Trajanje / Duration: 25 min 1 Kje pa vas čevelj žuli Marginalizacija ljudi v najetih stanovanjih RA SLOVENIJA 2, 22.08.2012, VAL 202, 12.00, ( Kje pa vas čevelj žuli? ) Čas je, da oblepimo kakšen žulj ali pa ga pravzaprav odpremo. Slovenija ima enega največjih deležev stanovanj v zasebni lasti. Razmere na slabo nadzorovanem najemniškem trgu pa so milo rečeno kaotične. Po sledeh tega skrivnostnega trga se je podal Gorazd Rečnik, bere Lidija Hartman. LIDIJA HARTMAN: Najemniki tržnih stanovanj se velikokrat znajdejo v primežu razmer, ki jih država odkrito dopušča. Jožka Hegler iz Javnega stanovanjskega sklada MOL: JOŽKA HEGLER: Zelo velik problem je tudi v tem, da mnogi najemodajalci ne dovolijo prijave stalnega bivališča v tržnem najetem stanovanju in zaradi tega recimo potem takšni ljudje tudi ne morejo kandidirat na razpisih za dodelitev neprofitnih stanovanj, ker pač nimajo stalnega bivališča v kraju razpisnika in to je problem, ki je sicer zakonsko urejen. Ti lahko prijaviš stalno bivališče tam, kjer dejansko živiš, vendar to praviloma povzroči potem spor z najemodajalcem in se to najemno razmerje konča, v kolikor prijaviš to stalno bivališče v nasprotju z voljo najemodajalca. Nekateri najemodajalci se še vedno izogibajo obdavčitvi iz tega razloga. In če bi seveda bilo zavedeno pri upravnem organu, da v nekem stanovanju ima pa nekdo stalno bivališče, to seveda kaže na to, da je sklenjeno tudi najemno razmerje in bi bil ta podatek zanimiv za davčno upravo. HARTMAN: Zadevo smo preverili tudi na davčni upravi, še prej pa smo zavrteli nekaj številk pod oglasi za sobe in stanovanja. Če ob najemu želite prijaviti bivališče, vas po vsej verjetnosti čaka kar nekaj takšnih klicev: NAJEMODAJALKA 1: Prosim. GORAZD REČNIK: Dober dan, Gorazd pri telefonu. Kličem zaradi oglasa za stanovanje. Me zanima, je možnost tudi prijave stalnega bivališča, stalno bivališče bi rabil? NAJEMODAJALKA: Stalno? REČNIK: Ne. NAJEMODAJALKA 2: moram se zdaj malo tole pozanimat, zaenkrat še nismo imel tega, pravzaprav te iniciative. NAJEMODAJALKA 3: Ja, to je bolj za študente, bom rekla, ker je opremljeno. REČNIK: Me zanima, se lahko tudi prijavim, če tam živim? NAJEMODAJALKA 3: Aja, ne prijavljal pa ne bomo. REČNIK: Kako to mislite? REČNIK: Ne bi tako prijavila. REČNIK: Ampak bivališče moram imet prijavljeno ali ne? NAJEMODAJALKA 3: Ja, glejte, ne. Glejte, smo imeli že en ogled, mogoče bomo oddali celo stanovanje mojim sorodnikom. REČNIK: Aha. Najlepša vam hvala. HARTMAN: Razumljivo je, da je najemodajalce strah, da se jim ne bi ponovila medijsko izpostavljena zgodba, kakršna je bila tista, ko je najemojemalec v stanovanju imel golobe. Res je, da sodišča obremenjujejo tudi takšni primeri, a večina najemodajalcev se verjetno zaveda, da na podlagi posameznih primerov celotne problematike ni mogoče posploševati. Prav tako ni mogoče posploševati tega, kakšna stanovanja se oddajajo v najem. HEGLER: Zelo različno. Nekatera tržna stanovanja so na visokem nivoju, so dejansko komfortna stanovanja, dobro urejena, vendar tam so najemnine visoke, mislim, da se gibljejo za urejena stanovanja najemnine od 350 evrov naprej za majhne enote do tisoč in več evrov za velike enote. Obstajajo pa tudi lastniki, ki oddajajo stanovanje ljudem z izjemno nizkimi dohodki in tam so razmere katastrofalne. Gre za nekatere
