VEGETATIVNO RAZMNOŽEVANJE IGLAVCEV IN ZIMZELENIH LISTAVCEV. Marija Kolmanič Bučar
|
|
- Štefanija Javornik
- pred 3 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 VEGETATIVNO RAZMNOŽEVANJE IGLAVCEV IN ZIMZELENIH LISTAVCEV Marija Kolmanič Bučar 1
2 Srednje strokovno izobraţevanje: HORTIKULTURNI TEHNIK Modul: PRIDELAVA OKRASNIH RASTLIN 2. VSEBINSKI SKLOP: Dendrologija Naslov: VEGETATIVNO RAZMNOŢEVANJE IGLAVCEV IN ZIMZELENIH LISTAVCEV Avtorica: Marija Kolmanič Bučar, inţ. vrt. Strokovna recenzentka: Mojca Sodin, univ. dipl. inţ. agr. Lektor: Srečko Reher, univ. dipl. slov. Maribor, 2010 Avtorske pravice ima Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Gradivo je sofinancirano iz sredstev projekta Biotehniška področja, šole za ţivljenje in razvoj ( ). Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje , razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseţivljenjskega učenja, prednostna usmeritev Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraţevanja in usposabljanja. Vsebina tega dokumenta v nobenem primeru ne odraţa mnenja Evropske unije. Odgovornost za vsebino dokumenta nosi avtor. 2
3 KAZALO VSEBINE: 1 VEGETATIVNO RAZMNOŽEVANJE IGLAVCEV IN ZIMZELENIH LISTAVCEV SISTEMATIKA IGLAVCEV, TAXONOMIJA: NAČINI VEGETATIVNEGA RAZMNOŽEVANJA IGLAVCEV IN ZIMZELENIH LISTAVCEV MIKROPROPAGACIJA RAZMNOŢEVANJE S POLOLESENELIMI POTAKNJENCI S PETO LUBJA PRI IGLAVCIH RASTNI DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA USPEH RAZMNOŽEVANJA MATIČNA RASTLINA ČAS REZI POTAKNJENCEV OROŠEVALNI SISTEM Pršenje ( mist system) Megljenje ( fog system) Air-fogging sistem Visokotlačni sistemi megljenja TEMPERATURA RASTNI REGULATORJI SUBSTRATI Fizikalne lastnosti Kemične lastnosti Fitosanitarne lastnosti Hranila UTRJEVANJE RAZVOJ KORENIN IN KALUSA PRI POTAKNJENCIH CEPLJENJE IGLAVCEV PODLAGE IGLAVCEV CEPIČI IGLAVCEV CEPLJENJE NEGA CEPLJENIH IGLAVCEV RASTLINSKI POTNI LIST
4 KAZALO SLIK Slika 1: Shematski prikaz poteka dela pri mikropropagaciji. 7 Slika 2: Multiplošče različnih dimenzij za potaknjence. 10 Slika 3: Potaknjenci s peto Chamaecyparis lawsoniana. Foto: M. Kolmanič Bučar, Biotehniška šola Maribor. 11 Slika 4: Potaknjenci Thuja occidentalis `Smaragd`. Foto: M. Kolmanič Bučar. Biotehniška šola Maribor. 11 Slika 5: Koreninjeni potaknjenci s peto. Levo: Uporabljene so bile juvenilne matične rastline. Desno: Uporabljene so bile stare matične rastline. Thuja occidentalis `Smaragd`. Biotehniška šola Maribor. Foto: M. Kolmanič Bučar. 14 Slika 6: Levo: Uporabljena je bila juvenilna rastlina. Desno: Uporabljena je bila stara matična rastlina. S fotografije je razvidno število in dolţina adventivnih korenin. Biotehniška šola Maribor. Foto: M. Kolmanič Bučar. 14 Slika 7: Shema za določitev vrst in mesta korenin. 24 Slika 8: Podlaga in cepič sta zaraščena. Foto: M. Kolmanič Bučar. Biotehniška šola Maribor. 26 SNOV INTERNETNA POVEZAVA NALOGE IN VPRAŠANJA, VAJE 4
5 Spoštovani dijaki in dijakinje! V e-gradivih modula Pridelava okrasnih rastlin je v sklopu modula dendrologija pripravljeno učno gradivo, ki povezuje teoretična in praktična znanja, razvija sposobnost učenje učenja ter informacijsko pismenost s strokovnega področja hortikulture. Globalizacija, standardi EU in sodobna hortikultura zahtevajo od nas določena znanja, spretnosti in komunikacijske sposobnosti. Gradivo z naslovom Vegetativno razmnoţevanje iglavcev in zimzelenih listavcev pribliţuje dijakom teoretična in praktična znanja in je sodoben učni pripomoček pri teoretičnem in praktičnem pouku ter poklicni usposobljenosti na področju hortikulture. Repetitio est mater studiorum. Ut sementem feceris, ita metes. ( Latinski pregovori) 5
6 1 VEGETATIVNO RAZMNOŽEVANJE IGLAVCEV IN ZIMZELENIH LISTAVCEV 2 SISTEMATIKA IGLAVCEV, TAXONOMIJA: Order Family, druţina Genus (# of species), ROD; (vrsta) GINKGOALES GINKGOACEAE Ginkgo (1) TAXALES TAXACEAE Taxus (10) Amentotaxus (5) Austrotaxus (1) Pseudotaxus (1) Torreya (6) CONIFERALES CEPHALOTAXACEAE Cephalotaxus (10) SCIADOPITYACEAE Sciadopitys (1) TAXODIACEAE Athrotaxis (3) Cryptomeria (2) Cunninghamia (2) Glyptostrobus (1) Metasequoia (1) Sequoia (1) Sequoiadendron (1) Taiwania (2) Taxodium (3) CUPRESSACEAE Actinostrobus (3) Austrocedrus (1) Callitris (17) Calocedrus (3) Chamaecyparis (6) Cupressus (20) Diselma (1) Fitzroya (1) Fokienia (1) Juniperus (60) Libocedrus (5) Microbiota (1) Neocallitropsis (1) Papuacedrus (2) Platycladus (1) Tetraclinis (1) Thuja (5) Thujopsis (1) Widdringtonia (4) PINACEAE Abies (~50) Cathaya (1) Cedrus (4) Keteleeria (3) Larix (14) Nothotsuga (1) Picea (~35) Pinus (~110) Pseudolarix (1) Pseudotsuga (8) 6
7 Tsuga (10) ARAUCARIACEAE Agathis (20) Araucaria (20) Wollemia PODOCARPACEAE Acmopyle (2) Afrocarpus (6) Dacrycarpus (9) Dacrydium (30) Falcatifolium (5) Halocarpus (3) Lagarostrobus (1) Lepidothamnus (3) Manoao (1) Microcachrys (1) Microstrobos (2) Nageia (5) Parasitaxus (1) Podocarpus (~100) Prumnopitys (10) Retrophyllum (5) Saxegothaea (1) Sundacarpus (1) PHYLLOCLADACEAE Phyllocladus (5) CYCADACEAE Cycas CYCADALES STANGERIACEAE Stangeria ZAMIACEAE GNETACEAE Lepidozamia Macrozamia Bowenia Encephalartos Dioon Microcycas Ceratozamia Zamia Gnetum GNETALES EPHEDRACEAE Ephedra WELWITSCHIACEAE Welwitschia (1) Preglednica 1: Rastlinska taxonomija iglavcev. 7
8 3 NAČINI VEGETATIVNEGA RAZMNOŽEVANJA IGLAVCEV IN ZIMZELENIH LISTAVCEV 3. 1 MIKROPROPAGACIJA In-vito-kulturo se od osemdesetih let prejšnjega stoletja naprej vedno bolj uporablja za avtovegetativno razmnoţevanje lesnatih rastlin. Vrste, ki se teţko razmnoţujejo, tudi v in-vito razmerah povzročajo probleme. Potek in-vito razmnoţevanja lahko na grobi shematski ravni razdelimo na 4 faze (slika 1 ): prenos v in-vito razmere, razmnoţevanje in ukoreninjenje v in-vito razmerah, prenos v nesterilne razmere (prenosna faza I), prenos v normalne rastne razmere ( prenosna faza II). Pri in-vito razmnoţevanju uporabljamo kot osnovni razmnoţevalni material zelo majhne rastlinske dele skupino meristemov: kot so rastni vršiček, ki je v brstu; ali pa eno samo celico; pri nekaterih rastlinah celo cvetni prah. Lahko uporabimo tudi embrij (tudi če ni povsem razvit, npr. pri zgodaj zorečih sortah) iz njega lahko na posebnih hranilnih raztopinah vzgojimo novo rastlino. Poglavitne zahteve mikrorazmnoţevanja so naslednje: ustrezen prostor, v katerem lahko vzdrţujemo ustrezno svetlobo in toploto; ustrezen prostor, lahko tudi samo del prostora, v katerem je mogoče delo opravljati tako, da ostane rastlinski material še naprej neokuţen; orodje in priprave, ki jih uporabljamo za delo, ti morajo biti primerni za razkuţevanje; imeti moramo epruvete in posode, v katere lahko damo pripravljen rastlinski material s hranilnimi substrati, pogosto potrebujemo za tako delo ustrezen mikroskop in ustreznega delavca; poznati in imeti moramo hranilen substrat z ustrezno sestavo in posamezna tkiva, ki jih uporabljamo. 8
9 Slika 1: Shematski prikaz poteka dela pri mikropropagaciji. 9
