijo za gradbeno dovoljenje; 13. Projekt: Gradnja poslovne cone Puščava - 1. faza, nosilec projekta: Občina Mokronog-Trebelno, skupna vrednost projekta ,25 EUR, od tega ,89 EUR občinskih sredstev in ,36 EUR sredstev državnega proračuna (EU sredstva + SLO udeležba). Odložni pogoj: Do je potrebno rešiti vprašanje zemljišč in pridobiti oz. vložiti dokumentacijo za gradbeno dovoljenje; 14. Projekt: Izgradnja podjetniškega inkubatorja Kočevje, nosilec projekta: Občina Kočevje, skupna vrednost projekta ,37 EUR, od tega ,00 EUR občinskih sredstev in ,37 EUR sredstev državnega proračuna (EU sredstva + SLO udeležba). Odložni pogoj: Do pridobiti oz. vložiti dokumentacijo za gradbeno dovoljenje; 15. Projekt: Poslovno industrijska cona Cikava cesta 2, nosilec projekta: MO Novo mesto, skupna vrednost projekta ,05 EUR, od tega ,20 EUR občinskih sredstev in ,85 EUR sredstev državnega proračuna (EU sredstva + SLO udeležba). Odložni pogoj: Do urediti zemljišča in pridobiti oz. vložiti dokumentacijo za gradbeno dovoljenje do Projekt: Podjetno nad izzive (PONI), prijavitelj projekta: Regionalna razvojna agencija za Koroško regijo d.o.o., upravičenec: Razvojni center Novo mesto d.o.o., vrednost projekta ,00 EUR, od tega 75% EU sredstva in 25% SLO udeležba. 17. Projekt: Kanalizacija Črnomelj 2. del, nov naziv projekta: Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Kolpe občina Črnomelj, nosilec projekta: Občina Črnomelj, skupna vrednost projekta ,00 EUR, od tega ,00 EUR občinskih sredstev in ,00 EUR sredstev državnega proračuna (EU sredstva + SLO udeležba); 18. Projekt: Zmanjšanje emisij v vodotok Temenica I, nov naziv projekta: Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Krke občina Trebnje, nosilec projekta: Občina Trebnje, skupna vrednost projekta ,25 EUR, od tega ,96 EUR občinskih sredstev in ,29 EUR sredstev državnega proračuna (EU sredstva + SLO udeležba). 19. Projekt: Kanalizacija v aglomeraciji Metlika, nov naziv projekta: Odvajanje in čiščenje v porečju Kolpe občina Metlika, nosilec projekta: Občina Metlika, skupna vrednost projekta ,52 EUR, od tega ,58 EUR občinskih sredstev in ,94 EUR sredstev državnega proračuna (EU sredstva + SLO udeležba). 20. Projekt: Kanalizacija v aglomeraciji Vrh pri Šentjerneju, nov naziv projekta: Odvajanje in čiščenje v porečju Krke občina Šentjernej, nosilec projekta: Občina Šentjernej, skupna vrednost projekta ,91 EUR, od tega ,71 EUR občinskih sredstev in ,20 EUR sredstev državnega proračuna (EU sredstva + SLO udeležba). 21. Projekt: Oskrba s pitno vodo - Sodražica II, nosilec projekta: Občina Sodražica, skupna vrednost projekta ,00 EUR, od tega ,00 EUR občinskih sredstev in ,00 EUR sredstev državnega proračuna (EU sredstva + SLO udeležba). Odložni pogoj: prijavitelj je dolžan v roku 2 mesecev od poziva MOP posredovati dopolnitve projektnega predloga in predpisano izjavo, v nasprotnem primeru se projekt izloči iz dogovora in sredstva evropske kohezijske politike za predmetni projekt se sprostijo. 22. Projekt: Regionalna kolesarska povezava Trebnje - Mirna Mokronog, nosilec projekta: Občina Trebnje, skupna vrednost projekta ,76 EUR, od tega ,71 EUR občinskih sredstev in ,05 EUR sredstev državnega proračuna (EU sredstva + SLO udeležba). Odložni pogoj: V kolikor prijavitelj ne bo pravočasno pripravil in skladno s tem vložil popolno vlogo za neposredno potrditev v okviru izvajanja kohezijske politike najkasneje do , se sredstva kohezijske politike s tega projekta sprostijo. 23. Projekt: Regionalna kolesarska povezava Trebnje - Mirna Peč - Novo mesto, nosilec projekta: MO Novo mesto, skupna vrednost projekta ,24 EUR, od tega ,13 EUR občinskih sredstev in ,11 EUR sredstev državnega proračuna (EU sredstva + SLO udeležba). Odložni pogoj: V kolikor prijavitelj ne bo pravočasno pripravil in skladno s tem vložil popolno vlogo za neposredno potrditev v okviru izvajanja kohezijske politike najkasneje do , se sredstva kohezijske politike s tega projekta sprostijo. 6

