ALPSKE POKRAJINE PREDALPSKE POKRAJINE
|
|
- Bogomir Pogačnik
- pred 1 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 GEOGRAFIJA KJE JE NAŠA DRŽAVA V EVROPSKEM IN SVETOVNEM MERILU? Površina naše države meri km 2. Slovenija je ena izmed najmanjših držav na svetu. Samostojna je postala leta 1991, in se v EU vključila leta DRŽAVNE MEJE NISO TUDI NARODNE MEJE Najdaljšo državno mejo imamo s Hrvaško, najkrajšo pa z Madžarsko. Državne meje pa niso hkrati tudi narodne (etične) meje. Območja,kjer živita pomešana dva ali več narodov, označujemo kot narodno mešana območja. Slovensko zamejstvo-območje slovenske narodne manjšine v tuji državi, tamkajšnje pripadnike imenujemo zamejske Slovence. SLOVENIJA JE SREDNJEEVROPSKA DRŽAVA NA STIKU RAZLIČNIH EVROPSKIH GEOGRAFSKIH ENOT? Slovenijo uvrščamo med srednjeevropske države zaradi njenih značilnosti. GEOSS- pomeni simbolno točko- geometrično središče Slovenije*Posavsko hribovje* RAZNOLIKOST IN PREHODNOST STA NAJVEČJI ZNAČILNOSTI NAŠE DRŽAVE Slovenija leži na stičišču Alp, Dinarskega gorstva, Panonske kotline in Jadranskega morja. Je ena izmed najbolj raznolikih držav v Evropi, prav ta pa je najbolj tipična in prepoznavna značilnost naše države. Druga naša značilnost je prehodnost. Saj je potreben prehod med vsemi temi naravnimi enotami. V ČEM SE RAZLIKUJETA UPRAVNA IN GEOGRAFSKA DELITEV? Vsaka država razdeli svoje ozemlje na več upravnih enot. Večje države v tujini so tako razdeljene na zvezne dežele, okraj, občine in podobno- upravna delitev države. Slovenija je upravno razdeljena na skoraj 200 občin. Med Slovenci pa je še vedno zelo živa delitev na Gorenjsko, Dolenjsko, Štajersko, Notranjsko, Primorsko in Prekmurje. Naravnogeografska delitev temelji na reliefnih značilnostih (visokogorja,hribovja,gričevja,planote, kotline in nižine), nekoliko manj pa tudi na rastlinstvu in podnebju. Pri reliefu je pomembna smer slemenitve, na našem ozemlju se stikata dve glavni smeri alpska in dinarska. Pri alpski potekajo slemena v smeri zahod- vzhod, pri dinarski pa severozahod-jugovzhod. ALPSKE POKRAJINE Alpske pokrajine ležijo v severovzhodnem delu Slovenije. Obsegajo alpska visokogorja in vmesne doline. Zaradi njihove sestave (apnenec) se je tukaj razvila posebna oblika kraškega površja- visokogorski kras. Ostra pobočja in strmi vrhovi so značilnosti alpskih pokrajin. Najvišji vrhovi segajo preko 2000metrov nadmorske višine. Poseljenost je tukaj največja v dolinah, pa še to ne povsod. Živinoreja je tukaj najbolj pomembna. Visokogorje ima možnost za športno-rekreativne dejavnosti. Alpske pokrajine delimo na : Julijske Alpe, Kamniško- Savinjske Alpe in na Karavanke PREDALPSKE POKRAJINE Predalpske pokrajine se raztezajo v velikem loku prek osrednje Slovenije. Segajo od italijanske meje na zahodu do avstrijske meje na severu. Vrhovi niso tako ostri, ne dosegajo zgornje gozdne meje in redko segajo čez 1500metrov. Zaradi takšnega tipa
2 površja to označujemo kot hribovje. Doline so tukaj zelo ozke, vendar se pogosto razširijo v večje oz. manjše kotline. Tukaj so dobre možnosti za kmetijstvo oz. kmetijsko izrabo. Zraven živinoreje je razvito še poljedeljstvo. Predalpske pokrajine so bolj gosto poseljene kot alpske. V kotlinah in dolinah so tukaj nastala naša najpomembnejša industrijska središča, razvite pa os tudi druge gospodarske dejavnosti. Predalpske lahko razdelimo na Ljubljansko kotlino in predalpska hribovja. predalpska hribovja so: Zahodno, Vzhodno In Severovzhodno predalpsko hribovje DINARSKE POKRAJINE Dinarske pokrajine zavzemajo večji del južne Slovenije. V tem delo Slovenije je zaradi apnenca največ kraških pojavov. Te pokrajine so redko poseljene, saj je to najbolj gozdnati del naše države. Zaradi tega sta gospodarstvo in lesna industrija med najpomembnejšimi gospodarskimi dejavnostmi. Tukaj se menjajo različni tipi površja. Kot so: Planote - to so dvignjeni deli površja, ki od daleč videti precej uravnani. Od blizu se pa vidi njihova razjedenost in drobna razčlenjenost. Podolja- so nižji deli površja, pogreznjeni med okoliške planote. Ravniki- so vsi uravnani in razjedeni deli kraškega površja. Ležijo na zelo različnih nadmorskih višinah. Zaradi tega ločimo nizke ( Bela krajina) in visoke kraške ravnike(so planote, dvignjene nad okoliška podolja). PRIMORSKE POKRAJINE Ležijo v jugovzhodnem delu Slovenije. Te pokrajine so poseljene gosteje kot dinarske. Največja zgostitev prebivalstva je na obali Jadranskega morja, ki izraža tudi vpliv v gospodarstvu. Kmetijstvo je usmerjeno v vinogradništvo in sadjarstvo. Luka Koper je naše največje pristanišče. Zaradi geološke zgradbe ločino dva tipa pokrajin. Prvi tip pokrajin so flišne pokrajine, ki jih sestavlja neprepustna kamnina fliš. Drugi tip pa so kraške pokrajine, ki so iz apnenca-razviti so kraški pojavi. PANONSKE POKRAJINE Panonske pokrajine ležijo v severovzhodni in vzhodni Sloveniji- to je obrobje velike Panonske kotline. Te pokrajine delimo na : Panonske ravnine, ki so prekrite z debelimi nanosi rečnega proda in peska Nekoliko višja panonska gričevja, ki so iz bolj sprijetih kamnin. V tem delu so najboljše možnosti za kmetijstvo. Na ravninah sta razvita poljedelstvo in živinoreja, v gričevjih pa vinogradništvo in sadjarstvo. Poselitev je dokaj gosta. Največja gospodarska središča sta Maribor in Celje. NA ZEMELJSKEM POVRŠJU DELUJEJO NOTRANJE IN ZUNANJE SILE Relief je tudi na slovenskem ozemlju nastajal tako kot drugod in se spreminjal kot rezultat delovanja dveh skupin sil- notranjih in zunanjih. Notranje sile imajo svoj izvor v notranjosti. Povzročajo vulkansko delovanje, potrese ter gubanja in prelamljanja zemeljskega površja- tektonsko delovanje. Z gubanji in prelamljanji so nastala naša visokogorja in hribovja. Z ugrezanjem površja pa so nastale različne kotline in tudi zasnove večjih dolin.