10 3. 2 RAZMNOŢEVANJE S POLOLESENELIMI POTAKNJENCI S PETO LUBJA PRI IGLAVCIH Je metoda razmnoţevanja, s katero lahko ob natančnem upoštevanju določenih dejavnikov doseţemo zelo dobre rezultate. Tudi pri vrstah, ki jih sicer zelo teţko razmnoţujemo, so pa bile prinesene in se pri nas še veliko ne uporabljajo, se je izoblikovala dokončna vrednost pri pridelavi in vključevanju v zasaditve. Šele v zadnjih petnajstih letih se je izoblikovalo dokončno mnenje o najpomembnejših rastnih ter razmnoţevalnih dejavnikih. Vaja 1: UPORABI VRSTE IGLAVCEV PRI RAZMNOŢEVANJU POTAKNJENCEV S PETO 1. Vegetativno razmnoţevane zimzelenk in iglavcev. 2. Tehnika razmnoţevanja: potaknjenci s peto. 3. Ponovimo: rastlinska sistematika golosemenk. PRIMER : Razmnoţimo Thuja occidentalis `Smaragd ` s pololesenelimi potaknjenci s peto. 1. Pripravimo multiploščo. Slika 2: Multiplošče različnih dimenzij za potaknjence. 10
11 Vaja 1 2. Substrat, razmerja: - 2:1 kremenčev pesek in šota, -1:1:1 kremenčev pesek, šota in perlit. Na vlončevalno mizo vsujemo substrat ali šoto in pesek v pravilnem razmerju ter nato sestavine temeljito premešamo. 3. Napolnimo multiploščo z mešanico in zalijemo z vodo ter fungicidom. 4. Pripravimo potaknjence. Od juvenilne matične rastline odreţemo enoletni poganjek tekočega leta z delčkom starega lesa in `zgladimo peto lubja`. Uporabimo oster cepilni noţ. Slika 3: Potaknjenci s peto Chamaecyparis lawsoniana. Foto: M. Kolmanič Bučar, Biotehniška šola Maribor. 5. Uporaba rastnih regulatorjev: SERADIX B3, Rizophon, v prškasti obliki. Potaknjence po rezi, se pravi pred potikanjem, pomočimo v rastne regulatorje. 6. Potikanje potaknjencev Slika 4: Potaknjenci Thuja occidentalis `Smaragd`. Foto: M. Kolmanič Bučar. Biotehniška šola Maribor. 11
12 7. Ponovimo vajo razmnoţevanja pri vrstah in rodovih: IGLAVCI: Chamaecyparis lawsoniana L. Cryptomeria japonica L Microbiota decussata L. Podocarpus alpinus L. Podocarpus nivalis L. Taxus baccata L. Thuja occidentalis `Smaragd` Tsuga canadensis Cephalotaxus fortuneii Cupressocyparis leylandii Juniperus horizontalis Juniperus virginiana `Skyrocket` Thujopsis dolabrata ZIMZELENI LISTAVCI: Acuba japonica Buxus sempervirens`rotundifolija` Cotoneaster damerii`major` Cotoneaster micrrophyllus Eonimus fortuneii Hebe armstrongii Ilex aquifolium Mahonia aquifolium Prunus lawrocerasus 8. Rastline poišči po spletu, prilepi opis ter fotografijo. 9. V Mestnem parku poišči iglavce in zimzelene listavce in izdelaj herbarij! 10. Pri vajah uporabi tehniko razmnoţevanja: potaknjenci s peto lubja! 11. Uporabimo strokovne kataloge: Bruns, Lappen, Praskac! 12. Na spletu poišči omenjene drevesnice in si naroči kataloge!
13 4 RASTNI DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA USPEH RAZMNOŽEVANJA 4.1 MATIČNA RASTLINA Najpomembnejši dejavnik, odgovoren za uspeh razmnoţevana, je ustrezna fiziološka starost matičnih rastlin. Potaknjenci, odvzeti s fiziološko mladih (juvenilnih) rastlin, zlahka koreninijo. S starostjo matične se moţnost ukoreninjanja manjša, kar je povezano z naraščanjem inhibitorjev ukoreninjenja. Mnenje o velikem pomenu fiziološke starosti matičnih rastlin za uspeh razmnoţevanja je predvsem posledica poizkusov v zadnjih dvajsetih letih. Glede na število ukoreninjenjih potaknjencev, odvzetih z enoletne rastline, se število ukoreninjenih potaknjencev iz dvoletne rastline zmanjša za eno tretjino. Ne samo, da se zmanjša število ukoreninjenih potaknjencev, odvzetih s fiziološko starih rastlin, temveč se močno zmanjša tudi uspeh pri nadaljnji vzgoji. Dokazano je, da se pri ukoreninjenih potaknjencih, odvzetih s fiziološko starih rastlin, močno zmanjša tudi število tistih potaknjencev, ki preţivijo, pri tem ni opaznih morfoloških sprememb na koreninah. Vpliv fiziološko prestarega matičnega materiala je torej večplasten in se v končni fazi kaţe predvsem v večjih stroških razmnoţevanja. 13
14 Vaja 2: 1. Primer: Uspeh kalusiranja in koreninjenja vegetativno razmnoţenih iglavcev in zimzelenk opravljen je primerjalno med juvenilnimi in starimi matičnimi rastlinami. Tvorba korenin Slika 5: Koreninjeni potaknjenci s peto. Levo: Uporabljene so bile juvenilne matične rastline. Desno: Uporabljene so bile stare matične rastline. Thuja occidentalis `Smaragd`. Biotehniška šola Maribor. Foto: M. Kolmanič Bučar. Slika 6: Levo: Uporabljena je bila juvenilna rastlina. Desno: Uporabljena je bila stara matična rastlina. S fotografije je razvidno število in dolţina adventivnih korenin. Biotehniška šola Maribor. Foto: M. Kolmanič Bučar. Zapisuj! 14
15 Vaja 2: POIZKUS Primerjava hitrosti koreninjenja ter kalusiranja pri zimzelenkah in iglavcih med juvenilnimi matičnimi rastlinami in starimi matičnimi rastlinami. Primer: 1. HIPOTEZA: Predvidevamo, da je za razmnoţevanje zimzelenk in iglavcev bolje uporabiti juvenilne matične rastline kot pa stare matične rastline. Namen te naloge je ugotoviti, koliko časa rastline potrebujejo, da so sposobne kalusirati in se ukoreniniti, kolikšen je procent koreninjenja pri juvenilnih in kolikšen procent koreninjenja pri starih rastlinah. Izračunati je potrebno, kolikšen je uspeh koreninjenja. 3. Zasnova in izvedba poizkusa: Pripravimo potaknjence dveh rastlin, in sicer so vzeti z Buxus sempervirens`arborescens`(pušpan) in z Chamaecyparis lawsoniana (Lawsonova pacipresa). Nareţemo potaknjence s stare matične rastline in z juvenilne ali mlade matične rastline in jin potaknemo multiplošče ter označimo z etiketo. Razmišljamo Predstavi rezultate poizkusa? Opiši jih in jih primerjaj! 15
16 Vaja 2: Tabele in statistični stolpci. Primer dobre prakse Biotehniška šola Maribor, praktični pouk modula Pridelava okrasnih rastlin. Druţina, vrsta, (bot.) rod, sorta Cupressaceae cipresovke, Chamaecyparis lawsoniana lawsonova pacipresa Buxaceae pušpanovke, Buxus sempervirens - pušpan Število rastlin Datum potikanja Datum kalusiranja februar februar 2010 (%) kalusiranja 97, 5 april , 25 april 2010 Datum koreninjenja (%) koreninjenja 93,75 75 Tabela 1: Juvenilne matične rastline, vegetativno razmnoţeni potaknjenci (%) kalusiranja (%) koreninjenja 0 Chamaecyparis lawsoniana Buxus sempervirens Graf 1 : Juvenilne matične rastline, vegetativno razmnoţeni potaknjenci. PONOVIMO IN UTRDIMO! KAKŠNI so rezultati poskusa? PRIMERJAJ ukoreninjene potaknjence, odvzete s starih in z juvenilnih matičnih rastlin! Preštej število kalusiranih potaknjencev, število korenin na potaknjencih in dolţino korenin, dobljene rezultate pa pretvori v procente. Izdelaj preglednico in statistične stolpce! 16
17 Vaja 2: RAZPREDELNICA Druţina, rod, vrsta, sorta (bot.) Cupressaceae cipresovke, Chamaecyparis lawsoniana lawsonova pacipresa Buxaceae pušpanovke, Buxus sempervirens - pušpan Števil o rastlin Datum potikanja Datum kalusiranja februar februar 2010 (%) kalusiranja 85 april , 5 april 2010 Datum koreninjenja (%) koreninjenj a 82,5 73,75 Tabela 2: Stare matične rastline in vegetativno razmnoţeni potaknjenci. STATISTIČNI STOLPEC ( Vaja 2) Graf 2: Stare matične rastline, vegetativno razmnoţeni potaknjenci. 17
18 Vaja 2: Kako napišemo zaključek Pri vaji smo opazovali kalusiranje in koreninjenje zimzelenih listavcev in iglavcev. Ugotovili smo, da se juvenilne rastline laţe ukoreninjajo od starih. Odstotek kalusiranja in ukoreninjenja pri juvenilnih rastlinah je večji. Zato se nam je potrdila hipoteza, da so za razmnoţevanje primernejše mlade oz. juvenilne matične rastline, ki kaţejo, da sta pri njih uspešnejša kalusiranje in koreninjenje in da dobimo večje število razmnoţenih rastlin. Naloga: Vegetativno razmnoţene iglavce primerjaj in zapisuj! 18