7 24. Projekt: Regionalna kolesarska povezava Novo mesto - Straža - Dolenjske Toplice, nosilec projekta: MO Novo mesto, skupna vrednost projekta ,77 EUR, od tega ,11 EUR občinskih sredstev in ,66 EUR sredstev državnega proračuna (EU sredstva + SLO udeležba). Odložni pogoj: V kolikor prijavitelj ne bo pravočasno pripravil in skladno s tem vložil popolno vlogo za neposredno potrditev v okviru izvajanja kohezijske politike najkasneje do , se sredstva kohezijske politike s tega projekta sprostijo. 25. Projekt: Regionalna kolesarska povezava Novo mesto - Šmarješke Toplice Škocjan, nosilec projekta: MO Novo mesto, skupna vrednost projekta ,80 EUR, od tega ,74 EUR občinskih sredstev in ,06 EUR sredstev državnega proračuna (EU sredstva + SLO udeležba). Odložni pogoj: V kolikor prijavitelj ne bo pravočasno pripravil in skladno s tem vložil popolno vlogo za neposredno potrditev v okviru izvajanja kohezijske politike najkasneje do , se sredstva kohezijske politike s tega projekta sprostijo. 26. Projekt: Ureditev kolesarskih povezav v občini Kočevje, nosilec projekta: Občina Kočevje, skupna vrednost projekta ,00 EUR, od tega ,00 EUR občinskih sredstev in ,00 EUR sredstev državnega proračuna (EU sredstva + SLO udeležba). Odložni pogoj: V kolikor prijavitelj ne bo pravočasno pripravil in skladno s tem vložil popolno vlogo za neposredno potrditev v okviru izvajanja kohezijske politike najkasneje do , se sredstva kohezijske politike s tega projekta sprostijo. 27. Projekt: Regionalna kolesarska povezava Črnomelj - Kanižarica, nosilec projekta: Občina Črnomelj, skupna vrednost projekta ,75 EUR, od tega ,75 EUR občinskih sredstev in ,00 EUR sredstev državnega proračuna (EU sredstva + SLO udeležba). Odložni pogoj: V kolikor prijavitelj ne bo pravočasno pripravil in skladno s tem vložil popolno vlogo za neposredno potrditev v okviru izvajanja kohezijske politike najkasneje do , se sredstva kohezijske politike s tega projekta sprostijo. 28. Projekt: Projektiranje 2. odseka južnega dela 3. razvojne osi, ki obsega državno cesto od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in do priključka Črnomelj jug, nosilec projekta: Ministrstvo za infrastrukturo, skupna vrednost projekta ,00 EUR, od tega ,00 EUR sredstev investitorja in ,00 EUR sredstev državnega proračuna (EU sredstva + SLO udeležba). Odložni pogoj: najkasneje do mora biti oddana popolna vloga za neposredno potrditev v okviru izvajanja kohezijske politike, sicer se sredstva kohezijske politike s tega projekta sprostijo.« RAZVOJNI CILJI IN PRIORITETE V RAZVOJNI REGIJI JUGOVZHODNA SLOVENIJA V OBDOBJU Vizija in razvojni cilji regije Vizija JV Slovenije je postati prepoznavna kot:»izvozna, odprta, povezana in trajnostno odgovorna regija«. JV Slovenija je že tradicionalno najbolj izvozna razvojna regija, saj ustvari več kot polovico svojih prihodkov na tujih trgih. Slovenija ustvari z izvozom tretjino vseh prihodkov. JV Slovenija ustvarja tudi pomemben delež slovenskega izvoza. Med vsemi slovenskimi regijami ima najvišjo pokritost uvoza z izvozom. Če so v preteklosti dajale pomemben prispevek k izvozu delovno intenzivne panoge (lesarstvo, tekstil), prevzemajo tehnološko zahtevnejši proizvodi in storitve vedno večji delež. Izvoz je generator rasti regije. Na račun izvoza ima regija nadpovprečne ekonomske kazalnike. JV Slovenija želi visok delež izvoza ohranjati in povečevati zlasti na področjih, kjer je za to prepoznala možnosti, to so podjetništvo, turizem in storitve. V letu 2018 statistični podatki potrjujejo za regijo JV Slovenija, da nadaljuje razvoj v smeri vizije in ohranja delež izvoza na prvem mestu v Sloveniji Napredek pri doseganju kvantificiranih ciljev z uporabo fizičnih in finančnih kazalnikov v letu 2018 V RRP JV SLO smo opredelili cilje in kazalnike po področjih. Glede na dejstvo, da je samo izvajanje projektnih predlogov iz RRP JV SLO še na začetku, v tem poročilu ne moremo meriti napredka po doseganju kvantificiranih ciljev z uporabo fizičnih in finančnih kazalnikov. 7

8 V nadaljevanju so izpostavljene uspešne aktivnosti v letu 2018, ki prispevajo oz. bodo s svojo realizacijo prispevale k doseganju strateških razvojnih ciljev regije, ki so hkrati tudi temelj za realizacijo razvojne specializacije regije v okviru skupnih regijskih projektov, in sicer: CILJI RRP JV SLO UČINKI/AKTIVNOSTI V LETU 2018 Cilj 1: ZDRAVA REGIJA Dolgoročni cilj regije je trajnostni (sonaravni) razvoj, ohranjanje stanja okolja in zdravja regije ter ohranjanje naravnih in ustvarjenih vrednot. Vsi razvojni koraki regije se bodo preverjali z doseganjem tega cilja. Na področju ravnanja z okoljem bo regija uvedla spremljavo enega od instrumentov trajnostnega razvoja (primeroma: CO2 odtis, ekološka stopinja) in vzpostavila informacijski sistem