4

Transkripcija

1 4. sklop: MOJA DRUŢINA Čas: 15 dni 46. dan 47. dan 48. dan 49. dan 50. dan SPO Moja druţina - U/24,25 Druţine so različne Moja druţina - DZ 2/12 Naš mali projekt: Sestavimo druţino - U/31 SLJ MAT Berem sličice DZ 2/6 Pesem: O babici in dedku B/88 Druţinski literarni kanon (2 uri) Število 5 U/26 Rišem črte - utrjevanje (predopismenjevalne vaje) V lutkovnem gledališču U/20, 21 Plesalec in plesalka U/22 Število 5 DZ 2/7, 8 Reši, saj zmoreš - U/28 Števila do 5- DZ 2/9, 10, 11 Pravljica: Kuţa Luţa B/58, 59 Lok DZ 2/14, 15 (predopismenjevalne vaje) Figurni prikaz Primerjam velikost števil DZ 2/13, U/27 Reši saj zmoreš U/28 ŠVZ Skakalne igre Skok v daljino z mesta Delo po postajah LVZ Slikanje: Ilustracija pravljice Kuţa Luţa (2 uri) GVZ Pesem: Jaz imam pa goslice Pesem: Jaz imam pa goslice Izdelava brenkala 1

2 51. dan 52. dan 53. dan 54. dan 55. dan SPO Druţina igra vlog Imam pravice in dolţnosti U/26 Kaj smem in kaj moram? DZ 2/20 SLJ Pesem: Počasi B/89 Rišem črte - utrjevanje (predopismenjevalne vaje) (2 uri) Po piškotih diši U/24 Bine na obisku U/23 Pravljica: Kako je Pavliha kukca prodal B/30, 31 Moj medvedek DZ 2/21 (opis predmeta) MAT Seštevam U/29 Znak plus Znak plus DZ 2/16 Seštevam U/29, DZ 2/17 Seštevam U/30, DZ 2/18, 19 ŠVZ Stoja na lopaticah Spretnosti s teniško ţogico Elementarne igre LVZ Risanje, risarski materiali: Praskanka (2 uri) GVZ Pesem: Zajček Dolgoušček Pesmi o ţivalih 2

3 56. dan 57. dan 58. dan 59. dan 60. dan SPO Vsak dan preţivim drugače DZ 2/28 Kako preţivim dan in teden? - U/28, 29 Kako rastem? - U/27 Spoznali smo U/30 Moj album SLJ Pravljica: Pet kuţkov išče pravega (branje v nadaljevanjih) B/60, 61 (2 uri) Govorni nastop: Moja igrača Govorni nastop: Moja igrača Pesem: Jakec brat B/86, 87 Rišem črte DZ 2/30 (predopismenjevalne vaje) Spoznali smo U/25 Rišem črte DZ 2/31 (predopismenjevalne vaje) MAT Seštevam do 5 DZ 2/22, 23, 24, U/30 Primerjam velikost števil DZ 2/25, 26, 27 Odštevam Znak minus U/31, DZ 2/29 Odštevam U/31, 32, DZ 2/32 ŠVZ Šaljive štafetne igre Poligon Plesne igre LVZ Risanje: Svetla risarska podlaga, temna risarska podlaga (2 uri) GVZ Pesem: Na našem dvorišču Pesem: Na našem dvorišču 3

4 DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1. Dan: 46. Datum: Učitelj: Vzgojitelj: Sklop: MOJA DRUŢINA Cilji SLJ: Doţivljajo interpretativno prebrano pesem. Razumejo sporočilnost oz. temo besedila in jo povezujejo z lastno izkušnjo. Nizajo asociacije. Memorirajo in deklamirajo pesem. Raziščejo literarni kanon svoje druţine. Poimenujejo predmete/bitja na sliki s knjiţnimi besedami. MAT: Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Spoznajo število in številko 5. Vadijo pisanje števila 5. ŠVZ: Razvijajo moč nog. Vadijo sonoţne in enonoţne poskoke. Navajajo se na upoštevanje pravil igre. Ob igrah se sprostijo in razvedrijo. Učne metode: verbalno tekstualna razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo, branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska prikazovanje oz. demonstracija eksperimentalna eksperimentiranje izkustveno učenje igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva MAT U/26, različni predmeti (po pet), posoda s peskom/zdrobom, kreda, voščenke, mapa - priloga (kartončki s pikami, kartončki s številkami) ŠVZ okviri švedske skrinje, tamburin, zbirka gimnastičnih vaj SLJ B/88, DZ 2/6, učni list IZVEDBA DNE I. dejavnost Motivacija Vprašamo: Kdo je babica? Kdo je dedek? Kako še rečete babici? In kako dedku? Spodbudimo učence, da iz lastnih izkušenj pripovedujejo o svoji babici in dedku. Povedo naj tudi, kaj delata, ko so oni v šoli. Najava besedila: Zakaj imamo babico, zakaj dedka? Na ti dve vprašanji nam odgovarja pesnik Miroslav Košuta v pesmi O babici in dedku. Priprava na poslušanje Pripravijo se na poslušanje. Branje in literarnoestetsko doživetje Doţiveto preberemo/povemo pesem. Učenci poslušajo in doţivljajo učiteljevo interpretativno branje pesmi. Čustveni odmor Poglobijo doţivetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredila pesem. 4

5 Interpretacija Vodimo pogovor, vprašamo. Berilo, str Spodbudimo učence, naj poiščejo pesem v berilu in si ogledajo njen zapis, pokaţejo naslov pesmi, poiščejo ime pesnika, ogledajo si ilustracije in jih berejo. - Branje pesmi Ponovno preberemo pesem. - Razumevanje besedila O kom govori pesem? Kaj pomeni, da nas babica k sebi vzame? Kaj delajo otroci pri babici? - Literarna podoba babice v besedilih Ali poznate kakšno babico iz pravljice? Kakšna je babica iz pravljice? - Nizanje asociacij ob pojmu napredek Kaj je napredek? Povejte besede, ki vam pridejo na misel ob besedi napredek. - Primerjava dveh svetov - otroški, dedkov Kaj znamo mi, naš dedek pa ne? Kaj zna dedek, pa mi ne znamo? Povzamemo: Vsak svet, tako otroški kot dedkov, je nekaj posebnega. - Od besedila k realnosti - dedkove dejavnosti Ali delajo vaši dedki kaj posebnega? So lovci, ribiči, hodijo v hribe, zbirajo znamke, se ukvarjajo s fotografijo Poglabljanje doživetja - Memoriranje, deklamiranje pesmi Ponovno preberemo/povemo pesem. Po korakih naučimo učence pesem. Spodbudimo učence k deklamiranju pesmi. II. dejavnost - Literarni kanon družine (Kanon je nekaj, kar se neprestano ponavlja, kot se v druţini ponavljajo zmeraj iste pravljice, zmeraj iste pesmi, zmeraj iste pripovedi.) Povemo: Ko sem bila majhna, sta mi starša rada brala pravljice. Največkrat sta mi povedala ali prebrala pravljico Rdeča kapica. Babica in mamica sta radi prepevali. Všeč mi je bila pesem Jaz imam pa goslice, zato smo jo največkrat prepevali. Mamica mi je povedala, da jo je pesem naučila njena mama. Vodimo pogovor o branju v druţini, npr.: katere pravljice jim starši največkrat preberejo, katere pesmi največkrat pojejo Spodbudimo učence, naj raziščejo literarni kanon svoje druţine. Razdelimo jim učne liste (glej prilogo k pripravi) in naročimo, naj opravijo intervju z očetom in mamo. Vprašajo naj ju, katere pravljice sta jima pripovedovala njuna starša in njuni stari straši. Napišejo naj naslove pravljic in pesmi. Ko bo mogoče, naj učenci opravijo enak intervju s svojimi starimi straši. Nazadnje naj napišejo, katere pravljice in pesmi sta jim pripovedovala in brala očka in mama, in katere dedek in babica. Nato naj sezname vseh treh generacij primerjajo. Ugotovili bodo, da se nekatere pravljice, pesmi ponavljajo, druge pa so v vsaki generaciji drugačne. Prve tvorijo torej druţinski kanon. Nazadnje naj otroci naredijo seznam pravljic in pesmi, ki jih bodo zagotovo pripovedovali in brali svojim otrokom, ko bodo veliki. Čez nekaj dni spodbudimo učence, naj pripovedujejo o kanonih svoje druţine in jih primerjajo s kanoni druţin svojih sošolcev. Ugotovijo naj, katere pravljice so najpogostejše. 5