19 4. 2 ČAS REZI POTAKNJENCEV Čas rezi potaknjencev je po pomembnosti za uspešno koreninjenje takoj za fiziološko starostjo matične rastline. Pri nekaterih vrstah lahko jemljemo potaknjence skoraj vse leto. Čas rezi in potika se ravna po vrsti rastline, njeni razvojni fazi in načinu poteka. Pogosto določa tudi preţivetje sadike v naslednji zimi. Vrste, ki jih teţje razmnoţujemo in ki niso problematične za prezimitev, reţemo zgodaj s siljenih matičnih rastlin. Spellerberg je pri sedmih različnih vrstah, ki jih teţko razmnoţujemo, ugotovil, da je zgodnja rez s siljenih matičnih rastlin vplivala na boljše ukoreninjenje. Na hitro koreninjenje in nadaljnje gojenje je vplivalo tudi daljšanje dneva in s tem večja količina svetlobe. Rast poganjkov z zgodaj razmnoţenih rastlin je bila večja kot pri tistih sadikah, ki so bile razmnoţene kasneje. Zgodnja rez omogoča mladim sadikam, da še pred koncem rastne dobe proizvedejo rezervne snovi, kar je pogoj za odganjanje v naslednji pomladi. Zelene potaknjence reţemo navadno spomladi, seveda pa je od rastlinske vrste odvisno, ali jih reţemo zgodaj spomladi, ko se brsti komaj odpirajo, ali pa takrat, ko so poganjki ţe začeli leseneti. K zelenim potaknjencem prištevamo tudi pololesenele potaknjence, ki jih reţemo od sredine do konca poletja. Olesenele potaknjence reţemo navadno takoj po odpadanju listja; prav tako obstajajo izjeme, ki jih reţemo npr. skoraj pred koncem zime OROŠEVALNI SISTEM Potaknjenci so po odstranitvi od matične rastline močno podvrţeni transpiraciji in s tem izsuševanju. Zelo hitro začnejo propadati, če jim oddane vode ne povrnemo oz. transpiracije ne zmanjšamo. Vse metode razmnoţevanja z zelenimi potaknjenci so zato zdruţene s takšno ali drugačno metodo oroševanja, s katero skušamo zmanjšati transpiracijo potaknjencev. Pri uporabi oroševalnih sistemov se potaknjencu okoli listov ustvari vodni film, ki zniţa njihovo temperaturo in transpiracijo, tako da se proces razvoja adventivnih korenin lahko začne hitreje in je kakovostnejši. Vodni film zniţuje temperaturo lista tudi za 5,5 do 8,5 C. Potaknjenec vodo, ki jo potrebuje do koreninjenja, pridobiva iz zraka, zato mora relativna zračna vlaga v prostoru za razmnoţevanje (rastlinjak, grede) znašati skoraj 100 %. Pogoj za tolikšno zračno vlaţnost je tesnjenje prostorov, v katerih razmnoţujemo, prav tako pa je potrebno ob sončnem vremenu te prostore tudi senčiti. V toplem in sončnem vremenu moramo potaknjence večkrat na dan pršiti z vodo. Med sisteme megljenja uvrščamo tiste z velikostjo vodnih kapljic od 10 do 100 µm. Še boljša je natančnejša delitev. Smole in Črnko navajata, da je z vidika kakovostnega megljenja koristno razlikovati sisteme pršenja od sistemov megljenja, to pa zato, ker delujejo sistemi pršenja na osnovi večjih vodnih kapljic kot sistemi megljenja. Sistemi delujejo optimalno, če liste vlaţimo takrat, ko iz njih začenja izhlapevati voda. Uporaba megljilnikov nam omogoča, da liste ob majhni porabi vode obdrţimo vlaţne, kar je osnovni pogoj za razmnoţevanje vrst, ki se teţe ukoreninijo. 19
20 4.3.1 Pršenje ( mist system) O sistemih pršenja govorimo takrat, ko je velikost vodnih kapljic okrog 100 µm. Pršilni sistem omogoča, da je list navlaţen skorajda neprestano, predvsem pa podnevi ob visoki vročini. Vendar ne zadošča, da je ta le vlaţen in prekrit, ampak mora biti tudi obdan s tankim vodnim filmom, ki ga omogočajo drobno razpršene vodne kapljice iz posebnih šob. Zato se zniţata transpiracija in respiracija, potaknjenec zaradi tega ne ovene Megljenje ( fog system) Pri sistemih megljenja uporabljamo vodne kapljice, ki so velike do 50 µm. Glede na način delovanja ločimo dva osnovna sistema megljenja, in sicer air-fogging sistem in visokotlačnega Air-fogging sistem Voda priteka in udarja ob vrtečo ploščo in na ta način se vodni tok razbije v zelo drobne kapljice, ki ustvarjajo meglo Visokotlačni sistemi megljenja V zadnjem času so razvili poseben način megljenja, ki skrajša postopek ukoreninjenja, saj potaknjenec poţene tako korenine kot nadzemni del v isti rastni dobi. Pri tovrstnem megljenju je vključena posebna tlačilka, ki v sistemu za megljenje zviša pritisk vode na 30 do 60 barov. Megljilne šobe imajo zelo male odprtine ( okrog 10 mikronov, pretok skozi eno šobo je 6,5 l na uro), zato iz vse vode ustvarjena fina megla, ki se razporedi po prostoru. Rastlinjaki in plastenjaki, v katerih poteka to razmnoţevanje, se ne smejo zračiti, da se listi ne bi osušili. V vročih dneh temperatura v tleh rastlinjaka naraste tudi na 50 C. 4.4 TEMPERATURA Temperatura vpliva na snovi, ki povzročajo koreninjenje, zato ta močno vpliva na uspeh razmnoţevanja. Pri razmnoţevalnih sistemih v rastlinjakih je potrebno razlikovati zračno temperaturo in temperaturo substrata. Za razmnoţevanje je potrebna predvsem slednja. Optimalno temperaturo je zelo teţko določiti, saj je odvisna od načina rezi potaknjenca, njegove razvojne faze, časa potika in predvsem od količine svetlobe. Dokazano je, da se potaknjenci pri temperaturi 25 C boljše ukoreninjajo kot pri manjših temperaturah. Pri razmnoţevanju vegetativno razmnoţenih iglavcev in zimzelenih listavcev v zimskem času je ta temperatura absolutno previsoka. V tem primeru so primerne temperature od 5 do 10 C. Pri poletnem razmnoţevanju v rastlinjakih se ustvarjajo zelo velike zračne temperature, ki ob visoki zračni vlagi niso problematične. 4.5 RASTNI REGULATORJI Hormon je snov, ki prenaša sporočila v rastlini. Fitohormoni delujejo v zelo majhnih koncentracijah (od µ-mol do največ m-mol na liter) in vplivajo na rast in razvoj ali diferenciacijo. 20
21 V zadnjih desetletjih je raziskovalcem uspelo ugotoviti, kje nastajajo rastlinski hormoni in kako delujejo, hkrati pa so določili tudi njihovo kemijsko sestavo, zato je mogoče te snovi izdelati tudi sintetično in jih uporabiti za indukcijo nekaterih procesov. Tako sintetizirane snovi povzročajo enake učinke kot hormoni, ki nastajajo v rastlinskih tkivih. Ker so laboratorijsko sintetizirani, jim ne pravimo hormoni, pač pa rastni regularji. Uporaba sintetičnih regulatorjev oz. koreninskih hormonov pri razmnoţevanju rastlin temelji na spoznanju, da celično delitev in koreninjenje povzročajo avksini. Avksini (indol-3-ocetna kislina) se tvorijo v mladih listih, brstih, mladih poganjkih in se prenašajo po floemu od zgoraj navzdol (bazipetalno). Sezonske spremembe avksinov določajo čas razmnoţevanja s potaknjenci. V praksi določitev idealnega trenutka ni mogoča. Po delovanju so avksini in njihove soli enaki. Rastlinske hormone lahko prenašamo tudi z drugimi snovmi. Tako na primer namakanje baze potaknjenca v mešanico IBA in fungicida, kot sta npr. Captan in Benomyl, pogosto pokaţe boljše rezultate kot uporaba IBA Uporaba rastnih regulatorjev pri iglavcih in zimzelenih listavcih: Uporaba SERADIX-aB3. Rodovi : Chamaecyparis pisifera Hibiskus Chamaecyparis lawsonia Ilex aquifolium Abies Citrus aurantium Ilex cornuta Andromeda Clematis-lawsonia Ilex opaca Aralia Cototneaster Ilex rotunda Azalea mollis Ilex verticillana Berberis Crateaegus Ilex vomitoria Bougainvillea Croton Indigofera Buxus Cryptomeria Juniperus Calluna vulg. Daphne oneorum Koelreuteria paniculata Camellia Elaeagnus Langstroemia indica Catalpha Escallonia Ligustrum Cercidiphyllum Erica carnea Malus Cestrum Ficus Magnolia parviflora Chamaecyparis obtusa Genista Magnolia soulangeana Ginkgo Osamanthus fragrans Picea : P. omorika P. pungens var. gauca conica Pyracantha Rhamnus Rhododendron Taxus Thuja Tsuga canadensis Preglednica 2: Uporaba rastnega regulatorja Seradix B3. 21