Trajanje / Duration: 25 min 2 objekte, ki so bili zgrajeni kot črne gradnje, ki so sanitarno zelo pomanjkljivo opremljeni, tudi po več gospodinjstev uporablja skupne sanitarije in podobno. Nekateri ljudje živijo tudi povsem v provizorijih. Zelo problematično pa je, da veliko mladih še vedno živi pri svojih starših. REČNIK: Kaj bi lahko pridobili iz podatkov, ki jih dobite iz vlog na razpisih za neprofitna stanovanja? HEGLER: Praviloma je razmerje med številom prosilcev in številom razpisanih stanovanj 10:1. se pravi na vsako razpisano stanovanje pride deset prosilcev. REČNIK: če nekdo pride iz drugega dela države in dobi zaposlitev v Ljubljani in si želi najet stanovanje, ima kakšne možnosti, da dobi neprofitno stanovanje? HEGLER: V kolikor nima že predhodno urejenega stalnega bivališča v MO Ljubljana ne. REČNIK: Koliko vlog ste morali zavrniti na zadnjem razpisu? HEGLER: 3000, ki so bili zavrnjeni na nek način zgolj zato, ker nismo imeli zadosti stanovanj. Izpolnjevali so pa vse pogoje. REČNIK: Ljudi je več. HEGLER: Ja seveda, ljudi je več. Jaz mislim, da bi lahko govorili tam v povprečju, tudi v naših stanovanjih je povprečno okrog trije člani gospodinjstva in enako med prosilci je verjetno med tri in pol člane na gospodinjstvo. To se pravi je to 12000 ljudi. REČNIK: Koliko od teh pa sedaj plačuje tržne najemnine? HEGLER: Verjetno vsi tisti, ki ne stanujejo pri starših. REČNIK: V vlogi je treba vnest ta podatek? HEGLER: Stanovanjski status je naveden v vlogi. Tržne najemnine v tržnem najemu je približno 1300 teh, ki so oddali vloge. Poleg tega jih je s statusom brez stanovanja, kjer je tudi velik delež tistih, ki sicer živijo v tržnem najemu, vendar nimajo sklenjene najemne pogodbe, okrog 700. HARTMAN: Takšni so torej podatki Javnega stanovanjskega sklada MO Ljubljana. Tržni najemni trg je seveda veliko večji, a država nima niti približne ocene. HEGLER: Kajti segment tržnega oddajanja stanovanj je praktično povsem nereguliran. Pred leti je veljala obveza vseh najemodajalcev, da morajo priglasiti oz. predložiti najemno pogodbo v registracijo t.i. registrskemu stanovanjskemu organu in tudi prijaviti to najemno razmerje pri davčnem organu. HARTMAN: Prejšnja Janševa vlada je dosegla, da najemodajalcu ni več treba niti registrirati, niti prijaviti najemne pogodbe. HEGLER: So problemi tudi pri sodiščih takrat, kadar sodišča odločajo o tem, kaj je to oderuška najemnina. Zakon je namreč predpisal, da je oderuška najemnina tista, ki za določen odstotek presega tržno najemnino na določenem območju za primerljiva stanovanja. In ker sedaj nimamo več podatkov o tem, koliko je tržna najemnina za primerljiva stanovanja, tudi ni možno ugotavljati, kaj je to oderuška najemnina. HARTMAN: Vodja sektorja za trg nepremičnin pri Uradu za množično vrednotenje nepremičnin na Geodetski upravi RS Aleš Perovšek pravi, da je GURS spet dobila zagotovljene sistemske vire za spremljanje najemnin in to z novelo zakona konec prejšnjega leta. ALEŠ PEROVŠEK: Ko bo začelo pošiljanje podatkov