3 Zunanje sile imajo izvor zunaj Zemlje. Sem uvrščamo predvsem delovanje Sonca, ki vpliva na podnebje in temperaturne razlike, delovanje vode in vetra in podobno. Povzročajo preperevanje kamnin in odnašanje površja. Mehanično preperevanje - najizrazitejše v gorskem svetu,kjer kamnine niso pokrite s prstjo. Kamnine se pri višjih temperaturah raztezajo, pri nižjih pa krčijo in tako razpokajo. Voda, ki v drobnih razpokah zmrzne in pri tem poveča svojo prostornino, še dodatno pospešuje takšno preperevanje. Kemično preperevanje-je najizrazitejše na apnencih. Voda jih ob pomoči ogljikovega dioksida raztaplja in odnaša. Tako nastajajo kraški pojavi. Različne oblike razjedanja in odnašanja zemeljskega površja imenujemo erozija. KAMNINE DELIMO GLEDE NA NASTANEK IN STAROST Glede na nastanek ločimo tri vrste kamnin : - magmatske ~ nastanejo z ohlajanjem magme iz notranjosti Zemlje. Če se magma ohladi še pod površjem, kamnine imenujemo globočnine. Če pa se na površju imenujemo predornine. V Sloveniji jih je malo. Najbolj znan je pohorski tonalit. - Sedementalne ali usedline~ nastanejo z usedanjem. Usedajo se lahko v morju kot ostanki trdnih delov organizmov- apnenec. Iz njih so predvsem Alpe in dinarske planote. Apnenec je trdna kamnina, zato so reliefne oblike iz njega običajno ostre, gorska pobočja pa strma. Pri njemu voda prenika skozi razpoke v notranjost- vodo prepusten. Voda apnenec raztaplja in tako nastanejo kraški pojavi. Površje kjer prevladujejo apnenci ali sorodne kamnine- kraško površje oz. kras. Apnencu podoben dolmit. Nastanejo tudi z usedanjem gradiva, ki ga tekoce vode prinašajo iz gora in odlagajo v dolinah, kotlinah, na kraških poljih in v morju. Tako nastanejoprod,pesek,glina. Iz teh ščasoma nastanejo konglomerat,peščenjak,glinavec in lapor. Posebna vrsta usedlin fliš- značilen je za primorske pokrajine, je neprepusten vendar hitro prepereva. - Metamorfne ~ nastanejo iz magmatskih ali sedimentnih kamnin, ki so se pogreznile v Zemljino notranjost, kjer se močno povečata pritisk in temparatura.s tektonskimi dviganji pridejo na površje. Glede na starost : Ne izražamo v letih, ampak jih označujemo glede na geološko obdobje v katerem so nastale. Geološko zgodovino Zemlje delimo na več obdobij.
4 SLOVENIJA IMA VEČINOMA ZMERNO TOPLO PODNEBJE Za Slovenijo je značilno zmerno toplo podnebje. V Sloveniji del površja sestavljajo dna ravnin, kotlin in kraških polj. Na njih se pojavlja ob mirnem in jasnem vremenu zlasti v hladni polovici leta poseben pojav imenovan temperaturni obrat- hladnejši zrak, ki je težji, se uleže na dno kotline in od tam izpodrine toplejši zrak. Posledica je da so na dnu kotline temperature nižje kot na okoliških pobočjih. Na ta pojav opozarja plast megle. KOLIČINA PADAVIN Vlažne zračne mase prihajajo v Slovenijo večina iz zahodne in jugozahodne smeri. Alpsko dinarska gorska pregrada (od Julijskih Alp prek Trnovskega gozda do Snežnika) je najbolj namočeni del Slovenije. Proti vzhodu se količina padavin postopoma znižuje. Več padavin je le še v bolj goratih delih, najmanj pa na skrajnem SV v Prekmurju. V SLOVENIJI LOČIMO TRI TIPE POVRŠJA Ločimo : - Primorsko podnebje ~ ki je omejeno na JZ Slovenijo, od obale do Visokih dinarskih kraških planot. Je najbolj toplo in milo podnebje v državi, saj vplivi Jadranskega morja blažijo zimski mraz in tudi poletno vročino. Torej mile zime in največ sončnih dni v državi. Ima malce več padavin kot sredozemsko podnebje. - zmerno celinsko podnebje ~ značilno za večji del Slovenije. Povprečne temp. najhladnejšega meseca so nižje od 0 stopinj. Zime so lahko precej hladne, poletja pa vroča. - gorsko podnebje~ je značilno le za alpska visokogorja in pripadajoče gorske doline. Je najbolj ostro. To so obenem območja z največ padavinami, ki v hladni polovici padajo v obliki snega. VELIKA RAZNOLIKOST RASTLINSTVA IN EDEN NAJVEČJIH DELEŽEV GOZDA V NARAVI Zelo raznoliko rastlinstvo, kar je odraz pestrosti našega ozemlja. Gozd pokriva 54% našega površja, velika gozdnatost je ena izmed znamenitosti naše države. Glavna drevesna vrsta je bukev. Med najbolj razširjene listavce uvrščamo tudi beli gaber in hraste. Med iglavci je razširjena smreka, precej pogost je tudi rdeči bor, na Primorskem črni bor. V RAZGIBANEM RELIEFU SO SE IZBOLIKOVALI RASTLINSKI VIŠINSKI PASOVI V Sloveniji so se izoblikovali značilni rastlinski višinski pasovi. - dno kotlin, dolin in kraških globeli ~ naravno rastlinstvo je tukaj zaradi človeka najbolj skrčeno in spremenjeno,tu so nekoč bili listnati gozdovi. Območja izpostavljena temperaturnim obratom, tukaj ne uspevajo nekatere kulturne rastline. - topli pas~ nekaj metrov nad dnom kotlin. Tukaj uspeva vinska trta. Ta pas sega do višine 500 m. Do tu segajo tudi naša gričevja. - listnati gozd preide z višino v - mešani gozd in potem - iglasti gozd~ iglavci začnejo močneje zamenjevati listavce pri prib m in nato segajo do - zgornje gozdne meje. - nad njo je še pas ruševja in gorskega travniškega rastlinstva, sledi mu - pas grušča in skalovja