22 4.6 SUBSTRATI Potaknjenec vlagamo v substrat, ki omogoča ustrezno zračnost in primerno zadrţuje vlago. Običajno je to mešanica: 2:1 pesek, šota, 1:1:1 pesek, šota, perlit. Substrat, ki je namenjen razmnoţevanju, mora imeti naslednje lastnosti: Fizikalne lastnosti Toplota se mora enakomerno porazdeljevati od njenega vira. Imeti mora dobre prevodne in prevajalne lastnosti in ne sme prihajati do pojava vodnih ţepov. Imeti mora primerno teksturo, ki omogoča, da pride zadostna količina kisika do korenin. Biti mora obstojen Kemične lastnosti Substrat ne sme vsebovati snovi, ki škodujejo rastlinam;; enako tudi velja, in to v primeru, da pride do njegovega razpada Fitosanitarne lastnosti Za uspešno ukoreninjenje mora biti substrat razkuţen, saj uporaba rastlinskih fitofarmacevtskih sredstev vpliva nanj Hranila Na pozitivne lastnosti substrata vplivajo tudi snovi, ki spodbujajo koreninjenje. Te snovi se nahajajo v beli šoti, predvsem pa v črni šoti. Najnovejši avtorji trdijo, da je bolj kot sama sestava substrata pomembni gnojenje in ph vrednost substrata. 4.7 UTRJEVANJE Razmnoţevanje je uspešno takrat, ko potaknjenec ne razvije le dobrega koreninskega sistema, ampak tudi preţivi in uspešno raste. Starejši avtorji so spremljali le koreninjenje uspeh koreninjenja, nadaljnje rasti rastline pa niso upoštevali. Utrjevanje je proces postopnega prilagajanja ukoreninjenih potaknjencev na novo okolje. Potaknjenec navajamo na črpanje hranil in vode s pomočjo koreninskega sistema, na fotosintezo, novonastale liste in poganjke na toleriranje niţje zračne vlage, na večjo temperaturno in na sončno obsevanje. Pri presajanju ukoreninjenih potaknjencev iz razmnoţevalnega substrata v lončke, z namenom utrjevanja, je treba paziti, da se zemlja ne osuje s korenin, brţ ko se to zgodi, je potaknjenec prizadet, zato je v takšnih primerih nadaljnja rast zelo vprašljiva. 22
23 Rast poganjka se začne po končanem razvoju korenin. To je pomembno, ker take rastline laţe gojimo naprej, hkrati pa tudi takšne rastline bolje prezimijo. Nekateri celo navajajo, da je razmnoţevanje uspešno takrat, ko sadika preţivi prvo zimo in pomladi odţene. 5 RAZVOJ KORENIN IN KALUSA PRI POTAKNJENCIH Rastline tvorijo pri poškodbah na rani številne nediferencialne celice, ki jih imenujemo kalus. Ta nastane iz različnih celic, najhitreje iz kambija in felogena. Celice okrog rane se začnejo večati in hitro deliti. Najhitreje se tvorijo kalusi stebla in korenin. S tvorbo kalusa se rana zaraste. Ta se tvori tudi pri cepljenju. Pri tkivnih kulturah lahko sproţimo njegov nastanek tudi s hormoni, avksini in citokinini. Včasih, čeprav redko, je potrebno, da potaknjenec pred vznikom korenin kalusira. Pri številnih rastlinah se to ne zgodi. Na splošno ločimo dve vrsti kalusa: kalus rane in močan, debeli kalus. Kalus rane je pozitiven pojav, saj nastane kot naravna reakcija na poškodbo rastline oz. na ločitev rastlinskega dela od matične rastline. Pojav nekaj centimetrov debelega kalusa je izjemen oz. negativen pojav. Povzročajo ga neustrezne razmere za koreninjenje, kot so fiziološko star matični material, neustrezen čas rezi potaknjencev ali neustrezno oroševanje. Vzrok nastanka debelega kalusa je lahko tudi problematičnost določene vrste za razmnoţevanje. Neustrezne razmnoţevalne razmere lahko povzročijo tvorbo kalusa tudi v primeru, ko se poleg njega razvijejo korenine, te so navadno manj kvalitetne: manj jih je, laţe se odtrgajo in tudi rast takšnih rastlin je slabša. 23
24 Na splošno ločimo več načinov tvorbe korenin pri potaknjencih: Slika 7: Shema za določitev vrst in mesta korenin. Legenda: razred 1 neukoreninjen potaknjenec ( potaknjenec brez kalusa in korenin) razred 2 kalus ( potaknjenec samo s kalusom) razred 3 bazalno koreninjenj s kalusom (potaknjenec s kalusom in z razvitimi koreninami samo na bazi potaknjenca) razred 4 akrobazalno koreninjenje s kalusom (potaknjenec s kalusom in z razvitimi koreninami na bazi potaknjenca in višje po potaknjencu) razred 5 bazalno koreninjenje brez kalusa ( potaknjenec brez kalusa in z razvitimi koreninami samo na bazi potaknjenca) razred 6 akrobazalno koreninjenje brez kalusa ( potaknjenec brez kalusa in z razvitimi koreninami na bazi in višje na potaknjencu) 24
25 5.1 CEPLJENJE IGLAVCEV Cepljenje je pomembno za nekatere vrste in sorte iglavcev. Posebno pri stebrastih in visečih, pri srebrnih in polsrebrnih različkih vrst iz rodov smreka Picea sp. Pinus sp., Larix sp., Cupressus sp., Cedrus sp. Temeljna zahteva pri cepljenju iglavcev je, da sta cepič in podlaga med seboj v sorodstvu, sta kompatibilna ali skladna. Iz prakse so znani primeri, da sta bila podlaga in cepič celo iz dveh botaničnih rodov. Mnoge sorte pacipres Chamaecyparis sp. cepimo na Thuja occidentalis, Cedrus deodara, cepimo na navadni macesen Larix sp. Cepljenje iglavcev se v marsičem razlikuje od cepljenja številnih drugih okrasnih in sadnih rastlin. Najpogosteje uporabljena tehnika cepljenja se imenuje dolaga s strani. Je nekakšno stransko spajanje, vcepljanje ţlahtne vejice v debelce podlage. Za Larix sp., Taxodium distihum, Metasequia glyptostroboides, Ginkgo biloba uporabimo tehniko cepljenja, navadna angleška kopulacija PODLAGE IGLAVCEV Podlaga je enoletni sejanec osnovne vrste, ki smo ga posadili v posodo in je v njej rastel eno leto. V svetu delajo poizkuse s cepljenjem v drevesnici na stalnem mestu, vendar neuspešno. Podlage iglavcev zaradi laţjega dela sadimo v primerno velike štirioglate lonce. Prvo leto se podlage vraščajo, v začetku zime jih prenesemo v topel rastlinjak, v katerem potem odţenejo CEPIČI IGLAVCEV Nareţemo jih praviloma tako, kot smo jih narezali za kopulacijo. Rezna ploskev cepiča se mora skladati z rezno ploskvijo podlage, kjer smo del skorje z nekaj lesa izrezali v obliki jezička ali pa v poševno zarezo podlage vstavimo klinasto prirezan cepič. Cepič in podlaga morata biti pribliţno enako debela, kajti v nasprotnem primeru se na cepilnem mestu pojavi neenakomerna zaraslina. Slaba zaraslina pomeni, da se na cepilnem mestu rastlina prej odlomi CEPLJENJE Najpogosteje uporabljena tehnika cepljenja se imenuje dolaga s strani. Čas cepljenja je mogoč od konca januarja do začeta aprila. Pri iglavcu pustimo zgornjo tretjino vrha podlage, spodnji del podlage pa očistimo iglic. Podlagi na zgornji tretjini nato odreţemo košček lubja v obliki jezička in vanj vstavimo cepič. Ko se bo ta prijel na podlago, bo s tem postal naravni podaljšek debla. Cepič, ki smo ga vstavili v podlago, nato poveţemo z gumijastimi trakci ali z folijo, ki ima samo zategovalno sposobnost. Pri cepljenju vez kontroliramo, saj bi lahko trakovi popokali, preden bi se končalo zaraščanje. 25
26 Slika 8: Podlaga in cepič sta zaraščena. Foto: M. Kolmanič Bučar. Biotehniška šola Maribor. 26