v evidenco trga nepremičnin po novem, bodo najemodajalci zavezani pošiljati podatke tudi o najemnih poslih in pričakujemo, da bo potem vzpostavljena ustrezna analitična osnova tudi za najemne posle. REČNIK: Kdaj bo to začelo veljati? PEROVŠEK: Zdaj je predvidena sprememba zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin in je predvidena najprej prilagoditev informacijskega sistema evidence trga nepremičnin, torej novemu pošiljanju podatkov. Ta prenova je v teku. Ko bo dokončana, bo pristojni minister v Uradnem listu objavil datum prenove samega sistema in od takrat naprej bo veljal pač tudi pošiljanje podatkov po novem. Se pravi,
Trajanje / Duration: 25 min 3 najemodajalci bodo mogli za vse odprte najemne pogodbe sporočiti v evidenco trga nepremičnin podatke o teh poslih in potem naprej seveda tekoče poročati o teh poslih. REČNIK: Se pravi neka ocena o tem, koliko stanovanj se v Sloveniji oddaja bo možna kdaj? PEROVŠEK: Morate razumet, da bo vsaj eno leto moglo preteči, da se bo neka zadostna količina podatkov nabrala, ki bo omogočila nadaljnje analize. Se pravi, jaz predvidevam, da bomo prve relevantne podatke o najemnem trgu v Sloveniji imeli tam leta 2014. REČNIK: So kakršnekoli pavšalne ocene, koliko je zdaj tega najemnega trga? PEROVŠEK: Žal takih ocen ne moremo dat. Enostavno je splošno znano dejstvo, da je, vsaj, kar se najemnega trga tiče, da je precej črnega oddajanja, da tako rečem, se pravi, precej sivega trga tukaj. Predvideva se, da je ta obseg precej velik, ampak dejanskih podatkov pa ni. HARTMAN: Cene nepremičnin počasi drsijo navzdol. V enem letu so se stanovanja v povprečju pocenila za 4%, hiše pa za 6%. Ali tem cenam sledijo tudi najemnine, pa seveda ni znano. Podatek o gibanju cen nepremičnin bi državo moral zanimati, saj gre za milijone, ki bi se morali stekati v državno blagajno. Tjaša Neraločnik iz Davčne uprave RS. TJAŠA NERALOČNIK: Davčna uprava v tem smislu, pač sama vzpostavlja evidenco le na podlagi oddanih napovedi in pa oddanih REK obrazcev. Je pa res, da je DURS v letu 2010 od GURS dobila tudi podatke o lastništvu za okoli šest milijonov nepremičnin. REČNIK: Neka okvirna ocena obstaja, koliko davka bi se še dalo pobrati? NERALOČNIK: Na tem področju, koliko davka ni plačano? NERALOČNIK: Ne, žal teh ocen nimamo. HARTMAN: Leta 2009 je davek plačalo 38000 najemodajalcev, fizičnih oseb. Leta 2010 pa le še 24000. Vendar pa skupno število prijavljenih najemov dejansko narašča. NERALOČNIK: V večstanovanjskih objektih so z letom 2011 morali začeti posredovat podatek DURS-u upravniki, do leta 2010 pa je v bistvu to bila dolžnost vsakega lastnika v tej večstanovanjski hiši. Kar se tiče pa v bistvu števila napovedi, pa dejansko narašča. Tukaj imava združene vse te podatke in število v bistvu prijavljenih najemov pri DURS narašča približno za 20000 in mi ocenjujemo, da gre to za posledico poostrenega nadzora, ki smo ga začeli v letu 2010. REČNIK: Koliko oseb pa živi v teh enotah? NERALOČNIK: Tega podatka mi nimamo, ker v bistvu za obdavčitev ta podatek ni ključen oz. nima nobenega pomena. REČNIK: Se pravi, ni pomembno, če nekdo prijavi eno osebo, ima pa štiri osebe v stanovanju? NERALOČNIK: Ne. HARTMAN: Najemanje stanovanj je v davčno blagajno neposredno prineslo dobrih 30,5 milijonov evrov. Ta številka bi morala biti veliko višja. NERALOČNIK: Dejstvo je, da je DURS v letu 2010 s strani GURS dobila podatke iz katerih izhaja, da ima 344000 fizičnih oseb v lasti dve ali več nepremičnin. Govorimo o stanovanjih in poslovnih prostorih, pri čemer so izvzete garaže in razne kmetijske stavbe. 