6 III. dejavnost V pesmi smo spoznali najstarejša člana druţine - babico in dedka. Kateri so člani tvoje druţine? Vodimo pogovor o tem, s kom ţivijo, kje ţivijo DZ 2, str. 6 Preberemo naslov Berem sličice. Določimo prvi glas v prvi/drugi besedi naslova. Preberejo piktograme in povedo, kaj pomenijo. Preberemo navodilo. Dogovorimo se, kako bomo reševali nalogo. Vodimo usmerjeno branje sličic v vsakem okencu posebej. Učenci odgovarjajo na vprašanja, npr.: Prvo okence - Poimenujte osebe na slikah. S prstom pokaţite osebi, ki sta starša deklici in dečku. - Kateri osebi sta stara starša? Pokaţi osebi, ki sta dedek in babica dečku in deklici. - Komu je deklica hčerka? Komu je deček sin? - Deček je vnuk babici in dedku. Kdo je vnukinja? Pokaţi osebo na sliki. - Kdo je moţ? Kdo je ţena? (moţ in ţena sta tudi dedek in babica) - Pokaţi dekličinega brata. Pokaţi dečkovo sestro. - Koga prikazujejo sličice v tem okencu? (člane druţine ali druţinske člane) Drugo okence Povemo: Ljudje ţivimo na vasi ali v mestu. - Kaj je večje vas ali mesto? Zakaj? - Kje je več hiš? Kakšne hiše so na vasi, kakšne v mestu? - Poimenujte bivališča na slikah. - Kje je največ blokov? Ali so na vasi tudi stolpnice? - Koliko druţin ţivi v bloku? Koliko druţin ţivi v stanovanjski hiši? - Kaj prikazujejo sličice v tem okencu? (bivališča ljudi) Tretje okence Rečemo: Znotraj bivališč ljudi so prostori, ki jih ljudje uporabljamo pri različnih dejavnostih/opravilih. - Poimenujte stanovanjske prostore na sličicah. - Kaj delamo v posameznem stanovanjskem prostoru? - Komu v druţini je namenjen prostor? - V katerem prostoru se zbere vsa druţina? - Kateri del dneva preţivimo največ v vsakem od prostorov? - Kaj prikazujejo sličice v tem okencu? (stanovanjske prostore) Preberejo drugi piktogram in povedo, kaj pomeni. Učencem naročimo, naj natančno poslušajo navodila in po vsakem navodilu opravijo nalogo. Beremo navodila, učenci obkroţijo po navodilu. Pojasnjujejo, razlagamo, preverjamo. IV. dejavnost Povabimo učence v krog. Pred učence postavimo skledo, tri papirnate kroţnike, kartončke za zapis pik, kartonček za zapis številke. V skledi naj bo pet kock, pet gumbov, pet ravnil. Učenci poimenujejo predmete. Tri otroke pozovemo, naj vsak na svoj kroţnik poloţi po pet enakih predmetov. Učenci ugotovijo, da je nastala mnoţica kock, mnoţica gumbov in mnoţica ravnil. Preštejejo člane vsake mnoţice. Povedo, da je v vsaki mnoţici po pet članov. Na kartonček ob mnoţici narišejo ustrezno število pik. Z roko kaţemo na mnoţice in razločno govorimo: PET kock, PET gumbov, PET ravnil. 6

7 Učenci ponovijo. Zapis števila 5 Pokaţemo poteze zapisa številke 5. Vadimo zapis številke s prstom po zraku, s prstom po sošolčevem hrbtu, s prstom v pesku (zdrobu), z mokro gobo po tabli, s kredo po tabli, z voščenko po večjem papirju. Pozorni smo na pravilne poteze zapisa. Na kartonček napišemo število 5. Kartonček poloţimo k mnoţi. Učbenik MAT, str. 26 Zgornja slika Učenci si ogledajo sliko. Povedo, kaj je na sliki in koliko je česa. S prstom vlečejo po številki na listu. Pozorni so na poteznost. Spodnja slika Učenci si ogledajo sliko. Povedo, kaj je na sliki. Poimenujejo mnoţice in člane vsake mnoţice. Določijo moč vsake mnoţice. Preštejejo pike/črte v okencu. Preberejo število v okencu. Ugotavljajo, kako smo ponazorili število 5. Naloge na modrih poljih Preberemo posamezno navodilo. Učenci izvedejo dejavnost. V. dejavnost Hoja in tek z nalogami Učenci hodijo in tečejo v krogu, pri tem na znak (udarec na tamburin) izvajajo dodatne naloge: - obstanejo na mestu, - naredijo 5 počepov, 5 poskokov - naredijo obrat za Gimnastične vaje Skakalne igre Igre lahko izvedemo v obliki štafete. - okrog kijev po eni nogi - sonoţni poskoki iz obroča v obroč - enonoţno čez ovire (na tla poloţimo okvire švedske skrinje, učenci jih v teku preskakujejo) - sonoţno čez ovire (sonoţno skočijo v okvir in iz njega) Ţabji preskoki Učenci se postavijo v kolono, razmak med njimi je vsaj dva koraka. Učenci pokleknejo, oprejo se na roke in se čim bolj zniţajo. Zadnji v koloni preskakuje ostale opre se na ramena učenca pred seboj in ga z raznoţko preskoči. Ko preskoči vse in pride na začetek kolone, tudi sam poklekne. Opomba: Glej zbirko gimnastičnih vaj. 7

8 Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA URA SPO SLJ Pesem: O babici in dedku Literarni kanon druţine Berem sličice MAT Število ŠVZ Skakalne igre 28. LVZ GVZ Priloga: Učni list SLJ - LITERARNI KANON DRUŢINE 55., 56. 8

9 LITERARNI KANON DRUŢINE POGOVORI SE Z DRUŢINSKIMI ČLANI IN OPRAVI NALOGE. NARIŠI ALI NAPIŠI NASLOVE TREH PRAVLJIC, KI STA JIH BABICA IN DEDEK PRIPOVEDOVALA ALI BRALA TVOJEMU OČKU ALI MAMICI, KO STA BILA MAJHNA. NARIŠI ALI NAPIŠI NASLOVE TREH PRAVLJIC, KI STA JIH TVOJA BABICA IN DEDEK SLIŠALA OD SVOJIH STARŠEV. NARIŠI ALI NAPIŠI NASLOVE TREH TVOJIH NAJLJUBŠIH PRAVLJIC, KI STA TI JIH BRALA ALI PRIPOVEDOVALA TVOJA STARŠA. 9