27 5.1.4 NEGA CEPLJENIH IGLAVCEV Cepljene rastline v loncih vloţimo v šotni substrat razmnoţevališča, v katerem je dovolj toplote in zračne vlage, kar pospešuje zaraščanje. Lončke polagamo tako, da so nagnjeni poševno in da je stran s cepičem obrnjena navzgor. V zelo sončnem vremenu je cepljenke potrebno senčiti. V pribliţno šestih tednih je cepič zraščen s podlago. 6 RASTLINSKI POTNI LIST Rastlinski potni list je uradni dokument, ki potrjuje, da rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti, ki se gibljejo na območju Evropske unije, izpolnjujejo zahteve o zdravstvenem varstvu rastlin v skladu s fitosanitarnimi predpisi, omogoča pa tudi sledljivost pošiljke v prometu od mesta pridelave do mesta porabe in nazaj. Predpisana vsebina in oblika rastlinskega potnega lista (RPL): VSEBINA RPL OBLIKA RPL 1. Rastlinski potni list ES 2. Koda drţave (SI) 3. Oznaka odgovornega uradnega organa (MKGP- FURS) 4. Registrska št. imetnika 5. Serijska, tedenska ali zbirna številka 6. Botanično ime 7. Količina 8. ZP- za varovano območje in njegovo oznako (v EU) 9. RP (oznaka za nadomestni potni list) 10. Poreklo uvoţenih pošiljk: drţava(-e) Preglednica 2: Rastlinski potni list. - ENODELNI (Etiketa, ki vsebuje VSE podatke od 1. do 10.) DVODELNI (Etiketa in spremna listina.) - ETIKETA (Vsebuje vsaj podatke od 1 5.) - SPREMNA LISTINA (Vsebuje vse podatke z ene ali več etiket ter preostale predpisane podatke.) Spremna listina je lahko vsaka listina, ki jo izda imetnik in spremlja pošiljko (račun, dobavnica, dokument dobavitelja ). Podatki na spremni listini so lahko zbirni (za več rastlinskih vrst, sort ali partij), če so namenjeni enemu prejemniku. 27
28 VIRI: Enciklopedija vrtnarjenja Ljubljana, Slovenska knjiga. Golob I Razmnoţujmo okrasne rastline. Ljubljana, ČZP Kmečki glas. Hartman N. T, Kester, D. E., Davies JR., F. T., Genev R. L. Plant propagation. London, Prentice-Hall. Osterc G Fenomen fiziološkega staranja lesnatih rastlin kot dejavnik razmnoţevanja s potaknjenci. Sodobno kmetijstvo, 34. Sinkovič T Uvod v botaniko. Ljubljana, Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete. Van Geldern D. M. van Hoey Smith J. R. P., Conifers. Oregon, U. S. A. C. R. Adams, K. M. Bamford, M. P. Early Oxford. Principles of horticulture, Blutteworth Heinemann, Planta Tree. Krajnčič B Botanika. Fakulteta za kmetijstvo Maribor. Tiskarna Tehiških fakultet Lappen D Lappen baumschulen-katalog Bruns katalog MEDMREŢNE POVEZAVE: Znanja ţeljni, naj pogledajo medmreţne povezave
29 Založnik: Biotehniška šola Maribor CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana :631.53(075.3)( ) KOLMANIČ Bučar, Marija Vegetativno razmnoževanje iglavcev in zimzelenih listavcev [Elektronski vir] / Marija Kolmanič Bučar. - El. knjiga. - Maribor : Biotehniška šola, (Srednje strokovno izobraževanje Hortikulturni tehnik. Modul Pridelava okrasnih rastlin. 2, Vsebinski sklop Dendrologija) Način dostopa (URL): - Projekt Biotehniška področja, šole za življenje in razvoj ISBN (pdf)
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Hojka ŢVOKELJ POMEN DELA POGANJKA PRI RAZMNOŢEVANJU PRAVEGA KOSTANJA (Castanea sp.) Z
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Hojka ŢVOKELJ POMEN DELA POGANJKA PRI RAZMNOŢEVANJU PRAVEGA KOSTANJA (Castanea sp.) Z ZELENIMI POTAKNJENCI DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni
Prikaži večMicrosoft Word Okolju prijazno vrtnarstvo
Naziv programske enote Okolju prijazno vrtnarstvo Program Vrtnarstvo Področje KMETIJSTVO SPLOŠNI DEL Utemeljenost Program usposabljanja za odrasle osebe s področja Vrtnarstva je zasnovan na podlagi povpraševanja
Prikaži večDELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delov
DELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delovanja z delovanjem nebeljakovinskih katalizatorjev in
Prikaži večNaziv programa Področje Predlagatelj programa (ime šole in imena pripravljalcev programa) Kratek opis programa (max. 150 besed) ARBORISTIČNI PRAKTIKUM
Naziv programa Področje Predlagatelj programa (ime šole in imena pripravljalcev programa) Kratek opis programa (max. 150 besed) ARBORISTIČNI PRAKTIKUM 2. DEL BIOTEHNIKA BIOTEHNIŠKI CENTER NAKLO Peter Ribič,
Prikaži večMicrosoft Word - Pridelovanje drevnine - Pajk.doc
PRIDELOVANJE DREVNINE BARBARA PAJK Višješolski strokovni program: Hortikultura Gradivo za 2. letnik Avtorica: Barbara Pajk Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Višja strokovna šola Strokovna
Prikaži večNa podlagi 20
Uradni list RS, št. 94/2005 Na podlagi 20., 21., 22., 23., 41., 42., 43., 44., 45., 49. in 50. člena zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 23/05, uradno prečiščeno besedilo) izdaja
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Damjana OSTANEK POMEN RAZLIČNIH SUBSTRATOV ZA RAST IN RAZVOJ PELARGONIJ (Pelargonium
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Damjana OSTANEK POMEN RAZLIČNIH SUBSTRATOV ZA RAST IN RAZVOJ PELARGONIJ (Pelargonium peltatum (L.) L` Herit ex Ait in Pelargonium zonale
Prikaži večSlide 1
Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja PREDSTAVITEV ZA STARŠE ŠOLSKO LETO 2011/12 Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo
Prikaži večČuk B. Pomen gnojenja matičnih rastlin za kakovost potaknjencev pri pelargonijah. Dipl. delo, Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Boštjan ČUK POMEN GNOJENJA MATIČNIH RASTLIN ZA KAKOVOST POTAKNJENCEV PRI PELARGONIJAH (Pelargonium peltatum L.) DIPLOMSKO DELO Visokošolski
Prikaži večVečna pot 2, SI-1000 Ljubljana VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! Gozdar
VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! je v zadnjih letih pridobil številne izkušnje in znanja za podporo privlačnejšemu vzgojnoizobraževalnemu
Prikaži večZavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija
Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija KAZALO: 1 UVOD...3 2 MATERIAL...4 POSTOPEK...4 3 SKICA NASTAVITVE POSKUSA...5 4 REZULTATI...6
Prikaži večPOROČILO O VAJI: IZDIHAVANJE CO2 PRI ČLOVEKU
POROČILO O VAJI: FOTOSINTETSKA BARVILA V LISTIH RASTLIN Jan Vogler, 4.h, GIMB 1 UVOD Pri pouku biologije smo delali vajo z naslovom fotosintetska barvila v listih rastlin. Cilji vaje: dokazati da so v
Prikaži večRast in delovanje rastlin pri povečanih koncentracijah ogljikovega dioksida ob naravnih virih CO2
VPLIV TEMPERATURE NA RAST IN RAZVOJ Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Agronomija - UNI 2005/06 Temperatura rastline je odraz različnih dejavnikov, ki vplivajo na to, koliko
Prikaži večTežave z bakterijo Pseudomonas syringae pv
Zbornik predavanj in referatov 9. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo 461 Nova Gorica, 4. 5. marec 2009 TEŽAVE Z BAKTERIJO Pseudomonas syringae pv. syringae PRI PRIDELAVI SADILNEGA
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Saša PURKART MIKROPROPAGACIJA LINIJ RUKVICE (Eruca sativa Mill.) NA RAZLIČNIH GOJIŠČI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Saša PURKART MIKROPROPAGACIJA LINIJ RUKVICE (Eruca sativa Mill.) NA RAZLIČNIH GOJIŠČIH DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij Ljubljana, 2012
Prikaži več7
7.LABORATORIJSKA VAJA PRI BIOLOGIJI Kolonije bakterij POROČILO Januar 2006 Cilj eksperimenta Cilj je bil, da spoznamo v kakšnih pogojih se najbolje razmnožujejo bakterije in kje se sploh nahajajo. Spoznali
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži več10. Vaja: Kemijsko ravnotežje I a) Osnove: Poznamo enosmerne in ravnotežne kemijske reakcije. Za slednje lahko pišemo določeno konstanto kemijskega ra
