Razred: 1. Dan: 59. Predmet: SLJ Ura: 71. Datum: Učitelj/vzgojitelj: Sklop: MOJA DRUŽINA Učna enota: Pesem: JAKEC - BRAT RIŠEM ČRTE predopismenjevalne vaje Cilji: Doživljajo interpretativno prebrano pesem. Razumejo sporočilnost oz. temo besedila in jo povezujejo z lastno izkušnjo. Tvorijo pesem po vzoru. Vadijo poteze, ki tvorijo prvine črk in številk, pravilno smer pisanja, pravilno držo teles pri pisanju in pravilno držo pisala. Razvijajo pozornost in vztrajnost. Učne metode: verbalno tekstualna razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo, branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska prikazovanje oz. demonstracija eksperimentalna eksperimentiranje izkustveno učenje igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki/sredstva: B/ 86, 87, DZ 2/30 IZVEDBA UČNE URE I. Pesem: Jakec - brat Motivacija Vprašamo: Se spomnite Pedenjpeda? Je bil res korenjak? Kdo vse je korenjak? Spodbudimo učence k pripovedovanju, kdo vse je korenjak. Najava besedila: Danes bomo spoznali pesem z naslovom Jakec-brat. Bomo videli, če v pesmi nastopa tudi kakšen korenjak. Priprava na poslušanje Pripravijo se na poslušanje. Branje in literarnoestetsko doživetje Doživeto preberemo/povemo pesem. Učenci poslušajo in doživljajo učiteljevo interpretativno branje pesmi. Čustveni odmor Poglobijo doživetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredila pesem. Interpretacija Vodimo pogovor, vprašamo. Berilo, str. 86, 87 Spodbudimo učence, naj si v berilu ogledajo besedilni in slikovni del. Povabimo jih h komentiranju ilustracij. - Branje pesmi 1
Ponovno preberemo pesem. - Razumevanje besedila Jakec pravi, da ne da mamice na pol. Kaj to pomeni? Kaj pa pomeni, da so vse stvari zavozlane? Kaj Jakca najbolj moti? Kdo je starejši: Jakec ali njegova sestrica? Kako Jakec pravi sestrici? Kdo pa je Jakcu rekel, da se bo njegova sestrica igrala z njim, ko bo zrasla? Ali Jakec verjame temu? Poglabljanje doživetja - Tvorjenje pesmi po vzoru Povabimo učence, da skupaj tvorimo pesem po vzoru. Pesmico spremenimo tako, da namesto besede mamica uporabimo besedo očka, namesto besede deklica uporabimo besedo deček. Spodbudimo učence, da tudi doma skupaj s starši tvorijo pesem po vzoru. - Izmišljena zgodba Povemo: Sestrica je odrasla. Kaj mislite, da je napisala ali povedala starejšemu bratu? Spodbudimo učence k pripovedovanju. II. Rišem črte Pesnica nam v pesmi ni povedala, da je Jakec naredil za sestrico risbico iz samih črt. Risal je vzorčke. Podobne vzorčke imamo tudi v našem DZ. DZ 2, str 30 Ogledamo si nalogo. Učenci povedo, iz kakšnih črt so narisani vzorci. Naročimo, naj natančno opazujejo vzorec in z barvicami nadaljujejo risanje vzorca. Opozorimo jih na pravilno držo pisala, na pravilno sedenje, na pravilno smer risanja vzorca, na presledek med črtami in na natančnost pri delu. Spremljamo delo učencev in jim svetujemo. 2
Razred: 1. Dan: 59. Predmet: SPO Ura: 36. Datum: Učitelj/vzgojitelj: Sklop: MOJA DRUŽINA Učna enota: MOJ ALBUM SPOZNALI SMO Cilji: Razlikujejo preteklost in sedanjost v svojem življenju. Ponovijo in utrdijo pridobljeno znanje. Učne metode: verbalno tekstualna razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo, branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska prikazovanje oz. demonstracija eksperimentalna eksperimentiranje izkustveno učenje igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki/sredstva: U/30, fotografije, kartoni za časovni trak IZVEDBA UČNE URE I. Moj album Pesem Jakec brat govori o novorojeni deklici in njenem bratu. Ko sta odrasla, sta gotovo rada gledala