10 DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1. Dan: 47. Datum: Učitelj: Vzgojitelj: Sklop: MOJA DRUŢINA Cilji SPO: Prepoznajo oblike druţinskih skupnosti in razvijajo strpen odnos do njih. Uporabljajo poimenovanja za druţinske člane (brat, sestra, starši, stari starši, otrok, sin, hčerka itn.) in razumejo medsebojne sorodstvene povezave med njimi. SLJ: Vadijo pravilno drţo telesa pri pisanju in pravilno drţo pisala. Vadijo smer pisanja od leve proti desni, od zgoraj navzdol. Vadijo poteze, ki tvorijo prvine črk in številk. MAT: Besedno in grafično rešujejo probleme, ki so predstavljeni na različnih ravneh: konkretni, grafični. Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Zapišejo in berejo število 5. GVZ: Pozorno poslušajo odlomek posnetka Meditacija iz opere Thais J. Masseneta. Na sliki prepoznajo izvajalce, ki jih slišijo. Prepoznajo zvočno barvo violine. Vedo, kaj pomeni pojem goslice. Analizirajo besedilo pesmi. Se naučijo pesem in jo doţiveto pojejo. Učne metode: verbalno tekstualna: razlage, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska: prikazovanje oz. demonstracija, metoda grafičnih del, metoda odmeva eksperimentalna: eksperimentiranje izkustveno učenje: igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva MAT DZ 2/ 7, 8, različni predmeti, mapa - priloga (kartončki s pikami, kartončki s številkami) GVZ notni zapis pesmi Jaz imam pa goslice, posnetek Meditacija iz opere Thais J. Masseneta SLJ večje velikosti brezčrtnih listov SPO U/24, 25, večji papir IZVEDBA DNE I. dejavnost Vodimo pogovor o pravljicah, vprašamo. Naštevajo osebe iz pravljic: Sneguljčica, Rdeča kapica, Pepelka, Janko in Metka, Trnuljčica... Ali otroci v teh pravljicah ţivijo z mamo in očetom? Predlagamo, naj se razdelijo v skupine po 4. Vsaka skupina naj na večji list nariše eno izmed pravljičnih druţin. Pravljične druţine predstavijo drugim skupinam. Pri tem prepoznavajo različne oblike druţinskih skupnosti, npr.: enostarševska druţina, krušni starši, razširjene druţine - v druţini ţivijo tudi stari starši in drugi sorodniki. Pri tem odkrivajo sorodstvene 10

11 povezave. Učenci razmišljajo o vzrokih za različne oblike druţin v pravljicah. Vprašamo: Kdo pa so člani tvoje druţine? Ali ţivimo vsi v enakih druţinah? V čem se razlikujejo? V čem so si podobne? Povemo, da so druţine lahko enostarševske, popolne, razširjene. O posamezni vrsti druţine se pogovorimo. Pri pogovoru smo pozorni na strpno sprejemanje drugačnosti. Učbenik SPO, str 24, 25 Ogledamo si ilustracijo in se pogovarjamo: Zakaj so na drevesih obešeni baloni? Kdo praznuje? Kateri člani druţine so na sliki? Poimenujemo člane druţine. Izmislimo si imena in priimke, določamo sorodstvene vezi med člani druţine Kaj kdo dela? Povemo: Tako druţino, kot je narisana imenujemo razširjena druţina. Povejte zakaj jo tako imenujemo. II. dejavnost Uvodna motivacija Poslušanje posnetka Meditacija iz opere Thais J. Masseneta. Učenci na listu ali na tabli izmed večjih inštrumentov obkroţijo tista inštrumenta, ki so ju prepoznali na posnetku (violina, klavir). Razgovor o violini Učenci po svoje pripovedujejo o violini kar vedo. Učitelj povzame-razloţi: Violina je godalo. Na violino glasbeniki igrajo tako, da godejo z lokom po strunah ali nanje brenkajo s prsti. Violina je nastala iz goslic, ki so jih včasih izdelovali otroci sami. Ko jim je bil dolgčas na paši, so vzeli noţiček in iz koruznih stebel so nastale goslice različnih velikosti. Njihov zvok je cvileč in hreščav. Jaz imam pa goslice-analiza besedila Učitelj učencem pesem doţiveto zapoje. Učenci so ob izvajanju pozorni na vsebino o čem govori besedilo? Učitelj vodi razgovor o vsebini pesmi. Jaz imam pa goslice-učenje pesmi po metodi odmeva Učitelj nauči učence pesem ob podajanju krajših glasbenih fraz. Učenci ponavljajo za njim. Na koncu doţiveto zapojejo pesem v celoti. III. dejavnost Učence povabimo, naj naredijo krog. Povemo jim, da bomo opazovali vzorce na naših oblačilih. Opazujemo vzorce na posameznem oblačilu (vedno oblačilo poimenujemo) in poimenujemo črte, ki sestavljajo vzorec. Pozorni smo na črte, ki se ponavljajo. Črte poimenujemo. Učence povabimo, naj zasedejo svoja mesta v klopeh. Razdelimo večje brezčrtne liste (A3 lahko so risalni listi). Pozovemo jih, naj pripravijo pisala flomastre, barvice. Učencem naročimo, naj liste poloţijo na klop tako, da bosta krajši stranici zgoraj in spodaj. Narišejo naj vodoravne črte. Med posamezno vodoravno črto, naj bo za tri prstke prostora. Opozorimo jih, naj črto vlečejo z eno potezo in naj upoštevajo smer pisanja. Spodbudimo učence, naj med vodoravne črte narišejo vzorce. Učenci po navodilih narišejo v zvezke 5 vodoravnih/navpičnih/poševnih črt. Vsako vrsto črt narišejo z drugo barvo. Povedo, koliko so narisali posameznih črt. Nasvet: Črte lahko utrjujemo tudi po postajah. V tem primeru rabimo kartončke, na katere 11

12 narišemo črto ali vzorec, ki ga učenec vadi na postaji. Za diferenciacijo lahko uporabimo risanje črt v različne materiale, na različno velike formate listov. IV. dejavnost Učencem naročimo, naj nastavijo po pet predmetov, npr.: pet svinčnikov, pet radirk, pet palčk... Povedo, kaj so nastavili.. K skupini enakih predmetov nastavijo kartonček z ustreznim številom pik (pet pik), kartonček z ustreznim zapisom (številka 5). Delajo lahko v paru. V zvezek narišejo mnoţico s petimi člani. V zvezek učiteljica vsakemu učencu zapiše številko 5. Učenci vadijo zapis številke. Pozorni smo na pravilno in natančno zapisovanje. DZ 2, str. 7 Prva naloga Preberejo piktogram ob prvi nalogi in povedo, kaj pomeni. Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci v mnoţici narišejo ustrezno število članov. Preverimo pravilnost rešitev. Druga naloga Preberejo piktogram ob drugi nalogi in povedo, kaj pomeni. Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci vadijo zapis številke 5. Pozorni smo na pravilno in natančno zapisovanje. Preverimo pravilnost rešitev. DZ 2, str. 8 Prva naloga Preberejo piktograma ob prvi nalogi in povedo, kaj pomenita. Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci poimenujejo člane mnoţic in v okvirčke s številko zapišejo, koliko članov ima vsaka mnoţica. Preverimo pravilnost rešitev. Druga naloga Preberejo piktogram ob drugi nalogi in povedo, kaj pomeni. Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci s prirejanjem (povezovanjem) ugotovijo ali je prstanov enako mnogo kot prstov. Preverimo pravilnost rešitev. Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA URA SPO Druţine so različne 28. Moja druţina SLJ Rišem črte predopismenjevalne vaje 57. MAT Število pet - utrjevanje 38. ŠVZ LVZ GVZ Pesem: Jaz imam pa goslice