5 PRI VODOVJU LOČUJEMO POVRŠINSKE IN PODZEMELJSKE VODE V Sloveniji imamo najrazličnejše oblike površinske vode- reke, jezera,močvirja in podobno. Na našem ozemlju izvirajo številne tekoče vode. Poznamo tudi podzemeljske vode NAŠE REKE TEČEJO V DVE MORJI Najdaljša naša reka je Sava. Najbolj vodnata je Drava. Vodnatost naših rek je najmanjša v gorskem svetu v bližini izvirov in se potem povečuje, saj reke dobivajo številne pritoke. Pretok se pri vsaki reki čez leto spreminja. To je posledica različne količine padavin po posameznih mesecih. Prek slovenskega ozemlja poteka razvodje med Črnim in Jadranskim morjem. V Črno morje se stekajo reke z več štirih petin, v Jadransko pa le s slabe petine. Reke s snežnim režimom- imajo največji pretok v času topljenja snega in ledu (Drava, Mura). Reke s dežnim režimom -imajo največji pretok v času deževja(primorske reke). JEZERA SO RAZLIČNA PO NASTANKU Naravna jezera- Blejsko, Bohinjsko in Cerkniško. Blejsko in Bohinjsko sodita med ledeniška jezera, Cerkniško pa je tipično kraško presihajoče jezero. V Juljiskih Alpah je več manjših visokogorskih jezer, ki pa so ledeniško-kraškega nastanka(triglavska jezera). Poznamo pa tudi umetna jezera. Na nekaterih rekah zaradi hidroelektrarn nastala akumulacijska jezera. Največja na Dravi. Poznamo pa tudi ugrezninska jezera.
Diapozitiv 1
Toplotni pasovi in podnebni tipi Toplotni pasovi: so območja, ki se v obliki pasov raztezajo okrog zemeljske oble. Ločimo: Tropski pas Subtropski pas Zmerno topli pas Subpolarni pas Polarni pas Znotraj
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07250122* JESENSKI ROK GEOGRAFIJA Izpitna pola 2 Petek, 31. avgust 2007 / 80 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s seboj
Prikaži večMicrosoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do
Prikaži večMicrosoft Word - podnebne razmere slovenije71_00_internet.doc
PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI (OBDOBJE -2) 2 1 21 3 2 1 - -1 Ljubljana, november 26 1 PODNEBJE SLOVENIJE Podnebje v Sloveniji določajo številni dejavniki, najpomembnejši so njena geografska lega, razgiban
Prikaži večLEGA IN POLOŽAJ SLOVENIJE Lega je definirana z geografsko širino in dolžino. Položaj: gospodarski, politični, prometni, kulturni, jezikovni Slovenijo
LEGA IN POLOŽAJ SLOVENIJE Lega je definirana z geografsko širino in dolžino. Položaj: gospodarski, politični, prometni, kulturni, jezikovni Slovenijo sestavljajo štiri evropske regije: - panonska - dinarska
Prikaži večMicrosoft Word - bilten doc
Dekadni bilten stanja vodne bilance kmetijskih tal v Sloveniji 11. do 20. avgusta 2011 OBVESTILO Spet je nastopila vročina. Vremenske razmere so idealne za dozorevanje zgodnjih sort hrušk in jablan, ki
Prikaži večMicrosoft Word - padavine med1506in i.doc
Ljubljana, 10. oktober 2014 Padavine med 15. junijem in 15. septembrom 2014 Poletje 2014 je izstopalo po nadpovprečni višini padavin, še posebej po 15. juniju; pogoste in občasno tudi zelo obilne padavine
Prikaži večMicrosoft Word - veter&nalivi_11maj2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 3. 6. 1 Močan veter in nalivi med prehodom hladne fronte 11. maja 1 Splošna vremenska slika Dne 11. maja se je nad severozahodnim in deloma osrednjim, severnim
Prikaži večBC Naklo Strahinj Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA
BC Naklo Strahinj 99 4292 Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA Datum meritve Lokacija meritve Merjenje temperatur 19.2.2014 20.2.2014 21.2.2014 22.2.2014 23.2.2014 46.292418 SGŠ
Prikaži večObilne padavine in močan veter od 1. do 3. februarja
Obilne padavine in močan veter od 1. do 3. februarja 219 1 Splošna vremenska slika Nad vzhodnim Atlantikom se je 31. januarja iznad južne Grenlandije proti Irski poglobila izrazita višinska dolina hladnega
Prikaži večMicrosoft Word - agrobilten_ doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja v Sloveniji 1. april 3. april 9 OBVESTILO Ob prehodu v drugo polovico aprila so se tla že zelo izsušila. A visoke temperature zraka so popustile in po večini Slovenije