za spremljanje onesnaženosti okolja, ki bo vključeval sodelovanje javnosti (civilne družbe) v razreševanju okoljskih problemov regije. V regiji se bo intenzivno ukvarjajo z ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka na nivoju celotne regije, še posebej pa z odpravljanjem PM 10 v regijskem središču. Vsi prebivalci regije bodo oskrbljeni z zdravo in kvalitetno pitno vodo. S sanacijo dotrajanega vodovodnega omrežja bodo zmanjšane izgube pitne vode. Izvajala se bo sanacija obstoječih odlagališč odpadkov ter gradnja kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav. Velik poudarek navedenega cilja je na ohranjanju in boljšem izkoriščanju kmetijskih površin, povečevanju pridelave»domače«hrane za potrebe prebivalstva ter spodbujanju vseh oblik dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu. Na področju gozdarstva je spodbujan trajnostni razvoj gozdarstva z večjo proizvodno funkcijo gozdov, z upoštevanjem ekološke in socialne funkcije gozda. Skladno s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka na območju MO Novo mesto, je MO Novo mesto v letu 2018 izvedla veliko aktivnosti. Ključen je bil sprejem Programa ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka, Lokalnega energetskega koncepta, Odloka o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje ter izvajanje projektov na področju trajnostne mobilnosti. V regiji imamo 6 občin s sprejeto Celostno prometno strategijo. V letu 2018, je bilo podprtih 6 projektov, ki bodo prispevali k razvoju urbane trajnostne mobilnosti in s tem k izboljšanju kakovosti zraka v mestih ter k boljši povezanosti urbanih območij z njihovim zaledjem, zmanjšanju prometnih zastojev, izboljšanju kakovosti življenjskega prostora v urbanih območjih in povečanju prometne varnosti. V letu 2018 so v regiji nosilci treh ključnih infrastrukturnih projektov (Oskrba s pitno vodo Suhe Krajine, Oskrba s pitno vodo na območju Sodražice, Ribnice in Kočevja ter Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju osrednje Dolenjske), ki so pridobili odločitev o sofinanciranju projektov, dela tudi aktivno izvajali. Poleg projektov, ki se izvajajo in so bili podprti v okviru LAS (3 LAS v regiji), se je v regiji začel izvajati prvi projekt sodelovanja»zgodbe rok in krajev«. SLR prispeva k uresničevanju horizontalnih ciljev evropske unije (blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, okolje in inovacije ter spodbujanje enakosti moških in žensk in nediskriminacijo). S podporo gospodarskim dejavnostim in z vlaganji v človeške potenciale ter manjšimi vlaganji v prenovo, bo mogoče na območjih las ustvariti razmere za njihovo razvojno prestrukturiranje. Z vključevanjem deležnikov v pripravo, odločanje in izvajanje projektov se bosta razvijala in krepila tudi človeški potencial in inovativnost prebivalcev teh območij. Pričakovani rezultati pri tem specifičnem cilju so: zagotavljanje pogojev za nova delovna mesta, povečanje socialne vključenosti s spodbujanjem inovativnih partnerstev, varovanje okolja. V regiji je bilo v letu 2018 podprtih 6 projektov. Cilj 2: POVEZANA REGIJA Vse tri geografske enote Jugovzhodne Slovenije, ožja Dolenjska, Bela krajina in Kočevsko-ribniška bodo V letu 2018 se je nadaljevala nadgradnja železnice do Kočevja. Podpisan je bil tudi Dogovor o sodelovanju na 8

9 ustrezneje povezane z Novim mestom, regijskim središčem nacionalnega pomena, Ljubljano kot državnim središčem in upravnim središčem kočevsko-ribniškega območja ter s središči sosednjih slovenskih in hrvaških regij. S povezovanjem znotraj regije in izven nje bo izboljšan položaj Jugovzhodne Slovenije v okviru države in s sosednjimi regijami, tudi čezmejnimi. Prostorski razvoj regije bo sledil enakim razvojnim možnostim na celotnem območju regije in policentričnemu razvoju mest in lokalnih središč v skladu z njihovo vlogo in pomenom za občino, regijo in državo. Poudarek bo tudi na krepitvi obmejnih območij, povezovanju urbanih središč, razvoju podeželja in zagotavljanju površin za nove neposredne domače in tuje investicije v regijskem in subregijskih gospodarskih središčih. Z izgradnjo in vzdrževanjem prometnega omrežja bo regija izboljšala svoj tranzitni položaj. področju revitalizacije čezmejne železniške infrastrukture Ljubljana Grosuplje Trebnje Novo mesto Metlika Karlovec Zagreb, kar je osnova za začetek aktivnosti tudi na tem področju. V