13 DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1. Dan: 48. Datum: Učitelj: Vzgojitelj: Sklop: MOJA DRUŢINA Cilji SPO: Prepoznajo oblike druţinskih skupnosti in razvijajo strpen odnos do njih. Uporabljajo poimenovanja za druţinske člane (brat, sestra, starši, stari starši, otrok, sin, hčerka itn.) in razumejo medsebojne sorodstvene povezave. SLJ: Razvijajo poimenovalno zmoţnost; ob zgledu tvorijo ţenski par moškemu. MAT: Utrjujejo števila do 5. Spoznajo zaporedje števil do 5. Spoznajo različne strategije reševanja problemov in jih uporabijo pri reševanju. Prepoznajo, ubesedijo, nadaljujejo in oblikujejo matematični vzorec. ŠVZ: Razvijajo odrivno moč nog in sposobnost hitrega odzivanja. Spoznajo pravilno tehniko skoka v daljino z mesta. Navajajo se na spremljanje lastnega napredka. Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo,branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva MAT D 2/9, 10, 11 modre in rdeče kocke, palčke, mapa - priloga (kartončki s številkami, kartončki z znaki) ŠVZ 2 vrvi, blazina SLJ U/20, 21, 22 SPO DZ 2/12 IZVEDBA DNE I. dejavnost Učence povabimo v krog. Ogledamo si plakate, na katere so narisali pravljične druţine. Vprašamo: Ali pravljice spoznavamo samo iz knjig? Vodimo pogovor o risankah, o posnetih igranih in lutkovnih predstavah, o gledaliških predstavah. Povemo: Druţina je obiskala lutkovno gledališče. Vas zanima, kako je bilo? Ogledali si bomo ilustracijo v učbeniku. Učbenik SLJ, str. 20, 21 Učenci berejo sliko dvakrat. Prvič bodo povedali, kaj so videli in si zapomnili, drugič bodo odgovarjali na vprašanja. - Prvo branje slike Učenci opazujejo sliko. Poimenujejo bitja/predmete na sliki. Pripovedujejo o dogajanju na sliki, npr.: Katere osebe so na sliki? Kje so člani druţine? Kaj delajo? Kaj še opazite na sliki? Vprašamo: Ali ste si ogledali kakšno predstavo v gledališču? Učenci predstavijo svoje izkušnje. 13

14 - Drugo branje slike - Pozornost učencev usmerimo na sličico v prvem krogu.vprašamo: Kaj delajo osebe? Kako imenujemo ţensko, ki vodi lutko? Kako imenujemo moškega, ki vodi lutko? - Pozornost učencev usmerimo na sličico v drugem krogu.vprašamo: Kaj lahko preberemo? Za katere dni je spored na steni? Kaj bo na sporedu v petek, kaj v soboto in kaj v nedeljo? - Pozornost učencev usmerimo na sličico v tretjem krogu.vprašamo: Kdo je na sliki? Kaj se osebi pogovarjata? Kaj reče obiskovalec, ko vstopi v dvorano? Kaj reče biljarter? Katere vljudnostne izraze uporabljata? Koga čaka deklica? - Pozornost učencev usmerimo na sličico v četrtem krogu. Vprašamo: Kateri osebi sta na sliki? Kaj se pogovarjata? Kaj sprašuje obiskovalec? Kaj mu odgovori ali pove blagajničarka? Katere vljudnostne izraze uporabljata v pogovru? Katere osebe na hodniku bi bile lahko člani iste druţine? Zakaj? - Povzetek: Naštejte moške osebe na sliki. Naštejte ţenske osebe na sliki. Na odru lahko vidimo tudi plesalce in plesalke. Ogledali si bomo ilustracijo na strani 22. Učbenik SLJ, str. 22 Prva slika Učenci si ogledajo sliko. Pripovedujejo ob sliki, odgovarjajo na vprašanja, npr.: Katere osebe so na sliki? Kdo pleše? Kaj delata drugi dve osebi? Kako imenujemo ţensko, ki trenira plesalce? Kako imenujemo moškega, ki trenira plesalce? Druga slika Ogledajo si drugo sliko. Poimenujejo člane druţine. Poimenujejo ţenske na sliki. Poiščejo moški par. Pripovedujejo ob sliki, odgovarjajo na vprašanja, npr.: Komu je mamica hčerka? Komu je oče sin? Kdo igra človek ne jezi se? Preberemo besedilo pod sliko. Pogovor usmerimo v iskanje parov v razredu, na šoli, in parov v ţivalskem svetu. II. dejavnost Učenci v parih drug drugemu predstavijo svojo druţino, poimenujejo člane druţine. Zavedo se, da so druţine številčno različne. Kdor ţeli, predstavi druţino vsem sošolcem. Vprašamo: Kaj imajo člani druţine skupno? Pripovedujejo, npr.: skupaj praznujejo, se obiskujejo, imajo skupne bliţnje in daljne sorodnike (lahko jih naštevajo). Povemo, da je druţina kot drevo, ki ima deblo in veje. Lahko narišemo skico na tablo. Vprašamo: Koga bi narisali v deblo? Koga bi narisali na veje? Kdo bi bil v isti vrsti? Učenci razmišljajo in predlagajo. Pozovemo učence, naj v DZ 2 poiščejo drevo, oziroma odprejo na strani 12; poiščejo/preberejo naslov MOJA DRUŢINA. DZ 2, str. 12 Lilibi / Šolska ulica 1-2 / SPOZNAVANJE OKOLJA / MOJA DRUŢINA Povemo navodilo za delo: - V druţinsko drevo boste narisali člane svoje druţine (le obraze). Vprašamo: Kdo so moški člani druţine? Katere osebe so ţenski člani druţine? V kateri kvadrat na deblu boste narisali sebe? Kdo bo v kvadratkih ob tebi? Kam boste narisali mamo in kam očeta? Kje bosta dedek in babica? Delo diferenciramo: Nekateri učenci bodo narisali osebe v vse okvirje, ostali pa naj narišejo le svojo oţjo druţino. Druţinska drevo drug drugemu v parih obrazloţijo. Pogovorimo se o različnih poimenovanju istih članov druţine (oči, ati, babi, nona, oma...). 14

15 III. dejavnost Učenci sestavijo 5 stolpičev iz kock. Pričnejo z eno kocko, nato pa je vsak naslednji stolpič višji za eno kocko. Pripravijo kartončke s pikami in številkami od 1-5 in jih postavijo pod ustrezen stolpič. - Najprej postavijo kartončke s pikami in pod njimi še kartončke s številkami. - Kartonček s številko 4 sledi kartončku s številko 3, saj je število 4 za ena večje od števila 3. - Preberejo števila pod stolpci in ugotovijo, da je vsako naslednje število za eno večje, vsak stolpec pa višji za eno kocko. Tako spoznajo zaporedje naravnih števil 1, 2, 3, 4, 5. Učence razporedimo v skupine po 4. Vsak si v kupček pripravi svoje kartončke od 1 do 5. Po navodilu učitelja pripravijo vzorec (npr.: kartonček z eno piko, nato kartonček s tremi pikami, pa ponovno z eno piko ). Nadaljujejo vzorec. Nalogo ponovimo z nekaj primeri, tudi z uporabo treh ali štirih kartončkov. Enak postopek ponovimo, vendar tokrat delamo s kartončki s številkami. DZ 2, str. 9 Lilibi / Šolska ulica 1-2 / MATEMATIKA / ŠTEJEM OD 1 DO 5 / ŠTEJEM OD 1 DO 5 Prva naloga Preberejo piktogram ob prvi nalogi in povedo, kaj pomeni. Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci poveţejo mnoţico z ustrezno številko. Preverimo pravilnost rešitev. Druga naloga Preberejo piktogram ob drugi nalogi in povedo, kaj pomeni. Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci obkroţijo po 5 skodelic. Pozorni smo na pravilno in natančno obkroţanje. Preverimo pravilnost rešitev. DZ 2, str. 10 Prva naloga Preberejo piktogram ob prvi nalogi in povedo, kaj pomeni. Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci ugotovijo, kateri elementi so v okvirčku ter koliko jih je. Obkroţijo ustrezno številko pod okvirčkom. Preverimo pravilnost rešitev. Druga naloga Preberejo piktogram ob drugi nalogi in povedo, kaj pomeni. Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci preštejejo pike v posameznem kvadratu in v spodnje okence napišejo številko. Preverimo pravilnost rešitev. DZ 2, str. 11 Prva naloga Preberejo piktograma ob prvi nalogi in povedo, kaj pomeni. Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci rešijo nalogo tako, da prečrtajo ali narišejo ustrezno število članov, glede na napisano število. Preverimo pravilnost rešitev. Druga naloga Preberejo piktogram ob drugi nalogi. 15