Prikaži večPoročilo
Močan veter od 16. do 19. januarja 17 Splošna vremenska slika Že v petek, 13. januarja, je hladen in vlažen polarni zrak iznad severnega Atlantika preplavil zahodno Evropo, hladna fronta pa je popoldne
Prikaži več(Microsoft Word - Hidrolo\232ko porocilo.docx)
Ljubljana, 23. 10. 2015 Hidrološko poročilo o visokih vodah v dneh med 11. in 18. oktobrom 2015 Predhodna velika vodnatost rek, nasičenost tal z vodo in pogoste padavine od 10. do 15. oktobra so povzročile
Prikaži večPODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2017 CLIMATIC CONDITIONS IN SLOVENIA IN 2017 Tanja Cegnar mag., Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za oko
PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2017 CLIMATIC CONDITIONS IN SLOVENIA IN 2017 Tanja Cegnar mag., Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b,, tanja.cegnar@gov.si Povzetek Leto
Prikaži več1
2 PRIKAZ STANJA PROSTORA 2.1 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA 2.1.1 MAKROLOKACIJA Območje OPPN PSC Mačkovec-2 v velikosti cca 4,5 ha je del gospodarske cone GC Mačkovec in se nahaja na skrajnem SV delu Novega mesta
Prikaži večMočan veter in obilne padavine nov. 2013
Obilne padavine in močan veter od 5. do 7. novembra 216 Splošna vremenska slika V petek, 4. novembra, je iznad Britanskega otočja začela vdirati višinska dolina s hladnim zrakom proti Pirenejskemu polotoku
Prikaži večPODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2005 Climate in Slovenia in 2005 Tanja Cegnar* UDK (497.4) 2005 Povzetek Povprečna temperatura v letu 2005, z
PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA Climate in Slovenia in Tanja Cegnar* UDK 551.582(497.4) Povzetek Povprečna temperatura v letu, z izjemo Ljubljane, ni odstopala od dolgoletnega povprečja navzgor ali navzdol
Prikaži večSUDAN IN JUŽNI SUDAN
SUDAN IN JUŽNI SUDAN SUDAN NEKOČ Sudan pod Egipt, Egiptu vladala G.B. 1956 Sudan samostojen. Na oblasti -arabski muslimani, živijo na severu. Prebivalci na jugu- zapostavljeni, sledita dve državljanski
Prikaži večNeurja 11. junija
Neurja 11. junija 2019 1 Splošna vremenska slika Enajstega junija je na sprednji strani odcepljene višinske doline z vremensko fronto, ki je vztrajala nad zahodno Evropo, v višinah k nam iznad Sredozemlja
Prikaži večMočan veter od 2. do 4. januarja
Močan veter od 2. do 4. januarja 2019 1 Splošna vremenska slika Nad severovzhodno Evropo je bilo 2. januarja globoko ciklonsko območje, nad zahodno Evropo pa je vztrajalo obsežno območje visokega zračnega
Prikaži večMicrosoft Word - Podnebje_februar_2014-koncna.doc
KRATEK PREGLED PODNEBNIH RAZMER ISSN 2350-5729 Glavne značilnosti po svetu Arktični in antarktični led Nekaj izbranih dogodkov po svetu Podnebne razmere pri nas in v naši okolici februar 2014 Mojca Dolinar
Prikaži večMicrosoft Word - bilten doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja kmetijskih tal v Sloveniji 11. 20. avgust 2010 OBVESTILO Drugo dekado avgusta so zaznamovali pogosti intenzivni nalivi. Skupno je v teh dneh padlo največ dežja v zahodni
Prikaži večMicrosoft Word - OBILNE_PADAVINE_20-22_avgust.doc
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Vojkova 1b, 1001 Ljubljana p.p. 2608 tel.: 01 478 40 00 faks.: 01 478 40 52 OBILNE PADAVINE MED 20. IN 22. AVGUSTOM 2005 Ob Sredozemskem ciklonu običajno
Prikaži večIzvir Krupe
PODVODNI ATLAS SLOVENIJE. POPISNI LIST ŠT. 73 Ime lokacije Izvir Krupe Tip Zahtevnost Nočni potop Zemljevid / skica Zemljepisna lega REKA P1 opomba: naravni spomenik zahteva primerno obnašanje vseh obiskovalcev,
Prikaži večMicrosoft Word - Fen 16. februarja 2012.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 20. 2. 2012 Močan karavanški fen 16. februarja 2012 Uvod Po prehodu vremenske fronte 15. februarja zvečer je naslednje jutro ponekod na Gorenjskem zapihal močan
Prikaži več(Microsoft Word - Kisovec meritve PM10 in te\236kih kovin-februar 13.doc)
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE KISOVEC-MERITVE DELCEV PM 10 IN TEŽKIH KOVIN Kisovecmeritve delcev PM 10 in težkih kovin AGENCIJA REPUBLIKE
Prikaži večESTONIJA
ESTONIJA GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI Estonija je najsevernejša od treh majhnih republik, ima samo dve sosedi, Latvijo na jugu in Rusijo na vzhodu. Na drugi strani Baltskega morja, ki predstavlja Estoniji naravno
Prikaži večMicrosoft Word - padavine_16-19sep10.doc
ARSO, Državna meteorološka služba Ljubljana, 23. 9. 2010 Poročilo o izjemno obilnih padavinah od 16. do 19. septembra 2010 Opis sinoptične situacije Dne 15. septembra je bilo nad severno Evropo obsežno