10. Vaja: Kemijsko ravnotežje I a) Osnove: Poznamo enosmerne in ravnotežne kemijske reakcije. Za slednje lahko pišemo določeno konstanto kemijskega ravnotežja (K C ), ki nam podaja konstantno razmerje
Prikaži večLABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE
UVOD LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE V tem šolskem letu ste se odločili za fiziko kot izbirni predmet. Laboratorijske vaje boste opravljali med poukom od začetka oktobra do konca aprila. Zunanji kandidati
Prikaži večPoročilo o opravljenem delu pri praktičnem pouku fizike: MERJENJE S KLJUNASTIM MERILOM Ime in priimek: Mitja Kočevar Razred: 1. f Učitelj: Otmar Uranj
Poročilo o opravljenem delu pri praktičnem pouku fizike: MERJENJE S KLJUNASTIM MERILOM Ime in priimek: Mitja Kočevar Razred: 1. f Učitelj: Otmar Uranjek, prof. fizike Datum izvedbe vaje: 11. 11. 2005 Uvod
Prikaži večapple REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARNO HRANO, VETERINARSTVO IN VARSTVO RASTLIN Dunajska ces
apple REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARNO HRANO, VETERINARSTVO IN VARSTVO RASTLIN Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana T: 01 300 13 00 F: 01 300 13
Prikaži večMicrosoft Word - Obrazec - objava zagovora mag_delo MSc (3).doc
Z A G O V O R A M A G I ST R S K E G A Rok Turniški absolvent študijskega programa: Magistrski študijski program druge stopnje AGRONOMIJA bo v četrtek, 29. 9. 2016 ob 08:00 v prostoru 'A2 - oddelek za
Prikaži večUNIVERZA NA PRIMORSKEM
GABROVŠEK ZAKLJUČNA NALOGA 2019 UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE ZAKLJUČNA NALOGA VZPOSTAVITEV RASTLINSKE TKIVNE KULTURE IZ MLADIH POGANJKOV ARTIČOKE
Prikaži večzrcalo rez sad rastl ponat 2013.qxd
Franci [tampar REZ SADNIH RASTLIN Gojenje sadnih rastlin v doma~em vrtu in intenzivnih nasadih Vsebina 4 Spremna beseda 7 Sadike sadnih rastlin 7 Okoljski dejavniki za gojenje sadnih vrst 11 Priprava tal
Prikaži večŠolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program predšolska vzgoja Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-Knjižnica
Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program Predšolska vzgoja Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-knjižnica Vsebinski sklop: Uradno komuniciranje preko elektronske pošte
Prikaži večPoročilo projekta : Učinkovita raba energije Primerjava klasične sončne elektrarne z sončno elektrarno ki sledi soncu. Cilj projekta: Cilj našega proj
Poročilo projekta : Učinkovita raba energije Primerjava klasične sončne elektrarne z sončno elektrarno ki sledi soncu. Cilj projekta: Cilj našega projekta je bil izdelati učilo napravo za prikaz delovanja
Prikaži večDNEVNIK
POROČILO PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA Z DELOM PRI DELODAJALCU DIJAKA / DIJAKINJE. ( IME IN PRIIMEK) Izobraževalni program FRIZER.. Letnik:.. oddelek:. PRI DELODAJALCU. (NASLOV DELODAJALCA) Šolsko leto:..
Prikaži večErasmus+ mag. Robert Marinšek
Erasmus+ mag. Robert Marinšek Program Erasmus+ Uredba št. 1288/2013 (11. dec. 2013) Področje izobraţevanja, usposabljanja, športa in mladine trajanje: 2014 2020 proračun: 14,7 G Pričakovanja: >4 M mobilnosti
Prikaži večTN 3 _2019
KGZS Zavod Novo mesto KGZS Zavod Ljubljana Tehnološko navodilo 3/2019 - jagode Za nami je vremensko pestro obdobje. Zelo toplemu vremenu so sledili mrzli dnevi, marsikje so jutranji mrazovi poškodovali
Prikaži večŠOLA: SŠTS Šiška
Naslov vaje: MEHKO SPAJKANJE Ime in priimek: 1 1.) WW tehnika (Wire-Wrap) Nekoč, v prvih dneh radio-tehnike se spajkanje elementov ni izvajalo s spajkanjem, ampak z navijanjem žic in sponami. Takšni spoji
Prikaži večMicrosoft Word - agrobilten_ doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja v Sloveniji 1. april 3. april 9 OBVESTILO Ob prehodu v drugo polovico aprila so se tla že zelo izsušila. A visoke temperature zraka so popustile in po večini Slovenije
Prikaži večNAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem pose
NAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem posevku Ta letak vam nudi informacije o dobrih kmetijskih
Prikaži večMicrosoft Word - Seštevamo stotice.doc
UČNA PRIPRAVA: MATEMATIKA UČNI SKLOP: Računske operacije UČNA TEMA: Seštevamo in odštevamo stotice Seštevamo stotice UČNE METODE: razlaga, prikazovanje, demonstracija, grafično in pisno delo UČNE OBLIKE:
Prikaži večPowerPointova predstavitev
PODLAGE ZA ČEŠNJO DOSEDANJE IZKUŠNJE IN NEKATERA PRIPOROČILA dr.nikita Fajt Ljubljana, 2. februar, 2017 PODLAGA JE SKRITI DEL DREVESA, KI GA PREHRANJUJE V OSNOVI IN OBČUTI VSE RAZMERE TAL, V KATERIH SE
Prikaži večMicrosoft Word - Brosura neobvezni IP
Osnovna šola dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Neobvezni izbirni predmeti so novost, ki se postopoma uvršča
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Mocnik.pptx
MATEMATIČNA PISMENOST IN MATEMATIČNI PROBLEMI Metoda Močnik in Alenka Podbrežnik KAJ NAS JE ZANIMALO? ugotoviti, v kolikšni meri so učenci uspešni pri samostojnem, nevodenemreševanju matematičnih besedilnih,
Prikaži večRobert Hooke
Robert Hooke Robert Hooke se je 18. julija leta 1635 rodil na otoku Wight v Freshwaterju v Angliji. Njegov oče je bil duhovnik, John Hooke, ki je deloval v cerkvi Vseh svetih. Pri Robertovih 10 letih je
Prikaži več11-01
Keramični prah za vlivanje Reliefco 250 in visoko kakovosten keramični prah za vlivanje Reliefco 300 Keramični prah za vlivanje Reliefco 250 je preprost za uporabo. Odlitek ima gladko belo površino. Mešalno
Prikaži več(Microsoft Word - razpisna dokumentacija - tehni\350na podpora.doc)
PRIJAVNI OBRAZEC DRUŠTVA ZA DODELITEV POMOČI ZA OHRANJANJE, SPODBUJANJE IN RAZVOJ PODEŽELJA V OBČINI ŠKOFLJICA ZA LETO 2008 ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V PRIMARNEM KMETIJSTVU 1. PODATKI O VLAGATELJU
Prikaži večPriloga 1: Pravila za oblikovanje in uporabo standardiziranih referenc pri opravljanju plačilnih storitev Stran 4012 / Št. 34 / Uradni lis
Priloga 1: Pravila za oblikovanje in uporabo standardiziranih referenc pri opravljanju plačilnih storitev Stran 4012 / Št. 34 / 24. 5. 2019 Uradni list Republike Slovenije PRILOGA 1 PRAVILA ZA OBLIKOVANJE
Prikaži večMicrosoft Word - katalog informacij javnega znaÄ“aja TRŽIŀĄE 2019
KATALOG INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA 1. Osnovni podatki o katalogu: naziv organa, ki je izdal katalog: Osnovna šola Tržišče odgovorna uradna oseba, ki je katalog sprejela: Zvonka Mrgole, prof., ravnateljica
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Maja KOLAR VPLIV VELIKOSTI IN KOLIČINE ZEOLITNIH DELCEV NA ZADRŽEVANJE VODE V RASTNIH SUBSTRATIH ZA OKRASNE
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Maja KOLAR VPLIV VELIKOSTI IN KOLIČINE ZEOLITNIH DELCEV NA ZADRŽEVANJE VODE V RASTNIH SUBSTRATIH ZA OKRASNE RASTLINE DOKTORSKA DISERTACIJA INFLUENCE OF GRADING
Prikaži večPOROČILO
UVOD Delovanje knjižnice Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani (UL FKKT), ki je sedaj že 17 let funkcionalno združena s Centralno tehniško knjižnico (CTK), lahko ocenimo kot uspešno kar
Prikaži večKomisija za študijske zadeve UL Medicinske fakultete Vrazov trg 2 SI-1000 Ljubljana E: T: Režim študija Predmet: Uvod
Komisija za študijske zadeve UL Medicinske fakultete Vrazov trg 2 SI-1000 Ljubljana E: ksz@mf.uni-lj.si T: +386 1 543 7700 Režim študija Predmet: Uvod v medicino, modul Informatika Študijski program: EMŠ