fotografije iz otroških let. Tudi mi si bomo ogledali fotografije, ki ste jih prinesli. V skupinah si ogledajo fotografije. Ob njih pripovedujejo o sebi, spremembah in dogodkih v svojem življenju. Vsak učenec izdela svoj album časovni trak. Svoje fotografije uredi v pravilno časovno zaporedje, trak pa lahko dopolni s svojimi ilustracijami posameznih obdobij. Skupine zamenjajo člane in tako vsak v novi skupini predstavi svoj album. Spodbudimo učence, da razmišljajo o svoji prihodnosti. Kako se boste spremenili? II. Spoznali smo Učbenik SPO, str. 24 Ogledajo si ilustracije in ob vprašanjih ponovijo, kaj so spoznali in se novega naučili. Vprašanja/naloge: - Naštej člane svoje družine. - Kaj si ti mamici/očetu/babici/dedku? - Povej, kdo sestavlja popolno družino. - Kdo pa živi v nepopolni družini? - Naštej nekaj tvojih dolžnosti. - Ali imajo vsi člani družine enake pravice? Kaj pa dolžnosti? - Ali veš, kaj smeš delati? - Kaj pa moraš delati? In česa ne smeš delati? 3
- Ali vsi člani družine enako preživijo dan? - Povej, kako dan preživiš ti. - Kako se imenuje temen/svetel del dneva? - Kaj narediš zjutraj najprej, kaj potem? - Ali poznaš svoj urnik? Zakaj ga moraš poznati? - Koliko dni ima teden? - Naštej dneve v tednu. - Koliko dni hodiš v šolo? - Je prav, da v družini delajo vsi družinski člani? Zakaj? - Kaj ti povedo besede dojenček, malček, šolar? - Ali se dojenček hrani z enako hrano kot šolar? Zakaj ne? - Kako preživiš prosti čas? Kako preživite prosti čas v družini? Itd. 4
Razred: 1. Dan: 59. Predmet: LVZ Ura: 23., 24. Datum: Učitelj/vzgojitelj: Sklop: MOJA DRUŽINA Učna enota: Risanje: SVETLA RISARSKA PODLAGA, TEMNA RISARSKA PODLAGA Cilji: Pridobivajo si izkušnje s svetlimi in temnimi podlagami. Bogatijo svojo domišljijo. Se navajajo na orientacijo na risarski ploskvi. Navajajo se na sproščeno izražanje svojih likovnih zamisli. Učne metode: verbalno tekstualna razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo, branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska prikazovanje oz. demonstracija eksperimentalna eksperimentiranje izkustveno učenje igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki/sredstva: črn tuš, bela tempera, čopiči, risalni list (bel ali v drugi svetlejši barvi) IZVEDBA UČNE URE Navodila Pozovemo učence, da zaščitijo mize s časopisnim papirjem. Pripravimo črn tuš, čopiče, risalne liste. Za pozneje pripravimo belo tempero. Izhodišče in vpeljava likovnega problema Pogovorimo se o podlagah za risanje. Lahko so svetle, temne, različnih barv S čim bi lahko risali na črno podlago? Učenci ugotavljajo, da bi bila risba vidna, če bi risali s svetlo barvo. Likovna naloga Risali bomo na posebno podlago: del risalnega lista bomo pobarvali s črnim tušem, drugi del ostane svetel. Potem rišemo z ustrezno barvo črt: na temni podlagi z belo tempero, na svetli podlagi s črnim tušem. Motiviramo učence z zanimivim likovnim motivom (npr. žuželka, glasbilo, motivi iz aktualnih umetnostnih besedil ) Individualno delo učencev Učenci rišejo s tanjšim čopičem in ustrezno barvo. Individualno jih spodbujamo in svetujemo, da se lažje orientirajo v formatu. Risbe spredaj na majhno podpišejo. Vrednotenje Ko so risbe dokončane, jih razstavimo. Medtem, ko obešamo izdelke na pano, učenci 5
pospravijo svoje mize. Učenci lahko tudi predstavijo svoje risbe, pohvalijo risbe sošolcev Usmerjamo pogovor v opazovanje različnih risarskih rešitev, prizadevnost posameznih učencev, domišljijo in ustvarjalnost pri upodobitvi motivov Pozorni smo, da opazimo in omenimo dobre posebnosti čisto vsakega likovnega izdelka. 6