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO ŠPELA OSOLIN Najemanje in oddajanje kmetijskih zemljišč v občini Kamnik Zaključna semi
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO ŠPELA OSOLIN Najemanje in oddajanje kmetijskih zemljišč v občini Kamnik Zaključna seminarska naloga Ljubljana, 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI
Prikaži večmarec, 2010
Kosti Luske, ploščate, brez sklenine Škrge so prekrite s škržnim poklopcem Plavalni mehur Organi: zadnjična odprtina, sečni mehur, škržni lok, srce, jetra, pilorični žepki, črevesje, vranica, jajčnik ali
Prikaži večSKUPŠČINSKA PRILOGA Vabilo in gradivo za Skupščino PZS Tržič, 12. januar 2013, ob 11. uri
SKUPŠČINSKA PRILOGA Vabilo in gradivo za Skupščino PZS Tržič, 12. januar 2013, ob 11. uri VSEBINA Sklic Skupščine Planinske zveze Slovenije 3 Program praznovanja 120-letnice organiziranega planinstva v
Prikaži več-Leži med Pacifikom in Atlantikom -Zahodno od Afrike -večina njene površine je na južni polobli
-Leži med Pacifikom in Atlantikom -Zahodno od Afrike -večina njene površine je na južni polobli bivalstva: približno 371.000.000 sto Sáo Paulo, Brazilija - 17,711,000 prebivalcev ajrevnejša država Južne
Prikaži večMicrosoft Word - vrocina-neurja_1-9jul15.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,14. 7. Vročina in neurja od 1. do 9. julija Splošna vremenska slika Ob koncu junija se je nad jugozahodno Evropo razprostiral obsežen višinski greben s toplim
Prikaži večMicrosoft Word - Zemeljsko povrıje.doc
ZEMELJSKO POVRŠJE - oblike in geomorfni procesi Spremno besedilo k zbirki diapozitivov Ljubljana, 1997 Učini pripomoček je pripravila skupina Ljubljanskega geografskega društva. Avtorji fotografij: Marjeta
Prikaži večPRESTOR-1_Analiza obremenitev
Analiza obremenitev in vplivov iz točkovnih in razpršenih virov onesnaževanja mag. Joerg Prestor, univ.dipl.inž.geol. GeoZS, Oddelek za hidrogeologijo Ljubljana, 6. oktober 2009 Kdo je najbolj odgovoren
Prikaži večVečna pot 2, SI-1000 Ljubljana VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! Gozdar
VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! je v zadnjih letih pridobil številne izkušnje in znanja za podporo privlačnejšemu vzgojnoizobraževalnemu
Prikaži večProgrami s statusom radijske postaje posebnega pomena
Programi s statusom radijske postaje posebnega pomena S. H., G. P. in U. Z. KLJUČNE TOČKE: Programi s statusom radijske postaje posebnega pomena na splošno Prednosti programov Zakonodaja Spreminjanje programskih
Prikaži večEKONOMSKA GIMNAZIJA KRANJ ZASAVJE POROČILO IZ GEOGRAFSKE STROKOVNE EKSKURZIJE
EKONOMSKA GIMNAZIJA KRANJ ZASAVJE POROČILO IZ GEOGRAFSKE STROKOVNE EKSKURZIJE SPLOŠNO O ZASAVJU ZASAVJE uvršamo v del širše pokrajinske enote POSAVSKO HRIBOVJE. Zasavje se kot pokrajina razprostira od
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Konkurenčnost MSP - Inovativnost in kooperativno podjetništvo http://www.icon-project.eu/ Predstavitev projekta Vesna Kozar vesna.kozar@prc.si; POSOŠKI RAZVOJNI CENTER Dobrovo, 27. marec 2015 Ministero
Prikaži večPODNEBNE SPREMEMBE Kako vplivajo na Alpe in kaj lahko storimo?
PODNEBNE SPREMEMBE Kako vplivajo na Alpe in kaj lahko storimo? Alpe so izpostavljene podnebnim spremembam V Alpah živi približno 14 milijonov ljudi, 30.000 živalskih in 13.000 rastlinskih vrst. V Alpah
Prikaži večReško jezero pri Kočevski Reki
PODVODNI ATLAS SLOVENIJE. POPISNI LIST ŠT. 105 Ime lokacije Reško jezero pri Kočevski Reki Tip Zahtevnost Nočni potop Zemljevid / skica JEZERO P1 opomba: umetno jezero na ponikalnici Reka (Reškem potoku).
Prikaži večOSNOVNA ŠOLA Dr. ALEŠ BEBLER PRIMOŽ Merkur in Venera Seminarska naloga Predmet: Fizika Kazalo:
OSNOVNA ŠOLA Dr. ALEŠ BEBLER PRIMOŽ Merkur in Venera Seminarska naloga Predmet: Fizika Kazalo: Uvod Stran: 3 Merkur Lastnosti 4 Stran: Površje Stran: 4 Notranja zgradba Stran: 5 Atmosfera 6 Stran: Krčenje
Prikaži večPravilno podiranje drevesa. Ogromne količine lesa. (sliki iz: Spravilo lesa s pomočjo velikega tovornjaka. Veliki
Pravilno podiranje drevesa. Ogromne količine lesa. (sliki iz: http://www.ggsg.si/gozdarstvo.aspx) Spravilo lesa s pomočjo velikega tovornjaka. Veliki kompleksi gozda. Kaj je gozdarstvo... Gozdarstvo je
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Tehnološki vidik pridobivanja lesa v varovalnih gozdovih pod Ljubeljem As. Matevž Mihelič Prof. Boštjan Košir 2012 Izhodišča Varovalni gozdovi, kjer razmišljamo o posegih, morajo zadovoljevati več pogojem.