16 Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci prepoznajo in nadaljujejo matematični vzorec. V prvi vrstici rišejo ustrezno število pik, v naslednjih pa zapisujejo številke. Preverimo pravilnost rešitev. IV. dejavnost Igra: Tla gore Učenci tekajo po prostoru. Na klic: Tla gore! mora vsak čim hitreje kam stopiti ali splezati. Kdo je najhitrejši? Gimnastične vaje Skakanje Na tla poloţimo dve vrvi (naredimo potok). Učenci vrvi preskakujejo na različne načine. Razdaljo med vrvema postopoma večamo. a) enonoţno preskakovanje v teku in z mesta b) sonoţno preskakovanje z mesta c) skok v daljino z mesta Najprej naredijo nekaj skokov poskusno, nato merimo. Pri merjenju ima vsak tri poskuse, upoštevamo najboljšega. Čez noge v krogu Učenci se usedejo v krog, s hrbtom so obrnjeni proti notranjosti kroga, nogi stegnejo pred seboj. Določimo učenca, ki teče okrog in pri tem preskakuje noge sedečih. Ko naredi en krog, se usede na svoj prostor. Za preskakovanje nato določimo novega učenca. Opomba: Glej zbirko gimnastičnih vaj. POMEMBNO: Učencem naročimo, naj v šolo prinesejo različne revije. Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA URA SPO Moja druţina 29. SLJ V lutkovnem gledališču 58. Plesalec in plesalka MAT Števila do 5 - utrjevanje 39. ŠVZ Skok v daljino z mesta 29. LVZ GVZ 16

17 DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1. Dan: 49. Datum: Učitelj: Vzgojitelj: Sklop: MOJA DRUŢINA Cilji SPO: Prepoznajo oblike druţinskih skupnosti in razvijajo strpen odnos do njih. Uporabljajo poimenovanja za druţinske člane (brat, sestra, starši, stari starši, otrok, sin, hčerka itn.) in razumejo medsebojne sorodstvene povezave med njimi. SLJ: V mislih oblikujejo domišljijskočutno predstavo knjiţevnega prostora in povedo, kako si ga predstavljajo. Pripovedujejo o knjiţevnem dogajanju. Govorno poustvarjajo besedilo igra vlog. LVZ: Ločijo med risbo in sliko. Domiselno likovno izrazijo svoje doţivljanje pravljice Kuţa Luţa. Razvijajo občutek za podrobnosti. Pri risanju in slikanju razvijajo vztrajnost in motorično spretnost. Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo,branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva SPO U/31, slike in fotografije ljudi iz revij in katalogov LVZ barvni flomastri, risalni listi SLJ B/58, 59, knjiga Kuţa Luţa IZVEDBA DNE I. dejavnost Jutranji krog Igra: Ţenski par moškemu Sedimo v krogu. Podajamo si tenis ţogico. Kdor ima ţogico, pove ime osebe ali ţivali. Ţogico poda sošolcu, ki poišče ţenski oziroma moški par, npr.: učenec- učenka; ribič ribička; lovec- lovka, pešec peška; štorklja štrk ipd. Iščejo kar se da zanimive pare besed. II. dejavnost Učbenik SPO, str. 31 Preberemo navodilo za Naš mali projekt: Sestavimo druţino. Ob slikah se pogovorimo, kaj bomo delali in kaj za delo potrebujemo. Učence razdelimo v skupine. V skupinah si učenci razdelijo dolţnosti: kdo bo izrezoval sličice, kdo jih bo lepil, kdo bo ob koncu dela poročal sošolcem... Iz revij izreţejo slike oseb in sestavljajo različne druţine. Določijo sorodstvene vezi, izmišljajo si imena, poklice... Plakate druţin predstavijo ostalim skupinam. 17

18 Vodimo pogovor. Povedo naj, kdo je na sliki, koliko članov ima njihova druţina, kaj delajo posamezni člani druţine, ali druţina ţivi skupaj v hiši ali v stanovanju. Članom druţine iščejo ţenski par moškemu. Ali so vse druţine enake? Po čem se razlikujejo? Kaj mislite, kako bi si člani v druţini na vašem plakatu razdelili delo? Kakšna pravila veljajo za člane vaše druţine? II. dejavnost Motivacija Vodimo pogovor o socializacijskih pravilih, o učenju pravil. Vam starši kdaj rečejo:»tega ne smeš! To se ne dela! Kako se pa obnašaš?«katera pravila veljajo pri mizi pri vas doma? Kaj vam rečejo starši, če govorite s polnimi usti, srebate juho, si podpirate glavo? Katera pravila se morajo naučiti vaši majhni bratci in sestrice? Kako se učijo? Kako ste se sami naučili določenih pravil? Najava besedila: Spoznali bomo pravljico, v kateri bomo srečali nekoga, ki se je moral tudi kaj naučiti. Priprava na poslušanje Učenci se udobno namestijo in se pripravijo na poslušanje. Pripovedovanje/branje pravljice Povemo/preberemo pravljico. Učenci poslušajo pravljico in jo doţivljajo. Čustveni odmor Poglobijo doţivetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredilo besedilo. Izjava po čustvenem odmoru: Pa kar samemu se je to posrečilo Brez nas je opravil na pravem mestu Ti pasja dlaka! In še tisti večer so na čast kuţku Luţi priredili največji ples. Interpretacija Vodimo pogovor, vprašamo. - Dogajalni prostor Kje se je pravljica dogajala? Kako si ta prostor predstavljate? - Knjiţevno dogajanje Kako je kuţa ţivel, preden je prispel v veliko, slavnostno pasjo dvorano? Kaj vse je opazil, ko je prvič stopil vanjo? Kateri imenitni psi so bili v dvorani? Kako so plesali? Kako je bilo v plesni šoli? Kako so kuţka učili lulati? Kako je bilo, ko Kuţa Luţa ni znal lajati v luno? Kako je bilo, ko so se veliki psi sprli? Kako se je pravljica končala? Branje pravljice Še enkrat preberemo pravljico. Učenci poslušajo in doţivljajo besedilo. Poglabljanje doživetja - Igra vlog Povemo navodila: Razdelili se boste v skupine po štiri. V skupini si razdelite vloge. Eden je kuţa Luţa, drugi trije ste psi, ki učite kuţa pasjih pravil. Dogovorite se, kako boste zaigrali»vzgajanje majhnih kuţkov«. Skupine predstavijo igro vlog pasjo šolo. 18