letu 2018 se je nadaljevalo s projektiranjem 3. razvojne osi (priključek AC priključek Osredek), ter začele aktivnosti za nadaljevanje projektiranja vse do MMP Metlika in priključek Črnomelj - jug. V letu 2018 je prejelo sredstva za sofinanciranje izgradnje gospodarske javne infrastrukture še dodatnih 5 projektov. V letu 2018 so občine v sodelovanju s podjetjem RuNe d.o.o. začele izvajati aktivnosti, za nadgradnjo odprtega širokopasovnega omrežja v regiji. Ob avtocesti in drugih glavnih prometnicah se bo zagotavljalo pogoje za razvoj gospodarstva in blagovnologistične storitve. Ohranjala bo povezanost težje dostopnih in obmejnih območij z lokalnimi središči in vzpostavila telekomunikacijsko omrežje na celotnem območju poselitve. S tem bo omogočeno hitrejše in učinkovitejše uvajanja telekomunikacijskih storitev za prebivalce, delo na podeželju in za obiskovalce regije. Cilj 3: IZVOZNA REGIJA Velike gospodarske industrijske družbe bodo ohranile prevladujoč vpliv na razvoj regije. Jugovzhodna Slovenija ima, glede na gospodarstvo regije, dobre razvojne možnosti, tisto, kar primanjkuje, je dogovor o razvojni viziji. Glede na geografsko koncentracijo gospodarstva, vpliv velikih industrijskih družb na ekonomski in socialni razvoj regije, njihovo tradicionalno izvozno usmerjenost in glede na povečevanje gospodarskih in razvojnih razlik v regiji, bo razvoj regije temeljil na izvoznem gospodarstvu, ki je v vseh lokalnih skupnostih v regiji. Razvoj regije, ki bi temeljil na gospodarskem razvoju majhnega števila velikih uspešnih podjetij oz. panog v katerih delujejo, bi povzročil hitrejši razvoj že razvitega dela regije in še povečal zaostajanje ostalih delov regije. Kot izvozno usmerjena regija, podpora projektom za nastopov podjetij na mednarodnih sejmih (podprtih 15 podjetij) veliko pripomore k uresničevanju ciljev RRP JV SLO. Ravno tako je bila v letu 2018 ključnega pomena podpora vsem trem Subjektom inovativnega okolja v regiji (Podjetniški inkubator Podbreznik, Podjetniški inkubator Kočevje in Podjetniški inkubator Bela krajina), ki s svojim delovanjem prispevajo k razvoju inovativnih podjetij v regiji. V letu 2018 so se začele investicije še v petih ekonomsko poslovnih conah. Tako bo vseh 11 con doprineslo uspešno realizacijo ustvarjanja novih delovnih mest v regiji. V regiji se je v letu 2018 povečala podpora inovacijsko aktivnim podjetjem. Podprtih je bilo 6 Raziskovalno razvojnih projektov in 6 projektov za sofinanciranje zagona inovativnih podjetjih (P2R). 2 projekta MSP sta bila uspešna na razpisu za povečanje indeksa podjetniške dejavnosti. 9

10 Z namenom krepitve podjetniškega potenciala za MSP in pospeševanja ustanavljanja novih MSP, je bil v regiji v letu 2018 podprt projekt Slovenska poslovna točka SPOT, ki bo trajal vse do v letu 2018 je bil v regiji podprt tudi projekt na razpisu EUREKA, katerega namen je omogočiti podjetjem, ki svojo dejavnost izvajajo na območju Republike Slovenije, polnopravno vključevanje v projekte mednarodnega programa EUREKA in spodbujanje njihove udeležbe na vseh tehnoloških področjih programa EUREKA, v skladu s cilji Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike in s prednostnimi področji uporabe veljavne S4. V regiji je bilo v letu 2018 podprtih 13 projektov z namenom izboljšanja poslovnih procesov in s tem povečanje dodane vrednosti tako podjetja kot zaposlenih. Cilj 4: REGIJA S PREPOZNAVNO IDENTITETO Regija bo povečala svojo prepoznavnost in identiteto, posebej v tujini. Promovirala in spodbujala bo izvozno gospodarstvo, že prepoznane in nove trženjske blagovne znamke, razvojne možnosti in možnostmi za neposredne naložbe, mednarodno sodelovanje na področju znanja in razvoja ter ponudbo, ki vključuje že prepoznavni zdraviliški in termalni turizem, naravno in kulturno dediščino ter ostalo ponudbo v okviru doživljajskega turizma. Za spodbujanje podjetij k bolj inovativnemu pristopu pri oblikovanju turističnih produktov/storitev je bilo v regiji podprtih 5 projektov. Skladno s Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma , v regiji delujejo tri vodilne destinacije slovenskega turizma in sicer: Dolenjska (Novo mesto, Šmarješke Toplice in Dolenjske Toplice), Bela krajina in Kočevsko. Vse tri so v letu 2018 prejele sredstva za sofinanciranje aktivnosti, povezanih z digitalno promocijo turistične ponudbe Slovenije na