Prikaži večUVODNIK K STRANEM GEODETSKE UPRAVE Tomaž Petek Spoštovane bralke in bralci Geodetskega vestnika, ugotavljam, da letni dopusti ne vplivajo ugodno na pi
UVODNIK K STRANEM GEODETSKE UPRAVE Tomaž Petek Spoštovane bralke in bralci Geodetskega vestnika, ugotavljam, da letni dopusti ne vplivajo ugodno na pisanje prispevkov o delu in dejavnostih Geodetske uprave
Prikaži večILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 30. aprila 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 3. aprila 219 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 3.43 (1.35) ilegalnih prehodov državne meje. Število
Prikaži večZbirka medijskih objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, Število objav: 6 Tiskani mediji: 0 Splet: 4 Radijske postaje: 2 Televizijsk
Zbirka medijskih objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, 6. 06. 202 Število objav: 6 Tiskani mediji: 0 Splet: 4 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teletekst: 0 Spremljane teme: Javni sklad
Prikaži večKLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s
KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza 1961-90 nadpovprečno toplo, sončno in suho. Po vremenu bi ga lahko razdelili na
Prikaži večMicrosoft Word - SevnoIII.doc
Naše okolje, april 8 METEOROLOŠKA POSTAJA SEVNO Meteorological station Sevno Mateja Nadbath V Sevnem je klimatološka meteorološka postaja Agencije RS za okolje. Sevno leži na prisojnem pobočju Sevniškega
Prikaži večENV _factsheet_bio_SL.indd
NARAVA IN BIOTSKA RAZNOVRSTNOST Kaj to pomeni za vas? Biotska raznovrstnost pomeni raznolikost življenja na našem planetu. Je temelj naše blaginje in gospodarstva. Pri preskrbi s hrano in vodo, pa tudi
Prikaži večILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 28. februarja 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnava
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 28. februarja 19 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 611 (453) ilegalnih prehodov državne meje. Število
Prikaži večPISNO OCENJEVANJE ZNANJA SLOVENŠČINA»Razčlemba neumetnostnega besedila«ime in priimek: Razred: Točke, odstotki: /44,5 Ocena: 0 %-49 % = nzd (1) 50 %-6
PISNO OCENJEVANJE ZNANJA SLOVENŠČINA»Razčlemba neumetnostnega besedila«ime in priimek: Razred: Točke, odstotki: /44,5 Ocena: 0 %-49 % = nzd (1) 50 %-63 % = zd (2) 64 %-77 % = db (3) 78 %-89 % = pdb (4)
Prikaži večMaks Bembič - Planine na Bovškem kot priložnost za širitev turistične ponudbe.pdf
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFKSA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2014 MAKS BEMBIČ UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFKSA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO DIPLOMSKO DELO PLANINE NA BOVŠKEM
Prikaži večMicrosoft Word - NUV_VOD_pop.št1
REPUBLIKA SLOVENIJA VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE Gregorčičeva 20-25, SI-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: gp.gs@gov.si http://www.vlada.si/ Načrt upravljanja voda na vodnem območju Donave
Prikaži večILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 31. maja 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 4.
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 31. maja 219 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 4.313 (2.59) ilegalnih prehodov državne meje. Število
Prikaži večVisoke vode in poplave rek od 1. do 5. februarja
Visoke vode in poplave rek od 1. do 5. februarja 2019 1 POROČILO O POPLAVAH Visoke vode in poplave rek od 1. do 5. februarja 2019 POVZETEK V petek, 1. februarja zjutraj je bila vodnatost rek po državi
Prikaži večMicrosoft Word - neurja_22okt2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 24.. 14 Neurja v noči z 21. na 22. oktober 14 Splošna vremenska slika V dneh med 9. in 21. oktobrom 14 smo v Sloveniji beležili eno najtoplejših obdobij za sredino
Prikaži večOhranjanje ekosistemov
Ohranjanje ekosistemov Osnovni načini varovanja in ohranjanja ekosistemov; Opredelitev habitatnih tipov; Varovanje habitatnih tipov; Osnovni načini varovanja in ohranjanja ekosistemov Izoblikovana ustrezna
Prikaži večZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 2011 Groundwater reserves in September 2011 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi
ZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 11 Groundwater reserves in September 11 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi česar so se gladine podzemnih voda že drugi mesec zapored
Prikaži večJunij2018
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 30. junija 2018 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 3.427 ilegalnih prehodov državne meje. Lani so obravnavali
Prikaži večUradni list RS - 63/2005, Uredbeni del
Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: info@uradni-list.si Št. 63 Ljubljana, ponedeljek 4. 7. 2005 Cena 880 SIT ISSN 1318-0576 Leto XV VLADA 2794. Uredba o koncesiji
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Gozdnogospodarsko načrtovanje in NATURA 2000 Gospodarjenje z gozdovi NAMEN gospodarjenja z gozdovi ohranitev in trajnostni razvoj gozdov, to je zagotavljanje in vzdrževanje vseh ekoloških, socialnih in
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Državni izpitni center *M1180314* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Izpitna pola Modul gradbeništvo NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 14. junij 01 SPLOŠNA MATURA RIC 01 M11-803-1-4 IZPITNA POLA Modul gradbeništvo
Prikaži več7
7.LABORATORIJSKA VAJA PRI BIOLOGIJI Kolonije bakterij POROČILO Januar 2006 Cilj eksperimenta Cilj je bil, da spoznamo v kakšnih pogojih se najbolje razmnožujejo bakterije in kje se sploh nahajajo. Spoznali
Prikaži večŽivimo v razburljivem obdobju človeške zgodovine, v času eksplozije svetovnega prebivalstva, tehnoloških novosti, informacijske revolucije in izčrpava
Živimo v razburljivem obdobju človeške zgodovine, v času eksplozije svetovnega prebivalstva, tehnoloških novosti, informacijske revolucije in izčrpavanja planeta. Hkrati pa se je v zadnjih petdesetih letih
Prikaži večGRADING d.o.o.