19 III. dejavnost Izhodišče in vpeljava likovnega problema Berilo, str. 58, 59 Spodbudimo učence, naj poiščejo pravljico v berilu. Opazujemo ilustracije in se o njih pogovarjamo. Osveţimo pojem ilustracija. Likovna naloga Vodimo pogovor o črti, ki je osnovni likovni element za risbo. Vodimo pogovor o barvi, ki je osnovni element za sliko. Na ilustracijah opazujemo prisotnost črte in barve. Likovni motiv: Najprej bomo s črnim flomastrom narisali ilustracijo pravljice Kuţa Luţa. Nastala bo risba. Potem bomo to risbo s flomastri pobarvali. Nastala bo slika, saj bo na likovnem izdelku prevladovala barva. Potrudili se bomo, da bomo ilustracijo upodobili čisto po svoje, tako kot jo sami doţivljamo. Individualno delo učencev Učenci upodobijo ilustracijo pravljice. Učence spodbujamo k risanju detajlov, k vztrajnemu barvanju in k risanju tekstur na posamezne ploskve. Ilustracije spredaj na majhno podpišejo (pomagamo tistim, ki ne znajo). Vrednotenje Ko so ilustracije dokončane, jih razstavimo. Obnovimo pojma risba in slika. Učenci tudi pripovedujejo o svojih ilustracijah. Usmerjamo pogovor v opazovanje različnih likovnih rešitev, prizadevnost posameznih učencev, domišljijo in vztrajnost Pozorni smo, da opazimo in omenimo dobre posebnosti čisto vsakega likovnega izdelka. POMEMBNO: Učenci naj v šolo prinesejo manjše škatlice ali jogurtove kozarčke in elastike za izdelavo brenkala pri GVZ. Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA URA SPO Naš mali projekt: Sestavimo druţino 30. SLO Pravljica: Kuţa Luţa 59. MAT ŠVZ LVZ Slikanje: Ilustracija pravljice Kuţa Luţa 19., 20. GVZ 19

20 DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1. Dan: 50. Datum: Učitelj: Vzgojitelj: Sklop: MOJA DRUŢINA Cilji SLJ: Vadijo pravilno drţo telesa pri pisanju in pravilno drţo pisala. Vadijo smer pisanja. Vadijo poteze, ki tvorijo prvine črk in številk. Spoznajo in rišejo zgornji in spodnji lok. MAT: Primerjajo števila po velikosti. Predstavijo podatke s figurnim prikazom. Preberejo figurni prikaz. ŠVZ: Razvijajo moč rok, nog in trupa. Po navodilih se gibljejo po prostoru. Utrjujejo pojme levo, desno, naprej, nazaj GVZ: Doţiveto pojejo pesem. Ponovijo vedenja/znanja o violini in goslicah. Pozorno poslušajo odlomek posnetka Pizzicato polka iz baleta Sylvia skladatelja Lea Delibesa. Prepoznajo brenkanje po strunah. Z glasbili izvajajo enostavne zvočne vzorce. Izdelajo preprosto glasbilo s struno. Ritem melodije spremljajo z glasbilom, ki so ga sami izdelali. Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo, branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva MAT U/27 DZ 2/13 različni gumbi ali kocke petih različnih barv, obroči, kartončki z narisanim gumbom, delovni list -slika 1, palčke, mapa - priloga (kartončki s številkami, kartončki s pikami, kartončki z znaki za velikostni odnos) GVZ: jogurtovi lončki, navadne gumice ŠVZ vadbene kartice, klopi, ţoga, palice, obroči, zbirka iger in gimnastičnih vaj SLJ DZ 2/14, 15 IZVEDBA DNE I. dejavnost Jutranji krog Igra: Ogledalo Učence povabimo, naj se usedejo v krog. V parih se bomo igrali igro Ogledalo. Ogledovali si bomo samo obraz. Eden bo ogledalo, drugi se bo gledal vanj, torej bo vse ponovil. Vlogi zamenjata. Učence spodbudimo, da skušajo na več načinov pokazati razpoloţenje: jezo, veselje, smeh, začudenje, ipd. Učenci pripovedujejo o svojih občutjih. 20

21 II. dejavnost Vprašamo: Kakšno obliko so imela vaša usta, ko ste se smejali? Učenci pokaţejo s prstom obliko ust. Kakšno obliko so imela, ko ste bili jezni? S prstom pokaţejo obliko ust. Na tablo narišemo vesela usta - spodnji lok in jezna usta - zgornji lok. Učencem naročimo, naj s kredo rišejo po lokih. Ko so vsi učenci narisali oba loka, si ogledajo narisane loke. Z roko po zraku narišejo več zgornjih in več spodnjih lokov. Učenci rišejo loke še v zdrob, z mokro gobo na tablo, s prstom po zraku, po mizi DZ 2, str. 14, 15 Ogledajo si sliko na strani 14 in nato na strani 15. Pozornost učencev usmerimo v poteznost zapisa lokov. S prstom, nato z narobe obrnjenim svinčnikom potegnejo loke na sliki. Povemo navodilo za delo. Poudarimo smer risanja. Učenci prevlečejo loke z barvicami. Preverimo pravilnost opravljene naloge. III. dejavnost Pred učence postavimo škatlo z različnimi gumbi (istovrstnih je lahko največ pet). Vsak otrok si izbere po en gumb. Natančno si ga ogleda in ga primerja s sosedovim. Na tla poloţimo toliko obročev, kolikor je različnih vrst gumbov. V vsak obroč poloţimo kartonček z narisanim gumbom. Učenci poloţijo svoj gumb v ustrezen obroč. Ovrednotijo delo in preštejejo gumbe v obročih. Na kartonček zapišejo ustrezno številko. Na tla poloţimo papir večjega formata, na katerega smo pred tem narisali razpredelnico. Glej sliko 1 priloga k pripravi. Vsak učenec poišče svoj gumb in ga poloţi na ustrezno mesto v razpredelnici. Preštejejo število gumbov v vsakem stolpcu in pod stolpec postavijo ustrezen kartonček s številko. Ugotavljajo, katerih gumbov je največ, katerih najmanj, katerih enako mnogo. Učencem razdelimo učne liste priloga 2 k pripravi. Učenci preštejejo gumbe in v okence pod stolpcem napišejo število gumbov. Učbenik MAT, str. 27 Prva naloga Učenci si ogledajo problemsko situacijo. Povedo, kaj je na sliki in koliko česa. Preberejo podatke iz figurnega prikaza. Druga naloga Glasno preberejo zapisane trditve. Primerjajo števila po velikosti. DZ 2, str. 13 Prva naloga Preberejo piktograma ob prvi nalogi in povedo, kaj pomenita. Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci pobarvajo ustrezno število kvadratkov, vstavijo znake <, >, = in zapišejo ustrezna števila. Preverimo pravilnost rešitev. Druga naloga Preberejo piktogram ob drugi nalogi in povedo, kaj pomeni. Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Učenci vstavijo znake za velikostni odnos <, >, =. 21