222000 fizičnih oseb ima v lasti, torej od tega, dve ali več stanovanj, od tega 52000 takih, ki imajo v lasti tri ali več stanovanj. 207000 fizičnih oseb ima v lasti en ali več poslovnih prostorov. REČNIK: Napovedi pa ste dobili nekaj čez 30000? NERALOČNIK: Tako. Ampak poudarjam, to so lastništva in ravno zato obstaja možnost izjave o neoddajanju. Teh smo prejeli nekaj čez 3000. Zelo pogosto smo opazili to, da smo prejeli izjavo o neoddajanju recimo za leto 2009, pa smo za leto 2010 in 2011 prejeli napoved. REČNIK: Koliko pa je takih lažnih izjav? NERALOČNIK: To je zelo težko govoriti o lažnih izjavah. Gre tu za konkretne postopke, v bistvu, da bi neko število centralno vodili, tega podatka nimam.
Trajanje / Duration: 25 min 4 REČNIK: Ampak od teh 2000 oseb, ki ste jih povabili, koliko je bilo lažnih? NERALOČNIK: Tovrstne statistike ne vodimo ločeno. REČNIK: Ugotavljate pa tudi s poizvedovanji na elektro podjetjih, komunalnih ipd.? NERALOČNIK: Res je. REČNIK: Kakšni so tam rezultati? NERALOČNIK: Tudi tega posebej ne vodimo, ker je pač ključnega pomena za DURS to, da se na podlagi poostrenega nadzora kažejo posredni učinki in ti učinki so večje število oddanih napovedi oz. večje število oddanih REK obrazcev, predvsem pa je cilj, da bi začeli zavezanci prostovoljno izpolnjevati svojo obveznost tudi na tem področju. HARTMAN: Želje davčne uprave so torej znane, znano pa je tudi to, da slovenski davčna in najemna kultura nista v najboljšem stanju. Sankcije za dolgoletno neprijavljeno oddajanje na črno se zdijo simbolične. NERALOČNIK: V primeru, da nekdo ne vloži davčne napovedi ali je ne vloži v roku, se posameznik kaznuje med 200 in 400 evri. V primeru pa, da v napovedi posameznik navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, pa je predvidena kazen med 400 in 1200 evri. HARTMAN: Predstav o tem, kako velik je slovenski profitni najemni trg nima niti Inšpektorat za promet, energetiko in prostor, znotraj katerega deluje tudi pet stanovanjskih inšpektorjev. Nadzor najemnega trga niti ni na vrhu prioritet njihovega nadzora. Stanovanjski inšpektor Dušan Oražem: DUŠAN ORAŽEM: Inšpekcijski nadzor po samem stanovanjskem zakonu v zvezi z najemnimi razmerji in pravicami najemnikov je relativno omejen in spori iz najemnih pogodb se praviloma rešujejo preko sodišča. Sodne postopke približno poznamo in ker gre praviloma za manjše zneske nekajmesečne najemnine, se taki spori koma splačajo, pa tudi ravno v teh primerih, ko prihaja do sporov, gre praviloma za socialno šibkejše najemnike, ki si tudi težko privoščijo same pravdne stroške. Opažamo samovoljo oz. to, da se prizadeti najemniki obračajo na nas, vendar jim praviloma ne moremo kaj dosti pomagat oz. voditi nekih formalnih postopkov v zvezi s tem. REČNIK: Kakšne formalne postopke pa vodite? ORAŽEM: Predvsem gre tle za osnovno obveznost najemodajalca in najemnika, da skleneta pisno pogodbo s temi obveznimi zakonskimi sestavinami in pa, da najemodajalec tako pogodbo in pa uporabnike stanovanja tudi prijavi upravniku. REČNIK: Če takšne pogodbe ni, se lahko na vas obrnejo? ORAŽEM: To v našem postopku predstavlja prekršek, za katerega je zagrožena kazen med 500 do 1200 evri za najemodajalca. REČNIK: Koliko takšnih sankcij pa ste izdali recimo v zadnjem letu? ORAŽEM: Tle gre za nekaj deset primerov. REČNIK: Imate kakšne ocene, kako veliko polje je tega črnega oddajanja? ORAŽEM: Ocene takih črnih številk so silno nehvaležne, na vsak način pa so se tržne razmere v zadnjih letih le bistveno spremenile in je za neko relativno normalno najemnino mogoče dobit in spodobno stanovanje z možnostjo prijave začasnega ali stalnega prebivališča. Ker s samo pisno najemno pogodbo bi se najemnik moral oz. lahko prijavil. To je sicer izven stanovanjskega zakona, ampak tudi neprijava prebivališča predstavlja prekršek. REČNIK: Kakšen prekršek je to in kako je sankcioniran? ORAŽEM: Ja, v tem primeru bi bil sicer sankcioniran najemnik. REČNIK: Se pravi, če se ne prijavi? ORAŽEM: Če se ne prijavi. REČNIK: Tudi, če se ne more? ORAŽEM: Tle morajo biti jasno podani vsi elementi prekrška in končna odločitev je na organu, ki bi vodil tak postopek.
Trajanje / Duration: 25 min 5 REČNIK: Kakšna pa je potencialna sankcija? Recimo, da se nekdo želi prijavit, pa se ne more in potem se ugotovi, da biva na nekem bivališču, kjer ni prijavljen? ORAŽEM: Še enkrat. Govorim na pamet, ker je to iz drugega področja, ampak mislim, da je enaka zagrožena kazen od 500 do 1200 evrov. NAJEMODAJALKA: ja tako, prijavljal pa ne bomo. HARTMAN: Kot kaže primer, je po slovenski zakonodaji torej sankcioniran najemojemalec, ne pa najemodajalec. Inšpektor Oražem sicer opozarja, da je pri najemu najpomembnejša pogodba. ORAŽEM: Brez kakršnihkoli urejenih papirjev je na nek način tudi zelo prepuščeno na milost in nemilost takemu najemodajalcu. Zelo pogosto se pritožujejo nad pretiranim obračunom stroškov, nad nekimi kontrolami»uporabe«stanovanja, brskanja po svojih predmetih in podobne zadeve. HARTMAN: Nad delovanjem inšpektorjev se ne pritožuje podpredsednik Slovenskega združenja mednarodne nepremičninske zveze in direktor Inštituta za nepremičnine Anton Kožar. REČNIK: Inšpektorat? ANTON KOŽAR: Hvala bogu, da ne odreagira, ker bo samo dušil najemni trg. HARTMAN: Kožar pravi, da je obdavčitev najemnin previsoka, premalo pa je subvencij. KOŽAR: Ali je na trgu sposoben preživet nekdo, ki plačuje efektivno državi 24,5% tistega kar pobere? Tako, da hvala bogu ljudje se znajdejo po svoje. Vsaj v 30000 stanovanjih se znajdejo tako, da seveda teh pogodb ne prijavljajo in življenje gre naprej in to seveda prizadene pravno varnost udeležencev. REČNIK: Se pravi, vaša ocena je 30000 stanovanj, ki se oddajajo na črno? KOŽAR: Rekel bi, da tolikšen je najmanj sivi najemni trg, ker za črnega zelo težko rečem, koliko bi bil, spada pa v to območje črnega, kjer ni nobene dokumentacije, tam je seveda samo gotovina. To se pravi, rekli smo, da