Prikaži večFOTOVOLTAIKA
PRIMERJALNA ANALIZA TEHNOLOGIJ KONČNO POROČILO 1 Vsebina 1. Uvod... 3 1.1. Prva leta fotovoltaike v Italiji, Evropi in svetu... 4 1.1.1. Italija... 4 1.1.2. Svet... 8 1.1.3. Evropa... 10 2 1. Uvod Fotovoltaična
Prikaži večM
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M17154111* PSIHOLOGIJA Izpitna pola 1 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Strukturirane naloge Torek, 30. maj 2017 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki:
Prikaži večLiveActive
Oblikujte svoje roke s temi 5 vajami brez obiska fitnesa! Dvig noge in nasprotne roke na veliki žogi 1 Vaja Y na telovadni žogi 2 z 8-12 ponovitvami na vsaki strani s 15-20 ponovitvami Dotik roke in nasprotne
Prikaži večuntitled
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 16.12.2014 C(2014) 9982 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 16.12.2014 o odobritvi nekaterih elementov Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju
Prikaži večC(2019)1789/F1 - SL
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.3.2019 C(2019) 1789 final ANNEX 5 PRILOGA k Delegirani uredbi Komisije o dopolnitvi Direktive 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z uvajanjem in operativno uporabo
Prikaži večUNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA RAZREDNI POUK ŽIVA BITJA VSEBUJEJO VODO (vaja pri predmetu Didaktični praktikum iz biologije in kemije) Ime in
UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA RAZREDNI POUK ŽIVA BITJA VSEBUJEJO VODO (vaja pri predmetu Didaktični praktikum iz biologije in kemije) Ime in priimek: D. V. Skupina: 5 / D Maribor, 7. 5. 2012
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - krstulovic
PROST DOSTOP DO DOSEŽKOV SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV PREK PORTALA dlib.si mag. Karmen Štular Sotošek mag. Zoran Krstulović Daša Pokorn Narodna in univerzitetna knjižnica 3 Uporabniki in prosto dostopne zbirke
Prikaži večMicrosoft Word - MOM_pravilnik_LESNATE RASTLINE.doc
Na podlagi 43.in 45. člena Statuta Mestne občine Maribor, (Medobčinski uradni vestnik, št. 27/95, 13/98, 17/98, 23/98, 5/200, 10/2002, 6/2004, 13/2004, 16/2005, 26/2005) in na podlagi 30.člena Odloka o
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Državni izpitni center *M1180314* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Izpitna pola Modul gradbeništvo NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 14. junij 01 SPLOŠNA MATURA RIC 01 M11-803-1-4 IZPITNA POLA Modul gradbeništvo
Prikaži večMicrosoft Word - Brosura neobvezni IP 2018
Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Po 20. a člen ZOoš šola ponuja za učence 1.razreda, 4. 9. razreda neobvezne izbirne predmete. Šola bo za učence 1. razreda izvajala pouk prvega tujega jezika
Prikaži večPregled programa Erasmus
Pregled programa 10. Srečanje koordinatorjev 6.11.2012, Ajdovščina Maja Godejša, CMEPIUS Današnje srečanje Kratka zgodovina programa Izvajanje a v Sloveniji Rezultati analiz učinkov mobilnosti evš spletni
Prikaži večPrimer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur:
Primer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur: 1 Vsebinski sklop: OGRODJE Tema: VRSTE IN NALOGE KOSTI
Prikaži večPravila za čezmejne pošiljke odpadkov s poudarkom na odpadkih, ki vsebujejo GFRP; izkušnje IRSOP iz izvajanja nadzora nad čezmejnim pošiljanjem odpadk
Pravila za čezmejne pošiljke odpadkov s poudarkom na odpadkih, ki vsebujejo GFRP; izkušnje IRSOP iz izvajanja nadzora nad čezmejnim pošiljanjem odpadkov Delavnica: Kako ravnati z odpadki iz polimernih
Prikaži večSREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE Izobraževalni program.. NAČRT IZVAJANJA VAJENIŠTVA (NIV) za šolska leta:,, Delodajalec: Datum: Podpis in žig: Vajenec:
SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE Izobraževalni program.. NAČRT IZVAJANJA VAJENIŠTVA (NIV) za šolska leta:,, Delodajalec: Datum: Podpis in žig: Vajenec: Datum: Podpis: Šola: Datum: Podpis in žig: Pristojna
Prikaži večMicrosoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Osnovna šola bratov Letonja telefon/fax: (03) 8965300, 8965304 Šmartno ob Paki 117 e-pošta: os-bl-smartno@guest.arnes.si 3327 Šmartno ob Paki spl. stran: www.ossmartno.si SAMOEVALVACIJSKO POROČILO SODELOVANJE
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Anja PAVLIN PRIMERJAVA RASTI IN RAZVOJA RASTLIN NA VERTIKALNIH ZELENIH STENAH S KONVENCIONALNIM NAČINOM GOJENJA MAGISTRSKO DELO Magistrski
Prikaži več7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE
7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE 1. UVOD Enačbo leče dobimo navadno s pomočjo geometrijskih konstrukcij. V našem primeru bomo do te enačbe prišli eksperimentalno, z merjenjem razdalj a in b. 2. NALOGA Izračunaj
Prikaži večUredba o pravilih za pripravo napovedi položaja proizvodnih naprav na obnovljive vire energije in s soproizvodnjo toplote in električne energije z vis
Predlog za javno obravnavo 22.1.2019 PREDLOG (EVA 2014-2430-0044) Na podlagi šestnajstega odstavka 372. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) izdaja Vlada Republike Slovenije U
Prikaži večMicrosoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc
REPUBLIKA SLOVENIJA Anketa o zadovoljstvu uporabnikov statističnih podatkov in informacij Statističnega urada RS 1. Kako pogosto ste v zadnjem letu uporabljali statistične podatke in informacije SURS-a?
Prikaži večMaloprodajni cenik LES - Zeleni zajec v delu.xls
Zeleni zajec, naravni materiali, d.o.o. Janševa ulica 16 1000 Ljubljana www.zelenizajec.com zz@zelenizajec.com t: 0590 39 610 f: 0590 39 611 Sibirski macesen, smreka, bor Velja od 1.4.2011 Maloprodajni
Prikaži večPonudba rokovnikov Univerze v Ljubljani
Izzivi pri namakanju jagod prof. dr. Marina PINTAR Univerza v Ljubljani, Biotehniška Fakulteta, Ljubljana, Slovenija marina.pintar@bf.uni-lj.si 17. posvet o jagodi Ljubljana, 28. nov. 2018 ??? Cca 20 m2
Prikaži večPowerPoint Presentation
Recenzija: prof.dr. Rajko Bernik Prevod in priredba: Renata Fras Peterlin Picture source: Syngenta 1 začetek Preverjanje delovanja pršilnika Merjenje traktorske hitrosti Merjenje pretoka Pri umerjanju
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Državni izpitni center *M11145113* INFORMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 10. junij 2011 SPLOŠNA MATURA RIC 2011 2 M111-451-1-3 IZPITNA POLA 1 1. b 2. a 3. Pojem se povezuje
Prikaži večExcel 2016
PRIDOBIVANJE TEMELJN IH IN POKLICNIH KOMPETENC OD 2019 DO 2022 HIPERPOVEZAVA Gradivo za interno uporabo AVTOR: Belinda Lovrenčič Gradivo ni lektorirano V Maj 2019 Operacijo sofinancira Evropska unija,
Prikaži večIND/L Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/1995 in št. 9/2001) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 97/2013) Spor
IND/L Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/1995 in št. 9/2001) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 97/2013) Sporočanje podatkov je obvezno. Vprašalnik za statistično
Prikaži večMicrosoft Word - NOVA DELOVNA OBLEKA - KAPA_KONCNI-3.doc
GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE GASILSKA DELOVNA OBLEKA KAPA Standard kakovosti :GZS-DO-K-2013-1A Datum:24.09. 2013 1. PREDMET STANDARDA Ta standard se nanaša na kapo, ki je sestavni del gasilske delovne obleke.