22 Preverimo pravilnost rešitev. Učbenik MAT, str. 28 Povemo, da bomo rešili naloge za ponovitev znanj iz matematike. Učenci si ogledajo problemsko situacijo pri prvi nalogi in ugotovijo, kdo je pravilno uredil števila po velikosti, ter razloţijo zakaj. Pri drugi nalogi najdejo napako in jo razloţijo. Pri tretji nalogi preberejo zapisana matematična vzorca ter razloţijo, kako sta sestavljena. IV. dejavnost Uvodna motivacija Zapojemo pesem Jaz imam pa goslice. Odgovarjajo na vprašanja: Kaj so goslice? (Preprosta, otroška violina iz koruznih stebel.) Kateri inštrument je nastal iz goslic? (Violina.) Po katerem delu violine se lahko igra? (Po strunah.) Kako lahko violinist igra po strunah? (Gode z lokom ali brenka s prsti.) Ustvarjanje-izdelava preprostega glasbila s struno Iz jogurtovega lončka, čez katerega napnemo gumico, izdelamo vsak svoje glasbilo. Na glasbilo zaigramo tako, da na sredini pobrenkamo po gumici. Učence pozovemo, naj poročajo o druţinskem literarnem kanonu (ob listu, ki so ga izpolnili doma s starši). V. dejavnost Igra: Ribič gre na lov Gimnastične vaje Delo po postajah (vaje za moč) Na vsako postajo porazdelimo po nekaj učencev. Na posamezni postaji so eno minuto, nato gredo na naslednjo postajo. Vadbo organiziramo tako, da pride vsak vadeči na vsako postajo dvakrat. Postaje: 1. poskoki iz obroča v obroč 2. dvigovanje trupa ob letveniku 3. pritegovanje z rokami ob letveniku 4. tobogan (švedsko klop naslonimo ob letvenik) 5. skoki prek palic 6. podajanje ţoge v paru 7. voţnja kolesa na letveniku 8. preskoči in podplazi klop Roboti Učencem dajemo navodila: dvigni desno, levo roko, nogo, primi se za levo koleno, dvigni desni komolec, stopi korak naprej, nazaj, v stran, levo, desno, dvigni roke nad glavo, daj jih med noge Opomba: Glej zbirko iger in gimnastičnih vaj. 22

23 Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA URA SPO SLJ Lok predopismenjevalne vaje 60. MAT Primerjam velikost števil Figurni prikaz Reši, saj zmoreš 40. ŠVZ Delo po postajah 30. LVZ GVZ 20. Pesem: Jaz imam pa goslice Izdelava brenkala Opomba: Priloga UL za figurni prikaz 23

24 Slika 1 za pridobivanje figurnega prikaza Slika 2 UL za učence PREŠTEJ GUMBE V VSAKEM STOLPCU. V OKENCE POD STOLPCEM NAPIŠI ŠTEVILO GUMBOV. 3 24

25 DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1. Dan: 51. Datum: Učitelj: Vzgojitelj: Sklop: MOJA DRUŢINA Cilji SLO: Poslušajo in doţivljajo pesem. Razumejo naslov pesmi in neznane besede. Likovno izrazijo razumevanje besedila. Govorno poustvarjajo besedilo- igra vlog. Rišejo črte in pri tem vadijo osnove pisanja. MAT: Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Besedno in grafično rešujejo probleme, ki so predstavljeni na različnih ravneh: konkretni, grafični. Štejejo, zapišejo in berejo števila do 5. Spoznajo znak + za nakazovanje dejavnosti dodajanja ali zdruţevanja in zapis računa seštevanja. ŠVZ: Pridobivajo nove gibalne izkušnje. Razvijajo koordinacijo celega telesa. Navajajo se na športno sodelovanje med izvajanjem nalog. Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo, branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija eksperimentalna - eksperimentiranje izkustveno učenje - igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva MAT U/29, modre in rdeče kocke ali palčke, mapa priloga (kartončki s številkami, kartončki s pikami, kartonček z znakom +, =) ŠVZ blazine, ţogice, zbirka iger in gimnastičnih vaj SLJ B/ 89 IZVEDBA DNE I. Dejavnost Motivacija Vodimo pogovor o starih tetah in prababicah, npr.: kje ţivijo, kaj delajo, kakšen je njihov dom... Najava besedila: Spoznali bomo pesem, ki govori o dveh starih tetkah. Naslov pesmi je Počasi. Priprava na poslušanje Pripravijo se na poslušanje. Branje in literarnoestetsko doživetje Doţiveto preberemo/povemo pesem. Učenci poslušajo in doţivljajo učiteljevo interpretativno branje pesmi. Čustveni odmor Poglobijo doţivetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredila pesem. Interpretacija Vodimo pogovor, vprašamo. 25

26 Berilo, str Branje pesmi Ponovno preberemo pesem. - Razumevanje besedila Kako je naslov pesmi? Pojasnite, kako razumete naslov pesmi. Katere osebe nastopajo v pesmi? Kaj delajo? - Razumevanje jezika besedila Ste razumeli vse besede? Kaj pomeni beseda zarana? Kaj pomeni beseda duri? Kaj pomeni beseda posrebali? Kaj pa pomeni pricaplja? Kaj pomeni ura bila? - Besedno izraţanje razumevanja - knjiţevni prostor, osebe Si predstavljate sobo, v kateri tetka Mana kuha kavo? Kaj je na steni? Kje se kuha kava? Kakšen je lonček za kavo? Kakšna je miza, kakšni so stoli? Kakšni sta tetki? Kako sta oblečeni? Kakšno pričesko imata? Zakaj se tetki sladko drţita, ko srebata kavo? Poglabljanje doživetja - Igra vlog Povemo navodilo: Razdelili se boste v dvojice. Vsaka dvojica si izmislili pogovor med starima tetkama. Odigrali boste prizor. Spodbudimo učence, naj predstavijo pogovor. Rišem črte Ogledamo si ilustracijo v berilu. Vprašamo: Kako je ilustrator narisal tla? Kakšne črte je narisal? S kakšnimi črtami je narisal lase? Kakšne črte so na uri? Spodbudimo učence, naj razmišljajo, kako bi oni narisali ilustracijo. Kakšne črte bi narisali na stene? Kakšne vzorce bi narisali na ruto? Katere predmete bi še narisali? Naročimo, naj narišejo sobo, v kateri tetka Mana kuha kavo. Pri risanju naj uporabijo različne vrst črt. II. dejavnost Učencem naročimo, naj pripravijo kartončke s pikami ter kartončke s številkami. Razporedijo jih po klopi, v dve vrsti od 1 do 5 (od leve proti desni). Berejo števila naprej in nazaj. Po navodilu dvigujejo kartončke, najprej tiste s pikami, nato še kartončke s številkami. Navodila: - Dvignite kartonček z 2 pikama (s 4 pikami, s 5 pikami ) - Dvignite kartonček s številko 5 (4, 1, 2, 4 ) - Dvignite kartonček s 3 pikami, s številko 5, s številko 3, z 1 piko Učenci v zvezke zapišejo števila po vrsti od 1 do 5; od 5 do 1. Seštevanje - Pred učence postavimo dve modri in nato še tri rdeče kocke (ali palčke). Učenci povedo, koliko je katerih. Pod modre kocke nastavimo kartonček s številko 2, pod rdeče pa kartonček s številko 3. Povemo: Imamo dve modri kocki in tri rdeče kocke. - Na tablo narišemo nastavljeno situacijo s pomočjo modrih in rdečih kroţcev. 26