imamo najemni trg sestavljen iz treh kategorij kot tržne kategorije. To se pravi, formalni trg je tisti, kjer se pogodbe prijavljajo, pač nekateri tudi zaradi lastne izpostavljenosti nočejo tvegat iz davčne in seveda prijavljajo pogodbe ali pa naredijo dvojne, tako da seveda ena pogodba je ustna, del pa na papirju. Večina pa se obnaša racionalno in seveda teh pogodb, te pogodbe sicer ima na nekih papirčkih, ampak to nikamor ne prijavijo. Kar seveda kot ekonomist vidim smisel, da seveda ohranijo svoje premoženje. REČNIK: To pa predstavlja pritisk na najemojemalce. Ne morejo si uredit statusa, pravnega statusa itn.. KOŽAR: Moram reči, da sta oba nesrečna v tem kratkoročnem razmerju, kajti najemno razmerje je tako kot poroka, naj bi bilo dolgoročno, ker je tudi nepremičnina dolgoročna. In oba imata velike vstopne pragove in tveganja. Najemodajalec tvega davčni vijak, če sklene dolgoročno pogodbo. Najemojemalec mora plačat toliko več, če seveda sklene dolgoročno pogodbo, kajti sicer se najemodajalcu to ne izplača. Najemojemalec je obremenjen s stalno selitvijo in iskanjem novih kratkoročnih najemnih razmerij, zlasti je to težko pri mladih družinah, ki se želijo ustalit. REČNIK: Po nekaterih ocenah naj bi 90% Slovencev imelo v lasti svoje stanovanje? KOŽAR: Poglejte, res je 90% takih stanovanj, ki so seveda naša last, vendar pa v teh 90% ne živimo mi sami, bodisi jih oddajamo delno, vsaj teh 30000, pa mogoče celo čez 50000 je teh stanovanj, ki se jih oddaja; bodisi jih oddajamo svojim sorodnikom v brezplačno uporabo, to je neka družinska medgeneracijska subvencija. Skratka tega najemnega trga je dosti več in trdim, da najemni trg ni potrebno, da e ga zdaj na novo formira in da so prizadevanja v to smer, ampak, da se mu prepozna tisto, kar že obstaja. Kajti pridobila bi oba. Manj bi bilo selitev kratkoročnih, dolgoročnejše bo razmerje in seveda to najemno razmerje bo bolj institut za to, kar nekdo ima dejansko v lasti. Potem boš imel občutek, da si tukaj doma, da si boš tukaj ustvaril dolgoročno bivališče in seveda tudi za sam trg dela je to zelo pomembno. Zato, ker ponuja vsem najemnikom varno pravno razmerje. Ker zdaj v tem primeru, ko je konflikt na sivem ali pa na črnem najemnem trgu, kako ga pa lahko rešuješ? Z civilizacijskimi normami na sodišču ga ne moreš. In seveda država naj bi pa pobrala od teh 30000 sivih najemov bistveno več davka in bi ga lahko dala tistim, ki ga res potrebujejo. Zdaj pa samo krademo, oprostite, bom rekel, krademo iz moralnega
Trajanje / Duration: 25 min 6 stališča tistim, ki že zdaj nimajo nič. Država pri subvencijah upošteva kriterij 7 evrov na kvadratni meter in seveda to pomeni, da v Ljubljani tako rekoč kdorkoli najame, tudi če je socialno šibek, ne more dobit subvencije. Je pa seveda vprašanje, če si vsi to lahko privoščijo. Ker socialno šibki pa v Ljubljani imajo službo, pa ne morejo drugam in so v tem ujeti. REČNIK: Tukaj padejo vse velike besede o fleksibilnosti delovnega trga ipd.? KOŽAR: Če bi država pravilno in v skladu z interesi obeh strank obdavčila najemnine normalno do 5% in jih obdavčila kot dohodek od kapitala, bi pravzaprav osrečila tako najemojemalce kot