zaokroženih območjih. Cilj 5: REGIJA ZNANJA Za realizacijo navedenih usmeritev je ključnega pomena zagotavljanje pogojev za izobraževanje in usposabljanje za zaposlene, za ranljive skupine prebivalcev, razvoj materialnih pogojev za izobraževanje, vseživljenjsko učenje, raziskovalno in strokovno delo ter za mednarodno sodelovanje na projektih kot z izmenjavo. Razkorak med rezultati izobraževanja, zlasti visokošolskega, ter potrebami družbe in gospodarstva, je potrebno zmanjšati, saj je med brezposelnimi vedno več mladih in težko zaposljivih diplomantov. Nadaljevale se bodo aktivnosti za ustanovitev univerze in krepitev človeških potencialov v čezmejnem (mednarodnem) prostoru ter za trajno vseživljenjsko učenje. Z namenom povečevanja vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje (VŽU) temeljnih in poklicnih kompetenc odraslih, sta bila v letu 2018 v regiji podprta še 2 projekta. Podprt je bil tudi projekt za namen dviga izobrazbene ravni in poklicne kompetence odraslih. Za izobraževanje in usposabljanje ranljivih skupin prebivalcev v regiji, je bil v letu 2018 podprt projekt Zaposlovanja pripadnikov ranljivih skupin na področju kulture. V letu 2018 so bili podprti 3 projekti za kakovostne zaposlitve na področju mladinskega dela v mladinskem sektorju. S tem smo pripomogli k povečanju deleža zaposlenih med mladimi. Ključnega pomena za izvozno usmerjeno regijo in prispevanju k ciljem regije znanja je tudi pridobitev izkušenj in strokovnega znanja iz tujine. K temu bo 10

11 prispevala podpora, ki sta ju prejeli 2 instituciji na razpisu za mobilnost zaposlenih slovenskih visokošolskih učiteljev z namenom spodbudbujanja sodelovanja in povezovanja slovenskih visokošolskih zavodov s partnerji v mednarodnem prostoru. Poleg tega je bil podprt tudi projekt za vzpostavitev in delovanje učnih izdelovalnih laboratorijev, ki nadgrajuje podporno okolje za podjetništvo z vidika zagotavljanja znanja in tehnološke opreme za tehnično in digitalno izdelavo izdelkov. V letu 2018 so bili v regiji podprti 3 projekti raziskovalnorazvojnih programov konzorcijev, z namenom vzpostavitve okolja, ki bo omogočalo učinkovit prenos znanja iz javno-raziskovalnih organizacij v podjetja. Cilj 6: REGIJA ODPRTIH LJUDI Gospodarska rast in zaposlovanje sta predpogoja za gospodarski in družbeni razvoj, zato predstavljata, enako kot trajnostni razvoj regije, pomembna cilja regije v tem programskem obdobju. Do leta 2020 bo v regiji odprtih najmanj novih delovnih mest, stopnja registrirane brezposelnosti pa bo nižja od 10%. Socialna varnost in družbena vključenost prebivalcev pa nista odvisni samo od prihodkov, rasti BDP in ukrepov države. Za družbeni standard in blaginjo so pomembni tudi drugi kazalniki, kot: neenakost, revščina, ogroženost zaradi podnebnih sprememb (poplave, suša, ujme), dostop do kvalitetne pitne vode, urejenost komunalnih zadev, dostopnost javnih storitev, ki prav tako vplivajo na zadovoljstvo in standard prebivalcev regije. V letu 2018 je 100 projektov prejelo odločbo o finančni podpori, ki bodo po svojem zaključku (2 leti po zaključku projekta) prispevali k cilju RRP. V Dogovor za razvoj regije je sedaj vključenih 28 projektov, ki bodo po svojem zaključku ustvarjali pogoje za kakovostno bivanje v regiji. Cilj 7: ENERGETSKO UČINKOVITA REGIJA Cilj regije je povečati zavedanje o nujnosti večje samooskrbe. Dvigniti je potrebno zavest o energetski samooskrbi, zlasti z razpršenimi in obnovljivimi viri (sonce, veter, voda, geotermalna energija in biomasa), o nujnosti čim večje samooskrbo s hrano in o varčnejši rabi vseh vrst energije s spodbujanjem energetske sanacije stavb in nizkoenergetske gradnje. Izdelani bodo programi lokalne energetske samooskrbe in povečana izraba lokalnih alternativnih obnovljivih virov energije. V letu 2018 je bil v regiji podprt 1 projekt za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije za obdobje 2017 do Ravno tako, je bila na razpisu uspešna 1 občina, ki bo izvedla celovite energetske prenove stavb v (so)lasti in rabi občine. V letu 2018 je bil podprt tudi projekt za sofinanciranje investicije v nove turistične kapacitete ali obnovo že obstoječih kapacitet, ki bodo prispeval k povečani rabi obnovljivih virov energije in k večji energetski in snovni učinkovitosti na obmejnem problemskem območju. 11