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Nizkoogljične tehnologije tudi v industriji Marko KOVAČ Institut Jožef Stefan Center za energetsko učinkovitost Portorož, Slovenija 16. april 2019 Večjega znižanja emisij v industriji ne bo mogoče doseči
Prikaži večOSNOVNI PODATKI
OSNOVNI PODATKI Naslov: Osnovna šola Tišina knjiţnica Tišina 4b, 9251 Tišina Telefon: 02 539 16 16 E-pošta: Delovni čas: valerija.trajber@guest.arnes.si vsak delovnik po šolskem koledarju Izposoja: od
Prikaži večBioremediation of waste wood, overview of advantages and disadvantages
»PRAVILNA IZBIRA, OBDELAVA IN ZAŠČITA LESA«Miha Humar Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo Društvo Rigelj Ljubljana, 12. marec 2015 Vsebina Zaščita lesa Kateri les izbrati
Prikaži večNAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite
NAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite vzorčne strani iz DELOVNIH LISTOV 1 v štirih delih
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Klara MATKO MORFOLOŠKO-HISTOLOŠKE LASTNOSTI LUBENIC (Citrullus lanatus (Thunb.) Matsum. & Nakai), CEPLJENIH NA RAZLIČNIH PODLAGAH MAGISTRSKO
Prikaži večBYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površine, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno ig
BYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površe, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno igro najdemo tudi v knjigi Scratch (Lajovic, 2011), vendar
Prikaži večGorivna celica
Laboratorij za termoenergetiko Delovanje gorivnih celic Najbolj uveljavljeni tipi gorivnih celic Obstaja veliko različnih vrst gorivnih celic, najpogosteje se jih razvršča glede na vrsto elektrolita Obratovalna
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Tehnološki vidik pridobivanja lesa v varovalnih gozdovih pod Ljubeljem As. Matevž Mihelič Prof. Boštjan Košir 2012 Izhodišča Varovalni gozdovi, kjer razmišljamo o posegih, morajo zadovoljevati več pogojem.
Prikaži večTitle slide heading 32pt Arial bold, with 48pt line spacing
Z nadgradnjo programa do novih kupcev, novih trgov Globalne izkušnje Knauf Insulation Jure Šumi Business Development Director O čem bo tekla beseda 1. Korporacija in segmenti/izdelki 2. S spremembami v
Prikaži večAZ_sredstva_katalog_140306
Sredstva za zaščito vseh vrst ogrevalnih Najboljša zmogljivost v ogrevalnih sistemih in zagotovitev popolne varnosti za uporabnika in okolje Praktični napotki za uporabo AZ sredstev Ogrevalni sistemi radiatorji
Prikaži večPravilno podiranje drevesa. Ogromne količine lesa. (sliki iz: Spravilo lesa s pomočjo velikega tovornjaka. Veliki
Pravilno podiranje drevesa. Ogromne količine lesa. (sliki iz: http://www.ggsg.si/gozdarstvo.aspx) Spravilo lesa s pomočjo velikega tovornjaka. Veliki kompleksi gozda. Kaj je gozdarstvo... Gozdarstvo je
Prikaži večMicrosoft Word - Analiza rezultatov NPZ slovenscina 2018.docx
OSNOVNA ŠOLA SOSTRO POROČILO O ANALIZI DOSEŽKOV NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA IZ SLOVENŠČINE leta 2018 Pripravile učiteljice slovenščine: Renata More, Martina Golob, Petra Aškerc, Katarina Leban Škoda
Prikaži večTehnični list 9900 M9 Surfacer, Univerzalno HS polnilo primer Ver.: Opis Univerzalno HS akrilno primer polnilo primerno za manjša popravila ali
Opis Univerzalno HS akrilno primer polnilo primerno za manjša popravila ali za večje površine. Možno je izbrati med dvema različnima trdilcema za doseganje hitrega ali normalnega sušenja Lastnosti izdelka
Prikaži večVARNOSTNI LIST
MEGLIO WC DEO Lavanda Varnostni list 1. IDENTIFIKACIJA SNOVI/PRIPRAVKA IN PODATKI O DOBAVITELJU 1.1. Identifikacija snovi ali pripravka: MEGLIO WC DEO Lavanda. 1.2. Podatki o dobavitelju: ARONA TRGOVINA
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 14 IntrerspecifiOna razmerja .ppt
IV. POPULACIJSKA EKOLOGIJA 14. Interspecifična razmerja Št.l.: 2006/2007 1 1. INTERSPECIFIČNA RAZMERJA Osebki ene vrste so v odnosih z osebki drugih vrst, pri čemer so lahko ti odnosi: nevtralni (0), pozitivni
Prikaži večPRIJAVNI OBRAZEC ZA DODELITEV POMOČI ZA ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSTVU V OBČINI VODICE V LETU 2015 ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETI
PRIJAVNI OBRAZEC ZA DODELITEV POMOČI ZA ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSTVU V OBČINI VODICE V LETU 2015 ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSTVU UKREPI DE MINIMIS V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE
Prikaži večLaTeX slides
Statistični modeli - interakcija - Milena Kovač 23. november 2007 Biometrija 2007/08 1 Število živorojenih pujskov Biometrija 2007/08 2 Sestavimo model! Vplivi: leto, farma Odvisna spremenljivka: število
Prikaži večMicrosoft Word - bibliografske-zbirke-medicina.doc
Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Sistemi za poizvedovanje Bibliografske zbirke področje medicine Mentor: doc.dr. Jure Dimec Avtorja:
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M15178112* SPOMLNSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 2 Četrtek, 4. junij 2015 / 90 minut ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero ali
Prikaži večUniverzitetni študijski program Fizika I
Medicinska fizika II. stopnja 1. Splošni podatki o študijskem programu Ime študija: Magistrski študijski program Medicinska fizika. Stopnja študija: Druga bolonjska stopnja. Vrsta študija: Enopredmetni
Prikaži večJerneja Čučnik Merjenje in uporaba kondenzatorja Gimnazija Celje Center LABORATORIJSKA VAJA Merjenje in uporaba kondenzatorja Ime in priimek:
1. LABOATOJSKA VAJA Merjenje in uporaba me in priimek: azred: 4. b Šola: Gimnazija elje ener Menor: Boru Namesnik, prof. Daum izvedbe vaje: 17.12.29 1 VOD in POTEK DELA 1.a Polnjenje Kondenzaor priključimo
Prikaži večMicrosoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do
Prikaži več5.VAJA RAZMERJE MED HITROSTJO DIFUZIJE IN VELIKOSTJO CELICE
5.VAJA RAZMERJE MED HITROSTJO DIFUZIJE IN VELIKOSTJO CELICE UVOD Celica, kateri smo se posvetili pri laboratorijskem delu, je osnovna gradbena enota vsakega živega bitja ali pa že ena sama predstavlja
Prikaži večC:/Users/Matevž Èrepnjak/Dropbox/FKKT/testi in izpiti/ /IZPITI/FKKT-februar-14.dvi
Kemijska tehnologija, Kemija Bolonjski univerzitetni program Smer: KT K WolframA: DA NE Računski del izpita pri predmetu MATEMATIKA I 6. 2. 2014 Čas reševanja je 75 minut. Navodila: Pripravi osebni dokument.
Prikaži večDELOVNI LIST ZA UČENCA
ZRCALA - UVOD 1. polprepustno zrcalo 2. ploščice različnih barv ( risalni žebljički), svinčnik 3. ravnilo Na bel papir postavi polprepustno zrcalo in označi njegovo lego. Pred zrcalo postavi risalni žebljiček.
Prikaži večOrodje SHE mreže za hitro ocenjevanje assessment tool Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mre
Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže 1 Kolofon Naslov : spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže Avtorji Erin Safarjan, magistra javnega zdravja Goof Buijs,
Prikaži večKLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s
KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza 1961-90 nadpovprečno toplo, sončno in suho. Po vremenu bi ga lahko razdelili na
Prikaži večPriloga II Modul A: Izjava o skladnosti na podlagi notranje kontrole proizvodnje 1. Izjava o skladnosti na podlagi notranje kontrole proizvodnje je po
Priloga II Modul A: Izjava o skladnosti na podlagi notranje kontrole proizvodnje 1. Izjava o skladnosti na podlagi notranje kontrole proizvodnje je postopek ugotavljanja skladnosti, s katerim proizvajalec
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M15245112* JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 2 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero ali kemični svinčnik in računalo.
Prikaži več