najemodajalce. REČNIK: Kakšen je slovenski najemni trg v primerjavi z nekimi razvitimi najemnimi trgi? KOŽAR: Na sivem trgu kar dobro dela, problem je njegova varnost, problem je njegova uročenost, ki je kratkoročna, problem je njegova obdavčitev in seveda problem je njegova varnost tudi zaradi delovanja sodišč, pa pogrešam tudi varuha najemnih razmerij. REČNIK: Si težko neka tri, štiričlanska družina privošči stanovanje, ki bi ustrezalo nekim kriterijem. Recimo, kakšno stanovanje bi morala imeti neka tri, štiričlanska družina? KOŽAR: Oprostite, mi nekih kriterijev na nacionalni ravni nimamo. Edini kriterij, ki ga imamo, imamo v zaporih in pa za delovna mesta, pa še te v zaporih ne spoštujemo. HARTMAN: Anton Kožar predlaga celularno obdavčitev, prav tako kot davčna uprava. Na Ministrstvu za finance takšno možnost preučujejo. Oceno velikosti črnega oz. sivega najemnega trga ter s tem povezanim izpadom dohodnine, pa tudi na ministrstvu nimajo. Jožka Hegler iz Javnega stanovanjskega sklada MO Ljubljana pa predlaga: JOŽKA HEGLER: Obvezno bi bilo treba povečat najemniški stanovanjski fond. S tem, ko bi bil najemniški stanovanjski fond večji, bi bilo možno reševati več stanovanjskih vprašanj. In še druga reč. Regulirati bi bilo potrebno tudi tržno oddajanje stanovanj. Kajti, če bi bilo tržno oddajanje stanovanj regulirano, potem bi bil manjši pritisk na neprofitni najem, saj bi se ljudje tudi v tržnem najemu počutili enako varne, pa ne mislim samo najemnike, tudi najemodajalce. REČNIK: Zakaj pa država tega trga ne regulira? HEGLER: To je vprašanje za državo. REČNIK: Kakšen odgovor ste vi dobili? HEGLER: Da to ni potrebno. Da v zasebno lastnino ni za posegat in da zaradi tega to tudi ni potrebno regulirat. Ampak glede na to,d a v starih kapitalističnih državah to regulirajo, menim, da je to bolj odnos politike do te zadeve, ki nekako marginalizira vse tiste ljudi, ki živijo v najetih stanovanjih. REČNIK: So potem tisti, ki nimajo lastnih stanovanj, v nekem deprivilegiranem položaju, nekakšni drugorazredni državljani? HEGLER: Upam si celo trditi, da velja neko razmišljanje, žal celo v politiki, ki odloča o teh usmeritvah, da so tisti, ki si niso sposobni zagotoviti lastnega stanovanja, marginalci. Prepričana sem, da je takšno razmišljanje neprimerno ali pa tudi iz vidika družbenega razvoja slabše, kajti na ta način je veliko sredstev akumuliranih v stanovanjih in pa mobilnost ljudi je zaradi tega veliko manjša. Ker, če bi imel ti možnost recimo najema stanovanja, bi se lažje odločil, da greš za delovnim mestom nekam drugam. REČNIK: Tudi politiki oddajajo stanovanja na črno verjetno? HEGLER: Mislim,da je ravno zaradi tega bil sprejet ta ukrep, da ni potrebno več registrirat najemnih pogodb, ne pa zaradi odprave administrativnih ovir. Ja, tisti politiki, ki oddajajo na črno, se zgolj obnašajo ekonomsko racionalno. Če se ne bi, bi namreč več racionalnosti ostalo za državo in najemniki stanovanj ne bi bili zgolj marginalizirana kasta, ki ji preostane le upanje na ekonomsko neracionalnost morebitnega najemodajalca, pa čeprav v zakonu vse tako lepo piše. Je še zapisal Gorazd Rečnik v pravkar slišanih žuljih. Brala je Lidija Hartman.