12 2.3.3 Doseženi učinki po izvedbi posameznih ukrepov in projektov v letu 2018 Ministrstva so v letu 2018 začela objavljati že več razpisov, kot v letu 2017, vendar se v prihodnjih letih pričakuje večja intenziteta. Glede na dejstvo, da se je šele začelo izvajanje projektov, le nekaj od njih jih je bilo zaključenih v letu 2016 (9) in 2017 (51), 2018 (40) in bodo poročali o rezultatih 2 leti po zaključku projekta, se v tej fazi v poročilu ne moremo opredeliti do doseženih učinkih po posameznih ukrepih in projektih. Iz priloge št. 1 je razvidno črpanje sredstev po skladih glede na Vzhodno in Zahodno kohezijsko regijo za obdobje do , ki smo ga povzeli iz Poročila o izvajanju EKS , februar Iz tabel je jasno razvidno manj pogodbeno vezanih sredstev na ravni vzhoda kot zahoda. Kohezijski sklad pa je na ravni SLO. V prilogi št. 2 smo zbrali seznam projektov, ki so prejeli odločbe o odobritvi sofinanciranja iz naslova Evropske kohezijske politike v obdobju do POVZETEK POMEMBNIH TEŽAV PRI IZVAJANJU RRP IN SPREJETJE UKREPOV ZA NJIHOVO ODPRAVO Dogovor za razvoj regije (DRR) je ključni izvedbeni instrument regionalne politike v programskem obdobju. Prvi DRR, v katerem so vključeni 3 projekti se je podpisal v letu 2017, dopolnitev DRR, še s 25 projekti, pa je bila podpisana v letu Nosilci teh projektov pripravljajo vso potrebno dokumentacijo za pripravo vloge za neposredno potrditev projektov. V izvajanju sta le dva projekta, ki sta vključena v DRR in sicer Regijska štipendijska shema Jugovzhodna Slovenija ter Prostorskokomunalna ureditev romskega naselje Žabjak Brezje. Zaradi spremljanja priprave projektov v okviru predvidenih časovnih okvirjev, se redno spremlja napredek projektov. Vzpostavljeno je sodelovanje s posredniškimi organi, ki so nosilci posameznih prednostnih osi, da se lahko predhodno razreši morebitne nejasnosti. Zaradi prej navedenega, se projekti, ki so vključeni v Dopolnitev DRR, hitreje odvijajo in vloge za neposredno potrditev pripravljajo bolj intenzivno. Kljub temu pa je bojazen v tem, da država ne bo uspela procesirati toliko pripravljenih vlog naenkrat in se zna zgoditi zamik pri izvedbi projektov. Glede na to, da je potrebno vse projekte vključiti tudi v Izvedbeni načrt Operativnega programa za izvajanje kohezijske politike s strani posameznih resorjev, teh pa do sedaj skoraj še ni, bo težava v pravočasni izvedbi projektov. Po podatkih SVRK o izvajanju Evropske kohezijske politike in s tem seznama projektov, ki so bili sofinancirani iz tega naslova od do so upravičenci v regiji JV Slovenija do prejeli skupaj za ,19 EUR sredstev odločb o potrditvi operacij, celotna vzhodna Kohezijska regija pa je prejela ,01 EUR upravičenih izdatkov, ki so bili dodeljeni operacijam. Razkorak med upravičenimi stroški operacije in dodeljenimi sredstvi v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija je v sedežu nosilca operacije ali partnerja. V letu 2019 je pričakovati hitrejše izvajanje aktivnosti v smeri učinkovitejšega črpanja EU sredstev tudi z realizacijo Dogovora za razvoj regije JV Slovenija. 12

13 Priloga 1: Tabela prikazuje % pogodbeno vezanih sredstev za obdobje do po posameznih prednostnih naložbah (vir: Poročilo o izvajanju EKP , december 2018). 13

14 Tabela v nadaljevanju pa prikazuje črpanje po skladih glede na Vzhodno in Zahodno kohezijsko regijo za obdobje do (vir: Poročilo o izvajanju EKP , december 2018). 14

15 Priloga 2: Seznam projektov v regiji Jugovzhodna Slovenija, ki so bili sofinancirani iz naslova evropske kohezijske politike (stanje na dan vir: eu-skladi.si) Ime operacije/operation name Sklad/F und Ime upravičenca/beneficiary name Pošta/Post Office Občina/Municipality Datum začetka operacije/operation start date Datum zaključka operacije/operation end date Skupni upravičeni izdatki, dodeljeni operaciji/total eligible expenditure allocated to the operation Statistična regija/statistical region OSKRBA S PITNO VODO SUHE KKS OBČINA ŽUŽEMBERK ŽUŽEMBERK ŽUŽEMBERK ,07 Jugovzhodna Slovenija REGIJSKI NVO CENTER STIČIŠ ESS DRUŠTVO ZA RAZVIJANJE PRO NOVO MESTO NOVO MESTO ,00 Jugovzhodna Slovenija PRVA ZAPOSLITEV 2016 OŠ SESS OŠ BELOKRANJSKEGA ODREDASEMIČ SEMIČ ,00 Jugovzhodna Slovenija PRVA ZAPOSLITEV 2016 OŠ SESS OŠ BELOKRANJSKEGA ODREDASEMIČ SEMIČ ,00 Jugovzhodna Slovenija PRVA ZAPOSLITEV 2016 GRMESS GRM NOVO MESTO NOVO MESTO NOVO MESTO ,00 Jugovzhodna Slovenija PRVA ZAPOSLITEV 2016 GRMESS GRM NOVO MESTO NOVO