27 Učenci ubesedijo narisano situacijo. Vprašamo: Koliko je vseh kock? Učenci preštejejo kocke in povedo, da jih je 5. Vprašamo: Koliko je vseh kroţcev? Učenci preštejejo kroţce in povedo, da jih je 5. - Da smo ugotovili, da je skupaj vseh kock/kroţcev 5, smo dvema modrima kockama dodali tri rdeče kocke. To pa zapišemo z znakom PLUS. Pokaţemo kartonček z znakom in ga napišemo med števili na tabli. Preberemo DVA PLUS TRI. Učenci med števili na klopi nastavijo kartonček z znakom PLUS. - Vprašamo: Koliko je 2 + 3? Učenci povedo 5. Na tablo napišemo na desno stran številko 5. Učencem povemo, da med zapisom stoji znak =. Napišemo ga na ustrezno mesto na tabli. Učenci znak = nastavijo na klopi. Skupaj preberemo račun: DVA PLUS TRI JE ENAKO PET. - Povemo: Na tabli je napisan račun seštevanja. Prikaţemo še nekaj podobnih primerov. Učbenik MAT, str. 29 Učenci si ogledajo problemsko situacijo. Ugotavljajo, koliko avtomobilov ima Lili in koliko Bine. Preštejejo pike pri Lili in Binetu in ugotovijo, da je narisanih pik enako mnogo kot avtomobilčkov. Preberemo račun seštevanja. III. dejavnost Igra: Ura bije Gimnastične vaje Predvaje in stoja na lopaticah - učenci se primejo za kolena in se po hrbtu zibajo naprej in nazaj; - učenci leţijo na hrbtu, s prsti na nogah se skušajo dotakniti blazine nad glavo; - enako kot pri prejšnji vaji, le da sedaj s stopaloma primejo ţogico, jo nesejo nad glavo ter jo tam odloţijo, in obratno; - leţijo na hrbtu, nogi in zadnjico skušajo dvigniti čim više, ta poloţaj naj zadrţijo nekaj sekund; - leţijo na zgornjem delu hrbta, z rokama naj se oprejo ob pas, zadnjico naj skušajo spraviti čim više, nogi sta še pokrčeni; - enako kot zgoraj, sedaj poskusijo iz tega poloţaja noge stegniti narediti svečo in ta poloţaj tudi čim dlje zadrţati. Sveča mora biti pokončna in ravna (stegnjene noge, pravokotno na podlago). Igra: Ţivi valjarčki Opomba: Glej zbirko iger in gimnastičnih vaj. 27

28 Pregled realizacije PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA URA SPO SLJ Pesem: Počasi 61., 62. Rišem črte predopismenjevalne vaje MAT Seštevam 41. ŠVZ Stoja na lopaticah 31. LVZ GVZ 28

29 DNEVNA PRIPRAVA Razred: 1. Dan: 52. Datum: Učitelj: Vzgojitelj: Sklop: MOJA DRUŢINA Cilji SLJ: Razvijajo zmoţnost govornega nastopanja. S pomočjo vprašanj in ob slikovnem gradivu ustno tvorijo zgodbo. SPO: Prepoznajo oblike druţinskih skupnosti in razvijajo strpen odnos do njih. Spoznajo pomen dane obljube. MAT: Štejejo, zapišejo in berejo števila do 5. Poznajo pomen znaka + za nakazovanje dejavnosti dodajanja ali zdruţevanja. Seštevajo v mnoţici naravnih števil do 5. GVZ: Se naučijo pesem in jo doţiveto zapojejo. Ob petju pesmi igrajo glasbeno spremljavo na Orffova melodična tolkala. Primerjajo vsebino ljudske pesmi Zajček in umetne pesmi Zajček Dolgoušček Učne metode: verbalno tekstualna: razlage, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, branje, pisanje, opazovanje demonstrativno ilustracijska: prikazovanje oz. demonstracija, metoda grafičnih del, metoda odmeva eksperimentalna: eksperimentiranje izkustveno učenje: igra, praktično delo Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učni pripomočki, sredstva MAT DZ 2/16 modre in rdeče kocke ali palčke, mapa priloga (kartončki s številkami, kartončki s pikami, kartonček z znakom +) GVZ notni zapis pesmi Zajček, Orffova melodična tolkala (zvončki, metalofoni, ksilofoni, cevi ) SLJ U/24 SPO IZVEDBA DNE I. Dejavnost Vodimo pogovor o včerajšnjem dnevu. Učenci pripovedujejo, kaj so delali oni, kaj so delali ostali člani druţine, kaj jim je bilo najbolj všeč, kaj najmanj. Povemo, da so pri Novakovih pekli piškote. Vprašamo, ali jih zanima, kako je bilo. Povabimo jih, naj si ogledajo ilustracije v učbeniku. Učbenik SLJ, str. 24 Preberemo naslov Po piškotih diši - Prvo branje ilustracij Opazujejo ilustracije, poimenujejo prostore in osebe na slikah. Povedo, kaj se dogaja na ilustracijah. Odgovorijo na vprašanja, npr.: Katere osebe so na slikah? V katerem stanovanjskem prostoru so? Kaj delajo? 29

30 - Drugo branje ilustracij Posamezni učenci preberejo ilustracije po vrsti. Postavljamo vprašanja: 1. slika: Kako so pri Novakovih pripravili prostor za peko piškotov? Kaj vse potrebujejo za peko piškotov? Kaj dela oče? Kaj delata otroka? Kaj dela mama? 2. slika: Kaj delajo osebe pri mizi? Kam daje mama pladenj s piškoti? 3. slika: Kdo nese pečene piškote na mizo? Kdo nese kozarce s sokom? Komu pade kozarec s sokom na tla? Ali sta starša huda nanj? 4. slika: Kdo pospravi razbit kozarec (črepinje) in polit sok? Kako pospravi? Kaj misliš, se sin zahvali očetu? Pripoveduj, kaj se Novakovi pogovarjajo. - Pripovedovanje zgodbe Učenci, ki ţelijo, povedo zgodbo v celoti. Povedo svoje mnenje o ilustracijah in besedilu, ki so ga tvorili. Pripovedujejo o svojih občutkih, izkušnjah in doţivetjih. II. dejavnost Sedemo v krog. Učence pozovemo, naj povedo, kako je pri njih doma, kadar pečejo piškote, pospravljajo, kuhajo Pogovarjamo se o odnosih v druţini, npr.: Pospraviti moramo stanovanje. Kako si razdelimo delo? Kako si pomagamo med seboj? Kaj moramo storiti, če se nekaj dogovorimo in si obljubimo? Kaj druţina skupaj počne v prostem času? Igra vlog - Učence razdelimo v skupine. Vsaka skupina predstavlja druţino. Učencem pomagamo, da si razdelijo vloge članov druţine. Skupine zaigrajo vsakodnevne situacije v druţini (pripravljamo kosilo, gredo na izlet...) - Po vsaki zaigrani situaciji se pogovorimo, kaj jim je bilo v tej druţini všeč in kaj ne. - Učenci povedo, kako so sošolci opravili nalogo in na kaj morajo biti naslednjič pozorni. III. dejavnost Učencem v parih razdelimo kocke/paličice. Eden v paru ima modre, drugi pa rdeče. Pripravljene imajo znake + in =, kartončke s številkami od 1 do 5. Povemo, da bodo po naših navodilih postavljali kocke/paličice. Navodila: - Nastavite tri modre kocke. - Nastavite eno rdečo kocko. - Koliko je modrih kock? Koliko je rdečih kock? Koliko je vseh kock skupaj? - Pod modre kocke postavite ustrezen kartonček s številko. - Pod rdeče kocke postavite ustrezen kartonček s številko. - Med kartončke s številko postavite kartonček z znakom plus. - Na desno stran postavite znak je enako. Na tablo zapišemo račun, ki so ga učenci nastavili na klopi. Preberemo napisano: TRI PLUS ENA JE ENAKO. Pozovemo učence, naj povedo koliko je modrih in rdečih kock skupaj. Ko povedo, postavijo rezultat za znakom je enako, učitelj napiše rezultat na tablo, učenci pa na ustrezno mesto postavijo rezultat. Vsi skupaj preberemo matematični zapis in povemo, da se tak zapis imenuje račun seštevanja. Učenci postavijo še nekaj primerov po istem postopku kot prvič. Pozorni smo na pravilno branje računa seštevanja. Eno izmed nastalih situacij narišejo v zvezek, ter ob njej zapišejo matematični zapis. 30