Glavni trg 17/b, 2000 Maribor, tel.: 02/2295371, e-mail: ISB@isb.si POROČILO O IZVEDENIH TERENSKIH PREISKAVAH Za stabilizacijo ceste JP 111 111-Stojnšek Obdelal: Metod Krajnc Datum: Avgust 2016 Arh. štev.:
Prikaži večVODNATOST POVRŠINSKIH VODA LETA 2016 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 2016 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojk
VODNATOST POVRŠINSKIH VODA LETA 216 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 216 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, igor.strojan@gov.si Povzetek V prispevku
Prikaži večOBRAZLOŽITEV TOČKE DNEVNEGA REDA OBRAZEC ŠT
12./redna/seja občinskega sveta December 2016 OCENA POŽARNE OGROŽENOSTI V OBČINI LENDAVA GRADIVO PRIPRAVILI: BALVEPT d.o.o. in NOE za medobčinsko upravo, inšpektorat in redarstvo PREDLAGATELJ: Župan -
Prikaži večPOROČILO O GEOLOŠKO - GEOMEHANSKI SESTAVI TAL za izvedbo projektne dokumentacije faza PGD za dozidavo OŠ Koprivnica na parc. št. 12/1 k. o Kopri
POROČILO O GEOLOŠKO - GEOMEHANSKI SESTAVI TAL za izvedbo projektne dokumentacije faza PGD za dozidavo OŠ Koprivnica na parc. št. 12/1 k. o. 1341 Koprivnica Arh.št.: Datum: 11.4.2018 Obdelala: Direktor:
Prikaži večNAVODILA AVTORJEM PRISPEVKOV
Predmetna komisija za nižji izobrazbeni standard Družboslovje Opisi dosežkov učencev 9. razreda pri NPZ-ju Slika: Porazdelitev točk pri družboslovju (NIS), 3. obdobje ZELENO OBMOČJE V zeleno območje sodijo
Prikaži večSZGG_2016_Gosar
Skalni podori ob potresu leta 1998 v Krnskem pogorju in možnost njihove uporabe za oceno seizmičnih intenzitet po Environmental Seismic Intensity lestvici (ESI 2007) Andrej Gosar 1 Povzetek Potres leta
Prikaži večAli se podnebje v Celju spreminja?
MLADI ZA CELJE ALI SE PODNEBJE V CELJU SPREMINJA? Raziskovalna naloga Avtorji: Jan Cigoj, 9.b Jure Košir, 9.b Matej Hrlec, 9.b Mentor: Sandi Šarman, prof. Šola: Osnovna šola Hudinja Šolsko leto 2007/2008
Prikaži večNaslov
Kriminaliteta v mestnih občinah v Republiki Sloveniji KATJA EMAN ROK HACIN 1 Uvod Meško (2016) kriminaliteto zločinstvenost ali hudodelstvo opredeli kot skupek ravnanj, ki napadajo ali ogrožajo tako temeljne
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2012 JURE TIČAR
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2012 JURE TIČAR UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO DIPLOMSKO DELO GEOMORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI
Prikaži več1. IDENTIFIKACIJA PODATKOVNEGA NIZA 1.1 Naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1: Alternativni naslov Strukturno-tektonska karta Slove
1. IDENTIFIKACIJA PODATKOVNEGA NIZA 1.1 Naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1:250.000 1.2 Alternativni naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1:250.000 1.3 Okrajšani naslov - 1.4 Globalni
Prikaži večKrožno gospodarstvo v regijah Slovenije GORENJSKA REGIJA Osebna izkaznica regije in poročilo s posveta o krožnem gospodarstvu
Krožno gospodarstvo v regijah Slovenije GORENJSKA REGIJA Osebna izkaznica regije in poročilo s posveta o krožnem gospodarstvu KROŽNO GOSPODARSTVO V GORENJSKI REGIJI Osebna izkaznica Prebivalci: 203.929
Prikaži večMicrosoft Word - Ozon_clanek_2012.doc
OZON NAŠ ZAŠČITNIK IN SOVRAŽNIK Kaj je ozon Ozon (O 3 ) je plin, katerega molekula je sestavljena iz treh atomov kisika. Pri standardnih pogojih (temperatura 0 C, tlak 1013 hpa) je bledo modre barve. Ozon
Prikaži večREPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril
SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril ARSO Oddelek za hidrološke prognoze Dravograd, 3. december 2015 Vsebina Kako lahko sami spremljate meteorološke in hidrološke razmere ter kako
Prikaži večA5LPKC
V tradicionalni alpski arhitekturi gank zajema funkcijo ozkega balkona, povezovalnega hodnika ter tudi vhodnega podesta. Je lahko prepoznavni arhitekturni element, ki obudi spomine na alpske pokrajine.
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - OBN_TECAJ_odg_os_BF_ljubljana_15sep2015_final
Kmetijski inštitut Slovenije, Obnovitveni tečaj za svetovalce, BF, 15. sep. 2015 Nova zakonodaja s področja FFS v Sloveniji in EU ter varstvo naravnih virov dr. Andrej SIMONČIČ Nova zakonodaja s področja
Prikaži večPREDSTAVITEV AKTI
LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. Ljubljanska cesta 76 I 1230 Domžale TESTNI PRIMER ZA VZPOSTAVITEV SISTEMA KAZALNIKOV SPREMLJANJA STANJA V PROSTORU NA LOKALNI RAVNI TESTNO OBMOČJE MESTNA OBČINA
Prikaži večMicrosoft Word - PRINT gozdno r.
Osnovna šola Vojnik Prušnikova 14 3212 Vojnik GOZDNO RASTLINSTVO IN NJEGOVE FUNKCIJE (GEOGRAFIJA) Mentorica: Nataša Jager, prof. geog. in soc. Lektorica: Barbara Ojsteršek Bliznac, prof. slov. in soc.