MESTO NOVO MESTO ,00 Jugovzhodna Slovenija PRVA ZAPOSLITEV 2016 GRMESS GRM NOVO MESTO NOVO MESTO NOVO MESTO ,00 Jugovzhodna Slovenija PRVA ZAPOSLITEV 2016 GRMESS GRM NOVO MESTO NOVO MESTO NOVO MESTO ,00 Jugovzhodna Slovenija OSKRBA S PITNO VODO NA OBMKS OBČINA KOČEVJE KOČEVJE KOČEVJE ,75 Jugovzhodna Slovenija PRVA ZAPOSLITEV 2016 OŠ VESS OSNOVNA ŠOLA VAVTA VAS STRAŽA STRAŽA ,00 Jugovzhodna Slovenija PRVA ZAPOSLITEV 2016 OŠ OESS OSNOVNA ŠOLA OB RINŽI KOČKOČEVJE KOČEVJE ,00 Jugovzhodna Slovenija OBČINA ČRNOMELJ - OPERACIJAKS OBČINA ČRNOMELJ ČRNOMELJ ČRNOMELJ ,00 Jugovzhodna Slovenija OBČINA TREBNJE - OPERACIJA»KS OBČINA TREBNJE TREBNJE TREBNJE ,00 Jugovzhodna Slovenija MESTNA OBČINA NOVO MESTOKS MESTNA OBČINA NOVO MESTONOVO MESTO NOVO MESTO ,00 Jugovzhodna Slovenija OBČINA METLIKA - OPERACIJA»KS OBČINA METLIKA METLIKA METLIKA ,00 Jugovzhodna Slovenija OBČINA KOČEVJE - OPERACIJA»KS OBČINA KOČEVJE KOČEVJE KOČEVJE ,00 Jugovzhodna Slovenija OBČINA RIBNICA - OPERACIJA»KS OBČINA RIBNICA RIBNICA RIBNICA ,00 Jugovzhodna Slovenija AVTOMATIZIRAN ARBITRAŽNI TESRR SKLADKO CO. D.O.O. ČRNOMELJ ČRNOMELJ ,16 Jugovzhodna Slovenija HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODKS MESTNA OBČINA NOVO MESTONOVO MESTO NOVO MESTO ,31 Jugovzhodna Slovenija SVETOVANJE (RIC NESS RAZVOJNO IZOBRAŽEVALNI CENOVO MESTO NOVO MESTO ,37 Jugovzhodna Slovenija SVETOVANJE (ZIK ČESS ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE IN ČRNOMELJ ČRNOMELJ ,96 Jugovzhodna Slovenija KLJUN MIZICE ESRR KLJUN INTERNATIONAL D.O.O.RIBNICA RIBNICA ,14 Jugovzhodna Slovenija POČIVALNIK ESRR EVOSTIL, D.O.O. STRAŽA STRAŽA ,38 Jugovzhodna Slovenija VEM TOČKA RC NOVO MESTO ESRR RAZVOJNI CENTER NOVO MESTNOVO MESTO NOVO MESTO ,10 Jugovzhodna Slovenija TIGR4SMART ESRR TRIMO, D.O.O TREBNJE TREBNJE ,00 Jugovzhodna Slovenija MOVEO: INTERAKTIVNI URBANESRR ASMJ D.O.O. NOVO MESTO NOVO MESTO ,12 Jugovzhodna Slovenija SMARTNINJA JOB BOT (SMARTNESRR SNIT D.O.O. NOVO MESTO NOVO MESTO ,51 Jugovzhodna Slovenija PRIDOBIVANJE KOMPETENC 201ESS CIK TREBNJE TREBNJE TREBNJE ,18 Jugovzhodna Slovenija POŠ GSŠ KOČEVJE ESS GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA KOČEVJE KOČEVJE ,00 Jugovzhodna Slovenija PRIDOBIVANJE KOMPETENC 201ESS ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE IN ČRNOMELJ ČRNOMELJ ,58 Jugovzhodna Slovenija NADGRADNJA KARIERNEGA CENESS FAKULTETA ZA INFORMACIJSKENOVO MESTO NOVO MESTO ,80 Jugovzhodna Slovenija 15

16 MODERNIZACIJA OPREME ESRR VUDU, DUŠAN VUKČEVIČ S.P. ADLEŠIČI ČRNOMELJ ,00 Jugovzhodna Slovenija ZAGON PODJETJA, PRIPRAVA TRESRR MARGRAD D.O.O. ČRNOMELJ ČRNOMELJ ,00 Jugovzhodna Slovenija ZAGON ZAVODA ZA ŠIRJENJE SAESRR ZAVOD JABOLKO METLIKA METLIKA ,00 Jugovzhodna Slovenija PREVLEKE IZ UMETNEGA USNJAESRR PARTEKS CIRILA VRANEŠIČ S.PČRNOMELJ ČRNOMELJ ,52 Jugovzhodna Slovenija CARCARE: TELEMETRIKA ZA NADESRR FURLAN TECH D.O.O. ČRNOMELJ ČRNOMELJ ,72 Jugovzhodna Slovenija PRVA ZAPOSLITEV 2017 OŠ OESS OSNOVNA ŠOLA OB RINŽI KOČKOČEVJE KOČEVJE ,00 Jugovzhodna Slovenija BISERI BELE KRAJINE ESRR ZAVOD LINTVERN, SO.P. METLIKA METLIKA ,00 Jugovzhodna Slovenija ZELENI IN DOŽIVLJAJSKI TURIZEESRR LOVŠIN LUKA S.P. METLIKA METLIKA ,84 Jugovzhodna Slovenija DVIG PREPOZNAVNOSTI BLAGOESRR LOGAR BAUCHMÜLLER TINA S.KOČEVJE KOČEVJE ,00 Jugovzhodna Slovenija VZPOSTAVITEV IN KOMERCIALI ESRR ZAKLADI KOČEVSKE Z.O.O., SO.KOČEVJE KOČEVJE ,00 Jugovzhodna Slovenija PRVA ZAPOSLITEV 2017 VRTECESS VRTEC MAVRICA TREBNJE TREBNJE TREBNJE ,00 Jugovzhodna Slovenija PRVA ZAPOSLITEV 2017 OŠ DRESS OŠ ŠENTRUPERT ŠENTRUPERT ŠENTRUPERT ,00 Jugovzhodna Slovenija VZPOSTAVITEV GLAMPING RES ESRR AGENCIJA MINI ŠPORT D.O.O. METLIKA METLIKA ,00 Jugovzhodna Slovenija KLINIKA ZA FIZIOTERAPIJO IN ŠESRR ROK ŽAGAR S.P. ČRNOMELJ ČRNOMELJ ,00 Jugovzhodna Slovenija FILMSKI VLAK ESS CENTER ZA MLAD.KULTURO KOKOČEVJE KOČEVJE ,00 Jugovzhodna Slovenija PC PRI PILDU- 1. FAZA ESRR OBČINA METLIKA METLIKA METLIKA ,00 Jugovzhodna Slovenija UREDITEV INDUSTRIJSKE CONEESRR OBČINA TREBNJE TREBNJE TREBNJE ,28 Jugovzhodna Slovenija KOMUNALNO UREJANJE GOSPOESRR MESTNA OBČINA NOVO MESTONOVO MESTO NOVO MESTO ,00 Jugovzhodna Slovenija FIŠ IKT PODLAGE ZA RAZVOJ PAESS FAKULTETA ZA INFORMACIJSKENOVO MESTO NOVO MESTO ,00 Jugovzhodna Slovenija FOŠ VKLJUČEVANJE TUJIH STROESS FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKNOVO MESTO NOVO MESTO ,00 Jugovzhodna Slovenija