Prikaži večFOTOVOLTAIKA
PRIMERJALNA ANALIZA TEHNOLOGIJ KONČNO POROČILO 1 Vsebina 1. Uvod... 3 1.1. Prva leta fotovoltaike v Italiji, Evropi in svetu... 4 1.1.1. Italija... 4 1.1.2. Svet... 8 1.1.3. Evropa... 10 2 1. Uvod Fotovoltaična
Prikaži večPowerPoint Presentation
Izbira drevja za posek v mlajših enomernih sestojih (pretežno) ene drevesne vrste neposredno ob sečnji s strojem Mag. Živan Veselič Izbira drevja za posek Izbira drevja je zadnje dejanje v procesu določitve
Prikaži večNAVODILA IN UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM Občina je ob razglašeni veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti na svojem območju dolžna organizirati opazo
Občina je ob razglašeni veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti na svojem območju dolžna organizirati opazovanje in obveščanje o nevarnosti požarov, ter izvajati druge ukrepe za varstvo pred požarom
Prikaži večMicrosoft Word - Meteoroloıka postaja Kobarid3.doc
Naše okolje, avgust 28 METEOROLOŠKA POSTAJA KOBARID Meteorological station Kobarid Mateja Nadbath V zahodni polovici Slovenije je ena izmed meteoroloških padavinskih postaj v Kobaridu. To je kraj v Srednji
Prikaži večAvtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 36. Goljevščkov spominski dan Modeliranje kroženja vode in spiranja hranil v porečju reke Pesnice Mateja Škerjanec 1 Tjaša Kanduč 2 David Kocman
Prikaži večMOTNJE HRANJENJA
SKRB ZA ZDRAVJE V ROMSKI SKUPNOSTI ORGANIZIRANA TELESNA VADBA V ROMSKEM NASELJU PUŠČA Sandra Gaber Flegar in Mitja Dišič Strokovno srečanje / Strunjan, 16. 6. 2017 Začetek sodelovanja z romsko skupnostjo
Prikaži večOPIS IN PREDSTAVITEV PROJEKTA Uradni naziv projekta: ŠPORTNO-DOBRODELNI PROJEKT OKROG SLOVENIJE 2019 za male viteze Krajša oblika zapisa naziva: OKROG
OPIS IN PREDSTAVITEV PROJEKTA Uradni naziv projekta: ŠPORTNO-DOBRODELNI PROJEKT OKROG SLOVENIJE 2019 za male viteze Krajša oblika zapisa naziva: OKROG SLOVENIJE 2019 Web stran projekta: FB stran projekta:
Prikaži večE V R O P A Meja med Evropo in Azijo poteka po gorovju Ural, reki Ural, Maniškem podolju, Črnem morju ter ožinama Bospos in Dardanele. Evropa ni samos
E V R O P A Meja med Evropo in Azijo poteka po gorovju Ural, reki Ural, Maniškem podolju, Črnem morju ter ožinama Bospos in Dardanele. Evropa ni samostojen kontinent, je del Evrazije. Naravnogeografske
Prikaži večPotenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv
Dr. Nike KRAJNC Potenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv Dejanski tržni potenciali lesa slabše kakovosti Podatki na nivoju občin so dostopni na: http://wcm.gozdis.si/ocene-potencialov-okroglega-lesa
Prikaži večŠVEDSKA
ŠVEDSKA Kraljevina Švedska Kraljevina Švedska leži v severni Evropi. Meji na : - Norveško - Finsko - Dansko Glavno mesto je Stockholm. Ima približno 9 mio. prebivalcev Površina obsega prib.450.000 KM2
Prikaži večVODNATOST POVRŠINSKIH VODA V LETU 2017 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 2017 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vo
VODNATOST POVRŠINSKIH VODA V LETU 217 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 217 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, igor.strojan@gov.si Povzetek V prispevku
Prikaži večSeznam kapitalskih naložb države na dan Naziv MŠT Sektor % RS % SDH % KAD* ABANKA, D.D Bančništvo 100,00 ADRIA, TURISTIČNO PODJET
Seznam kapitalskih naložb države na dan 31. 3. 2019 Naziv MŠT Sektor % RS % SDH % KAD* ABANKA, D.D. 5026024 Bančništvo 100,00 ADRIA, TURISTIČNO PODJETJE D.O.O., ANKARAN 5006040 Turizem 11,74 AERO, D.D.
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 14 IntrerspecifiOna razmerja .ppt
IV. POPULACIJSKA EKOLOGIJA 14. Interspecifična razmerja Št.l.: 2006/2007 1 1. INTERSPECIFIČNA RAZMERJA Osebki ene vrste so v odnosih z osebki drugih vrst, pri čemer so lahko ti odnosi: nevtralni (0), pozitivni
Prikaži večSLO wintherwax
O projektu Naslov projekta: WINTHERWAX Celoten naslov projekta: WINdow based on THERmally modified wood with high performance WAX coating Številka projekta: 666206 Razpis: H2020-SMEINST-2-2014 Datum začetka
Prikaži večMicrosoft Word IZHODISCA_OPPN_SPAR2019_poprK.docx
Občina LOGATEC IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO sprememb in dopolnitev OPPN za Centralne dejavnosti Brod - vzhodni del 1 Izdelal: URBANIA D.O.O. Koseška cesta 8 1000 Ljubljana Vodja projekta: Peter Lovšin, spec.arh.urb.,
Prikaži večUD K 911:633 (497.12) = 863 Borut Belec PROSTORSKA PREOBRAZBA SLOVENSKE POKRAJINE POD VPLIVOM POSEBNIH KULTUR Uvod V razpravi predstavljam spremembe p
UD K 911:633 (497.12) = 863 Borut Belec PROSTORSKA PREOBRAZBA SLOVENSKE POKRAJINE POD VPLIVOM POSEBNIH KULTUR Uvod V razpravi predstavljam spremembe površin posebnih kultur v Sloveniji, vinske trte, sadnega
Prikaži večUradni list Republike Slovenije Št. 53 / / Stran 6021 Tabela 1: Lastniški deleži v lasti Republike Slovenije, SDH, KAD, PDP in DUTB na dan
Uradni list Republike Slovenije Št. 53 / 17. 7. 2015 / Stran 6021 Tabela 1: Lastniški deleži v lasti Republike Slovenije, SDH, KAD, PDP in DUTB na dan 28. februarja 2015 ter knjigovodske vrednosti na dan
Prikaži večGimnazija Kranj Koroška cesta Kranj TRIGLAVSKI NARODNI PARK Projektna naloga pri predmetih informatika in geografija
Gimnazija Kranj Koroška cesta 13 4000 Kranj TRIGLAVSKI NARODNI PARK Projektna naloga pri predmetih informatika in geografija KAZALO VSEBINE KAZALO VSEBINE...2 UVOD...3 GLAVNI PODATKI...3 RAZDELITEV PARKA...4
Prikaži več