PRENOVA INFRASTRUKTURE V ESRR OBČINA ČRNOMELJ ČRNOMELJ ČRNOMELJ ,09 Jugovzhodna Slovenija GOSPODARSKA CONA ZALOG -1ESRR OBČINA STRAŽA Straža STRAŽA ,40 Jugovzhodna Slovenija INFRASTRUKTURA V PC TRIS KAESRR OBČINA ČRNOMELJ ČRNOMELJ ČRNOMELJ ,33 Jugovzhodna Slovenija LAS DOLENJSKA IN BELA KRAJINESRR RAZVOJNI CENTER NOVO MESTNOVO MESTO NOVO MESTO ,00 Jugovzhodna Slovenija PVAV KRNC ESRR KRNC D.O.O. NOVO MESTO NOVO MESTO ,00 Jugovzhodna Slovenija PPK ESRR REM D.O.O. TREBNJE TREBNJE ,80 Jugovzhodna Slovenija PVAV 16/17 ESRR KEKON D.O.O. ŽUŽEMBERK ŽUŽEMBERK ,00 Jugovzhodna Slovenija SIO-PODJETNIŠKI-INKUBATOR- ESRR PODJETNIŠKI INKUBATOR KOČ KOČEVJE KOČEVJE ,50 Jugovzhodna Slovenija SIO-PIP ESRR RAZVOJNI CENTER NOVO MESTNOVO MESTO NOVO MESTO ,50 Jugovzhodna Slovenija LAS STIK - PRIP.PODPORA, ANIMESRR CIK TREBNJE TREBNJE TREBNJE ,00 Jugovzhodna Slovenija REGIJSKA ŠTIPENDIJSKA SHEMAESS RAZVOJNI CENTER NOVO MESTNOVO MESTO NOVO MESTO ,05 Jugovzhodna Slovenija VEČGENERACIJSKI CENTER SKUPESS RAZVOJNO IZOBRAŽEVALNI CENOVO MESTO NOVO MESTO ,00 Jugovzhodna Slovenija APRO2SMP ESRR HYB D.O.O. ŠENTJERNEJ ŠENTJERNEJ ,50 Jugovzhodna Slovenija RMB-IP ESRR MELAMIN D.D. KOČEVJE KOČEVJE ,43 Jugovzhodna Slovenija OPJR ESRR GRIFFING D.O.O. DOLENJA VAS RIBNICA ,00 Jugovzhodna Slovenija 16

17 RKST ESRR KEKO OPREMA D.O.O. ŽUŽEMBERK ŽUŽEMBERK ,00 Jugovzhodna Slovenija GLAMPMT ESRR ADRIA DOM D.O.O. ČRNOMELJ ČRNOMELJ ,45 Jugovzhodna Slovenija RNGRP ESRR YASKAWA RISTRO, D.O.O. RIBNICA RIBNICA ,58 Jugovzhodna Slovenija LAS PO POTEH DEDIŠČINE OD TESRR RC KOČEVJE RIBNICA D.O.O. KOČEVJE KOČEVJE ,00 Jugovzhodna Slovenija ZAGON BLAGOVNE ZNEMKE ROESRR DRUŠTVO ROKOROKI, SO.P. NOVO MESTO NOVO MESTO ,00 Jugovzhodna Slovenija PIPP ESRR AVTO VELKAVRH D.D.O NOVO MESTO NOVO MESTO ,00 Jugovzhodna Slovenija DEMONSTRACIJSKI PROJEKT ST ESRR SK TOVARNA Z.B.O., SO.P. NOVO MESTO NOVO MESTO ,00 Jugovzhodna Slovenija PREDELAVA STAREGA POHIŠTV ESRR URBAN DESIGN GROUP D.O.O STOPIČE NOVO MESTO ,00 Jugovzhodna Slovenija LOKALNA SAMOOSKRBA ESRR ZAKLADI KOČEVSKE Z.O.O., SO.KOČEVJE KOČEVJE ,00 Jugovzhodna Slovenija SPLETNA TRŽNICA ZA MLADE FIESRR IXODO IDEA SO.P. KOČEVJE KOČEVJE ,00 Jugovzhodna Slovenija BELOKRANJSKO.SI ESRR MLADINSKI CENTER BIT Črnomelj ČRNOMELJ ,00 Jugovzhodna Slovenija RAZISKOVALCI-2.0-FIŠ ESRR FAKULTETA ZA INFORMACIJSKENOVO MESTO NOVO MESTO ,00 Jugovzhodna Slovenija RAZISKOVALCI-2.0-FIŠ ESRR FAKULTETA ZA INFORMACIJSKENOVO MESTO NOVO MESTO ,00 Jugovzhodna Slovenija RAZISKOVALCI-2.0-FIŠ ESRR FAKULTETA ZA INFORMACIJSKENOVO MESTO NOVO MESTO ,00 Jugovzhodna Slovenija SENSI-SNOW BLAST - EUREKA 2ESRR FERROČRTALIČ D.O.O. DOLENJSKE TOPLICE DOLENJSKE TOPLICE ,50 Jugovzhodna Slovenija SMARTMFORMING - EUREKA 20ESRR TPV D.O.O. NOVO MESTO NOVO MESTO ,36 Jugovzhodna Slovenija GO4VALVE - VARNOSTNI VENTIESRR GO4PANDA D.O.O. NOVO MESTO NOVO MESTO ,00 Jugovzhodna Slovenija TAMPORELIEF 2/1 ESRR POTENZA INNOVA D.O.O. NOVO MESTO NOVO MESTO ,59 Jugovzhodna Slovenija DO OVE DOLB ZAPOR DOKS ENERGETIKA ŠENTRUPERT D.OŠENTRUPERT ŠENTRUPERT ,00 Jugovzhodna Slovenija DO OVE DOLB TREBNJE -KS KOMUNALA TREBNJE D.O.O. TREBNJE TREBNJE ,97 Jugovzhodna Slovenija DO OVE DOLB LOŠKI POTKS LESNA ZADRUGA LOŠKI POTOKLOŠKI POTOK LOŠKI POTOK ,61 Jugovzhodna Slovenija JOB ES OBJEKTOV-MESTNKS MESTNA OBČINA NOVO MESTONOVO MESTO NOVO MESTO ,20 Jugovzhodna Slovenija JR JOB 2016-ES JAVNIH STAVB- KS OBČINA ČRNOMELJ ČRNOMELJ ČRNOMELJ ,88 Jugovzhodna Slovenija PVS OBDOBJE A VRTEC SONČEESS OŠ BELOKRANJSKEGA ODREDASEMIČ SEMIČ ,00 Jugovzhodna Slovenija PVS OBDOBJE A VRTEC SONČEESS OŠ BELOKRANJSKEGA ODREDASEMIČ SEMIČ ,00 Jugovzhodna Slovenija MREŽA STROKOVNIH INSTITUCESS OŠ MILKE ŠOBAR-NATAŠE ČRN ČRNOMELJ ČRNOMELJ ,00 Jugovzhodna Slovenija JR DOLGI - RKS OZ NM -12 ESS OBMOČNO ZDRUŽENJE RKS NMNOVO MESTO NOVO MESTO ,05 Jugovzhodna Slovenija JR DOLGI - ZIK - 13 ESS ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE IN ČRNOMELJ ČRNOMELJ ,00 Jugovzhodna Slovenija ASISTENTI VIZ, GIMNAZIJA IN SESS GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA KOČEVJE KOČEVJE ,00 Jugovzhodna Slovenija ASISTENTI VIZ, GRM NOVO ME ESS GRM NOVO MESTO NOVO MESTO NOVO MESTO ,00 Jugovzhodna Slovenija SIPIP ESS FAKULTETA ZA INFORMACIJSKENOVO MESTO NOVO MESTO ,00 Jugovzhodna Slovenija MOBILNOST VISOKOŠOLSKIH U ESS FAKULTETA ZA INDUSTRIJSKI I NOVO MESTO NOVO MESTO ,00 Jugovzhodna Slovenija 17